286 tteutlko 9 UubUani.«petel 14. decembra 1906, lakaja vuk .us srsosr, isa*ai » j»»»%i*.*«v i*< tw« po po*ti ?««:s«ha* m -efcra** .a*a«i« u m .«u £i> A, « i«to * ** »sstrt Ma 8 H »O h, sa m ainh t K W k &a LJubljano * .+aaiij*a;*« aa M *a iru Jato U K, aa sal lata 13 K, aa Satrt lata 8 t£. aa a» «wm 1 K I«tz had) mi* »snj, sa *aa lato iS K, m psi tata 11 K, ca £atrt l«to I K 60 a, aa ta meaaa 1 K W h. - Zi tuja dažala talika vaS, kašikar aasea aaStnta*. — Na car»čha Mi totodabra vpašiijatvt ^araSnina aa s* astra. - Za aananlla ta plaftajt ai patorsatopna »attt-vrato as 12 *», aa osoftaila tlaka tokrat, aa 10 h, <5a aa dvakrat ia aa 8 h, Jto aa tlaka trikrat «11 **£krat. - Depta naj a« >xrale raskavatl -t&aptai aa aa vracaja Uradništvo to us*r«»««*#tv© ia * K«afl«*to aJiaab H 6, is aiasr *?*dnt*t*t * 1 uadetr., ssravntftvs sa v pritlJaja. - Upravntftva aaj aa slagavaiga paiiljati aafs&isa, rtklaaaaalja. ranila, t j. adminiatrativna atvar v**s**tv* želelo* ŠL M. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". f^OiaalflSBI At«¥llata) pO 10 aa. Ogpravalstva telefon št H&» Koroški Slovenci in volilna reforma. Pred volilno reformo. Nemci so si leta 1873., ko so se ugotovili državnozborski volilni okraji, znali zagotoviti svojo premoč z volilno geometrijo, katera je popolnoma potisnila v stran drugo narodnost v deželi. T celem tem času je zastopal koroške Slovence slovenski poslanec le kratka tri leta Lambert Einspieler) in celo delovanje tega poslanca je bilo zaradi nemške obstrukcije v „Ba-denijevih časih^ popolnoma onemogočeno. Pri volitvah v državni zbor koroški Slovenci niso imeli sreče. Ravno tako nesrečna zanje je tudi še sedaj veljavna razdelitev deželno-zborskih volilnih okrajev, vsled katere je bilo dosedaj mogoče spraviti v deželni zbor samo enega slovenskega poslanca (Franjo Grafenauer). Vse politično delo, pri katerem se je dalo kaj doseči, so bile občinske volitve. Žali bog je bila narodna zavest velikega dela koroških Slovencev vsled vednih porazov pri deželnozborskih in državnozborskih volitvah tako omajana in nemški vsestranski pritisk tako močan in tako vpliven, da je marsikatera občina, ki je po uradni statistiki popolnoma slovenska, vendar v nemških rokah. Danes je 32 občin v slovenskih rokah. Delo v občinah je težavno, ker razna medsebojna nasprot-stva otežujejo narodno delo še poleg vseh drugih narodno delo ovirajočih in zavirajočih činiteljev. V zadnjih letih se je stvar precej izpremenila, ker so posegle v narodni boj nove moči in se je po trudapolnem delu začelo svitati po celi slovenski Koroški, zaspanost in trmost ste izginili iz narodnih vrst in narodna zavest se je začela učvrščevati med narodom. Tzlic tako slabim predpogojem, kakor jih je nudila dosedanja volilna geometrija, so se koroški Slovenci madejali boljših Časov. Znani rek „morituri vos salutant" je izginil in po celem Slovenskem se je čulo, da slovenski Gorotan vstaja, boljša bodočnost se je kazala koroškim Slovencem. Koroška je imela po dosedanjem volilnem redu 10 državnozborskih poslancev, in sicer je volilo velepose-stvo 1, mesta in trgi •">, trgovska in obrtna zbornica 1, kmetske občine 4 in splošna kurija 1 poslanca. Kakor že rečeno, je bila volilna geometrija skrajno nesrečna za Slovence, kateri so mogli svoje kandidate postaviti edino v dveh volilnih okrajih četrte kurije. Volilni okraji četrte kurije so bili sledeči: 1. sodni okraji Celovec, Trg, Veliko vec, Žel Kapi a, Pliberk, Dobrlavas s 53 856 Slovenci in 51.217 Xemci; 2. Št. Vid, Breze, Krka, Svinec, Stari dvor, \ olšperk, St. Lenart in St. Pavel /samo dve občini Mostič in Sp. liravograd s slovenskim pre-bivalstvom); 3. Beljak, Požek, St. Pa-ternjan, Podklošter, Trbiž, Boro vije z 28 113 Slovenci in 45.391 Nemci; 4. špital, Sovodje, Milštat, < ireifen-burg, Zg. Bela, Vogliče, Šmohor in Kotiče s 4461 Slovenci in 58.832 Nemci. Kakor je razvidno, so Slovenci samo v prvem volilnem okraju v večini, kajti povsod in tudi v tem okraju je prideljenih toliko nemških okrajev, da so Slovenci majorizirani. Ako bi bila vlada količkaj pravična in če bi se le količkaj držala državnih osnovnih zakonov, bi se bili volilni okraji na Koroškem uredili tako, da bi Slovenci dobili dva mandata. Prvemu volilnemu okraju bi se odvzel Trg in pridelil četrtemu, tre-tj emu bi se odvzel St. Paternjan ter tudi pridelil četrtemu, kateremu bi se odvzel Šmohor in dodal tretjemu. Na ta način bi bila Slovencem zagotovljena dva mandata. Vzlic tej nesrečni volilni geometriji so Slovenci zmagali enkrat v prvem volilnem okraji in pri zadnji dopolnilni državnozborski volitvi, kjer so edino le socialni demokrati naklonili zmago nemškemu nacijonalcu, je bila nemška zmaga tako klaverna, da so se je Nemci sami sramovali : pri 4424 oddanih g'asovih je zmagal Seifriz proti Grafenauerju z malenkostno večino 84 glasov. (Pripomnimo naj tu, da slovenski protest proti Seifrizovi izvolitvi Še danes ni rešen. Te zadnje dopolnilne volitve so pokazale, kje je treba še vztrajnega dela v tem volilnem okraju. Le v par občinah trdnejše organizacije, in pri splošnih volitvah, ko Nemci ne morejo koncentrirati vseh svojih moči na en okraj, bil bi ta okraj gotovo slovenski. In ravno tako slabo tudi ni za Slovence v tretjem, beijaškem volilnem ekraju. Veliko slovenskih občin tega okraja je le na videz „uradnostatistiČno" nemških in Slovenci tudi v tem okraju niso držali rok križem. Ako bi zastavili vse svoje moči, ne rečemo, da bi pri prvih volitvah ravno zmagah, ali razmerje glasov bi ne bilo veliko neugodnejše, kakor pri zadnjih dopolnilnih volitvah v celovško-velikovškem okraju, posebno če bi zopet kandidiral na nemški strani znani kimavec O r a s c h. Po preteku nove lei^islativne dobe, ko bi se slovenska organizacija tudi v tem okraju bolj utrdila, bi bil tudi ta okraj gotovo slovenski, vsaj potom kakega kompromisa, ako ne drugače. Kdor le količkaj pozna razmere na Koroškem, bo potrdil, da ta izvajanja niso le mlatev prazne slame ali samo pobožne želje kakega navdušenega koroškega Slovenca, temveč dejstva, ki se bi dala izvesti, ako bi se bilo dosedanje narodno delo nadaljevalo z enako vztrajnostjo in žilavostjo, kakor se je začelo. Koroški Slovenci bi bili imeli v prihodnjem državnem zboru popolnoma gotovo enega svojega poslanca, ako ne morda dveh. Ali v tem je prišla „zvelicavnaa volilna reforma, ki naj bi bila po izrekih vseh mogočih ministrskih predsednikov in političnih „velikanovu vsem narodnostim avstrijske narodnostne godlje enako pravična, ki naj bi tudi koroškim Slovencem ohranila njih posestno stanje, kakor vsem drugim. In kako se je to doseglo V Posestno stanje koroških Slovencev je bil velikovško-celovški volilni okraj, kajti tu jim je bil mandat, ki je bil izgubljen le vsled narodne mlačnosti, zagotovljen, posestno stanje koroških Slovencev pa je bil tudi beljaŠki volilni okraj, kajti tudi tu so imeli Slovenci priliko stopiti v boj za mandat in tudi upanje, da si ga v doglednem času priborijo. 81.969 Slovencev je imelo priliko stopiti v boj za svoje pravice, ne-omogočeno je to bilo le 9000 Slovencem. Volilna reforma pa je v svoji „v s ez v eli č a v n o s ti iti velepravičnosti" razkosala Slovence na Koroškem v devet delov, onemogočila jim zmago celo v takoimenova-nem „s lo v enskemu volilnem okraju, kjer pride v poštev le 37.600 Slovencev (uradno našteti u) in 53.000 Slovencev naravnost oropala vsake mogočnosti izvoliti si svojega poslanca. Dočim je stari volilni red kratil koroškim Slovencem samo eno desetino resničnega posestnega stanja, ga jim jemlje volilna reforma tri petine, v naj-Hvjšeni slučaju pa — celo! Potemtakem je v najboljšem slučaju, ako vendar-le zmaga v „slovenskemu volilnem okraju slovenski kandidat, obsojenih v narodno smrt tri petine koroških Slovencev, in sicer ravno tamkaj, kjer se odpira Nemcem po novi železnici pot do Adrije, v najhujšem slučaju pa je posvečen poginu ves slovenski narod na Koroškem, kajti ako sedaj, pri prvih volitvah ne zmaga slovenski kandidat, ne bo zmagal nikoli več. Koroški Slovenci so bili sicer in so še vedno odkritosrčni prijatelji volilne reforme na podlagi splošne in enake volilne pravice, ako se izvede res pravično, kar se pa, žal, ni zgodilo. Pokazalo se je kmalu kranjsko kopito izpod bleščečega plašča vse-obče „pravičnosti" volilne reforme in prepričani smo, da bo tudi kmalu sledilo žveplo in ogenj. Zato so tudi koroški Slovenci tako odločno zavračali one svoje prijatelje, ki so jih spravljali po vsej sili v „sveta volilno-reformska nebesau s pomočjo okolu vratu jim zadrgnjene vrvi, in zahtevali, da naj ostane pri starem, ker jim sicer preti neizogibna smrt. Ali vse ni pomagalo nič, koroški Slovenci bodo morali izkrvaveti, da nasitijo svojo neizmerno lakoto njihovi naj-zagrizenejši sovražniki in njihovi ^najboljši prijatelji- - lastni rodni bratje! Govor poslanca Plantana v poslanski zbornici h decembra. (Dalje.) Da pa visoka zbornica vidi, s kako lahkomiselnostjo pobijata gg. dr. Susteršič in Šuklje moj strogo stvarni predlog, moram po aktih konštatovati zelo interesantno dejstvo in opozarjam v tem oziru na tiskane minori-tetne predloge. Med temi predlogi najdete, čislana gospoda, več minoritetnih predlogov, ki jih je podpisal tisti poslanec dr. Susteršič, ki hoče osmešiti moj mino-ritetni predlog. (Oujte, čujte!) Ne moti ga pa niti najmanje, da imajo ininoritetni predlogi, ki jih je on sam podpisal, v bistvu isto svrho, kakor moj minoritetni predlog za Kranjsko. (Čujte, čujte!) Tako zahteva minoritetni predlog poslanca dr. Ploja za Štajersko volilni okraj štev. 10, v katerega bi se naj uvrstila tale mesta, trgi in vasi: Ormož, Središče, Laško, Brežice, Kozje, Podsreda, Pilštajn, Podčetrtek, Sevnica, Veržej, Planina, Rajhenburg, Zgornja Radgona, Slovenska Bistrica, Makole, Studenice, Slovenski gradeč, Šoštanj, Velenje, Marenberg, Vuzenica, Vižinga, Kortina in Sobota, Ptuj, Breg, Ptujska gora, St. Lenart v Slovenskih goricah, Rogatec, Slatina kopališče, Sv. Lorenc nad Mariborom, Celje, Vojnik, Št. Jur, Žalec, Vransko, Braslovče, Šmarje pri Jelšah, Lemberg, Gornji grad, Ljubno. Mozirje, Rečica, Konjice in Vitanje. Ako bi se hotel posluževati besed g. dvornega svetnika Sukljeta, kar pa nečem storiti, bi lahko rekel, da je g. poslanec dr. Susteršič zadovoljen s tem, da se je na Štajerskem v svrho ustanovitve mestnega volilnega okraja „pobralo" nič manj nego 47 malih mest, trgov in n a -vadnih vasi iz vseSpodnjeSta-jerske. t Čujte, čujte!) Toda to je nekaj drugega! Na Štajerskem pač dr. Susteršič nima izgubiti nobe-negamandatainpresojas tega stališča vso zadevo! In tudi glede števila prebivalstva v teh mestih, trgih in vaseh nima dr. Susteršič prav nobenih pomislekov, dasi izkazuje mnogo teh krajev samo 500, 400, 300 in še manj duš. Prav tako je tudi z minoritetnim predlogom g. poslanca dr. Ploja, tičočim se razdelitve volilnih okrajev za Koroško, katerega je takisto dr. Susteršič brez pomisleka podpisal, dasi se predlaga tamkaj volilni okraj Št. 2. izrazit mestni mandat, obstoječ iz 19 mest, trgov in industrijskih krajev, kar je pa za Kranjsko označil isti dr. Susteršič kot principialno nedopustno. Načelo, da se ne sme delati razločka med mesti in kmetskimi občinami, velja seveda samo za Kranjsko ; za Koroško in Štajersko pa mirne duše predlaga to ločitev dr. Susteršič sam. Takšni so torej stvarni in načelni ugovori naših političnih nasprotnikov in menim, da sem z navedenimi dejstvi jasno dokazal, da pobija stranka dr. Šusteršiča naš minoritetni oziroma spreminjevalni predlog zgolj iz egoističnih in političnih nagibov. (Tako je!) Naši politični nasprotniki so s svojimi minoritetnimi predlogi neprostovoljno, torej tudi contre coeur, dokazali, da sami ne smatrajo svojih ugovorov proti našemu predlogu za merodajne, zakaj sicer bi morali dosledno nasprotovati tudi enakim predlogom za Štajersko in Koroško. Ako se je drznil dvorni svetnik Šuklje 9. novembra imenovati moj predlog „blazen", bi jaz lahko trdil, ako bi hotel odgovoriti velecislanemu in velouČenemu dvornemu svetniku z istimi besedami, da je on sam podal neovrgljiv in najboljši dokaz, da mora on za svojo osebo biti taktično bla-j zen, ker zametuje vse ono, kar mi zahtevamo za Kranjsko, dočim on in njegov prijatelj dr. Susteršič docela isto zahtevata za Koroško in Štajersko! „Krkliiret mir, Graf Oerindur, dies Ratsel der Natur!u V odseku za volilno reformo sem v svoji repliki na ugovor g. posl. dr. Šusteršiča dne 11. julija t. 1. odkrito izjavil, da smo zadovoljni s tem, da se iz našega predloga izločijo vsi manjši kraji, ki jih je on proglasil za klerikalne; če bi se mu šlo samo za stvar, bi moral pritrditi temu nasvetu in bi bili lahko sklenili kompromis, kakršne so sklepali povsod drugod. Popolnoma napačno je torej, sedaj navajati mala trga Turjak, Trebnje in industrijski kraj Goričane kot nekak strašilni izgled za nase trge in iz tega zbijati neslane do v tipe. Saj smo bili pripravljeni, te kraje prepustiti kmetskim občinam, več pa vendar nismo mogli storiti. Sicer sem pa itak že zgoraj dokazal, da so vsi nasprotni ugovori brez podlage, zato tudi nečem dalje več razpravljati o tej zadevi. Velecenjeni gospodje vedo itak dovolj iz svojega prepričanja, da so povsod na svetu poleg velikih mest in trgov tudi mala mesta in trgi in tako je tudi pri nas na Kranjskem. Sedaj pa hočem omeniti še en faktor, ki mnogo odtehta pri preso-jevanju našega minoritetnega predloga, to so naši industrijski kraji. Potrudil sem se, dobiti podatke o številu industrijskih delavcev posameznih obratov na Kranjskem iz uradne statistike in hočem s tem kratko opisati samo glavna industrijska podjetja, da bo visoka zbornica videla, da je treba tem industrijskim krajem posvetiti posebno pozornost in jih izločiti iz kmetskih volilnih okrajev, ker imajo ti docela druge socialne in gospodarske interese, kakor pa kmetsko prebivalstvo. Navajam na pr. Tržič s temile industrijskimi obrati: 1. Tovarna črevljev in izdelovanje črevljev: a) Muller in Gocken z 68 delavci b) Mally in Demberger s 115 „ c) K Mallv s .... 132 d) Stroj arni Fr. Deua in Stan. Pollaka s . . 60 „ e) Kroparska zadruga za izdelovanje črevljev v . Tržiču s.....100 „ 2. Tovarna K. Molina s 104 „ 3. Predilnica Glanzmann in Gasser s . . . . 733 4. Izdelovanje kos Kaj. Ahačič s.....60 „ 5. Gozdno-gospod. industrija barona Borna s 160 „ skupaj 1412 delavc. V Železnikih je bila prastara industrija z železom, ki pa sedaj deloma miruje. Snuje se pa nova želez-narna, obstoji pa že tovarna žrebljev in sličnih stvari. V Kamni gorici je stara izdeloval niča žeblje v (Juri Megušar) s 50 delavci, v Kropi pa industrijska družba za železo s 600 delavoi. Oba ta kraja se pravzaprav ne moreta ločiti in sta sedež prastare industrije z železom. Tu se proizvajajo zlasti tračnice, žeblji za ladje in razno poljedelsko orodje. Na Jesenicah, Savi in Javorniku ima kranjska industrijska družba razne livarne in fužine. V službi ima: na Jesenioah. , . . 1608 delavcev na Javorniku 176 t? na Savi pa preko . . 1800 „ torej skupaj 3574 delavcev. V Mojstrani je v tovarni port-landskega cementa 308 delavcev, v Dovjem je več velikih žag, v Beli peči so tovarne električno zvarjenih verig. Te tovarne izvažajo svoje proizvode v vse dele sveta in imajo v službi 234 delavcev. V Zgornjih in Spodnjih Domžalah so izdelovalnice in tovarne slamnikov : a) Ladstadter & sinovi z 222 delavci b) Oberwalder & drug s 132 „ o) Brata Oberwalder s 60 „ d) Melitzer in Kleinler- cher z......42 „ e) Brata Kurzthaler s .110 „ f) Peter Ladstiitter s . 40 - skupaj 606 delavc. V Mengšu so izdelovalnice in tovarne slamnikov: J. Melitzer & drug b . 97 delavci Ladstiitter z.....42 n pivovarna J. Stare s . . 43 „ tovarna Fel. Stare z . . 28 r skupaj 210 delavc. V Zagorju-Toplicah so: premogokopi s . . . 762 delavci cinkarna s.....56 „ steklarna z..... 266 „ apnenioe s.....100 „ skupaj 1183 delavc. V Velikih Laščah, Ribnici in So-dražici je doma industrija lesenega blaga, izdelovanje „sohe robeu, to je blago, ki se razpošilja po vsi Avstriji, v Nemčijo, Italijo, Grško, na Jutrovo, Špansko, v Afriko, Severno Ameriko in v Indijo. To industrijo izvršujejo kot domačo industrijo moški v vsaki hiši; takisto se tu izdelujejo tudi glinasti izdelki in se razpošiljajo po vsi deželi. S to industrijo se v teh treh trgih peča gotovo preko 500 ljudi. Na Viču je 6 opekaren, tovarna za kavne surogate in tovarna mila. Število delavcev znaša najmanj sto. V Vodmatu je tovarna pletenin in gradi se kemična tovarna, ki bo imela najmanj 150 delavcev. Vodmat je ljubljansko predmestje. V Šiški je pivovarna z več nego 100 delavci. Šiška se smatra danes, kakor bi faktično pripadala Ljubljani. Tu ste dve tretjini prebivalstva tovarniški in železniški uslužbenci. V Kamniku so tovarne snažilnega prahu, cementa, železnin in sodov in erarična smodniščnica: v službi je kakih 300 delavcev. V Cerknici in Logatcu cvete trgovina z lesom; v Vevčah je tovarna papirja družbe Levkam s 700 delavci; v Medvodah in Goričanah je tudi tovarna papirja z 260 delavci; v Litiji pa velika predilnica s 300 delavci. Potemtakem znaša meni znano število industrijskih delavcev 10 207 in ker nisem mogel v vseh obratih natančno poizvedeti tega števila, se lahko računi še najmanj 1500 delavcev na druge obrate, da znaša torej skupno število vseh industrijskih delavcev okroglo 12.000. Iz tega sledi evidentno, da je treba dotične industrijske kraje smatrati kot take in jih uvrstiti v mestni volilni okraj, ker imajo enake gospodarske interese kakor meščani, obrtniki in sploh srednji stan, ki se ne peča s poljedelstvom. (Konec prih.) Volilna reforma pred gosposko zbornico. Dunaj, 13. decembra. Gosposka zbornica se baje skliče zaradi volilne reforme na dan 20. t. m., a ker ni misliti, da bi vso debato dognala v enem dnevu, bo imela go-ska zbornica še drugi dan sejo. — Predsednik gosposke zbornice knez "Windischgratz je prišel na Dunaj, da konferira z raznimi člani vseh treh strank gosposke zbornice o položaju. Iz Budapešte došle vesti, da namerava vlada podaljšati življenje sedanjemu parlamentu za dva meseca, ne odgovarjajo resnici. Vlada se ne misli oprijeti tega sredstva za rešitev volilne reforme, ker nasprotuje duhu zakona. (Od kedaj pa je avstrijska vlada tako rahločutna?) Tudi ni pričakovati ministrske krizevsluouju, da sprejme gosposka zbornica pluralni zistem ter se vsled tega volilna reforma vrne poslanski zbornici. Pač pa namerava vlada za ta slučaj spraviti v gosposko zbornico celo vrsto novih članov, da dobi drugič volilna reforma v gosposki zbornici zanesljivo večino. — Sicer pa še vlada vedno upa, da dobi že pri prvem posvetovanju v gosposki zbornici večino za svojo volilno reformo; v ta namen je ves vladni aparat na delu. Vladno prizadevanje meri na dvoje: dobiti večino proti pluraliteti in izločiti „numerus clausus" glede gosposke zbornice iz volilne reforme, vsled česar bi ne bilo treba vrniti cele predloge poslanski zbornici. Iz delegacij. Budimpešta, 13. decembra. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel najprej dva-ineseČni proračunski provizorij, potem pa začel razpravljati o proračunu ministrstva zunanjih del. — Del. dr. Pitacco je dokazoval, da miroljubne besede ministra barona Aehrenthala niso resnične. Ako je razmerje z Italijo res tako prijateljsko, čemu pa si gradi Avstrija nove topove, čemu pomnožuje število rekrutov, čemu si utriuje meje v Trentinu, v Istri, v Furlaniji in Dalmaciji? Vse to je v nasprotju z zatrjevanjem o naši stalni miroljubni politiki. Odkar sta se začeli Italija in Francija zbliževati, se polagoma opuščajo francoske utrdbe ob italijanski meji. Avstrija pa vkljub svojemu zveznemu razmerju celo pomnožuje svoje garnizije ob italijanski meji. — Del. Biankini je izjavil, dokler ne bo Dalmacija priklopi j ena Hrvatski, ne bodo opustili Hrvatje svojega opozicijskega stališča ne v notranji ne v zunanji politiki. Glede našega razmerja na-pram Italiji je izjavil: „Prej ali slej bomo imeli krvave boje z Italijo, ako vse svoje zunanje in notranje politike ne spremenimo korenito, ako se ne odrečemo svoji pustolovski politiki na Balkanu, in ako ne damo popolno nove smeri naši izdajalski politiki napram Hrvatom ob Adriji. — Del. Klofač je naglašal potrebo, da se Avstrija tesneje pridruži Rusiji in Balkanu. Glede Albanije bi se bilo treba Avstriji sporazumeti z Italijo. Nemškega zavezništva bi se morali odkrižati vsaj toliko, da bi naša politika ne bila igrača v rokah Berolina. Od Berolina proč in bliže Angliji, Franciji in Rusiji. (Ker se je v svoji ostri polemiki dotaknil tudi krone, ga je predsednik ukoril). Šolstvo na Ogrskem. Budapešta, 13. decembra. Poslanska zbornica je razpravljala o proračunu naučnega ministrstva. Naučni minister grof A p p o-nyi je povedal, da je na Ogrskem 340.000 otrok 6 do 11 let starih, ki sploh ne obiskujejo nobene šole. Ako se hoče temu odpomoči, bi bilo treba nastaviti še 4000 učiteljskih moči, kar bi pomenilo za državo 4 milijone letne obremenitve. Vlada bo skrbela, da ne bo na Ogrskem ne ene šole, ki bi v narodnem oziru zavzemala nevtralno stališče (t. j. vsaka šola mora služiti madžarizaciji). Za zboljšanje plač učiteljstvu ima vlada že izdelan zakonski načrt, vsled katerega dobi učitelj s tvo 6 milijonov na leto državne podpore, toda ta podpora bo vezana na narodne pogoje (t. j. zopet madžarizacija). Vlada pa 'tudi namerava ustanoviti tretje vseučilišče, in sicer tam, kjer je zahtevajo najbolj narodni interesi (t. j. madžarski). Poljaki so razbili nemški državni zbor. Bero lin, 13. decembra. Državni zbor je z desetimi glasovi večine zavrgel naknadni kredit za Afriko. Odločilo je 16 poljskih poslancev, ki so se na ta način maščevali nad knezom Bulowom zaradi njegove protipoljske politike. Glasovanje je strahovit poraz za vlado. Državni kancelar je takoj po glasovanju prečital cesarski reskript, da se državni zbor razpusti. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Rim, 13. deoembra. Vatikan je zagrozil, da bo pri vseh velesilah protestiral proti zaplembi arhiva v bivSi nuncijaturi v Parizu in da odklanja vsako odgovornost za dopise velesil. Pariz, 14. decembra. Minister zunanjih del je naročil preiskovalnemu sodniku, ki je preiskoval v nuncijaturi zaplenjena pisma, naj izroči ves arhiv ministrstvu, da ga zapečatenega vrne Vatikanu, ker uživa diplomatično varstvo vse dopisovanje, preden so se prekinile diplomatiČne vezi z Vatikanom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 decembra. — E poglavju o pluraliteti. Gospod GostinČar, za katerega bi ne hoteli prevzeti poroštva, da ima vsaj toliko možgan v glavi, kakor kak kanarček, se je v svojem „govorua na Jesenicah izrazil: Vsak delavec, ki je bil pri „akademiji" navzoč, več ve, nego dr. Tavčar. Ta Gostinčar je nekak tip tiste domišljavosti in tiste površnosti, katera vlada dandanes, ko je vse pijano od Beckove volilne reforme, nad slovensko javnostjo. Naj-neverjetnejŠi, in dostikrat tudi najzabitejŠi izreki veljajo za modrost prve vrste. Tu sem spadajo tudi izreki o pluraliteti, da je neumna, in da so tisti, ki so v državnem zboru m. njo glasovali, samo tepci in bebci. Mi smo že povedali, da za nas Slovence nima pluraliteta nikakega praktičnega pomena, če o nji pišemo, pišemo le s teoretičnega stališča. Dognano je, da je vsak volilni sistem političen problem, o katerem je razprava dovoljena. Pri vsakem takem volilnem sistemu je prvo vprašanje, odgovarja li pravici, ali ne. In gotovo je, da tudi volilni sistem, ki se opira na Čisto splošno in enako pravico, ne odgovarja pravici, posebno tam ne, kjer daje absolutno veljavo v roke proletarski masi. Mein lieber dr. Tavčar — je dejal z ž no bas tim svojim glasom dr. Adler dr. Tavčarju, ko sta nekdaj v parlamentu pri eni in isti mizi obedovala, in 50 Jahren wird der Proletariat die Welt beherr-schen! Dr. Tavčar je odgovoril da volilni sistem, ki bi kaj takega omogočil, bi gotovo ne bil pravičen. Težko si je misliti volilni sistem, ki bi odgovarjal vsem pravičnim zahtevam. Tak sistem bi bil vzor, ki je pa, kakor vsak vzor nedosegljiv. Pač pa je mogoče iskati potov, po katerih bi se vzoru dalo kolikor mogoče blizo priti. V tem pogledu je nastala že velika literatura, in toliko je dandanes že določeno, da bode volilni sistem bodočnosti splošna in enaka volilna pravica, pa vendar v tako omejeni obliki, da neproletarski stanovi ne bodo na milost in nemilost izročeni proletarski masi. V čem naj obstoji ta omejitev? V tem ravno so učenjaki različnega mnenja. Eni so za tako imenovani „proporcu, kakor je izraz nemških rdečkarjev, drugi zopet za pluraliteto v ti ali oni obliki! Pluraliteto so zastopali učenjaki, kisopo svetu malo bolje poznani, nego naš ljubljanski Gostinčar, in zatorej je smešno, če taka fernikola govori o „neumniu pluraliteti. Tudi je v praksi pluraliteta že vpeljana v različnih državah: posebno je svoj čas cvetela na Švedskem in Norveškem, a vzlic temu ste ti državi skoraj najbolj demokratični na celi zemlji. Prijatelji Beckove volilne reforme, katera, ako nas hoče Bog hudega varovati, ne more postati v Avstriji volilni sistem bodočnosti, so se tako v parlamentu, kakor zunaj parlamenta odlikovali s tem, da so besedo „neumnostu pri vsaki priliki in nepriliki na jezik jemali Vsak ugovor proti krivični reformi so odpravljali z rneumnostjou ; s tem pa ugovori Še niso pobiti, in s psovanjem tudi pluraliteta ni pobita. Prej in slej ostane problem, o katerem mora diskusija dovoljena biti. Ali vse to ima dandanes le teoretičen pomen. Zopet in zopet pa moramo odobravati postopanje naših poslancev, ki so za pluraliteto le radi tega glasovali, da bi ž njo rešili edini koroški slovenski mandat. — „Slovensko društvo" v LJubljani je imelo snoči v „Narodnem domu" občni zbor. Predsednik g. dr. Triller je proglasil sklepčnost, pozdravil navzoče in otvoril zborovanje. Društvo, ustanovljeno 1. 1888., je bila edina organizacija proti klerikalni stranki in je ob času, ko je najbolj cvetelo, imelo 1100 članov ; ko se je pa L 1894 na zaupnem shodu narodno-napredne stranke volil izvrševalni odbor, je nadomeščal to društvo, ki je vsled tega hiralo in naposled docela zaspalo. Danes je pa društvo znova potrebno in da se uresniči njegov namen, pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek, razširjati med njim politično izobraženje in narodno zavest, braniti njegove narodne in državljanske pravice in zlasti pripomoči, da se mu uresniči ustavno zagotovljena narodna ravnopravnost, treba je, da pride v delavne roke. Upanja na dober uspeh je mnogo; na skromen prvi poziv se je pretekli mesec samo v Ljubljani oglasilo takoj nad 100 članov. Govornik je apeliral na vse rodoljube narodno - napredne stranke, da podpirajo društvo s svojim članstvom in da delujejo z vsemi svojimi močmi v njegov prospeh. Nato se je vršila volitev odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. dr. Ai. Kokalj, v odbor pa sledeči gospodje: Arnošt Cham, Janko Cesnik, Anton Dietrich v Postojni, Engelbert Franchetti, Anton Germek, Fran Jančiga j, Rasto Pustoslemšek, Karel Rozman v Novem mestu in dr. Mavrici j Rus. Namestnika sta gg. Ivan Mejac in Ubald p 1. Trn-koczy, preglednika računov pa gg. Viktor Rohrmann in dr. Karel Triller. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata glede organizacije društva po vsi deželi in glede preskrbljenja čtiva Članom. Gospod Podkrajšek je nasvetoval, naj bi se izdajale poljudno pisane brošure politične vsebine; g. dr. Triller je zastopal mnenje, da naj bi odbor stopil v dogovor z uredništvi „Go-renjcau, „Notranjcau in snujočega se „Dolenjca", ki naj bi jih člani dobivali nekoliko ceneje nego za navadno ceno. S tem bi se veliko storilo za napredno misel. Na ustanovitev društvenega glasila, kakor se je želelo, vsaj zdaj še ni misliti, ker je ta ustanovitev združena z velikanskimi stroški. Društvo naj prireja javne shode, na katerih se naj razpravlja o političnih vprašanjih. Predavanja in razprave naj bi seveda prevzeli Člani. G. dr. Ferjančič se je zavzemal za znižanje letne društvenme od 2 K morda na 1 K, kar bi pritegnilo več ljudi v društvo. Bil je tudi za delovanje na znižanje cen omenjenih listov društvenikom. G. Trstenjak je dejal, naj bi se po vseh naših kranjskih mestih ustanovila slovenska politična društva. Naše društvo je namenjeno pred vsem za Ljubljano. Eksekutivni odbor narodno-napredne stranke obsega celo deželo in bo moral skrbeti, da bo vedno v zvezi z vsemi takimi društvi. Gosp. Pustoslemšek je bil zoper snovanje od predgovornika nasvetovanih društev, ker je njih ustanovitev vedno v zvezi s sitnostmi. Naj bi se ustanovili strankarski pododbori v posameznih krajih. Gosp. dr. Triller je bil proti obema nasvetoma in se zavzemal za imenovanje poverjenikov, kakor določajo pravila, da se izogne decentralizaciji. G. Trstenjak je rekel, da je imel v mislih le čas pred volitvijo, ko je treba podrobnega političnega dela. G. Skulj je govoril glede narodne zavesti. Strinjal se je s predlogom g. Trstenjaka. Predlagal je, naj se v vsakem tudi majhnem kraju dobi človek, ki bi propagiral narodno idejo. G. dr. Ferjančič je dejal, naj se odbor ravna le po pravilih društva. Organizacija po kmetih se ne bo križala z delovanjem izvr-ševalnega odbora narodno - napredne stranke. G. dr. Kokalj je pozdravil nasvet g. Skulj a in želel, naj bi učiteljstvo, ki ima tako izborno strokovno in stanovsko organizacijo, na-svetovalo to in ono. Glede listov bo odbor storil vse potrebne korake na pristojnih mestih. G. Skulj je nato povdarjal, da je ljudstvo na učiteljevi strani, če je prijazen z njimi in če se ne sramuje trde žulj a ve kmečke roke. Učiteljstvu pa je treba gmotne in moralne podpore, da toliko vspeš-nejše deluje na svojem mestu. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je g. predsednik zahvalil za udeležbo z željo, da bi izgovorjene iskrene besede padle na rodovitna tla, in zaključil zborovanje. — Klerikalne limanice pa nič kalinov« Klerikalci so le silno omejeni ljudje, ker mislijo, da bodo razumne obrtnike z bedastimi zvijačami vjeli na svoje limanice. Ta bombastična firma „Obrambno društvo zavednih obrtnikov" je že presmešna. Te uboge revice, ki so se zbrale okrog tega društva, naj bodo zavedni obrtniki, tisti, ki o tem društvu nič slišati nočejo, pa naj ne bodo zavedni! S takimi zvijačami se ujame kak flikšuŠtarček z dežele, Dravi obrtnik pa pokaže takim ljudem hrbet. To „obrambno" društvo ni drugega nič, kakor agitacij-ska organizacija za klerikalno stranko. Ker ni bilo nobenega boljšega obrtnika na skod. so izvolili v odbor tiste znaae kleri-kalčke, ki nimajo med obrtniki nič ugleda in nič veljave. Eno samo ime nas je presenetilo. V „Slovencu" je bilo rečeno, da je bil izvoljen v odbor „Fr. Kunstler, kovaču. _ Kaj — kovač Kunstler pa v tej družbi ?M so se vpraševali ljudje. rTo vendar ni mogoče." — No, saj tudi ni res Kovač Fr. Kunstler sploh ne eksistira . V Ljubljani je t Gradišču št. 8 kovač gosp. Josip Kunstler, ki pa ni bil na shodu, ki ni pri tem društvu in ki bi se tudi lepo zahvalil, če bi ga šteli med take „zavedneu obrtnike. Gospod Kunstler ima pač brata, ki je v Litiji in je krščen za Frana, a ta zopet ni kovač, nego mizar. Kakor se vidi, si je „Slove-necu vsled pomanjkanja resničnih obrtnikov pomagal s tem, da je postavil v odbor „zavednih-obrtnikov tudi moža, ki ga sploh ni na svetu. To mora biti lep* stiska za člane, če morajo klerikalci že na tak način si pomagati. Zelo značilno je tudi, kako je monštrancar g. Kregar govori na shodu teh „za-vednih" obrtnikov. Smisel njegovega govora je bil: rMi obrtniki ne potrebujemo ne liberalcev ne klerikalcev, nas ne bodo komandirali ne dohtarji ne duhovni, mi se moramu postaviti na lastne noge.a Ali se Kregarju sanja, da se polaste duhovniki tudi pasarske obrti in dapoženo njega z drugimi vred tako, kakor so storili s knjigovezi ? Ali pa so bile te Kregarjeve besede le pesek v oči obrtnikom, samo sleparstvo ? BSlo v e -necu je to Kregarjevo izjavo popolnoma zamolčal, iz česar izhaja, dajenesmatra za resno nego le za navadno „farbanje-obrtnikov. To „farbarijounadaljuje „Slovenecu včeraj v taki meri, da je že groza. Zdaj jim obeta, da bodo dobivali zgolj na svoje tirjatve menda pri avstro-ogrski banki denar. Slišal je nekaj zvoniti, da je nekaj takega na Francoskem, a nima niti pojma, kako je urejena, pod kakimi pogoji se dobiva denar. Občudujemo to velikansko nevednost „Slovenčevo" in privoščimo od srca njegovim obrtnikom, da se s tem tolažijo. Za „Kraut-rerčkau, ki še za par goldinarjev nima kredita, je taka obljuba seveda silnu omamljiva, Nič porokov in denarja po 3 odstotke — to niso mačkine solze. Par stiUetnov bo potemplai, pa pojde v avstroogrsko banko po denar. Da, klerikalci že znajo in bodo obrtnikom wpo-magali", kakor so „pomagali" še vsakemu, kdor je bil tako neumen, daje šel v njih bližino. Z ozirom na vse to pa bi priporočali, naj prekrste svoje najnovejše društvo v „0 b ram b na zveza zagovednih obrtnikov. — i,Sloven6evi" farji se vedno enaki! V Ljubljani se je ustanovil odbor za Gregorčičev spomenik. Odbor, ki je imel nalogo, zbirati pri naprednjakih, ker popi za take reči itak nič ne dajo. Tak odbor bi niti škofovi fehtariji ničesar ne bil škodoval, ker bi bil v krogih, katere obira ljubljanski škof, brezvpliven! Ustanovitev takega odbora ni bila za nikogar žaljiva, to je Čisto gotovo. A vzlic temu je pisal „ Slo venec", nekako med vrstami, da bode po odboru nabrano ostalo v žepik odbornikov. Ker se je v Gorici ustanovil enak odbor, se je ljubljanski razšel, ker je postal brezpredmeten. „Slo-veneo" piše o tem tako-le: „Nam ne ostane drugega, kot brezpredmetnim odbornikom izreči najgloblje obžalovanje, da so svojo Čast odložili, dasi smo se že veselili, da bo zopet vdol- beno v bron županovanje Hribarjevo in uradovanje Aškerčevo. Res, škoda!" ?i Ijndje pač ne morejo drugaČi biti, nego osobni! — Dr. Krek prihaja sedaj v zimskih svojih škornjih maše vat v bolniško kapelico. Kdo ga je klical, ae vemo, je nam tudi čisto vseeno! gospod Krek pa igra v deželni bol-tuci nekakega gospodarja: na njegov pritisk nsmiljenke vsak dan kaj novega zahtevajo. Najprej so zahtevale pri kapelici zimska okna, potem nove klopi v kapelici, potem, da se mo.'a 'saoelioa na novo prebarvati itd. Za deželo bodo dr. Krekove maše predli ano drage! Kake brzojavke prinaša „SlOTenec". Pod tem naslovom je K iinosfc* dičnemu „Slovencu" takole navila mšeea: „Slovenec" od poneka je prinesel nastopno brzojavko iz Trsta: ,Na občnem zboru .Kdinosti* je bilo 150 do 2 00 <<*b. Snujejo dnevnik brez pTOgrama. „Edinost" ostane nik kot organ stranke". To je v«e, kar je slišal m videl „Sloven-jev poročevalec na shodu, ki je tra-*ve uri in pol; in še to malo, kar je -poročil, bi morali imenovati d r ene um no, če bi ne bilo — zla-•y a n o Oast takemu žurnalizmu ! l£orda pa umejemo, kak je bil namen ■cevalcev. Calumniare audacter, ?eniper ali«] ni d haeret — obrekujte :umno, nekaj že obvisi! Kaj takega ne bi imeli sicer pričakovati od lista, ki se ponaša s svojimi krščanskimi načeli, kajti slično se dogaja le pri nel jalnih ljudeh, katerim vse prav prihaja , ako hočejo zadeti neljubega ;im bližnjega. V tem pogledu smo že marsičemu navajeni < d „Slovne ve* strani; ali priznati moramo, h uas je z zgornjo brzojavko narav-st presenetil." Otroški vrtec v Gabrjih ari Celju« Iz Ce\ja se nam piše: Občinski odbor celjske okolice je v zasvoji seji sklenil, Čim prej osnovati otroški vrtec v Gabrjih. tajnost te zadeve smo tudi mi v svojem listu poudarjali. Veseli nas, da se je je poprijela naša občina in crdno upamo, da bode pri financiranju, te kulturelne in tako potrebne oprave pomogla šolska družba sv. [rila in Metoda! — Vojaška vest Polkovnik g. Ivan Pregelj 17. domobranskega polka je stopil v pokoj in dobit pri :ej priliki vojaški zaslužni križec. — Iz pisarne slovenskega gledališča, V soboto se ponovi Cankarjeva satira „Za narodov blagor*, ki je izzvala snoči toliko priznanja. Gornika igra g. Taborskv, Heleno ga. Taborska, Grozda g. Dragutino vić, Grudna g. V e r o v-*ek, Ščuko g. Boleška. — V torek bode prva repriza „Prodane ne- —Slovensko gledališče. To je bil triumf. Ne spominjam se, da bi ^daj vladalo v našem gledališču taksno vshičenje, kot snoči in ne spo-luinjam »e, da bi bil v nas kak avtor sprejet s tako emfazo, kakor snoči ' ankar. Sicer je bilo tudi takrat, ko igrali Cankarjevega „Jakoba Rudo", navdušenega aplavza in je šel nje-Spv^Kralj na Betajnovi" vzlic svojim hibam zmagovito Črez oder, toda teh uspehov s snoČnim niti primerjati ni. Bil je to pravi triumf, navdušenje se ni poleglo, kakor pri „Kralju", marveč je od dejanja do dejanja raslo, lontanno se izlivajoče v viharne aplavze. Gledališče je bilo nabito polno, zbrali so se vsi slov. literarni irogi, na hodnikih je vladalo nervozno vervenje, v zraku pa je ležalo nekaj posebnega, vsi smo čutili, da * pripravlja nekaj posebnega. Zastor se dvigne. Tudi na odru leži nekaj gorečega, vidi se, da se je tudi palcev polastila nervoznost. Sigurni a^top Grudnov in Gornikov pa sta na mah razpršila tisto medlost — popolna zmaga je bila zagotovljena, k ko je prvič padel zastor, je odmevalo fren etičnega aplavza brez k°nca. Blesteči slog, Shakespearsko Genialni dovtipi in tipi, lahkotna ele-S*nca, s katero obvlada avtor gled. tehniko, sarkazem, s katerim neusmiljeno udriha na levo in desno, sarka-^eni, ki pa z odra doli ne žali, am-J?ak učinkuje oprostilno — vse to je ^pnotizovalo in fasciniralo in ni pustilo, da bi prišla publika do sape. bukova govora v tretjem dejanju sta izzvala pri odprti sceni demonstrativne gromske aplavze, ki so se Ponavljali, ko je padel zastor. Občin-stvo je klicalo avtorja na oder, hoteč ***** dati zadoščenja in mu Čestitati nad zmago, ki jo je slavil snoči ne le kot pesnik, ampak tudi kot prvolu >ri tel j proti z istemu, ki je doslej vladal našemu gledališču. Ali C.-^a ni bilo. Zadnje dejanje. Bližala se je že enajsta ura, a publika ni čutila nič tiste prenasičenosti, ki jo sicer dela nestrpno, da jedva pričaka konec igre. Nasprotno, le še prehitro je bilo konec večera in vse si je želelo slišati še. Zmaga je bila popolna, odhajali smo z zavestjo, da nam je vstal dramatik izredne sile, ki nam odpira vse lepšo perspektivo v bodočnost slovenske dramatike. Esteti-ško analizo komedije „Za narodov blagor" si moram prihraniti za reprizo, ter se omejujem samo na uprizoritev. Bila je vzorna, v vsakem oziru resnično dovršena. Nastopilo je skoro vse naše dramsko osobje — in vendar je bila ta predstava harmonična, kakor je to pri nas le malokdaj in le težko% doseči. Vse je pričalo o vestnosti režiserjevi in o njegovem rinem in pravem umevanju, kakor tudi o tem, da se je tudi vsak posameznik z vso ljubeznijo poglobil v svojo vlogo, zastavljajoč vse svoje moči, da jo reši čim častneje. Pod takimi avspicijami seveda ni moglo biti drugače, nego da je bila uprizoritev vzorna v detajlih kakor v celoti. — Zato toplo priznanje g. režiserju Taborskemu, kakor tudi vsakemu posamezniku po njegovih zasluga. — Gornika, tistega lepega, sicer elegantnega, toda nadvse neokretnega gospoda, ki ga vse zalezuje in lovi, ki pa si ne ve pomagati iz teh neprestanih zagat, je z nedosež-nim mojstrstvom kreiral g. Taborskv. Bilo je kar ginljivo videti njegove neprestane zadrege, ki dosežejo vrhunec v mojstrski izvedeni sceni z zapeljivo (Jrudnovo. Za svojo v naj-podrobnejši detail z veliko- fineso v pravem avtorjevem duhu izdelano igro je žel g. T. tisto to.Jo priznanje, ki gre temu velikemu umetniku vsled njegovih velikih zaslug za fenomenalni uspeh snočnjega večera. Dr. Grozda je ustvaril g. Dragutin o -vić, nadevši si izborno masko intri-ganta. Kakor moram njegovo dovršeno igro inače pohvaliti, se mi vendar zdi. da Grozda ni povsem po C jevih intencijah oživotvori!. Moral bi biti energičuejši, manj intrigantski, pa vse bolj tiranski. Vsaj je vzlic temu lahko Še vendno elegantna, salonska prikazen. Gospoda D-a Grozd jo bil premehak, kot tak pa izborno izveden. Vse bolje, čisto v avtorjevem dahu pa je g. V e r o v š e k izvedel dr j a. Grudna. Nismo bili presenečeni, ker poznamo gosp. V. kot izborne ga interpreta karakternih vlog. Njegov sigurni in elegantni nastop, fino poin-tiranje, posebno v prizoru z njegovo soprogo, skratka ves njegov Gruden je imponiral in mnogo pripomogel do popolnega uspeha. V ospredju interesov je stal seveda žurnalist Ščuka, simpatični cinik in nepoboljšljivi satirik, ki mu ni sveto mč, ker ve, da je vse le zlagano in narejeno. Za Ščuko si je gospod Boleška nadel masko Cankarja samega in spuščal fulminantne rakete svojega sarkazma s tako bravuro, da je žel, kakor že omenjeno, viharne aplavze celo pri odprti sceni. Ščuka je en lovor več v lepem vencu priznanj, ki ga je g. Boleška s svojim umetniš-tvom povezei, odkar deluje na slov. odru. Da bo Helena, lepa in zapeljiva žena Grudnova, ženska izredne energije, ki pravzaprav sama vodi vse politično spletkarjenje, ki bi pa dobrega Gornika rada tudi še drugače priklenila nase — v rokah gospe Taborske zadobila umetniški dovršeno figuro, to je bilo že v naprej jasno. Težavno in delikatno svojo vlogo zasnovala in izvedla je ga. T. s temperamentnim razkošjem in nam vnovič dokazala, da je sila njene dramatske umetnosti naravnost neizčrpna. V vsaki novi vlogi se nam kaže v povsem novi luči, nikdar manirirana, vedno nova, povsem samostojna, vedno pa vseskozi harmonična figura. Cankar si pač ne more želeti boljše interpretinje za svojo Heleno, boljše tudi ne bi mogel dobiti. Dostaviti moram še bogatstvo njenih toilet in perfektnost, s katerim obvlada ona kakor njen g. soprog slovenščino. Sedaj pa k manjšim ulogam. Gospa Barjaktarovićeva je bila zelo prikupljiva, lepa in mikavna naivna Matilda, gdč. Noskova je z diskretno dovršenostjo vstvarila prenapeto za slovansko idejo plamtečo Mrmoljevko, gospa Danilova pa je bila izborna v svoji sicer majhni vlogi Grozdo vke. Imenitna figura tako po maski kakor po res izborni igri je bil Kremžar g. Danilo, ki nas je snoči prav presenetil, z zasluženo pohvalo je omeniti g. N u č i Č a, ki je svojega zaljubljenega Kadivca z dobrim humorjem, pravim umovanjem in z neprisiljenim temperamentom prav krasno izvedel, istotako g. Bar-j a k t a r o v i ć a kot prav dobrega Mrmoljo in g. Betetta kot Klandra. Prav dober je bil g. BukSek kot literat Siratka, simpatično nas je pri* dobil zase g. K i n s k v, nova akvizicija za našo dramo, kot poet Stebelce, prav dobro na svojem mestu so bili ostali gg. Mole k, Žagar, Vidic, H a b i č in gdč. Kozakova. Samo to mi ne gre v glavo, čemu je drugi občinski svetnik ves Čas strašil v fraku. Kakor jasno priča obila današnja hvala, doživeli smo snoči zaista krasen večer. Posebej še treba pripomniti, da se je igralo harmonično in pa tako izcizelovano, da je prišel piav vsak stavek do popolne veljave — in to je pri dramatikih Cankarjeve vrste conditio sine «jua non. Končno treba še omeniti, da je bila igra tudi v sceniškem oziru dovršena. SI. inten-danci odkritosrčne Čestitke nad zmago snočnjega večera. V očigled temu, da se hoče politično ozadje igre z neke strani Čisto po nepotrebi fruktificirati, moram iznova izrecno povdariti, da za Cankarjevimi tipi ni iskati konkretnih oseb. — O drami sami pa prihodnjič. Fr. K. — Iz zadnjega zasedanja žele znicnega a veta dodati nam je k temu, k-r smo že poročali, da je bil sprejet župana Hribarja predlog, po katerem, se zahteva od južne železnice, da skrbi za točno zvezo zjutraj iz Ljubljane odhajajočega mešanca z lokalnim vlakom, ki odhaja ob 9l/2 z Zidanega mosta v Zagreb. Dogajalo se je namreč doslej večkrat, da je ljubljanski mešanec imel tako veliko zamudo, da je moral lokalni vlak prej odpeljati se, in da so vsled tega v Zagreb namenjeni potniki na Zidanem mostu čakali po 4 ure in več. Dalje se je sklenilo zahtevati od južne železnice, da se vspostavi tudi večerna železnična zveza med Zagrebom in Ljubljano. — Glede državnih železnic je železnični svet priporočal ministrstvu skrbeti za zvezo Ljubljane z obema brzovlakoma, ki vozita iz Jesenic v Trst in nazaj; zastopnik železniškega ministrstva pa je obljubil, da se zmanjša v Jesenicah postajanje poštnih vlakov, ki vozijo s Trbiža v Ljubljano. Isteg* ministrstva zastopnik je obljubil, da se že prihodnjo spomlad povečajo na postaji na Jesenicah restavracijski prostori tako, da bo restavracijska dvorana I. in II. razreda imela 50 m- ploskve. — Popravek. V notico odbora za napravo obleke ubogim šolskim otrokom se je vrinila mala pomota. Odbor se zahvaljuje le dobrotnikom in ne odbornikom, kakor je bilo napačno tiskano. — Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto od polu S do polu 10. ure zvečer. — Narodna čitalnica v Kamniku priredi dne 16. t. m. v društvenih prostorih dramatično predstavo. Uprizore se „Cigani". — „Cigani" v Idriji se uprizore v nedeljo zvečer v čitalniški dvorani. Začetek ob poiu 9. uri. Saloigra „Cigani" se je uprizorila že v ljubljanskem deželnem gledališču, v zadnjem času pa tudi v Celju, Trstu, Ribnici, Brežicah povsod z najboljšim uspehom. Upamo, da tudi v Idriji vzbudi zanimanje med občinstvom sosebno, ker je od pisatelja, ki je služil pred nekaj leti v Idriji. — Iz So dražice se nam piše, da je tam v prostorih gostilne g. Šege tečaj za umetno vezenje na šivalne stroje. Vodja tega učnega tečaja je g. Ignacij Kvas, zastopnik tvrdke Singer & Comp. v Kočevju. — Vodstvo litijske predilnice Schwarz Zublin & C o. nam je z ozirom na dopis, ki smo ga priobčili te dni, poslalo daljšo pojasnilo o delavskih razmerah v imenovani tovarni. Tako pravi, da ni resnično, da dobivajo delavke po 2, 3 in 8 vinarjev za uro, marveč da dobivajo najmlajše še začetnice po 10, 11 in 12 vin. za uro, zunanje delavke, ki so bile v dopisu posebej omenjene, pa po 13 vinarjev za uro. Dalje pravi vodstvo, da je hrana v delavskih domih dobra in da delavke lahko odpovedo službo ne glede če so s tem zadovoljne sestre, ki imajo nadzorstvo v delavskih domih ali ne. Beležimo to pojasnilo lojalno, konstatirati pa moramo, da so bile enake pritožbe čitati že v različnih listih. — Že lajajo I Iz Spodnjega Šta-jerja se nam piše: Znani prijatelj našega napredka in vrli propagator resnice — „Slovenec" — že trosi laži v svet glede ustanovnega zbora „Narodne stranke za Štajersko". Seve je to le uvod, začetek. Zdaj še nima dovolj snovi. Najbolje šele pride. — A „Slovenec" naj piše, kar hoče! Dejstva ne spravi s sveta, da se je politika naša — zasuknila, seve tako, kakor ravno „Slovenou" in njegovim gospodstva željnim partizanom ne ugaja. „Slovenca" boli, da je pri stranki toliko učiteljev. No, to stranki ni v Škodo; kajti sicer bi tega glavno trobilo naše duhovščine ne poudarjalo. Bi raje molčali, gospodje, ter se ne smešili pred razsodnim občinstvom. „ Slo vence vo" zavijanje in zlobno obrekovaoje, njega skrajno podlo osobno napadanje je za razvoj in okrepitev nove stranke v največji hasek. Zato pa: le lajajte! Mi se vašega bevskanja ne strašimo. — Il talca se nam piše dne 11. t. m. V ponedeljek, dne 10. t. m. smo položili ob 4. uri popoldne umrlega g. nadučitelja F. PeČovnika v hladni grob. Pogreb je bil veličasten. Posebno častno je bil zastopan učiteljski stan; nad 50 učiteljev in učiteljic je spremilo svojega tovariša k zadnjemu počitku. Pred hišo žalosti, kakor tudi na pokopališču, zapeli so učitelji svojemu sotrudniku v sloves žalostinki. Ob odprtem grobu pa je imel pretresljiv govor v proslavo rajnemu gospod nadučitelj F. Brin ar iz Gotovelj. — Čuden slučaj pasje stekline. V Kokarjih pri Celju je stekel Praznikov pes obgrizel drugega psa in šest oseb. Kmalu pa se je pokazala pri Prazniku še večja nesreča. Stekli pes, ki je hodil Ježat v rezanico, jo oslinil in zastrupil, je obgrizel tudi domačega vola, ki je kmalu poginil. Do zdaj je poginilo nesrečnemu gospodarju troje živinčet, ostala živina pa čudno dela v hlevu in neprestano muka. — Slovenska Čitalnica in Bralno in pevsko društvo „Maribor11 priredita v nedeljo v nNar. domu" v Mariboru predstavo šaloigre „Cigani". — Mestna poselska zavarovalna bolniška blagajna se je ustanovila v Mariboru. — Železniška nesreča. V Mariboru je na glavnem kolodvoru za-vozil tovorni vlak vsled napačno postavljenega menjalnika na tir, kjer navadno stoje vozovi za razkladanje. Stroj je zelo poškodovan, dva voza sta razbita Strojevodji Kušarju in kurjaču Mohoriču se ni zgodilo ničesar. — 0 detomoru, ki se je baje izvršil pri Sv. Marku pri Ptuju, pišejo nemški listi. Le ni to zopet izmišljena laž, da bi se Slovenci osramotili kot divjaki in vedni morilci ? — Smrten padec. Premogono-sec Jožef Defiris je na parniku „Daphne" v Trstu tako nesrečno padel po stopnjicah, da je obležal z razbito plavo. — Hitra smrt. V Trstu je_ zadela kap trgovca z jestvinami 47let-nega Jožefa Masliča, ki je bil v par minutah mrtev. — Oropana cerkev- V Šiber-niku na Hrvatskem so neznani tatovi okradli podobo Marijino vseh dragocenih daril v vrednosti 20.000 kron. — Slavna hrvatska zmaga. Pri občinskih volitvah v Buzetu v Istri so v III. razredu zmagali Hrvatje s 581 proti 4 glasovom. — Silovit postopač. Snoči je prišel v gostilno v Fiorijanskih ulicah št. 20 431etni, zaradi goljufije, postopanja in hudobne poškodbe tujega blaga 19krat kaznovani postopač Karel Nekermann, rodom Ljubljančan, pil 1 liter vina in hotel tudi tam prenočevati. Ko mu je gostilničar povedal, da nima več prostora, je hotel oditi, trdeč, da je vino že plačal. Ko je to zanikal še neki drugi v gostilni se nahajajoči gost, je postal Nekermann tako nadležen, da so ga slednjič hoteli postaviti pod kap. Pri tem je nepridiprav razbil šipo pri vratih, proti gostu je vrgel kozarec, a ga k sreči ni zadel, gostilničarja je pa hotel udariti s Četrtinko. Ker le ni bilo miru, so poklicali policijskega stražnika, ki je ljubeznjivega gosta odpeljal v njemu že dobroznane prostore, odkoder se preseli k sodišču. — Hišni gospodarji in oskrbniki se opozarjajo, da, kadar zapade sneg, ga je brez posebnega oblastvenega naročila s trotoarjev in kjer jih ni, vsaj meter široko od zidu ali plota skidati in pomesti. Takega snega pa, ki je zdrčal s streh ali kije po hišnih dvoriščih, se ne sme na cesto zaletavati večjih kupov, ampak ga je voziti v Ljubljanico. Zjutraj je sneg spraviti s hodnikov vsaj do 7. ure. Ob južnem vremenu se morajo hodniki, kjer stoje luže ali se nabira blato, če je treba tudi večkrat na dan po-čediti. Kadar zmrzuje tako, da po tleh polzi, je požiebnico po vsem tro-toarju, na drugih pešpotih poleg hiš pa najmanj en meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa, Če treba tudi večkrat na dan, potr esti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo. Opustitev teh določil se kaznuje po cesarski naredbi z 20. aprila 1854. leta, vrhu tega pa bo magistrat dal izvršiti opuščeno ah nemarno delo na gospodarjeve stroške. — Zelo redek slučaj. Kakor smo že poročali, zgodili so se v predzadnjih 48 urah trije samomori, in sicer so se vsi trije nesrečneži obesili. Da bi bili trije obešenci hkrati ležali v mrtvašnici na mrtvaškem odru, tega ne pamtijo že najstarejši mestni prebivalci. Pač pa se je lanskega leta, meseoa septembra prigodil slučaj, da so tri samomorilce en dan pripeljali v mrtvašnico, in sicer se je bil eden obesil, eden utopil, zadnji pa ustrelil. — Tatvino premoga na južnem kolodvora se še vedno ponavljajo. Zadnje dni je bilo nekaj teh uzmo- vičev zasaČenih, nekaj pa jih je popustilo vreče in srečno odneslo pete. Zasačenci se bodo morali zagovarjati zaradi prestopka tatvine pri okrajnem sodišču. — Delavsko giban|e. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 4 Hrvati, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. V iDomost je šlo 40, v Soheibbs 17, v Line pa 25 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 19 Kočevarjev, v Osek pa 25 slovenskih šumarjev. — Izgubljene in najdene reči. Dne 12. t. m. je izgubila od BNarod-nega doma" do Marije Terezije ceste št. 10 gdč Elza pl. Lukančeva, hčerka c. in kr. polkovnika v pok., pahljačo, na kateri je bil monogram v zlatem okvirju E L., vredno 24 K. — Vdova ga. Jožefa Tiidnejeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K in nekaj drobiža. — „ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. * Najnovejše novice. Nevarno je zbolel švedski kralj Oskar. Napada ga splošna srčna slabost. — Za predsednika repu*-blike Švice je zvezni svet izvolil za leto 1907. dosedanjega podpredsednika Miillerja. — Češki pesnik Maoherje zavrnil Častno nagrado češke akademije znanosti za njegove najnovejše poezije, ČeŠ, da smatra nagrado za osebno žalitev. — Časopisni papir za rublje je dobila dunajska „Liiaderbank" od neke banke iz Varšave. Pismo je bilo pravilno zapečateno, a mesto 50 000 rubljev so bili v njem odrezki ruskih Časopisov. * 0 pokojnem nadvojvodu Otonu poročajo madžarski^ časopisi, da je zapustil pismo na cesarja in svojega brata Frana Ferdinanda ter ju prosil, naj skrbita za njegova dva otroka, ki ju je imel z bivšo igralko Robinzon. Cesar je imenoval za varuha otrokoma barona Chertka ter naložil za otroka 200.000 K. Brat Fran Ferdinand se za bratovo željo ni hotel brigati. Zatrjuje se, da je Robinzon kot sestra Marta stregla nadvojvodu med zadnjo boleznijo, vsled česar prava soproga ni prišla blizu. telefonsko m m^m poročilo. Dunaj 4. decembra. Prezi-'1ent gosp >ske zb)rnce ka»z Alfred Windischgraetz ie pnsel dan^s v parlament m je sklical gosposko zbornico aa sejo v četrtek Na daevndm redu bo volilna reforma Dunaj 14 d c-mbra Predstojnik pezd«ialnh uradov pri na-mestmštvu v Lvovu, VaC'av Za-leski, je im novan sekcijskim štfom v poljedelskem ministrstvu Dunaj 14 decembra Uradni list prjavha imeaovanje princa Alojzija Liechtensteina deželnim maršalom n ž|eavstrijskim. Budimaešta 14 decembra. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je danes voini minister Scbonaicb pow*d&), da bo vlada pribndoje leto zahtevala zvišanje rekrutnega kontingenta, a samo v tisti meri. v kateri je avstnjski piram^nt to že sklenil, kateri sklep pa se ni mog i| izvesti. Vest, da se okrog Beljaka zgrade vel ke utrdbe, je Scbonaich preglasil za ne res mčno Petrograd 14 decembra. Pravosodni minister je predložil m nistrskemu svetu jako poostren načrt tiskovnega zakona. 8erolin 14 decemora. Rdz pust nemškega državnega zbora je presenetil klerikalce v največji men, kaiti prjčakovali so, da poskusi vlada doseči ž niimi sp jrazumlieoj-* n da jim bo to bogato plačala Časopisje pri znava, da so v prvi vrst« pri odbitju k loniialnega kred ta odloČili Poljaki, ki sd dislaj vedao gasovali z vlado, zdaj pa so 8 svojimi glasovi pomagih klerikalcem in socijaljim dem škratom do zmbge. Pariz 14. decembra. Proti duhovnikom, ki so včeraj in danes maševali, ne da bi bili v srn slu zakona to naznanili pri stojni oblasti, se je uvedlo policijsko postopanje in bodo vsi kaznovani. Umrii so v Ljubljani. Dne 12. decembra: Gabrijela Rus, delavka, 42 let, Karlovska cesta 14, pljučnica. Dne 13. decembra: Jožef Marinko, mestni ubogi 84 let, Japljeve ulice 2, osta-relost. — Josip Okorn, pomožni sluga, 33 let, Trnovske ulice 3, se je obesil. — Peter bvigelj, posestnikov sin, 20 let, Cesta v mestni log, se je obesil. t V deželni bolnici: * Dne 11. decembra: Fran Janušf~pisar, 40 let, jetika. Heteorol8§K!?B porodio. * i- ^ ■ U ree <, mm Novemb < Stanič t: aro * v/tm |» i g VetMrH • Neho iS. 73! 5 -01 si. jug oblačno M 724 1 - 1 8 si. ing megla - t. \>»p 7*1 7 00 si. jug oblačno wat* : 1*4 — ^»dai^r - m/m 140 0 6 t ■ Ivan in Marija Marchiotti naznanjata vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je danes naju, sestrice in bratce zapustila in šla v večni raj Celica po kratki mučni bolezni v nežni mladosti 9 mesecev. 4457 Ljubljana, 13. decembra 1906. Brez posebnega oznanila. Išče se 10,000 parov čevljev! 4 pari čevljev ssmo 5*50 K. Vsled ugodnega ogromnega na ki u t* se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevliev. črnih ali navih na trakove z moćno zbitimi podplati, najnovejše oh;>ke. dalje par moških iu par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. V»tl a pari namo *v50 14. Za narodi t o v zadostuje dolg.ist 4455 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Ntftig&isiofie ead ^m**niaoQ U soboto, dne 15. decembra velik KONCERT Ljubi) društvene godbe s pojedino domaČih svežih jetrnic, krvavic in mesenih klobas, Začetek ob v« 8. uri zvečer Vstop prost, Točila se bodo obče priljubljena vina prodncentov gg. gospe vdove notarja Vršca, Jurija Vršca iz Pisec, sod svet. Ravnikarja, stot. Frid. Kavčiča iz Sromelj i. dr. A. Seidel, 4473 hotelir. SUKNA Tvorničke cene. In modno 8 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v JtumpoUtt na Češkem. Vzorci franko. Parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani ===== tiče_------- ec zastopniko ki bi prevzeli nakup hlodov proti proviziji. Gostilničarji v bližini železniških postaj imajo prednost. 426'—10 Vljudno se priporoča trgovina i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerne. 23 1 Kupim vsako množino mleka, masla 1U 4454 - 2 svežega masla. Ponudbe nai se no&ljejo pod „Cas- sota postale it 409" Trst za štiri mesece. Nastop 1. januarja. Plača po dogovoru. 4440 2 \ Ponndbe naj se pošljejo na ,,M. 1 H. Št 117" poste re^taute, Ljubl)aua. Hotel „Ilirija" Vs*»io prijateljem dobrih, doma napravljenih jetrnic, krvavic o in & pečenih klobasic si (Hojam javljati, da se hnrt« dan« anončni biro, Ljubljana. 4442 ; maji Jutri in vsako soboto sveie domače krvave in jetrne klobase Tičijo se pnznano izborna dolenjsl vina posebno znano vino s Trške gore (iz vin^grud^v oroftnje d«»vo< meskf dalje Štajerska in avslrij. ska vina. Na obilen obisk vabi z velespoštovaujerj Jos Sebrev, 421)0 3 rc atavrater 52 1 Fran Zeman, Ljubljana g Poljanska cesta št 24 in v tovarni pri živinskem sejmišča vi št 97 skladišče bvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klinjf mlatilnic, motorjev za iage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—1* curke! Zajamčeno bU go! Oes. kr. avstrijske državne železnice* Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1, Odhod iz Ljubljane jnž. zel.: 7MO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Sira2a-TopJice, Kočevje. 11-30 pre. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. /•os ivečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. to-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jaz. žel.: 7*0© zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II iS predpoldne. Osebni vlak ie Gori: c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lin;: Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak te Sca/c Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak vz Selctab Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljak Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta e. kr. dr/ 8*35 z** cer. Osebni vlak iz S4raže-Topli Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Line- Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiž; Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c tar. drž. že 11*34 ponoči. Osebni vlak iz PontaN} Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik IO 45 oonoči Mešani vlak v Kamnik. (Sam v oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kaiaaifca. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamni 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamaika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamaika. (Sam v oktobru in le ob nedeljah in praznikih (Odhodi in dohodi so naznačeai v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. na c > l > o it i ^Ibo Kranjskega društva za uarstvo živali kateri se vrši dne 27. decembra t L ob polu 9 uri zvečer v hotelu „pri Maliču". DNEVNI RED: 1. ) Poročilo o društvenem delovanju. 2. ) Poročilo o blagajniškem stanja. 3. ) Proračun za leto 1907. 4) Volitev predsednikovega namestnika. 5 ) Volitev odbornikov. i\ i Volitev računskih preglednikov. T.) Rešitev stavljenih predlogov. Ljubljana, dne 12. decembra 1906. Društveno predsedstvo Opomba: Pri nesklepčnosti občnega zbora ob pol 9. uri vrši *v uri drugi občni zbor pri vsakem številu navzočih članev dol 10 pnevnim redom Z 1311 Podružnica v SPUSTU. V Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVfU. Delniška glavnica K 9,000 OOO-—. Rezervni zaklad 14 ^OO.OOO. sprejema od I. novembra t. L vloge na vložne knjiž.ce in na tekočI račun po 4l/2%, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga; F obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4V2%> začenši s I. novembrom t. I. H- I4:i ____—- AC«£BmtaaJL dawek plača laj izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o PustoslemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". M 6377^06866