Gospodarski odnosi mesto-vas
KOLICINA PSENICE SREDNJE KVALITETE (V KG). KI JO JE KMET MORAL PRODATI, CE JE HOTEL KUPITI PLUG ZA RAVNANJE  ZEMLJE
__L$2
Ce vzamemo namesto pšenice koruzo in primerjamo njene cene s cenami kmetijskih stro-jev, naprav in orodij, tedaj do-bitno razmerje, ki je za kmete še bolj ugodao. Za plug je na pri-mer leta 1939 moral dati kmet 622 kg koruze, sedaj pa le 150 kg, škropilnico za vanograde lahko kupi sedaj za 110 kg koruze, pred vcjno pa ga je stala 502 kg, za sekiro je dal pred vojno 29 kg, sedaj pa le 10 kg koruze, itd.
KOLICINA PSENICE SREDNJE KVALITETE (V KG), KI JO JE KMET MORAL PRODATI, CE JE HOTEL KUPITI EMAJLI-BANI LONEC ZA 2 LITRA
Slika kaže, da dobivajo kmetje orodja za delo po precej nižjih cenah, kakor so jdh dobivali pred vojno. Medtem ko je na primer za plug-ravnjak moraJ kmet pred vojno prodati 425 kg pšenice, je prav tak plug letos lahko kupil za 184,8 kg pšenice. Podobno je razmerje cen tudd nekaterih dru-gih kmetijakih naprav in orodij s cenami kmetijskih prddelkov. Za koso je moral na primer kmet pred vojno prodati 19 kg pšenice, sedaj jo lahko dobi za komaj 7,8 kg, sekira ga je pred vojno stala 20 ikg pšemce, sedaj pa ga stane 12 kg, škrapiilnico za vino-grade lahko kupd sedaj za 136 kg Ppšence, pred vojno pa je mo-ral za njo prodati s&orad trlkra* voč  pšenice   (343 kg).
prodatd 7,4 kg pšenice, v ototobru letos pa ga je lahko kjupil za 6,7 kg. Ta razlika je še bolj vid-na, če primerjamo cene koruze s cenami posode. Za tak lonec je moral kmet pred vojno prodati 11 kg koruze, sedaj pa ga lahko kupi za 5 kg.
Do te spremembe v razmerju cen v zadnjih letih je prišlo v prvi vrstd zaradi občutnega po-rasta cen kmetijskih pridelkov. Se v letu 1954 je bil odnos cen omenjenih prodzvodov drugačen: za tak emajlirani lonec je moral kmet prodatd 11 kg koruze (torej toliko kakor le-ta 1939), pšenice pa 9 kg (nekaj ve<5 kakor pa leta 1939).
KOLICINA PSENICE SREDNJE KVALITETE (V KG), KI JO JE KMET MORAL PRODATI, CE JE HOTEL KUPITI DOMACE PLATNO (1 m : 70 cm)
70 cm
19^9
¦952.
x -»955
Jx slike vidimo, da Je odnos med cenaml n«katerih predme-tov za gospodinastvo (v našem primeru emajliranega lcmca) ia cenamn pšenice za knfieta nekoli-ko ugodnejši kakor pred vojno. Leta 1939 je moral kmet na pri-mer za «majUr«ol lotiec (2 Mra)
Kakor nam kaže sJika, je kmet v Ietu 1939 dal za meter »narad-nega« platna 4,2 kg pšenice, s«-daj pa mora dati 6 kg. Tu je od-nos cen za kmete neugodnejši. To velja tudi za nekatere druga tekstilne izdelke, na primer, me-ter cica (tiskanega blaga) je stal kmeta leta 1939 4,5 kg pšenice, sedaj pa ga stane 8,6 kg. Drugač-no sliko pa dobimo če primerja-mo cane šajaka (vrste sukna) s cenami kmetijskih pridelkov: za meter šajaka je moral kmet 1939 prodati 44 kg pšenice, scdaj ga pa lahko kupi za 36 kg pšenice.
Treba je poudariti, da je prl večini tekstilaib. izdelkov odnos cen za kmete bolj neugoden ka-kor pa v letu 1939. Ce pa gleda-mo gibanje cen v zadnjih nekaj letih, vidimo, da se Skarje iz leta v leto bolj zapdrajo, kar je re-ziuttat porasta cen kmetijskih pridelkov in znižanja cen tekstila v letu 1953. Le-ta 1952 je na pti-mer dal kmet za meter narod-nega platna 11,2 kg pšenice, za meter cica 20,6 kg, za meter Sa-jaka pa 68 kg pšenice.
P&večanje industrijsfee praia-vodmje je vplivalo na znižanje cen tako da je v Izmenjavi z me-Btc«n vas v celoti v precej ugod-nejšeim položaju kot pa pred vojno. Od leta 1952 so cene tane-ttjskih pridelkov porastle za okrog 35»/o, medtem ko davek nd rastel v uatrezaj oi&m razraerju, temveč )• •tasniral »li «io *-!9*s   m>adai.