Posamezna številka Din t.	Poštnina	*	gotovini.
Št. 46.	V	Ljubljani,	v	soboto	23.	februarja	1924.	Leto	L
NARODNI
I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. |
Neodvisen političen list
?	Mesečna	naročnina:
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I □    □
1 Uredništvo: WoIfova iiJrca št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	j
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	!
...............
Malo odgovora.
Ljubljanski glasili opozicijonalnega bloka sta nas včeraj počastili s svojo Pozornostjo. Zgodilo se je to sicer na način, ki nas odvezuje dolžnosti odgovora, toda ker sta se oglasila oba bratca po opozicionalnem bloku v načelni stvari, jima radevolje postrežemo z odgovorom. Najpreje seveda našemu staremu »prijatelju« »Jutru«.
V svojem uvodniku: »Kje so vaši ideali« smo trdili, da so mladinski generali pozabili na svoje ideale, ker so kot očetje narodno radikalne struje za-yrgli njeno temeljno točko, da stoj dijak izven strankarskega življenja. To svojo trditev vzdržujemo v polni'meri to tem lažje, ker jej »Jutro« pravzaprav niti ne oporeka, temveč se sklicuje le na »delo«, ki so ga izvršili mladinski generali na drugih poljih, lako pripoveduje, koliko shodov je Dffredila JDS, koliko spisov je izdala ®|sarna JDS in slično, kar z našo trdit-'Jo sploh nima nobene zveze.
Ce hočejo mladinski generali dokazi, da se niso izneverili stališču dijaškega izvenstrankarstva, potem morajo dokazati, da tudi danes še zasto-Pajo to misel, ali pa morajo priznati, ^a so se kot dijaki in še pozneje kot starejšine motili iti da je stališče dijaškega izvenstrankarstva napačno.
Ne eno in ne drugo pa ne morejo jnladinski generali dokazati. Koristnost dijaškega izvenstrankarstva je tako evidentna, da je izven spora. In k temu so ravno mladinski generali bistveno pripomogli. Dokazano je n. pr., da je JDS z Reisnerjevim mandatom zagrešila besedolomstvo. Dijaki, ki so pristaši JDS., morajo torej ali to besedolomstvo odobravati, kar bi zahtevala strankarska disciplina, ali pa izvajati konsekvence in zapustili besedolomno stranko. Tretjega ni, ker bi morali obupati nad mladino, če bi ta do besedo-lomstva poznala še kompromise.
Pravilnosti dijaškega izvenstrankarstva mladini torej ne morejo ugovarjati. Zato je njihova dolžnost, da dokažejo, da so vedno to stališče spoštovali. Vsa javnost pa ve, da temu ni tako, temveč, da so.ustanovili mladini čisto izrazita strankarska dijaška društva m da so ta podpirali ne samo s privatnim, temveč tudi z državnim denarjem. Tega tudi »Jutro« ne taji temveč si hoče pomagati s sklicevanjem na grehe drugih. Mizeren argument, ki bi se ga sramoval celo obtoženec nred sediščem!
Naša trditev torej v polni meri stoji in »Jutro« ni odgovorilo na naše vprašanje: kje so ideali mladinske gospode?
Samo v tem je bistvo vsega vprašanja, vse drugo pa, kar piše »Jutro«, je sama neokusnost, ki ne zasluži odgovora.
»Privoščil« pa se nas je tudi dični »Slovenec«. Njemu niso všeč naša izvajanja o stanju Po sklenjenem sporazumu. Imeniue nas kar naravnost za ^dajalce. Je v resnici več ko imperti-“enca, če si upa list, ki je pomagal ubiti sadove septemberskih dogodkov, ki *e klical: »Srbe na vrbe«, ki je ob koškem plebiscitu pisal o Jugoslaviji ^°» da so Nemci samo ponatiskovali *e8ove članke in imeli s tem najbolj-® orožja, če si tak list upa očitati iz-®*jstvo drugim! Pa s tem se bomo po-•neniu še ob drugi priliki, morda po julijanskih volitvah, ko bodo oklofu-bratci »Slovenca« v Primorju /~r°k našega neuspeha. Za danes bo-z1®, tudi »Slovencu« odgovorili le v aačelni stvari.
Ml smo trdili, da je sedanji sporaz-*n..,e Reke posledica naših prejmi na,pa*C- Trdili smo dalje, da je mo-Sn«VS j ^‘tik Po jesenski reški de-vedeti, kako bo to vprašanje repi0- končno smo trdili, da je bilo
bi VzhnHin 6 jCŠiti le 113 ta na2in' Ce
roda takn ^* najš‘ršimi Plastmi na-
*am nacWiM°^r	st* da bi	narod
sam nastopu na obrambo Reke.
nec. ,teh. "aših trditev ni »Slove-bo n« ? i ”e poskusil ovreči. Da Pa nai 'nnv>Si "aSih trditev še jasnejša, l&SS^T0- ® sledeča dejstva.
Sf ie bližaI° rešk0
* tvi,. je nastopil govornik
Obtožba Markovca zavrnjena.
B e o g r a d, 22. febr. (Z) Na današnji seji se je nadaljevala razprava o obtožbi bivšega ministra dr. MarkoVi-ča.
Prvi je govoril zemljoradnik Jovo Popovič o korupciji in o tem, da so Cincarji, Grki in drugi tuji elementi vtisnili današnji družbi svoj pečat, kar se tiče morale in trgovine.
POJASNILA BIVŠIH ViINISTROV.
Posl. Pucelj (SKS) je podal nato kot bivši poljedelski minister nekaj pojasnil o vladnih sklepih glede nabavk. Dr. Markovič je bil član finančno-go-spodarskega odbora ministrov ne kot minister za pravosodje, ampak kot namestnik ministra za trgovino in industrijo. Govornik je dejal, da se ne spominja več, kako se je stvar s Teokare-vičem motivirala v ministrskem odboru, prosil pa. je dr. Kumanudija kot bivšega ministra za pojasnila o sejah finančno - gospodarskega odbora ministrov.
Dr. Kumanudi (demokrat) je povedal kot bivši finančni minister, da je sprejel finančno - gospodarski odbor ministrov svoj sklep na podlagi prošnje g. Teokareviča, naj se mu da dovoljenje za nekatere nabave v Nemčiji na račun vojne odškodnine, čemur se je tudi ugodilo. Ministrskemu odboru ni bilo nič znano o odnošajih g. Teokareviča do tvrdke. Odločitev ministrskega odbora je bila popolnoma korektna in je bila storjena na temelju takratnih predpisov.
Posl. Kremžar (SLS) je zahteval, naj zbornica postopa v tej stvari kar na. jstrožje.
Radikal dr. Subotič je dejal, da se s poseganjem v zasebno življenje na tak način škoduje ugledu države. V svojih nadaljnjih izvajanjih je rekel, da navedbe obtožnice še nikakor niso dokazane. —. Med govorom posl. Subotiča je Prišlo opetovano do burnih nastopov med vladno večino in opozicijo, tako da je moral predsednik ponovno pozvati poslance, naj mirujejo.
Ob 12.45 je bila seja prekinjena.
POPOLDANSKA SEJA.
Popoldanska seja se je pričela ob 4. Prvi je govoril demokrat Pečič, ki je najprej v kratkih besedah ponovil izjave dr. Markoviča in njegovega branitelja dT. Subotiča. Nato je prešel na posamezne točke obtožnice in strogo kritiziral postopanje dr. Markoviča. Kot minister za pravosodje ni imel po zakonu pravice izdati dovoljenja za otvoritev tovarne špirita, ki ga ima dati le minister za trgovino. Tudi sekvester nad Altruistično banko bi smel ukiniti samo v sporazumu s posebno komisijo, ki se je pa temu protivila. Pri aferi odkupa sladkorne tovarne na Cukarici, do česar ni imel pravice, je dr. Markovič s svojim postopanjem oškodoval državo m tudi prebivalstvo za 150 milijonov dinarjev, ker so se cene sladkorju
£z° S t J.regr.ešiI se ie Proti § 116 cr-, \ j-i-' pri Podelitvi zemlje so dobiti*^-? 1 interest- ker je skušal t Klen m |ne g|as°ve dobrovoljcev. Za državnih 0j5V.ezn!C mora skrbeti uprava tralT 1 n -°V- Pr- Markovič je sma-
nice še damUi*0*. ravno ni> ker obvezni? tLČ -xniS0 tiskane. Tvrdkam !l! /°karevič in petrovič prisojeno
Je ^0delil na lasta« pest samo Teokareviču, kar sicer lahko sto
ri samo sodišče. Poleg tega so se vrsT le falzifikacije v arhivih ministrstva samega, Jasno je da je kriv in zatorej zahteval govonuk njegovo izročitev s0! dišču. Dr. Pečič je vedno navajal raz-ne paragrafe in kazal overovljene prepise.
SLS v skupščini za pacifizem. Komu v korist?
Istočasno, ko se je bližalo reško vprašanje rešitvi, je podal Radič svojo znano izjavo dopisniku »Secola«. Komu v korist?
Še pred določitvijo odhoda Pašiča v Rim je poročal dr. Ninčič šefom strank o stanju reškega vprašanja. Toda noben šef mu ni znal povedati boljše in obenem konkretne rešitve!
Vse to stoji!
GOVOR POSLANCA RANKOVIČA.
Ob splošni pozornosti je stopil na govorniško tribuno radikalski poslanec Rankovič. Izvajal je sledeče:
V ministrstvu pravde sem naletel na več zlorab ali ne samo od strani dr. Markoviča, temveč tudi od prejšnjih ministrov. Obtožil pa sem Markoviča najprvo, da ne bi opozicija mislila, da me vodijo strankarski interesi, če bi prej obtožil njihove člane. Po mojem mnenju je dr. Markovič kriv, četudi je radikalni klub nasprotnega mnenja. Dr. Markovič se kot vseučiliški profesor dober poznavalec kazenskega zakona ni upal stopiti pred državno sodišče, ker je vedel, da je kriv. Pokazal je s tem malo moralne sile. Korupcija ne vlada samo v radikalnih vrstah, ampak tudi v opoziciji. Misli, da je tudi opozicija v Markovičevi aferi razpravljala popolnoma strankarsko. Od opozicijo-nalnih bivših ministrov bi obtožil dr. Žerjava, dr. Vojo Marinkoviča, dr. Kramerja in Rista Jojiča. Rankovič govori tudi o aferi našega poslanika Ljube Mihailoviča, ki svojčas ni imel nič, sedaj ima pa mnogo hiš. Imamo ljudi, ki bi morali priti na ve-šala, pa se svobodno sprehajajo. Navaja še druge afere in izjavlja končno, da za svojo osebo ne bo glasoval niti za, niti proti obtožbi.
Za njim je govoril demokrat Risia Jojič, ki je zanikal, da bi bile resnične trditve o njegovih aferah, ko je bil minister. Delal je pošteno, zato je še sedaj siromak. Demokrat Janko Popovič zanika, da bi bil od države prejel 300 tisoč dinarjev.
OBRAMBNI GOVOR DR.
MARKOVIČA.
Končno je govoril še dr. Laza Markovič, ki je odklanjal vse točke obtožbe drugo za drugo, jih pojasnjeval in izjavil, da v nobeni točki ni kriv. Ko je dr. Markovič končal svoj obrambni govor, ki je napravil pri radikalih dober vtis, je predsednik pojasnil, kako se bo glasovalo.
GLASOVANJE.
Pred glasovanjem se je ugotovilo, da Nemci niso prisotni; tudi ni v zbornici niti enega muslimana, ker so vsi odšli v Sarajevo na sejo centralnega odbora stranke. Manjkal je- velik del opozicije, medtem ko je bila prisotna velika večina radikalov in Džemjeta. Od radikalov niso hoteli glasovati Aleksander Dodič, Aleksa Zujevič, Albert Acanovič, Mihajlo Rankovič in Laza Markovič. Glasovalo je vsega 189 poslancev, in sicer 117 za, to je proti obtožbi in za prost prehod na dnevni red, za obtožbo in daljni postopek pa 67 poslancev. Praznih listkov pa je bilo pet. Obtožba je bila odklonjena.
G. Pucelj za občni zbor Kmetijska družbe.
Beograd, 22. februarja. (ML) Poslanec Pucelj je storil korake pri notranjem ministru Vujičiču v zadevi prepovedi občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo in interveniral pri njem, da se odpravi storjena krivica, ker je ministrstvo izdalo prepoved na podlagi napačne, tendenciozne in strankarske predstave klerikalcev, češ da so se v Kmetijski družbi pripetile neke afere in da se ni pravilno poslovalo. Minister Vujičič je uvidel svojo napako in je rekel g. Puclju, da bo popravil krivico, tako da se občni zbor Kmetijske družbe lahko vrši v kratkem.
Ravno tako pa stoji tudi to, da nismo mi nikdar odobravali prepustitve Reke Italiji temveč smo samo povdar-jali, da se da Reka rešiti le z delom, požrtvovalnostjo in širjenjem nacionalne misli, ne pa s frazami!
Ce imenuje to na£e stališče »Slovenec« izdajstvo, potem smo na svoje izdajstvo ponosni, ker vemo, da bo prineslo narodu rešitev in sicer tako' gotovo, kakor »Slovenčevo«,, .ogorčenje’ ne bo prav nikomur koristilo.
Pojasnila poslanca g. Puclja.
Beograd, 22. februarja. (ML) Pri dopoldanski razpravi v parlamentu je dr. Markovičev branitelj poslanec Subotič v svojem govoru omenjal tudi bivšega ministra Puclja. Glede njegovih pripomb je poslanec Pucelj dal naslednje pojasnilo: Že včeraj je dr. Markovič v svojem obrambnem govoru brez posebne potrebe dvakrat omenjal tudi moje ime. Prosil sem takoj za besedo zaradi osebnega pojasnila in bi moral priti na vrsto. Ker me pa g. predsednik menda ni razumel, nisem dobil besede. Dr. Markovič je omenjal moje ime v slučaju tovarne špirita in v Teokare-vičevem slučaju. Pri nepoučenih, pa tudi v krogih politikov bi se mogla pojaviti sumnja, da smo bili vsi ministri v teh zadevah soglasni. Zato je treba malo pojasnila. Ko sem bil poljedelski minister, je bilo v gospodarsko-finančnem komiteju osem članov ministrov in sicer minister za promet, za zgradbe, za agrarno reformo, za šume in rude, za finance, za socijalno politiko, za poljedelstvo ter za trgovino in industrijo. Prva tri ministrstva so bila radikalska, naslednja tri so bila demokratska, ministrstvo za poljedelstvo sem imel jaz kot član SKS, ministrstvo trgovine pa je imel musliman. Ko je bil dr. Gjuričič minister za pravosodje, on ni prihajal v
gospodarsko-finančni komite, bržkone, ker ta resort ni imel nobene zveze * označenim komitejem. Dr. Markovič ie prišel prvič kot namestnik ministra za trgovino. Bilo je to v početku maja 1922, baš, ko so bile predložene koncesije za čifutske tovarne špirita. Kolikor se morem spominjati, je dr. Markovič nekaj razlagal, da je odklonil mnenje strokovnega referenta in da Je našel neke močnejše razloge. Vem samo toliko, da je rekel, da je podelitev koncesije potrebna. Vsi tedanji ministri kot njegovi kolegi smo mu zaupali in na to zaupanje dali svoje podpise. Mislim, da je malo neokusno o tem se prepirati Zanimiv je slučaj tistih stoglavih Teo-karevičev. To je bilo v mesecu oktobru ali novembru, ko smo bili v takozvanl stalni krizi. Decembra smo že odšli. Zadeve se ne morem spominjati: ali me td bilo zraven, ali sploh nisem bil v Beogradu, ali pa je dr. Markovič svoje tovariše takrat drugače obvestil, kakor vem danes povedati. Treba bi bilo, da bi to pojasnil tedanji predsednik dr. Kumanudi. Res je, da stoji moj podpis na dotični rešitvi. Ali kakor je bilo to običajno, smo dajali večkrat podpise tudi naknadno že po rešitvi. Tako se dela v ministrskem svetu in v gospodarsko-finančnem komiteju.
Ruske koncesije Italiji.
PODROBNOSTI O IZKORIŠČANJU PETROLEJSKIH VRELCEV PO ITALIJANSKIH INDUSTRIJCIH.
Rim, 22. februarja (L) Glede ruske petrolejske koncesije v Georgiji smo prejeli sledeče podrobnosti:
Koncesijo je dobil neki konzorcij, sestavljen iz milanskih bankirjev in finančnikov ter nekaierih belgijskih kapitalistov. Naziva se »Societč de Mi-nieres italobelge en Georgia« in je poslalo tja svojega tehničnega ravnatelja z nekaterimi strokovnjaki, ki bodo izdelali podroben načrt za eksploatacijo.
Koncesija se tiče cone 20.000 hektarjev zemlje, ki leži ob transkavkaški železniški progi Baku — Tiflis — Ba-tum. Koncesija predvideva eksploatacijo tekom 30 let in poleg tega 3 leta
za proučavanje in sondiranje. Vendar pa si je sovjetska vlada pridržala pravico odkupa že po dvajsetih letih.
Tekom prvih treh let bo konzorcij plačeval letni kanon, po dovršenih študijah pa bo poročal sovjetski vladi o doseženih rezultatih. Tekom tridesetih let pa bo konzorcij plačeval določene odstotke v naravi od vsake pridobljene tone nafte. (Družba bo lahko izvažate petrolej proti določeni carinski pristojbini. Vsi stroji in naprave so deležni prostega carinskega uvoza. Po tridesetih letih mora izročiti družba ves premični in nepremični materijal sovjetski državi. Kot jamstvo položi v kaki inozemski banki določeno vsoto.
špekulacija.
Beograd, 22. febr. (Z) Po izpraznitvi Sušaka po Italijanih so našla naša oblastva velike zaloge raznega blaga, ki so ga nakupičili trgovci, da se izognejo carini, ker se je objavilo, da ]e blago, ki se najde na Sušaku, prosto vsake carine. Da se prepreči nadaljnje oškodovanje države na ta način pri izpraznitvi Baroša in Delte, je predlagal finančni minister dr. Stojadinovič na včerajšnji seji ministrskega sveta, da je vse blago, ki se nahaja v baroški luki in v Delti, podvrženo carini. Ta odredba se je morala izdati, ker se je opazilo, da je začelo mnogo trgovcev spravljati svoje blago v velikih množinah v ti dve luki, računajoč, da se bodo izognili carinskim pristojbinam.
Težko če angleške vlade.
London, 22. febr. (L) V teku enega tedna je morala delavska vlada pod pritiskom praktičnega življenja kar trikrat opustiti svoje socialistične teorije. Seveda je bila v neprijetnem položaju pred lastnimi pristaši. Prvič v izjavi glede zračnega oboroževanja^ o katerem so pričeli razpravljati konservativci; drugič, ko je prevzela jamstvo za glavnico in obresti 3 milijonov šter-lingov, ki jih je dobila neka družba za povzdigo pridelovanja bombaža v Sudanu, ki donaša delničarjem, do 35 odstotkov dividend in tretjič, ko je pritrdila konservativcem v vprašanju pomorskega oboroževanja.
V vseh treh slučajih je vlada bodisi zmagala ali pritrdila konservativcem, torej svoji uradni opoziciji.
Vest ki se je sedaj razširila, pravi da bo predsedoval angleško - ruski mešani komisiji, ki prične s svojim zasedanjem v prvih mesecih, Macdonald satn. Razdeljena bo v dve sekciji. Prva
se bo med drugim pečala z raznimi pogodbami, ki so bile sklenjene med obema državama od I. 1814 naprej, druga bo razpravljala o političnih zadevah.
IZROČITEV DRUGEGA OBROKA ZLATIH KRON.
Beograd, 22. febr. (Z) V teku tega tedna bo poslalo ministrstvo financ v Budimpešto posebno delegacijo po drugi obrok zlatih kron, ki jih imamo dobiti na temelju zaključka o razdelitvi zlate zaloge avstro - ogrske emisijske banke. Gre za tri In pol milijona zlatih kron, ki bodo služile kot podlaga za naše novčamice v obtoku.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 22. februarja. Napoved ta
23.	t. m. Pretežno oblačno, od časa do časa sneg, temperatura od začetka blizu ničle, kasneje pa najbrže še pade, ilvahni severo. zapadnl vetrovi.
Borzna poročila.
Beograd, 22. februarja. Devize. Dunaj 0.1150—0.1155, Budimpešta 0.23—
0.25, Ženeva 1382.50—1387.50, MHan 345.50 —346.50, New Vork 80—80.25, Praga 236— 236.50, Solun 0—140, Sofija 62—62.50.
Zagreb, 22. februarja. Devize. Dunaj 0.1134—0.1154, ček 0.11325—0.11525, Budimpešta 0.2125—0.2425. Bukarešta 43.50 -46.50, Italija, Izplačilo 349—352, London, izplačilo 354—357, ček 345.75—348.75, Ne* Yor£uč# 80-10—81.10, Pariz 340-345, Pra-W 235.20—238.20, ček 234—237, Švica 1390 —1400. — Valut«. Dolarji 79.25—80.25, avstrijske krone 0.11485-0.11685, češkoslovaške krone 0—237.50. francoski franki 0—342.50, madžarske krone 0—0.15.
Curih, 22. februarja. Beograd 7.25, New York 577.50, London 24.92, Pariz 24.50,
Milan 24.95, Praga 16.80, Budimpešta 0.0160, Bukarešta 3.22, Sofija 4.45, Dunaj 0.008125. Berlin, 22. februarja. (V milijonih
mark) Dunaj 62.343,, Milan 181.545, Praga 122.193, Pariz 179.550, London 18,154.500, New York 4.089.500, Curih 728.175, Beo> grad 53.865.
Praga, 22. februarja. Beograd 43.375, Dunaj 4.83, Berita 7.85, Rim 152.50, avstrijske krone 487.50, Italijanske Ure 152.25, Budimpešta 8.35, Pariz 150. Lpndm >50.3* N«w, Vork as..
Dunajsko pismo.
'Čajanka U. J. I.
Stavka v kar-
trank, lira, ogrska krona in dinar, tel. bankah.
Na Dunaju, 21. febr. 1924.
Tukajšnje »Udruženie jugoslovanskih žena« nam je priredilo pret. nedeljo od 5. do 10. ure zvečer v prostorih »Dolnjeavstr. obrtnega društva« jako lepo uspelo zabavo v obliki »Čajanke«. To je bila zopet jako STečna misel, kajti prav takih intimnih zabav in sestankov najbolj potrebuje naša kolonija. — Po prevratu smo cenili do 12.000 Jugoslovanov na Dunaju. Podlago za to cenitev smo imeli v svojem konsumu, ki je pa že tri leta nepotreben. (Likvidacija je dala tak preostanek, da od njega še danes »deluje« — »Jugoslovansko podporno društvo«.) — Veliko naših ljudi je odšlo v domovino, ali došlo je novih; koliko nas ja, tega nihče ne ve, tudi nikdo na poslanstvu ali konzulatu.
O kakem katastru ni sledu. Tudi še nT nikomur na merodajnih mestih padlo v glavo, da bi bil tak kataster potreben, ali vsaj, da bi bil zelo pametna naprava. — Ker pa v tem velikem mestu nimamo nlkakih sestankov, kjer bi se gojili osebni stiki, spoznavanje In občevanje med rodbinami, smo tu kakor razkropljena čreda brez pastirja.
Take intimne »Čajanke«, tako skrbno in pametno prirejene, kakor nedeljska, bi mogle polagoma popraviti dosedanje zamude; tu se rodbine med seboj spoznajo in navežejo se prijateljski stiki, kar bi dobro vplivalo v mnogih ozirih, zasebnih in skupnih vsej koloniji. Karkoli bi potem priredili v večjem obsegu, bi se izvršilo z večjim uspehom kajti prišel bi vsakdo, kdor bi le mogel, da se zopet enkrat poveseli v domačem krogu.
Naše vrle dame Iz najboljših krogov so pred vsem preskrbele — bogat buffet. Vsakovrstno pecivo, sandviči, narezki, vsega obilo; in to vse so gospe same naredile, darovale in prodajale — po zmernih cenah v korist društva. Ako je n. pr. čaj z rumom stal le — 1000 Ka, je to dokaz, da so prirediteljice računale na naše dijaštvo. — Umeje se, da tolike žrtve ne moremo pričakovati večkrat zapored, kakor bi bi bila n. pr. taka zabava zaželjena. Zato bi predlagal, da se iz izkupička prve čajanke prihrani zalo« za kritje efektivnih stroškov; dela seveda damam nihče ne more plačati Vem tudi, da bi rodoljubne dame tako delo še večkrat rade darovale, ako smejo v plačilo računati na lep uspeh.
Vsi prostori so bili polni prav lepega občinstva. Navzoči so bili tudi novi poslanik, gen. konzul, in počastil nas Je tudi — poljski poslanik. Češka manjšina je poslala nekaj zastopnikov. Nekaj lepega programa je preskrbela naša mladina, n. pr. koncertni trio (klavir, gosli violončel), gosli s klavirjem, solo petje in celo umetni ritmični ples, ki ga je izvajala mlada Zagrebčanka gdč. Ljubica Beloševičeva, ki se tu uči petje in ples. — Mladina je navdušeno »igrala« kolo in tudi moderne plese. Vsakdo je bil srečen, da je preživel tako lep večer v domači družbi, kar de rodoljubnemu srcu posebno dobro daleč proč od domovine v tujem mestu. »Udruženje« pa naj bo zagotovljeno nvaležnosti naše dunajske kolonije. Le pogumno naprej! — Pripominjamo, da je čisti dobiček okroglo 3 milj. Ka za naše revne dijake.
Prihodnjo soboto bo imelo akad. društvo »Triglav« v svojih prostorih (kavama Renaissance) svojo pustno zabavo. To je zdaj edino akademsko
Konec somboteliske lurisdikclje.
društvo na D. — Triglav je postal simbol našega združenja!
Finančne kroge tudi tu stresajo poročila o ponovnem padcu francoskega franka pod liro, — in naravnost katastrofalni padec ogrske krone. Zadnja notacija v dunajskem kliringu v ponedeljek (vsled stavke v bankah, tudi \ Nationalbanki) je računala za 4 ogrske krone le še — 3 avstrijske. Ali padanje gre dalje svojo nevzdržno pot! — Prt ogrski kroni opažamo točno isti razvoj kakor pri avstrijski tik pred asanačnim posojilom. Bilo je gotovo, da pride do velikega mednarodnega posojila pod okriljem Društva narodov, ali cincali in mencali so od meseca do meseca, a med tem je doživljala krona najhujše udarce. — Isto se godi zdaj Ugrom. Mednarodno posojilo je bilo že pred meseci zagotovljeno, pa so prišle nove zapreke itd. enako kakor pred avstrijskim posojilom. In ogrska krona je medtem štrbunknila globoko doli pod avstrijsko. — Ako bi hoteli biti hudobni kakor nismo (ali izzivajo nas dovolj!), pa bi rekli, da je tu »prst božji« vmes, ali pa resen opomin usode temu »vitežkemu narodu« (kakor ga je pohvalil celo poslanik Tiča Popovič, — ki očividno ne pozna Stritarjeve »Dunajske elegije*: — »ti sam imenuješ se vitežki narod!«),... da naj postavi prapor svoje nadutosti nekoliko niže. — Padec ogrske krone in porast dinarja pa poživi zadnje čase pojenljajo-čo izvozno kupčijo Ogrske, posebno z Avstrijo. O tej verjetnosti naj razmišljajo izvozniški krogi v Jugoslaviji.
Pa tudi pri porastu dinarja je treba pozornosti. Treba počakati, kje se ustavi, ali na katero mero zopet pade in se ustali. To gibanje je sumljivo. Ako pa naj se ustavi na višini rned 7 in 8, potem bo treba, da začnete v Jugoslaviji računati s tem dejstvom, kakor ste računali takrat, ko je padel pod 5 švic. frankov za 100. Kakor ste takrat znali dvigati cene, tudi država pri svojem monopolu in pristojbinah, tako približno bi morali iti s cenami navzdol kajti ako sami ne zaupate svoji valuti, kako naj bolje zaupa ostali svet?!
Stavka uradnikov kartelovanih bank je od obeh strani jako srdita. Banke so za najbolj nujne posle organizirale službo za silo, ki jo opravljajo ravnatelji podravnatelji in ponekod »stavko-lomni« prokuristi. — Klijenti so pa že zadnje dni pret. tedna poskrbeli, da vzdrže nekaj časa brez bank. Vrhu tega poslujejo dalje vse zasebne banke, in teh je veliko. Pa tudi Zivno-stenska banka posluje s polno paro, ker se smatra še za inozemsko banko, kakor se svojčas dunajske podružnice niso udeležile stavke na Češkem. — Enako ne stavka podružnica Hrvatske eskomptne banke (Fran Pollak). Tudi beogradska Brtider BoSchkowits (1!) ne stavka.
Torej prilik dovolj za nujne posle. Cul sem pa, da je izključena od strani vseh poslujočih bank — umazana konkurenca, t. j. da bi zdaj na račun stavke otvarjale nove konte.
Prognoza je torel — da je večja moč na strani bank proti uradništvu. Stavka ne uživa nikakih simpatij, ker prevladuje mnenje, da ni opravičena, češ; to uradništvo je najbolje plačano, in ako mora tudi intenzivno in po potrebi delati nič za to, naj bo veselo, ako je dela polne roke! . A. G.
Kar smo vsi zavedni Prekmurci že dolgo zahtevali, se je končno vendar zgodilo; papež je v sporazumu z našo vlado odtegnil naše ozemlje izpod jurisdlkcije sombo-teljske škofije ter imenoval za apostolskega administratorja Prekmurja mariborskega knezoškofa g. dr. Karlina. Bil je to skrajni čas, kajti kdor je poznal protinarodne in protldržavne vplive madžarske cerkvene gospode v Sombotelju na našo madžarsko in madžaronsko duhovščino v Prekmurju, je dobro vedel, da se narodne in državne razmere v naši »Sibiriji« ne bodo izboljšale, dokler ti vplivi ne prenehajo. Posvetna madžarska in madžaronska inteligenca je po osvobojemu večinoma izginila, pa tudi ona, ki je ostala, je postala vsaj na zunaj mirna in lojalna. Drugače pa je bilo z duhovništvom. Med tem je bilo lepo število zagrizenih madžaroncv in habsburgovcev, ki so sovraštvu do našega naroda, naše države in tudi do naše vladarske hiše dajali več ali manj duška tud, javno.
Naša prekmurska duhovščina je po velikem delu ostala duševno zvesta svojemu cerkvenemu knezu v madžarskem Sombotelju, ki je znan prljateli Habsburgovcev in jugoslavofob; saj ni bilo sfučajno, da je eks-cesar Karel pri svojem povratku iz Švice na Madžarsko iskal ravno pri njem zavetja! Madžari so še manj kakor Nemci pozabili na ozemlja, na katerih so bili nekoč neomejeni gospodarji, zato se tudi posesti našega slovenskega Prekmurja niso odrekli. Njihove iredentistične organizacije vzdržujejo stalne stike s svojimi eksponenti v odtrganih pokrajinah nekdanjega »Magyar-orszaga«, ker pa je vzdrževanje takih stikov s civilisti težko, jim je pri tem prav dobro služila naklonjenost somboteljskega škofa, ki je sam opravljal to delo. Njemu, vrhovnemu poglavarju naše prekmurske duhovščine, ni bilo težko pošiljati preko meje »pastirska pisma«, kakor tudi ni bilo težko prekmurskim dušnim pastirjem romati v »službenih zadevah« na Madžarsko, k svojemu poglavarju. Res je, da so med našo duhovščino tudi spoštovanja vredne častne izjeme, toda zadržanje velikega števila na-pram našemu narodu in naši državi, je bilo naravnost izzivalno. V tem oztru niso ti ljudje poznali pardona niti napram svojim slovenskim kolegom iz lavantinske škofije, ki jih je slučajno privedla pot k nam. Tako se je n. pr. zgodilo, da naš prekmurski madžaronski duhovnik ni hotel niti sprejeti slovenskega iz lavantinske škofije, ki ga je hotel obiskati ter mu celo opravljanja božje službe ni dovolil. Ob narodnih in dr-
Murska Sobota. 22. februarja.
žavnih praznikih, za katere se običajno niso brigali, so se izgovarjali, da »nimajo navodil od škofa«. Ta škof pa je bil seveda na Madžarskem, kamor naša oblast ni segla.
Tako smo bili doslej v Prekmurju sko-ro brez vsake moči napram duhovščini, ki je lahko delala, kar je hotela in kar je naročil somboteljski škof, kateremu je bil ekscesar Karel in pozneje nadvojvoda Oto še vedno — postavni kralj po milosti božji. Prekmurski bogoslovci so morali še vedno obiskovati bogoslovje na Madžarskem, če so hoteli dobiti doma službo in ostati v škofovi milosti, ravno tako je pripadala pravica nameščenja in premeščenja duhovnikov Izključno njemu. Na to najbolj žalostno vseh prekmurskih vprašanj, so naši rodoljubi vedno opozarjali merodajne kroge, tor da zdi se, da je premenitvi jurisdikcije nasprotoval sam papež na pritisk madžaron-skih cerkvenih krogov. V tem oziru so delovali tudi klerikalci, kar jim moramo priznati, seveda v prvi vrsti iz strankarskih motivov, kajti madžaronski prekmurski duhovščini je bila tudi SIS preveč narodna in jugoslovanska in je radi tega ni pod-oirala, ampak šla raje na roko razdiralnemu delu Radičevih priganjačev. Danes je končno po štirih letih čakanja tudi to vprašanje rešeno v našo korist. Nacijonalni madžaronski somboteljski škof je izgubil oblast nad našo prekmursko duhovščino; zamenjal ga je mariborski slovenski škof g. dr. Karlin, kateremu svetujemo, da si dobro ogleda naše dušne pastire in izčisti Avgijev hlev. Gosp. knezoškofa Karlina poznamo kot odločnega narodnjaka, zato upravičeno pričakujemo, da se bo zavedal svoje dolžnosti v polni meri. Prva njegova naloga v Prekmurju je, da pouči svoje podrejene, da se nahajajo v Jugoslaviji in ne v Madžarski: da je naš kralj Aleksander I. in ne morda nadvojvoda Oto. One, ki bi se kljub pozivu ne hoteli odreči svojemu protinarodnemu in protidržavnemu razdiralnemu delu. nai odstrani. Sicer pa se govori, da nameravajo sedaj nekateri najbolj zagrizeni madžaronski duhovniki sami zapustiti svoja mesta in oditi na Madžarsko. Bog ž njimi! Nikomur ne bo žal po njih, najmanj pa nam zavednim Prekmurcem. ki smo videli v njih vedno največje nasprotnike naše narodne stvari. Če se bo novi apostoskl administrator zavedal svoje dolžnosti, kar pričakujemo, potem bo tudi v našem Prekmurju kmalu napočila nova doba.
Časopisni glasovi.
»Prager Tagblatt« je priobčil uvodnik z naslovom »Tečaji ne lažejo nikdar«, v katerem primerja napore francoske vlade, da bi odvrnila usodo, ki jo le pripravila sama z bojem z vsem svetom z mešanjem kart junakinje opere »Carmen«, da bi zbežala smrti, v katero jo je obsodi! režiser. Vlogo režiserja v današnjem svetovnem življenju pa ima mednarodna špekulacija, ki je pravzaprav pravi zmagovalec v svetovni vojni.
Devizni špekulanti sicer niso dobrotniki človeštva, tvorijo pa del one sile, ki hoče slabo in ustvarja dobro. Današnji francoski militarizem bi lahko zapletel Francijo v vojno z vsemi državami, toda devizni špekulanti odpirajo z draginjo in s preprečitvijo rentnih posojil državljanom oči, da vidijo osamljenost in nenaklonjenost vse Evrope napram pariški politiki.
Enostavna trditev, da tečaji n kdar ne lažejo, je sicer nekoliko pretirana; toda v naši dobi je špekulant član gospodarskega organizma, ki bi ga težko pogrešali. Pri terminskih borznih poslih n. pr. pTegleda žetev in potrebo vsega sveta in s podražitvijo kakega pridelka vsled slabe letine v eni državi, vzpodbudi k intenzivnejšemu delu v ostalih deželah. Tako avtomatično preprečuje morebitno lakoto. Pri tem postavi na tehtnico vse svoje premoženje. Ves svet je vedel, da bo Polncarč s svojo politiko ugonobil francoske finance in znižal tečaj franka. Čemu niso nastopili špe-kuanti? V poštev so prišli razni motivi od brezbrižnosti do poštenja.
Sicer ni idealna politika, da bi se vlade ozirale na devizne tečaje, vendar pa se ne sme podcenjavati pomena tečajev in gledati na špekulante kot zločince. Javno so špekulanti zasmehovani, privatno pa se jim vse klanja. Boljše bi bik), da bi se našla v javnosti srednja pot in vpoštevalo mnenje izkušenih finančnih politikov.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LIŠČA V LJUBLJANI. Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
23. februarja, sobota, »Tri maske, Smešne precijoze, Priljudni komisar«. Izven.
24. februarja, nedelja, ob 3. uri pop. »Mogočni prstan« znižane cene. Izven. Ob 8. url zvečer. »Osma žena«. Izven.
25. februarja, pondeljek, »Beneški trgovec«. Red B.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
23. februarja, sobota, pop. ob 3. uri »Gosposvetski sen«, znižane cene, dijaška predstava.
24. februarja, nedelja, pop. ob 3. url »Mignon«, popoldanska predstava po zniž. cenah.
25. februarja, pondeljek. zaprto.
O MODERNEM GLEDALIŠČU.
Snuje se slovenski moderni teater. Velika Je namreč variacija naše dobe — velike so naše potrebe — naše želje In naše zahteve. — Velike so pregrehe In zablode tega groznlčavega življenja — odlomki, le krvaveči in napol govoreči, odtrgani iz prekipevaloče mase tega vrvečega življenja, bodo tvorili rcpertolr modernega teatra. — Jasno bodo kazali, kam vodi to ~- življenje — hi kje je cilj tega nejasnega vrvenja. Odvrgel bo s sebe tradicijo — nikjer ni zapovedano, da mora Imeti tragedila pet — drama tri In komedija — kdo zna — koliko aktov. — V modernem teatru se ne bodo igrale ne tragedije — 'ne drame ln ne komedije — ampak njegov repertoir se bo sestajal \i živih krvavih kosov sodobnosti iztrganih življenju. Vse to se bo smejalo — jokalo in krvavelo ter živelo — to bo brezkončen niz izbruhov človeških strasti — solza in veselja, zvezan s trdno Ideioo podlago, m bo nudil
gledalcu ogromno sliko sodobnosti — kjer bo uzrl gledalec marsikaj, tudi svol lasten portret. — Včasih pa se bo v tem zrcalu v mističnem svetu pokazala tudi slika mrke bodočnosti.	1—■
Nedelja v Narodnem gledališču. Kot ljudska opera se vprizori v nedeljo, 2*1. t. m. opera »Mignon«, in sicer kot ljudska predstava z znižanimi cenami. Začetek opere točno ob 3- uri popoldne, konec pred 6. uro. Vlogo Lotharlja poje pri predstavi g. Betetto, ostale vloge so' v navadni zasedbi. Sodeluje tudi operni balet.	*
V drami se vprizori popoldne Milčin-sklieva narodna igra »Mogočni prstan« po znižanih cenah. Začetek točno ob treh. Zvečer ob 8. url pa komedija »Osma žena« z Nablocko, Putjato in Rogozom v glavnih vlogah. V pondeljek zvečer Je Beneški trgovec za red B.
Tri francosko enodejanke »Tri maske«, »Smešne precijoze« in »Priljudni komisar«, ki so dosegle pri premijeri in reprizi popoln uspeh, se ponove v soboto, dne 23. t. m. Izven abonmaja. Na to vprlzoritev opozarjamo vse občinstvo, ki ljubi duhovito in zabavno francosko umetnost.
Dijaštvo kakor tud! vse ostalo občinstvo opozarjamo na današnjo vprizoritev narodne opere Risto Savina »Gosposvetski sen«, ki se poje dane« pop ob treh v opernem gledališču. Cene so znižane kakor pri vseh dijaških predstavah.
Spored VII. muzikalnega predavanja za mladino, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani, z naslovom »Mladinska pesem in harfa«. Spored izvajajo: ga. Pavla l.ovše-tova, (sopran.) gdč. Dulka Doubravska, (harfa,) gdč. Slavka Sax in g. Anton Su-belj (bariton). 1. Uvodna beseda:	prof.
Adamič. 2. Adamič: Uspavanka, Dev: Kan-gljica, Adamič: Burja, pole gdč. Sax. Marij Kogoj: Lastavica, Ko smo spali, Sveti Jurij, V gozdu, poje g. Šubell. spremlja skladatelj sam. 4 Novak: Gozdni zvonček. V kotu. Bajič: Uspavanka, Francoska otroška pesem, poje ga. Lovše. 5. Rubinstein:
Romanca za harfo, svira gdč. Doubravska. 6. Adamič: Na tujem, Herman: Punčka aj, aj, Mussorgskij: Boino ječanje in Hopak, poje g. Subelj. 7. Adamič: Jezdec, Pavčič: Metuljčki in Ciciban cicifuj. poje ga. Lov-šetova. 8. Bach-Gounod: A v« Marija, poje gdč. Sax, spremlja jo na harfi gdč. Doubravska, na vijolino prof. Jeraj tn na harmoniju g. Hribar.
Posetite V. umetnostno razstavo »Kluba Mladih« v paviljonu pod Tivolijem dnevno od 10—12. ure dop in od 2—5. ure popoldne.
Koncert jugoslovanske komorne glasbe
in sicer drugi po redu, ki je bil določen za dan 3. marca 1924 je preložen na pondeljek, dne 10. marca 1924. Na tem koncertu se bosta izvajala dva izvirna jugoslovanska kvarteta in sicer Konjevičev ter Stol-cerjev. Njima sledi delo svetovne slave dr. Dvofakov kvartet v d-molu. Občinstvo, v prvi vrsti pa abonente teh komornih koncertov, opozarjamo na to spremembo datuma.
III. sinfonlčni koncert Muzike Dravske divizijske oblasti pod vodstvom dr. Josipa Čerina se vrši v pondeljek, dne 17. marca v Unionski dvorani. Na tem koncertu bodemo imeli priliko spoznati skladatelja Milenka Paunoviča in se izvaja na njem njegova jugoslovanska sinfonija, katero je posvetil kapelniku dr. Josipu Čerinu ter mu je ob tej priliki z lastnoročno pisano partituro sinfonlje poslal sledeče iskrene vrstice:
»Gosp. dr. Josipu Čerinu, Ljubljana.
Stovani gospodine kolegal
Sa nestrpljenjem očekujem dan izvo-djenja moje »Jugoslavenske symphonije« in dozvolite mi, da tu svoju symphoniju posvetim Vam u znak trajnog prijateljstva I poštovanja. Želeo blh, da na programu pri-llkom Izvodjenja njenog stoji, da je ova Vama posvečena. Partitura ostaje kod Vas. Mnogo Vas pozdravljam 1 do skorog vi-dienja u Ljubljani. Milenko Paunovič, 1. r. muzičar. Beograd. 12. februarja 1924. god.
Drobne vesti.
Za indijsko ustavo. Indijsko zakonodajno zborovanje je z večino 76 proti 48 glasovom sprejelo resolucijo za razširjenje indijskih ustavnih pravic.
Rakovskl je iraeS z Mac Donaldom daljši razgovor.
Za ruskega poslanika v Rimu bo imenovan načelnik ruske trgovske delegacije v Pragi Jurjenev. •
Turška ni poslala svojih zastopnikov na rimsko pomorsko konferenoo, ker še ui lausannski mir od velesM ratificiran.
Poljski socijalisti so Izjavili, da bodo podpirali finančnega ministra Grabskega pri njegovem delu za sanacijo poljske valute.
Mehikanska vstaja še ni končana, kakor poročajo listi. Predsednik Obregon koncentrira svoje čete v okolici Vera Cruz.
Diplomatski stiki med Severno Ameriko in republiko Honduras so prekinjeni, ker je v slednji izbruhnila revolucija.
Mednarodna aviatična razstava v Pragi bo v dneh od 31. maja do 9. junija.
Med Carigradom In Angoro je otvor-jen zračni promet.
Romunske železnice so povišale tarife za 50 odstotkov.
Brezposelnost v Petrogradu. V prvi kategoriji je bilo brezposelnih 56.360, v drugi pa 78.258. Tekom enega meseca se je število zvišalo za 80.000.
Tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja je te dni sprejel Mussolini Poročal mu je o razmerah svoje dijeceze.
Za španskega poslanika v Rimu je bil imenovan grof De La Linaza.
Dalekoseine
sss?32s?2ssKba ameriške« m prisi8|gniikega zakona.
Washingtonski dopisnik »N. Zurcher Ztg« poroča zanimive podatke o nameravani spremembi priseljeniškega zakona t Zedinjenih državah.
Nedavno je demokratski poslanec Wat-kins predložil parlamentu zahtevo, naj si prepove do 1. 1929 vsako priseljevanje v Zedinjene države. To se menda ne bo zgodilo, dasiravno sta obe zbornici za poostritev priseljeniškega zakona. Tudi predsednik Coolidge je za to, saj je pri svojem nastopu predlagal celo zakon, po katerem bi se morali priglasiti vsi inozemci v Zedinjenih dsžavah.
Kakor znano, so se smeli do sedaj prt seliti letno samo 3% članov onih narodnosti, ki so naseljene v Zedinjenih državah Kvota se izračuna na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1910. Sedaj pa nameravajo priseljevanje vobče omejiti, oziroma dati prednost priseljencem iz severnih evropskih dr-žev. Zato se predlaga znižanje kvote na 2» in podlaga ljudskega štetja iz 1. 1890. Izvedba tega načrta bi izdatno skrčila številc priseljencev iz Sredozemskih držav (tudi iz naše države). Gotovi krogi zahtevaj« celo za izračunanje kvote ljudsko štetje is 1. 1860, kar bi imelo za posledico skoraj izključno priseljevanje Angležev, Škotov. Ircev, Germanov in Skandinavcev. Od priseljevanja bi bili izključeni prebivalci južnih in južnovzhodnih evropskih držav ter predvsem Slovani, ki se po ameriškem zatrdilu le težko asimilirajo.
Tajnik delovnega departemenia Jame: Davis je med drugim priporočil sledeči rei pri podeljevanju priseljeniških privoljenj:
1.	Poročeni moški, poročene ženske ln mladoletni otroci ameriških državljanov, ki sc Izjavili, da hočejo postati ameriški državljani. 2. Osbe, ki so za časa svet. vojne služile v ameriški vojski ali mornarici; 3. Duhovniki vseh konfesij; 4. Profesorji ali člani priznanih učenih poklicev; 5. Strokovni delavci in 6. Drugi delavci vključno posli Osebe, ki niso v pravem pomenu priseljenci deli Davis v dva razreda: inozemci ki so bili že preje postavno dopuščeni ln se vračajo z obiska v inozemstvo. Dijaki In pomorščaki, ki prihajajo po poslih. V drugi razred spadajo: inozemci, ki so po petletnem neprestanem bivanju v sosednih državah opravičeni, priti v Zedinjene države z namenom, da opravljajo gotovo delo v gotovem času in kraju.
Tajnik predlaga nadalje razširjenje zakona tudi na Mehiko in Kanado. Lani se je priselilo v Zedinjene države nad 100.000 Mehikancev ln Kanadcev. To je treba preprečiti zato, ker se ti priseljenci nočejo asimilirati. Zedinjene države se branijo zlasti priseljevanja francoskih kanadcev, ki se na noben način ne asimilirajo. Franco-sko-kanadske naselbine v Novi Angliji se skušajo celo odcepiti. Ti priselienci so še ravno tako francoski, ko so bili nihovl predniki ki so se priselili pred 300 leti.
Priseljeniška odbora gosposke ln poslanske zbornice se marljivo bavita s celokupnim priseljeniškim vrašanjem, ker se mora zadeva kmalu rešiti kajti sedanji zakon izgubi 1. junija letos svojo veljavo.
Iz Rušile.
Poročilo Krestinskega, sovjetskega poslanika v Berlinu, je napravilo v Moskvi globok utis. Krestinski je odkrit prištaJ opozicije, ki je vsled osebnega prijateljstva z Ljeninom mogel kljubovati Intrigam trojke. V tem poročilu pravi Krestinski, da je treba na vsak način opustiti brezumno črto, ki jo zastopa trojka. OpozicH je treba na vsak način ugoditi in izvesti demokratizacijo komunistične stranke. Ko bo to Izvedeno, pa je treba tudi Rusijo demokratizirati. Po vsej Evropi zmaguje demokratična misel in če ne bodo v Moskvi to upoštevali, bo vse dosedanje delo izkvarjeno. To stanje mora uvideti vsakdo, samo slepci in pa oni, ki hočejo moč zaradi moči same, morejo to tajiti
Izbrisana Rusija. »Vorwfirts« poroča, da je zaprosil Cičerln poslanike tujih držav, da ne rabijo več Imena Rusija, temvef SSSR.
Politične vesti.
= Podlaga za sporazum v reparacij-skem vprašanju. »Temps« poroča iz bruseljskih diplomatskih krogov, da so se izvedenci sporazumeli v sledečih točkah: Ustanovitev emisijske banke na zlati podlagi, ki naj bi absorbirala rentno marko in ki naj bi, imela precejšnjo zlato rezervo. Kapital bi morali izročiti državna banka, nemški in inozemski kapitalisti. Zlate rezerve bi bile shranjene najbrže v inozemstvu. Izvedenci so enoglasnega mnenja o pogojih, ki bi uravnovesili nemški proračun. Ravnotako je treba ustanoviti poseben proračun za reparacije. Izvedenci bodo enoglasno podali izjavo, da mora Nemčija za časa event. moratorija ravno tako dajati v naravi na račun reparacij. Nemške državne železnice bi mogle služiti kot jamščina za mednarodno posojilo, ki nai bi znašalo okoli 10 milijard zlatih mark. Del tega posojila bi se moral uporabiti za sanacijo nemških financ, ostali del pa za takojšnja izplačila Franciji ln Belgiji. Splošne garancije in takojšnja izplačila iz mednarodnega posolila Franciij In Belgiji bi Imelo za posledico, da bi obe državi omilili svoje gospodarske sankcije v Poruhrju. — Francoski vladni krogi teh vesti ne potrjujejo, pa tudi ne demantirajo. Najbrže so preuranjene.
=* Osemurnih ostane tudi v Belgiji Skoraj istočasno, ko se je vršil v Švici referendum o osemurniku, je sklepal tudi belgijski parlament o dveh važnih predlogih: o vladnem predlogu, da se sme delavna doba v gotovih okoliščinah zvišati preko osem ur in o dodatnem predlogu, da se sploh opusti zakonska določitev delavske dobe. Prvi predlog je propadel s 97 : 66 glasovi, za drugi predlog pa le glasova.o samo 20 glasov proti 137. Osemurnik ostane v Belgiji nelzpremenjen.
*=* Poljski tisk o varšavski konferenc!. Ves poljski tisk je posvetil varšavski konferenci baltiških držav veliko pozornost. »Gazeta Waršzawska« naglaša miroljubni in konstruktivni značaj konference. Vse na konferenci zastopane države Imajo odgo-varjajoče interese, osoblto gospodarske. Ti Interesi so tako tesni, da lahko dovedejo do tesnega uiedinjenja teh držav. Za Poljsko so pretekli časi solzne lirike in Poljska ima pravico, da zavzame v družini narodov in držav mesto, ki U pripada.
= Zmaga skrajnih strank. Značilne za
mišljenje nemškega ljudstva so ravnokar Izvršene deželnozborske volitve v Mecklen-burg-Schwerin. Pri volitvah so Izgubili socijalni demokrati 14 mandatov, nemška ljudska stranka pa 7 mandatov Dobili pa so nemške plemenske stranke (skrajna desnica 12, komunisti 5 in nemški nacionalisti 3 mandate. Izid mecklenburšklh volitev dokazuje, da je Nemčija še daleč od kom solldacije.
= Mednarodna morska pollclia v Črnem morju. Dopisni urad »Ceps« poroča ta
Bukarešte, da so sklenili zavezniki uvesti na Črnem morju posebno morsko policijo proti morskim razbojnikom, ki postajajo * vsakim dnem nevarnejši. V to svrho so ia pričeli nekateri ameriški parniki krožiti p« morju.
Strah pred francoskim zračnim bro.
dovjem. Angleška spodnja zbornica je tc dni razpravljala o angleškem zračnem bro-dovju. Zanimiva so izvajanja konservativca Haare, ki je primerja' francosko zračno brodovie z angleškim. Franclja razpolaga danes s tisoč bojnimi letali, medtem, ko ima Anglija komaj 100 za zračni boj sposobnih zrakoplovov: Med vojno le bilo vrženih na angleško ozemlje tekom enega meseca največ 12 ton bomb. 800 francoskih zrakoplovov bi lahko vrglo na London v enem dnevu 170 ton bomb ln to bi se lahko ponavljalo skozi nekaj dnL Ta statistika nf baš prijetna. Angleži bi morali razpolagati za uspešen protinapad z ravno tako močnim zračnim brodovjem. Vlada bi morala skrbeti, da bi v tem oziru sodelovali vsi dominijon! in Indija. Zastopnik vlade je Izjavil, da stremi vlada ustvariti mir, da pa ni še za enkrat zapustila poti preceilnjlb vlad. Kenworth je izjavil, da se vleče skozi vso debato misel, da se mora Anglija oborožiti. Toda za enkrat Je njeno edino sredstvo splošna razorožitev in mednarodna policijska sila. Glasovanja o razpravi “ bilo.
illi si lian Sagoslosenske Matice 7
Dnevne vesti.
— Siedl generali pri »Jutm« si delalo skrbi, kako b;' naš list pisal ob volitvah. Skrb blc-dih generalov le sicer ganljiva, rada obenem lud! smešna. Vend-jr ne bodo hoteli bledi g<*r.er2:i »Jutra« dopovedati javnosti, da bi njih bolelo, če Irl bili v zadregi mi! Je preveč zna.io, da je škodoželjnost ena redkih čednosti blcdili generalov pri »Jutru«.
—• Prijave davkov. Ministrstvo financ ie izdalo odlok, da se vlaganje prijav za davke podaljša do 15. marca. Kdor bi do tega dne ne vložil prijave, se bo proti njemu postopalo po zakonu.
— Veleposestvo Belle bo dala država ▼ zakup. Dosedai sta se priglasila dva ponudnika in sicer neka bančna grupa iz Beograda in neki anglo-amcrikanski konzorcij.
— Svetovni esperantskl kongres se vrli meseca avgusta na Dunaju. Zagrebško •sperantsko društvo namerava ob priliki kongresa nastopiti z originalnimi esperant-skimi igrokazl in z društvenim tambura-skim zborom, ki bi nastopil v narodnih nošah.
— Beda brezposelnih v Zagrebu. Ka-
smo že poročali, je v Zagrebu nad 10 fisoč brezposelnih, ki ne morejo dobiti dela ™ * tem sredstev za preživljanje. Da ie neda brezposelnih strašna, nam dokazuje nastop večjega števi"a brezposelnih delav-: c®v Pred ljudsko kuhinjo v Tuškancu. Iz-n, ni de>avci so udrli v kuhinjo, izpraznili vse lonce, da so se tako s silo vzeto Orano nasitili. Predvčerajšnjim se je pa ^ePan Škorc, 26 letni brezposelni knjigo-^®ski pomočnik sunil z nožem dvakrat v Drsa, da sj konča bedno življenje. Škorc je Prepeljan v bolnico In upajo, da ga navzlic težkim ranam ohranijo pri življenju. . Češkoslovaški časnikarji v Jugo-«avifl. Češkoslovaška Vlada je podelila dvanajstim časnikarjem ustanove po 1000 wankov mesečno, da potujejo v študijske v inozemstvi). Nekateri izmed teh Savita ^asni^ar^ev Drkiejo tu<ii v Jugo-
. ~ Pri splošni bolnici v Ljubljani razpisuje se mesto primarija dermatologičnega ® začasno infekcijskega oddelka. Obenem ie razpisano tudi mesto vratarja. Interesen* " *e opozarjajo na razpis, v »Uradnem listu«.
- — Vredno posnemanja. Pri sestavi pro-iu ? 23 sodni okraj Metlika so zbrani JiPani določili iz okrajne blagajne prispe-»f* JOOO Din desetim kmetovalcem iz okraja 'tiika, ki se udeležijo kmetijskega po-«ega tečaja na Grmu. Cast zavednim žu-‘‘“om in vsem, ki so k temu sklepu pripo-dn i Ako bi ta lep i-in Posnemali tudi naši ~“Ki okraji, bi to gotovo znatno pripojijo k gospodarskemu napredku naše de-eje, katerega smo tako silno potrebni. a , *~ Rale v smrt kakor pa v zakon. Med Jakovcem in Malo Subotico v Medžimurju a5eJ. nadzirate*i Proge na tračnicah čio-*eKa, ki je imel odrezani nogi pod kolenom. Nesrečnež je še Isto noč umrl. Po-ttvedbe so dognale, da je ponesrečenec 27 letni Stjepan Vlašič, ki je v samomorilni namenu skočil iz vlaka. Viašiča so »»H njegovi starši, da poroči dekleta, katerega ni maral. Neposredno pred poroko ie odšel Vlašič z doma z izjavo, da se nikdar več ne vrne. Vlašič se je odpeljal z vlakom proti Čakovcu, med potjo skočil « vlaka z namenom, da konča življenje in a mu ni treba pred oltar z nevesto, ki so mu Jo vsilili starši.
— Ponoreli pijanec. V neko zagrebško kavarno sta prišla dva Bosanca. 2e pijana, sta Bosanca izpfia v kavarni precejšnjo količino ruma. Enemu Izmed Bosancev Je alkohol tako udarH v glavo, da Je stopil sredi kavarne in pričel pozivati goste na rokoborbo. Pri tem se Je pa prfcel slačiti da Je skoraj gol stal sredi kavarne. Izmed gostov se za pozive Bosanca nihče ni zmenil To je pa ujezilo Bosanca tako, da ie potegnil revolver In namerjal proti občinstvu z grožnjo, da bo streljal. Bosanca so » težavo ukrotili in oddali policiji.
Ljubljana.
i2«T°^n *men*k* J Ljubljani Izkazujejo ^l^Ukevzavomve v občinski odbor, ier 13.132 volilnih upravičencev za volitve
srezko skupščino. Volišč je določenih 18 In stanovanja so zabeležena po novih označbah treov uiir tn cest. Volilni Imeniki bodo v kratkem javno razgrnjeni na magistratu.	javno
Ogenj v trgovini Klein. Sinoči ob uoH 7. uri je bil na Marijinem trgu službujoči stražnik opozorjen po g. Mirtiču, da se valijo Iz trgovine s steklenino Klein v WoI-iovl uJIci oblaki dima. Dai je takoj obvestiti gasilce In lastnika, ki stanuje nekje drugje. Ko so odprli vrata, je bruhnil dim
* vso silo na plan. ogenj pa so gasilci v par minutah pogasili. Skoda še ni cenjena dozdeva pa se. da ni velika. Tudi vzrok požara še ni znan.
Umrli so v Ljubljani; Dne 19. lebru-arja: Vinko Dovjak, delavec, 24 let. — Dne 20. februarja: Edvard Weis;er, knjigotržec, ® let. — Dne 21. februarja: Josip Boršt-n*r, hiralec, 64 let.
Ljudska visoka Sola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 24. t m. ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani na univerzi Javno, Vttkomur dostopno predavanje o naslednjem Predmetu: Vera kot člnlteU ilvljenja. Pre-'l*va g. Pr. Terseglav.
Mestni uUnak. Mestna občina Ijubljan-Je kupila od g. nadučitelja Frana Crna-*®ia nljnak, ki se nahaja na šolskem vrtu Barju. Kupna cena je bila 4000 Din. Nesreča na glavnem kolodvoru. Na »»vnem kolodvoru, v bližini dunajskega «elaza, so včeraj okrog 4. ure zjutraj navali delavci premog na železniški stroj ***rega tipa. V svrho prikladnejšega nakla-JJJula premoga je eden Izmed delavcev ho* .preinaknitl stroj. Za vožnjo s strojem delavcu se je sicer posrečilo pre-zant.»- jr’.Ka P® mogei ustaviti in i l,. pare v eonilni cilinder. jbn "amre« Pokvarjen. Stroj se je hitreje premikati in vozil po med bre,z vods‘va. ker je delavec Je tr?« .*Wfplašen skočil s stroja. Končno Jden . *.na zakurjen in deloma o-kre-okretn M1 m*1®,8,? tipa’ kl se le nahajal na »kletni ^anlšl s,r«i ie na to padel v cazbil in ifk ^^tn-ških tračnic In se je ‘Tudi na okretni . škodoval večji stroj. PriW	v 1? velika škoda.
Dunajski cesti Je naletel karja kl le m!«, P°m°Cnika Vladimirja Can-
* brisalo 4*2,1.S* pazdu,!° ^mlznl prt
Wv ta gV'je ustavil0.i" Zde’ s»m-
hint nkroH«!	Ugotovi« se je. da je
klanski cestL S' v *ost'ta' Žabjek na ^ l£4-r i* * nekim rekrutom
Ljubljana, 22. februarja
Mica Kovačeva. V CešnovarjevI gostilni v Kolodvorski ulici se je neki Janez Derčar iz Doba pri Domža:'ah najedel in tako napil, da je pozabil plačati natakarici cclio.
Najden embrijo. V Mostah Je opazil neki fant v strusi Ljubljanice majhen zavitek, ki je plaval v vodi. Ko so potegnili zavoj iz vode in ga odvili, so našli v papirju zavite hlače, v njih pa 4 do 5 mesecev star embrijo.
Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah so bile vložene te-le ovadbe: 1 radi tatvine, 2 radi pijanosti, 7 radi cestno-policij-sltega reda, 2 radi prestopka pasjega kon-tumaca, najden embrijo In 1 ples brez policijskega dovoljenja.
Cegava je listnica? V poslopju justične palače v Ljubljani je bila najdena listnica z večjo vsoto denarja, ki }o je izgubil brž-kotne kdo, ki je plačeval davke.
Pobegnil je od svojih staršev 13 letni učenec Nikola' Gamerc iz Sv. Petra ceste št. 51. Bil je čedno oblečen. Kam je pobegnil, ni znano.
MarEhor.
Zborovanje Slovenskega obrtnega društva. V nedeljo dne 24. t. in. se bo vršilo v restavraciji »Kosovo« zborovanje Slovenskega obrtnega društva, na katerem se bo pretresal zakonski predlog o ustanovitvi za vso državo zasnovane obrtne
biinlco
Volilni Imeniki. V smislu čl. 23 volilnega zakona in razpisa okrožnega sodišča se bodo sedanji volilni imeniki na novo sestavili. Delo bo približno v 14 dneh dovršeno, nakar bodo imeniki razgrnjeni občinstvu na vpogled in se bodo sprejemale tudi eventuelne reklamacije.
Nova osamosvojitev. Med drugimi trgovskimi in obrtnimi strokami, ki jih Slovenci v Mariboru še nismo imeli, je bila tndi mehanična. Vse mariborske mehanične delavnice so bile v trdo nemških rokah. Sedaj smo dobili tudi to. Te dni sta na Tržaški cesti otvorila mehanično delavnico in delavnico za popravilo koles Slovenca Divjak in Gustinčič. Počasi, toda vendar se na vseh poljih osvobojujemo odvisnosti od Nemčev.
Ljudska univerza. V pondeljek 25. i m. se vrši v mali kazinski dvorani občui zbor Ljudske univerze.
Gledališče. V soboto 23. t. m.: »Pri treh mladenkah.« Red B.
Celje.
Predpust v Celju. Letošnji predpust je v našem mestu menda najživahnejši, kar smo jih imeli od prevrata sem. Ples za plesom se vrši redno vsako soboto, katere prirejajo razna društva, vmes so koncerti in gledališke predstave. Zabave najdejo dovolj stari in mladi, samo če imajo na razpolago potrebni denar. Krona predpustnih prireditev pa bo gotovo sokolska maškarada na pustno nedeljo, katera se letos vrši pod geslom »V kraljestvu Pierota«. Priprave so v polnem teku.
Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje na Ljudskem vseučilišču je Imel g. Makso Kovač, kapetan v pok. Predaval Je »o eksploziji in razvoju eksplozivne tehnike«. Svoje zanimivo predavanje je podpri z zgodovinskimi podatki iz najstareših časov do današnjih dni. Predavanje Je bilo vseskozi zanimivo in so mu poslušalci pozorno sledili.
Sokolsko društvo le v sredo zvečer priredilo predavanje v prostorih Ljudskega vseučilišča, na katerem je predaval g. dr. Ivan Lah iz Ljubljane o praškem zletu 1923. Predavanje je bilo zanimivo in se ga Je udeležilo precejšnje število poslušalcev iz sokolskih vrst.
Ljudsko knjižnico bo v nedeljo 24. fe-bnmrja ustanovB klub naprednih slovenskih akademikov v Celju v Krogu pri Mur-
u n^?botiu v • f>rekmur*u- K ustanovitvi knjižnice bo kljub poslal posebno delegacijo.
Občni zbor Kola jugoslovensklh sester
se vrši 9. marca ob 4. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Ob tej priliki se vrši tudi predavanje gdč. Štebijeve iz Ljubljane,
Ptuj.
Mostnina. Ptujska mestna občina je zvišala mostnino na dravskem mostu po sledeči tarifi: Za dvovprežen voz 1 Din za enovprežen voz 50 par, za vsako gnano živino, veliko ali malo 50 par, za osebni avto 5 Din, za tovorni avto'10 Din, za priklopni voz k tovornemu avtu 5 Din. Vse cfne veljajo za enkratno prekoračitev mosta. Mostnine so oproščeni, vojaška, držav-
društvomeStna V°Zila‘ kak°r tudi gasilno
„^aškarad,a* Dne L" marca na pustno ^Sofctčsko društvo »Veliko a^°« v Društvenem domu ob 20. uri. nih	Xrši	*v	znamenju štirih let-
maskf	Nallepše 4 ,n°ške in 4 ženske
toltd'1vSSk"“;SLSv‘ra Diav-
sevf£et*? na Zvečer dne 20. t m., w*nn» urah, so se pre
stanu]°či v Vseh svetnikov na ul ir! v?lznosneKa kričanja, ki Je nastal ha t k	vinjena »boljša« druž-
ba fo	i	1	vmiena	»DOljsa«	aruž-
s;
je bila takol	it	PravIla	Policija, katera
je mia taKoj	na	licu mesta	ter	vsp nrptp
paške gospode	od ved!«	L.	vse,.pree'
stražnico.	°«vea»a	pa	policijsko
Primorske vesti. j
p Ustanovtitev fašja v Dutovljah. V
pondeijek je bila ustanovljena V Dutovljah na Krasu sekcija fašja. Zborovanje je bilo zaključeno s »častnim vermuthom«.
p Dobil je plačilo. Kakor znano, se je sodni nadsvetnlk dr. Brelich iz Gorice zelo trudil, da bi odstrani! slovenske sodnike in sodne uradnike iz goriškega tribunala. To za res pravega jurista nečastno delo je rešil v splošno zadovoljstvo italijanskih na-cljonalistov. Plačilo ni izostalo. Te dni je bil imenovan za predsednika goriškega tribunala, kjer bo kot tak strogo čuval nad sedanjim stanjem.
p Aretirana tihotapca. Tržaška policija je aretirala 23 letnega Petra Dvornika in 241etnega Jerneja Aličevlča, ker sta osumljena, da sta tihotapila s tobakom.
Gospodarstvo.
&Op5si.
Kranj. Družabno življenje v Kranju se je krepko razmahnilo v letošnjem pred-pustu. Stavba Sokolskega doma je napredovala v toliko, da se lahko prirejajo običajne predpustne zabave. TeloVadnica z nad 300 m* ploščine in stranski prostori v izmeri nad 250 m! lahko sprejmejo do pol-drug tisoč oseb. »Sokol« ima vse šanse, da se po preselitvi v nove prostore razmahne, razširi in poglobi svoje delovanje. Požrtvovalnost njegovih fimkcijonarjev nam je dokaz, da se bo to tudi izvršilo. — Naj-starejši Gorenjski Sokol nastopi prvikrat v svojih novih prostorih v javnosti z običajno maškarado na pustno soboto dne 1. marca. Kakor je bila Sokolska maškarada že od nekdaj privlačna točka za občinstvo iz Kranja in okolice, tako nismo v dvomu, da bo letošnja maškarada daleč nadkrilila vse druge. Dokaz v to so nam stalna povpra-ševana po programu in ponovne prijave iz raznih krajev.
Krško. Kočair Jožef Abram Iz Brezja pri Rajhenburgu je čul v svojih otroških letih v rajhenburški ljudski šoli o čudežu, kako se je prerok Elija peljal v nebesa v gorečem vozu. Pa si je v teh mrzlih zimskih večerih mislil: »Bom pa v peči zaha-cal, se na njo vseo kot svet Elija v gorečem vozu in teku noč prespao. Da si svet Elija v gorečem vozu ni niti svojih hlač osmodil, si jih tud jaz na topli peči ne bom.« — Ali revček je imel smolo! Radi utrujenosti je kmalu na peči zaspal, ki se je med tem precej razgrela in on si je ne le samo hlače osmodil ampak tudi oni del telesa, ki ga tukaj ne imenujemo, prav močno opražil. Sedaj leži v krški bolnici, premišljuje o oni: »Tempora mutantur« in se prav močno jezi na preroka Elija, ki je imel več sreče kot pa on. — Kakor se sliši, prične izhajati v Krškem novi humoristično-sati-rični list »Meti a«. Urednik bi mu bil g. Zlatko Planinc.
Društvene vestš.
XIII. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, kl se vrši dne 19. marca ob pol 10. uri v steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem deloivanju. 2. Poročilo društvenih računskih preglednikov. 3. Podelitev odrešnice odboru. 4. Volitve (event.). 5. Določitev pristopnine, članarine in ustanovnine. 6. Določitev nagrad društvenim funkcljonarjein.
7. Samostojni predlogi, ki jih je poslati do 11. marca do 18. ure odboru Slov. lov. društva. 8. Interpelacije. 9. Slučajnosti. Ako bi ne bil sklican občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje prav tam drug občni zbor, ki Je sklei>čen ne glede na število udeležencev. Pooblastila so v smislu § 21. VI. odstavka društvenih pravil dopustna, vendar sme zastopati vsak član na občnem zboru samo še 5 drugih članov. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik SLD.
iz* Dr“štveno glasilo »Lovec«. Letnik 1924. (Stev. 1., 2., 3. in 4.) Je Izšel in prejmejo to številko le oni, ki so plačali članarino. Opozarjamo, da smo pustili stavek shraniti. da lahko preskrbimo tudi onim, kl bi se priglasili po tej objavi, dovoljno število novih natiskov. — Slov. lovsko društvo v Ljubljani.
Gledališki oder Narodne Čitalnice v Sp. Šiški dvorana pri Valjavcu. — V nedeljo 24. februarja; »Volkašin«. (Roparska pravljica v I dej. s petjem, spisal F. Milčinski) in »Brat Sokol« (burka v I dej.). Začetek ob 20. uri.
Iz strankarskega življenja.
Občni zbor krajevne organizacije na-rodno-socijallstične stranke za Trnovski okraj je danes 23. februarja ob 8. uri zvečer pri Lozarju (levo). Vsi na zboTl
Politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj v Ljubljani (krajevna organizacija NSS) javlja svojim članom, da se je občni zbor, kl bi se imel vršiti nocoj, preložil na petek 29. februarja 1924 ob pol
8. uri zvečer v prostorih gostilne tov. V. Magistra (Pri Tičku).
Za kratek čas.
Izgovor. Trgovec mora pisati svojemu tovarišu, pa ima precej zamazani pisemski ovoj. Kot štedljiv mož ga vendar uporabi, na zadnjo stran pa napiše:
»Prosim, ne zamerite, da je ovoj tako umazan, bil Je popolnoma čist, ko sem pismo oddal.«----------
Ta se pa spozna! Nov ječar pelje kaznjenca v »luknjo«. »Pazite, tu so stopnice!« Kaznjenec pa mirno reče:	»Le kar brez
skrbi bodite! Te stopnice sem že poznal, ko ste ležaili v zibeli!«
Monumentalna historična drama ruskega cara
PETRA VELIKEGA
* zelo napeto vsebino
veselih in zelo tragičnih prizorov
sobota
23.
februaria
99*
(i
nedelja |
24.
februarja
Ponovni padec franc, franka.
Kljub vsem odredbam francoske vlade se padanje franka nadaljuje. Zlasti občutno je bilo nazadovanje v Londonu. Ti najnovejši dogodki na denarnih trgih francoske javnosti niso vznemirili v preveliki meri. Za razloge padca franka smatra sedaj velik del francoske javnosti negotovost francoske notranje politike. V javnosti se pojavljajo različni predlogi, kako Daj se prepreči nadaljni padec franka.
Nazadovanje francoske valute je naravno povzročilo v državi silno naraščanje cen. Draginja je povzročila že več obširnih stavb, ker zahteva delavstvo porastku draginje odgovarjajoče plače. Zelo težaven je položaj v čevljarski industriji, ker zahteva delavstvo sorazmerno visoke plače. Najhuje pa je radi padca franka in porasta draginje prizadeta avtomobilna industrija, kjer stavka okroglo 20.000 delavcev, da izsilijo povišanje svojih plač.
Na pariški produktivni borzi je nastala radi padca franka panika, ki pa so jo v veliki meri povzročili špekulanti, ki hočejo izrabiti težaven položaj in profitirati z neupravičeno podražitvijo poljedelskih produktov. Zato je posegla pariška policija po precej radikalnem sredstvu, ki bo pa težko kaj pomagalo. Zaprla je namreč v sredo pariško produktno borzo in aretirala precejšnje število agrarcev in trgovcev, ki se niso hoteli raziti na poziv policije. Vendar pa splošno smatrajo za-tvoritev produktne borze za nevzdržno in bo najbrž že v najkrajšem času zopet otvorjena. Tozadevno je že intervenirala posebna deputacija agrar-cev in trgovcev pri poljedelskem ministru. Kljub vsemu temu Pa gredo cene življenjskih potrebščin še vedno navzgor.
Brezbarvni premog v Franclji.
Francija je porabila leta 1922 v celoti približno 65 milijonov ton mineralnega goriva. Nekako 14 odstotkov te količine so porabile železnice ln 19 odstotkov metalurgična industrija. Po precej zanesljivih cenitvah pa ima Francija pri srednjem vodnem stanju na razpolago okroglo 10 milijonov konjskih sil, ki se znižalo pri nizkem vodnem stanju nekako za 4 milijone na 6 milijonov konjskih sil. Francija bi torej morala producirati 8,220.000 konjskih sil, da bi mogla nadomestiti vseh 65 milijonov ton goriva z »brezbarvnim premogom«. S tem pa bi izrabila šele 80 odstotkov razpoložljivega maksima brezbarvnega premoga in bo torej pre-ostajala še obsežna možnost, zalagati naraščajočo notranjo potrebo z domačim tokom.
Toda če upoštevamo naprave, ki Že obratujejo, potem bo preteklo pač še precej časa, da se izpolnijo francoske želje po »električni avtarki:U. Pred vojno je znašala vsa razpoložljiva množina okroglo 800.000 konjskih sil. Od leta 1916 dalje pa je dosegla Francija na polju izkoriščanja vodnih sil zelo znatne uspehe in cenijo sedaj njeno razpoložljivo množino na približno nekaj nad 1,775.000 konjskih sil, kar pa odgovarja komaj 21.59 odstotkom skupne potrebe. Od dosedaj razpoložljivih sil izvira 58 odstotkov iz Alp, 20 odstotkov iz Pirenejev in ostanek iz ostale Francije.
Dasiravno je torej Francija v nadomestilu črnega premoga * »brezbarvnim premogom« torej zelo napredovala, vendar še ni upati, da bi mogla v doglednem času nadomestiti vso svojo potrebo črnega premoga z belim premogom, doseči višek potreb izrabe vodnih sil. Vendar pa danes v Franciji računajo povsem resno, da se jim posreči že v najkrajšem času, izrabiti toliko razpoložljivih vodnih sil, da bodo krile vsaj polovico obstoječe potrebe.
X Ugoden uspeh češkoslovaške sladkorne kampanle. Letošnja sladkorna kampanja v Češkoslovaški se približuje koncu. Tovarne surovega sladkorja so svoje delo
že konča’e, od rafinerij pa Jih je samo še pet v obratu. Dosedanja produkcija znaša 10 milijonov metrskih stotov surovega sladkorja in blizu $> milijonov metrskih stotov rafinade.	'
X Porast cen tekstilnemu blagu. Češkoslovaški strokovnjaki računalo, da bodo v kratkem poskočile cene tekstilnega blaga radi podražitve materijala, ki Je dosegla 20 odstotkov.
X Češkoslovaške dobave za RnsUo.
Električna podjetja v Vltkovcu so prevzela uredbo električne centrale v Saturl (100 km od Moskve). Nameščenci firme so že odpotovali z materijalom v Saturo, da Instalirajo centralo.
X Madžarsko posojilo. Kakor poročajo Iz New Yorka, je ameriški del madžarskega posojila v znesku 20 milijonov dolarjev že zagotovljen.
X Obtok bankovcev v Rusiji je v januarju porastel za 2,250.000 červoncev na 28,000.000 červoncev ali 280 milijonov zlatih rubljev. Emisije so se v zadnjih mesecih radi povišanih zahtev narodnega gospodarstva skoro podvojile. Kritje bankovcev z zlatom in tujimi valutami je naraslo pd zadnjega meseca m 1% na ol%.
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad, 21 febr. Pšenica 315— 320, koruza 235—24U, moka 0 500, »00« 500 —505, »2« 435. »5« 3152.30. »6« 310 dinarjev.
Dunaj, 20. tebr. Pšenica (avstr.) 3150, rž (madž.) 2825—2850 avstr, kron, (loinun-ska) 10—10 70 holandskih goid., (avstrijska) 2850 avstr. kron. Oves (avstr.) 26C0 avstr, kron, (romunski) 3.35 dolarjev. Moka Je v ceni nazadovala.
Budimpešta, 20. iebr. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 220—235, rž 180-185, ječmen za krmo 180—200, za pivovarne 210 —230, oves 220—230, koruza 190—200. ad les.
Dunaj, 20. iebr. (V tisočih avstr. Kron.) Mecesei (42 mm. 13—14 cm) 520, rezan bukov les (20 cm) 560, hrast 1.175, poli-ski hrast 1.600
ŽIVINA.
Dunaj, 21. Iebr. Cene polagoma naraščajo. Iz Jugoslavije je bito uvoženih 5 vagonov mesa. Svinje debele 25—29, mesnate 24—26 tisoč avst>\ kron za kg žive teže. Cene svinjam so nazadovale povpreču® za 1000 kron pri kg.
UMETNA GNOJILA.
Zagreb, 21. iebr. Apnenčev dušik 300—320, kajnit (12—15 odstotkov) 65-75 Thomaževa žlindra (17—18 odstotkov) 15£ —165. kalijeva so. (40 odstotkov) 150—160, superfosfat (16 odstotkov) 136—140. Po njem Je največje povpraševanje. Veliko povprašujejo tudi po čilskem solitru, ki ga pa dosedai ni v zalogi Te dni je prispel v Trst parnik z 8000 tonami čilskega solitra, ki Je namenjen za Jugoslavijo In ga bodo prodajali za reklamne cene.
LES.
Zagreb. 21. febr. Hrastovi htoi»-; 1500—2800, hrast za iumirie 2500—3100, fini hrast 3200—4300, hrast za 2rcalnl rez 4200 —5150, Izbran hrast 5100—6100, hrastove deske do 5 cm 2000—2600. preko 5 cm 2400 —3100, hrastovi boull 3200—3600, hrastovi-na neobdelana pl. Izpod 8. m 2100—2700, neobdelana pl. nad 8 m 3100—3700, sodarsko blago 120—160. francoske doge 1000 kom. 16000—20000, surovi frizi (za izvoz) 1500— 2300, bukovi hodi 350—400, bukove deske (parene) 1600—2000, (neparene) 1400—1600, bukovi frizi 800—900, javorovi hlodi 700— 900, Jesenovi hlodi 620—800. brestovi hlodi 550—650, mehko tesano blago 400—500, mehko žagano blago 600—800, hrastovi brzojavni drogi 70—140. jelkovi brzojavni drogi 50—80, železni pragi 30—90, bukovi 30—50. Bukov les za kurjavo vagon 2200— 3000, mešan les za kurlavo 2400—2700, oglje, vagon 9—12000 dinarjev.
VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE.
Zagreb, 21. febr. Bakrena galica (inozemsko, dobro blapo) 10—11 (v Beogradu 10 in Ljubljani 9—9.50 dinarjev) za 1 kg na debelo v sodih. 2veplo ilorlstela 3.75—4, dvojnorafinlran 4.25—4.50, ventilator 4.50—5, natrli hhysuifat 8-50, galun 4.50.
X Madžarska krona si je v sredo na praški borzi deloma opomogla. Dvignila s« je od 5.5 na 9.
X Ceškoslovaško-madžarsko trgovsko zbornico nameravajo ustanoviti v Pragi ali Budimpešti. Zadevna posvetovanja so v teku.
mmm	....... .................
Šport.
PRVENSTVENA SMUČARSKA TEKMA.
Prvenstvena smučarska tekma za Slovenijo se bo vršila nepreklicno dne 24. t m., kakor že objavljeno na progi Pokojišč« (postaja Borovnica)—Rakek. Snežne razmere so Izborne In Je športnikom zagotovljen lep užitek. Izletnikom nesmučarjem s« bo nudil z vrha nad ciljem v Rakeku zanl nimiv pregled večjega dela tekmovalne proge. Prihod prvih tekmovalcev na cilj se pričakuje okrog 11 ure. Za prvo, drugo ln tretje mesto so razpisana darila. Izkaznice za polovično vožnjo so se razposlale klubom. Izdajale pa se bodo tudi pol ure pred odhodom vlaka (dne 24. t m. ob 5.50) na kolodvoru. J. Z. S. S.
GRADJANSKI V TURČIJI
Za božične praznike je nameraval Gradjanskl gostovati v Carigradu, vendar Je turnejo odpovedal, tik pred zaključkom pogajanj. Pogajanja so se vršila nadalje in se sedaj tudi uspešno zaključi’a. Pod vodstvom svojega menagera D. Weissa odpotuje Gradjanski 10. maroa Iz Zagreba. Po dosedan.Ih propozlcljah Igra 14 marca proti	»Galata	Serail«, 16. proti »OJton	Ordon«,
18.	proti grškemu teamu, 21. proti	»Fenler
Bagdže« In 23. proti turški nogometni reprezentanci.
S. K-	Jugoslavija, Beograd v	Pragi
Praška Slavlja se pogaja z Beogradsko Jugoslavijo za gostovanje v Pragi.
Kriza	v dunajskem »Rapldu«.	Kakor
smo že poročali, je izstopilo iz »Rgpida« 8 Igralcev prvega moštva, kl so prestopili vsi v W. A. F. Vodstvo »Rapida« pa je podelilo odpustnice samo 2 Igralcema. Sedaj pa se je zopet povrnil v klub znani internači-Jonalec Wessely in ni Izključeno, da bodo temu primeru sledili tudi ostali Igralci Šestmesečna zabrana igre vsled prestopa je za dunajske, tihe profesljonalce le preveč huda kazen.
Današnje prireditve:
V Ljubljani;
Drama: »Tri maske«, Smešne prečijo-ze«, »Priljudni komisar«. Izven.
Opera:	»Gosposvetski	sen«.	Dijaška
predstava ob 3. uri pop.
Kino Matica: »Boris Godunov* — razkošna historična drama v 6 dejanjih.
Kino Ideal: »Plamen življenja« — ru- -darska tragedija v 6 dejanjih.
Kino Ljubljanski dvor: »Peter veliki« — historična drama v 6. dejanjih, v gl. vlogi Emil Jannings.
V Mariboru:
Narodno gledališč«: »Pri treh mladenkah«. Red B.
V Celju:
Narodno gledališče: »Mogočni prstan.« Red A.______________________________ .
Nočna lekarniška služba v Liubiianl:
Tekoči teden: Lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu in Ratnor pri glavnem kolo-dvoru*
Izpred sodi&a.
DVOJNI ZAKON.
Zakonska Valentin Dvoršak ta Marija Dvoršak, roj. Fortuna se vsled starostne razlike n sta posebno dobro razumela. Mož Je star 71) let žena pa 45. Mož je za delo nesposoben in ga preživlja žena. Zena se čuti še vedno tako mladostno, da rada zaide na stranpota In ii zakonska zvestoba ni prav ničesar svetega. Marija Dvoršak se je seznanila s .24 letnim delavcem Jakobom Setinškom iz Rogoze pri Hočah In je med njima ljubezen tako vzplamtela, da sta sklenila poročiti se. Valentin Dvoršak ni nasprotoval, da se njegova žena poroči s 24 letnim fantom, samo to si ie izgovoril, da ga morata oba obdržati še vedno pri sebi in seveda preživljati. Jakob Sel nšek si je, nato preskrbel goljufive listine in izposloval, da it bii v Magdalenski cerkvi v Mariboru s svojo že poročeno nevesto oklican in 1.1. februarja 1923 tudi poročen.
Vsa reč pa razumljivo n! mogla ostati tajna In 1. oktobra lanskega leta sta bila Jakob Selinšek in Matija Dvoršak ovadena bigamlje in izročena okrožnemu sodišču v Mariboru. Pri razpravi ni hotel biti nobeden izmed obtožencev kriv zločina biga-mije. Marija Dvoišak je celo pred sodnika padla na kolena in prosila milosti. Marija Dvoršak se je v svojem zagovoru sklicevala nato, da ni pri pravi pameti in da je bila pred 15. leti tudi dalje časa v blaznici. Sodišče je razpravo preložilo in odredilo, da se Dvoršakovo zdravstveno preišče in ugotovi, če je njen zagovor resničen, da je slaboumna. Zdravniki so nato ugotovili manjvredno duševno stanje Dvoršakove in je na podlagi tega izreka sodišče proti njej ustavilo kazensko postopanje. Tako se je 18. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru vršila razprava samo še proti Jakobu Se-llnšku. Pri razpravi je Selinšek brez vsega prizna) svoje kaznjivo dejanje in je bil obsojen na 3 mesece ječe Po razglasitvi razsodbe je Selinšek izjavfl, da sprejme kazen
in jo tudi takoj nastopi Samo to prosi sodišče. da bi ga rešilo slaboumne in neznosne Marije Dvoršak Sodnik le Jakoba Selinška potolažil s tem, da je sklenjen zakon z Marijo Dvoršak neveljaven in da se mu ni bati. da bi mu še katerikrat v življenju hodila v napotie.
PREHITRO JE VOZIL.
Veleposestnik Karel Egger iz Sv. Kungote se je dne 6 avgusta vozil z avtomobilom iz Maribora domov. Pri Sv. Kungoti je pa v bližini neke kovačnice povozil voznika Alojzija Grossa in mu prizadejal lahke telesne poškodbe. Eggcr je bil za prehitro vožnjo obtožen in pri razpravi okr. sodišča v Mariboru dne 18. t. m. obsojen na 14 dni strogega zapora z dvema trdima le-žiščima in z dvema postoma. Poleg tega mora Karl Egger plač,.ti 1300 D sodniških stroškov ln 5000 D za bolečine Alojziju Grossu Obsodba se je tako strogo izrekla zato. ker so priče potrdile, da Egger ni dal
z avtomobila nobenega znaka in da je vozil z brzino 25 do 30 km. Eggerjev zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
DRUŽINSKI SPORI.
Delavec Ivan Dvoršak iz Rogoz pri Hočah je večkrat pijan Kadar ie v pijanem stanju prišel domov, je pretepal svojo ženo Elizabeto in svojega tasta Ivana Marina. Pretepli so bili tako silni da je orožništvo napravilo ovadb*' na podlagi katere je bil Dvoršak dne 18. t m. pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na 4 mesece težke ječe in mora plačati Ivanu Marinu 1450 D za bolečine, ki mu jih je prizadejal pri tepežu. Ker je pa pri enem izmed družinskih pretepov tudi Marin segel po sekiri ter udaril z njo Drnovška, se bo tudi Marin še posebej zagovarja! prt d sodiščem.
Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik"!
Kino Matica
Samo še dva dni!
Sobota 23., nedelja 24. februarja
BORIS GODUnOU
Razkošna historična drama v 6 dej v gl. vi. Alfred Abel, Hanny Weisse. 2 urne predstave ob: 3.. 5.. 7. in9.
Lastnik:
»Narodnega Dnevnika«.
Konzorcij Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Henry Murger	46
La Boheme.
Prizori Iz življenja ciganov,
(Nadaljevanje.)
Ob osmih je tekla Mimi na kraj, kjer naj bi se Rudolf sestal z Amelijo. Zapazila je svojega ljubimca, ki se je sprehajal in se vedel kot človek, ki čaka; dvakrat je šla mimo njega, ne da bi se ga bila upala, nagovoriti. Rudolf je bil nocoj zelo elegantno napravljen in močna razburjenja, ki so ga mučila že osem dni, so bila vtisnila njegovemu ob*azu izraz nekaj velikega; to ie Mimi čudno ge-nilo. Slednjič se je odločila, da ga nagovori. Rudolf jo je brez jeze sprejel ter jo poprašal za zdravje, nato pa je pozvedel, kaj je vzrok, da je prišla k njemu; vse to je storil z nežnim glasom, pri čemer ni mogel zatajiti neke žalosti.
»Prinesla sem vam slabo novico: gospodična Amelija ne more iti z vami plesat, njen ljubimec jo zadržuje.«
»Potem grem sam plesat.«
Tu se je naredila gospodična Mimi, kot bi se bila izpodtaknila, ter se je oprla na Rudolfovo ramo. Prijel jo je za roko in se ji ponudil, da jo spremi domov.
»Ne,« je dejala Mimi, »stanujem z Amelijo; ker pa je ta s svojim ljubčkom, se ne bom mogla vrniti, preden ne bo odšel.«
»Poslušajte,« ji je rekel nato pesnik, »po gospodični Ameliji sem vam dal sporočiti predlog; ali vam ga je povedala?«
»Da,« je rekla Mimi, »toda v izrazih, ki jim ne morem verjeti kljub temu, kar se je dogodilo. Ne, Rudolf, nisem mogla verjeti kljub temu, kar mi morete očitati, da me imate za tako brez srca, da bi privolila v podobno trgovino.«
»Niste me razumeli ali pa vam Je gospodična slabo poročala. Kar pa sem rekel, sem rekel,« je dejal Rudolf; »ura je deset, še tri ure imate čas premišljati. Moj ključ bo v vratih do polnoči. Lahko noč, zbogom ali na svidenje.«
»Zbogom torej,« je s tresočim glasom rekla Mimi,
In ločila sta se... Rudolf se je vrnil domov in se vrgel oblečen na posteljo. Ob polnoči je stopila Mimi v sobo.
»Pridem, da vas prosim za gostoljubnost.« je rekla, »Amelija ima pri sebi svojega ljubimca, zato nisem mogla iti domov.«
Pogovarjala sta se do treh zjutraj. Bil je to pojasnjevalen razgovor, pri katerem sta rabila tu-patam mesto oficijclnega vi domači ti.
Ob štirih jima je ugasnila sveča. Rudolf je hotel prižgati novo.
»Ne,« je rekla Mimi, »ni vredno; čas je, da za-spiva.«
In čez pet minut je njena lepa. rjava glava zopet ležala na svojem mestu na blazini; in njen glas, poln nežnosti je vabil Rudolfove ustnice na njene modrožile ročice, čijih biserničnasta bledost je tekmovala z beloto rjuh. Rudolf ni prižgal sveče.
Naslednjega dne je vstal Rudolf prvi; pokazal je gospodični Mimi več zavojev in ji z zelo nežnim glasom rekel:
»To je vaše, lahko odnesete; sem inož-beseda.«
»Oh!« je rekla Mimi, »trudna sem, vidite, ne bom mogla odnesti vse te zavoje na enkrat. Rajši se vrnem.«
In ko se je bila napravila, je vzela samo en ovratnik in en par manšet.
»Ostalo bom po malem odnesla,« je smehljaje pristavila.
»Ne,« je rekel Rudolf, »odnesi vse ali nič, toda tega naj bo konec.«
»Nasprotno, naj se to zopet začne, posebno pa naj traja,« je rekla Mimica in objela Rudolfa.
Po skupnem zajtrku sta odšla z doma na kmete. Ko sta šla skozi Luxenbourg, je srečal Rudolf velikega pesnika, ki ga je bil vedno z ljubez-njivo dobroto sprejel. Iz dostojnosti se je Rudolf naredil, kot da ga ne vidi. Toda pesnik ga ni pustil, da bi se izmuznil; in ko je šel mimo njega, mu je prijazno namignil in z ljubkim nasmehom pozdravil njegovo mlado tovarišico.
»Kdo je ta gospod?« je vprašala Mimi.
Rudolf ji je imenoval ime, pri katerem je zardela od veselja in ponosa.
»Oh!« je rekel Rudolf, »to srečanje s pesnikom, ki je tako lepo opeval ljubezen, je dobro znamenje in bo prineslo srečo najini spravi.«
»Ljubim te,« je rekla Mimi in stisnila roko svojemu prijatelju, čeprav sta bila sredi množice.
»O joj!« je pomislil Rudolf, »kaj je boljše, pustiti se vedno varati, ker smo verjeli ali nikdar verjeti iz strahu, da bi ne bili vedno varani?«
XV.
Doneč gratus...
Pripovedovali smo že, kako je slikar Marcel spoznal gospodično Musette. Nekega jutra iu je združilo ministrstvo muk. ki je maire trinajstega okrožja, in mislila sta, kot se to večkrat dogaja, da se poročita, ne da bi jima velevalo srce. Ko pa sta bila nekega večera po hudem prepiru sklenila, da se takoj zapustita, sta zapazila, da se jima roke, ki sta si jih za slovo stisnila, nočejo ločiti. Skoraj brez njune vednosti se je razvila iz njiju trme ljubezen. Napol smehljaje sta si oba to priznala.
»To je pa zelo resna stvar.« je rekel Marcel. rKako vraga sva neki to napravila?«
»Oh!« je povzela Musette, »nerodna sva, nisva bila dovolj previdna.«
»•Kaj pa je?« je rekel Rudolf vstopivši v sobo; bil je namreč že nekaj časa Marcelov sosed.
»Je to,« je odgovoril ta in pokazal na Musette. »da sva z gospodično nekaj odkrila. Zaljubljena sva. To nama je najbrže prišlo v spanju.«
»O. o, v spanju, ne verjamem.« ie dejal Rudolf. »Kaj pa dokazuje, da se ljubita. Mogoče pretiravata nevarnost.«
»Za vraga!« je povzel Marcel, »ne moreva se trpeti.«
»In ne moreva se več ločiti,« je pristavila Musette.
»Potem, draga otroka, je vajina stvar jasna. Hotela sta prav spretno igrati in sta oba izgubila. To je kot moja zgodba z gospodično Mimi. 2e skoraj dve leti se noč in dan prepirava. S tem sistemom se ovekovečujejo zakoni. Združita da irt ne, pa bosta imela gospodinjstvo kot Filemon in Bancis. Vajino življenje bo podobno mojemu; in če prideta Schaunard in Femija stanovat v našo hišo, kot sta nam zagrozila, si bomo napravili v našem tercetu prav prijetno bivališče.«
V tem trenotku je vstopil Gustave Colline. Povedali so mu, kaj se je pripetilo gospodični Musette in Marcelu.
»No, filozof.« je rekel ta, »kaj misliš ti o tem?«
Colline je popraskal dlako na klobuku, ki mu je služil za streho, in zamrmral:
»Sem že naprej vedel. Ljubezen je hazardna igra. Kdor za smolo prime, se osmoli. Človeku ni dobro samemu biti.«
Ko je prišel Rudolf zvečer domov, je reke) gospodični Mimi:
»Nekaj novega je. Musette je zatelebana v Marcela in ga noče več zapustiti.«
»Ubogo dekle!« je odgovorila Mimi. »Ima tako dober tek!«
»Marcel pa je zaljubljen v Musette. Obožuj« jo s šest in tridesetimi karati, kot bi rekel intri« gant Colline.«
»Ubogi dečko!« je rekla Mimi, »ko je tako ljubosumen!«
»Res je,« je rekel Rudolf, »oH in jaz sva Ote-lova učenca.«
Čez nekaj časa se je Rudolfovemu in Marcelovemu gospodinjstvu pridružilo Schaunardovo; glasbenik se je priselil v hišo s Femijo Barvarjevo,
AibiieRt
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
od 16. do 23. marca 1924.
Najugodnejša prilika za nakup
vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah.
Nad 2000 razstavljalcev.
Izredne potovalne ugodnosti 33*/, popusta na čehoslovaških zeležnicah, veljavno tudi za brzovlake, 75% znižani vizum za potni list
Pojasnila in legitimacije daje Čehoslovaški konzulat	Aioma Company d. z o. z.
Ljubljana, Breg 6	Ljubljana, Kongresni trg 3
*
Išče se za takoj ali pozneje
stanovanje
z dvema ali tremi sobami v Ljubljani.
Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
**|l\* ^ K*|*t*|*V*|** ** >\* **IJN*|FS* ** fv*l ** W	W	klikaš	w	k	a	k	A
@BBBEaBS®n
ST0EWER R E C 0 R D
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo L ud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6|l.
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal potom lavne ponudne obravnave dela in dobave za izvršitev osrednje kurjave, prezračevalne In naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela In dobave za opremo kopelji in stranišč v novem Uradnem poslopju na Miklošičevi cesti.
Proračunjena vsota za vsa ta dela in dobave znaša okroglo
2,500.000 Din.
Ponudbe morejo obsegati vsa navedena dela in dobave, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodo na eni ter na vsa ostala dela in dobave na drugi strani.
Zapečatene na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev osrednje kurjave itd.* oziroma .Ponudba za vodovodna dela itd. v Uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani* opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
do 26. marca 1924 ob 12. uri
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg 4/1,
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju vpoštevane.
Za ponudbe, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1924.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev
v Ljubljani
Predsednik:	Ravnate«:
dr. GoUa t. r.	Kocmur	s.	r
Ne čakal spomladi l
Naroči takoj: seme) sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t. d.
Velevrtnarsko podjetje „VRT« DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor Zahtevaj cenike I
iSESraRSicDIHIffiCaCt
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele pri poroča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. z o. s.
Domžale.
Podružnica Cel e,
Gosposka ulica it 4.
Premog
lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika »Slovenska premo-gokopna družba1* z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul 1/1. po Din 300‘- postaja Ormož, Din 350’- postaja Ljubljana in Din 400*-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg.
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5’—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred.
Gmotno slabejžim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
večja množin* vsakovrstnih steklenic od irnlla — Ponudbe na upravo lista._____________
svoj naslov In Din 15'— In dobii poštnine prosto Veliki rožni Hpisovnlk, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka In vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica la kar tonaža. Kram
Militi Mi
oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prak«o, dober risar, govori več lezikov, Išče mesta za takoj ali sl. aprilom. Cen j. ponudbe prosi na Mihailovič, poslovodja, Zagreb. Puromlinska c. 75.
želi znanja * mlado, veselo gospodično, oziroma vdovo. -Pozneiša ženitev ni izključena. Ponudbe po možnosti s sliko pod šifro »Pomlad«, Krško, poštno ležečo.
Popoldne urojuiem knjigovodstvo. Pon. dbj pod »Strokov.
 It--	..n».uA 11.0.
(eHet io koienjevo 110 kupujemo. Sever & Komp. — Ljubljana, VVolfova ul. 12.	ttiooie karakterne skice izdeluje na strogo moderno znanstveni podlagi pismoslovec Vorsič, Maribor. Slomškov trg 16. Vpošlje se naj lastnoročno pisano pismo in Din 26, ev. znamke. Pojasnila daje trafika Sever, šelen-burgova ulica.
Mn	
Ivan Proselc v Mariboru, Jezdar ska ulica 5. peče Izvistno belo in črno pecivo in prevzems v peko domači kruh zvečer ali zjutrai ob 7. uri	Mlosnod želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—80 let Premoženje postranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se le na resne ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod šifro »Rudeči nagelj 140« na upravo lista.
Karo je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Mariboi, Koroška c 19, lastne delavnice in ročno delo.	
	UltO izobražen, ločen, iščem partijo Ponudbe pod »Novo življenje« na upravo lista.
Samostojen tnovei z lastno trgovsko hišo želi znanja z gospodično, ki bi po-»edovala večji kapital za povečani* trgovine. Ponudbe ie vposlati pod »Mirni dom 82« na upravo lista.	
	Upiavitelja pisarne po možnosti s pravno Izobrazbo, ki ima tudi organlzatorične sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači ponudbe naj se pošliejo na upravo lista pod »Upravitelj«, Reflektanti bodo morali pri upravi »Nar. Dnevnika« odgovoriti na nekatera strogo diskretna Vprašam*.
Gntoo s 18 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov se ceno proda. — Ivan Kurnik, mlzai, Hrastnik ob S.	
ta čas bolničar, vešč v vseh bolniških poslih, marljiv in po-* sten, išče primerne službe. Gr* tudi kot sluga, vratar ozirom* kaj sličnega. — Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, pošto® ležeče.
Ho« Irak
e telovnikom se celo ugodne proda. — Naslov pove uprav* lista.
Prazno solo :
v okolici trga Tabor Išče mlrn* gospodična, ki je celi dan od" šotna in ki bi bila pripravi)*0*' dati kot protiusiugo šivalni str« na razpolago. Cenjene ponudb* pod »Mirna« na upravo U*^
...JSL -
z znaniem Italijanskega, ne« škega in slovenskega jezik* * strojepisja išče službe za P , poldanske ure. Cenj, dopi*1 “ j se pošljejo upravi P°d *“* ( »Korespondenca«.
Dio vaoooo bil