Os
1931
Pritnlna pUUu r gotovini.
II. izdaja.
.puL
na Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj ruven
r ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1-—. lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-71.
Jugoslovan
Rokopisov a« »raž« mo. Oglasi po tarifi lo dogovoru. Uprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 5t. 24. tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.s Ljubljana 15.621.
Št. 22
Ljubljana, sreda, dne 28. januarja 1931
Leto II.
Kralj in kraljica med Zagrebčani
Navdušene ovacije Nj. Vel. kra'jici pri Njenih obiskih v zagrebških človekoljubnih ustanovah - Kr. dvojica pri kiparju Meštroviču - Peš in brez spremstva med preprostim ljudstvom - Ganljivi prizori na Vinogradski cesti
Zagreb, 27. januarja, AA. V toku današnjega dopoldneva se je Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvome dame Eleonore Švr-Ijugove in častnega adjutanta N j. Vel. kralja kapetana vojne ladje Mundorferja odpeljala iz dvora, da poseti nekatere zagrebške socijalne in humanitarne ustanove.
Ko se je to med meščanstvom razvedelo, se je že od ranega jutra začelo zbirati na Markovem trgu, čakajoč, kdaj se pojavi Nj. Veličanstvo.
Odprti dvorni avtomobil, v katerem je bila kraljica s svojim spremstvom, se je pojavil v veži dvorca ob 10. Tisti mah so zaorili na trgu burni vzkliki. Množice so se zgrnile z vseh strani, da vidijo Nj. Vel. Avtomobil se je obrnil proti Opatijski ulici in skozi ulico Pavla Radiča in Franko pansko ulico proti Savski cesti. Povsod so ljudje prirejali N j. Vel. navdušene ovacije. Obisk Nj. Vel. kraljice v otroškem ambu-toriju
Prvi obisk Nj. Vel. kraljice je bil namenjen mestnemu otroškemu ambulatoriju na Savski cesti. Tu je ob vstopu pričakal Nj. Vel. mestni načelnik dr. Srkulj z gospo. Malo dekletce je tedaj pristopilo k Nj. Vel. kraljici in ji predalo šopek cvetja ter deklamiralo ljubko pesmico. N j. Vel. kraljica se je globoko ganjena zahvalila deklici in jo pobožala po licu.
v prostorih ambulatorija je Nj. Vel. pričakal primarij dir. Švare z vsemi zdravniki in ostalim osobjem. D«r. Svarc je pozdravil Nj. Vel. s kratkim nagovorom, nakar si je Nj. Vel. kraljica ogledala vse uredbe ambulatorija in se zanimala za delovanje te ustanove. Nj. Vel. kraljica je stopila tudi v čakalnico, kjer so se nahajale mnoge matere s svojo deco, ki so kraljico prisrčno pozdravile. Nj. Vel. se je za te pozdrave ljubeznivo zahvalila. Naito je šla kraljica v dom dojenčkov, kjer se je delj časa pomudila, igrajoč se z malimi deteti. Nj. Vel. kraljica se je tudi zanimala za razmere mater, ki pripeljejo svojo deco v ta dom.
Primarij dr. Švare je Nj. Vel. na kratko orisal delovanje ambulatorija. Ves poset je trajal najmanj pol ure. Ob odhodu se je Nj. Vel. kraljica prisrčno zahvalila dr. Švarcu in mu čestitala za uspešno delovanje. Ob odhodu iz ambulatorija so Nj. Vel. spet sprejeli vzkliki in ovacije tam zbrane množice.
V	hiralnici v Klaidevi ulici
Zagreb, 27. januarja. A A. Po obisku mestnega otroškega ambulatorija je krenila Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvome dame Eleonore Švrljugove in častnega adjutanta Nj. Vel. kralja, kapetana vojne ladje Mundorferja v hiralnioo v Klaičevi ulici.
Nj. Vel. kraljico je sprejel ob vhodu pred domom upravitelj g. Ferlič z vsem upravnim odborom. Množica, ki je hotela neprestano videti Nj. Vel., je jela navdušeno vzklikati Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Predsednik hiralnice g. Ferlič je pozdravil Nj. Vel. kraljico z lepim govorom.
Nato je 98-letna starka Antonija Turner, varovanka hiralnice, predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetja, kar j© Nj. Vel. kraljico globoko ganilo. Nj. Vel. se je nekaj časa pomudila v razgovoru s starko, vprašujoč jo o njenih razmerah. Starka je s trepečo-čim glasom odgovarjala na zadana ji vprašanja, globoko ginjena nad ljubeznivostjo Nj. Vel. kraljice.
Nato si je Nj. Vel. kraljica jela ogledovati dom. Z velikim interesom si je ogledala njega ureditev. S posameznimi starci in starkavfti se je razgovarjala in jih povpraševala, kako žive in kako se počutijo v domu. Zlasti se je zanimala za star zakonski par, od katerih sta oba že prekoračila 96. leto. Tudi z njima se je pomudila v daljšem razgovoru.
Bilo je mnogo ganljivih prizorov. Starke in stnrci so se zbirali j)koli Nj. Vel. kraluce in s solzami v očeh poljubljali njene roke in obleko. Mnogi starci so jokali od ganotja, da vidijo v svoji sredi svojo
vzvišeno kraljico. N j. Vel. je prijazno za vsakogar našlo par ljubeznivih besed.
Ganljiv sprejem ▼ otroškem sirotišču Zagreb, 27. januarja. AA. Pred otroškim sirotiščem na Josipovcu se je zbrala velika množica ljudi, ki je čakala prihoda Nj. Vel., hoteč jo še enkrat videti in pozdraviti. Ko se je pojavil dvomi avto, so zaorili burni vzkliki.
Ob vhodu v sirotišče je pričakal Nj. Vel. kraljico predsednik Narodne zaščite bivši ban dr. Šilo vic in upravitelj zavoda Vladimir Nazor. Nj. Vel. kraljica se je napotila
v	dvorano v pritličju, ki je bila vsa okrašena s cvetjem, nad vhodom v dvorano pa je bil tale napis: Dobro nam došli! V dvorani so se bili zbrali vsi otroci-sirote, ki so prejeli Nj. Vel. kraljico z vzkliki: Živela naša kraljica. Nato je dr. Josip Šilo-vič pozdravil Nj. Vel. kraljico s tem-le govorom:
»Nenavadno se radujem, Vaše Veličanstvo, da nam je bila dodeljena čast, da Vas v imenu stotin in stotin najbednejših sirot Jugoslavije morem tu v svojem domu najprisrčnejše pozdraviti. Izredna je radost teh najsiromašnejših, ki jim je Bog vzel očeta in mater in jih predal rokam dobrotnikov v ta dom, ki je doživel največjo srečo danes, ko mora pozdraviti Vaše Veličanstvo pod svojo streho. In ta siročad bo pred sliko onega, ki ga ta slika predstavlja tam v dvorani, pred sliko slavnega sina Jelačiča, ki je zapustil vso svoje imetje tem sirotam, molila k Bogu za Vaše Veličanstvo, blagoslavljala Vas bo, da ste stopili v ta dom, ki ste mu visoka pokroviteljica in ki ste tej siročadi postali vzvišena in divna mati. Siročad Jugoslavije, ki se nahaja tu zbrana, dviga svoje ročice k nebu in moli Vsemogočnega za zdravje Vašega Veličanstva in divnih kraljevičev, ki ste jim vzvišena mati in ki ste postali tudi prava mati te siročadi.
Prisrčno Vas pozdravlja ves naš narod, pozdravljajo vas 1 siromaki in vam kličejo iz svojih mladeniških src:
Naj Bog živi Vaše Veličanstvo! Naj Vsemogočni živi Njegovo Veličanstvo našega vzvišenega in modrega vladarja in ves kraljevski dom.
Po govoru dr. Šiloviča so zaorili po dvorani navdušeni klici. Deklica Ivanka Sigi, sirota ameriškega izseljenca, je stopila pred Njeno Vel. kraljico, ji predala šop cvetja ter deklamirala prigodno pesem, ki jo je zložil tajnik narodne zaščite Blaž Kru-nič. Nj. Vel. kraljica je bila vidno ganjena. Ko je še eno dekletce deklamiralo ljubko pesmico, si je Nj.. Vel. kraljica ogledala prostore sirotišnice. Ogledala si je tudi sobo, kjer je nastanjeno osobje. Obiskala je vse oddelke, božala otroke po licu in se ž njimi igrala. Ko si je ogledala vse prostore, se je vrnila v dvorano v prizemlju, kjer je dovolila, da jo fotografirajo, obkroženo z deco, ki je držala v rokah cvetje in zastavice. Pri izhodu je Nj. Vel. kraljico zopet pozdravila množica ljudstva z burnimi vzkliki.
Navdušene ovacije Nj. Vel. kraljici v »Prehrani«
Zagreb, 27. januarja. AA. Po obisku v sirotišnici na Josipovcu se je Nj. Vel. kraljica s spremstvom odpeljala v Tuškanac. Potem je šla čez Ornrok okoli vile Vajs, v Zeleni gaj, nato preko Pejačevičevega trga, IlicS, MesniČke, Streljačke ulice do Prehrane, ki se nahaj v »Starodrevm Streljani«. Na tem malem izletu je bila Nj. Vel. kraljica zadivljena po lepoti zagrebške okolice. Pred prostori »Prehrane«, ki so bili vsi v zelenju in cvetju, se je zbral ves upravni odbor društva »Prehrana«, na čelu s predsednikom dr. Arturjem Maričem, go. Zoro Maričevo, tajnikom Vladimirjem Majerjem ter vsemi učiteljicami, ki so pri-deljene »Prehrani«. Od hodnika, ki vodi do dvorane, se je zbralo veliko število zagrebških dam, članic »Prehrane« ter mnogih humanitarnih društev. Pred Streljano je bila množica ljudstva, ki je navdušeno
sprejela kraljico, ki je dospela ob okoli pol 12. ure. Ko je privozil avtomobil z Nj. Vel., dvorno damo Eleonoro Švrljugovo in častnim adjutantom Nj. Vel. kralja kapitanom vojnega broda Mundorlerjem, je množica kraljico burno pozdravila. Ga. Zora Marič je predala Nj. Vel. kraljici krasen šopek cvetja. Kraljica se je smehljaje zahvalila ge. Marič v prisrčnih besedah. Po hodniku je Nj. Vel. kraljica šla v dvorano v prvem nadstropju, pozdravljana z velikim navdušenjem od prisotnih gospa. Dvorana je bila svečano okrašena z zelenjem in cvetjem. Na levi strani dvorane so bili trije fotelji, nad njimi jugoslovanska triko-lora ter slika kralja in kraljice. Tu je pozdravil Nj. Vel. kraljico predsednik »Prehrane« Artur Marič s temi besedami:
Pozdravni govor predsednika g. Mariča
Vaše Veličanstvo, vzvišena kraljica! Vsa srca širom Zagreba bijejo veselo v srečnem navdušenju, da sta Vajini Veličanstvi osrečili s svojim prihodom naš beli Zagreb.
Kot predsedniku »Prehrane« mi je bila dodeljena visoka čast, da dam duška občutkom in veliki sreči našega društva »Prehrane«, ki se ponaša z visoko zaščito Vašega Veličanstva. Dobrodelno društvo »Prehrana« je bHo osnovano 1. 1914. z nalogo, da hrani sirote in vdove po v vojni padlih vojakov, invalide in njihove rodbine, siromake mesta Zagreba, ter siromašno mladež srednjih in visokih šol. Dobrodelno društvo »Prehrana« je izdalo v 16. letih svojega delovanja preko 15 milijonov kosil in se trudi, da v teh težkih časih pomore vsakemu, ki se v potrebi obme na društvo. Društvo se vzdržuje v glavnem od dohodkov ustanove blagopokojnega osno-vatelja in predsednika »Prehrane« Šan-dora A. Aleksandra, ki je društvu namenil Kukuvičevo hišo in to posestvo, Staro-drevno Streljano. Društvo se trudi, da z zbiranjem prostovoljnih darov poveča sredstva za svoje dobrodelne naloge in ustano-
vi	centralno kuhinjo za prehrano siromašnih slojev v Kukuvičevi hiši. Prisrčno in vdano se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu, da je blagovolilo odlikovati to našo dobrodelno ustanovo s svojim obiskom ter dalo pobudo za nadaljevanje dela za plemenite cilje. Da Bog poživi Vaše Veličanstvo, našo vzvišeno kraljico, da Bog poživi Nj. Vel. kralja, da Bog poživi vzvišeni vladarski dom!«
Vsi prisotni so sprejeli z navdušenjem ta poziv ter klicali Nj. Vel. kraljici. Nato je predsednik Marič predstavil Nj. Vel. poedine dame, članice upravnega odbora, med drugimi najstarejšo članico go. Danico Lukačič, ki je od osnovanja pa do danes delala za blaginjo Prehrane. Nato se je podala Nj. Vel. kraljica v jedilnico »Prehrane«. Pred vhodom v jedilnico sla sprejela Nj. Vel. kraljico upraviteljica Olga Ončikus, črnogorski dijak Nikola Gu-rovič in učenka ženske realne gimnazije Nada Ružič, ki je predala N j. Vel. lep šopek rož. Dijak Gurovič je pozdravil Nj. Vel. s temi-le besedami:
Vaše Veličanstvo! Siromašna šolska mladina tega mesta pozdravlja hvaležno svojo kraljico. Naj živi Vaše Veličanstvo, naj živi visoki kraljevski dom!
Nj. Vel. kraljica je šla nato v jedilnico, kjer je bilo ravno pripravljeno kosilo. Nj. Vel. kraljica se je interesirala za prilike ter zaprosila za krožnik juhe. Poskusila jo juho ter se izrazila s priznanjem o njeni kakovosti.
Nato se je Nj. Vel. kraljica poslovila. Predsednik Marič jo je spremil do avtomobila, nakar se je Nj. Vel. kraljica vrnila s spremstvom v dvor.
Kralj in kraljica si ogledata novo zagrebško dvorno palačo
Zagreb, 27. januarja. A A. Mesino načelstvo je izdalo to-le poročilo:
Njihova Vel. kralj in kraljica sta si ogledala danes ob 3. popoldne palačo v Visoki ulici, ki jo je mesto stavilo visoki kraljevski dvojici na razpolago. Njuni Veličanstvi
je sprejel minister dvora Boško Jeftič, ban Savske banovine Perovič, maršal dvora general Dimitrijevič, upravnik dvora general Vukovič in mestni načelnik Srkulj. Mestni načelnik Srkulj je bil toimmač Nj. Vel. v palači in parku. Park, palača in položaj so zelo ugajali Nj. Veličanstvom ji bodo služili svrham, ki so jim namenjeni.
Obisk kr. dvojice pri kiparju Iranu Meštroviču
Zagreb, 27. januarja. AA. Po ogledu Pongračeve palače sta se odpeljala Nj. Veličanstva v atelje Ivana Meštroviča v Mes-nički utici št. 8, kamor sta dospela ob pol 4. uri. Pri vhodu ju je sprejel Ivan Meštro-vič. Visoka gosta sta šla v atrij, kjer so bila razstavljena nekatera gotova dela in postavljeni nekateri kipi. Nato je peljal Iv. Meštrovič visoka gosta v atelje, kjer sta si ogledala njegova dela, posebno Meštrovi-čevo delo za kapelo pri Otavici,rojstnem kraju Meštrovičevem pri Drnišu v Dalmaciji, kjer bo postavil to delo v dovršeno bitoljsko grobnico v formi mavzoleja. Nato sta se podali Nj. Veličanstvi v stanovanje Ivana Meštroviča, ki je v bližini ateljeja. Tu So pozdravili Nj. Vel. kraljico Meštro-vičev sin Tvrdko ter hčerki Marta in Marica z velikimi šopki cvetja. Ivan Meštrovič je pokazal Nj. Veličanstvu nekatera dela v salonu, reljefe v lesu ter nekatere načrte. Po polurnem obisku sta se Nj. Veličanstvi poslovili od rodbine Ivana Meštroviča in se odpeljali.
Peš med preprostim narodom in otroki Do dna srca genljivi prizori
Zagreb, 27. januarja. A A. Nj. Vel. kralj in kraljica sta prišla iz Meštrovičevega paviljona nekoliko pred 16. uro. Nato sta se odpeljala z avtomobili po Gornjem gradu in Iliči, kjer ju je meščanstvo povsod spoznalo in pozdravljalo z navdušenimi vzkliki. Ta vožnja se je vršila brez vsakega programa, N j. Vel. kralj in kraljica sta se hotela izprelioditi po mestu.
Tako sta se obrnila proti holmom na Vinogradski cesti in prišla do hiše št. 4, kjer sta stopila iz avtomobila in se peš iz-prehajala. To so seveda opazili ljudje in pasantje, ki so vsi prihiteli in se zbrali okoli Njunih Veličanstev. Nj. Vel. kralj se je raztovarjal z mimoidočimi, nato pa se je počasi in jako dobro razpoložen obrnil nazaj proti avtomobilu, medtem ko se je Nj. Vel. krljica razgovarjala z ženami in otroki. Deca je prijemala Nj. Vel. kralja za roke in mu jih poljubljala, on pa jih je nagovarjal, izpraševal jih, koliko jim je let, kako žive in drugo. Otroci so ponosno tekmovali med seboj, kdo bo bolje in hi-treje odgovarja!. Vsi so hoteli biti tudi čim bližje kralju. Neki devetletni dečko se je bil čisto pritisnil k Nj. Vel. kralju !?.	,0. P8,2.11: da ga nihče ne izpodrine.
Nj. Vel, kralj je malčka prijel za ramo in ga izpraševal, ali se dobro uči, kako se ima in podobno.
Ko se je Nj. Vel. kralj tako razgovarjal z mladino, je privozil, nevedoč, da se tam nahaja Nj. Vel., s kolesom neki mladenič, ki se je šele v poslednjem trenutku ustavil. Ko je spoznal Nj. Vel., toliko da ni okamenel, in bil bi padel na kolena, toda Nj. Vel. kralj ga je ljubeznivo nagovoril in ga potrepljal po rami. Ta mladenič je raznašalec brzojavk pri Trgovski zbornici.
Seveda so se medtem zbrali okoli Nj. Vel. kralja tudi novinarski poročevalci in fotografi, ki so lepo priliko izrabili do mile volje. Ko je Nj. Vel. kralj zajedal novinarje in reporterje, jim je 'v šali rekel: »Kako sle prišli spet sem?«
»Po dolžnosti, Vaše Veličanstvo!« je odgovoril eden izmed njih. Nj. Vel. kralj pa se je potem še dalje sprehajal in naposled se. je vrnil k avtomobilu. Bil je ves čas predmet burnih ovacij.
Minister Uzunovic v Zagrebu
Zagrel). 27. januarja. AA. Minister l>rez listnice Nikola Uzunovič jc dopotoval v Z;.,;reb, da poroča Nj. Vel. kralju o stanju uradnih poslov.
Zasedanje banskega sveta Dravske banovine
Zaključek debate o proračunu gradbenega oddelka
Kregar Ivan je govoril o projektu osuševanja ljubljanskega barja in poglobitve Ljubljanice. Prosi pojasnila, ali je prispevek banovine za ta del unesen v proračun, v kakšnem stanju je sedaj ta zadeva in kdaj se namerava pričeti z deli. Končno predlaga, naj banska uprava zahteva od dotičnega podjetnika, naj zaposli samo naše domače delavce in naj jih tudi dobro plača.
Načelnik tehničnega oddelka ing. Krajc je pripomnil, da so vsa ta dela proračunjcna približno na 40/100.000 Din. Financiranje je rešeno na ta način, da prispeva stroškov: ena tretjina država, ena tretjina mesto Ljubljana, ena šestnajstina banovina, ena šestnajstina pa Glavni odbor za osuševanje barja, odnosno interesenti. Licitacija del dosedaj še ni odobrena. V tekoči račun je dr-tuva vnesla letni odgovarjajoči prispevek, v predlogu bodočega proračuna pa je država predvidela samo 1,000.000 Din kot letni prispevek. Za Barje je treba še terenskega snimanja. Stroški za to so predvideni v banovinskem proračunu.
Benko Josip se je priključil izvajanju dr. Sajovica glede preobremenitve motornih vozil z davščinami. Opozoril je na nujno važnost regulacije Mure. Na Muri sta v razdalji 70 km samo dva mostova. Nujno bi bilo zgraditi most pri Betanjcih in to že zaradi zdravilišča Slatina-Radeuei in zaradi tega, ker je na brod, ki je sedaj tamkaj, navezana ena tretjina vsega Prekmurja.
Pfeifer Josip priporoča graditev vodovoda za Krško polje, ker so vsi tamošnji prebivalci navezani sedaj na vodnjake, ki se pa v letnem času posuše. Prosi bansko upravo, naj izdela tozadevni načrt in proračun stroškov za izpeljavo tega vodovoda. Naglasa, da bi bilo nujno potrebno, da se čimprej popravi Krški most, ker se tudi ostale ceste Biccr ne morejo preje urediti. Krški most je namreč preslab za prevoz cestnega valjarja. Predlaga, naj se iz proračuna črta davek na vprežno živino, dalje da se uredi Sava pri Krškem, da bodo mogli zopet pristajati splavarji na svojem prejšnjem pristanišču nad Krškim mostom.
Kurent Alojz je povdarjal, da je bil Krški srez a preureditvijo cest težko udarjen, ker je bilo mnogo važnih cest uvrščenih med občinske. Predlaga, da se te zopet uvrstijo med banovinske. Zlasti važna se mu zdi v tem pogledu cesta Leskovec—Senuša—Raka. Predlaga zgraditev ceste Brežice—Čatež—Malence—Stojidraga ter dalje pospešitev gradnje vodovoda v Veliki dolini.
Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer pojasnil, da znaša davščina na nakladanje odnosno razkladanje komaj 25 para od 100 kg.
Osnovo sedunje debate tvori cestni fond. Potrebno je, da pokaže, koliko prispevajo druge države za ceste. Velika Britanija prispeva 14 milijard dinarjev, Pruska pa 4.771,000.000 Din. Za 1 km izda Velika Britanija letno 130.000 Din, Pruska 93.600 Din, mi pa, ako prištejemo tudi prispevek vseh cestnih odborov. Din 15.000. -— Na glavo odpade v Veliki Britaniji letno 325, v Prusiji 130, pri nat pa 60 Din. Ti podatki veljajo samo za našo banovino. S cestnim fondom se je hotelo dobiti finančno ustanovo, ki bi samostojno najemala posojilo in ga tudi vračala. Nato razlaga v prodrobnostih osnutek zakona o cestnem fondu, ki naj bi veljal za vso državo. Ako pa ta osnutek ne bo prodrl, se bo cestni fond skušal uveljaviti vsaj za našo banovino v obliki uredbe. Prosi torej, naj se proračun cestnega fonda obravnava z nekoliko širšega stališča. Na posebno vprašanje g. člana Lipeja Frana pojasni, da bo vsak avtobusni podjetnik obdavčen po dolžini ceste, po kateri vozi po naši banovini. Ta avtobusna podjetja plačujejo poleg doklad, ki jih morajo plačati po tej uredbi, tudi takse, posebnega prispevka pa se nameravajo oprostiti.
Čiiek Alojz je predlagal izvršitev najnujnejših regulacijskih del Mislinje. Prosi, naj se poenostavijo komisijonelni ogledi in naj se po možnosti združijo. Prosi tudi, naj se občini Šoštanj da primerna podpora za vodovod. Končno predlaga, naj se da sresldm cestnim odborom nekoliko večja kompetenca.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da imajo zreški cestni odbori pravico po dosedanjem pravilniku razpolagati s zneskom 10.000 Din. Ko se bodo nastavili pri sreskih cestnih odborih tehnični strokovnjaki, se bo mogla tudi njih kompetenca povečati. Občini Šoštanj se bo, ko bo mogoče, podelila za vodovod primerna podpora.
Golouh Rudolf je govoril o osebnem delu na cestah ter povdarjal, da je ta zgrešen tudi glede delavstva. Delavec mora plačati za kuluk Din 300, kar znaša več kot njegova tedenska mezda. Delavec tudi najmanj uporablja ceste, zato prosi govornik bansko tipravo, naj najde sredstva in pota, da se na' vsak način olajša ta dajatev. Dalje govori o veliki brezposelnosti v rudarskih revirjih. Banska uprava naj zveže svojo akcijo glede cest z akcijo za pobijanje brezposelnosti. Zato naj bi se čimpreje pričelo z gradbenimi deli zn cesto Zagorje—Sava—Zidani most in v Mežiški dolini.
Dr. Roš Franjo je povdarjal važnost, ki jo ima regulacija Savinjo za celjski in laški srez. Opozarja, naj se z regulacijo prične pri izlivu in ne pri izviru. Zato naj se izdelajo načrti In pro-ručuni za regulacijo te reke vsaj v najnižjem toku. Priporoča podržavljenje ceste Poljčane— Celje—Zidani most in čimprejšnji pričetek zgradbe ceste Radeče—Litija z ozirom na brezposelnost v tamošnjem okraju.
štrcin Ivan je opozoril na važnost regulacije Kamniške Bistrice iri je prosil, naj se započeta dela nadaljujejo. Davek na vprežno živino se mu zdi krivičen, ker bo plačal tako poklicni voznik kakor tudi kmet, ki ne rabi toliko ceste. Prosi bansko upravo, naj stori vse, da se osebno delo na cestah odpravi. Govornik je povdarjal, da je pri Imenovanju sreskih cestnih odborov izpadlo mnogo dobrih in delavnih ljudi. Prišli so novi ljudje, ki nimajo v tem pogledu toliko izkustvn in se je bati, da bi se poslabšalo cestno gospodarstvo.
Ban dr. Marušič je pojasnil, da so bili pri Imenovanju članov novih sreskih cestnih odborov merodajni samo stvarni vidiki. Zaradi zdru-
žitve cestnih odborov te je zmanjšalo število članov in zaradi tega so morali nekateri odpasti. V odbore so bili imenovani zlasti oni, ki so voljni in sposobni delati. Princip je bil ta, da se temu delu pritegnejo nove moči in da se delo osveži. Brez ozira na kakšne kategorizacije in prejšnje stranke moramo na novo usmeriti naše poslovanje. Pri tem naj velja načelo, da se pri istih osebah naj ne kopiči preveč javnih funkcij in da je posameznika pritegniti v prvi vrsti za ono delo, za katero je najbolj sposoben.
Dr. Obersnel Maks izjavlja, da gospodarski krogi toplo pozdravljajo veliki cestni program banske uprave. Glede načina finansiranja predlaga, naj se vse to, kar ni tekočega značaja, v bodočih proračunih une6e kot investicija. Boji se, da donos cestnega fonda morda le ne bo tak, kot se od njega pričakuje. Pravilno se mu zdi načelo^ da se pritegnejo k plačevanju oni, ki imajo od ceste koristi in jih uporabljajo. Ni pravično, da se pobira davek na nakladanje in razklada- I nje tovorov za prevoz na železnicah tudi v primeru, kjer pride blago na železnicah po industrijskih tirih. Znak današnjega časa je, da padajo cene živilskih potrebščin, le javne dajatve pa imajo tendenco navzgor. Davek na osebno delo na cestah je nesimpatičen, iz gospodarskih ozirov neracijonalen, iz socijalnih ozirov krivičen. Predlaga, naj se banska uprava tega ne poslužuje. Tudi v pravnem oziru se mu ta dajatev v naših krajih ne zdi upravičeno. Dalje predlaga, naj bi se čimprej zgradil most, ki veže Blejsko Dobravo s Koroško Belo. Končno predlaga naj bi poslovanje naših organov pri tehničnem oddelku bilo oproščeno prevelikega birokratizma in naj bi se upeljali komercijalni principi, kakor jih imamo v privatnih podjetjih.
Prepeluh Albin je povdarjal, da je tehnični način predlaganega budžetiranja glede cest dober. Dvomi pa, da bo naša generacija, ki ima toliko potreb, mogla prenesti vsa ta bremena. V proračunu pogreša program del za bodoče. Ta program naj se objavi. Govoreč o osebnem delu na cestah dvomi, ali bodo občine od njega imela posebnega uspeha. Polovico zato dajatev preli-minirane svote bodo plačali delavci. Predlaga, naj se povprečna delavska mezda, določena za odkup osebnega dela, zniža. V industrijskih krajih naj se pritegnejo k upravi sreskih cestnih odborov tudi delavci in mali posestniki.
Dr. Senčar Matej je izjavil, da z ozirom na pojasnila g. pomočnika bana ne more nasprotovati davščinam za cestni fond. Ne sme prevladati stališče, da se govori zoper razne dajatve in obremenitve, ako je izvršitev dela nujna in potrebna. Pridružuje se predlogu g. Prepeluha, da se gradbeni program objavi. Z ozirom na sedanjo brezposelnost je potrebno, da se ljudem da primerna zaposlitev in delo.
Steblovnik Martin zahteva, naj se izvajanje osebnega dela skuša omiliti ali pri enotah ali pa pri načinu izvajanja. Davek na nakladanje in razkladanje se mu zdi s stališča malega kmeta simpatičen. Po njegovem mnenju naj bi se ta davek zvišal, ker zadene predvsem veleindustrijo, ki je itak interesirana na prometu in razmeroma malo plača.
Rajh Jakob priporoča regulacijo Ščavnice, ki je za Ljutomer velikega gospodarskega pomena. Iznese razne želje lokalnega značaja glede uvrstitve občinskih cest. Pridruži se predlogu g. Benka glede zgradbe moBtu v Radencih. Priporoča znižanje povprečne delavske mezde za odkup osebnega dela.
Litrop Štefan se pridružuje predgovorniku glede ukinitve osebnega dela na cestah ter g. Benku glede regulacije Mure. Končno predlaga, naj se v sreske cestne odbore ne imenujejo učitelji.
Ban dr. Marušič je pojasnil, da so redki slučaji, da bi bili imenovani učitelji v te odbore. Njemu je znan samo en slučaj. Glede event. po-grešk, ki so se zgodile pri imenovanju, se bo potrebno ukrenilo.
Lebinger Hinko je povdarjal, da je treba vso pažnjo posvetiti problemu savskih cest. Zgraditev naj bi prevzela država. Z ozirom na obstoječo brezposelnost naj sc ta dela čimpreje prično. Glede osebnega dela na cestah se strinja z izvajanjem g. Golouha, ker je s tem najbolj prizadeto delavno ljudstvo, industrija pa je prosta. Asfaltiranju cest v večjih krajih naj se posveti čim večja pozornost. Nove ceste v višnjegorskem okraju naj se uvrstijo med banovinske.
Veršič Ivan je predlagal, naj se glede ptujskega okraja vpoštevajo tozadevni predlogi okrajnega cestnega odbora.
Zaključek debate
Pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato zaključil debato o proračunu tehničnega oddelka ter dal naslednja pojasnila:
V	pogledu regulacije rek je razlikovati med regulacijo plovnih in ostalih rek. Med plovnimi rekami zavzemajo posebno važnost obmejne reke (Mura), kjer se je že mnogo storilo. K regulaciji ostalih rek prispeva banovina isti znesek kot država. Pri regulaciji rek in potokov ne da država ali bunovina inirijative, temveč mora ta priti od strani lokalnih faktorjev, ki morajo nositi tudi sorazmerni del stroškov. Priporoča v tem pogledu vprašanje lokalnega finnnsiranja in to potom raznih interesnih skupin ali vodnih zadrug. Po važnosti regulacijskega objekta prispeva banovina okoli 30 do 60% in več.
Banovinski prispevek okrajnim cestnim odborom je pavšalno povsod izplačan, točno pa bo določen šele po odobritvi obračunov.
Dolg države bivšim okrajnim zastopom in cestnim odborom je znašal Din 25.000.000. Do seda, je bil izplačan znesek Din 15,000.000, s čemer so se krili dolgovi bivših okrajnih zastopov oziroma okrajnih cestnih odhorov. Ostanek Din 10,000.000 se bo porabil v iste svrhe in po odplačilu dolgov kot prispevek onim cestnim odborom, v či-jlh območju so potrebne večje nove investicije.
Glede osebnega dela na cestah priznava, du je težko najti povsem socijalno pravično rešitev. Vendar delavstvo v splošnem od banovine ni tg-ko obremenjeno, kot se je povdarjalo. Iz uradne statistike je rnzvidno, da so banovinske doklade od direktnih davkov dosedaj plačane kot sledi: ves uslužbenski davek 914.915 27 Din, družbeni
davek 3,754.927*22 Din, rentnina 435.653*62 Din, pridobnina 7,109.603*69 Din, zgradarina 3 milij. 980.335*70 Din, zemljaripa 9,071.439*15 Din. Iz te relacije posameznih vrst davka pridemo do ene konstatacije, da namreč delavstvo k banovinskim dajatvam ni pretirano pritegnjeno, zato se glede osebnega dela ne bo moglo povsem razbremeniti.
Mezdna povprečnina ja znižana od 30 na 20 Din. Ta bi se event. dala znižati še dalje. Toda z nadaljnim znižanjem bi se omalovaževalo efektivno delo, kateremu se na ta način ne bi priznala odgovarjajoča faktična vrednost. Število delovnih enot se bo v bodoče mogolo znižati, to pa zavisi od finančnega efekta, ki se bo videl že na koncu proračunskega leta.
Priznava, da obrat tehničnega oddelka banske uprave ni tako ekspeditiven, kot bi bilo potrebno. Zato se razmišlja vprašanje komercijaUzacije enega dela ▼ tem oddelku.
Nato se je pričela razprava o proračunu oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje ter o detajlnih proračunih skrbstvenih zavodov.
G. načelnik dr. Dolšak Fran je podal poročilo
o	banovinskih skrbstvenih zavodih ter splošni ekspoze k postavkam splošnega socijalnega skrbstva, nakar se je seja zaključila.
Ljubljana, 27. januarja. AA. V nadaljevanju četrte seje banskega sveta je g. Rajh prosil, naj se vzame na znanje, da je v svojem govoru v zadevi vinarske in sadjarske šole v Mariboru dejal, da je pouk v vinarstvu na tej šoli vse hvale vreden, da pa pogreša intenzivnosti v pouku o živinoreji in poljedelstvu. Ni pa kritiziral nestrokovnjaškega gospodarstva in tudi ni bil nikdar njegov namen storiti to, temveč ;e hotel samo opozoriti, naj se tudi poljedelstvu in živinoreji posveti večja pažnja.
Nato se je pričela
debata o proračuna ia socijalno skrbstvo.
Dr. Roš Franjo pogreša postavke za omiljeni« težkega stanja rudarjev. Tudi med njimi e sedaj velika depresija in bolj kot drugi so tudi oni sedaj vredni podpore. Trenotna pomoč bi bila v teni, da se ustanovi fond za one, ki so brez dela. Za ta fond naj bi se pobiral poseben davek na premog, ki bi ga pa moral nositi izključno delodajalec. Nasvetuje nekatere mere, ki bi bile potrebne, da se socijalno stanje rudarjev zboljša. Priporoča, da v sporih med delojemalci in delodajalci posreduje banska uprava.
G. Golouh je z zadovoljstvom konstatiral, da pokazuje g. ban in banska uprava vobče pravo razumevanje za vitalna socijalna vprašanja. Vendar pa se ta vprašanja s politiko podpor ne dajo rešiti. Treba je poseči globlje. Tudi industrija je v krizi. Glavni vzrok sedanje gospodarske krize Je v racijonalizaciji obratov. Brezposelnost se bo pojavila tudi pri nas in bo vedno večja. Z njo pa se bo večala tudi gospodarska kriza.
Vrata izseljevanja so nam zaprta sedaj tudi v Francijo. Tu je treba najti neko stalno rešitev. Delavsko krizo povečuje še beg delavnih sil z dežele v mesto kakor tudi priseljevanje delavcev iz naših južnih krajev. Pri rešitvi te krize ne moremo računati na privatno inici-jativo. Glavno, kar manjka, je natančen pre-glod vsega gospodarstva, pregled produkcije v banovini. Manjka nam torej poseben statistični urad in nujno Je potrebno, da banska uprava tak urad čim preje ustanovi. Glavna druga potreba je, da se čim preje ustanovi tudi stalna gospodarska komisija ali odbor, čegar naloga bo, da aktivno poseže v gospodarsko življenje In da ga vravna v racljonalna, sedanjim prilikam odgovarjajoča pota.
Glede rudarjev se popolnoma pridružuje Izvajanjem dr. Roša. Na vsak način je treba najti pota, da se tem revežem pomaga. V to svrho naj se ustanovijo stalne prehranjevalnice v rudarskih revirjih, v katerih bodo dobili hrano v prvi vrsti ubogi in revni otroci. Podpora v znesku 70.000 Din, določena v tekočem proračunu za borzo dela, naj se porabi za omenjeno prehranjevalno akcijo. Podpirajo naj se delavske produktivne zadruge, odnosno naj se da pobuda, da se nove ustanove. Posebna pažnja naj se posveti ustanovitvi novih industrijskih panog.
Oblak Gabrijel je poudarjal važnost akcije sa gradnjo malih Btonovanj. Navaja primer iz Logatca, iz katerega je razvidno, da so te akcije bili deležni predvsem mali ljudje in delavci. Predlaga malo korekturo tozadevne u-redbe v tem smislu, da bodo te akcije deležni v gotovih primerih lahko tudi posamezniki, ne pa samo člani zadruge ali občine.
Rajhu Jakobu se zdijo prispevki za g «d-njo ubožnic in hiralnic in za preskrbo siromakov v obče premajhni. Opozarja predvsem na težki položaj starih poljskih in viničarskih delavcev, katerim bi bilo nujno nuditi pomoč. Naj se uvede akcija za podporo teh siromakov. Za uboge šolske otroke naj se s pomočjo šolskih odborov ustanovijo šolske kuhinje. Predlaga, naj se zgradi čim več hiralnic, obstoječe pa naj se po možnosti čimbolj podpro.
Pojasnila bana dr. Marušiča in pomočnika dr. Pirkmajerja
Pomočnik bana dr. Pirkmajer pripominja k izvajanjem g. Rajha, da mora pomoč siromašnim osebam bazirati v prvi vrsti na privatni in lokalni akciji. Tam, kjer je uspelo ustanoviti tako lokalno akcijo, bo banovina priskočila na pomoč. Treba pa je, da pride ta pokret od Bpodaj.
„ Ustanovitev šolskih kuhinj je predvidena že v' zakonu o zdravstveni zaščiti učencev. Glede hiralnic pogreša primerno agilnost občin. V tekočem proračunu je predviden znesek 1,500.000 Din kot pomoč občinam sa zgradbo ubožnic in hiralnic, vendar pa sta zaprosile za tozadevni prispevek samo dve občini, in sicer Ca-
Priznava, da je kompetenca cestnih odborov res ozka. To pa je posledica tega, ker nimamo povsod tehnično izvežbanega osobja. Če bodo dobili ti odbori sčasoma svoje tehnične strokovnjake inženjerje, te bo tudi kompetenca teh odborov lahko povečala. Da namerava banska uprava posvetiti posebno pažnjo nadzorstvu nad poslovanjem cestnih organov, je razvidno iz tega, da je ustavila v proračun 42 cestnih nadzornikov. 2elja g. Prepeluha naj te izdela gradbeni program za bodočnost je umestna, ker predpisuje to tudi zakon. Tehnični oddelek je tozadevni nalog že dobil ter izvršil program za državne cesto. Za banovinske ceste se tak načrt pripravlja, ob-javljen pa še ni, ker mora biti prej odobren od ministrstva za gradbe. Poleg tega pa je treba prej še vedeti, kakšen bo efekt cestnega fonda.
V	veliko zadoščenje mu je, da more ugotoviti, da so gg. člani banskega sveta $ takim zanimanjem in pozornostjo sledili obravnavi predloga proračuna tehničnega oddelka. To zanimanje in pozornost pa bo banski upravi obenem tudi n spodbudo za bodoče delovanje.
G. Golouh Rudolf je povdarjal, da je treba obremenitev ceniti po obsegu kroga prizadetih, vsled česar imatra, da je treba vpoštevati njegov predlog.
bar in Dobrunje, tako da je večji del tega kredita še neizrabljen.
G. ban dr. Marušič ijvidl potrebo čim širšega in intenzivnejšega socijalnega udejstvovanja. Potrebna bi bila izvedba starostnega zavarovanja kmetijskih delavcev. S tem bi se tudi preprečil beg delavnih sil z dežele. Prvi koraki v tem pogledu so že storjeni.
Brezposelnost, notranja kolonizacija, hiralnice
Dr. Obersnel Maks Je poudarjal, da je najboljša socijalna politika tista, ki bazira na dobrem gospodarstvu. Če smo sedaj v depresiji, moramo po gospodarskih zakonih zopet priti v konjunkturo. Zato je tudi upati, da se bo današnji položaj izboljšal. Vendar ne moramo računati s sedanjim položajem. Država in banovina pri tem lahko mnogo pomagata. Izvedejo naj se potrebna javna dela kakor tudi druge akcije, da se brezposelnost omeji. Pri tem opozarja na prepotrebno železniško zvezo a morjem. Ta zveza je že uzakonjena in da se dela čimprej prično, naj prevzame banovina inicijativo. Priporoča notranjo kolonizacijo, ki naj jo izvede država.
Da bi banovina Bama ustvarjala podjetja tam, kjer privatna inicijativa odpove, ne priporoča, ker država odnosno banovina nikdar ni dober podjetnik, pač pa lahko banovina tukaj uspešno in učinkovito posreduje. Govori dalje o borbi glede cen premoga. Borbo, ki se je vršila med državo in premogovniki, so plačali vedno rudarji. Pri vseh sporih med delodajalcem in delojemalcem naj prevzame banovina inicijativ-nost v posredovanju, in to zlasti, da ne ho Kapital nastopal tako, da bo nosil ves riziko naš delavec.
Detela Oton Je slikal brezposelnost s stališča kmetskega posestnika. Predlagal je, naj bi ae izdala prepoved, da bi se kmečka mladina med 14 m 18 letom uporabljala za tovarniška dela.
Po mnenju Serbineka Ivana bi bilo umest-nejše, da bi banovina zidala hiralnice, ne pa občina. Priporoča nakup dr. Čehovega sanatorija v Št. Jurju za hiralnico sreza Maribor levi breg.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer Je pojasnil, da je bila tjakaj že poslana strokovna komisija, vendar je bil rezultat negativen. Prostori za hiralnico niso primerni in bi adaptacija stala več kot nakup poslopja. Predvidena je ali razširitev banovinske hiralnice v Vojniku in Ptuju oziroma nabava primernega novega poslopja.
Mihelčič Alojz Je predlagal, nal se razširi hiralnica v Vojniku, ker bi razširitev bila cenejša kot pa zgradba nove hiralnice. Predlaga, naj se tudi drugim hiralnicam dajo primerne podpore, predvsem hiralnici v Muretincih. Sploh naj bi se vsem ustanovam dale podpore, ki Imajo namen podpirati reveže.
Za socijalno skrbstvo na etičnih načelih
Dr. Sajovic Ivan je povdarjal, da sloni soci-jalno skrbstvo na etičnem načelu, naj materi-jclno močnejši podpira šibkejšega. Banovina je našla zato v svojem proračunu pravilno razumevanje. Umestno se mu zdi, da banovina no gradi samo hiralnic, vendar pa je treba spraviti graditev teh v nekak sistem. Zato naj vpliva na občine za zgradbo skupnih hiralnic, kjer je zadosti zemlje na razpolago, kjer ne bi bili oskrbovanci samo kasarni rani, temveč bi se jim dala prilika živeti z delom na zemlji. Dalje govori o gradbeni akciji, ki so jo pričeli v Kočevju Slovenci predvsem v prid malih ljudi in prosi, da bi banovina to akcijo izdatno podpirala. Končno sporoča, da namerava nemški del sodnega okraja kočevskega ustanoviti posebno hiralnico. Naj se tudi tej akciji gre na roko.
Vprašanje kolektivnih pogodb
Prepeluh Albin je izvajal, da se je v debati glede razvoja gospodarske krize slišalo dvoje mnenj, eno skeptično, eno pa optimistično. Za sedaj so prilike take, da se ne ve, katero mnenje bo obveljalo. Vemo samo to, da so padle cene kmetijskih pridelkov in da je zaradi tega padlo tudi kmetsko gospodarstvo. Postavka od približno 6,000.000 Din, ki je določena za socijalno skrbstvo, je mnogo premajhna. Delavec mora nositi pri nas celo vrsto davčnih bremen. Nasproti temu pa je družbeni davek razmeroma majhen, ker vlada pri nas prohibitivna zaščita industrije. Glede brezposelnosti je mnenja, da se da odpraviti le z javnimi deli. Priporoča tudi, naj bi se osnovala posebna komisija, v kateri bi bili zastopani delavci in podjetniki in ki bi imela pravico odločati, kdaj in v katerem obsegu sme kako podjetje svoj obrat reducirati in odpuščati delavstvo. Manjka nam tudi zakon o kolektivnih pogodbah. Nato govori o našem izseljeništvu ter poudarja, da bi moral izseljeniški urad razvijati živahnejšo
Proračun socialnega in zdravstvenega odseka
v razpravi
delovaje in ne *e omejevati samo na pisaruisl<o
in birokratično delo.	.	.
Poleg brezposelnih delavcev imamo tudi brezposelne kmete, katerim bi se moglo odpomoCi i notranjo kolonizacijo. Priporoča, naj se najde način izdatnega obdačeuja sedanjih Iidejkomis-Sih posestev8 Glede zgradbe malih stanovanj priporoča, naj se ustanovi pri Kranjski hranilnici poseben oddelek za one, ki bi hoteli zidati. Vloge teh ljudi bi se obrestovale z zelo majhnimi odstotki, zato pa bi se jim dajal v slučaju gradnje cenen kredit. ....
Pfeifer Josip je predlagal, naj bi banovina kupila Tburnsko grajščino pri Leskovcu, ki je v zelo dobrem stanju in jo adaptirala za hiralnico za krški srez. Upravo naj bi poverila vsem občinam tega sreza. Prosi, naj banovina po svojih strokovnjakih izvrši ogled in oceno
t0^)r.PPivko*L,judevit navaja kot eden vzrokov kriie v podeželju odpad sezonskih del. Opaža se tudi nedostatek delavstva v planinskih občinah. Vendar se pa tudi na drugi strani vidi, da si Poljanci nabavljajo posestva v hribih. Prepove naj se izdajanje raznih potrdil po o-blastvih za pobiranje milodarov, predvsem onih, ki niso iz naše banovine ter se potreba ne da kontrolirati. Govornik slika nato položaj naših deklet, ki služijo v večjih mestih, predvsem v Beogradu in v Zagrebu. Tudi tem je treba posvetiti posebno pažnjo. Eventuelno oaj bi se stopili v stik z ženskimi društvi v Beogradu in Zagrebu, da se tem dekletom zgradi primeren dom, ki jim bo nekako zavetišče.
Občinam, ki so se udejstvovale v akciji za zgradbo stanovanj, naj se s tega mesta prizna njih požrtvovalnost.
Čižek Alojzij na splošno priporoča banovini podpiranje revnih in siromašnih oseb, zlasti v zimskem času.
Benko Josip je prosil za posredovanje, da bodo naši sezonski delavci deležni v Franciji istih ugodnosti kakor v Nemčiji. Izseljevanje naj se omeji na najmanjše število in naj se skuša prebivalstvo zaposlili z javnimi deli doma.
Postavka za podpore ob elementarnih nezgodah se mu zdi za vso banovino premajhna.
V	Prekmurju je bila leta 1928 silovita toča, ki je pokončala vse poljske pridelke. Bivša mariborska oblast je priskočila prebivalstvu sicer na pomoč, vendar pa na tak način, ki ni imel nobenega efekta, temveč se je ljudi s to podporo naravnost uničilo. Oblast je razdeljevala
žilo za seme proti petletnemu odplačilu, in sicer po cenah, ki so bile daleč nad tedanjimi dnevnimi cenami. Zaradi sedanjega katastrofalnega padca žitnih cen prebivalstvo dolga ne more odplačevati. Zato prosi, naj bi se postavka za elementarne nezgode deloma uporabila za odpis tega dolga.
Dr. Senčar Matej je povdarjal, da je jedro sedanje nezaposlenosti višja produkcija, kot jo more trg konsurnirati. Z delom se bo povečala tudi konzumna moč. Mi imamo možnost ublažiti to krizo s tem, da damo ljudstvu dela.
Veršič Ivan se je pridružil predlogu g. Mihelčiča glede podpore hiralnici v Muretincih.
Golouh Rudolf je predlagal, naj se organizira, da bodo naši delavci r tujini zaščiteni tudi po naših zastopnikih. Kot zgled navaja Poljsko. Akcija, da se našim delavcem v Franciji zagotove vse socijalne dajatve, je pravilna, ker imamo tam stalne delavce, ni pa prikladna za Nemčijo, kjer imamo samo sezonske delavce, ki morajo plačevati vse prispevke za soci-jaino zavarovanje, nimajo pa od teh nobenih koristi. Ze je pokrenjena akcija, da bodo ti sezonski delavci v Nemčiji oproščeni plačevanja teh prispevkov.
Rajh Jakob je opozarjal, da bo izvajanje o-sebnega dela na cestah odvzelo kruh tudi dosedanjim delavcem, kar bo samo povečalo brezposelnost. Predlaga naj se že s tega vidika skuša omejiti zakon o javnih cestah glede o-sebnega dela.
Orehku Kranju se zdi banovinski proračun za socijalno skrbstvo splošno premajhen. S pravilnim socijalnim skrbstvom lahko zadržimo mase, da ne postanejo nezadovoljne. Socijalno bedo moremo omejiti, ne pa odpraviti. Prispevek k prehrani brezposelnih se mu zdi premajhen. Vstavi naj se vsaj pol milijona dinarjev. Tudi prispevek k akciji za zgradbo malih stanovaij se mu zdi premajhen. S smotrenim podpiranjem te gradbene akcije se da najbolj zatreti tudi komunizem, ker lastni stalni dom je najboljše sredstvo za pobijanje komunizma. Poroča o obširnem gradbenem programu mesta Ljubljane, ki bo ravno s tem mnogo pripomoglo k omejitvi gospodarske krize. Seveda se bo morala pri teh delih v prvi vrsti o-zirati na svojce. Opozarja, da je tudi beračenje zelo razširjeno ter prosi, naj se izda odredba, ki prepove beračenje posebno onih o-seb, ki pridejo iz drugih krajev.
Nato je bila seja zaključena.
Rešitev vladne krize v Franciji
Pari*, 27. januarja. AA. Francoska vlada je sesavljena. V kabinetu so štirje senatorji med temi: eden neodvisen, dva demokratske levice, eden radikalni socijalist in eden od republikanske zveze. Od ‘25 poslancev, ki pripadajo novemu ministrstvu, je Sest republikanske levice, pet radikalne levice, štirje demokratsko-socijalne akcije, trije socijalistično-radikalne levice, dva republikanska socijalista, eden pristaš demokratske ljudske stranke, dva republikanske - demokratske zveze in dva neodvisna.
Parix, 27. januarja. A A. Francoska vlada je sestavljena takole:
Predsednik vlade in minister za notranje zadeve Pierre Laval, pravosodje Leon
Guerard, zuuanje zadeve Briand, vojska Maginot, vojna mornarica Dumoud, prosveta Rostand, finance Flandin, proračun Pičtri, javna dela Deligne, delo Lamltru, trgovina Itolin, kmetijstvo Tardieu, trgovska mornarica Chapedclaine, penzije Ohampetier de Ribes, pošte Gucrnier, ko-lonje Reynaud. Ministrstvo za narodno zdravje še ni zasedeno.
Državni podtajnik v predsedništvu vlade je Poncet, za notranje yadeve Galatan, za umetnost Pfiche, za kolonije Gaumaret, za kmetijstvo Fauld, za trgovino Freyd, za turistiko Gučrard, za delo Foulon, za letalstvo Riche, za mornarico Dignac, za telesno vzgojo Marinaud.
£epe pjposlavc Sv. Save
Arbitražna pogodba med Avstrijo in Madjarsko
Dunaj, 27. januarja. AA. Korbiro poroča: Pogodba o pobotanju in arbitraži, ki je podpisana med Avstrijo in Madjarsko, je sestavljena iz treh delov, ki imajo 22 členov. Ta pogodba je nekako dopolnilo stari avstrijsko-madjarski pogodbi o prijateljstvu, reševanju sporov in arbitraži, sklenjeni leta 1923. Nova pogodba obdeluje nekatere odredbe stare pogodbe, ki so ostale še dalje v veljavi, precizneje, kakor jih je prejšnja pogodba. Noya pogodba bolje ustreza izkušnji, ki jo je ustvarilo medsebojno sodelovanje od leta 1923.
V	uvodu nova pogodba naglaša, da je namen pogodbe nadaljnje jačanje prjatelj-stva med Avstrijo in Madjarsko. V drugem delu se v 10 členih predvidevajo modusi postopka v primeru sporov; te od-
redbe so v glavnem slične odredbam pogodb, sklenjenih med zavezniškimi državami in Madjarsko, odnosno Avstrijo. Glede arbitraže vsebuje ta pogodba odredbe, po katerih se lahko obe državi v roku 6 mesecev po tem, ko je katera izmed njiju izrazila željo za izvajanje arbitraže, z navadno tožbo obrneta na mednarodno sodišče v Haagu.
Tretji del pogodbe vsebuje splošne odredbe o ratifikaciji pogodbe, ki naj stopi v veljavo. Po odredbah pogodbe morata parlamenta obeh držav pogodbo ratificirati. Tudi jo mora registrirati Tajništvo Društva narodov. Kar se tiče zadnje odredbe, je sama pogodba ne predvdeva kot pogoj za nje uveljavljenje.
Ljubljana, 27. jan. Ljubljana je danes svečano in lepo proslavila Sv. Savo, velikega prosvetitelja srbskega dela našega naroda. Po vseh šolali so imeli interne proslave s predavanji in deklamacijami. Izredno lepo je pa mladina proslavila ta praznik na Taboru.
Svečana proslava na Taboru Dvorana je bila popolnoma zasedena. Nad odrom je visela Sv. Save. Navzoči so bili številni zastopniki naše javnosti in številna mladina. Bili so v dvorani divizijonar g. B. Ilič, komandant mesta general g. Popovič, zastopnik banske uprave načelnik dr. Loučar, I. pod-starosta SKJ g. E. Gaagl, dr. Fettich, ravnatelj Matej Hubad in mnogoi drugi.
Po rezanju kolača in cerkvenih obredih, ki jih je opravil prota D. Jankovič je predaval domačin g. Živko Lukič o Sv. Savi in njega zaslugah za narod.
Posebno pozornost je vzbujalo nato petje himne Sv. Save. Zapel jo je moški zbor drž. učiteljišča pod vodstvom pevovodje g. E. Adamiča. Sledile so deklamacije in petje zbora. Solo je pela gdč. Angela Cerar, gojenka 3. razreda učiteljišča. Zlasti je ugajala Pavčičeva »Gor čez Izaro«. Proslava je končala s pogostitvijo, nakar je sokolski orkester zaigral državno himno.
Sv. Sava na unirerzi Ob 11. dopoldne je na tradicijonalni način univerza kralja Aleksandra I. proslavila praznik Sv. Save. Zbornično dvorano, ki je bila svečano okrašena s kraljevo sliko in oleandri, so napolnili gostje, predstavniki raznih korporacij in oblasti, univerzitetni profesorji in di-jaštvo. Opazili smo banskega načelnika dr. Leona Stareta v zastopstvu bana Dravske banovine, divizijskega generala Iliča s soprogo, predstavnika konzularnega zbora avstrijskega konzula Pleinerta, knezoškofa dr. Rožmana in pro-to Jankoviča, župana dr. Puca in podžujiana profesorja Jarca, dvorno damo gospo dr. 'lav-čarjevo, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, višjega državnega tožilca dr. Gras-selija, intendanta narodnega gledališča Župančiča, starosto sokolskega društva dr. Pipenba-horja, zastopnika zveze industrijcev Dragotina Hribarja, inž. Sukljeta, predsednika Jugoslovanske Matice dr. Ravniharja in še celo vrsto drugih reprezentatov.
Ko je točno ob 11. rektor univerze profesor dr. Alfred Serko z dekani peterih fakultet stopil v dvorano, je akademski pevski zbor pod vodstvom kapelnika Neffata zapel manifestant-no Foersterjevo kantato iz psalma 126. Rektor je uvodoma pozdravil navzoče in v začetku svojega govora pojasnil, da je na naši univerzi navada, da se vsakokratni rektor na proslavi velikega jugoslovanskega prosvetitelja Sv. Save predstavi s predavanjem, ki naj bo znanstvena obdelava kakšne teme iz njegove discipline, on pa si je za letošnjo priliko izbral psihoanalizo, da bi o tem zanimivem, aktualnem predmetu izpregovoril nekaj ne strogo znanstvenih, niti originalnih besed. V obširnem, dobro uro trajajočem predavanju je potem podrobno in nazorno od vseh strani osvet-Ijil ta najzanimivejši problem moderne psihopatologije in na koncu na kratko formuliral tudi svojo kritično sodbo o psihoanalizi. Podčrtal je nje nepregledni znanstveni pomen za konkretno psihologijo in psihoterapijo, pograjal in odklonil pa je njeno presamozavestno ambicijo, da bi se izoblikovala v neki nov svetovni nazor. Usotovil je, da je velika zasluga psihoanalize odkritje podzavestnega duševnega sveta, da pa je najusodnejša zmota, povzdigniti eros za osrednjo os vsega dejanja in nehanja na zemlji. — Gostje in akademiki so rektorjevo predavanje živahno aklamirali.
Nato je rektor prešel na najveselejši del proslave — na razdeljevanje kraljevih nagrad slušateljem za najboljša znanstvena dela. Nagrajeni so bili:	na	filozofski	fakuleta	Ema
Deisinger za razpravo »Anton Martin Slomšek
—	pedagog«, Edvin Bojc za isto temo, Gusfav Ogriu za razpravo »Gotska arhitektura na Kranjskem«; na medicinski fakulteti Jož< Bogataj za razpravo »Nevtrofilni levkociti » krvi zdravega Človeka« (z geslom »Kri ni vo da«), Julij Krasnik za isto temo (z geslom »Slovenska kri«) in še za razpravo Canalis in guinalis in canalis fermoralis, Julij Krasnik j* poleg svetosavske prejel za prvo razpravo ši posebno nagrado od Jugoslovanskega lekarske ga društva; na teološki fakulteti so bili nagra jeni Tomo Tomjanovič za razpravo »Razmerji apokrifnega Jakobovega evangelija do kano ničnih evangelijev stvarne in stilistične so rodnosti«, Vladimir Kargačin za razpravo »Ambrozija Milanskega Heksaemeron libri VI i Bazilija Velikoga homilije o šestodnevljiu. Janez Kalan za razpravo »Cuvstveni vznik re ligije v luči prakulture«, Janez Jenko za raz pravo »Eudajmonološki dokaz«, pater Simon Asič za razpravo »Gratia aetualis in liturgif missali et sacramentali«. Pri tej priliki je rek tor razdelil še dve nagradi Češkoslovaške vla de iti sicer juristu Gojku Kitku za razpravi »Določbe o kazenskih sredstvih po češkoslo vaškem osnutku za kazenski zakonik v pri merjavi z našim pravom« in Danilu Dougann za razpravo »Razlike in enotnost kazensko pravnih norm glede kaznovanja po češkoslova škem osnutku kazenskega zakonika in po na šem kazenskem pravu.«
Ko se je rektor Se zahvalil Nj. Vel. kralju in pa češkoslovaški za velikodušno naklonje nost univerzi, je akademski pevski zbor z dr žavno himno zaključil svečanost.
Svetosavska proslava v Beogradu
Beograd, 27. januarja. I. Danes so po vset beograjskih šolah na zelo svečan način prazno vali praznik Sv. Save. Na vseučilišču so sr proslave udeležili general Savič, patrijarh Var nara, nadškof g. Rodič, odposlanec ministrske ga predsednika inšpektor Nikolič, prosvetli' minister Maksimovič in mnogo drugih ugled nih osebnosti. Po verskem obredu je akadem sko pevsko društvo »Obilič- odpelo svetosav sko himno, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali Sledili so navdušeni vzkliki kralju in kraljev skemu domu. Zatem je rektor univerze dr Mitrovič predaval v poljedelski krizi. Nato si prečitali imena legatorjev univerze ter imen; visokošolcev, ki so dobili nagrade za razna de la. Kraljevo nagrado je dpbil med drugimi tud Vladimir Pelršek, teolog, nagrado srbskeg,-poljedelskega društva pa Stanko Mazi.'
Beograd, 27. januarja. 1. Proslava Sv. Save \ Beograjskem ženskem društvu je bila zelo sve čana. Slave sta se udeležili tudi Nj. Vis. kneginja Olga in princesa Marina. Poleg cerkvenega ob' reda je bil tudi koncertni del slave.
Atentat na italijanskega konzula v Curihu
Curih, 27. januarja. AA. Italijanski delave. Lino Bassi, rojen v Treutinu je hudo ranil strelom iz revolverja italijauskega geueralueg konzula Bianchija. Bassi je zahteval, naj se mi izplača vojna pokojnina. Ker je generalni kon zul to odklonil, je potegnil revolver in odda nanj dva strela. Konzula so odpeljali v bolni co, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je zel<. resno. Kljub temu upajo, da mu bodo rešit življenje. Po atentatu je Bassi zbežal in so g; aretirali na ulici.
Politični izgredi v Nemčiji
Berlin, 27. januarja. AA. Včeraj je prišlo v vei nemških metilih do političnih izgredov. V Mann heimu so se spopadli Hitlerjevri in pristaSt Reiehsbannerja. Padlo je več. strelov, ki so ranili nekaj oseb. Policija je prijela 40 Hitlerjevcev.
V	Casslu je prišlo do spopada med Hitlerjevri in komunisti. Tudi tu je bilo ranjenih neka.t oseh. Policija je aretirala 80 komunistov.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 27. januarja, d. Dunajska vremensku napoved za jutri: V južnih Alpah precej jasno, le tu in tam megleno; na vzhodnem robu Al|i spremenljivo oblačno, tu in tam bo malo sne žilo, temperatura se zviša.
Ouida:
Kneginja Zurova
>To je bil torej Corrfcze,« je pomislil. Takšnega si ni predstavljala v svojih sanjah. Njegove šaljivke in dovtipi so jo žalili. Njene uboge prevare so se zrušile In življenje, ki se ji je za hip zazdelo svetlejše, je vnovič zatemnelo.
Corrfeze,	ki je	ves čas svojih lepih govorov	ni	izpustil iz oči, je	videl,	kaj se v njej godi. Toda dasi	ga	je to
bolelo, je dejal sam pri sebi: »Toliko bolje; saj nimam pravice ne moči izpregovoriti njeno usodo.«
Ko je šel od njiju, si je dejal: »Ne smem dolgo tu ostati.« Vendar pa je ostal.
Zvečer je bil povabljen v cesarski grad. Tudi Ven je bila tam vsa v belem, z belimi lilijami za pasom. Ni se ji približil, toda ni je izpustil iz oči. Njena navzočnost pa ga je podžigala, da je bolje pel kakor nikoli poprej. Veličanstvi sta bili polni hvale in priznanja zanj, pripisujoč seveda svoji	visoki navzočnosti njegovo	izvrstno
petje. Bil je	junak	cesarske slavnosti in vendar	je	pove
sil glavo, ko je iz cesarskega gradu korakal proti doma skozi gozdne i mesečino oblite steze. Srce mu je bilo težko ker je zopet videl njo, ki bi jo bil utegnil vzljubiti, ne, ki jo je ljubil — o tem ni več dvomil in ki je bila
zanj za vedno izgubljena.	...	,
Naslednjega predpoldneva mu je neki odposlanec z
dvora prinesel dragoceno, z biseri vdelano škatlico in cesarjevo povabilo na lov na divje koze v Dachstein, kar ga je veliko bolj veselilo nego zlato in dragulji.
Takoj po cesarjevi škatli je prejel pisemce od gospe pl. Sonnaz, s katerim ga je povabila na večerjo. Corrfeze se je opravičil, da mora še tisti večer oditi proti Dach-stenu, ter zaključil takole svoj odgovor. »Kdo bi si upal trditi, da ni res, da izginjajo razlike v družbah sveta, če more pevec v cesarjevi družbi lezti na Dachstein?«
»Jasno je,« je pomislil. >Njeno prijateljstvo je sumljivo. Rada bi se maščevala Zurovu in računa pri tem name, toda motite se dična markiza.«
Popoldne je napravil izlet v hribe, da se izogne vrvežu na esplanadi. Šel je skozi dolino WeiBbacha, na čegar bregu rasto z mahom obrasli drevesni velikani Voda šumi, grgra in se peni, ob deblih in visoko v vejah gnezdijo in pojo ptiči. In končno te cesta privede do velikega svetlovišnjevega Adarskega jezera. Corrčze, ki je bil izvrsten pešec, je hodil več ur zapored, uživajoč ostri gozdui vonj. Bil je prijatelj narave in lepi razgled bi ga bil kakor vedno utešil, toda danes je bil potrt.
»Kako, kako je vendar prišlo do tega?« To vprašanje mu ni šlo iz glave. »Seveda so jo silili, toda čemu se j* tako naglo udala? Zakaj ni 'bila pogumnejša, stanovit-nejša?«
V	neki gozdarski hiši si je nekoliko odpočil, nato se je vrnil. Ves prašen se je bližal Ischlu, ko je nenadoma uzrl v daljavi dve človeški postavi in psa. Kmalu je spoznal Vero, ki jo je spremljal ruski sluga. V nekolikih
minutah ju je dohitel. Hodila sta počasi, toda obotavljal se je. Morda bi bilo bolje, če bi se okrenil, da bi ga ne opazila. Tedaj pa se je Vera obrnila proti solnčnenm zahodu ter zagledala Corrčsza.
Zdaj se je odločil ter zakorakal proti njej. Vera je zardela, ko se ji je približal, vendar pa mu je preprosto in prisrčno podala roko, ko se je gologlav priklonil.
»Tako sami, knjeginja? Ali tudi vas zanima samota v naravi?«
Odgovorila je nekoliko preburno, da siluo rada dela peš izlete. Ni mu rekla, naj ju spemlja, pa mu tudi ni dala razumeti, da hoče sama dalje, in tako sta korakala vštric, deloma pogovarjajoč se, delom molče.
Stari ruski sluga, ki jima je sledil, je namrščil čelo. Vedel je, kdo je Corrčze, bil je celo pri nekem njegovem zmagoslavnem nastopu v Petrogradu. Vendar pa po njegovih nazorih pevec ni imel pravice korakati poleg kneginje Zurove, kakor bi bil njej enakoroden. Najrajši bi bil stopil med njiju, ker pa to ni šlo, si je dejal, da bo dobro, če to pove svojemu gospodu.
»Gospe de Sonnazove ni danes pri vas?«
»Ne,« je odgovorila Vera, »ima mnogo znancev tu.<
»Ali je vaša prijateljica?«
»Bila je tako ljubezniva, da se je ponudila mojemu možu, da me semkaj spremi.«
»Ah,« si je dejal Corrfeze, >če bi vedela, kako velika je njena nesramnost!« Glasno pa je rekel: »Markiza je duhovita ženska, gotovo je prijetna spremljevalka — č« se ji zljubi,« je pristavil tiho.
Rta
Ljudska sodba in obsodba
Jarenina, januarja. Blaženi mir je med nami, in vsi občuteno blažilno moč domovinske sloge ter dih narodne bratske vzajemnosti in strpnosti, odkar je zaklical naš preblagi kralj Aleksander s svojim manifestom rešilne besede: >Mir vam bodi!« ter je razpustil politične stranke, katere so bile marsi-kod moralno že zastrupljene s strastjo zavisti in s strankarskim sovraštvom.
Poslušal sem »kupno kmetov v domačem razgovoru. »Hvala Bogu, da imamo mir pred strankarskimi hujskači«, je rekel prvi. Drugi: »Saj se nisi smel nikamor pokazati, da ne bi te biil obsnl kak agitator s svojo strankarsko točo. In če si bil tudi najboljši človek, ostal si za njega ničvrednež, ako mu nisi obljubil, da boš vrgel ob volitvi kroglico v skrinjico njegove stranke!« >Ites je«, se oglasi tretji kmet, »saj so se v Jarenini ob nekem shodu na cerkvenem prostoru kmetje in viničarji do krvi pretepli, ker so bili strankarsko zaslepljeni in nahujskani. Agitatorji so nam obetali vedno kup dobrin, dobili pa smo navadno suh pelin. Ponekod so že bili celo božji hrami zamračeni v blato strankarske gonje. Kristusova ljubezen do bližnjega je uimirala. Zato še enkrat: Hvala Bogu, da smo rešeni te strankarske ku-gej< — Tako kmetska sodba. In kdo ji ne bi pritrdil! — Nad ruševinami nekdanjih strank sovraštva pa je mogočno zaplaval varuh miru in sprave — Sokol kraljevine Jugoslavije, ki zbira k sebi nepristransko v bratski ljubezni in domovinski slogi vse sinove in hčere velike Jugoslavije, ki so blage in dobre valje. Sokol kraljevine Jugoslavije je tudi zmagovito poletel v lepe Slovenske gorice. Skoro po vseh župnijah že ima svoje postojanke. V Jarenini smo imeli sokolski občni zbor dne 18. t. m. Šolska dvorana se je napolnila s sokolsko zavednim občinstvom. Starosta, tajnik in blagajnik so podali 9Voje letno poročilo. Koncem leta 1930. je imelo društvo 41 članov in 48 naraščaja. V vaditeljski tečaj v Ptuju se določita g. načelnik učitelj Kump in načelnica učiteljica gdč. Karolina Conč. V novo sestavljenem odboru so ostali vsi stari odborov! člani, nekaj pa se je pritegnilo še novih, med njimi zgledni kmet Jožel Pezdiček kot podstarosta.
— N j. Vel. kralj pokrovitelj razstave v Velikem Bečkcreku. Na zadnji seji prireditvenega odseka za poljedelsko razstavo v Velikem Be-čkereku je predsednik obvestil odbor, da je Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo razstave. Iz seje so poslali kralju pri tej priliki zahvalno brzojavko. Razstava bo od 20. do 27. februarja.
— Darilo predsednika Masarika dr. Stojadi-noviču. Predsednik češkoslovaške republike je podaril veliko svojo sliko s posebnim posvetilom g. dr. Miloslavu Stojadinoviču, podpredsedniku beograjske občine, v znak pažnje do njegovega javnega dela za zbližanje Slovanov.
— Člani strokovnega sveta v ministrstvu za socijalno politiko. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je imenoval za člane strokovnega sveta v ministrstvu za socijalno politiko te-le gg.: za predsednika dr. Vladimi-ra Katičiča, načelnika sanitarnega oddelka, za člane pa Ljuboinira Hofmanovida, načelnika splošnega oddelka, Dušana Jeremiča, načelnika oddelka za socijalno skrb, dr. Ivana Kunca, višjega svetnika, in Nikolo Velimiroviča, višjega svetnika. Za namestnike članov Marija Krmpotiča, inženjerja, in Petra Momiroviča, Inspktorja.
— Organizacija diplomiranih tehnikov poziva vse absolvente Tehnične sred. šole v Ljubljani, da takoj javijo svoj točen naslov in službene podatke na Organizacijo diplomiranih tehnikov, Maribor, Stolna ulica l/III.	504
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398
— Velik zbor kmetov v Varaždinu. V nedeljo je bil v	Varaždinu velild	zbor, ki gu	je
sklical kmet	Karlo	Kovačevič. Zbora se	je
udeležilo okoli 6000 ljudi. Otvoril ga je s kratkim a sočnim nagovorom kmet Majcen iz Hrapincev. V	svojem	govoru je	zlasti poudaril,
da je glavni	pomen	zbora v	tem, da so	na
njem zbrani ljudje vseh bivših političnih strank. Burno pozdravljen je nato povzel besedo Karlo Kovačev'' Predvsem je sporočil zbranim veselo vest, da je ta trenutek Nj. Vel. kralj ne samo prispel v Zagreb, nego da se že nahaja v staroslavnem banskem dvorcu v Zagrebu skupaj z ljubljeno kraljico Marijo, in da je po došlih poročilih bil sprejem veličasten, kakor ^a morejo prirediti samo topla zagrebška srca.
— Brzoturnir dr. Aljehina v Zagrebu. V po-ledeljek je igral mojster Aljehin v Zagrebu ffaoturnir s 16 šahisti. Od 15 točk jih je lo-segel 14. Dobil je 14 partij, eno je pa remiziral. Brzoturnir je trajal 7 ur. S tem je dr. Aljehin končal svoje C-tedensk potovanje po Jugoslaviji In je včeraj odpotoval v Pariz.
— Brezposelni Jugoslovani v Južni Ameriki, t* Splita poročajo, da se je vrnilo na državne broške iz Argentini je precej naših izšel joucf v, ki so v Južni Ameriki 11 mesecev zaman iska M dela Po njih izjavah je v .lužni Ameriki okoli 2000 Jugoslovanov brez posla.
J« 2$z>ccvshe banovine
d Imenovanje. Imenovan je v glavni carinarnici v Mariboru za višjega carinskega kontrolorja g. Bogdan Cvitkovič, carinski kontrolor iste carinarnice.
d Božičnica kluba Primork. Tudi letos je odbor kluba priredil božičnico. Koliko revnih otrok, dijakov in sirot je klub razveselil z božičnimi darovi, ne morem tu točno podati, da si pa javnost ustvari približno sliko, navedem, da je bilo obdarovanih nekaj nad 200 dijakov in družin. Naravnost ogromno je na-rastlo število dospelih prošenj za pomoč in podporo siromašnega dijaštva, vdov in sirot, ki so pribežali v zadnjem času iz Primorja, ker jim tam ni bilo mogoče več vzdržati. Poleg tega se je plačala hrana za revne dijake. Nadalje se je obdarovalo s čevlji 20 dijakov, z obleko nad 30 družin. Nekateri dijaki so bili obdarovani z novimi oblekami in deloma s toplimi zimskimi suknjami. Vrhu tega je odbor preskrbel pri gostoljubnih, usmiljenih družinah, gostilnah in hotelih 12 najpotrebnejšim dijakom brezplačno hrano do konca šolskega leta. Tedaj je naš klub izdal nad 17.000 Din deloma za prehrano, stanovanje, živila, obleko, perilo, obutev ter za potniške stroške na službena mec sta in denarne podpore itd. Te suhe številke pa ne povedo, koliko podrobnega dela je opravil odbor in koliko drugega gorja je klub olajšal tem revnim izgnancem, ki so morali zapustiti svoje domove. Predvsem je velika moralna pomoč, ki jo nudi klub, kajti vsi naši rojaki se zaupno zatekajo k našemu društvu, ki jih s pomočjo javnosti, oblasti in posameznih dobrotnikov lahko obvaruje pred marsikatero nezgodo. Da je pa imel klub tako krasne uspehe, gre v prvi vrsti topla zahvala našim dobrotnikom, predvsem banovini, magistratu, bančnim zavodom, zavarovalnicam in uglednim tvrdkam, ki niso štedile, da otrejo bratom solze. Kjerkoli je klub potrkal, povsod je našel odprte roke in srce, vsa naša javnost je tekmovala, da pomaga siromakom v nesreči, v katero jih je zavedla žalostna usoda. Končno izrekamo prisrčno zahvalo vsem, prav vsem, ki so na kakršen koli način pomagali njim, ki so za svojo domovino žrtvovali vse in rajši zapustili svojo rodno grudo in rojstno hišo, kakor da bi pozabili, da so slovanske krvi. —
Tajnica.
d Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvorijo na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta (privatni učni tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dan) in Delavska zbornica v uradnih urah (od 8. do 14.). Splošni izobraževalni tečaj za delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od 9 do 12. Vpisovanje Istotum.
d Zaključek I. polletja na osnovnih šolah. Na osnovnih šolah se zaključi I. polletje 1930-1931 v soboto 31. januarja t. 1. po končanem rednem pouku z razdelitvijo izkazov. — Drugo polletje se začne z rednim poukom v sredo 4. februarja t. 1.
d Denar in vole izvabil. Mesarski pomočnik Janez Žnidaršič, roj. 1. 1906. v Boštanju, pristojen v občino Studenec, srez Krško, je na zvit način izvabil od trgovca Beretiča v Šmarjeti 1000 Din, od posestnika Kunstelja iz Klenovika pa par volov, vredne 9750 Din in nato nezna-nokam pobegnil. Za Žnidaršičem je izdana tiralica.
d Zensko kolo zaplenjeno. V gostilno Frece v Laškem je pripeljal neznan molki žensko kolo, češ da pride ponj v par dneh. Ker je obstojal sum, da je bilo kolo ukradeno, so ga orožniki zaplenili. Bolo je znamke »Velo«, črno pleskano in še dobro ohranjeno.
d Vreme. Včeraj ob 7. je kazal barometer v Ljubljani 7615, termometer 1-1, vlaga 92%, veter ESE, oblačnost 10. Zgodaj zjutraj je snežilo (do 7. ure 07 mm). V Mariboru je kazal barometer 758-3, termometer —2, vlaga 84%, mirno, jasno. Deževalo je v Beogradu (1 mm) in v Zagrebu (3 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 5, najnižja 0-4, v Mariboru —8, v Mostaru 8, v Zagrebu 1, v Beogradu —3, v Sarajevu —7.
Hjubljtma
Sreda, 28. januarja 1931., Karel. Pravoslavni: 15. januarja, Pavao.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi c. ¥
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Uiurla sta 26. t. m. Josip Plesa, 46 let star, stroj 3v > ja drž. žel. v p., Dermotova ul. 14, včeraj pa Marija šubelj, roj. Strle, 70 let stara, poses urica, Vel. strad n 11.
■ Koncert v Zvezdi ob 40-letnici g. Krapeža. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in darovalcem, ki so pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Denarni uspeh po odbitku vseh izdatkov je manjši, kot se je pričakovalo, toda kljub temu bo mogoče s čistim dobičkom, s prispevki uslužbencev in gospoda šefa obleči 21 revnih dečkov. Obdaritev ubožnih šolarčkov bo 28. t. m. ob 4. uri popoldne v restavraciji Zvezdi. Pri tej priliki bo čajanka z godbo.
■ O sodobnem vrtnarskem oblikovanju bo govoril inž. C. Jeglič danes v sredo 28. t. m. ob 19. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predavanje priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za prospeh našega vrtnarstva tudi v kulturnem oziru. Vstopnine ni.
■ Društvo »Pravnik« opozarja na redno glavno skupščino v sredo 28. t. m. ob 18. uri v ljubljanski pravosodni palači.
Slavčeva maškarada
v nedeljo 1. februarja v hotelu »Union«
■ Tatvina v semenišču. V semenišču je ukradel neznan tat kuharicam Joaipini Bohinčevi, Uršuli Žibertovi in Angeli Kraškovičevl -ve8 jopic, predpasnikov in naglavno ruto v vrednosti 400 Din. Tatvine je osumljen neznan moški, star okoli 30 let, srednje postave in podolgastega obraza, oblečen v sivo obleko.
■ Tatvina dežnega plašča. Delavcu Ivanu Zuži, stanujočemu na Cesti v Mestni log 4, je bil ukraden med 16. in 17. uro v Livarski ulici 3, kjer je bil zaposlen s prevažanjem zemlje, s pritličnega etopnjišča dežni plašč, vreden 60 Din.
Jz dvucfih banovin
Tri smrtne obsodbe
Dne 20. novembra lani je neka Zorka Punič iz Požarana v gnjilanskem srezu nagovorila svojega ljubčka Trajka Zdravkovica, naj umori njenega moža Trajka Paniča. Ljubček sam tega ni storil, pač pa je najel nekega Osmana Zekoviča, kateremu je obljubil za umor 600 Din. Vsi trije so se dogovorili in neko noč je Zorka natrosila v moževo skodelico s kavo neko uspavalno sredstvo. Ko je trdno spal, sta prišla Zekovič in Zdravkovic in ga zadavila ter truplo pokopala za liišo. Ker ju jc grizla vest, Bta dobila nekega Trajka Ležida iz Požarana in mu obljubila veliko vsoto, če odnese umorjenega Paniča iz vasi in ga pokoplje kje v okolici. Na šušljanje po vasi o umoru so orožniki takoj uvedli preiskavo in odkrili zločin. Pred dnevi so bili vsi trije zločinci obsojeni pred sodiščem v Gnjilanu na smrt, Lešid pn, ki je pomagal skriti truplo, na
4	leta robije.	i
Nova odkritja ponarejevalski aferi
O ponarejevalcih denarja iz Velikega Bečke-reka smo včeraj že poročali. Glavni krivec je dr. Ljudevit Reiser, njegov glavni pomagač pa gostilničar Jožef Agoion, ki je pri zaslišanju izdal vse svoje zveze s ponarejevalci denarja v inozemstvu, tako da so glavni inicijatorji te afere pravzaprav inozcmci. Tako je imel Agošlon zveze z znanim svetovnim falzifikatorjem Izidorjem Dušeni, ki ga poznajo vse evropske policije. Ta je prihajal v našo državo, seveda po trgovskih poslih, in dajal navodila, kako naj ponarejajo denar. Duš in Agošton 6ta hotela začeti tudi t ponarejanjem naših kolekov, pa sta to opustila, ker sta zračunala, da bi jim premalo neslo. Zbrala pa sla že med prijatelji za naprave in kliše 30.000 Din. Duš je napravil tudi nučrt za ponarejanje žetonov, kakršne rabijo v Monte Carlu. V ta namen je šel na Dunaj po denar, kamor pa mu je prišla policija za petami, nakar je odpotoval v Curih. Tu ga je iskal tudi Agošton, med tem pa je Duš že odpotoval v Monte Carlo. Agošton pri zasliševanju ni hotel povedati, kako je bilo v Monte Carlu in ■ žetoni. Najbrže »e sleparjem ni posrečilo spraviti pona-
rejene žetone v promet. Oblasti energično nadaljujejo preiskavo te afere, ki je, kakor vse kaže, pravcata mednarodna falzifikatorska afera.
b Volkovi. V vasi Cetini pri Splitu so so pojavila krdela volkov, ki ponoči napadajo staje in delajo kmetom veliko škodo. Prišli so najbrže iz Bosne, od koder sta jih prignala glad in mraz v toplejše kraje.
b V temnice! Obsojenci, ki so kaznovaj! z več ko 2 letoma ječe morajo odsedeti v kaznilnicah in ne v okrožnih sodiščih. Iz Splita so to dni odpremili v kaznilnice več takih obsojencev. Med temi je tudi neka Fedora Duniariir, ki je umorila svojega zaročenca Antona Raueljtikfl, ki mora odsedeti večletno kazen v Begu.ij<iu.
b 11-letni deček izginil. Pred dnevi je odšel z doma v Beogradu dijak II. razreda srbsko-ruske gimnazije Lav Gapurjenko. Doslej ga že niso našli.
b Oče »miss Jugoslavije 1931.C jc Čeh V Osijeku so svečano sprejeli gdč. Katico Urban, ki je bila izvaljena, kakor srno že poročali, za »miss Jugoslavijo 1931.« Te dni bo odpotovala v Pariz, kjer bo živela tri tedne za nagrado. Ravno danes je dopolnila 20 let. Rojena je bilu
v Valjevu, kjer je služil njen oče kot vojaški kapelnik. Oče je Čeh, njena mati pa SrVjniiku.
b Zagoneten odhod slovenske služkinje. Trgovec Milan Todorovič v Beogradu je prijavil policiji, da je pred dnevi izginila njegova sluZ klnja Slovenka Roza Plavšak. S seboj je odnesla vse hiSne ključe. Doma je i* Donačke gore v ptujskem srezu in stara 16 let. Zanimivo je, da so beograjske stranke v zadnjem času prijavile več pobegov služkinj od svojih gospodarjev.
b Zločin bivšega kaznjenca. Pred dnevi to se sprli v bosanskih Platarih fantje zaradi nekega dekleta. Orožnika, ki je fante miril, je napadel nožem neki Ivan Juričič iz Brusnice ter ga težko ranil. Juričič je prebil le več let uradi ubojev in drugih zločinov v kaznilnicah.
J«
Kaznjenec pobegnil iz bolnice. Iz splošne bolnice v Ljubljani je pobegnil kaznjenec Albin Štruss, roj. 1. 1910. v Gumeru, srez Wei-senstein, pristojen v Bragučevo pri Mariboru, samski, ključavničar, ld so ga radi operacije pogoltnjene žlice pripeljali v Ljubljano iz zapora v Celju.
Marihop
m Naziv članov banskega sveta. Gospod ban Izdal tolmačenje naslova članov banskega »veta. Po tem tolmačenju se ne nazivajo >to-atol svetmtac, ampak le »člani banskega sveta".
svej“k< je eamo naslov visokih banovinskih uradnikov.
Pro1' Vesenjaka v Beograd Jutri četrtek, odpotuje k zasedanju Višjega zako^ nosnega sveta v Beograd minister v p g prof. Ivan Vesenjak, član sveta, m Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo TPI™apa^e v Pe'lek’ 30. t. m. zvečer. ^L m P^ane? ,b0 fwwrn O svojem dveletnem San? V ^ A^, v skriv-
m Šimenčevo gostovanje odgodeno. Tenorist t. Manj Šimenc je brzojavno obvestil gledali-
SZJZSZ Š* W’ed “^lenosti danesne more gostovati v »Prodani nevesti* Vsled teaa "** <" «* poroka. Včeraj sta nameščenca
KBX	8ad^TOke	šole	e-	Franjo
SOTto) ln njegova žena Antonija slavila srebrno poroko, le na mnoga leta!
kftsa- Včeraj je v Mariboru umrla ga. Marija Macarolova, rojena Starčeva soproga policijskega ipodinadzoraifca g. Ludvika Macarola. Pogreb bo v četrtek ob 16. uri izpred mrtvašnice na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin!
oddta?*™*™ Č" pri Pro®‘°™ljnem rešilnem -P ? mesečnem večernem tečaju m reševanje položili Franjo Rataj, Ferdo Ku-Hribernik, Joško Meniga, Drago Jamšek Franc čerče, Ivan Stumiberger, Anton Zupanek, Mirko Skrobar, Valjem Hermanskv.
LIT rx]e-	rešilnega moštva znatno po-
večaj. Tečaj je - vodni zdravnik rešilne postaje dr. Karel Ipavec.
ni Zopet sneg. Po izredno toplem, prav pomladanskem dnevu je v ponedeljek krog polnoči L	r1	,ki -1® znova pobelil mesto
J	L	Tf”dar	8» je za šport	premalo,
m	Samomor. Včeraj	zjutraj so	v	Mestnem
pa-rJiu v blazina spomenika, posvečenega majska deklaraciji, našli na tleh pod neko smreko mrtvega 521etnega V. K. z vrvjo krog vratu. Ugotovilo ee je, da se je K. obesil na šibko smrekovo vejo, ki se je pozneje vsled njegove teža odlomila, da je padel na tla. Truplo pokojnika «o po uradnem pregledu pre«neliali v mrtvašnaco na Pobrežje. Piri njem so našli dvoje poslovilnih	pisem. Samomor je izvršil
nadj	raznih nezgod, ka	jih je	imel	v	življenju.
m	Nesreča. N« poJedenetnih	tleh	je	v pone-
deljek padla in sl zlomila desno roko v zape-»tju učiteljica ga. Milica Mohorjeva.
m Težka nesreča v Framu. V ponedeljek je v Framu padel tamkajšnji posestnik, 441etm Jo*Mip Čretnik z oreh«, katerega je obsekaval, 7 metrov globoko na tla in »i zlomil hrbtenico. Prepeljali^ 60 ga v tukajšnjo bolnico.
n^ Tatvina obleke. V ponedeljek zvečer med 19. iai 20. uro se je neznanec spiazil skozi okno v liišo posestnika Josipa Marenčiča na Meljski cesti 6t. 64 in odnesel par častniških čevljev, vrednih 600 Din, 2 para moških čevljev, vrednih 500 Din, 2 ponošena suknjiča, vredna 150 Din, perila za 100 Din in Likalnik, vreden 150 Din. Skupna škoda znaša 1500 Dan. Tait se je pod oknom sezul in je pni odhodu pustil svoje čevlje — za spomin.
Gel#e
• Celjsko obrtništvo se poziva, da ee zglasi danes v sredo 28. t: m. ob 20. v pisarna obrtnega društva v Obrtnem domu radii razgovora o davčni napovedi.
• Davčna prijava za pridobnino. Gremaj trgovcev opozarja vse člane, da poteče rok za vložitev davčnih prijav s 6. februarjem.
* Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju sporoča vsem gospodarskim krogom v Celju ter njega bližnji in daljnji okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 3. februarja od 8. do 12. v posvetovalnici gremija v Razlagovi ulici št. 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali nasvet v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
* Na plesu trgovskih nameščencev, ki bo v soboto 81. januarja, bo evirala znana godba »Merkur« iz Ljubljane.
• Predavanje o turizmu in o Alpah bo v soboto 81. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20-80. Predaval bo znani alpinist g. dr. Tuma Henrik k Ljubljane. Predavanje spremljajo ekiioptične slike.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 1. do 7. januarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 5; škr-latinka v mestu 1, v okolici 7; davica v okolici 3; šen v okolici 1; krčevita odrevenelost v okolici 1.
* Smrtna kosa. V ponedeljek je v Liscah umrla ga. Kasper Tereizija, posestnica iz Vuzenice, stara 66 let. Pokojna gospa je prišla k svoji hčerki, posestnici gospej Petriček v Lis-oah na obisk, pa je po kratki bolezni umrla. Prepeljali eo jo v Vuzenico, kjer bo pokopana. —- V javni bolnici je umri v ponedeljek 471etni Kovačič Jakob, kamnosek pri tvrdki Slavec v Kranju, doma iz Sv. Krištofa pri Laškem. Tudi on je prišel *a nekaj časa i* Kranja domov, pa je zfboiel doma in so ga moraill »praviti r celjsko bolnico, kjer je umrl.
• Nezgoda na drkularki. Pri hotelirju Volčan Mul na Brežicah zaposleni sluga Humar Stanislav se je pred štirinajstimi dnevi pri ža-gamju drv na oiirkularki globoko ranil v prst love roke. Rano je zanemarjal dotilej da je nastala nevarna komplikacij« in »o g* morali prepel jeti v celjeko javno bolnioo.
Svečana sveiosavska proslava na Taboru
Ljubljana, 27. januarja. Srbska pravoslavna občina je priredila no-ooi na Taboru proslavo Sv. Save za odrasle.
Proslave so se udeležili večinoma s soprogami ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, komandant Dravske divizije div. general Ilič, komandant mesta gen. Popovič, inšpektor artilerijske brigade gen. Popovič, šef štaba polkovnik Miličevič, polkovnik Cvejič, polnoštevilni oficirski zbor ljubljanske garnizije, župan dr Puc,
I.	podstarosta SK.J Gaogl, podslarosta ljubljanske sokolske župe Marolt, ravnatelj Glasbeno Matice Hubad, dekan filozofske fakultete dr. Kelemina, vseučiliški profesor dr. Hadži, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Turk, dvor na dama Tavčarjeva, holandski konzul Knez, Breški načelnik dr. Andrejka, tajnik TPD Pogačnik, policijski zdravnik dr. Avramovič, podpredsednik JCL Pustoslemšek, sreski nadzornik Rape, postajenačelnik Ludvik, odbor pravoslavne cerkvene občine s proto Jankovičem na Selu in številno občinstvo iz Ljubljane in bližnje okolice.
Spored proslave je bil zelo pester. Prva točka so bile alegorične slike iz zgodovine Jugoslavije. Sodelovalo je pri njih članstvo Sokola
I	in vojaštvo 40. pešpolka. Scene je sestavil in vodil g. Rudolf Ryška. Besedilo je spisal in ga prednašal pisatelj dr. Ivan Lah. Muzikalno Kompozicijo je zložil dirigent brnske -opere g. Balatka, izvajal pa je orkester j)0d vodstvom g. Svetla. Scena je bila razdeljena na 14 zelo prisrčnih slik. Pričenja se s slavo Dušanovega carstva in vodi na nesrečno Kosovsko polje do tja, ko Kosovska devojka nudi zadnjo kapljico umirajočemu junaku. Prihajajo vile ,ki žalujejo nad propastjo nesrečnega naroda. Zasužnjeni narod mora dajati cvet ženstva v hareme sovražnikov. Guslar je edini, ki s svojimi junaškimi pesmimi spodbuja v narodu sveži duh in zavest. Junaški svečeniki so se postavili na če-lu naroda, ki jG po stoletjih izvojeval zopot svo* jo samostojnost. Ti se niso zadovoljili samo s tem, temveč so polagali glavno važnost na prosvetni procvit naroda. Nastopila je nova doba, s katero se je pojavil tudi nov neprijatelj na severu. Dvoglavni črni orel je napadel mirno živeči narod. Započel je težak boj, a junaški srbski narod se ni udal. Samo zavest junaštva, vera v resnico mu je rodila moč in zmago. Revolucionarni pokret, ki se je globoko Mre zal v srca Jugoslovanov, živečih pod tujim jarmom, ni miroval. Združil se je s skupni ideji, ki jo vsem rodila Jugoslavijo.
Po alegoričnih slikah, ki jim je občinstvo navdušeno ploskalo, zlasti zadnji, ki jo je zaključila državna himna «Bože pravde« so sledile pevske točke, ki jih je nadvse precizno izvajal mešan zbor gojencev moškega in ženskega učiteljišča pod vodstvom Emila Adamiča. Solo točke je pela gdč. Mesec iz zadnjega letnika ien. učit. Vsaka točka je žela burne aplavze. Po koncertu se je razvil ples in lepa neprisiljena zabava.
prosvetna ustanova na Bledu
Otvoritev 6 tedenskega kmetijskega tečaja.
Bled, 26. januarja. Bled in njega okolica bi spričo svoje nad vse ugodne lege pri smoternem in racionelnem gospodarstvu napredoval še v vse drugi meri, »ko bi se ljudstvo zavedalo, da je neobhodno potrebno posvečati kmetijstvu vseh panog čim veS pozornosti in zanimanja. Gotovo je, da do-naša tujski promet velike koristi, zato je popolnoma pravilno in pohvale vredno, da je zanimanje vseh za tujsko prometno politiko na višku. Vendar je pa povdariti, da bi bili dohodki nedogledno večji, čim bi se polagala pokornost tudi kmetijskim vprašanjem v večji in izdatnejši meni, kot dosedaj. Bled uvaža v času sezije velike množine najraznovrstnejše-ga sadja in tudi drugih življenskih potrebščin, iz različnih krajev in celo iz inozemstva ter daje drugim mastne zaslužke, ko bi lahko nudil sam vse najboljše.
Uvidevajoč veliko važnost teh nad vse peresih vprašanj, je g. inž. Rataj, sreski kmetijski referent v Radovljici v zvezi z drugimi odločujočimi činitelji začel resno razmišljati, kako bi bilo možno v čim večji meri odpomoči temu gospodarskemu nedostatku.
Ustanovil je na Bledu v hotelu »Unionu«
6	tedenski tečaj, ki je namenjen v prvi vrsti »aSeniu kmetovalcu in njegovi gospodinji, kjer se bosta lahko naučila vse ono prepotrebno poklicno in strokovno znanje, da bosta lahko z uspehom vršila poverjene jima naloge.
Pri otvoritvi je bilo navzočih več odličnih osebnosti, med njimi gg. dr. Janežič, dr. Oe-š&rk, dr. Slivnik, iz Radovljice, šol. upravitelj Oradnik, Rus, blejski župan in še mnogo dru-
Ra^ v kratkih besedah poji ■ 7-it i«n£piZ°rlni kmetovaluom važnost tečaja. Zato ,e želeti, da ,>i bila udeležba obojega spola čim večja. Tečaj se vrši trikrat tedensko, in sicer v četrtkih in sobotah od 5. do 8 ure zvečer ter ob nedeljah od pol štirih do pol Šestih popoldne.
Strokovna izobrazba je prvi pogoj v življen-Skem boju za uspešen napredek, ne samo pri obrtniku, temveč tudi pri kmetovalcu. Naš kmetovalec se uči le pri svojem očetu, ki ga nauči povečini samo to, kar zfta sam. Zelo važno nalogo vrše v tem pogledu naše kmetske šole in tečaji, zato naj bi jih obiskovali, ne samo odrasli kmetovalci, temveč tudi njihov naraščaj. Povdariti je, da bo le strokovno naobražen kmetovalec znal pridoma izkoristiti vsa moderna sredstva za povzdigo svojega stanu in bo le kot tak vzdržal v ži vi jenskem boju ter bo sčasoma skušal zmanjšati gospodarsko krizo, ki ga dane« venomer tlači z neodoljivo silo aa rob propada.
Detomor na Vodovodni cesti
Tragedija nezakonske matere pred senatom petorice
otroka in ga odpeljala na svoj dom. Mislila je nedvomno, da bo moža s tem zadovoljila, da bo ta prepričan, da je to njegov pravi otrok in da bo tako rešena mučnega položaja.
Toda kmalu nato je Dečji dom prejel dopis od županstva in duhovnega urada v Škofji Loki, da je družina Zajc v Škofji Loki neznana. Nekako ob tej priliki se je zglasila v Dečjem domu tudi žena ljubljanskega trgovca ga. Ela Krov-škova, ki je tamkaj glede na dobljene informacije izpovedala, da je dozdevna Zajčeva v resnici Terezija šiška in da je ravno ona prevzela otroka Franca Jakša od rejnice Grudnove.
Na ta način je Dečji dom doznal za pravi naslov obtoženke, nakar se je 21. novembra leta 1930. odpeljala zaščitna sestra Josipina Hočevarjeva na njen dom, kjer je res našla otroka in ga spoznala za tistega, ki je bil v reji pri Frančiški Grumovi.
Glede na te ugotovitve so orožniki nato aretirali obtoženko, ki je seveda uvidela, da svojega postopanja nikakor ne more opravičiti in je zato kmalu priznala, da je tvojega otroka 18. novembra 1929. res usmrtila. Zagovarja se t tem da je dejanje izvršila v stiski, ker ni vedela^ kaj bi počela z otrokom.
Obtoženka — stasito kmečko dekle je med čitanjem obtožnice mestoma krčevito ihtela. Zagovarjala se je, da je bila po odpustu iz bolnice vsa zmešana, da je blodila brez vseh sredstev vsa obupana po Ljubljani z otrokom v naročju in da je hotela izvršiti samomor. Kako je prišlo do tega, da je otroka zadušila, se ne spominja.
Predsednik Mladič je ugotovil, da je obtoženka lažnive narave in da jo tako slika tudi domače županstvo.
Zagovornik dr. Miha Krek je v zagovoru po-vdarjal, da je bila obtoženka nezakonska hči, da je kot taka^ okusila mnogo trpljenja, da je njen sedanji mož noseče ni hotel videti in da si la* hko mislila, da bo tudi njo pustil, kot je pustil mater svojega prvega nezakonskega otroka. V 5 mesecu nosna je odšla s kmetov v mesto iskat službe, ki jo je dobila v operni kleti. Tam je delala do zadnjega dne in odšla nato v bolnico, kjer je bila po 8 cjnell predčasno odpuščena. Reva je tavala po mestu, več dni ni zavžila hrane, hud mraz je bil, nastopile so poporodne motnje in tako je prišlo do detomora.
Ko so sodniki odhajali v posvetovalnico, 6e je obtoženka krčevito ihte vrgla na kolena in s povzdignjenimi rokami prosila milosti. Obsojena je bila radi detomora in poizkušene goljufije na dve leti in 1 mesec strogega zapora.
Ljubljana, 27. januarja.
Danes so se od 8 30 do 14 50 vršile 4 obravnav c pred senatom trojice, 1 pa pred senatom Pctorice. Senat je obstojal iz predsednika Mladiču in sodnikov Kralju in Lederhasa, ki sta se mu pri zadnji obravnavi pridružila se sodnika Avsec in Merala. Državno tožilstvo je zastopal državni pravdnik dr. Fellucher.
Najzanimivejša je bila zadnja obravnava proti 24-letni Tereziji šiški z Rake na Dolenjskem, posestnikovi ženi v Zalokah št. 4. Obtožnica ji je očitala:
Dne 8. novembra 1. 1929. je bila sprejeta v žensko bolnico Terezija Kunstel, sedaj poročena Šiška. Še istega dne je porodila nezakonskega otroka moškega spola, ki je pri krstu dobil ime Franc. Dne 16. novembra je bila obtoženka z otrokom kot zdrava odpuščena iz bolniške oskrbe. Oče njenega nezakonskega otroka je bil Franc Šiška, posestnik v Zalokah pri Raki.
Kam je obtoženka po odhodu iz bolnice odšla, ni točno ugotovljeno. Ona sama zatrjuje, da je odšla proti Fužinam, kjer jo je za dva dni sprejela pod streho neka stara ženica.
Dne 24. novembra pa je betonski delavec Milan Šimnic našel v stari gramozni jami poleg Vodovodne ceste med smetmi srednjevelik paket, ga iz radovednosti odprl in našel v njem mrtvega otroka. O najdbi je takoj obvestil policijo, ki pa brezsrčne matere ni mogla ugotoviti.
Sodna komisija je 25. novembra izvršila obdukcijo in ugotovila, da je bil otrok star nad 9 dni in da je njegova smrt nastopila radi za-dušenja.
Dne 18. maja 1. 1930. se je obtoženka poročila 8 svojim sedanjim možem. Ta je vedel, da mu mu je žena svoječasno porodila otroka, ki ga pa do poroke ni videl. Zahteval je, da žena otroka pripelje domov, kajti možu je zatrjevala, da ima otroka v reji.
Da se izmota iz mučnega položaja, je prišla obtoženka na originalno idejo. Zglasila se je jeseni 1930 pod nepravim imenom v Dečjem domu v Ljubljani in izjavila, da bi kot bogata žena želela adoptirati otroka moškega spola, ki naj bi imel ves telesni popis tak, kakor je zahtevala. Izdajala se je za Angelo Zajc iz Škofje Loke.
Zavodna uprava je sicer uvedla primerne poizvedbe o dozdevni družini Zajc, preden pa »o bile te zaključene, se je obtoženki posrečilo uresničiti spretno zasnovano idejo. Zglasila se je pri Frančiški Grumovi — ko je že poprej v zavodu zvedela, da bi prišel v poštev zanjo njen rejenec Franc Jakša — in od njo tudi prevzela tega
Velik shod rudarjev na Lokah
Loke, 25. januarja. Danes popoldne se je ob 3. uri vršil v zadružni dvorani sijajno obiskan shod, ki ga je sklicala Zveza rudarjev iz Zagorja. Kljub skrajno slabemu vremenu je bil obisk izredno velik, kar je razumljivo, ker so na shodu obravnavali važne rudarske zadeve. Zborovanje se je vršilo ob prisotnosti sreskega načelnika g. Podboja.
Zbranemu delavstvu je prvi izpregovoril g. Šober Franc, ki je poročal o delu delegacije v Beogradu v zadevi priključitve bratovskih skladnic k splošnemu zavarovanju. Delegacija se je oglasila pri gg. ministrih za šume in rude ter socijalne politike, katerima je poto žila o težkem položaju rudarjev v Dravski banovini. Pokazala sta polno razumevanje za rudarske težnje in obljubila svojo pomoč, da se nameravana priključitev bratovskih skladnic k splošnemu zavarovanju ne izvrši. Nato prečita resolucijo, ki bo odposlana na pristojna ministrstva. V njej je utemeljen obstoj bratovskih skladnic. Resolucijo sprejmejo zborovalci z največjim zadovoljstvom in z upanjem na uspeh.
Sledila je druga točka dnevnega reda, in sicer je poročal g. Arh Jurij o položaju rudarjev in nadaljni ukrepi glede na obstojeSo premogovno krizo. Med drugim je izvajal: Stanje v premogokopnih revirjih je neznosno. Odjem premoga se še vedno ni zvišal, delo se vrši v zmanjšanem obsegu, torej je tudi zaslužek skrajno slab. Obstoji pa še večja nevarnost. Grozi nam namreč redukcija večjega števila delavstva, če ne bodo dobile privatne premo-gokopne družbe večjih naročil. Da bi so temu odpomoglo, bo odšla k g. banu od delavstva izvoljena deputacija in ga prosila za pomoč eso-bito v teh dveh točkah:
1. da kraljevska banska uprava z vsemi svojimi sredstvi vpliva pri centralni ■ vladi, da se doseže čim večja omejitev uvoza inozemskega premoga, kar bi imelo za posledico večjo uporabo domačega premoga.
2. kmalu se bodo vršila nova pogajanja za dobavo premoga med državno železnico in privatnimi premogokopi. V slučaju ponovnih sporov na teh pogajanjih se naj izogiba vsemu, kar bi moglo škodovati že itak težko prizadetemu delavstvu.
Tudi poročilo o delovanju Gospodarske zadruge delavski dom (mesarija) je podal g.-Arh Jurij. Omenja razveseljiv napredek in poziva vse one, ki še niso včlanjeni, posebno oni iz Lok in Kisovca, da to čimprej izvrše in postanejo tako odjemalci svoje lastne ustanove. Ves shod se je vršil mirno, v znamenju težkih skrbi, ki tarejo naše delavstvo.
Trbovlje
Jajca štajerske kokoši za valenje. Letošnjo pomlad bo srenko načelstvo oddajalo interesentom jajea za valenje po 1 Din in enodnevni piščeti ?»°i i^- P'"i komad °d rujave štajerske kokoši.
dajalo ho samo onim,' ki bodo gojili samo štajersko pasmo. RHflcktanti naj se javijo pri županstvu.
Novo mesto
Osebna vest. Novomeščan g. Ferdo Mersol, okr. sodnik v Trebnjem je premeščen v Novo mesto kot namestnik drž. tožilca.
Nesreča v gozdu. Brezposelni sedlar Anton Lokar iz Zg. Karteljevega je delal v gozdu hmelj-niške graščine. Sekala sta z Jožetom čečeličein, hlapcem iz Dol. Karteljevega. Lokar je podstavljal polena, Cečelič je sekal. Pa je usodnega popoldne Lokar prepočasi nastavil ali je Cečetič prehitro zamahnil in že so odleteli Lokarju trije srednji prsti leve roke. Le palec in mezinec sta ostala. Na prevozu v bolnico je mož izgubil mnogo krvi, vendar je upanje, da bo okreval.
• !! , so.,e zrušM na Jožefa Mauserja, tesača iz Valte vasi. Tesal je hlode in jih zlagal s to-vanši na kup. Pa se je cel stolp nenadno porušil in obsulo ga je tramovje, mu pa k sreči le levo nogo pritisnilo v členku.
% odsekal. Vpokojcni major Evgen Muller iz Stražnjega vrlia pri Črnomlju je v zabavo cepil drva. Spodletelo mu je in odletel je pod sekiro levi palec, tik dlani 1
Slepec pred sodniki. Naši čitatelji ec bodo morda se spominjali bilke, ki se je vršila preteklo jesen v bližini Gotni vasi med novome-skiini orožniki in proslulini vlomilcem Antonom Stangljem. V soboto ga je orožniška patrulja privedla pred sodnike tukajšnjega okrožnega sodišča. Vidno potrt je stal pred njimi in poslušal obtožnico, radi vloma in tatvin koles, pušk, re-pelirnih pištol z naboji itd. kot tudi nasilja proti orožnikom. Glede zadnjega je dejal, da se prav nič ne spominja in ne zaveda takratnega dejanja. Priznal je vlom v zagrebško trgovino Josipa Pavliniča, ki mu je lani 23. oktobra odnesel kolo, tri lovske puške, dve avtomatski pištoli in dve sto nabojev, enako je priznal tatvino 1500 Din vrednega kolesa, ki ga je izmaknil znancu Alojziju Beletu iz Gotne vasi, kot tudi tatvino tretjega tisoč Din cenjenega kolesa neznanega lastnika. Priznal je celo grehe, ki jih je doslej vztrajno tajil pred orožniki in pred preiskovalnim sodnikom. Obsojen je bil na tri in pol leta ječe ter na izgubo častnih	pravic.	Proti	previsoko odmerjeni kazni sc je	pritožil.
Železniško upravo prosimo, da posveti tudi dolenjski železnici malo več	pažnje.	Pogosto	se
dogaja, da kurilna naprava po vagonih ni v redu in vse potiskanje vzvoda iz »toplo« na »mrzlo« je odveč in brezuspešno in ubogim potnikom puhti neznosna vročina pod noge in v glavo, prostora drugod pa	navadno ni.	V	in-
teresu ljudskega zdravja naj hi se lemu odpo-
moglo.	1
Kamnik
Sestanek državnih nameščencev. Prvi društveni sestanek »Okrožne skupine državnih nameščencev za okrožje Kamnik« se vrši v soboto 31. janu-arja v gostilni »Grajski dvor« (»Pri Petru«) ob 20. uri zvečer. Vsi člani in po njih vpeljani gostje vljudno vabljeni!
"Občni zbor »Narodne Čitalnice« ho v četrtek 29. t. m. ob 8. uri v društveni dvorani. Vabimo k obilni udeležbi!
Knjižnica Narodne čitalnice je začela zopet poslovati. Izposoja slovenske, nemške in hrvaške
n,'(le,j° dopoldne. Knjižnica obsega okrog 3000 knjig.	B
Iz dijaških vrst, Tudi kamniški dijaki so se vrgli v vrtinec društvenega življenja, ki sc je v Kamniku pričelo zadnje čase razveseljivo razvi-
Ji ' i rT.ra'. ".J0 za f,1)runr veseloigro »Veseli dan ah Matiček sc ženi«. Režija je v dobrih ro-kali zato upamo, da bo igra v vsakm oziru uspela.
Slfolt . jl mosta v valove Selčice
.	Škofja	Loka, 25. jan.
Bilo je v soboto popoldne okoli 14. ure, ko se je zbrala na Kapucinskem mostu v predmestju Škofj Loke gruča gledalcev, da prisostvuje svojevrstni senzaciji, ki jo je pripravila javnosti posebna stava med skupino pivcev 'in g. Andrejem Pogačnikom iz Puštala.
Pogačnik je bil pripravljen za ceno 100 Din skočiti izza železne ograje mostu v ledenomr-,e valove Selščice kakih 15 m globoko. Nihče ni prav veroval, da bo Andrej tvegal dokaj drzen skok v vodo, ko se je že pojavil skakalec sredi mostu, hip nato že preplezal ograjo in se takoj zatem pognal v globočino.
Le zfi kratek čas so mrzli valovi zagrnili nenavadnega plavača, ko si je Andrej s krepkimi gibi rezal pot na. obrežje, ki ga je brez najmanjše poškodbe tudi dosegel.
Na suhem je kajpak pričakovala pogumnega Andreja obljubljena nagrada, ki je bila dovolj trdo prislužena.
Vest o zimskem plavaču se je kaj hitro razvedela po vsej soseščini in je vzbudila dokaj vsakovrstnih komentarjev.
Irije vlomi v eni noči
„	.	Poljčane, 26. januarja.
U tatovih zadnje čase pri nas ni bilo Čuti. Te noči pa so se zapet pojavili uzmoviči. Kar pri treh strankah so se oglasili, in sticer dvaikrat v Sp. Lažah, enkrat pa v Sp. Poljčanah.
Najprej so skušali vdreti pri Majžlerju v Sp. Lažah v delavnico, kjer »o kanili se polastiti raznega mizarskega orodja. 2e so odstranili ključavnice z vrat, ko so zaslišali v sosodnji sobi neke glasove ter so jo nato brez plena od-kurili v noč...
Iste noči se je morda iz iste druščine oglasil tat kar nedaleč od tod pni Kohuetovih ali po domače Graščakovih. — Semkaj se je nedavno vrinil sin iz Francije, ki Je biil zaposlen v rudniku. S seboj si je prinesel precej lepih oblek In poleg nekaj denarja tudi prvovrsten gramofon s krasnimi ploščami. Vse to je zdaj zadišalo nekomu, da se je omenjene noči splazil v hišo. A mu je uspelo le delno. Prilastil S1-	3 P®0®®6« graniofona jn drugih mamil pa
m bilo najti. K sreči se je vse to nahajalo v sosednji izbi, kjer je prenočeval in straži} svojo lastnino lastnik sam.
S tem večjim uspehom pa so se lotili svojega umazanega dela uzmoviči v Sp. Poljčanah, ^ojzu Kraglju so odnesli iz kleti 100 litrov najboljšega vinoa. Gospodar ima navado, da 8ez dan pusti viseti ključ nad vrati in ga še le zvečer odnese noteir. To pot pa ga je slučajno pozabil.
Požar na Rakeku
V	rli gasilci so preprečili večjo nesrečo
_	Rakek, 20. januarja.
Kavno ko so v soboto zvečer ljudje dobro legli k počitku, jih je vrge1 iz postelj glas gasilskega roga, ki jim je naznanjal, da nekje gori in da je pomoč nujna.
In res na vzhodni strani vasi je nebo močno žarelo. Vnela se je hiša, ki stoji za lesno tovarno tvrdke Žagar. Ogenj sta opazila tovarniški čuvaj in še neki delavec. Alarmirala sta gasilce. Vse je hitelo na pomoč. Gasilci z brizgalno, s katero so takoj stopili v akciio in ogenj še dokaj hitro pogasili. PSre& £Ta e bil ogenj opažen o pravem času in se ni razširil na poleg ležeče lesno skladišče.
Ljudje se pa po vasi niso ravno preveč prestrašili, kakor je ob takih prilikah navadno. To pa za to, ker ni bilo plat zvona, ki po noči vedno učinkuje porazno.
Braslovče
Nocm požar. V sredo 21. t m. oh 8. uri zve-cer Je začel nenadoma goreti kozolec g. Hrena v Braslovčah. Gasilno društvo jc bilo v nekaj minutah na licu požara, vendar se ni dalo ko-
takoi Zt reB,ti\kerJe bU nal,ol,,ien s krmo in
tornn l' ,°RnjU- Po par urah delovanja je mo-
orna bnzgahia ogenj doccia iidušila. Na pomoč ZPrČ	,rui!v,a 1>"r^IJe, Kamenče, Le-
»kci/n 1fmar,no oh !’■«. ki pa niso stopila v a il K Ir Se.ORenj ni siril- S'CČa je bila v tem, da je bilo mirno vreme. Kako je nastal požar,
e še nc ve, sum, jo pa, da je bil najbržc pod-aknjen. Poslopje je bilo zelo malo zavarovano, tako da ne krije niti polovico škode Avtomobilska nesreča. Ko je vozil avto g. Useta iz Vranskega iz Šoštanja proti domu, mu je na gladki cesti onkraj Braslovč zanesli) avto z ceste teko, da je treščil z vso silo v drevo, ki stoji več metrov od ceste proč. Avto se je ves razbil, dočim so odnesli potniki le lažje poškodbe. Ker avto ni mogel več naprej, je odpeljal potnike z svojim vozom g. Košenina, ponesrečeni avto so pa drugi dan spravili v popravilo.
Jesenice
Poroka. V nedeljo sta bila poročena v župni ccrkvi na Koroški-Bcli %.Vrevec Fran, čolnar na blejskem jezeru in gdč. Gusti Omamna « J«, vornika. Novoporočencema obilo sreče' Nedovoljeno orožje. V zadnjih dneh so jese-mski orožniki našli v neki hiši v Plavškera rovtu nad Jesenicami več vojaških pušk, nekaj drugega orožja in streliva, ki datira gotovo ie ia prevratne dobe. Aretirali so posestnikovega sin« K., ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi nedovoljenega imetja orožja.
Izgnani. Naših državljanov je bilo po drugih državah izgnanih in oddanih koinisarjatu 95. Tujih državljanov je bilo po raznih oblaslvih izgnanih in oddanih komisarja!« aa iagon 69 oseb.
JUGOSLOVAN
■jg jmiiibu	ii	m	i	■	nmmmm—mmmmmmmmmmm
Minister Sernec o krizi lesne industrije
Odgovor na spomcnico zveze gozdnih in lesnih industrijalcev. — Načrt za ublažitev krize.
V	začetku februarja se bo vršila v ministrstvu za gozdove in rudnike velika anketa o krizi lesne industrije. Konferenca je bila sklicana vsled spomenice, ki so jo gozdni iu lesni industrijci predložili ministru za »ume in rudnike inž. Dušanu Sernecu.
Minister Dušan Sernec je podal važno izjavo, v kateri je označil glavne smeri akcije, ki jo namerava izvesti v svrho ozdravitve omenjene kriz. Minister Sernec obljublja v svoji izjavi, da bo šel lesnim industrijcem na roko, da se najde čim primernejša sporazumna rešitev glede vprašanja omejitve sekanja in prodaje lesu, da se na ta način pride do znižanja produkcije. Dalje je minister pripravljen nuditi Industriji svoje usluge glede vprašanja z 'žamja mezd in plač kakor tudi glede vprašanja izvoznega kartela.
Minister Sernec je dalje pripravljen podpirati želje industrijalcev glede vprašanja železniških tarif, ležarine, glede vprašanja bremen, ki padajo na industrijo od zavarovanja delavcev in od davkov ter vsled visoke obrestne mere pri bankah.
Vprašanje omejitve prodaje lesu bo g. minister natančno proučil, a vprašanje omejitve sekanja bi se morda rešilo na ta način, da se firmam dovoli enoletna od-goditev preliminarijev. Ako pride do sporazumne omejitve produkcije in ako se dobi privolitev pristojnih činiteljev, je g ml-n.ster Sernec pripravljen pristati na to, da se predujmi (avansi) plačujejo samo v oni višini, ki bo odgovarjala skrčeni produkciji. Isto bi veljalo tudi za neizkoriščene preliminarije iz 1. 1930.
Glede razlike med starimi in novimi gozdnimi taksami je minister voljan proučiti to vprašanje v smeri, da bi se pla-čanje taks razdelilo na tri leta. Isto bi veljalo tudi za odplačevanje v 18 mesečnih obrokih za redno etatno leto.
Na revizijo gozdne ta'-se bi ministrstvo ne moglo pristati. Istotako tudi ne na revizijo mere gradbenega, kurilnega in trhleča lesu.
Minister za šume in rude bo strogo rahteval, da se dolgoročne pogodbe Izvijajo po obstoječih zakonih. Storil bo s svoje strani vse potrebno, da prenehajo vse šikane s strani državnih gozdnih obl a st e v, v kolikor so take šikane in veksacije obstojale.
Naredba o klupiranju se bo razveljavila, ker je minister usvojil nekatere predloge Zveze lesnih industrijcev glede dovolitve klupiranja pri izvajanju dolgoročnih pogodb. Glede bonifikacij za sušenje kurilnih drv bo izdal g. minster gozdnim direkcijam navodila, po katerih se ima tolmačiti dotična naredba v smislu, kot mu je bilo predlagano s strani Zveze lesnih industrijcev.
Glede računanja letev izjavlja g. minister, da bo proučil to vprašanje v smislu, da se imajo letve računati v slučaju ne-od vrni j iv e škode po enotni pogodbeni ceni od 1 m*. Pri škodi, ki bi se mogla odvrniti, pa se bo moralo računati po obstoječi tarifi, t. j. od kosa.
Gospodarske vesti
X Jugoimport n* Nizozemskem. Jugoslovan-iko-nizozeinska trgovinska zbornica v Rotter-damu je obvestila Zavod za pospeSevanje zu-nanje trgovine, da se je ustanovilo trgovinsko druStvo Jugoimport, ki bo opravljalo vea promet z vsem trgovskim blagom med obema državama. DruStvo je protokolirano v Rotterdamu.	.
X Za gospodarsko in kulturno sbližanje ■ Argentino. Poslaništvo republike Argentine sporoča, da sta se argentinski poslanik v Beogradu g. Candiot in generalni konzul republike Argentine Debarrios vrnila iz Zagreba v Beograd. Poročilo veli, da sta bila Candiot in Debarrios prijetno presenečena nad sprejemom, ki sta ga bila deležna v Zagrebu. V razgovoru v zbornici r.a trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je o priliki poseta in presedanja industrijskih ustanov argentinska misija ugotovila možnost okrepitve trgovske izmenjave med Jugoslavijo in Argentino. Prav tako je o priliki ogledovanja kulturnih ustanov, kakor n. pr. Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in drugih ugotovila, da je moči okrepiti kulturne zveze med Jugoslavijo in Argen tino.
X Nabava piaarniSke opreme za okrajna sn-diSča. Na ozemlju bivSe kraljevine Srbije se (e ustanovila cela vrsta okrajnih sodišč, ki »e » pohištvom (pisalnimi mizami, stoli, policami, omarami iti.) na novo opremijo. Za dobavo te opreme je razpisana pri ministrstvu pravdo ofertplna licitacija, ki «e vrši dne 10 februarja 1031. V celoti ere za dobavo nohiStva v približni vrednosti 1 in pol milHona dinarjev. Posroii za licitacijo se dohe v ekonomatn mi nistr«fva pravde.
X Tečaj *a damsko friziranj« v Ljubljani. Zavod za pospeSevanie ohrta Zbornice th TOT v Ljubliani opozarja brivsko-frlrerske obrtnik® In pomočnilte. da priredi v Ljubliani trimeceč ni tečaf za damsko frizirnnj«. Točaj sp prične v ponedeljek 1fi. febnaria t. 1. ter se bo vr?tl po trikrat na teden od ‘>0. do 00 ure 7VPČor v prostorih meščanske Sole v Liubljani VTT. (Sp, Sifikal. Poučevalo sp hn praMi^to delo ri^ei« tega pa predavalo tudi o brivsk »-frizerski hi-
gijeni. Prijaviti se je neposredno na Zavod PO Zbornice za TOl do najkasneje 10. februarja 16931. Pristojbina za obisk tečaja znaša Din 200"—. Ker je prostora samo za največ 24 mest, se mojstri in pomočniki brivsko-frizer-ske stroke, ki bi se radi udeležili tečaja, opozarjajo, da pravočasno vpošljejo svojo prijavo.
Dobave
Dne 3. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi IV. annijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 85 garnitur mesarskega inodja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornu e za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja t. 1. ponudbe glede oddaje raznih časopisov v vezavo; do 31. januarja t. 1. pa glede dobave 4476 komadov matric in kompletnih pisav. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 6 transformatorjev, 30.000 kg negaSenega apna in 200 kom. ležajev.
Dne 4. felruarja t. 1. se Do vršila pri Komandi Vriaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija glede dobave drv in premoga. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. februarja t 1. ponudbe glede dobave 50 kg azbestnih vrvic, 100 kg firneža, 20 kg terpentina,
5 kg sikativa in 10 komadov karborundum plošč.
Borzna poročila
dne 27. ja,nuarja 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 27. januarja. Amsterdam 22'79, Berlin 18-45—13-48, Bruselj 7'8976, Budimpešta 9-8904, Curih 109590, Dunaj 79467—79767, London 275-03, Newyork 56-435—56‘635, Pariz 222—, Praga 167-28—16808, Trst 296 33 do 296-50.
Zagreb, 27. januarja. Amsterdam 12’76 do 22-82, Dunaj 794-67—797-67, Berlin 13-45 do 13-48, Bruselj 789*76 bi., Budimpešta 989'04 bi., London 274-63—275-43, Milan 295-4433—297-4433, Newyork kabel 56-545—56-745, Newyork ček 56-435-56-635, Pariz 222'- bl„ Praga 167 28 do 168-08. ZUrich 1094-40-1097 40.
Dunaj, 27. januarja. Amsterdam 286-13, Beograd 12-5613, Berlin 169-13, Bruselj 99-15, Budimpešta 124-17, BukareSta 4-2275, Kopenhagen 190, London 34 5463, Madrid 7315, Milan 37 235, Newyork 711-40, Pariz 27 87, Praga 210525, Sofija 5-1540, Stockholm 190-25, Varšava 79-69, Curih 137-61.
Curih, 27. januarja. Beograd 9'1270, Pariz 20-255, London 25-095, Newyork 516'90, Bruselj 72'05, Milan 27-055, Madrid 53-40, Amsterdam 207-90, Berlin 12284, Dunaj 7266, Stockholm 138-35, Oslo 138-10, Kopenhagen 138-10, Sofija 3-7425, Praga 15‘295, Varšava 57'925, Budimpešta 90-25.
Vrednostni papirji
Dunaj, 27. januarja. Bankverein 16'50, Kreditni zavod 46-80, Dunav-Sava-Adria 14, Prioritete 90-65, Trbovlje 40, Leykam 2'75. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 27. januarja. 7% Blaire 79'25—80. Newyork. 27. januarja. 8% Blaire 91—92, 7X Blaire 7975—80-25, 7% pos. drž. hip. banko 79-80.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpreirtenjeno slaba, promet: 1 vagon hrastovih podnic, 1 vag. javorjevih plohov, 1 vag. bukovih drv.
Agitirajte za Jugoslovana!
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
NaLulaiumi pap r
po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4.
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana« — Cena
Din 6--.
Zeleznafo vino
lekarnarja dr. G. PICCOLI-j« v Ljubljani krepča oalabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324
Lani so razpetali 3,000.000 steklenic radenske vode
Zdravstvene razmere v ljutomersko-radgon-skeni srezu
Ljutomer, 26. januarja.
V	tukajšnjem srezu blizu Gornje Radgone nahajajoče se zdravilišče v Slatini Radencih Je posetil tekom lanskega leta 701 gost. Od tega števila odpade na Ljubljano in ostalo Slovenijo 180 posetnikov, na Zagreb in Hrvatsko 243, na Beograd in ostalo Srbijo pa 76 oeeb. Vsi ostali so bili inozemci, največ i* Avstrije in Madžarske.
Mineralne vode je radinsko zdravilišče v minulem letu razpečalo v tu- in inozemstvu nad 3,000.000 steklenic.
Po zadnjih zdravstveno-statističnih podatkih je bilo koncem minulega leta v vsem Ijutomer-sko-radgonskem srezu 33.401 prebivalcev. Porok je. bilo sklenjenih tekom lanskega leta 290, od teh največ (107) v prvem četrtletju, a najmanj v 3. četrtletju. Rojenih Je bilo 995, umrlo pa je 554 oseb, od teh nasilne smrti 24. Na jetiki je umrlo 54 ljudi, a na srčni kapi 41.
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikib (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
Skupščina krajnega odbora Rdečega križa v Marenbergu
Marenberg, 26. januarja.
V	nedeljo se je vršila v državni osnovni Soli d*‘uga redna letna skupščina društva RdeSi križ za Marenberg in olcolioo.
Za tekoče leto je pristopilo dosedaj že 61 rednih in 15 podpornih članov. Skupščine se je udeležilo okrog 40 Članov. Navzoč je bil tudi odposlanec ljubljanskega oblastnega odbora g. Malnerič.
Po otvoritvi skupščine, pozdravu in uvodnih besedah predsednika šolskega upravitelja go»p. Lešnika so poročali funkoijonarji. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika ponovno g. Mirko Lešnik, k dosedanjemu odboru so se pa Izvolili soglasno v odbor še gg. sodni predstojnik Janko Cerček, odvetnik dr. Ivan Winterhalter, mag. farmacije Vladimir Tomič in trgovec Josip Langeršek. V nadzorni odbor pa (je bil izvoljen še sodni oticijal gosp. Josip Uršič.
Odposlanec oblastnega odbora g. Mal n e nič je v poljudnih besedah raztolmačil skupščini človekoljubno dolo dru&tva Rdeči križ.
Pri slučajnostih je prosil invalid g. Pogorelčnik Franc, naj Rdeči križ skrbi tudi za največje vojne Srtve invalide, kar sta mu predsednik in odposlanec oblastnega odbora zagotovila. Upamo, da bo sedanji odbor lahko nemoteno izvršil stavljene naloge za trpeče človeštvo.
Pismo iz Trebnjega
Superkolavdacija uradnega poslopja.- — Sokolski prednjaškl tečaj.
Impozantno novo uradno poslopje v Trebnjem je dogotovljeno, poslednje formalnosti bo bile preteklo sredo ob priliki superkolavdacije opravljeue in stavba, ki je ponos trebanjske doliue, je izročena svojemu namenu.
S	to stavbo je Trebnje veliko pridobilo. Vsem je znano, da je bilo Trebnje že na tem, da izgubi svoje okrajno sodišče radi neodgo-varjajočih prostorov za svoje urade. Še več! Delali so že na to, da se okrajno sodišče celo preseli na Mirno, ker so podjetni Mirenčani zagotovili, da postavijo novo uradno poslopje. Pa tudi drugi uradi so bili v Trebnjem v veliki stiski s prostori. Tako n. pr. pošta, ki Je imela za vse svoje poslovanje samo eno sobo, dalje oddelek finančne kontrole, ki sploh ni mogel dobiti pripravnih prostorov za svoje urade in je moral iskati lokalov že v dobri pol ure oddaljeni vasi Račjeselo pri Trebnjem. Velika je bila odgovornost občine same, ki je odločevala
o	tem vprašanju. 2e predzadnji občinski odbor pod vodstvom bivšega župana g. Josipa Žafrana je uvidel, da se preselitev okr. sodišča ne sme dopustiti in je sklenil zidati novo uradno poslopje. Ko je temu odboru prenehal mandat, je novi občinski odbor pod sedanjim županom g. Josipom Zupančičem takoj nadaljeval delo v tej smeri. Stavba je pričela rasti po načrtu arhitekta g. Ivana Zupana iz Ljubljane, ki je prejel prvo nagrado za svoje delo. Gradlia stavbe je bila pa' poverjena podjetju G. Tonnics iz Ljubljane, katero je stavbo naravnost vzorno dogradilo. V novem uradnem poslopju so nastanjeni vsi uradi, okrajno so-diSče, poSta, oddelek finančne kontrole, žan-darmerija, občinski urad, notarska pisarna in mnogo zasebnih strank.
Tehnični odsek Sokola r Trebnjem je sklenil prirediti društveni prednjaški tečaj od 15. februarja do 22. marca t. 1. Tečaj ima namen,
da vzgoji bodoče prednjake, katerim bo poverjena propaganda sokolske misli na deželi, kjer še ni sokolskih edinic. Bratska sokolska društva in pa bližnja šolska vodstva, ki bodo te dni prejela vsa navodila, pa prosimo, da svoje prijave pošljejo do 10. februarja. Pozdravljamo to misel agilnega sokolskega društva v Trebnjem in želimo največ sadov in uspehov za veliko sokolsko idejo — in bodoče odgovorno delo, ki nas še čaka. Zdravo!	—	an.
Šmartno pri Litiji
Glede na naio veti. da je bil poslovodja tuk. kmet. zadruge odpuščen, popravljamo resnici na ljubo, da ja g. Aloji Lesjak IS. t. m. sam na svojo inicijativo službo kot poslovodja kmet. zadruge pismeno odpovedal. Res je tudi, da je nad 4 leta vodil prodajalne kmet. zadruge s dobrim uspehom. Bil je poslovodja prodajalne in nikoli ne poslovodja likvidiranega letnega oddelka.
Ponoviče
V	dopisu i« Ponovič je bilo objavljeno, da bodo nastanjeni v gradu mladoletni zločinci. V tej zadevi smo prejeli sledeče pojasnilo: V deškem vzgajaliiču, ki se te dni preseli v Ponoviče, so nahajajo otroci in mladoletniki, ki so bili oddani v prisilno vzgojo. Prišli so v zavod radi pomanjkljive ali slabe vzgoje, večkrat radi slabih socijalnih razmer, katerih irtev so postali. Njih prestopki pa niso zločini, zato dela krivico tem »ptičkom brez gnezda«, kdor jili označi z» zločince, kar niso.
Litija
Knjigovodski letaj. V sredo ob 19. ho v luk. osnovni loli pričetek knjigovodskega tečaja zn obrtniške mojstre. Poučeval bo g. prof. Slavko Kranjc, in sicer vsako sredo, četrtek In petek.
InSpekcija. Obrtno nadaljevalno šolo v Litiji je inspiciral inšpektor obrtnih šol g. prof. M. Presl. Akoravno obstoja obrtna šola pri nas šele poldrugo leto, je bil g. inšpektor z uspehi popolnoma zadovoljen.
Odhodnica. Sokolsko društvo je priredilo od-hodnico svojemu dolgoletnemu članu g. Mihi Steinerju, nadzorniku proge v Litiji. Imenovani je služboval samo v Litiji 24 let in je bil sedaj vpokojen. Na njegovo mesto je nastavljen g. Ronko, ki je službo že nastopil.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Lep dar. Gostilničar, mesar in popestnik gosp. Jožef Koder pri Sv. Lovrencu na Pohorju je velikodušno daroval večjo množino prvovrstnega prekajenega mesa in kruha za pogostitev tuk. šolske mladine in napravil v tem zlasti ubožnim otrokom veliko uslugo. — Šolsko upraviteljstvo mu izreka zato iskreno zahvalo.
Mokronog
Dražba avtomobila
Osebni Fiat 505 se bo prodajal na prostovoljni javni dražbi v soboto, dne 31. januarja ob pol 11. uri v notarski pisarni v Ribnici.
Preselitveno naznanilo
Cenjenemu občinstvu in številnim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo znano trgovino z zlatom in srebrnino
iz Šelenburgove ul. 6
v sosednjo hišo st. 4
(hiša zavarovalne družbe Croatia)
Zagotavljajoč tudi v novem lokalu solidno in točno postrežbo se priporočam
A* FUChS« slatar in Juvalir
Zimski kmetski teta j. V nedeljo 18. L m. je bila otvoritev zimskega kmetskega tečaja. Otvo-ril ga je predsednikov namestnik kmetijskega odbora g. Franc Majcen. Prvi dan je prisostvovalo 24 poslušalcev. Predavala sta med drugim sreski kmetijski referent g. Ambrož in g. Pučnik o umetnih gnojilih. V sredo 21. t. tn. sta predn-
vala pri enakem obisku g. ing. Muck v poljedelstvu in g. dr. Škulj o higijeni. Obisk tečaja ponovno toplo priporočamo.
Pevski klub. Razšel se je »Pevski klub«, ki je vso svojo imovino podaril tuk. sokolskemu društvu.
Hrastnik
Hrastniški vodovod bodo na spomlad menda vendarle pričeli graditi, ako bo namreč odobrena postavka občinskega proračuna. Opazovanja in merjenja na izbranem studencu gori pod Mrzlico pri posestniku Potrati so pokazala, da je voda ob vsakem vremenu enako čista in enako močna; poleti kakor pozimi, tudi po največjih nalivih je priteče na sekundo osem litrov, kar bo za Hrastnik vsekakor zadoščalo.
Šmartno ob Paki
Vsa krajevna društva so že imela občne zbore, na katerih so bile podane bilance delovanja v lanskem letu. Povsod se je pokazal lep napredek. Vsled tega so bili tudi povečini izvoljeni vsi stari odbori. Le gasilno društvo še ni imelo občnega zbora. Predvidoma se bo vršil dne 1. februarja.
Kulturno gibanje. Naša sorazmerno majhna občina bi lahko bila veren dokaz tistim, ki trde, kako pade zanimanje za dobro čtivo med preprostim ljudstvom, da to ni res. Sledeče številke naj to dokažejo. Mohorjeva družba ima pri nas 250 članov. Mladinska Matica 116, Vodnikova družba 25, Modra ptic« 10 in Cankarjeva družba
7	članov. Med naše ljudstvo je prišlo v tekočem književnem letu 2132 knjig. Pole* tega i” še mnogo naročnikov na strokovne in literarne revije. Sokolska knjižnica, ki posluje komaj dva meseca, je izposodila že 154 knjig. Za Šmartno so to vsekakor velike in razveseljive številke. Posameznim poverjenikom naj bi dale pobudo /« še intenzivnejše delovanje.	.
JCr. hunska uprava j« osnovni soli naklonil >x svoto 3000 Din zn obdarovanje siromašnih otrok. Na svoji zadnji konferenci je učiteljski *b°r izbral 45 otrok, ki bodo obdarovani z čevlji in obleko. V imenu otrok in staršev naj bo s tem izrečena kr. banski upravi najtoplcjša zahvala r.s njen plemeniti dar.
Šmarje—Sap
Predavanje. V nedeljo 18. januarja je predaval na sestanku sadjarske podružnice višji sadjarski nadzornik g. I>rag. Humek. Sestanek je otvoril g. župan Jos. Škerjanec. Sestanka sc je udeležilo okrog 40 starejših in mlajših posestnikov i* našega okrožja. V poljudnem predavanju nam je g. predavatelj položil na srce, da se poprimem« sadjarstva, ki nam donaša vsako leto mnogo denarja brez posebnega truda in stroškov. šal je, da je mnogo odvisno od kvalitete, ki |o dosežemo z negovanjem in gnojenjem sadnega drevja ter uničevanjem sadnih škodljivcev.
Pred kratkim nas je zapustila gdč. Erna Svliott, ki je skoraj 10 let službovala pri nas. N« njeno mesto je prišla Ra. Drofenik ii Litije. —- Ni vzporednice pa so bile sem imenovane g d (L Pavla Narobe in Marija Valenčič. — Upamo, da nam oblast kaj kmalu imenuje »talnega upravitelja — to mesto je namreč po odhodu g. Musarja te vedno nezasedeno.
Kultura
Nar. gledališče v Mariboru
Narodno gledališče v Mariboru je v »redi dvanajste sezone in v prvi, ko se mora boriti proti ivočnemu filmu, ki ni po6tal samo navadna, ^ temveč v (.Irci ponebnih mariborskih razmer tudi po-litično-nacijonalna konkurenca. Tako »o naši nemški in ponemčeni someščani dobili dvoje — nemških operetnih gledališč. Gledališko vodstvo se je te konkurence dobro zavedalo, zato je poskrbelo posebno za izboljšanje glasbenih predstav. Angažiralo je na novo režiserja in tenorista g. Djuko Trbuhoviča, povečalo zbor za pet novih moči in obenem tudi pomnožilo število glasbenih predstav. Na novo je pridobilo naposled mlado su-breto gdč. Elzo Barbičevo.
Manj sprememb je bilo pri drami. Tu so ostali skoraj vsi stari člani in članice, izvzemši g. Josipa Daneša, ki je odšel v Ljubljano. Namesto njega je bil kot igralec-ljubimec in režiser angažiran g. Hinko Tomašič. Tako razpolaga vodstvo v tej sezoni s štirimi režiserji: gg. Jožetom Kovičem, Vladimirjem Skrbinškom in Hinkom Tomažičem v drami ter g. Djuko Trbuhovičem v opereti. Dirigent je ostal g. Lojze Herzog. Mimo tega je dobilo vodstvo v g. Ussarju talentiranega in pridnega gledališkega slikarja, ki se je uveljavil tudi že v Nemčiji.
Razmeroma majhno število obiskovalcev našega gledališča, ki vseh trdi abonmajev niti ni popolnoma izčrpalo, sili k naglemu tempu dela. Od začetka sezone do 1. januarja letos je bilo treba naštudirati 11 del, 6 dramskih in 5 glasbenih. Drama je dala v celoti 31 (največje število 9, je dosegla »Gospa ministrica«), opereta in opera pa 35 predstav. Premijere v drami so bile: Sen kresne noči, Gospa ministrica. Sveti plamen, Ala-din, Življenje je lepo in Duh zemlje; v opereti in operi pa: Aleksandra, Škrjančkov gaj, Lutka, Prodana nevesta in Grof Luksemburški.
Vsi ti novi stroški: nove moči, povečan zbor, povečano število glasbenih predstav, zvišanje gaž
in izboljšanje inscenacij v drami je za vodstvo težko breme, posebno še, ker ie obisk ni povečal, temveč zaradi konkurence zvočnega filma še zmanjšal. Vsemu temu so se pridružile Se razne druge finančne težkoče, tantijeme po novem avtorskem zakonu itd., tako da je gledališče prav v začetku tega meseca zabredlo v nevarno krizo, iz katere bo brez pomoči poklicanih oblasti težko najti izhod. V poslednjem času se je porodila tudi zamisel četrtega, dijaškega abonmana, ki je vsekakor dobra in bi jo bilo treba « vsemi močmi t dpreti. Vedno in povrod tožimo, da naša mladina nima smisla za drugo nego za šport. Tu naj sc pokaž- pot, ki vodi do ljubezni do naše gledališke umetnosti. Na ta način »e bodo pa vzgojili tudi poznejši redni obiskovalci gledališča.
Prepričani smo, da bo tako javnost kakor tudi o’ last razumela poslanstvo našega gledališča in bo storila svojo dolžnost, da ga ohrani ter mu omogoči bodoči razvoj, kajti sicer bi nam ostal somo še — nemški zvočni film!	R.	R.
Razgovor z Lidijo Wisiakovo
Ko sem v sobi v drugem nadstropju čakal minut, ki mi jih bo Lidija Wisiakova dovolila za kratek razgovor, sem Bkozi okno gledal kos ljubljanskega ambienta, kakor se pač vidi iz drugega nadstropja takihle hi8 v centru naSe-ga mesta: restavracijski vrt in pest praznih kostanjev sredi zime, kos zelenega sveta, ki čaka, da bodo ljudje ie kaj sezidali na njem, strehe hišic in tretja, Četrta nadstropja hiš — visft vis, nekje zadaj pa sama palača Kreditne banke in senzacijonalni nebotičnik zraven nje, ki ves v lesenih odrih štrli pod nebo kakor neroden, malo prenagel mejnik med majhnimi, nizkimi časi, ki so menda za nami in velikimi, ki nam bodo še prišli. Po cesti spodaj, po najlepši, po najbolj gosposki, edini aveniji našega mesta, so tekli majhni ljudje na eno in na drugo stran, sluge iz trgovin so se široko pehali na svojih triciklih, mrzla tišina je vladala za okni pred menoj, samo
enkrat je ropot motornega kolesa c uliee prodrl v sobo — taka tišina in tak mir je življenje v Ljubljani. In sredi te majhne, tesne tišine sem čakal Lidije Wisiakove, umetnice iz velikega sveta, članice Opčre Comique v Parizu, in sem se bal, da bo prišla neznana dama, daljnja in nedostopna, in da Ji bo vse to pre-klavrno in premalo in da se ji ne bo zdelo vredno izgubljati časa za vse to — saj vemo, kako je z našimi ljudmi: gredo v široki svet in postanejo veliki in tuji in ne morejo imeti z nami ničesar več.
Potem so se odprla vrata in prišla je Lidija Wisiakova in prišla je v resnici dama iz Pariza, toda dama, ki je v sebi, v obrazu, v očeh, v kretnjah, v vsej svoji pojavi ohranila še skoraj vso isto lepo, vse ljubezni vredno preproščino, ki jo ima slovensko dekle, in prosto, z zaupanjem se je razvil kratek pomenek.
Lidija Wisiakova je v Parizu že kar hudo doma, zdaj je že tretje leto angažirana na Opčri Comique. V Ljubljano je prišla samo na kratek dopust, ki so ji ga v zadnjem hipu podaljšali do tridesetega — v Ljubljano prihaja od časa do časa po malo počitka in miru, v Parizu ima dela čez glavo. Zaradi te prezaposlenosti se tudi tako težko pripravi za gostovanje doma — prihodnjo zimo pa bo vendarle, tako upa, nastopila v Ljubljani, Lani Je gostovala v Pragi, potem šest tednov v Touquet, Pariš Plage — to gostovanje ji je dalo izredno veliko dela. Decembra je plesala v ChSteletu, za Opžro največjem teatru Pariza, ko se je znameniti plesalec Maurice Chevalier vrnil iz Amerike. Nastopala je na raznih elitnih soa-rejah, tako n. pr. na večeru Pršfecture de police (policijske direkcije), Cercle interaliž (krožka, v katerem se zbirajo najodličnejši pripadniki in predstavniki Franciji prijateljskih držav in v katerem se shaja najboljša pariška družba, aristokracija, diplomacija itd.), po božiču je nastopila v Lidu, poleg tega pa še stalne obveznosti do Opžre Comique — dela, da človek ne pride do oddiha.
Prav ob času, ko se je odpravljala na tale
dopust domov, je režiser slovitega najboljšega francoskega zvočnega filma »Sous les toits de Pariš« (Pod strehami Pariza), poveril Vlčku nalogo, da pripravi plese za njegov novi film Le million, ki ga prav tako izvršuje tvrdka Tobis. Zaradi svojega odhoda Lidija VVisiako-va pri tej stvari ni mogla sodelovati, pač pa se bo z Vlčkorn zavezala filmskima tvrdkama Aubert in Pathč Nathan, ki sta že stavili ponudbe. Za maj sta VVisiakova in Vlček vabljena na turnejo po Holandiji. Ce bo dopuščal čas, bosta pripravila en cel večer za impresa-ria največje sodobne španske plesalke Argentine, ki bi rad organiziral turnejo po vsej Franciji in Ameriki.
»Kakor vidite,« je rekla Lidija Wisiakova, so pred mano široko odprte perspektive in lahko sem zadovoljna. Ko sem pred leti odhajala v Pariz, na Op6ro Comique niti mislila nisem, zdaj sem tretje leto nje Članica in še mnogo imam pred seboj. — Vlček je baletni mojster v Chftteletu, njegov zbor šteje 80 plesalk. Od časa do časa gostuje pri nas.«
Tako je v tihi sobi preštevala, kar Je bilo, in mislila o tem, kaj vse še bo — brez samohvale, preprosto, kakor znajo samo tiste resnično sodobne žene, ki se jim ne zdi vredno delati senzacije iz dejstva, da živijo od svojega dela in talenta. In ko mi je na koncu pravila, da bi rada julija enkrat za dva meseca prišla domov, da se pošteno oddahne — sem čutil globoko spoštovanje pred njo in pred življenjem, za katero se bije v srcu sveta.
Poslovil sem se z željo, da jo bomo vendar kmalu srečali tudi na večeru njene umetnosti doma.	Fri.
Bogomir Magajna v slovaščini. Bratislavski dnevnik »Slovak« je pred dnevi prinesel v svojem feljtonu prevod Bogomira Magajne novele iz življenja ruskih emigrantov »Stenka Razin«.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc I 4/31-1
Prvi edikt.
Na podstavi člena 49. zakona z dne 80. novembra 1920 o proračunskih dvanajstinah za meseoe december 1925., januar, februar in marec 1926., Službene Novine z dne 1. decembra 1925, štev. 27(i/LXXl, Uradni list z dne 23. decembra 1925., §t. 880/113 in uredbe ministrstva pravde s dne 2. maja 1927, St. 5503/26, Služ-bpn-e Novine z dne 12. maja 1927, »t. 126/XXVII, Uradni list z dne 21. maja 1927., St. 232/56, v ivezi s § 86 zak. o notranji ureditvi, obnavljanju hi popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930, Služb. Novine št. 146/LIII/308, •e določa dan
15. februarja 1931, ko naj se začne ravnati z osnutkom nove zean-l$6ke knjige za katastrsko občino Kupšinci v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po §§ 86 sl. zakona o notranji ureditvi, obnavljanju in popravljanju zemljiških knjig z dne 18. maja 1930., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo i vpisom v novo zemljiško knjigo moči nove lastninske zastavne in druge zeniljiškoiknjiižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge in razveljavljati.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve
najkesneje do vštetega 31. decembra 1931:
a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige, da bi se iapremenili vpisi, kd so obseženi v njej in ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi, da se tovede ta izpre-meuvba z odpisom, pripisom ali prenosom, bodisi, da se popravi označba zemljišč ali s spajanjem zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače;
b) ved ona, ki so si pridobili še pred dnem otvoritve nove zemljiške knjige na zemljiščih, vipisanih v njej, ali na njih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vpta, kolikor bd bilo treba te pravice vpisati kot stara bremena in še niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni osnovi, ali niso bile vpisane tako, kakor je treba.
Prijavne dolžnosti v ničemer ne izpreminja to, da je pravica, ki jo je treba prijaviti, očitna is javne knjige, ki &e ne uporablja vež, ali iz kake sodne rešitve, ali da teče pri sodišču pro&nja strank, ki se tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico uveljavljati zahtevke, ki se morajo pri-
1 sviti zoper tretje osebe, ki si pridobe zemlji-ikoknjižne pravice v dobri veri na podstavi vpisov v novi zemljiški knjigi, kolikor ti vpisi niso izpodbijani.
Ce se ediktni rok zamudi, postavitev v prej-fcijl stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok Pj^imemim strankam ne sme podaljševati.
Priglasitve je treba podati okrajnemu sodi-|8u v Murski Soboti, pri istem okrajnem sodi-Sču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpo-
^ Vlile deželi'0 sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 20. januarja 1931.
E 311/30—20.	221
Dražbeni oldic.
Dne 6. marca 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Sev. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trebnje, vi. št. 37, in zemljiška knjiga k. o. Cešnjevk, vi. št. 178.
Cenilna vrednost:	obeh nepremičnin
znaša 317.692 Din 58 p; vrednost pritikline: 3725 Din; najmanjši ponudek: je cenilna vrednost.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, 4 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Trebnjem, dne 24. januarja 1931.
E 632/30-4.
224
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Go-lavabuika, vi. št. 29.
Cenilna vrednost: 89.789 Din 75 p; vrednost pritikline: 9575 Din; najmanjši ponudek: 59.860 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo 7jdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenigradec, dne 19. januarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T No. 175/1—F.	199a—2—2
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste t območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 30. septembra 1931.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka za vsako navedno progo posebej in sicer v ponedeljek, 23. februarja 1931.
Celotni razglas o tej licitaciji je objavljen v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovana« št. 20 z dne 25. januarja 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 21. januarja 1931.
*
196-2—2
T. No 51/8
Razglas
o prvi ustni licitaciji *a dobavo gramoza na progi km 43-32 -110 državne ceste št. 50.
Sre.sko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. No. 614/1 z dne 17. januarja 1931. prvo ustno licitacijo za dobavo k amozi. za progo km 43-32—110 državne ceste št. 50.	■
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v petek dne 27. februarja in v soboto dne 28. februarja 1931.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih objavah« »Jugoslovana« z dne 25. januarja 1931.
Sresko načelstvo v Celju, dne 22. januarja 1931.
St. 149.
217
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državnih cestah št. 2, 49 in 50.
Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. januarja 1931. V. No. 614/1 razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl. 86 in 98 zakona o državnem račimovodstvu * dne 0. marca 1921 in njegovih sprememb ozir. dopolnitev, objavljenih v »Službenih Novinah« z dne 25. novembra 1931, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državnih cest:
I. Državna cesta št. 2:
km 576423—5805 iz kamnoloma Kušarje 300 m* v znesku Din 22.500'—;
kni 580-5—5855 iz kamnoloma Griže 350 m* v znesku Din 24.500'—;
km 585-5—592-5 iz kamnoloma Draga 500 m* v znesku Din 37.500'—;
km 592'5—598*0 iz kamnoloma Peščenjek 210 m* v znesku Din 12.600-—;
km 5980—603'5 iz kamnoloma Razdrto 400 m* v znesku Din 30.000—;
km 603-5—613-5 iz kamnoloma Lan išče 940 m* v znesku Din 70.500-—;
km 613-5—618-304 iz kamnoloma Verd 600 m* v znesku Din 78.000-—;
km 618-304—621-0 iz kamnoloma Verd 000 m* v znesku Din 78.000-—;
km 621-0—625-0 iz ka„ >loma Verd 700 m* v zneska Din 95.2<VV—;
km 625-0—633-970 Iz kamnoloma Preska 900 m' v znesku Din 99.000-—.
II. Državna cesta št. 49:
km 00—3-0 iz kamnoloma Šinkovec 600* v znesku Din 66.000—;
km 3-0—18 0 iz kamnoloma Šinkovec 1220 m' v znesku Din 97 600—;
km 18-0—220 iz kamnoloma Močilnik 340 m* v znesku Din 27.200-—;
km 22 0—290 .iz kamnoloma Raskovec 370 m* v znesku Din 29.600-—;
km 290—340 iz kamnoloma Žgavec 490 m* v anesku Din 39.200-—;
km 340—44-4 Iz kamnoloma Garčar. vrh 345 m* v znesku Din 27.600.
III. Državna cesta fit. 50:
km 0 966—70 iz kamnoloma Verd 700 m* v znesku Din 98.000—;
km 70—150 iz kamnoloma Trzin 800 m* v znesku Din 96.000—;
km 150—320 iz kamnoloma Rebro 1160 m* v znesku Din 69.600;
km 320—370 iz kamnoloma Zadraga 260 m* v znesku Din 13.000-—;
km 37.0—43-320 iz kamnoloma Zavrh 300 m* v znesku Din 15.000.
Licilaoija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka Ljubljana za vsako navedeno progo posebej, in sioer: za državno cesto št. 2 dne 2. marca 1931 ob 8. uri*
za državno cesto št. 49 dne 2. marca 1931 ob 15. uri,
za državno cesto št. 50 dne 8. marca 1„.,1 ob 8. uri.
Pojasnila o dražbenih in dobavnih po-g4- dol;'o interesenti v uradnih urah tehničnega razdelka Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
Vsak ponudnik mora pred licitacijo podpisati izjavo, da pristaja na dražbene in dobavne pogoje, ter predloži predsedniku komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem trimesečju in priznanico o vloženi 10%-ni kavciji, odmerjeni po proračunski vsoti. Oproščeni so od vložitve kavcije le mali posestniki, ki predlože uradno potrdilo pristojnega županstva, da so povsem zanesljivi.
Kavcijo je vložiti pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani najpozneje do 28. februarja 1931.
Kavcija more obstajati iz gotovine, iz državnih in od države garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1931.
Državnooestna uprava si pridržuje pravico oddati dobavo brez orira na višino po-nudenih enotnih cen in si pridržuje pravico, dobavo zvišati, znižati ali sploh ukini«.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 26. januarja 1931.
$
794/11.	225—2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan 5. januarja 1931. ob enajstih nabavo:
1000 kg ječmenove kave.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija dri. rudnika Velenje, dne 24. januarja 1931.
Razne objave
218-3-1
Poziv.
Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani, r. z. z o. z., je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Dobrova pni Ljubljani, 24. januarja 1931.
Likvidacijski odbor.
*
207
Razid društva.
Veled sklepa občnega zbora se je društvo »Katoliška liga« v Ljubljani prostovoljno razšlo.
Tomc Valentin, s. r.,
bivši predsednik.
V
210
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda deške meščanske šole v Krškem, izdano dne 15. julija 1914 na ime: Lončarič Ivan, rodom z Jesenic ob Savi.
Proglašam ga za neveljavno.
Lončarit Ivan, g. r.
B. 2W. ‘Remavtgue:	3
jPof nazaj
Roman
0
(Copyriglit by M. Feature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Odrinili smo. Amerikanci so vpili in migali za nami. Posebno neutrudljiv je bil oni seržant iz Dres-den-a. Tudi Kosole je bil ginjen, kolikor je to pri starem vojaku sploh Se mogoče. Zakrulil je nekaj v slovo in pomahal z roko, kar je pa pri njemu vedno tako zgledalo, kot bi grozil. Potem se je obnil k Beth-ke-ju in dejal: »Cisto pametni kajoni, kaj?«
Adolf je pokimal. Molče smo Sli naprej.
Iz vasi so se ozirali ljudje za nami. Na oknih neke železniške čuvajnice so stale cvetlice. Neka žena, polnih prsi, je dojila dete. Oblečena je bila v modro obleko. Psi so lajali za nami. Na cesti je naskakoval petelin kokoS. Mi smo pušili brez misli.
Ludovik Breyer je jedel svoj prepečenec. Našega kruha, v katerem je bilo toliko blata, njegov od zdravil oslabljeni želodec, ni mogel prebavljati. Navzlic temu, da mu je dal Weil neke vrste mavcaste kaše, da bi njegova čreva zacementiral, smo morali zelo pogosto zastajati in ga spraviti za kakšen grm. Stokal je od bolečin, ker prihajala je samo še kri iz njega.
Korakati, korakati. Cona poljskih bolnišnic. Cona preskrbovalnih uradov. Velik park samih platan. Pod
njimi nosilnice in ranjenci. Listje pada in jih pokriva rdeče in zlato.
Lazaret za one, ki jih je zastrupil plin. Sami težki slučaji, ki jih ni bilo mogoče spraviti naprej. Modrikasti, voščeni, zelenkasti obrazi, mrtve, od kisline razjedene oči, hropeči, dušeči se, umirajoči. Vsi hočejo proč, ker se boje, da ne bi bili ujeti, kakor da ne bi bilo vseeno, kje bodo umrli.
Skušali smo jih tolažiti s tem, da smo jim pripovedovali, da bodo pri Amerikancih bolje preskrbljeni, toda niso nas poslušali. Vedno so nam klicali in nas prosili, da naj jih vzamemo seboj. Nekateri, ki so mogli še hoditi, so se nam pridružili in poizkušali se vleči z nami. Niso nam verovali, da je možno še vse odpraviti naprej, predno bodo prišli Amerikanci. Enemu izmed njih se je vlila kri, čez štiri minute je bil mrtev.
Njih klici so bili nekaj strašnega. Bledi obrazi so zgledali v čistem zraku tako nenaravno. Nekaj najstrašnejšega so bile njih brade. Nekam same zase so stale, trdo, trmoglavo; bohotno so rastle po upadlih licih, podobne črnim oblegam gob, ki so se tembolj razvijale, čim bolj so lica upadala.
Nekateri težko ranjeni so stegovali tanke, sive roke kot otroci. »Vzemite me vendar seboj, tovariši,« so prosili, »vzemite me seboj, tovariši.«
V	njih očesnih jamah so tičale že globoke, tuje sence, iz katerih so se vspenjale zenice kot vtopljenci iz vode. Drugi zopet so bili tihi in mirni in nam sledili samo s pogledi, kolikor daleč so mogli. Eden se je obrnil. Na trebuhu je ležal in stiskal glavo med ro-
kami. Morda, da nas ni hotel videti; lahko je tudi, da je imel strel v zadnjici in je moral zato tako ležati.
Počasi zamira klicanje. Ceste se vlečejo dolgočasno. Mi vlačimo s seboj mnogo stvari, ker nekaj se mora prinesti domov. Na nebu vise oblaki. Popoldne prodre solnce; breze, na katerih je samo še malo listja, se zrcalijo v deževnih lužah na potih. Lahak duh visi na vejah.
Ko sem korakal s tornistro na hrbtu in povešeno glavo, sem videl na cestnih obronkih v čistih deževnih mlakah podobo jasnih svilenih dreves, in sicer v tem slučanem ogledalu bolj jasno, kot v resnici. Posti jan v rjavo zemljo je ležal kos neba, drevesa globina in jasnost. Groza me je obšla naenkrat. Po dolgem času sem zopet enkrat čutil, da je nekaj lepega, da je to tukaj lepo je, ta podoba v mlaki pred menoj ... V tej grozoti se mi je srce visoko dvignilo: za trenotek je vse odpadlo od mene — prvič sem čutil: mir poglej: mir — čuti ga popolnoma: mir. Pritisk, ki ni dotedaj popustil, se je izgubil, nekaj nepozabnega, novega se je dvignilo, galeb, beli galeb mir, trepetajoče obzorje, trepetajoče pričakovanje, prvi pogled, slutnja, upanje, prekipevajoče, prihajajoče: mir.
Ustrašil sem se in se ozrl; — tam zadaj leže na nosilnicah moji tovariši in še vedno kličejo. Mir Je, pa morajo umreti. Jaz pa trepečem od veselja in se ne sramujem. Kako čudno je to. —
Morda se za to vedno ponavljajo vojske, ker ne more človek nikdar popolnoma občutiti, kaj trpi človek.
Tomaž Carlyle.
'Jajznamenitejši angleSki zgodovinar Tomaž Carlyle je umrl pred 50. leti (5. februarja leta 1881). Najvažnejše njegovo delo je »Zgodovina Friderika Velikega«.
Iz velikomestnega življenja
■lestuajstlctno dekle je umorilo 57-letnega svojega »ljubimca«. — Umor ii ljubezni do otroka. — Ljudje, ki živo dvojno življenje.
Pred porotnim sodiščem v Berlinu se je zajela razprava proti komaj 16 let stari Liziki Neumannovi, ki je dala umoriti 57 let starega urarja Friderika Ulricha baje iz ljubezni do otroka, ki ga je pričakovala. Vse okolnosti tega procesa so takšne, da po pravici vzbujajo ogromno pozornost vsega berlinskega prebivalstva.
Predvsem je zanimivo že to, kako je živela obtoženka »dvojno« življenje, ne da bi njeni sta riši vedeli, kaj počne njihova edinka. Lizika Neumanova je namreč hči veleuglednih roditeljev in je živela čez dan kot takozvano ►dekle iz boljše hiše«. Učila se je klavir, učila se je tujih jezikov in obiskovala je tudi neko višjo šolo. Ponoči pa se je dekle popolnoma izpremenilo. Komaj so doma povečerjali in sta oče in mati odšla k počitku, jo je Lizika ubrala iz hiše in je odšla v najbolj »temni« del Berlina, kjer se je klatila po ulicah kakor običajna _ pocestnica ...
Kot stalna spremljevalca in »zaščitnika« na ovojih nočnih izletih si je pridobila dva »prijatelja«, katerima se je obesila na vrat in ki ata ji dajala, kar sta pač mogla, ona pa je ž njima delila, kar si je pridobila. Zjutraj pa se je Lizika zopet izpremenila v elegantno oblečeno »dekle iz boljše hiše«.
Prav takšno dvojno življenje je živel tudi u-inorjeni urarski mojster 57-letni Friderik Ul-brich. Podnevi je čepel v svoji delavnici, sklonjen nad svojo mizico, in popravljal ure, zvečer pa se je mali mojster izpremenil v velikega ženskarja, ki je zalezoval vsako žensko, ki jo je srečal. Za to svojo slabost je žrtvoval ves svoj zaslužek. Tako se je seznanil ponoči tudi z Liziko Neumanovo, s katero je kmalu začel razmerje na način, ki so ga javno ne da povedati.
Posledice »prijateljstva« z dvema mladeničema, ki jih je bila spoznala ponoči, pa za Liziko niso izostale. Ko je začela čutiti, da se ji bliža njena težka ura, se je vzbudil v njej čut materinstva in ljubezni do otroka, ki ga ni nikakor občutila kot napoto za njeno razuzdano življenje, pač pa je začela vse skrbno pripravljati za odločilno uro. Nakupila je potrebno pe rilo, gledala pa je tudi na to, da bi bil otrok preskrbljen za bodočnost. Za preskrbo pa je bilo treba denarja. In ker njena dva mlada »prijatelja« nista imela denarja, je Lizika na
govorila oba, naj ubijeta starega urarskega mojstra...
Oba Lizikina ljubimca sta stala tako močno pod njenim vplivom, da sta takoj pristala na njen predlog, računajoč vsaj na par sto zlatih mark plena.
Lani oktobra meseca se je Lizika dogovorila z urarjem, da ga bo zvečer obiskala. Res je prišla in odšla v stanovanje, njena »prijatelja« sta pa čakala zunaj. Ko pa je mojster zadremal, je Lizika vstala in obema odprla vrata v stanovanje. Oba sta se vrgla na urarja in ga začela daviti, Lizika pa je gledala s sekiro v roki. Ko pa ni urar dovolj naglo umrl, je dekle zakričalo: »Napravite konec, če ne ga bom ubila jaz ...«
Presenečeni pa so bili vsi trije, ko v urar-jevem stanovanju niso našli pri‘preiskavi omar več kot borih 28 mark. Nato so vsi trije jadrno pobegnili in sicer Lizika domov, kjer je naslednjega dne zopet igrala vlogo »hčere iz boljše hiše«, njena dva »prijatelja« pa sta pobegnila nekam na deželo.
Policija ae je dolgo trudila, da izsledi morilce, pa zastonj. Ko so pa pri ponovnem pregledu urarjevega stanovanja našli nekaj eito fotografij, samih žensk, si je bila policija kmalu na jasnem, da ima pri tem umoru neka ženska svoje prste vmes. Med fotografijami se je nahajala tudi fotografija Lizike in tako je dekle kmalu prišlo v roke pravice, i njo vred pa tudi oba njena »prijatelja«.
Tako živi svet v velikih mestih. Mi smo pa lahko zadovoljni, da še nimamo te vrste »hčera Iz boljših hiš« in tudi ne še »prijateljev« in »ljubimcev«, ki bi živeli od ženskega zaslužka podnevi tako, ponoči pa tako.
Vseučiliški profesor — dijak
77-Ietni profesor Berkhont na poljedelski vi soki šoli v Wageningenu na Holandskem se je dal vpisati na visoko šolo za obrt v Kothenu. Tam obiskuje predavanja o elektriki.
Nevaren slepar
Pred nekaj leti je igral v javnem življenju na Ogerskem veliko vlogo neki Josip Pilmonti, ki se je izdajal za »grofa«, kajti plemenitaški naslovi imajo za mnogo ljudi še vedno veliko veljavo. Pilmonti je v odlični družbi, ki ga je sprejela med-se kot »grofa«, tajinstveno namigoval, da je potomec stare poljske kraljevske rodbine in da ima pravico na poljski prestol. V Budimpešti si je gospod grof najel imenitno stanovanje in »kupil« si je tudi 4 avtomobile in zahajal je le v prvovrstne hotele, kakor se to pač za »grofa« spodobi. Po fsem, kakor je gospod »grof« živel, so morali ljudje sklepati, da je ta človek ali silno bogat, ali pa mora biti nevaren pustolovec.
Kmalu po svojem prihodu v Pešto je grof Pilmonti osnoval delniško družbo »Majestic«, ki naj bd dobila koncesijo za neko igralnico na Ogrskem. O tej novi družbi so se kmalu raznesle čudne govorice. Pravili so, da ima družba namen podpreti nekega opravičenca na poljski prestol, kar bo družbi silno neslo, 5e
se ta namen uresniči Potem so pravili, da stoji za to družbo neka skupina tujih kapitalistov z 12 milijoni dolarjev, a toliko premore tudi grof Piemonti sam. Takih in podobnih govoric je bilo vse polno, dokler se ni pokazalo, da obstoji vse to bogastvo samo v glavi in v sanjah gospoda »grofa«.
Govorili so pa ljudje o gospodu grofu in o njegovih načrtih tako dolgo, dokler se ni začela zanimati za vse to grofovstvo tudi policija. Prvo, kar je policija ugotovila, je bilo to, da gospod grof ni grof, drugič pa, da nima niti vinarja premoženja. Potem pa je policija tudi dognala, da je grof opeharil s »posojili« celo vrsto svojih odličnih prijateljev. In z ozirom na te odlične osebnosti, s katerimi je »grof« občeval, ga niso zaprli v ječo, ampak v norišnico...
: rnriri
Nova Hindenburgova skakalnica v Nemčiji.
Na tej skakalnioi se bo meseca februarja odločilo evropsko prvenstvo v skoku s smučkami.
Skakalnica se nahaja na Turinskem.______________________________
Koliko mraza prenese človek?
Vprašanje, koliko mraza prenese človek, se ponavlja vsako zimo. Navadno ljudje ne prisojajo človeku posebne odpornosti proti zimi, vendar pa je res, da človek prenese dosti več mraza, kakor si splošno mislimo. Raziskovalec polarnih krajev Nansen pripoveduje v opisu svojega prebivanja v večnem ledu in snegu, da je prenesel celo do 50 stopinj mraza, ne da bi bil zbolel, pač pa se je počutil zelo dobro. Z utrjevanjem se da v tem oziru mnogo doseči. Tudi letalci, ki letajo visoko, morajo v višinah prenesti po 40 stopinj mraza in tudi več.
Tujci v Berlinu
V	berlinskih hoteliih in gostilnah se je leta 1930. nastanilo 1.502.624 tujcev. Iz Nemčije jih je bilo 1.246.181, iz Amerike 4.85)5, iz Anglije 21.506, iz Holandske 13.017, iz Avstrije 21.309, iz Češke 17.883, iz Švedske 16.290 in iz Fran-oije 8182.
§fle®tali^c5e
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 28. januarja: »Trije vaški svetniki: Red C.
Četrtek, 29. januarja: Zaiprto.
Petek, 30. januarja: »Serija A-000001«. Red E. četrtek, 29. januarja: »Serija« A-000001« Red E.
Opera.
Sreda, 28. januarja: »Evgenij Onjegin«. Gosto.
vanje baritonista Borisa Popova. Red D. Četrtek, 29. januarja 1931. >La Mascotte«. Red B. Petek, 30. januarja: »Werther«. Red C.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda, 28. januarja ob 20. uri. »Prodana nevesta«. Gostovanj« g. Marija Šimenca. Izven.
Ljubljaua, sreda, 28. januarja: Opoldanski program odpa 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. ing. M. Kasal: Historija razvoja mestnih zgradb. 19.00 Dr. Nikola Preobražensky:	!u-
š&iina. 19.30 Literarna ura: 7 mladih pisateljev (Silvester Škerl). Fr. Grm: Glas in prvi >o-četfci govoru. 20.30 Dr. Stane Vurnik: Slovanska narodna pesem in njen slo-g. <',.oo Koi._ t Radio orkestra. 22.00 ačsovna napoved in či , “	programa	za nafi1edn.fi dan.
Ljubljana, četrtek: 29. januarja: 1215 Plošče (slovenske pesmi, plesni Slagerji). 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Gimnastika (Draigo Uilaiga). 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Potres t Ljubljani 1895. 20 00 Pero Hom: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Koncert delavske god'be »Zarja«. 21.30 Sentimentalni narodni napevi, poje Mirko Jelačin. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester.
Zagreb, sreda, 28. januarja: 12.20 E. Ja.
12.30 Sneg.	12.35	Plošče. 13.30	Novice.	17.00
Pravljice 18.00 Plošče. 18.30 N /ice. 20.10 Prenos zvočnega fil ia. 20.50 Uvr ’ k prenosu. 21.00 T i.idon. 1 Novice.
Zagreb, četrtek. 29. januarja: 12.20 Kuhinja.
12.30 Sneg.	12.35	Plošče. 13.30	Novice.	17.00
Ruske balalajke. 18.30 Nov>ice. 20.30 Ljubljana (koncert). 22.30 Vreme, sneg in novice. 22.45 Lnhika glasba.
„	’,	sreda,	28. januarja:	11.25 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Violinski koncert. 17.30 PloSče. 19 > P .tavanje.	20.00	Klavir. 20.30	Operne	arije.
21.10 Radiio	oeptet. 21.50 Nor’ce.
Beograd, četrtek, 29. januarja: 11.25 Plošče.
12.45 Radiio orkester. 13.00 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 »Aida«, opera (Plošče). 17.00 Popoldanski koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstveno predavanje. 20.30 Ljubljana. 21.30 Komedije. 22.10 Novice. 22.30 Radio orkester.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. - Vsi v Ljubljani.