^oitiifiia ptogcHHJ v gotov m i. Leto LXXIL, št. 137 a Ljubljana, ponedeljek 19* Junija 1939 Cena Din 1.- izhajo vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. II Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Dm 12-—. za Inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnatTjeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnice* MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2. releton št 190 // JEStNICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postno hranilnico v Ljubi ioni št. 10351. Napetost na Daljnem vzhodu: Japonska odklanja angleške zahteve Angleška vlada je v stalnih stikih s francosko in ameriško vlado ter pripravlja skupno akcijo za obrambo pravic na Tokio. 19. jiin. AA. Agencija Domej objavlja izjave iz uradnih krogov v Tokiju glede Tiencina. Po teh izjavah je stališče Japonske naslednje: L. Japonska vlada odklanja končnove-1 javno predlog britanske vlade za Sestavo komi-sije treh držav. 2. Japonska odklanja vsako intervencijo tretjih sil v vprašanju Tiencina kot povsem nesprejemljivo. 3. Japonska vlada smatra Veliko Britanijo odgovorno za blokado. 4. Japonska zahteva, da Velika Brit&ni. ja Spremeni svoje stališče, Id ga je zavzele z odklonitvijo izročitve štJrih obtoženih Kitajcev. Japonska je mnenja, da se to vprašanje tiče izključno le Velike Britanije in Japonske in da ni nobenih razlogov, da bi se pogajanja za njihovo rešitev vodila med japonsko in britansko vlado, ker »o zanjo pristojne K»kalne oblasti London, 19. jim. z. Spor med Anglijo in Japonsko je slej ko prej re^en. Včeraj in danes se ni zgodilo ničesar, kar bi kazalo na popuščanje na Daljnem vzhodu. V Londonu sicer odgovorni krogi ne govore radi o resnosti položaja in napetosti, vendar tudi ne iSeejo razlogov, na podlagi katerih bi mogli napovedati mirno ureditev .seda. njega spora, čeprav sicer oteto je. Tako je japonski tisk po navodilih zunanjega ministrstva objavil japonski minimalni program za ureditev novega japonskega odnosa do zapadnih velesil na Kitajskem. Napovedali so tudi, da bo japonska vlada ta miniroami program poslala v London v obliki posebne note, kar pa se ni zgodilo. Japonska vlada tudi še ni končno in for_ mamo odklonila angleških kompromisnih predlogov za ukinitev odnosno omiljenje blokade tieocinskih koncesij. Verjetno je, da je pustila za vsak primer vrata priprta. Ne glede na vse to v Londonu z vso resnostjo proučujejo položaj. Zunanje ministrstvo je neprestano v -stikih s Parizom m Wi*abjj>^rt onom. ki ja sproti obvešča o vseh svSunday Times« poroča, da se bo sestal vladni odbor za zunatnje zadeve jutri dopoldne in da bo takoj nato izredna -eja vlade. List je mnenja, da položaja ne bo mogoče rešiti s počasnimi metodama gospodarskih ukrepov, ker je nevarnost incidentov izredno vetika in se je treba pripraviti za hitro akcijo. List trdi, da bi se lahko pričela pogajanja o pravni strani spora, če pa bi Japonska še nadalje skušala ogrožati tuje si*e na Kitajskem, bi položaj postal izred, no resen. Pri tem bi bili zainteresirani poleg Velike Britanije tudi francoska in ameriška vlada. L.st meni, da bodo Zedinjene države, če bo šla Japon ka s svojimi zahtevami do skiajnosti. podvzele energične ukrepe za obrambo svojih interesov. O tem, da bi Velika Britanija pristala na japonske zahteve, ne more biti govora, ker gredo mnogo predaleč in streme za tem, da bi Japonci postali gospodarji britanskih koncesij v vsej Kitajski. Ruski protest Moskva, 19. junija, AA. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lazovski je sprejel včeraj japonskega veleposlanika Toga ter protestiral proti zasedbi ruskega konzulata v Tiencirro. Amerika čaka na razvoj dogodkov Washington, 19. junija. AA (Havas). Vlada Zedinjenih držav je še vedno rezervirana glede položaja na Daljnem vzhodu, kar želi predvsem točno proučiti v razgovorih z Londonom in Parizom namene britanske in francoske vlade. Razen tega noče s kakim prenagljenim korakom še bolj povečati spora, do katerega ie prišlo v kongresu med debato o spremembi zakona o nevtralnosti. V ostalem ne prikrivajo simpatij vlade in javnosti za Veliko Britanijo in Francijo. Listi na zelo kategoričen način priporočajo akcijo Zedinjenih držav za pomoč demokraciji. Tako n. pr. govori »Daily News« popolnoma odkrito za izoliranje, kadar gre za Evropo, priporoča pa blokado Japonske po ameriškem in britanskem brodovi u. Listi napadajo vlado, ker še naprej trguje z Japonsko in zahtevajo, naj se uvede bojkot japonskega blaga. V diplomatskih krogih v Washingtonu smatrajo, da so japonski ukrepi del velikega načrta, ki bi ga rada Japonska uresničila v Aziji, Jasno je tudi, da noben resen ukrep proti Japonski ne biti izvršen brez sodelovanja Ame- rike. Med tem pa čakajo v Washingtonu. da bosta London in Pariz zavzela določeno stališče, nakar se bodo opredelile tudi Zedinjene države. Posledice morebitnega protijaponskega bojkota Pariz, 19. junija AA. (Havas). Glede na blokado Tiencina poroča »Journal«, da bi bilo za Japonsko usodno, če bi tri velesile sklenile gospodarski bojkot proti Japonski. Če bi Anglija, Zedinjene države in Francija ustavile vso izmenjavo blaga z Japonsko, bi Japonska izgubila 41 odst. svojega izvoza in sicer: v Zedinjene države 17, v Anglijo 21, v Francijo pa 3 odst. Z istim udarcem bi bila Japonski zaprta vsa tržišča, kjer je kupovala 61 odst svojega uvoza. Izmed surovin, ki jih uvaža iz držav demokratskega bloka, je najvažnejši petrolej. Japonska uvozi iz Zedinjenih držav 63, z angleškega Bornea pa 17 odst. skupne množine petroleja. Izguba 70 odst. pe- troleja bi se ne mogla tako lahko nadoknaditi, kar bi lahko resno ogrožalo uspeh japonske politike. »La Republique« piše: Vsako popuščanje velesil na Daljnem vzhodu bi dovedlo do še večjega rizika, prav tako pa bi oslabilo tudi fronto evropske obrambe. Potrebno je potrditi edinstvo treh velikih demokracij in onemogočiti japonski manever, da bi se posebej napadla Anglija ter izolirala od Francije in Zedinjenih držav. Danes odložitev London, 19. junija, br. Danes dopoldne se je sestal zunanje politični odbor vlade, ki bo proučil poročila angleškega poslanika v Tokiju in angleškega generalnega konzula v Tiencinu. Na podlagi teh poročil bodo sprejeti odločilni sklepi glede nadaljne akcije. Popoldne bo ministrski predsednik Chamberlain podal v spodnji zbornici izjavo o položaju. Moskva vztraja pri svojem stališču Strang je zahteval od dila — Razgovori v Moskvi Ijevali vlade se bodo London, 19. junija, br. V pogajanjih med Anglijo, Francijo in Rusijo je nastal kratek zastoj. Včeraj ni bilo nobenega sestanka, ker je nedelja v Rusiji dan počitka. Razgovori se bodo danes nadaljevali. Med tem je pooblaščenec angleške vlade Strang poslal v London podrobno poročilo o dosedanjih razgovorih in o stališču ruske vlade. Strang je v zvezi s tem zahteval iz Londona nove instrukcije za nadaljna pogajanja. V dobro poučenih diplomatskih krogih izjavljajo, da potekajo angleško-franco-sko-ruska pogajanja normalno. Prepričani so, da je ruska reakcija na francosko-angleško spomenico, ki jo je predložil v četrtek Strang, ugodna, vendar pa ne kaže, da bi bili ruski državniki pripravljeni v občutnem obsegu spremeniti svojega stališča glede vprašanja za jamstva za baltske države. Odgovor ruske vlade ie bil izročn včeraj popoldne predstavnikom Pariza in Londona, kar je dalo novod za živahno izmenjavo stališča med Londonom in Parizmo, v glavnem o položaju na Daljnem vzhodu. Pariški »Oeuvre« poroča, da so dosegla pogajanja odločilno stopnjo. Potrebno je le potrpljenje, kajti v kolikor ne pride do nepredvidenih ovir. mora biti sporazum v najkrajšem času sklenjen. Zaenkrat se ovire pojavljajo še vedno le pri jamstvu baltskim državam. Nemške informacije Berlin, 19. junija i. O pogajanjih v Moskvi poroča DNB, da je nastal trenutni zastoj edino zaradi Daljnega vzhoda. Novi incidenti na Daljnem vzhodu bodo najbrž prisilili Anglijo, da bo morala pristati na vse ruske zahteve. Ce so Angleži smatrali, da bo Moskva ugodila njihovim zahtevam, samo če pošljejo v Moskvo svojega odposlanca, so se zelo zmotili, zakaj Moskva striktno vztraja na svojih orvotnih zahtevah, poleg tega pa zahteva jamstva tudi za primer, da bi bila zapletena v kakršenkoli konflikt na vzhodu. V Moskvi namreč obljubam Anglije prav nič ne verjamejo in opozarjajo na usodo Češkoslovaške, ki ji je Anglija tudi dala jamstva, a ni ganila niti s prstom, ko bi morala svojo obljubo izpolniti. „Gdansk je pripravljen na vse" Organ Hitlerja o pomenu včerajšnje demonstracije v Gdansku Berlin, 19. junija, i. K včerajšnji proslavi in govoru dr. Gobbelsa v Gdansku piše današnji »Vdlkischer Beobachter«: Gdanska si je po dolgem času zopet iah-ko oddahnil. Kdor razume, kaj je pol milijona Nemcev, ki jih je versajska pogodba odtrgala od domovine, doživelo v zadnjih 20 letih, bo lahko tudi razumel radost prebivalstva v Gdansku ob prihodu dr. Gobbelsa. Pred dvema mesecema je kancelar Hitler v svojem govoru izjavil, da Gdansk v borbi za svoje pravice ni sam in da stoji za njim Velika Nemčija. Dva meseca sta potekla v mučni negotovosti in bojazni, da so zopet osamljeni. Včeraj pa so iz ust dr. Gobbelsa zopet lahko slišali zagotovilo, da bo Fiihrer iz- polnil svojo obljubo. Gdansk je pripravljen na vse, pa naj pride karkoli. 17. junij je bil zgodovinski dan za Gdansk. Pariz, 19. junija, br. Včerajšnji govor Gobbelsa v Gdansku tolmačijo v pariških in londonskih diplomatskih krogih za dokaz, da je Nemčija odločena, držati Evropo zaradi Gdanska še nadalje v negotovosti. Gobbelsov govor je imel predvsem namen pokazati Nemcem, da ni nastal v nemški politiki nikak zastoj, marveč da Nemčija samo čaka na ugoden trenutek, da uresniči svoje napovedi. Ob enem pa je imela gdanska manifestacija namen pokazati Poljakom, da se Nemčija ne bo odrekla svojim zahtevam. Huda neurja na Poljskem Varšava, 19. junija. AA Hude nevihte so napravile na Poljskem ogromno škodo. Škoda je zlasti velika v podkarpat-skih pokrajinah, kjer so reke in potoki izstopili iz svojih strug in poplavili rodne pokrajine. V varšavski oblasti in nekaterih drugih mestih je prišlo do hudih požarov, ki so jih zanetile strele. Samo v Varšavi je ubila strela 2 osebi. Neurje ie iznenadilo tisoče kopalcev na Visli, ki pa so se pravočasno rešili. V valovih Visle sta našla smrt 7 letni deček in neki delavec. Proti vladna propaganda na Slovaškem Bratislava, 19. junija. w. Danes je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da se je začela v severozapadni Slovaški ter ob poljski meji velikopotezna ilegalna propaganda z letaki, v katerih hnjakajo pro. ti slovaški vladi in proti Nemčiji. Pri številnih hišnih preiskavah so oblasti zaplenile mnogo razmnoževalnih aparatov, velike količine letakov in tudi mnogo denar, ja. Kolovodje so aretirali in poslali v kon. centracijsko taborišče v Ilavi. V docela čeških krajih spreminjajo imena trgov in ulic imenovanih po slavnih čeških osebnostih. Na čeških spomenikih se pojavljajo kljukasti križi, ponekod spomenike obdajajo z bodičasto žico. V nekem lokalu v Pragi, ki ga obiska jejo predvsem Zidje, je včeraj nenadoma eksplodiral peklenski stroj. 39 gostov je bilo ranjenih. Dvema so morali takoj amputirati noge. Lokal je ves razdejan. Vest o atentatu se je naglo razširila po mestu in je napravila v vseh krogih najgloblji vtis. Atentatorjev še niso issledili._ Sorzna poročila. Curih, 19. junija. Beograd 10, Pariz 11.7525. London 21.7725, New York 443.625, Bruselj 75.45, Milan 23.35, Amsterdam 235.62, Berlin, 177.90, Praga 15.03, Varšava 83^2. Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Trbovlje spomina kralja Zedinitelja Ob proslavi 30 letnice trboveljskega Sokola je bil včeraj ob veliki udeležbi odkrit spoisseniis ?ckc;nt:r.j Tiral ju Kot najlepši zaključek 301etnice trboveljskega Sokola je bilo včerajšnje odkritje kraljevega spomenika krasna nacionalna manifestacija. V soboto so se začele društvene sloves-nosti s poklonitvijo vsega članstva spominu umrlih bratov na pokopališču. Pevci so zapeli pri velikem križu in grobu prvega društvenega staroste več žalostink, društveno zastopstvo pa jc položilo na grob lep venec. Po žalni slovesnosti na pokopališču je bila v Sokolskem domu otvorjena lepa sokolska razstava. Govoril je br. Kimovec. Po otvoritvi razstave je članstvo odšlo v sprevodu pred stanovanje največjega društvenega dobrotnika Franca Dcžmana. Dež-man je društvu podaril zemljišče za letno telovadišče. Deputacija mu je izročila spomenico. Godba jc zaigrala podoknico Najslovesnejši dan pa je bil včeraj. Trbovlje se je lepo pripravilo na sprejem številnih gostov. Že zgodaj so se začele zbirati številne skupine domačinov. Vse Trbovlje je bilo v zastavah. Pripravljene so bile tudi cele grmade cvetja. K odkritju spomenika so prispeli izredno številni gosti, predvsem mnogo Sokolov. Domačini so jih sprejeli vprav veličastno Od kolodvora se je razvil velik sprevod. Na čelu so vozili kolesarji, sledila jim je konjenica in vojaška godba, rezervni oficirji zastopniki društev, dobrovoljci in številni sokolski praporščaki. Za njimi so se zvrstili sokolski zastopniki saveza in žup. društveni starešine, sokolsko članstvo, delavska godba in rudarji, gasilski prapori gasilci in narodne noše. Za godbo Sloge iz Trbovelj so korakali zastopniki bojevnikov, koroških in Maistrovih borcev, združeni pevski zbori ter končno zastopniki še mnogih nacionalnih društev. Množica se je zgrnila ob spomeniku. God- ba jc najprej zaigrala t pozdrav zastopniku N j. Vel kralja podpolkovniku Stcf a novic-u. ki je prispel v Trbovlje v spremstvu sreskega načelnika Med go>ti je bilo tudi več drugih odličnih zastopnikov. Slovesnost --e je začela s slavnostnim govorom predsednika odbora /a postavitev spomenika Rudolfa Ple^kovua. Spomenik je odkril kraljev zastopnik. Častna četa je oddala salvo, godba pa je zaigrala himno. Združeni pevski zbori so potem zapeli Ju-vančevo budnico, godba jc še zaigrala himno »Hej Slovani!«*, nakar jc Plcskovič izročil spomenik društvenemu starosti Jesihu, ki jc prevzel spomenik s slovesno zaobljubo. Sledili so govori zastopnikov ra/nih organizacij Najprej je spregovoril zastopnik Saveza SK1.I »n/. Reve. Za celjsko župo je govoril Sirtnik in v imenu zagrebške Hu-mer. Po govorih so številni društveni zastopniki polagali vence pred spomenik. Skoraj 50 društev je bilo zastopanih pri mogočni nacionalni manifestaciji: 47 zastopnikov društev je počastilo spomin velikega kralja Zedinitelja z venci. Posebno prisrčna in ganljiva je bila počastitev kralja, ko je rudar Jaklič položil na vznožje spomenika venec, ki ga je sam spletel. Br. J Velkavrh je pa deklamiral prigodno pesem in položil na spomenik tri nageljne, ki mu jih jo kralj podaril ob neki priliki. Ko so združeni pevski zbori zapeli Adamičevo »Na dan«, se je začel pred spomenikom defile. Udeleženci lepe slovesnosti so odšli v sprevodu do trga in se vrnili v dom, kjer je bil razhod. Popoldne je bil lepo uspel javni telovadni sokolski nastop. Telovadba se je začela ob 15. Nastopili so vsi oddelki, s posebnim uspehom zlasti olimpijska vrsta. Prireditev je posebno povzdignil še nastop vojaškega oddelka. Pri Belokranjcih v gosteh Festival narodnih pesmi in plesov je privabil v Črnomelj izredno mnogo gostov od blizu in daleč Ljubljana, 19. junija Včeraj je praznovala Bela Krajina lep praznik, skoraj še lepši kakor nedavno, ko so slovesno zasadili prvo lopato pri delih za podaljšanje železnice ki bo vezala Slovenijo z morjem. V Črnomlju so se zbrale velike množice iz številnih krajev na Dolenjskem, posebno mnogo obiskovalcev jc pa bilo iz Ljubljane. Črnomeljski festival je v resnici tudi zaslužil tako veliko zanimanje. Vendar iz Ljubljane ni privabila velike množice samo ta prireditev, temveč tudi Bela Krajina sama po sebi. Izlet Ljubljančanov je priredilo v zvezi s Putnikom društvo Bela Krajina. To društvo je priredilo že več lepih izletov v Belo Krajino ter zato uživa zaupanje. Lepa slovenska pokrajina je postala že popularna kot eden izmed tujskoprometnih predelov naše zemlje, ki ima od leta do leta več obiskovalcev. Kljub neugodnemu vremenu se je odpeljalo iz Ljubljane skoraj 500 izletnikov, mnogi gosti pa so se pridružili še med potjo. Vlak je prispel v Črnome'j z zamudo nekoliko pred 9. Kljub mračnemu vremenu — začelo je gosto rositi — so izletniki izstopili veseli med Belokranjce. ki so jih pozdravili z godbo na kolodvoru; ves kraj je bil v zastavah. Precej izletnikov je nadaljevalo vožnjo do Rosalnice, prve postaje za Metliko. Organizatorji izleta so razdelili izletnike na pet skupin in je peta skupina napravila najdaljšo pot. Od Rosalnice so se izletniki odpeljali s kmečkimi vozovi k Trem faram, kjer je znamenita romarska pot. Pri Treh farah lahko najde izletnik, če se ne zanima preveč le za zidanice, precej zgodovinskih znamenitosti. Že tri zelo stare cerkve same na sebi. sezidane druga tik druge, so posebnost, toda prekmalu smo se morali odpeljati proti Drašičam, enemu najlepših in najbolj izrazitih belokranjskih krajev, središču najlepših vinogradov. Z vrha nad Drašičami, Lezca. smo uživali nepozabni razgled na skoraj vso Belo Krajino, ki se kaže od tam tako lepa, da jo moramo prištevati med najlepše predele slovenske zemlje. Vinogradi kažejo zelo lepo, samo, da bi ne bilo uim. Precej »o trpela zaradi zadnjega deževja polja Mnogo žita je poležanega in se najbrž ne bo več moglo popraviti. Popoldne so prispeli v Črnomelj tudi mnogi Metličani in izletniki pete skupine, ki so kosili v Metliki. Festival se je začel približno pol ure pred prihodom vlaka iz Metlike in tako izletniki niso mogli več dobiti primernih prostorov ter ne videti, vsaj ne od blizu lepih narodnih iger. Ves trg pred posojilnico je bil popolnoma zaseden in ljudje 00 zavzeli tudi vsa okna v sosednih hišah ter nekoliko položne j še strehe. Zbranih je bilo več tisoč gledalcev. Ta trg sam na sebi tudi ni sicer idealen za taksno prireditev, ne le. ker je pretesen, temveč, ker so med priredjt¥ijp dcuuli 1 rned množico voziti tudi avtomobilisti, kakor da se jim je nekam mudilo na življenje in smrt. Razen tega ljudje niso bili dovolj disciplinirani in niso ubogali rediteljev. Zato je marsikdo poslušal namestu narodnih pesmi in iger prerekanje gledalcev z reditelji, pač pa so izletniki, ki niso mogli prisostvovati prvemu delu prireditve, hvaležni prirediteljem, da so odredili ponovitev nekaterih najlepših točk festivala. Številne skupine Belokranjcev v narodnih nošah so prikazovale narodne igre, običaje in plese pogumno in sproščeno ter so nastopale brez vsake zadrege s popolnim uspehom. Belokranjci 5*0 se pač čutili doma na svojih tleh, čeprav je bilo tudi precej odličnih povabljenih gostov. Večina gledalcev se je zavedala, da igre niso le zgolj za zabavo, ter jim je z zanimanjem sledila. Bile so res iskren narodni izraz lepote ljudske izumirajoče umetnosti in globokega narodnega čuta za lepoto. Nastopajoči so bili po večini oblečeni še v precej popolne narodne noše, vendar se kaže, da ni več tako lahko zbrati povsem popolnih narodnih noš za večje skupine. Gledalci so bili posebno navdušeni nad Zelenim Jurijem, velik uspeh so pa dosegli tudi Črnomaljci in Viničani s svojima koloma, s posebnim odobravanjem so bili nagrajeni Belokranjci iz Adlešičev, ki so zaplesali svoje temperamentno kolo. Viničani so prikazali še narodni običaj Kresnice. Metličani so izvajali sjvoje kolo. Metliški most. Metliška rešetca in Turn. Črnomaljci so bili zelo presenečeni nad lepim obiskom, saj ni nihče pričakoval takšnega navala, zato se tudi v mnogih gostii-nah niso dovolj pripravili. Ob tej priliki je bil prirejen česnjev sejem v ljudski šoli. Razprodano je bilo kmalu vse blago, ts-di nekoliko slabše. Po festivalu je bila na trgu veselica. Sodelovala jc poštarska godba. Izletniki so odhajali iz Črnomlja precej glasno, kar je zasluga belokranjskih vrn. Vlak je odhajal iz Črnomlja skoraj s polurno zamudo, v Ljubljano pa je prispel malo pred polnočjo, na mestu ob 22. Črnomelj lepo napreduje zlasti v primeri z Metliko, ki je drugi večji kraj v Beii Krajini. Že zdaj se sliši, da bo Črnomelj postal v resnici pravo središče Bele Krajine ter da bo postal v trgovskem pogleda pomemben kraj. Zadnje čase so začeli precej zidati. Najlepše novo poslopje je velika meščanska šola, precej pa zidajo tudi zasebniki. Sottja julija. A A. Finančni minister Hozuov je odpotoval anoca v BerSn, kjer Le bo pogajal o ureditvi goapodssaldn bm finančnih vprašanj med Nemčijo as Boter*. Prepričeualna manifestacija prekmurske narodne zanesti ncega tedna so se zbrali v Murski Soboti zastopniki skega trgovstva - Veličastno sokolsko slavje Murska Sobota, 19. junija Vsa okrašena s tiobojnieami in zelenjem je Murska Sobota sprejela in pozdravila tisoče, ki so prihiteli na prvo gospodarsko manifestacijo prekmurskega gospodarstva, na Prekmurski teden, in na veličastveno manifestacijo nacionalne ideje, na zlet mariborske sokolske župe. V središču našega prijaznega Prekmur-ja. ki je bilo pred 20 leti osvobojeno, so v soboto in v nedeljo doživeli domačini in gostje dva dneva, ki sta dokazala, da je Prekmurje slovensko in jugoslovensko ter da hoče slovensko in jugoslovensko ostati za vedno. Slovenska javnost se je morda v zadnjih 20 letih premalo zanimala za probleme Prekmurja, ki leži ob dveh mejah. Prekmurski problem je dokaj zamotan problem. Gospodarsko osvobojevanje Prekmurja. ki je bilo tako dolgo pod tujo oblastjo, se je pričelo kasno, a vendar še ne prekasno, kakor je Murska Sobota v soboto dokazala z otvoritvijo svojega > Prekmurskega tedna«. Nacionalna osvoboditev Prekmurja se je vršila bolj uspešno in je zato v 20. letu po osvobojenju izpod tujega jarma in življenju v jugoslo-venski državni skupnosti Prekmurje lahko jasno m triumfalno povedalo vsem, da je slovensko in jugoslovensko ter hoče tako ostati. Manifestacije te nacionalne misli in volje so bile sokolske prireditve v Murski Soboti v prvih dveh dneh »Prekmurskega tedna«. Sokolstvo je nacionalno prerodilo naše Prekmurje. Otvoritev Prekmurskega tedna V soboto dopoldne je bil otvorjen »Prekmurski teden«. Otvoritev je bila skromna, navzoči so bili po večini predstavniki oblasti in nekateri okoliški župani ter domači predstavniki, prava duša Murske Sobote in Prekmurja se še ni manifestirala, kajti sokolskih množic še ni bilo iz vseh krajev štajerske in iz vsega Prekmurja. Gospodarsko razstavo je otvoril ban dr. Natlačen. Otvoritveni govor je imel župan občine Murske Sobote industrijec Ferdinand Hartner. ki je pozdravil vse navzoče. Ob otvoritvi je ban dr. Natlačen pozdravil delegacije, med katerimi ie bila tudi delegacija prekmurskega sokolskega okrožja z br. Slavkom Nišelvicerjem na čelu. Predsednik prekmurskega sokolskega okrožja g. Nišelvicer je bana pozdravil v imenu vsega prekmurskega sokolstva: r>obrodošli na našem največjem prazniku! Ban se je zahvalil za pozdrav. Po otvoritvi so si vsi ogledali razstavišče, ki se razteza v obsežnem parku pred gradom. Na razstavi je zastopana vsa prekmurska industrija, trgovina in obrt. V paviljonih je razstavilo okoli 200 tvrdk. V izložbenih paviljonih so razstavila večja podjetja, la^ stna paviljona imata industrijec Josip Benko in trgovec Franc Ceh. Izven razstavnega prostora so v raznih zgradbah številne druge razstave, v novem Trgovskem domu likovna in kiparska razstava, fotografska razstava, razstava prekmurskega sokolskega okrožja, v Delavskem domu kmetijska razstava, v Obrtnem domu razstava ženskih ročnih del. v Čakalnici grajskega kina je športna razstava SK Mure itd. Po otvoritvi in ogledu razstavnega prostora je bila svečana seja murskosoboške-ga občinskega sveta, po kateri je župan izročil banu dr. Marku Natlačenu diplomo častnega meščanstva občine Murske Sobote. Diplomo je izdelal akademski slikar Rajko šubic. Zmagoslavje sokolske misli 2e v soboto popoldne so prišli po večini z avtomobilom v Mursko Soboto mnogi delegati, ki so imeli v Grajskem kinu predkonferenco. Promet po širokih in prijaznih murskosoboških ulicah je postajal čim dalje živahnejši, kajti v teku popoldneva so prišli tudi že Sokoli in Sokoliće, člani, Članice in naraščaj ter decs, k* je nastopila zvečer na sijajno uspeli sokolski akademiji, ki je bila prvo zmagoslavje nacionalne in sokolske misli. Na dvorišču mestnega gradu, v katerem so toliko stoletij gospodovali tuji mogotci ,je nastopila moška in ženska deca ter moški in ženski naraščaj. Na odru pod veliko sliko prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra TI. so v 12 krasnih telovadnih in simboličnih kompozicijah Sokoliči pokazali svoje mlado navdušenje in svoje znanje. Obsežno grajsko dvorišče je občinstvo napolnilo popolnoma. Ob luči reflektorjev smo bih priča prve sokolske manifestacije v okviru Prekmurskega tedna. Navdušenje občinstva je dokazalo, da sta Murska Sobota in z njo dobršen del Prekmurja odločno nacionalna in da narodne zavednosti in zavesti, ki jo je sokolstvo v najmlajši slovenski pokrajini z napornim, vztrajnim, požrtvovralnim in idealnim delom ustvarilo, ni mogoče z nobenim sredstvom več zatreti. Na sokolski akademiji je Murska Sobota doživela prve prekrasne ure največjega sokolskega praznika. Vsi nastopi so bili dovršeni, najbolj pa je vžgal moški naraščaj iz Ljutomera s simbolično telovadbo in recitacijo »Krst pri Savici«. Mogočno so odmevale po grajskem dvorišču besede našega največjega genija: Največ sveta otrokom sliši Slave! Navdušenje občinstva je bilo ob tej priliki nepopisno. Nacionalni vzkliki se niso mogli poleči, kakor je tudi mogočno odmevala spontana prisega vseh navzočih, da bomo branili, kar je našega, za ceno nadražjega, kar imamo, kajti »manj strašna, noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi.« Moška deca iz Murske Sobote je nastopila v »Mladih vojakih«, višja ženska deca iz Ptuja v »Veselem plesu«, gimnastične vaje je izvajal nižji moški naraščaj iz Maribora, razgibalne vaje ženski naraščaj Sokola Maribor I., na drogu so pokazali svoje veščine Člani Sokola Maribor-matica, članice iz Ljutomera so nastopile v »Dalmatinskem šajkaču«, člani iz Ljutomera pa v kompoziciji »Marta«. Ženska deca iz Murske Sobote si je »V zvezdicah« osvojila srca vseh gledalcev. Članice Sokola Maribor matica so pokazale dovršene vaje z žoga- mi, ženski naraščaj iz Celja pa lepe vaje na dvovišinski bradlji. Starosta mursko-soboškega Sokola br. Velnar, ki je s pomočjo svojih požrtvovalnih sodelavcev pripraviti to akademijo, je z njo dosegel izreden uspeh. Po zadnji ročki je občinstvo se dolgo z vzkliki kazalo zadovoljstvo in se je akademija razvila po govoru predsednika Ivana Jelačina v pravcato nacionalno manifestacijo. Na grobu legijonarjev Sokolov V nedeljo zjutraj je bila Murska Sobota že vsa sokolska. V zgodnjih jutranjih urah so prišli iz vseh krajev štajerske Člani in članice vseh sokolskih edinic mariborske sokolske župe. Zastopniki vseh edinic so ob 9. s prapori odkorakali na pokopališče, kjer je bila ganljiva pietetna svečanost, ko so Sokoli svojim junaškim bratom le-gijonarjem položili vence na grob. Pevsko društvo »Merkur« z dirigentom Dragom Cibicem je najprej zapelo Gerbičevo »Molitev«. Pred Častno stražo Sokolov ob grobu sokolskih junakov legijonarjev in vpričo postrojenih čet zastopnikov vseh sokolskih edinic mariborske sokolske župe je predsednik prekmurskega sokolskega okrožja br. Nišelvicer nagovoril tovariše takole: Bratje in sestre! Največ sveta otrokom sliši Slave. Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postavo. Te misli našega Prešerna so sledili pred 20 leti mladi možje, ko so odšli z mečem v roki na pomoč bratom, ki jim še ni zasijalo solnce svobode, šli so na pot, da povedo tudi bratom onstran Mure, da se je rodila Jugoslavija. V deželi kneza Koclja ter Cirila in Metoda je bilo treba zasaditi prapor majke Slavlje. Četa mladih ljudi je šla bojevat boj za pravico in svobodo. Bili so to naši bratje Sokoli poročnik Dimovič, Ciril Cerovac. Rudolf Pergar in še dva druga neznana, ki so padli za domovino dne 3. januarja 1.1919. Junaki, ki tu spite pod granitom vedite, da smo prišli k vam z globoko hvaležnostjo v srcu in z molitvijo, da bi vam vsemogočni poplačal storjeno delo. Obljubljamo, da bo ta z vašo srčno krvjo blagoslovljena zemlja ostala vedno slovenska, jugoslo-venska in slovanska. Pevci so nato zapeli turobni »Oj Doberdob«, nakar so položili vence na grob Sokolov legijonarjev br. Deduš. zastopnik varaždinskega sokolskega okrožja br. Pogačnik, za jugoslovanske dobrovoljce prof. Liška, za meddruštveni odbor v Murski Soboti, br. Fornazarič za zagrebško sokolsko župo, br. dr. Milan Gorišek za mariborsko sokolsko župo. Varaždinska sokolska godba je zaigrala žalno koračnico, nakar so Sokoli odkorakali s pokopališča na svoja mesta ter se pripravili za povorko. Kongres slovenskih trgovcev V teku nedeljskega dopoldneva je bil kongres slovenskih trgovcev v dvorani Grajskega kina. Kongres je otvoril predsednik Zveze trgovskih združenj Stane Vidmar. Navzoči so bili delegati vseh 28 združenj iz dravske banovine ter mnogi zastopniki oblasti in gospodarskih korpo-racij, ki jih je pozdravni podpredsednik Zveze Ferdo Pinter. Bansko upravo je zastopal sreski načelnik dr. Bratina, trgovsko društvo »Merkur« podpredsednik Ivan Ver-bič, zbornico za TOI pa predsednik Ivan Jelačin, predsednik trgovskega odseka Albin Smerkolj, generalni tajnik Ivan Moho- rič in tajnik dr. Pless. Obširno poročilo predsednika Staneta Vid marja o vseh perečih gospodarskih in stanovskih vprašanjih slovenskih trgovcev so zborovale! sprejeli z odobravanjem in pritrdili z navdušenjem zaključni misli predsednika, ki je dejal: Slovenski trgovci hočemo biti v borbi za narodno samostojnost, neodvisnost in svobodo vedno v prvi vrsti. SlužIti hočemo svojemu narodu in državi z delom in žrtvami, stojimo na braniku naše gospodarske neodvisnosti, s čemer branimo tudi politično neodvisnost našega naroda in države. Po blagajniškem poročilu Pavla Fabia-nija je v imenu nadzorstva Ivan Vovk predlagal razrešnico. Predlog je bil soglasno sprejet in odobren tudi proračun za 1. 1939. Izvoljen je bil nov nadzorni odbor, nakar je tajnik dr. Ivo Pustišek poročal o krošnjarstvu in nezakoniti trgovini. Končno je bila soglasno sprejetn "^slednja resolucija: resolucija V Murski Soboti zbrano slovensko tr-govstvo ugotavlja, da se je gospodarsko stanje zaradi mednarodne napetosti, ved. no večjih težav pri nabavljanju surovin in zaradi tega povzročene redukcije obratov in odpuščanja delavstva in zaradi bega industrije iz davčno preobremenjene Slovenije, nevarno poslabšalo. To splošno poslabšanje gospodarskega položaja so v Sloveniji še znatno poostrile težke elementarne nezgode. Zato gospodarstvo v Sloveniji tem težje občuti vsako novo fiskalno obremenitev, prav posebej pa še vse ovire, ki se pojavljajo tako v notranji kakor zunanji trgovini. Posebej opozarja slovensko trgovstvo na naslednje ovire in zahteva: 1) Naj se dovoli svoboden tečaj zdrave valute izvoznikov in svobodno razpolaga, nje z najmanj 75n/ft uvoznikom: tudi kompenzacija izvoznikom in uvoznikom z razpoložljivo valuto naj se dopušča interesentom po svobodnem tečaju. Ce je treba, naj se v ta namen spremeni tudi zakon o Narodni banki. 2> Čeprav priznavamo, da se v zadnjem Času posveča cestnim vprašanjem nekaj več pažnje, moramo ugotoviti, da je še vedno nezadostna in da je stanje cest v Sloveniji obupno, zaradi česar trpe tujski promet, trgovina in pada možnost zaslužka. Pri tej priliki ponavljamo našo staro za. htevo. da <~e čimprej zgradi avtomobilska cesta Maribor—Ljubljana—Sušak. 3) Silno trpi vsa trgovina, posebno izvozna v sezoni, zaradi skrajno slabih telefonskih zvez, nezadostnega poštnega osebja, nezadostnih vodov, kablov in avtomatskih telefonskih central. Ugotavljamo, da se telefonski promet ne more razviti tudi zaradi previsokih instalacijskih in naročninskih pri tojbin, zaradi česar posebno trpe podeželski trgovci. 4) Opozarjamo na staro zahtevo, naj se normalizira proga Poljčane — Zreče ter podaljša preko Vitanja za Zg. Dolič do že obstoječe proge Celje—Dravograd. 5) Nabavi jalnim in konzumnim zadru. gam naj se ukinejo vsi privilegiji, zlasti naj se glede javnih davščin izenačijo s trgovskimi obrati. Zato naj se njih proda jalnice postavijo pod obrtni zakon. 6) Skupščina se v celoti pridružuje predlogom vseh Zbornic v državi glede novelizacije obrtnega zakona in zanesljivo pričakuje, da bodo ti predlogi v celoti in čim prej sprejeti. Pri tem ugotavljamo, da so se pri sestavi osnutka pravilnika o krošnjarstvu popolnoma prezrle temeljne zahteve, ki jih je trgovstvo zavzelo na vseh svojih zborovanjih. 7) S padcem kupne moči prebivalstva se vedno bolj širi šušmarstvo, s čimer je oškodovana državna blagajna. Prosimo g. bana. naj pozove obrtna oblastva, da posvetijo temu vprašanju več pozornosti. Zlasti prosimo, da se dovoli zakonitim or. gani zaci jam trgovcev, da lahko nastavijo kontrolne organe za zatiranje nelegalne trgovine in se jim prizna uradni značaj. 8) Nadalje prosimo bana, da upošteva že večkrat predložene mu zahteve trgovstva glede banovinske zaloge šolskih knjig. Tako učencem kakor šolskim upravam ter uradom se mora pustiti polna svoboda nakupa učil šolskih in pisarniških potrebščin. 9) Ponovno poudarjamo zahtevo slovenskega trgovstva po reorganizaciji veleprodaje soli ter po zvišanju zaslužka ma-loprodajalcev pri soli. 10) Pri sestavi banovinskih proračunov naj se banovinska trošarina primerno regulira in v razmerju s cenami posameznih predmetov porazdeli. 11) Gospodarska delavnost naj se re_ zervira za domače sinove. Bansko upravo pozivamo, da posveča še prav posebno pažnjo vprašanju zaposlitve inozemcev v banovini ter brezpogojno zavrača vse take prošnje za bivanje tujim državljanom, ki niso v skladu z našimi narodno-gospo- darskimi interesi in potrebami, ter v to svrho prej zasliši za mnenje zbornico za TOL Zahtevamo tudi, naj občine tujim drŽav, ljanom zavračajo prošnje za domovinske pravice, ker so vse le spekulativne ga značaja in v občutno škodo ne samo narodu, temveč tudi državnim interesom. Slovesna otvoritev Trgovskega doma Izredno važen dogodek v vrsti uspelih in neuspelih prizadevanja za gospodarsko osvoboditev in neodvisnost Murske Sobote in vsega Prekmurja pomeni krasen novi Trgovski dom. ki so ga s svojimi lastnimi sredstvi in požrtvovalnostjo zgradili mursko-soboški gospodarstveniki in ki je bil včeraj ob 11. po kongresu trgovcev slovesno otvorjen. Poleg Delavskega doma stoji danes ponosna zgradba Trgovskega doma, ki ga je prekmursko trgovstvo zgradilo, da bo imelo svoje ognjišče in izobraževalno žarišče za trgovski naraščaj, ki bo moral v bližnji bodočnosti nadaljevati začeto Ležbo borbo za gospodarsko osvoboditev Prekmurja. Novi Trgovski dom je najlepši spomenik stanovske zavednosti in požrtvovalnosti prekmurskih trgovcev. Po Gerbičevi »Molitvi«, ki jo je zapelo pevsko društvo trgovskih sotnjdnikov »Merkur« iz Maribora, je predsednik grad benega odbora industrijec Josip Benko v imenu trgovcev mursko-soboškega sreza pozdravil vse navzoče z odra pred novim Trgovskim domom ter je po lepem govoru odklenil Trgovski dom in izročil ključ predsedniku trgovskega združenja v Murski Soboti Franu Cehu. Požrtvovalnim graditeljem in pionirjem za gospodarsko osvoboditev Prekmurja so čestitali k slavnostni otvoritvi novega doma in želeli ves uspeh v nadaljnjem nacionalnem delu predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin, ki je sporočil, da je zbornica za TOI naklonila 10.000 din upravi Trgovskega doma, Stane Vidmar, dr. Bratina, župan Hartner, poslanec Bajlec in podpredsednik »Merkurja« Anton Verbič. Na poziv predsednika Frana Ceha je bila otvoritev Trgovskega doma zaključena z vzklikom NJ. Vel. kralju Petru II. Pevci so zapeli državno himno, navzoči pa so si ogledali notranje prostore novega doma. Mogočen sokolski pohod Najlepša prireditev drugega dne Prekmurskega tedni naj bi bil telovadni nastop mariborske sokolske župe na stadionu Viteškega kralja. Stad.on je zgradil SK Mura. Kot uvod za telovadni nastop, ki bi brez dvoma predstavljal vrhunec sokolskega praznika v Murski Soboti, so Sokoli v mogočnem pohodu skozi mesto pokazali svojo moč in svoje navdušenje za nacional no misel, že med sokolsko povorko je začelo deževati in dež ni ponehal v popoldanskih urah. Zato je bil popoldanski nastop na sta d onu SK Mure odpovedan, toda povorka, ki se je razvila na stadionu in korakala okrog poldneva skozi Mursko Soboto, je pokazala, da je Prekmurje sokolsko in nacionalno. Ob gostem špalirju občinstva, ki je navdušeno vzklikalo so Sokoli na konjih s trobojnico ter konjeniki s fanfarami tvoril: čelne čete povorke, kakršna po mursko-soboških ulicah še ni nikoli korakala, člani in članice, naraščaj in deca s 25 sokolskimi prapori so tvorili dolg sprevod. Okrog 4.000 sokolskih pripadnikov je odločno manifestiralo za nacionalno idejo in vsa zavedna Murska Sobota je bila s srcem ob strani stasitih in junaških mladeničev Ln deklet, ki so predstavljali cvet nacionalnega slovenstva. Kljub dežju je občinstvo vztrajalo do konca v gostem špalirju ob vseh glavnih ulicah, kjer so korakali Sokoli, in je do zadnjega upalo, da bo na popoldanskem javnem nastopu moglo doživeti še vrhunec sokolskega praznika, žal se ta želja ni izpolnila. Zaradi vztrajnega naliva je bil popoldanski nastop odpovedan, a mogočni sokolski sprevod skozi Mursko Soboto je bil zadosten dokaz, da je Prekmurje v 20 letih po osvobojenju postalo nacionalno zavedno in da je sokolska misel zmagala že skoraj v sleherni prekmurski vasi Maribor v znaku olimpijskih borb Lahka atletika, tenis, nogomet, kolesarstvo — Lahko bi bilo bolje Maribor. 18. junija Kakor v vseh večjih športnih središčih v nasi državi, je bil dane- tudi v Mariboru tuko zvani »Olimpijski dan«, ki ga je organiziral krajevni olimpijski odbor v Mariboru. Čisti dobiček današnjih športnih prireditev gre v korist olimpijskega fonda, iz katerega se Črpajo sredstva za udeležbo Jugoslavije na XII. olimpijskih igrah ki bodo 1. 1940 v Helsinkih. Tukajšnji olimpijski odbor se je potrudil, da bi bil današnji olimpijski dan prava revija vseh športnih panog in da bi zbral čim vec sredstev, toda ne eno niti drugo se mu DJ posrečilo. Spored današnjih prireditev je bil sicer zelo pester, grajati pa moramo, ker se nekateri mariborski športni klubi niso zavedali pomena .n namena današnjega športnega dne. Po.'la i t>o k posameznim tekmam drugo in celo tretjo garnituro svojih aktivnih športnikov. Tudi občinstvo ni obiskalo današnjih sporteijj prireditev v taki meri, kakor so si prireditelji zamislili. Ker je tudi cestna rabirp.lna akcija bolj pičlo izpadla, morejo soditi, da današnji olimpijski dan ni dosegel svojega namena. Olimpijski dan so otvorili včeraj popoldne lahkoatleti, ki so na stadionu Skl Železničarja nastopili k prvemu delu olimpijskega desetoboja, ki ga je priredil MOLAP za prvenstvo Maribora. Lahkoatletsko tekmovanje »e je dopoldne nadaljevalo in se je končalo z naslednjimi rezultati: prvo mesto si je priboril Lužnik (Maraton), ki je dosegel 4814 točk, 2 Robert (Rapid) 4500, 3 Bclgavi (Zel.) 4223, 4. Filipič (Maraton) 4036, 5. Davidovič (Žel.) 2890 točk. Atleti so tekmovali v naslednjih disciplinah: 100 m, 400 m, 110 m zapreke, 1500 m, krogla, disk, kopje, skok v višino, daljavo in ob palici. Najboljši rezultat v teku na 100 m je dosegel Robert (R) 12 sek., v teku na 400 m Robert (R) 55.2. 110 m zapreke Lužnik (M) 19.4, 1500 m: Robert (R) 4.56.3, krogla: Lužnik (M) 11.60 m, di-k: Lužnik (M) 34.68 m. kopje: Lužnik (M) 46.12 m, skok v višino: Lužnik (M) 165 m, daljavo: Davidovič (Ž) 5.99 m, palica: Belgavi (Ž) 3 m. Na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu je bil dopoldne teniški turnir, ki se je končal z lepo zmago Albaneže-ja (ISSK Maribor), ki je v finalni igri lepo porazil svojega klubskega tovariša s 6:1, 6:4. Tončič je poprej eliminiral Berganta z w. o., Bergant pa Škapina (ISSK Maribor) s 4:6, 6:0, 6:1, Albaneže je porazil Vampla (Žel.) s 6:0. 6:0 in Kopica (Žel.) s 6:1, 6:1. V iz\-edbi Jugosloven^kega turing kluba podružnica Maribor, ter mariborske kolesarske podzveze je bda propagandna olimpijska vožnja iz Maribora v Mursko Soboto, ki se je je udeležilo okoli 100 kolesarjev, motociklistov in avtomobilistov. Višek današnjega olimpijskega dne pa naj bi bil nogometni turnir, ki je bil popoldne na stadionu SK Železničarja. Po sporedu so nastopila 4 moštva in sicer ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid in SK Slavija. Odigrali so 4 tekme in je vsaka trajala dvakrat po 20 minut. Pri brzoturnir-ju sta nastopila ISSK Maribor in SK Slavija s svojima prvima moštvoma, dočim sta postavila SK Železničar in SK Rapid rezervno oziroma juniorsko moštvo. Za železničarje je to še kolikor toliko oprostlji-vo, kajti prvo moštvo je igralo danes v Čakovcu proti ČSK, Rapid pa ni imel vidnega razloga, da je današnjo prireditev tako rekoč bojkotiral. Pred pričetkom nogometnega turnirja so se zbrali nogometaši in lahkoatleti pred tribuno, kjer je g. Evgen Bergant razdelil klubom in športnikom, ki so sodelovali na lanskoletnem olimpijskem dnevu lepe diplome Jugoslovenskega olimpijskega odbora. Nato se je pričel nogometni turnir. V smklu sporeda sta najprej nastopila SK Slavija : SK železničar 4:1 (2:0) Slavija je zasluženo zmagala, dasi je rezultat po poteku igre sodeč malce previsoko izražen. Sodil je g. Kopic. Nato je nastopil drugi par in je bil rezultat ISSK Maribor : SK Rapid 2:0 (2:0) ISSK Maribor je z lahkoto premagal svojega šibkega nasprotnika. Sodil je g. Konic. Potem sta nastopila premaganca iz omenjenih tekem. Rezultat je bil SK Rapid : SK železničar 1:0 (0:0) Ta igra je bila ena najbolj dolgočasnih. Nasprotnika sta si bila sicer enakovredna, toda tehnično je bila igra na zelo nizki stopnji. Sodil je g. Bergant. Poslednja tekma med zmagovalcema se je končala z zmago ISSK Maribora, ki si je zasluženo priboril zmago v današnjem nogometnem brzoturnirju. Rezultat je bil Iz sladkih črk naj »e beseda strne, jaz prvi sem, a Jutri drug se vrne. ISSK Maribor : SK Slavija 4:1 (1:1) Ta tekma je bila odigrana \ živahnem tempu ter je sličila pravcati IHllillif tfIIJ tekmi. Igrali so tudi precej o*tro, kar je povzročilo, da sta morala dva igralca SK Slavije predčasno z igrišča. Sodil je g. Konic. Med odmori so nastopili lahkoatkti m >i cer je v teku na UM) m imagll Les (Kapid) v času 11.4, 2. dr. Mu-nik, .V Radi (oba Rapid), 4. Kolarič (M). V štafeti 400— 3(H»— 200 —100 m je zmagal Rapid s ČSttMn 2:12.7, 2. Maraton 2:13.4. 3. Železničar. Prireditvi na stadionu ub '1 r/a-ki cesdi je prisostvovalo le okoli JiH» gledalcev, tako da gmotni uspeh absolutno ni UHTTCTlL Morda bo olimpijski dan leta 1940 prinesel več sredstev — Mariborske novice — Maribor včeraj. Mariborski Sokoli so se odpeljali včeraj s posebnim vlakom ob 4. zjutraj v Mursko Soboto, Kjer je bil župni zlet. Mar.oorsko okolsi v o jo ; -kazalo tudi to pot svojo moč in disciplino. V velikem številu so M odpeljali v Mor. sko Soboto tudi marib. kolesarji. Trg- wi so se odpeljali v prekmursko metropolo s posebnim avtobusom. Tako je bil Maribor dostojno zostopan na proslavi 201 et-nice osvobojenja Prekmurja. — Sokol Maribor I poziva vse brat t- n -estre, ki .:e nameravajo udeležiti zleta v Sofiji, naj se prijavijo pri br. načolniKa najkasneje do torka 20. t. m. do 20. — Sokol Maribor 1 bo proslav d 101- t.u-co društvenega obstoja, ■trtrteno I razvitjem naraščajskega in CUlUteaga prano ra nepreklicno 16. julija, v primeru slabega vremena pa 2. julija t. 1. — Konjske dirke b jim na razpolago. — Domačije g°Hjo. j\ja Planjskem vrhu je zgorela domačija posestnika Antona Zime, ki je oškodovan za 20.000 dinarjev. Vzrok požara ni znan. t