Naš čas, 19. 1. 2018, barve: CM K, stran 24 V petek (16/24°C), soboto (15/23°C) in nedeljo (15/23°C) delno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 31. maja 2018 številka 22 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Foto Roman Bor Večeri v amfiteatru ponovno vabijo Tudi letošnje tople večere bo Mestna občina Velenje popestrila s številnimi prireditvami pod skupnim naslovom večeri v amfiteatru. Začeli so se že na dan mladosti, v petek, 25. maja. Pestro bo tudi danes ob 18-ih, ko se bodo predstavili mladi velenjski talenti - pevci, plesalci in stand-up komiki. Nastopile bodo pevke Ivana Dominkovic, Amina Gashi Grebenšek, Lana Puncer in Mia Koper, stand-up komiki Sebastjan Spital, Braco Ljoljic in Andrej Goršek ter plesne skupine iz Osnovne šole Antona Aškerca in plesno-navijaška skupina Magic iz Mdance plesne šole. Športni vikend v Velenju Velenje - Pretekli konec tedna je bil prežet z aktivnostmi na prostem. Ob Velenjskem jezeru so ljubitelji jadranja na deski razpeli jadra, po obronkih Šaleške doline so prah s cest dvigali reli dirkalniki, na Titovem trgu pa se je kotalila žoga. V soboto so se v malem nogometu pomerile futsal ekipe iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in iz Hrvaške (na fotografiji), v nedeljo pa je tam potekal še nogometni turnir 2ivjo, nogomet! • tf Hisense že objavil ponudbo za odkup vseh delnic Gorenja Obljubljajo ohranitev stabilnega vodenja in delovnih mest ter številne sinergijske učinke - Ime podjetja bodo ohranili, prav tako tudi sedež v Velenju Mira Zakošek Velenje, 29. maja - Hisense, vodilno kitajsko podjetje v elektroniki, gospodinjskih aparatih in multimedijskih sistemih, je kot nameravani prevzemnik Gorenja, potem ko je že odkupilo več kot četrtino delnic Gorenja, objavilo ponudbo za odkup vseh delnic družbe Gorenje. Prevzemna ponudba velja od 29. maja do vključno 26. junija, za delnico pa ponujajo 12 evrov. Prevzem bodo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, financirali iz notranjih virov Skupine Hisense. Prepričani so, da je prevzem koristen za obe strani, saj imata obe družbi številne komplementarne dejavnosti v beli tehniki in zabavni elektroniki, ki lahko dajejo številne pomembne strateške sinergije. Ocenjujejo, da je upravljanje Gorenja stabilno, zato ga bodo ohranili, to pa velja tudi za delovna mesta. Zagotavljajo tudi, da bodo obdržali ime podjetja in da bo sedež družbe ostal v Velenju. Če bodo s ponudbo uspeli, načrtujejo večjo učinkovitost s povezovanjem proizvodnih zmogljivosti, Gorenje pa naj bi v prihodnje poleg svoje blagovne znamke izdelovalo tudi kuhinjske aparate, hladilnike, pralne stroje, klimatske naprave blagovne znamke Hisense za evropski trg. Gorenje pa bo seveda po prevzemu lahko uporabljalo razvejano distri- bucijsko mrežo skupine Hisense na globalnem trgu, okrepili pa bodo tudi področje raziskav in razvoja. Delničarji, ki se bodo odločili za prodajo delnic Gorenja, podpišejo posebne izjave na pooblaščenih bankah. Drugi največji lastnik za Kitajci je z 16,4-od-stotnim deležem Kapitalska družba (Kad), ki bi za delnice lahko iztržila slabih 48 milijonov evrov, vendar je Gorenje v strategiji upravljanja državnih naložb opredeljeno kot pomembno podjetje. Kad in ministrstvo za finance po informacijah Dela že menda iščeta način, da bi se vseeno lahko država lastniško umaknila iz velenjske družbe. ■ mz Sprejmimo volitve odgovorno Mira Zakošek Pred nami so zelo pomembni dnevi, ko bomo znova opredeljevali svojo politično in z njo tudi razvojno pot. Dejstvo je, da je veliko takšnih, ki ob tem zgolj zamahnejo z roko, češ da tako in tako nimajo nobenega vpliva, pa seveda tudi takšnih, ki s ponudbo kandidatov oziroma političnih strank in list za državnozborske volitve niso zadovoljni. Mnoge moti tudi politična kampanja in številni panoji, s katerimi so zapolnjena številna križišča ... Potem je tu še polno zamer, še posebej pa motijo obljube - takšne in drugačne, ob katerih je več kot jasno, da so neuresničljive. Seveda moti tudi množica list, ki se potegujejo za vstop v parlament, mnogi očitno predvsem zato, ker upajo, da bodo lagodno živeli naslednja štiri leta. Že odstotek pridobljenih glasov namreč prinaša stranki oziroma listi osem tisočakov iz proračuna, s tem pa se da, če se predsednik profesionalno zaposli, res lepo živeti. Nekatere stranke so seveda le skriti podporniki večjih strank. Toda vse to in še kaj drugega naj ne bo razlog za bojkot volitev. Osebno menim, da je na volitve treba iti in to svojo pravico, pa vendarle tudi dolžnost, izpolniti. Sama svojega glasu in s tem tudi svoje usode nikakor ne bi nikoli prepustila drugemu! Ni pomembno le, kdo in kako bo zmagal. Pomembno je tudi, kdo in kako močan bo v opoziciji. Naši glasovi, več kot jih je, pa vseeno kažejo pot, kam večina prebivalstva želi, da krene Slovenija, katere poti se nam zdijo bolj prave za uresničitev tega cilja. Seveda je ob tem prav, da se na volitve pripravimo in prisluhnemo, kaj kdo ponuja, da skušamo ločiti zrno od plevela, oceniti, kaj so zgolj politične ali gostilniške floskule, ki z realnostjo nimajo nič skupnega, in kaj je vseeno takšnega, kar pomeni korak v naš lepši jutri. In naj vas ne zavedeta politična prijaznost in nasmeški, saj sta le del predvolilnega cirkusa. Že v nedeljo bodo večini padli z obrazov in že s ponedeljkom se začne nov dan. Določimo ga zato skupaj. Pokažimo strankam in politikom, kam! Polmilijardnot preplačilo TEŠ? Po poročanju POP TV (drugih uradnih informacij o tem ni) naj bi preiskava gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj pokazala, da je bila investicija preplačana za pol milijarde evrov. Policija naj bi tako podkrepila obremenilne dokaze proti vpletenim. V poročilu policije naj bi bilo navedeno tudi, da so vodilni Termoelektrarne Šoštanj, glede na razpoložljive količine premoga, zgradili prevelik blok, da so s tem namenom tudi zavajali s podatki. Policija naj bi pregledala tudi cene primerljivih elektrarn po svetu in ugotovila, da je šesti blok dražji od primerljivih. Na osnovi tega naj bi policija dopolnila kazensko ovadbo, ki so jo pred leti že vložili zoper nekdanje odgovorne v Termoelektrarni Šoštanj. Med drugim naj bi na osnovi podatkov, ki so jih dobili iz Švice, Alstom namenil za podkupnine v Sloveniji tri milijone evrov, od tega naj bi bilo vsaj 870 tisoč evrov nakazanih direktorju dr. Urošu Rotniku. Položili temeljni kamen Šoštanj - Šoštanjski župan Darko Menih in predsednik uprave velenjskega Esotecha sta v torek položila temeljni kamen za dozidavo Glasbene šole Šoštanj. Vrednost del znaša 2,5 milijona evrov, z dozidavo pa bo šola pridobila 17 učilnic za individualni pouk, skupinsko učilnico in dvorano za interne nastope. a ■ ■ ■ mz Naš čas, 19. 2. 2018, barve: CM K, stran 24 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 31. maja 2018 LOKALNE novice Pogovori z lastniki objektov Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so na začetku tega tedna potekali pogovori z lastniki objektov, ki so skladno z uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentil-Koper do priključka Velenje jug predvideni za rušitev. Predvidenih objektov za rušitev je blizu 40. Lastnikom so predstavniki DARS-a, Direktorata za investicije in odvetniške pisarne LMR, predstavili postopek odkupa njihovih nepremičnin po rokovni in proceduralni strani. Po napovedih investitorja - države oziroma predstavnikov DARS-a - naj bi izbrani cenilec preko poletja pripravil cenilna poročila, ki bodo osnova za sklenitev pogodb. Investitor naj bi postopek odkupa dokončno zaključil v treh letih. ■ tp Župan sprejel igralke in vodstvo Ženskega rokometnega kluba Velenje Velenje, 24. maj - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel igralke in vodstvo Ženskega rokometnega kluba Velenje. Ekipi je čestital za uvrstitev v 1.A ligo in tudi za vse druge uspehe. Zahvalil se jim je za odlično promocijo Velenja in za ves trud, ki ga vlagajo, da dosegajo takšne rezultate. Povedal je, da je Mestne občine Velenje vedno podpirala delovanje kluba in da si Župan z vodstvom in članicami Ženskega rokometnega kluba bodo prizadevali, da bo tako tudi v prihodnje in da je prav, da k sodelovanju v takšnih športnih klubih privabijo čim več mladih. Uspehi Ženskega rokometnega kluba Velenje mlade zagotovo motivirajo, zato upamo, da se bo klub v prihodnosti še okrepil. Breda Kolar diplomirana ekonomistka kandidatka 7. volilnega okraja, 5. volilne enote, št. 18 Za hitrejše prve zaposlitve in aktivno sodelovanje mladih v gospodarstvu Za pospešitev gradnje 3. razvojne osi Za pospeševanje krožnega gospodarstva in zelenega turizma Za znižanje progresije na dohodninski lestvici Za povečanje neto plač in dviga minimalne plače Za prehod v brezogljično družbo Bojan Kugonič ekonomist, kandidat 8. volilnega okraja, 5. volilne enote, št. 18 • Za izgradnjo 3. razvojne osi • Za spoštovanje Šaleške energetike in rento • Za samostojno Bolnico Topolšica Za obnovo cest Velenje -Polzela in Šoštanj - Zavodnje • Za nove investicije v gospodarstvu in turizmu • Za lokalno samooskrbo \18' • Za višje pokojnine Velenje ponovno poetično Včeraj se je v Velenju začelo osrednje dogajanje 17. mednarodnega književnega srečanja Lirikonfest - Danes ob 19. uri bo v vili Bianci slavnostna podelitev književnih nagrad in priznanj Tina Felicijan Velenje, 11.-31. maj - Ustanova Velenjska knjižna fundacija je ponovno priredila festival liričnega občutja, katerega sklic je tokrat Država bo ukinila narod. Tako bodo razprave v okviru osrednjega festivalnega dogajanja odpirale teme, povezane z odnosom med narodom in poezijo, umetniško svobodo, posredovanjem literature in jezika; ker so gostje letošnjega Lirikonfesta tudi nominiranci za najboljši knjižni potopis preteklega leta in dobitniki nagrade krilata želva, pa se bodo člani omizij pogovarjali tudi o mejah med potopisom in umetniško literaturo ter vlogi potopisa v sodobni literarni krajini. Včeraj so se v Velenju zbrali književni ustvarjalci in prevajalci ter nagrajenci in dobitniki letošnjih festivalnih priznanj, ob tem se je v razstavišču vile Bian-ce odprla razstava štirinajstih letnikov festivalne antologije Rp. Lirikon21, ki je izšla tudi letos, in knjižnih del lavreatov ter razstava Povečava Lirikon(fest)ovih besed. Po predstavitvi nagrajenih potopisnih knjig in pomenkih z enim od dobitnikov književne nagrade krilata želva Draganom Potočni- kom, z letošnjima Pretnarjevima nagrajencema Petrom Kuharjem in Lenko Kuhar Danhelovo ter z dobitnikom književne nagrade velenjica - čaša nesmrtnosti Iztokom Osojnikom, so gostje sedli še k večernemu branju poezije. Pospremil ga je kantavtor Matej Krajnc, ki je interpretiral pesmi Boba Dylana v slovenskem prevodu. Najbolj pestro dogajanje pa bo danes, v četrtek. Ob 17. uri bo v vili Bianci gostoval kamišibaj. Pesem Iva Stropnika z naslovom Drevo bo ob grafičnih ilustracijah Katerine Aman pripovedoval ka-mišibajkar Boštjan Oder. Ob 19. uri pa bo v vili Bianci zasedala Akademija Poetična Slovenija s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj 17. Lirikonfesta. Ve-lenjico - čašo nesmrtnosti bodo podelili slovenskemu pesniku Iztoku Osojniku za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju. Mednarodno Pretnarjevo nagrado - častni naslov amba- sador slovenske književnosti in jezika - bosta prejela Peter Kuhar in Lenka Kuhar Danhelovä za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Češkem. Lirikonov zlät gre slovenski književni prevajalki Maruši Murgeli Lavrenčič za vrhunske revijalne prevode novejše slovenske poezije v nemščino. Krilato želvo letos dobita dva avtorja - slovenska po-topisca Dragan Potočnik in Aleš Šteger. Za književno ustvarjalno bivanje v Velenju pa sta izbrana avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler in slovenska pesnica Maja Vidmar. Zadnji majski večer pa bo minil na terasi vile Bian-ce, kjer bo potekala degustacija liričnega in potopisnega občutja z izvirnimi in prevodnimi pesniškimi branji ter potopisnimi refleksijami lavreatov. ■ Sodelujem - zmagujem« v Sončnem parku » V soboto, 2. junija, bo v okolici vile Rožle potekala IV. Otroška olimpiada Velenje, 2. junija - Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje bo v soboto, 2. junija, v okolici vile Rožle v Sončnem parku poskrbela za športno obarvano zabavno do- poldne za otroke in družine. Že četrto Otroško olimpijado tudi letos pripravljajo v sodelovanju s Športno šolo Gregor Vegan, ki bo poskrbela za številne preizkuse gimnastičnih spretnosti (na trampolinčkih, hojo po mostu, prevalih, skokih v jezero ...) in malim športnikom. Slednji bo poskrbel za 10 različnih športnih preizkusov mladih športnikov in športnic. Ko jih bodo uspešno opravili, bodo na vsaki točki do- bili žig. Tiste, ki bodo zbrali vse žige, na koncu čaka nagrada, ki naj ostane skrivnost. »Ta veseli dan«, ki ga pripravljajo pred zaključkom šolskega leta, se bo začel ob 10. uri, na otroški olimpijadi pa se jim lahko pridružite kadarkoli do 12.30. Ne le da bo dopoldne športno obarvano, poskrbeli bodo tudi za zabavo ob glasbi, navijanje in prijetno druženje. Savinjsko-šaleška naveza Na svoja mesta, pozor ... na volitve! Čas za odločitev - Les mimo domačih žag - Novi prostori - Nadhod in podhod - Ne kopanje, kopanje! Kar so predstavniki različnih strank, ki se bodo v nedeljo podali v boj za volivce, imeli za povedati, so v glavnem že povedali. Ali so s tem volivce tudi prepričali, se bo pokazalo v nedeljo. Nekdo bo zmagal, to je zagotovo, ne bi pa bilo dobro, da tudi zaradi tega, ker bi se na volišča podalo malo ljudi. Čeprav je taka abstinenca tudi do neke mere razumljiva: ljudje so naveličani praznih besed in nestvarnih obljub. In prevečkrat kljub novim strankam menijo, da se ne bo nič spremenilo. Čeprav ne bi bilo slabo, če bi le prepoznali take, ki morda lahko spremenijo razmere: in šli na volitve ter jih podprli. Brez nič ni nič. Predstavniki več strank so v zadnje času »populistično« obljubljali višje plače. V nekaterih sredinah na uresničitev takih obljub ne čakajo. In jih že sami zahtevajo. V Siju s pogovori, v štorskem Štore Steelu so višje plače hoteli doseči kar s stavko. Zaradi nekaterih »nejasnosti« so jo sicer preklicali, a še ne mirujejo. Zaradi drugačnih vzrokov so nezadovoljni slovenski žagarji, predvsem tisti v Savinjski dolini. Na Gomilskem naj bi z »veležago«, ki jo tu načrtujejo Škoti, dobili hudo konkurenco. Motijo jih govorice, da bi tak objekt sofinancirala tudi država. Bolj zadovoljni bi bili, če bi država domačim podjetjem, ki se ukvarjajo z razrezom debel in obdelavo lesa, pomagala pri večanju in posodabljanju. Ob taki konkurenci jih je še bolj strah, da bodo domačini ostali brez domačih debel iz domačih gozdov. Pred volitvami mnogi le obljubljajo, v marsikateri občini obljube ali potrebe izpolnjujejo. Tudi v šolstvu. Tako so se v Petrovčah in na Ljubečni že lotili širitve šol, v Slivnici jo bodo oblekli v topla oblačila oziroma 'energetsko sanirali', kot se bolj učeno reče. S prizidkom pri petrovški osnovni šoli bodo pridobili dve učilnici ter kabinete. Na Ljubečni bodo pridobili dodatne šolske prostore z obnovo in preureditvi podstrešja. V to šolo se namreč vpisuje vse več otrok. S temi deli bodo pridobili šest učilnic ter še nekaj drugih potrebnih prostorov. V Šmarju pri Jelšah pa so dobili boljše pogoje za dostop do šole. Konč- no so namreč odprli nov nadhod čez železniško progo. 132 metrov dolg nadhod nima stopnic, tako da ga lahko uporabljajo tudi invalidi in kolesarji. Železnica deli osrednji del kraja s šolo in predelom okoli nje. V Šmarju nadhod, v Celju pa so - nekateri tudi pravijo, da končno - odprli podhod pod železnico pri železniški postaji. Varnejši poti mladih v šolo in iz nje je namenjena tudi obnova cest, javne razsvetljave in prehodov za pešce na Dobrni. Seveda pa vsa obnovitvena dela niso namenjena le šolarjem, ampak vsem uporabnikom. Velik del stroškov bo poravnala občina, denar za preplastitev dela regionalne ceste pa bo prispevala država. Medtem ko tako ponekod pripravljajo nove prostore za šolanje, se v Kozjem pripravljajo na že desete poletne počitniške tabore. Ti postajajo vse bolj priljubljeni, ne obiskujejo jih le domačini, ampak mladi med šestim in petnajstim letom iz vse države. Vpetih terminih, prvi se začne konec junija, je veliko različnih dejavnosti. Ne le športnih, zanimanje je vse večje tudi za likovne. Letos bodo pripravili še nekaj novosti. Veliko je družabnih iger, mladi udeleženci hodijo na kopanje, spoznavajo celo kuhanje in še kaj. Skratka - veliko možnosti za pestro preživljanje počitniških dni. V Celju pa računajo, da bodo tudi s pomočjo evropskih sredstev uredili infrastrukturo za kolesarje in pešce ob celjski severni vezni cesti, ki bo povezovala Cesto na Ostrožno in Novo vas. Gre za delno navezovalno cesto za načrtovano stanovanjsko območje Dečkovo naselje, kjer naj bi že kmalu začeli graditi okoli 150 stanovanj. Občine ob nekdanjem Vonarskem jezeru na slovenski in hrvaški strani pa še kar poudarjajo pomen ponovne ojezeritve tega jezera. In tudi, da so pri tem složne. Tako so pred dnevi župana Rogaške Slatine in Podčetrtka ter vodilni iz sosednjih hrvaških občin podpisali dogovor o podpori projektu Vonarsko jezero. Ta meddržavni projekt ima sicer podporo obeh držav, a očitno nekateri menijo, da takega izražanja podpore ni nikoli preveč. Pa še to: na videz majhna razlika, a za Konjičane pomembna! V Slovenskih Konjicah se letos poleti ne bodo kopali, bodo pa kopali. Začeli so namreč rušiti »dobri stari« bazen, v poletni kopalni sezoni pa bodo že kopali za novega! • k ■ ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 5 24. maja 2018 AKTUALNO 3 V Šoštanju odkrili spominsko obeležje, posvečeno posadkama zavezniških letal Mojca Štruc Pisalo se je leto 1944, ko je maja na obrobju Šoštanja strmoglavilo ameriško letalo Leteča trdnjava z desetimi člani posadke. Šest mesecev kasneje, novembra 1944, je bilo nedaleč stran, v Lokovici, sestreljeno britansko letalo Liberator s sedmimi člani posadke. »Umrli so trije od desetih članov ameriške posadke in vseh sedem članov posadke britanskega letala. Ob zrušitvi ameriškega bombnika je prišlo tudi do civilne žrtve v neposredni bližini; na domačiji Poštajnerjevih je za posledicami odvržene bombe umrl otrok v zibelki, je povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih. Odkritju obeležja prisostvovali visoki gostje Potem pa je prišlo leto 2018. Pravzaprav minuli četrtek, ko so na Šramlovi domačiji v Šoštanju odkrili spominsko obeležje, posvečeno posadkama zavezniških letal. Postavili so ga na pobudo Šaleškega aerokluba, avtor obeležja in razlagalnih tabel ob njem pa je Stanislav Hafner. »Vesel sem, da je prišel ta dolgo pričakovani dan. Kot najbrž veste, smo postavitev in odkritje obeležja načrtovali že pred časom, pa žal ni šlo vse po načrtih. Kakor koli, zdaj smo tukaj in opravljamo še eno našo moralno dolžnost,« je še dejal šoštanjski župan. Na slovesnosti se je zbralo okrog 200 ljudi, prišli pa so tudi visoki gostje. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katic. Poudarila je, da se moramo spominjati, kakšne grozote so prinašale vojne. »Trenutek, ko se skupaj z zavezniki spominjamo preteklosti, je priložnost, da se spomnimo, da nas tudi danes in v bodoče čakajo bitke, zato ne smemo pozabiti, da se je potrebno izogibati sovražnemu govoru, da je treba biti solidaren, spoštovati drugačnost, človekove pravice, in to so temelji, na katerih želimo vsi skupaj graditi sodobno Evropo in tudi svet,« je dejala. Rojena Šoštanjčanka se je spominjala še, da je zrasla ob pripovedovanju o dogodkih iz 2. svetovne vojne. »Danes pa premalo obujamo te spomine in ob tem bi izrekla kritiko šolstvu, ki otroke in mlade usmerja le v prihodnost. Ta je seveda pomembna, toda preteklost nas uči, katerih napak ne smemo nikoli več ponoviti,« je povedala Katičeva. V četrtek so bili v Šoštanju tudi predstavniki zavezniških sil. Poleg Katičeve sta venca k obeležju položila tudi namestnik veleposlanika ZDA v Republiki Sloveniji Gautam Rana in namestnik veleposlanice Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Paul Jančar. V kratkih govorih sta dejala, da so leta 1944 v bitki skupaj stopili tisti, ki so bili enotni v želji po svetovnem miru. Oba sta poudarila tudi, da ju veseli, da Slovenija tudi danes v okviru zveze NATO sodeluje z državama, ki ju predstavljata. Zgovoren kulturni program Četrtkovo slovesnost v Šoštanju so v sodelovanju pripravili Občina Šoštanj, Muzej Velenje in Šaleški aeroklub. Tam so bili praporščaki veteranskih organizacij, s skrbno izbranimi kulturnimi vložki pa so se predstavili Orkester Slovenske vojske, Oktet TEŠ in učenci Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Predvsem slišana recitacija Kajuhovih pesmi in Franc Turinek je videl letalo, ki je strmoglavilo. Marija Konečnik pravi, da otrok niso pustili blizu. Bogdan Železnik pravi, da so ostali močni spomini. besedilo izbranih odpetih skladb so prebujali čustva prisotnih. Pri nekaterih tudi žive spomine. »Bilo je strašno.« Dogodki, ki so terjali žrtve, ki so jim v Šoštanju odkrili obeležje, so se zgodili pred 74 leti. Marsikaj se v takšnih obdobjih rado pozabi, to pa se ni. »Jaz se dogodkov spominjam zelo dobro. Bil sem star sedem let in vem, da je bil lep dan, ko so se nad našo hišo pojavili padalci. Neslo jih je iz Savinjske proti Šaleški dolini, videl pa sem več kot dva. Spomnim se mame, ki so govorili o ubogih fantih, ki bodo padli v nemško zasedo. Videl sem tudi avion, ki je strmoglavil, zato mi današnje odkritje obeležja pomeni veliko - žalostno je le, da smo se nanj Slavnostna govornica ob odkritju spominskega obeležja v Šoštanju je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. spomnili šele sedaj,« je razmišljal Franc Turinek. Da je bil četrtkov dogodek res poseben, se je strinjal tudi Bogdan Železnik. »Dolgo smo čakali na ta dogodek, seveda pa se danes zelo dobro spominjam časa, ko sva pred 74 leti s kolegom pustila koze na pašniku in se vsa v strahu in šoku odpravila proti strmoglavljenemu letalu. Policija iz Šoštanja je otroke takoj odslovila, češ da tam nimamo kaj iskati, ampak močni spomini so ostali,« je povedal. »Prav je, da gojimo spoštovanje do ljudi, ki so nam pomagali pri naši borbi. Res si želim, da bi tudi mlade generacije kaj vedele o tem,« je še poudaril Železnik. »Jaz sploh nisem vedela, da bodo tukaj odkrili spomin, opozorila me je soseda. Se mi pa zdi zelo pomembno, da so ga. Dobro se spominjam tistega dne. Bilo je strašno. Otrokom seveda niso pustili blizu, šele čez kakšne tri dni smo lahko šli pogledat. In takrat sem, stara 10 let, ob ostankih letala videla zoglenelo truplo angleškega pilota,« pa se z grozo v očeh spominja Marija Konečnik. Pomembno za prihodnost Odkritje obeležja v Šoštanju je le drobec v počastitev žrtvam 2. svetovne vojne na slovenskih tleh. »Veliko je tudi zgodb, ki še niso odkrite, prav pa je, da dajemo temu obdobju v sodobnem času več pozornosti in da s tem nadgrajujemo prijateljstvo in zavezništvo iz preteklosti in sedanjosti, saj je to pomembno tudi za prihodnost,« je dejala ministrica Andreja Katič. Spominsko obeležje v Šoštanju je torej namenjeno sedanjim in prihodnjim generacijam - v spomin, pa tudi opomin, da se grozote vojn ne bi nikoli več ponovile. SD SOCIALNI . DEMOKRATI www.soclalnldemokratl.sl Roki za izvedbo predčasnih državnozborskih volitev 31. maj: zadnji dan predčasnega glasovanja; I. junij: zaključek javne volilne kampanje in začetek volilnega molka; 3. junij: splošno glasovanje; 4. junij: okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po pošti iz Slovenije; II. junij: ugotavljanje izida glasovanja po pošti iz tujine; 12. do 19. junij: postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja, priprava in obja- va končnega poročila o izidu državnozborskih volitev 20. junij: državna volilna komisija posreduje podatke o organizatorjih volilne kampanje računskemu sodišču, organizatorji kampanje morajo odstraniti plakate in druge oglaševalske vsebine; 20 dni po izvolitvi se mora na ustanovni seji sestati nov sklic državnega zbora; predsednik republike najpozneje v 30 dneh po kon- stituiranju državnega zbora predlaga kandidata za predsednika vlade; po vložitvi predloga se najprej 48 ur in najpozneje v 7 dneh opravijo volitve predsednika vlade; predsednik vlade najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predlaga državnemu zboru imenovanje ministrov, vlada nastopi funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov. ■ Poslovno cono Stara vas bodo v v • • 1 • se sirili Za investiranje v Poslovni coni Stara vas je veliko zanimanja, zato jo namerava Mestna občina Velenje še razširiti. Odkupujejo zemljišča, jih komunalno urejajo, potem pa jih bodo odprodali zainteresiranim investitorjem. Trenutno je na voljo 6 komunalno urejenih parcel z različno kvadraturo, in sicer v velikosti od 1.009 m2 do 8.966 m2. Izkazane želje investitorjev bodo osnova pri oblikovanju razpisa za prodajo zemljišč. »Tako kot pri prejšnjem razpisu želimo tudi tokrat velikost zemljišč prilagoditi željam in potrebam investitorjev. Veseli smo, da je interesa veliko, zadnje besede o tem še tudi ni reklo Gorenje, ki ima na tem področju velike razvojne ambicije, kar nas zelo veseli. Veseli smo tudi, da nov potencialni prevzemnik poudarja, da ostaja Gorenje v Velenju in da ostaja tukaj tudi sedež družbe,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Andreja Katič "Za Velenje gre!" #Samozavestna Slovenija 10 ■ J ■ ■ mz Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24 4 GOSPODARSTVO 31. maja 2018 40 milijonov vredna naložba, 170 novih delovnih mest Škotsko družinsko podjetje za vlaganja na Gomilskem, v Šoštanju in Letušu prepričala kakovost lesa in delovne sile - Začetek gradnje največje žage v Sloveniji predvidoma septembra letos, zagon proizvodnje v začetku leta 2020 Tatjana Podgoršek Gomilsko, 22. maja - Škotsko družinsko podjetje BSE Berti namerava v Šmatevžu pri Gomilskem v občini Braslovče zgraditi tehnološko najsodobnejši lesnopredelovalni center, katerega sestavni del bo največja žaga v Sloveniji. Na leto bodo lahko z njo razrezali 300 tisoč kubičnih metrov lesa. V okviru tega projekta načrtujejo v Šoštanju še izgradnjo peletarne, ki bo izdelala na leto 45 tisoč ton najkakovostnejših pe-let, ter kogeneracijo na biomaso z zmogljivostjo enega megavata, v Letušu pa proizvodnjo palet in lesene embalaže. Naložba je vredna 40 milijonov evrov (od tega naj bi država prispela 4 milijone evrov), omogočila pa bo 170 novih delovnih mest. Začetek del na lokaciji nekdanjega lesnega podjetja Biva hiše v Šmatevžu načrtujejo septembra letos, zagon proizvodnje pa je previden v začetku leta 2020. Že za prihodnje leto pa napovedujejo odkup lesa od slovenskih žag. Kakovost lesa in delovne sile Naložbo so najvišji predstavniki investitorja predstavili na novinarski konferenci v prostorih omenjenega podjetja v Šmatevžu. Med drugim so povedali, da je na odločitev o vlaganjih v Sloveniji vplivalo več dejavnikov. Med osrednjimi sta bila visoka kakovost lesa in delovne sile, spodbudna vladna politika pa predstavlja zelo dobro osnovo za uspešen razvoj. Namere Škotov so med manjšimi slovenskimi žagarji dvignile precej prahu, vendar jih vlagatelji mirijo. Malim žagarjem obljubljajo pomoč. Prepričani so, da bodo skupaj z njimi naredili velik korak naprej v razvoju lesnopredelovalne industrije. Resnost njihovih namer naj bi predstavljal tudi podpis memoranduma, s katerim so se zavezali k investiciji v lesnopredelovalni center in k uresničevanju akcijskega načrta Les je lep, ki naj bi pripomogel k povečanju konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Na predstavitvi naložbe so ga - poleg najvišjih predstavnikov podjetja - podpisali še Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Hren - predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ter Rok Vodnik - član uprave družbe Petrol. tudi v prihodnje,« je še poudaril Počivalšek. Tako Počivalšek kot kmetijski minister Dejan Židan sta se zavzela za zmanjšanje količine lesa, ki ga izvozimo v tujino. Židan je izrazil tudi prepričanje, »da vsi napori, povezani z gozdom, obrodijo sad samo, če les v čim večji meri obdelamo doma. V zadnjih 10 letih smo v Sloveniji sicer posek lesa s 3 milijonov povečali na 6 milijonov kubičnih metrov, vendar gre tretjina teh uničila, ker že danes ne dobijo dovolj surovine na domačih tleh, upravičena, je odgovoril: »Ni upravičena. Žalosti me, da so nekateri nasprotniki uspeli zavesti in spraviti v slabo voljo slovenske žagarje, s katerimi smo se v zadnjih treh letih, odkar načrtujemo naložbo, pogovarjali ter sklenili nekatere dogovore o skupnem nastopu na prodajnih trgih. Naj omenim Cugmajstra, Martinči-ča, gozdni gospodarstvi Slovenj Predstavitve naložbe se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Po njegovem mnenju je naložba škotskega podjetja pomemben kamenček v mozaiku akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti slovenske lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji - je menil - posekamo še premalo lesa tudi zato, »ker že dolgo čakamo žago, ki bi zmogla predelati več in tudi več prodati.« Ob tem je zavrnil očitke slovenskih žagarjev, ki nasprotujejo naložbi, saj da bodo zaradi nje delo izgubili številni manjši žagarji. »Ena velika žaga ne bo rešila slovenske lesnopredelovalne industrije, bo pa ta, ki bo stala tu, priložnost za vse. Manjši žagarji bodo morali najti nove načine za dvig dodane vrednosti, pri čemer jim ministrstvo pomaga in jim bo količin čez mejo, od koder potem naša podjetja drago kupujejo polizdelke iz slovenskega lesa.« Janez Mazej: Bojazen slovenskih Žagarjev ni upravičena Za prihod Škotov v Slovenijo je najbolj zaslužen predstavnik škotskega podjetja za Slovenijo Janez Mazej iz Belih Vod, ki je pred leti tudi sam postavil manjšo žago v Pohrastniku pri Šoštanju, ki je pogorela, na mestu pa je nato zgradil objekt, v katerem naj bi spomladi leta 2020 stekla proizvodnja lesnih pelet ter kogeneracija na lesno biomaso. Prav tako je leta 2011 odkupil večji del kompleksa, kjer bodo Škoti zgradili največjo žago ter sušilnice lesa. Na vprašanje, ali je bojazen slovenskih žagarjev, da jih bo naložba škotskega podjetja izkazanega interesa slovenskih žagarjev, ki želijo sodelovati z nami, smo celo spremenili poslovni model na Gomilskem,« nam je dejal Janez Mazej. Naložbi ostro nasprotujejo slovenski žagarji Dan pred predstavitvijo naložbe so proti projektu ostro nastopili slovenski žagarji, združeni v sekcijo pri Obrtniško-podjetniški zbornici. Bojijo se, da bi žaga škotskih investitorjev lahko uničila male žagarje in s tem več kot 1000 delovnih mest. Škoti bi namreč po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov zmogljivosti. Alojz Selišnik, lastnik mizarskega podjetja Melu iz Luč in je napačna gospodarska politika in to se ne bi smelo dogajati. Slovensko surovino znamo sami posekati in razžagati, država pa bi morala biti zelo selektivna pri podpori in dajanju koncesij tujcem na področju lesarstva. Želimo pritisniti na politiko, da ne bi več podlegala tujim lobijem in neoliberalističnim težnjam velikih igralcev.« Selišnik še ocenjuje, da bi število zaposlenih na žagah lahko upadlo s 1500 na 500. »Če bodo uničili male žagarje in postavili dve ali tri velike žage, ne bo nobene dodane vrednosti,« še opozarja Selišnik. In zakaj slovenski žagarji ne morejo dobiti dovolj surovine na domačih tleh? Je res težava prenizka odkupna cena? »Tujci bodo morda res plačevali nekoliko višjo odkupno > BSW Timber je škotsko družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo v lesnopredelovalni industriji. V Evropi imajo sedem proizvodnih lokacij, zaposlujejo več kot 1300 ljudi in letno ustvarijo več kot 300 milijonov funtov oziroma 350 milijonov evrov prihodkov. Podpisniki memoranduma, ki naj bi predstavljal pomemben prispevek k uresničevanju akcijskega načrta Les je lep za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Gradec in Snežnik. Lani so se na ogledu družbe na Škotskem mudili predstavniki gospodarskega ministrstva, letos združenja lastnikov gozdov Slovenije ter kmetijskega ministrstva. Zaradi član odbora žagarjev pri Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da je les slovenska nacionalna surovina, zato se mu zdi nedopustno, da slovenska politika dopušča, da bodo v lesnopredelovalni verigi prvi tujci. Vzroke za nastalo situacijo pripisuje napačni lesni politiki in nepoznavanju gozdno-lesne verige. »Tako poceni razprodajati slovensko surovino ceno, vendar slovenska politika pozablja, da jo lahko, ker živijo in delajo v boljšem poslovnem okolju. Slovensko za obrtnike in podjetnike ni spodbudno. In ker ni, nimamo dovolj investicijske moči. Politika pa je odgovorna, da to spremeni.« V Pohrastniku pri Šoštanju naj bi stekla proizvodnja pelet v začetku leta 2020, omogočila bo 20 novih delovnih mest. ■ GOSPODARSKE novice Gorenje še prodaja Surovino Velenje - Rok za oddajo zavezujočih ponudb za Gorenje Surovino, ki se izteka s torkom, je uprava družbe podaljšala za mesec dni, saj gre za strateški proces, so za STA povedali v Gorenju. Družba je marca prejela sedem nezavezujočih ponudb zainteresiranih strateških in finančnih vlagateljev za Gorenje Surovina, pet pa so jih povabili k skrbnemu pregledu. 13 odstotkov višji prihodki Slovensko gospodarstvo je lani kot celota znova izkazalo dobro sliko. Vseh 66.470 gospodarskih družb, ki so posredovale svoje poslovne rezultate, je lani tako prihodke kot tudi odhodke v pri- merjavi z letom prej povečalo za 13 odstotkov. Rezultat sta čisti dobiček podjetij v skupni višini 4,585 milijarde evrov (leta 2016 4,267 milijarde evrov) in čista izguba podjetij v skupni višini 963,7 milijona evrov (leta 2016 1,12 milijarde evrov). V Termah Dobrna nov direktor Po nenadnem odstopu Aleša Semeje, dosedanjem direktorju Term Dobrna, je nadzorni svet za novega direktorja imenoval dosedanjega vodjo prodaje in marketinga Leona Tomašica. Nadzorniki so na zadnji seji obravnavali tudi četrtletno poslovanje Term Dobrna in ugotovili, da je družba dosegla načrtovane cilje. Na letni ravni je čisti dobiček povečala za 153 odstotkov na 54.600 evrov, prihodki pa so narasli za devet odstotkov na 2,35 milijona evrov. Gorenjada 2018 združila številne sodelavce Prijateljstvo in pozitivna energija, prepletena s športnim duhom, sta minulo soboto povezovala več kot 800 sodelavcev iz skupine Gorenje. Pomerili so se v številnih športnih aktivnostih, med drugim kegljanju, tenisu, ribiških veščinah, odbojki, nogometu, tenisu, namiznem tenisu ... Nekateri so se podali na pohod na Paški Kozjak, drugi pa uživali na sprehodih ob Velenjskem jezeru in navijali za svoje sodelavce. Gorenjado je z uvodnim nagovorom odprl izvršni pomočnik uprave Blaž Nardin, ki je poudaril, da je Gorenjada priložnost za povezovanje med sodelavci skupine Gorenje, zbranim pa je zaželel dobro zabavo in veliko športne sreče brez poškodb. Tekmovanju je sledilo veselo druženje in razglasitev rezultatov. Izvršni pomočnik uprave Boštjan Pečnik, ki je vse prisotne nagovoril in jim čestital za športne uspehe, kot zmagovalca Gorenjade 2018 pa je imenoval kar Gorenje, saj so bili zmagovalci prav vsi udeleženci tega dogodka. Na letošnji Gorenjade je sodelovalo 18 ekip, poleg 13 domačih ekip je sodelovala ekipa iz Češke (Mora Moravia) in štiri ekipe iz Srbije (Tiki Stara Pazova, Gorenje Home Zaječar, Gorenje Valjevo in Gorenje MDM Kragujevac). Manj plastike v Evropi Evropska komisija je predstavila nova pravila EU za zmanjšanje količine desetih najpogosteje najdenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo na evropskih obalah in v morjih. Po novih pravilih bodo plastični proizvodi za enkratno uporabo na trgu prepovedani, kadar bodo na voljo alternativni proizvodi, ki bodo cenovno dostopni. Gre denimo za plastične vatirane palčke, plastični pribor, plastične krožnike in lončke, slamice ... V Evropi po navedbah Evropske komisije vsako leto nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Slovenija bo še prejemnica kohezijskih sredstev Evropska komisija je podala predlog za razdelitev kohezijskih sredstev v prihodnjem večletnem evropskem finančnem obdobju. Slovenija naj bi v letih 2021-2027 prejela 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Številka 3,07 milijarde evrov je izražena v stalnih cenah. V tekočih cenah gre za 3,46 milijarde evrov. Stalne cene so cene v letu 2018, medtem ko so tekoče cene tiste, ki se priča- kujejo med izvajanjem proračuna in vključujejo učinke inflacije V obdobju 2014-2020 je država upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so približno tri milijarde namenjene za kohezijsko politiko. Regijske kmečke igre Lajše - Na letališču v Lajšah bodo člani Društvo podeželske mladine Šaleške doline pripravili regijske kmečke igre. Na njih se bodo tekmovalci osmih ekip pomerili v košnji in grabljenju trave ter v treh spretno-stnih preizkušnjah. Zmagovala ekipa bo nato nastopila še na državnem tekmovanju mladih zadružnikov. Regijske igre bodo začeli ob 15. uri. a mz, tp Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 5 31. maja 2018 GOSPODARSTVO 5 Zakladi na obrobju ravnin Prednostni cilj šmarških vinogradnikov pridelati vsako leto čim boljša vina in širiti kulturo pitja - Čeprav so majhni, so zgled velikim Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 18. maja - Na prireditvi v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki so člani tamkajšnjega društva vinogradnikov podelili priznanja članom za vina, letnik 2017, ki so jih ti prinesli na 22. ocenitev. Bili so zelo zadovoljni, saj je dosežena povprečna ocena 18,19 točke najvišja od ustanovitve društva dalje. Od prenesenih 96 vzorcev jih je kar 73 prejelo zlato priznanje. Predsednica šmarškega društva vinogradnikov Mojca Praprotnik je ob tej priložnosti ponovila besede predsednika ocenjevalne komisije mag. Antona Vodovnika: »Bodite ponosni na svoja vina, saj jih lahko ponudite kjerkoli na svetu.« Zbranim je v nagovoru predstavila še druge aktivnosti, ki jih izvajajo društva za privablje-njee čim večjega števila turistov. Njihova prednostna naloga je pridelati vsako leto čim boljša vina in širiti kulturo pitja. Prizadevanja, je zagotovila, je že moč zaznati zunaj občinskih meja, saj jih je zveza Vinis v nedavni radijski oddaji predstavila kot eno najbolj aktivnih društev, katerega vina članov dosegajo na ocenjevanjih najvišje ocene. »Čeprav smo majhni, smo zgled velikim. Hvala vsem, ki se trudite, da postajamo veliki. Upam, da bomo v prihodnje še naprej dobro sodelovali in se z enako vnemo trudili za kakovost naših vin.« Praprotnikova je ob tej priložnosti čestitala dolgoletnemu članu društva in njegovemu nekdanjemu predsedniku Mihaelu Fajferju, ki je pred nedavnim postal član Evropskega reda vitezov vina. Besede šmarškega župana Janka Kopušarja, da imajo tukajšnji vinogradniki izvrstna vina svetovne kakovosti, je potrdila tudi letošnja vinska kraljica Katarina Pungračič. »Ko potujem po Slo- veniji, vidim, kakšen zaklad imamo in da se ta skriva na obrobju ravnin. Tako je tudi v tukajšnjem okolju.« Kot nam je dejala, se je skozi Šmartno ob Paki že peljala, da bi se tu ustavila, pa še ne. »Bilo mi je v veliko čast in veselje, zelo sem navdušena nad kakovostjo tukajšnjih vin, nad prizadevanji vinogradnikov. Presenetili so me - poleg omenjenega - še gostoljubnost in ljubezen pridelovalcev do vina ter vinogra- dništva.« Dejala je še, da razvoj dejavnosti v Sloveniji cveti, pri tem pa imajo prav lokalna društva vinogradnikov, kakršno je šmar-ško, velik pomen. S predavanji, primeri dobrih praks pritegnejo starejše in mlajše, jih seznanjajo z novostmi in nadgrajujejo svoje delo. »Vsa slovenska vina imajo možnost prodora v svet, vendar jih moramo najprej spoštovati doma, da bomo lahko spoštovanje prenesli na ljudi po svetu.« Tudi Pungračičeva je menila, da so šmarški vinogradniki lahko vzor marsikateremu tovrstnemu društvu v državi. Priložnostni kulturni program je pripravila pevska skupina Prijatelji. Na prireditvi so podelili 18 srebrnih, 73 zlatih priznanj ter naziv šampion. Med belimi vini ga je za kerner (18,50 točke) prejel Danilo Pokleka (drugi z leve), med rdečimi vini pa za modro frankinjo (18,28 točke) Zvone Šmon (tretji z leve). Golte z novim direktorjem Na drugi korespondenčni seji nadzornega sveta, ki je bila 18. maja, je nadzorni svet družbe Golte sprejel sklep o imenovanju dosedanjega predsednika nadzornega sveta Sandija Brezovnika za direktorja podjetja. Pooblastila je prevzel od 21. maja za dobo 4 let. Družba Sicom Invest nadaljuje koncentracijo lastništva in odkupuje deleže družbenikov, ki so v lasti podjetij, tudi tistih, ki so v stečaju. Tako povečuje svoj že ob prevzemu 76-odstotni delež. MOV je trenutno največji mali delničar s 3-odstotnim deležem. Na Golteh v tem času poteka intenzivna finalizacija gradnje apartmajskega naselja, v pripravi je ponudba za prodajo le-teh, intenzivne priprave pa tečejo tudi za čim uspešnejšo poletno ter naslednjo zimsko sezono. Direktor Sicom Investa Samo Krivic nam je ob tem povedal, da je bila minula zimska sezona ena daljših v zadnjih 10 letih, število Direktor družbe Golte Sandi Brezovnik obiskovalcev se je povečalo, prav tako pa tudi tržni delež. Se pa govori, da je s spremembo vodstva na Golteh odšlo tudi precej nekdanjih sodelavcev, kar pa ob sedanjih že vse bolj opaznih težavah s kadri gotovo ni najboljša popotnica v novo sezono. Jože Miklavc V Ericu zamrznili stavko Velenje, 29. maja - V Eurofins ERICo so v ponedeljek zamrznili za torek napovedano opozorilno stavko. Po pogajanjih stavkovnega odbora na čelu s predsednico sindikata Anastazijo Vrbovšek z direktorjem Eurofins ERICo Slovenija mag. Markom Mavcem in predstavnikom lastnika Adrianom Kisom, ki so potekala v četrtek prejšnji teden, se je večina članov na ponedeljkovem zboru odločila za zamrznitev stavke in potrdila reševanje stavkovnih zahtev do konca avgusta. Direktor mora pripraviti predlog uskladitve podjetniške pogodbe z internimi akti in predlog povišanja osnovne plače po tarifnem delu, ki je zdaj bistveno nižja od minimalne plače. Zahteva o preklicu odpovedi štirim zaposlenim pa ostaja odprta. a mkp Rekli so > Danilo Pokleka, dobitnik zlatih priznanj za chardonay, zeleni silvanec, sau-vignon, kerner in kerner letnika 2016 ter naziva šampion med belimi vini: »Recept za kakovostno vino je enostaven: nenehno izobraževanje, pridne roke, pridelek dobrega grozdja ter skrbno kletarjenje. Še vedno sem vsaj dvakrat na teden v kleti, kjer nadzorujem "obnašanje" vina v sodih. Ti morajo biti negovani in brez zraka. Sicer pa je v tem trenutku pomembnejše delo v vino- gradu. Med vini, ki jih pridelujem, sem sam najbolj ponosen na kernerja. Je mogoče doseči še več? Je, vendar se mora vse pokriti - od dobre letine do kletarjenja. Če primerjam čas začetkov in današnji trenutek, moram reči, da so se stvari spremenile 100 : 1. Da sem na pravi poti, dokazujejo številna priznanja. Zanje prostora na stenah zidanice ni več, zato starejša priznanja z veseljem zamenjujem s tistimi, na katerih so navedene višje ocene.« Najboljši mesni izdelki v Belih Vodah Ptuj - V okviru projekta Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so člani ocenjevalnih komisij letos prejeli v ocenitev 1070 izdelkov iz osmih slovenskih regij. Že drugo leto zapored je bilo največ mlečnih izdelkov, in sicer 207. Tako kot na dosedanjih ocenjevanjih so tudi na letošnjem sodelovale nekatere kmetije iz Šaleške doline in za svoje izdelke prejele priznanje. Najuspešnejša je bila kmetija Senovršnik - Janko Mazej iz Belih Vod, ki je v kategoriji mesnih izdelkov prejela najvišje priznanje - kip kakovosti. Prejela ga je za domači senovrški želodec, kar pomeni, da je omenjena specialiteta dobila zlato priznanje trikrat zapored. Zlato priznanje je omenjena kmetija prejela še za suho klobaso, srebrno pa za domačo senovrško panceto in domačo salamo. V konkurenci mesnih izdelkov je sodeloval tudi Mihael Fajfer iz Slatine v občini Šmartno ob Paki, ki je za savinjski želodec in kulen, sušen v mehurju, prejel bronasto priznanje. V kategoriji sokovi je zlato priznanje prejela Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in sicer za sok jabolka in aronija, kmetija Delopst - Mojca Turnšek iz Šentvida nad Zavodnjamim, pa srebro za tepkov sok. Omenjena kmetija je prejela zlato priznanje za robidovo marmelado. V kategoriji mlečnih izdelkov je prejela zlato priznanje za sir na žaru Marta Štrumpfel iz Spodnjega Razborja, kmetija Poprask Štancar - Tatjana Štancar Poprask iz Skornega v občini Šmartno ob Paki, pa v kategoriji izdelki iz žita pa za pirine maslene in 'tafajne' kekse bronasto za čajno pecivo. Bronasto priznanje je za Andrejeve bučne srčke prejela še kmetija Delopst. a Tp Brezplačno podjetniško svetovanje Mestna občina Velenje omogoča brezplačno podjetniško svetovanje v sodelovanju z Območno obrtno zbornico, kjer dobijo vsi zainteresirani informacije o postopkih registracije podjetja, ukrepih za spodbujanje zaposlovanja ter sklepanju pogodb o zaposlitvi. Mestna občina Velenje bo letos za ta namen prispevala 10.800 evrov. Podjetniki začetniki se lahko obrnejo tudi na SAŠA inkubator, ki je v Podjetniškem centru Standard (Šaleška 2 a), kjer lahko dobijo dodatne informacije s področja testiranja poslovne ideje in trga, razvoja poslovnega modela, procesov, trženja, marketinga in prodaje ter možnostih različnih virov financiranja. SAŠA inkubator izvaja tudi številne izobraževalne programe in omogoča ugoden najem poslovnih prostorov, ki jih ponujajo zagonskim podjetjem. ■ ■ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 31. maja 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 23. maja Evropska komisija je Sloveniji posredovala redne letne proračunske in reformne nasvete, v katerih je državo pozvala k fiskalnemu ukrepanju, reformam v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu ter k privatizaciji v skladu z obstoječimi načrti. Evropska komisija je Sloveniji svetovala fiskalno ukrepanje, reforme v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu ter privatizacijo v skladu z obstoječimi načrti. Ustavno sodišče je presodilo, da določba, ki prepoveduje zakol toplokrvnih živali brez omamljanja, ne posega prekomerno v pravico do verske svobode in torej ni v neskladju z ustavo. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je skupnemu premier-skemu kandidatu Lige in Gibanja petih zvezd Giuseppeju Conteju podelil mandat za sestavo vlade. Drugo največje nemško mesto Hamburg je sklenilo, da dizelskim vozilom, ki ne dosegajo najnovejših standardov onesnaževanja, prepoveduje vstop na dve pomembni prometnici. Ruska jedrska podmornica je v Belem morju uspešno izvedla testno izstrelitev štirih balističnih raket Bulava. Venezuela je zaradi obtožb o zarotništvu proti vladi izgnala najvišjega ameriškega diplomata v Venezueli, odpravnika poslov Todda Robinsona. Četrtek, 24. maja Z 41 glasovi za in enim proti so poslanci na zadnji izredni seji Državnega zbora potrdili ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v NKBM. Med drugim so poslanci sprejeli sklep, da je za dopuščanje tega politično odgovorna Pahorjeva vlada. izvedenih parlamentarnih volitvah mandatarstvo za sestavo nove vlade ponudil relativnemu zmagovalcu volitev in šele, če ta ne bo uspešen, še drugim. Ameriški predsednik Donald Trump je odpovedal težko pričakovano srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom v Singapurju. Petek, 25. maja Vodstvo stranke Glas za otroke in družine se je odločilo odstopiti od volitev v vseh volilnih enotah. Države podpisnice iranskega jedrskega sporazuma so se prvič, odkar je ameriški predsednik Donald Trump 8. maja naznanil odstop ZDA od dogovora, sešle na Dunaju. Na Irskem je potekal referendum o spremembi ustave, s katero bi ženskam omogočili splav na njihovo zahtevo v prvih 12 tednih nosečnosti. Neznanca sta vstopila v indijsko restavracijo v kanadski pokrajini Ontario in sprožila improvizirano eksplozivno napravo. Ranjenih je bilo 15 ljudi, od tega trije huje. Potem ko je Severna Koreja sporočila, da obžaluje četrtkovo odločitev ameriškega predsedni- Žabja perspektiva Število prebežnikov se v Sloveniji znova povečuje. ognjenika Kilauea dosegla naselje hiš na ulici Kaupuli, pri tem pa skupno uničila že 890 hektarjev površin, s čimer je majski vulkanski izbruh postal najbolj uničujoč v zadnjih stotih letih. Brazilski tovornjakarji so zaradi visokih cen nafte protestno blokirali številne prometne povezave po državi. Bilo je uradno: Irci so na referendumu dan pred tem z veliko večino in visoko udeležbo podprli odpravo prepovedi splava. Tamkajšnji premier Varadkar je izid označil za »tiho revolucijo« zadnjih desetletij. Ameriški predsednik je najprej dejal, da srečanja ne bo. Nato sije premislil. Poslanci so odločili, da je za dopuščanje pranja denarja v naših bankah politično odgovorna Pahorjeva vlada. V Marijinem narodnem svetišču na Brezjah so pripravili prireditev v počastitev 155. obletnice prvega čudeža pri Mariji Pomagaj in 30. obletnice imenovanja cerkve za baziliko. Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo po ka Donalda Trumpa o odpovedi srečanja s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, je Trump dejal, da še vedno ostaja odprt za srečanje 12. junija. Avstralija in Nizozemska sta ob ugotovitvah mednarodne preiskave uradno obtožili Rusijo, da je odgovorna za sestrelitev malezijskega letala z oznako MH17 julija 2014 nad vzhodno Ukrajino. Sobota, 26. maja Predsednik republike Borut Pahor se je v Mengešu udeležil slovesnosti ob odkritju pomnika slovenskemu narodu za upor proti agresorju 1990-1991. Kitajska je znova vzpostavila diplomatske stike z Burkino Faso in k temu pozvala tudi eSvatini, ki kot edina afriška država ostaja v diplomatskih stikih s Tajvanom, ki ga Kitajska dojema za svojo provinco. Na ulicah francoskih mest se je pod geslom »ljudska plima« zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti načrtovanim reformam javnega sektorja. Na Havajih je uničujoča lava iz Evropski nogometni prvaki so tretje leto zapored Real Madrid. Večer je popestrilo športno dogajanje. V finalu nogometne Lige prvakov je naslov osvojila ekipa Real Madrida. Nedelja, 27. maja Popoldne je začinil nogomet. Potekale so zadnje tekme 1. slovenske nogometne lige, ki so določile tudi državnega prvaka: to je postal klub Olimpije. V Gazi so se nadaljevali krvavi gospodarskega ministra Paola Savone. V Severno Korejo je prispela skupina ameriških uradnikov, ki je takoj začela pogovore o morebitnem srečanju med voditeljem Kim Džong Unom in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Ponedeljek, 28. maja Furs je tistim zavezancem iz prvega svežnja informativnih izračunov dohodnine za lani, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine, preplačani znesek vrnila na bančne račune. Mediji so nas opozorili, da se število prebežnikov v Sloveniji povečuje, da pa se spreminja njihova struktura - zadnje mesece prevladujejo Alžirci, Pakistanci, Maročani in Iračani. Grčijo je pretresla serija nasilnih napadov privržencev skrajne desnice na prebežnike in antifaši-ste ter fizičen napad na župana Soluna Janis Butaris. V pokrajini Deir al Zor na vzhodu Sirije so bili v napadu upornikov ubiti štirje ruski vojaki, še trije so bili ranjeni. Torek, 29. maja Na 63 voliščih po Sloveniji se je začelo predčasno glasovanje. Slovenska škofovska konferenca je vernike pozvala, da se udeležijo državnozborskih volitev, saj »je udeležba na volitvah pravica in dolžnost državljanov«. Politični krizi v Italiji še ni videti konca. dogodki. Izraelska vojska je na območje Gaze izstrelila tanko-vsko raketo, pri čemer so umrli trije ljudje. Na berlinskih ulicah se je na shodih zbralo okoli pet tisoč podpornikov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo in 20 tisoč njihovih nasprotnikov. Italijanski mandatar Giuseppe Conte je po sestanku s predsednikom Sergiem Mattarello opustil sestavljanje nove vlade, saj se predsednik ni strinjal z imenovanjem evroskeptičnega Začelo se je predčasno glasovanje. S pisnim izpitom iz materinščine se je na srednjih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah začel osrednji del spomladanskega izpitnega roka splošne mature, hkrati pa tudi poklicna matura. Na Madžarskem je vlada Viktorja Orbana predstavila osnutek novega zakona, ki bo kriminaliziral tiste, ki pomagajo prebežnikom pri iskanju azila v državi. V belgijskem mestu Liege je neki moški ustrelil dva policista in mimoidočega, nato pa neko žensko vzel za talko. Policisti so ga ustrelili. Tjaša Zajc Vas skrbi za vaše podatke? Prejšnji teden je stopil v veljavo nov evropski zakon o varovanju osebnih podatkov GDPR. Če ne drugače, ste ga verjetno opazili zaradi kopice elektronskih sporočil, v katerih so pošiljatelji prejemnike nagovarjali k ponovni privolitvi prejemanja novic/oglasov. Zaradi nedavnega Facebookovega škandala - v katerem je bilo razkrito, da so bili podatki s tega družabnega omrežja izkoriščeni za marketinške kampanje na ameriških volitvah in v primeru Brexita - je javnost ponovno postala bolj pozorna na vprašanje o vrednosti osebnih informacij. Dobičkonosnost analize osebnih podatkov je bila v času vse večje digitalizacije odmevneje izpostavljena pred leti, ko so nova taktika za spodbujanje potrošnje postale kartice zvestobe. Zbrani podatki o nakupovalnih navadah so trgovcem omogočili boljše poznavanje potrošnikov. Kar naenkrat je posameznik dobil svojim interesom oz. šibkim točkam prirejeno nagovarjanje in oglase, kar je vplivalo na njegov nakup. Z razvojem spletnega oglaševanja je targetirano oglaševanje dobilo nov zalet. Spomnim se, kako je takrat prijateljica rekla, da za vse kartice uporablja lažna imena, z namenom trgovinam onemogočiti dostop do njene identitete. Trik seveda ni v poznavanju imena in priimka posameznika; vrednost prinesejo agregirane velike količine podatkov o populaciji. Te omogočajo iskanje vzorcev, prepoznavanje navad, čemur sledi prirejanje ponudbe in oblikovanja le-te glede na potrošniške želje. Psihologijo za tem so oglaševalci izkoristili v primeru Brexita in ameriških volitev. Kaj je res in kaj ni, kakšen vpliv imamo na demokracijo, so postala bolj kot kadarkoli prej pereča vprašanja. Največ strahu pred tem, da bi bili naši osebni podatki razkriti brez naše privolitve, obstaja na področju zdravja oziroma osebne intime. Sploh v zasebnih zdravstvenih sistemih je skrb za to utemeljena: če za zdravstveno stanje izve zavarovalnica ali za-poslovalec, posameznika lahko doleti višja zavarovalna premija ali zavrnitev kandidature na razpisu za delovno mesto. Da bi to preprečili, je na eni strani potrebna takšnim primerom diskriminacije nenaklonjena zakonodaja. Na drugi strani je tehnologija, ki bolnikom in izvajalcem olajšuje ravnanje in upravljanje podatkov. Na gre pozabiti še na spremembo kulture in odnosa do osebne odgovornosti naših podatkov. Koliko različnih gesel uporabljate na spletu in kdaj ste jih nazadnje posodobili? Zdravstvo tehnološko zaostaja za drugimi industrijami, zato ni presenetljivo, da so uporabniki zdravstvenega sistema nenehno frustrirani, ker več stvari ne poteka elektronsko. Napredovali smo do elektronskih receptov, napotnic, nekatere ustanove odpustne izvide pošiljajo v interoperabilno hrbtenico. Še vedno pa zdravnik v ambulanti lista po naši papirni zdravstveni kartoteki, tudi izvide moramo še vedno fizično prenašati. Nepraktično in časovno potratno. Nekateri zdravniki pravijo, da so bolniki pripravljeni komunicirati "bolj praktično", iti tudi mimo zakonskih pravil in z zdravnikom komunicirat denimo prek elektronske pošte. Čas je danes dobrina in ljudje so zanj vse bolj pripravljeni sprejemati kompromise. Ali plačati za rešitve, ki ga prinašajo. Presenetilo me je, ko sem v pogovoru s predstavniki društev kroničnih bolnikov slišala veliko jeze zaradi slabega varovanja zdravstvenih podatkov, kar je trenutna realnost informacijskih sistemov. Mednarodni ekonomski forum je že leta 2011 osebne podatke označil za novo kategorijo med ekonomskimi dobrinami. S pojavom blockchain projektov je na trgu vse več podjetij, ki si prizadevajo, da bi imel pacient podatke enostavno dosegljive. Naraščata interes in ponudba. Če bo pri bolnikih pritoževanje nad slabim varovanjem shranjevanja podatkov preraslo v zahteve za zagotavljanje varnosti in zasebnosti, bo morda tudi na državni ravni več "motivacije" za ureditev sistema na tem področju. Tudi Zimzelen z demenci prijazno točko DEOS Center starejših Zimzelen v Topolšici se je 24. maja umestil na slovenski zemljevid Demenci prijaznih točk (DTP). Točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, poklicnim skupinam (trgovcem, policistom, gasilcem, poštnim uslužbencem ...), kot tudi vsem, ki bivajo v skupnosti, kjer točka je. Zaposleni na točki nudijo informacije o prvih znakih demence, o načinih komuniciranja z osebo z demenco kot tudi o možnostih nadaljnje pomoči. Točko sta na slovesnosti v domu Zimzelen otvorili Štefanija Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica in Andreja Štefan Bukovič, direktorica Zimzelena. ■ ■ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 7 31. maja 2018 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7 Rečica posodablja trško jedro V občini Rečica ob Savinji zaradi nekaterih predolgih postopkov niso uresničili vseh načrtovanih projektov - Ena večjih naložb v prihodnje posodobitev cestne infrastrukture - Častni občan prof. dr. Jožef Muhovič Tatjana Podgoršek V občini Rečica ob Savinji so strnili priprave na praznovanje občinskega praznika. Tamkajšnji župan Vinko Jeraj zagotavlja, da je program praznovanja kljub temu, da so si ga prizadevali strniti na 14 oziroma 20 dni, po zaslugi tamkajšnjih društev in same lokalne skupnosti znova bogat. Dogodki si bodo sledili od 1. junija do 7. julija. Vodovod v naselju Homec - Grušovlje Sicer pa Vinko Jeraj pravi, da z opravljenim delom od lanskega do letošnjega občinskega praznika ne morejo biti v celoti zadovoljni. »Ker se nekateri birokratski postopki vlečejo predolgo, nismo mogli uresničiti vsega, kar smo načrtovali. Tako bi že morali -na primer - podeliti koncesijo za vzdrževanje in posodabljanje Vinko Jeraj: »S sprejetim proračunom za prihodnje leto in projekti smo začrtali nadaljnji razvoj lokalne skupnosti.« lokalnih cest in izvajati projekt ureditve trškega jedra z vsemi cestnimi vpadnicami, pa še začeli nismo. V tem trenutku imamo za slednjega, ki je vreden slab milijon evrov, objavljen javni razpis za izbiro izvajalca del. Če bo šlo brez pritožb, se bomo izvedbe lotili čez mesec dni. V zvezi s podelitvijo 15-letne koncesije v vrednosti blizu 2,3 milijona evra pa upamo, da bomo to uredili na junijski seji občinskega sveta.« Za projekt ureditev trškega jedra je predvidenega nekaj denarja v občinskem proračunu, uporabili bodo sredstva po 23. členu zakona o lokalnih skupnostih, najeli so tudi premostitveni kredit. Računajo, da bodo naložbo lahko predali svojemu namenu letošnjo jesen. Z zadovoljstvom navdaja Jeraja uresničitev zelo pomembnega projekta za krajane naselja Homec - Grušovlje. Tu so namreč tudi s pomočjo uporabnikov zgradili vodovodno omrežje in hkrati uredili še lokalno cesto. Ponosen, še dodaja Jeraj, je tudi na projekte, ki so jih pripravili in s tem zagotovili njegovemu Posvet ob dnevu beguncev V Velenju je potekal prvi od osmih posvetov o beguncih z odprtjem razstave otroških likovnih del, ki se bodo do 19. junija zvrstili še v 13 drugih slovenskih krajih nasledniku ter občinski ekipi takojšnje nemoteno nadaljevanje razvoja ter pravočasno prijavo na morebitne razpise za pridobitev denarja zanje. Poleg posodobitve cest še obnova Tavčarjevega dvora ... Na letošnjih županskih volitvah, zagotavlja sogovornik, ne bo sodeloval, ker se bo upokojil. Je pa skupaj s sedanjo sestavo občinskega sveta ter sodelavci začrtal razvoj lokalne skupnosti v prihodnje. »Letos spomladi smo sprejeli namreč tudi proračun občine za prihodnje leto. Zagotovo bo potreben rebalans, vendar smo nakazali, kje so potrebe največje. V proračunu smo predvideli lastna sredstva za naložbe v višini za 600 do 700 tisoč evrov.« Dobitniki letošnjih občinskih priznanj in nagrad Na slavnostni seji občinskega sveta v nedeljo, 17. junija, bodo nekaterim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Naziv častni občan bo prejel prof. dr. Jožef Muhovič, zlati grb Občine Janko Žuntar, srebrni grb Občine predsednik tamkajšnjega turističnega društva Anton Strnišnik. Prejemniki priznanj župana pa bodo poleg mladih za svoj uspeh še Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji za 50 let ter Radioamaterji Zgornje Savinjske doline za 30 let delovanja. Vzdrževanje in posodabljanje lokalnih cest bo tudi leta 2019 in najbrž še leta 2020 eden največjih naložbenih projektov. Čeprav si za obnovo objekta Tavčarjev dvor prizadevajo dalj časa, še vedno računajo na njegovo ureditev. Želijo pridobiti še nekaj občinskih stanovanj, s prijavo na razpis LAS-a Zgornje Savinjske in Šaleške doline pa so se lotili izvedbe zanimivega projekta Žegnan studenec. Z njim naj bi poskrbeli za svoj vodni vir. »Smo pa omejeni pri razvoju s prostorom. Sprejet občinski prostorski načrt ni takšen, kot smo si želeli, zato v tem trenutku pripravljamo njegove spremembe, ki bi nam omogočile pridobitev dodatnih občinskih zemljišč, na katerih bi lahko izvajali nekatere naložbe.« Za zdaj ostaja »v zraku« projekt izgradnje vodovodnega omrežja, ki ga načrtujejo skupaj z občinama Nazarje in Mozirje. Kot pojasnjuje Vinko Jeraj, veljajo že vse od začetka projekta za »grdega račka«, ker ne soglašajo z višino predvidenih vlaganj za lokalno skupnost. »Če nam projektant ne dokaže, zakaj je projekt za nas dražji, vanj ne bomo silili. Imamo pa izdelane variantne predloge, vendar pričakovanega odziva projektanta ni.« Sicer pa projekta brez pridobitve evropskega denarja, še dodaja Vinko Jeraj, ne bo mogoče izpeljati. v—J—** « i 7-7 Če bo vse po sreči, se bodo čez mesec dni lotili ureditve trškega jedra. Tina Felicijan Velenje, 24. maj - Ob svetovnem dnevu beguncev je Inštitut za afriške študije v sodelovanju s partnerskima organizacijama Društvom za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS ter Javnim zavodom Cene Štu-par - Centrom za izobraževanje Ljubljana, že tretje leto zapored pripravil niz prireditev v sklopu projekta Med nami in z nami. Namenjen je ozaveščanju ljudi o položaju oseb z begunsko in migrantsko izkušnjo v slovenski družbi, o skupnih izzivih vključevanja in integracije na lokalni, državni in mednarodni ravni, o dobrih praksah, izkoriščanju priložnosti, ki jih prinašajo mig-ranti, ter o poteh do solidarnega in kakovostnega sobivanja. V sklopu projekta se bodo vladni in nevladni akterji, ki tako na lokalni kot državni ravni deluje- vključevanju. Prizadevamo si za ozaveščanje lokalnih prebivalcev o okoliščinah, v katerih begunci in migranti prihajajo v državo, o razmerah, v katerih živijo, položaju in izkušnjah ter načinih vključevanja v družbo,« je povedala koordinatorica projekta Med nami in z nami Hana Alha-di in dodala, da je naslavljanje konkretnih vprašanj in izzivov ter širjenje dobrih praks v zvezi življenjem z begunci na lokalni ravni ključnega pomena. V Velenju so za mizo sedli predstavniki zavoda za zaposlovanje, Ljudske univerze, Zdravstvenega doma, Šolskega centra in občine ter gostje z Urada za oskrbo in integracijo migrantov, društva Odnos in zavoda Cene Štupar. Udeleženci iz lokalnega okolja so povedali, da do sedaj niso imeli večjih težav pri vključevanju mig-rantov na trg dela (na velenjskem zavodu za zaposlovanje je trenut- no življenje (v medgeneracijskem centru ljudske univerze se zbira okrog 120 priseljenih posameznikov). Z begunci pa nimajo neposrednih izkušenj, pravijo, razen zdravstveni delavci, ki so med begunsko krizo potovali na mejna območja in pomagali pri oskrbi beguncev. Na posvetu je sodelovala tudi Diana Mironova iz Rusije, ki je udeležencem predstavila svojo izkušnjo vključevanja v novo okolje in uspešno integracijo tako na jezikovnem kot na delovnem in zasebnem področju. Obiskovalci posveta pa so imeli priložnosti pokusiti tradicionalno eritrejsko hrano, ki so jo pripravili begunci, in tako spoznati del njihove kulture s kulinariko. Posvet je pospremila razstava likovnih del učencev od 2. do 9. razreda iz osmih različnih osnovnih šol po Sloveniji. Ta so nastala ob njihovem neposrednem srečanju in pogovoru s prosilkami Pomembnih akterjev pri vključevanju beguncev in migrantov v različne segmente družbenega življenja je veliko, izzivov, s katerimi se spoprijemajo, pa tudi. jo pri vključevanju prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev in migrantov v lokalno okolje na področju šolstva, trga dela, zdravstva in kulturno ter socialno, srečevali na posvetih, ki bodo potekali po različnih slovenskih krajih. »S projektom nagovarjamo ljudi k človečnosti, solidarnosti, no prijavljenih 130 državljanov Bosne in Hercegovine, 61 iz Kosova, 17 iz Srbije, 10 iz Makedonije, nekaj jih je tudi iz Ukrajine, Rusije, Romunije, celo Brazilije), v izobraževanje in zdravstveni sistem (tu se pojavljajo jezikovne bariere predvsem pri vključevanju albanskih priseljencev) ali družbe- in prosilci za mednarodno zaščito o njihovem življenju in potovanju. Razstava odpira pogled otrok in mladine na pomen vključevanja in razumevanja beguncev, poudarja vlogo lokalne skupnosti pri njihovi integraciji ter predstavlja večkulturnost kot dodano vrednost družbe. ■ ■ Naš čas, 19. 8. 2018, barve: CM K, stran 24 8 MED VAMI ""^JlS 31. maja 2018 Ustanavljajo podružnico društva bolnikov s parkinsonovo boleznijo Srečanja v pomoč bolnikom in njihovim svojcem - Sodelujejo tudi s stroko Tatjana Podgoršek Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen možganov, katere pogostnost raste s starostjo, zato število bolnikov strmo narašča, pravijo v Društvu Trepetlika Slovenija, ki deluje blizu 30 let in združuje približno 10.000 članov. Podružnice društva delujejo praktično v vseh večjih mestih po Sloveniji, v ponedeljek, 4. junija, se jim bo pridružilo tudi Velenje. Takrat bo namreč v vili Bianca ustanovno srečanje podružnice, začeli pa ga bodo ob 15. uri. »Pobudniki za ustanovitev podružnice smo trije, in sicer Jelka Kušar, Peter Felicijan in jaz,« je povedal Franc Lichteneggr. Pojasnil je, da je tudi v Šaleški dolini precej bolnikov s parkinsonovo boleznijo, ki so neorganizirani, nekateri med njimi pa se udeležujejo srečanj, ki jih organizirajo podružnice Trepetlike po Sloveniji. »Toda to je premalo. Srečanja so za nas bolnike in tudi naše svojce zelo zelo pomembna, saj se na njih lažje pogovarjamo o bolezni, težavah, ki jih povzroča, izmenjamo izkušnje in tako pomagamo drug drugemu.« Ustanovnega srečanja velenjske podružnice se bo med drugim udeležila tudi zelo dobra poznavalka bolezni, medicinska sestra Lidija Ocepek. Poleg združevanja ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami bo glavni namen delovanja podružnice tudi izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o novostih s področja zdravljenja ter seznanjanja z načini lajšanja življenja. Društvo, s tem pa tudi podružnica, bo najtesneje sodelovala s strokovnjaki s področja zdravljenja in obravnave parkin-sonove bolezni, predvsem glede organiziranja pogostih poljudno strokovnih srečanj in delavnic. Poleg omenjenega ni zanemarljivo, še dodaja, da si v društvu prizadevajo obolelim zagotoviti ustrezen položaj v družbi, vse z namenom, »da lahko bolniki čim dlje in kolikor je mogoče v največji meri ohranimo svojo samostojnost, » je še dejal Franc Lichteneggr. a Franc Lichtenegger: »Srečanja so za bolnike s parkinsonovo boleznijo zelo pomembna in z ustanovitvijo podružnice bomo lažje premagovali težave, kijih bolezen povzroča.« Za nekatere dan mladosti, za druge politični shod Šmartno ob Paki, 25. maja - Po vzoru nekaterih krajev v Sloveniji se je tudi v Šmartnem ob Paki minuli petek »zgodil« dan mladosti oziroma štafeta mladosti. Idejo zanj sta dala najemnika doma na Gori Oljki Berta in Aleš Urlep, pri izvedbi pa so jima pomagali šmarški planinci. Štafeto (korenino vinske trte) je »Titu« predala vodnica Dragica Žibret. Dogodek je pri nekaterih občanih vzbudil precej polemike, celo zgražanja in slabe volje, poizvedovanja (takšnega in drugačnega), tudi groženj sta bila deležna Urlepova. Tisti, ki pa so se odzvali vabilu na prireditev, so se zabavali, saj so se dogodka udeležili zato, »da s pohodom na goro Oljko naredimo nekaj zase in svoje zdravje, se družimo, zabavamo in obujamo spomine na čase, v katerih smo se imeli lepo,« so bili najpogostejši komentarji zbranih na ploščadi pri domu. »To je bil naš edini cilj in namen: druženje ljudi, ki smo vse bolj odtujeni in vse manj družabna bitja, dobra volja, nekaj malega pa tudi podjetniška ideja, kako poskrbeti, da se bodo imeli ljudje lepo in hkrati, da bo od tega tudi nam kaj kapnilo v blagajno. Šokirana sem Berta Urlep: »Še na misel nam ni prišlo, da pripravljamo politični shod, provokacijo. Imeli smo le dobre namene, voljo in željo po druženju ne glede na barvo in pripadnost.« Ims Lista Marjana Šarca ČLOVEK. SKUPNOST. DRŽAVA. bila ob klicih, kot je bilo sporočilo, da bi prišli na večerjo, a ker imamo štafeto mladosti, se ji bodo raje odpovedali,« nam je zaupala Berta Urlep in poudarila: »Ne morem verjeti, na kaj vse so pomislili nekateri. Še na misel nam ni prišlo, da pripravljamo kakšen političnih shod, da želimo provocirati in ne vem kaj vse še. Štafeta mladosti je zaznamovala mladost številnih generacij. Se je prepovedano spominjati tega, obujati spomine na te čase, se družiti, poskrbeti za pozitivna razmišljanja in biti S predaje štafete mladosti dobre volje? Če bi še tako hoteli in si prizadevali, zgodovine se izbrisati ne da. Človek je ob tem lahko le žalosten.« Sogovornica nam je zagotovila, da bodo štafeto mladosti pripravili tudi prihodnje leto iz istih razlogov in ciljev, kot so jo letos. Obiskovalci prireditve (ni jih bilo tako malo) pa so obljubili, da jih bodo pri tem podprli. Že v času predaje štafete in ne proti večeru, ko je bila možnost za to, da bi jih kdo videl, da idejo podpirajo, manjša. aTp Mladi bodo poleti lepšali Šoštanj in okolico Za letošnje leto imajo na voljo manj sredstev kot v preteklosti, zato bodo v počitniško delo lahko predvidoma vključili le petdeset mladih MATEJA KUMER OO strankaLMS »Spadam v generacijo, ki razmišlja družbeno odgovorno in v pravo smer. V smer, ki je vzpodbudna in v dobro vseh državljanov Slovenije. S trdim delom, s svežimi idejami in s posluhom do ljudi lahko premikamo meje. Bodimo boljši, bodimo vzor.« Šoštanj - Občina Šoštanj bo tudi letos med poletnimi počitnicami organizirala počitniško delo za dijake in študente. Vanj bodo vključili mlade, ki bodo do opravljanja dela dopolnili 15 let in imajo stalno bivališče na območju občine. S projektom 'Mladi lepšajo Šoštanj in okolico' pri mladih spodbujajo medsebojno ter med-generacijsko povezanost s krajem, v katerem živijo. To pa je tudi priložnost za sklepanje novih poznanstev in novih prijateljstev. Eden glavnih namenov akcije pa je spodbujanje in utrjevanje pomena čistega in urejenega okolja. Ker imajo letos zagotovljenih manj sredstev kot pretekla leta, bodo, kot je povedal župan Darko Menih, ponovno prisiljeni omejiti število mladih na počitniškem delu. Sprejeli bodo lahko petdeset dijakov in študentov. V letošnjem letu bodo imeli prednost tisti, ki v preteklosti še niso delali, in tisti, ki so se v preteklih letih posebej izkazali. V izboru pa bodo upoštevali vloge, ki jih bodo prejeli do vključno 15. junija. Počitniško delo bodo organizirali v sedmih terminih. Mladi bodo delali po teden dni, in sicer 7 ur dnevno. a mkp Kje so izložbe? Projekt oživitve Trga bratov Mravljakov v Šoštanju Na srečanju skupine za oživitev mestnega središča Šoštanja smo prinesli nekaj novih idej in razmišljanj: • Lahko bi ponudili turistični spektakel, saj imamo Smrekovec, Druž-mirje, TEŠ in usnjarje... • Šoštanj že dolgo ni več mesto svetlobe. Treba je poiskati pravo identiteto. Usnjarstvo! • Manjka sladoledar! • Organizirajmopolnočni tek! • Brez kapitala v središču mesta ne bo nič. • Trg ne bo živel brez stanovalcev. Tu je treba zgraditi nova stanovanja! • Knjižnica ja, knjižnica ne, morda le čitalnica, vendar v katerem objektu? ... se je slišalo med zbranimi. Menim, da je uporabno vse, kar smo našteli, in da je na Trg bratov Mravljakov treba pripeljati vsakega malo; nekaj gospodarskih dejavnosti in kapitala, nekaj javnih vsebin, kakšno unikatno ponudbo, ki bo odražala identiteto mesta, in tudi kakšno turistično vsebino ter prav tako organizirati enkratne priložnostne dogodke. Tudi stanovalci so del mestnega jedra, vendar je treba paziti, da zaradi javnega programa, ki prvenstveno sodi v urbano središče, ne pride do konfliktov. Če bo trg postal spalno naselje, si tja obiskovalci ne bomo želeli. Vedno se je treba vprašati: Kakšen bi moral biti trg, da bi si sam želel iti tja? Kakšni so trgi, ki jih z veseljem obiščemo drugje? To so prostori, ki so prijetni. Trg mora biti urejen. Če bodo mimo mene hrumeli avto- Primeri urejenih izložb v starih mestnih jedrih Baltika mobili, mi na tem trgu ne bo prijetno. Tam si želim v prijetni kavarni popiti dobro kavo ali s sladoledom v roki posedeti na klopi in se nastavljati soncu ali pa poleti na trgu najti prijetno senco. Čez trg se želim tudi samo sprehoditi in pri tem opazovati urejene izložbe. Na TBM imamo danes 9 delujočih in 9 zapuščenih lokalov ter 36 stanovanj. A ko se sprehodim čez ta prostor, nimam takega občutka. Tudi delujoči lokali ne dajejo videza življenja. Zakaj tukaj ni urejenih izložb? Če zaprašeno okno zakriva neugledna zavesa, me tak prostor prej odbija kot privlači. Zavod za varstvo kulturne dediščine na zaščitene objekte res ne dovoli nameščanja vitrin ali povečevanja obstoječih okenskih odprtin. A stara mestna jedra taka večinoma so. Če lokal nima izložbe, odpreš vrata in lutko postaviš na trg. Ali pa lepo aranžirano košaro. Čar je ravno v 3D predstavitvi, zato plakati, ki so sicer lahko hitra rešitev, ne bodo dosegli tako velikega učinka. Aranžiranje izložb oz. območja lokalov bi zato moral biti prvi ukrep, s katerim bi Trg bratov Mravljakov zbudili iz (navideznega) spanca. In predlog, ki je bil ob tem podan, da bi razpisali nagrado za najlepše urejeno izložbo, je tukaj več kot na mestu. a Verona Hajnrihar E-dostop do zbirk prostorskih podatkov Ministrstvo za okolje in prostor je vzpostavilo javno spletno mesto prostorskega informacijskega sistema, ki je dostopno na naslovu www.pis.gov.si. Preko tega mesta lahko zainteresirali odpirajo podatke, ki jih na ministrstvu vodijo in vzdržujejo v okviru spremljanja postopkov priprave prostorskih aktov ter izdaje upravnih aktov s področja graditve objektov (gradbena in uporabna dovoljenja). Prvič na enem mestu omogočajo vsakomur dostop do podatkov o prostorskih aktih in upravnih aktih s področja graditve. Prostorski podatki, ki so na vpogled preko spletnega mesta, so v tem trenutku informativne narave. S programom projektov eProstor ter z novima zakonoma na področju urejanju prostora in graditve objektov bo ministrstvo do leta 2021 vzpostavilo pogoje, da se bodo podatki o vseh prostorskih aktih, gradbenih in uporabnih dovoljenjih, evidentirali na enoten način preko prostorskega informacijskega sistema. a Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 9 31. maja 2018 »"WAS IZOBRAŽEVANJE 9 Konkretno delo poplača trud Bolj kot ocene bodo izjemnemu dijaku Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2017/2018 Nejcu Zajcu ostali v spominu dogodki z obšolskih aktivnosti -Poskusiti, nato vztrajati Tatjana Podgoršek Nejc Zajc je maturant velenjske gimnazije in izjemni dijak Šolskega centra Velenje (ŠCV) za šolsko leto 2017/2018. Lepo urejen je stal na odru velenjskega kulturnega doma ob podelitvi naziva, ki si ga je zagotovo zaslužil. Odlikujejo ga zavidanja vredni dosežki, piše med drugim v obrazložitvi, njegovi sošolci in sošolke pa k temu dodajajo še skromnost in njegov čut za učno pomoč, ko jo nekdo najbolj potrebuje. Kot da bi mu bilo kar malo nelagodno, se je zdelo nekaterim v dvorani ob prebiranju številnih razlogov, zaradi katerih je prejel naziv izjemni dijak ŠCV. V vseh štirih letih šolanja na gimnaziji je izstopal po izjemnosti, veliki učni nadarjenosti, delavnosti, skrbi za sošolce in sošolke ter po raziskovalni vnemi. Poleg odličnega uspeha ima v svoji zbirki zlata priznanja iz znanja kemije, dvakrat iz logike, trikrat iz fizike in štirikrat iz matematike. Uvrstil se je v slovensko reprezentanco: dvakrat za Sredozemsko mladinsko matematično tekmovanje v Italiji, prav tolikokrat na Srednjeevropsko matematično olimpijado v Avstriji ter Litvi, kjer je prejel dve srebrni medalji. V tretjem letniku se je uvrstil v ekipo, ki je zastopala Slovenijo na Mednarodni matematični olimpijadi v Braziliji, kjer je prejel pohvalo. Tudi v tem šolskem letu se je uvrstil v slovensko ekipo za Sredozemsko mladinsko matematično tekmovanje v Italiji. Vau ... se je slišalo ob naštevanju uspehov. »Pričakoval sem naziv, ker smo se o tem pogovarjali. Z Lukom (Jevšenakom) imava podobne dosežke, le da sem se jaz uvrstil še na najprestižnejšo olimpijado,« nam je povedal po podelitvi. Si bo zapomnil guljenje klopi v gimnaziji po ocenah in dosežkih? »Niti ne, bolj po dogodkih zunaj šolskih stavb: gledaliških in drugih kulturnih predstavah, ekskurzijah, zagotovo so bile posebna izkušnja tekmovanja v tujini, srečanje z vrstniki iz drugih držav, potovanja.« Nejc pravi, da mu je šola ponudila tisto, kar je od nje pričakoval, tu in tam še nekaj več. Z dobro popotnico nadaljuje življenjsko pot, na kateri Nejc Zajc kljub zavidljivim uspehom ostaja skromen f fant, pripravljen pomagati sošolcem in tudi drugim dijakom. bo pridobljeno znanje nadgradil na študiju v programu čista matematika na Fakulteti za matematiko v Ljubljani. Kam ga bo od tam »odneslo«, v tem trenutku še ne ve. Pri odgovoru na vprašanje, kakšen bi bil njegov napotek tistim, ki prihajajo za njim, ni dolgo okleval. »Naj se poskusijo lotevati izzivov, ki so pred njimi, nato pa resno delajo in vztrajajo. Konkretno delo poplača trud. Pa tudi na vse tisto, kar jim bogati in lepša življenje, naj ne pozabijo.« Imajo dijake, ki znajo, zmorejo, hočejo in tudi storijo Na šolah Šolskega centra Velenje v iztekajočem se šolskem letu kar nekaj izstopajočih dosežkov dijakov - Izjemen dijak šolskega centra Nejc Zajc Tatjana Podgoršek Velenje, 24. maja - Na šolah Šolskega centra Velenje ŠCV) že vrsto let ob koncu šolskega leta pripravijo prireditev, na kateri pohvalijo vse, ki so s svojo odličnostjo in odmevnejšimi uspehi izstopali iz sivine povprečja, svečanost v kultur- programih. Izrazil je prepričanje, da bodo blesteli na maturi, poklicni maturi, zaključnem izpitu, ki jih še čaka, in da jim bo uspešno končano srednješolsko obdobje dobra popotnica na izbrani življenjski poti. Velenjski podžupan Peter Dermol, ki jih je pozdravil, pa je med drugim menil, da praktičnem usposabljanju za delo v tujini, ki ga zelo spodbujajo. Ponosni so na bero izstopajočih dosežkov z državnih in tudi mednarodnih tekmovanj. Za 60-letnico delovanja, ki jo praznuje ŠCV letos, je dejal, da je bila kar pestra. Pred njimi so novi izzivi, med kateri je omenil manjši vpis dijakov v programe nem domu v Velenju pa je namenjena najuspešnejšim, na katere so še posebej ponosni. Letošnja je bila pred tednom dni, na njej pa so podelili priznanja več kot 70 dijakom in dijakinjam. Direktor ŠCV Janko Pogorelčnik je ob tej priložnosti dejal, da je na centru pomemben vsak posameznik, njegov razvoj, napredek ter samozavest. Po nekaterih raziskavah je talentiranih za določeno stvar kar 98 odstotkov otrok, na šolah pa jih prepoznajo komaj 2 odstotka. Sam srčno upa, da jih talente na njihovih šolah razvije bistveno več. Ko ob koncu leta izpostavijo in nagradijo dijake generacije, ki zaključuje srednješolsko izobraževanje pri njih, ugotavljajo, da imajo mlade, ki znajo, zmorejo, hočejo in tudi storijo več. Imajo jih na vseh šolah in v vseh mladi s svojimi uspehi puščajo globoke sledi, kar je pomembno za razvoj celotne družbe. Hkrati je izrazil prepričanje, da premalo izkoriščajo njen potencial in da naj glasneje opozarjajo nase in na svoje potrebe. Opozoril jih je, da je tudi na težave treba gledati z optimizmom. Ob koncu pa dejal, da je prepričan, da bodo po njihovem končanem študiju možnosti za ustrezno zaposlitev tudi v domačem okolju, da bodo svojo prihodnost lahko gradili v tej dolini. Janko Pogorelčnik nam je še dejal, da bi lahko iztekajoče se šolsko leto na centru označil kot zelo pohvalno, kar dokazuje tudi število nagrajencev. Dijaki so se izkazali na mnogih področjih delovanja: na tekmovanjih iz znanj v športu, kulturi, v raziskovalni dejavnosti, pri prostovoljnem delu, njihovih šol kot posledico številčno manjših generacij otrok. Odmevnejšo prireditev ob jubileju pa načrtujejo letošnjo jesen. Poleg priznanj so na prireditvi v velenjskem domu kulture podelili še naziv izjemni dijak šole. Za šolsko leto 2017/2028 so ga prejeli: Luka Jevšenak (gimnazija), Luka Hergold (Elektro in računalniška), Aida Babajic (Šola za storitvene dejavnosti), Timotej Kreft (Strojna šola) ter Tadej Jezernik (Šola za rudarstvo in varstvo okolja). Naziv izjemni dijak Šolskega centra pa je prejel Nejc Zajc (gimnazija). Rdeča nit priložnostnega kulturnega programa, ki ga je letos z dijaki (in zanje) pripravila prof. Alenka Šalej, je bil Ivan Cankar in njegovo delo. ■ ■ Od osmih zlatih štiri še s pohvalo Murska Sobota - Tudi na letošnjem državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije so se avtorji 39 raziskovalnih nalog, ki so jih ti izdelali v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, odlično odrezali. Tudi tokrat so opravili odlično delo, saj je 8 nalog prejelo zlato priznanje, od tega 5 osnovnošolskih, ostale so izdelali dijaki srednjih šol Šolskega centra Velenje. Štiri naloge so poleg zlatega priznanja prejele še pohvalo. 14 nalog je prejelo srebrno, 17 pa bronasto priznanje. Med osnovnošolskimi raziskovalnimi nalogami so zlato priznanje s pohvalo prejele: Naravni dezodoranti s cenovnega vidika in vidika učinkovitosti - avtorica: Benjamina Breznik, mentorici: mag. Anita Povše in Irena Sušec (OŠ Gustava Šiliha Velenje); Smo debeli in pozabljivi, ker premalo spimo?- avtor: David Kosi, mentorici: Branka Mestnik in Iwona Ewa Kosi, dr. med., specialistka (OŠ Gorica Velenje); Vpliv lokacije, programa in starosti na kakovost pečenja v vgradni pečici, avtor: Tjaž Paradiž, mentorja: dr. Simon Brezov-nik in Klementina Rednak Mežnar (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj); zlato priznanje pa sta prejeli nalogi: Ali je naziv športna šola več kot le beseda?, avtorja: Sebastjan in Tomaž Turinek, mentorici: Tjaša Hudarin in Barbara Turinek (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj) ter naloga Vpliv okolja na razvoj žabe sekulje, avtorica: Ania Marinčič Baric, mentorici: Branka Mestnik in Gabrijela Triglav Bre-žnik (OŠ Gorica Velenje). V konkurenci srednješolskih raziskovalnih nalog je zlato priznanje s pohvalo prejela naloga Diamond cut naprava, avtorji: Luka Hergold, Jaka Vitko in David Vajdec, mentorja: Uroš Remenih in Samo Železnik (Elektro in računalniška šola), zlato priznanje pa nalogi: Uporaba kripto valut v trgovini na drobno, avtorica: Klara Jovan, mentorja: mag. Ivan Jovan in Jani Jovan (Šola za storitvene dejavnosti) ter Uporaba video kamere v hladilniku, avtorja: Alen Fuks in Patrik Ravnak, mentorja: Nedeljko Grabant in Dejan Dren (vsi Šolski center Velenje). ■ tp .anlmsJ Vsako priznanje je nekaj posebnega V Celju je pred nedavnim potekalo državno tekmovanje iz znanja matematike za dijake srednjih šol. Med tistimi, ki se ga bosta z veseljem spominjala, sta tudi dijaka Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Vid Pe-jovnik in Anže Goršek. Tekmovala sta v skupini B, na njem pa sta poleg zlatega priznanja prejela še prvo nagrado, kar pomeni, da sta osvojila vse možne točke. Za Anžeta Gorška, dijaka 1. letnika programa tehnik računalništva, to ni bila prva tovrstna izkušnja. Na najvišjem tekmovanju iz znanja matematike v državi je sodeloval že kot osnovnošolec. »Ko sem oddal tekmovalno polo, sem sicer imel občutek, da sem bil pri reševanju nalog uspešen. Da pa bi osvojil vse točke, tega nisem pričakoval. V primerjavi z osnovnošolskimi tekmovanji je konkurenca na dijaških manjša, naloge pa težje. Skupaj z mentorico Marjetko Herodež sem se nanj pripravljal, uspeh ni izostal, potrjuje pa, da sem v matematiki res dober. Tudi všeč mi je predmet. Sicer pa je vsako priznanje nekaj posebnega, prva nagrada na državnem pa smetana na Vid Pejovnik torti. Poleg priznanja so zame pomembne pridobljene izkušnje in srečanje z vrstniki.« Anže nam je še dejal, da je bilo iztekajoče se šolsko leto zanj kot novinca drugačno kot v osnovni šoli: drugačen sistem dela, ki mu je bližji, novi sošolci, profesorji. Ugotavlja, da se je vpisal v pravi program, z zadovoljstvom pa ga navdaja dejstvo, da bodo šolske počitnice zanj res prave počitnice. Vid Pejovniki takega uspeha, kot ga je dosegel na letošnjem državnem tekmovanju iz znanja matematike, še ni dosegel in ga tudi ni pričakoval: »Lani sem bil med dijaki 1. letnikov strokovnih šol 13. matematik v državi, na letošnjem pa sem bil med dijaki drugih letnikov že med šestimi, ki smo zbrali vse točke. Naloge so bile enako zahtevne kot lani, vendar sem se tokrat na tekmovanje pod vodstvom mentorice Biserke Ledinek zavzeteje pripravljal. Reševal sem naloge iz lanskoletnega tekmovanja za dijake drugih letnikov, upal, da bo katera na letošnjem tekmovalnem testu, a se to ni zgodilo. Uspeh mi veliko pomeni, je nekaj posebnega in me spodbuja k nadaljevanju začrtane poti v programu tehnik mehatronike. Za več znanja se je vredno potruditi.« Tako kot Anže se prihajajočih počitnic veseli tudi Vid, saj bo »poravnal« vse obveznosti do zadnjega zvena šolskega zvonca v šolskem letu 2018/2019. • Tp Anže Goršek www.nascas.si Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA ""^JlS 31. maja 2018 Z druženji dopolnjujejo mednarodne zgodbe Člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki gostovali v Pragi - Vabila še prihajajo Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - Člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika iz Šmartnega ob Paki so se odločili, da bodo 60-letnico delovanja zborovskega sestava zaznamovali na njim izviren način. Med drugim s koncertom pri Slovencih na Češkem. Ta cilj so pred nedavnim, skupaj s podporniki zbora, tudi uresničili. Povezali so se s Slovenskim društvom Jožeta Plečnika v Pragi in se z njegovim predsednikom Iztokom Toplakom dogovorili za nastop v cerkvi Jožeta Plečnika v Pragi. Tu sta se jim pridružila še dva mešana pevska zbora, in sicer iz Dolenjskih Toplic ter Sevnice. S svojim ubranim petjem (pri eni od sklad jih je na orglah spremljal Ambrož Kvartič) so zasenčili oba omenjena zbora. Vsaj tako so ocenili poslušalci, tovrstno priznanje jim je nekako dal tudi Peter Kuhar (letošnji ambasador slovenske književnosti in dobitnik Pretnarjeve nagrade velenjskega mednarodnega festivala Lirikom-fest), ki je člane šmarškega zbora že povabil še na eno gostovanje. Dejan Vodovnik, predsednik zbora, je povabilo komentiral: »Zadeva je vroča, nas mika, a se bomo pri tem držali zmernosti in stvari Udeleženci izleta pred Plečnikovo cerkvijo v Pragi, kjer so člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika nastopili na koncertu prilagodili svojim zmožnostim. Menim pa, da bomo dopolnjevali mednarodne zgodbe druženja, ki jih pletemo v tukajšnjem okolju.« Južna Češka in zlata Praga sta navdušili blizu 70 udeležencev dragega evropskega mesta in po navdušenju, ki ga je povsod, kjer se je »pojavil«, žel priložnostni ansambel, sestavljen iz vrst šmarških pevcev. Na osrednjem trgu v Pragi jih ni bilo malo, ki so zaplesali ali poskakovali, si greli dlani ob Avsenikovi Golici in drugih slovenskih narodnoza-bavnih uspešnicah. Ti so tudi na avtobusu poskrbeli za »ta pravi štimung« - če ne s prepevanjem, igranjem na frajtonarico, kitaro in bas, pa z voščilom: vse najboljše tistemu, ki si je upal zapreti oči. Avgusta letos se člani moškega pevskega zbora Franca Klančnika Šmartno ob Paki v okviru praznovanja jubileja zbora odpravljajo na Triglav. izleta. Mnogi si ga bodo - poleg nastopa zbora - zapomnili po znamenitosti lepega, a tudi ■ Jubilej, vreden pozornosti Big Band velenjske glasbene šole deluje že 10 let - Iz njegovih vrst izšlo danes precej uveljavljenih glasbenikov v Evropi - Z vsakim novim članom je zasedba boljša Tatjana Podgoršek V torek, 5. junija, ob 19. uri bo v atriju velenjskega gradu koncert, s katerim bo Big Band velenjske glasbene šole zaznamoval 10-letnico delovanja. Kot gostje se bodo orkestru, ki ga vodi Jani Šuligoj, pridružili vrhunski mednarodno priznani glasbeniki, kot so Timotej Kotnik, Mihael Hrustelj, David Slatinek in Rok Rednak (tudi ustanovni člani orkestra), bivši člani, ki so z njim sodelovali več let (Grega Skaza, Janez Rednak, Aljaž Rozman), pridružili se jima bosta še flavtistka Mojca Ušen in pevka Sanja Mlinar Marin, ki sodeluje z orkestrom že vsa leta. Po besedah Janja Šuligoja je jubilej vreden pozornosti, ne morda toliko zaradi let, ampak ostalega. V desetih letih se je skozi Big Band sprehodilo Jani Šuligoj: »Na začetku so vsi, ki so pristopili k projektu, želeli drugačno druženje ob glasbi, kmalu pa se je pokazalo, da bomo morali za dober zvok orkestra trdo delati. Temu sledimo še danes.« lini. Projektni orkester je vodil Oto Vrhovnik, po njegovem odhodu pa je dirigentko palico naslednjo sezono prevzel Jani Šuligoj. »Na začetku so vsi, ki so se pridružili k projektu, želeli drugačno druženje ob glasbi, kmalu pa se je pokazalo, da bomo morali za dober zvok orkestra trdo delati. Temu sledimo še danes. Vesel sem tudi tega, da vsak član, ki se nam pridruži, takoj prevzame vrline starejših in dejansko je vsaka zasedba boljša.« K precejšnjemu napredku v zadnjih letih pa - tako Šuligoj - prispeva tim, v katerem sta poleg njega še profesorja Aleš Logar in Miha Koren. Big Band danes redno sodeluje s podobnimi sestavi konservatorijev v Mariboru, Ljubljani, je reden gost Pikinega in Mozaik jazz festivala v Velenju, doslej je že večkrat nastopil na Kongresnem trgu v Ljubljani, pot Big band praznuje 10 let uspešnega delovanja. čez 80 članov, je pojasnil, od katerih jih v zasedbi deluje več let več kot 50. »V tem času smo postavili na noge tri nove generacije glasbenikov, ki so spoznali drugačen pristop do glasbe. Jazz in zabavna glasba, ki jo gojimo v orkestru, sta pri nekaterih učencih pustili le majhno sled, ostalim in teh je za naše razmere ogromno, pa danes pomeni način življenja.« Namreč najbolj pogumni so se odpravili na študij jazza v Ljubljano, Zagreb, Celovec, Gradec, Groningen, Rotterdam, špansko Valencio, nekateri najbolj ambiciozni pa so že po prvih mesecih delovanja ustanovili svoj bend, United Grooves, ki je kasneje prerasel v Vox Big Band. Glavna gonilna sila tega orkestra, ki deluje še danes, so prav člani prve zasedbe šolskega big benda: že omenjeni David Slatinek, Rok Rednak, Benjamin Pirnat, Aleš Logar, Mihael Hrustelj in Timotej Kotnik, fantje, ki z drugimi uveljavljenimi glasbeniki danes soustvarjajo ne samo velenjsko in slovensko jazz sceno, ampak delujejo globalno. Pobudnik ustanovitve orkestra je bil ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih, s sestavom, v katerega so vključili nekatere profesorje šole in starejše dijake, pa so želeli zapolniti predvsem praznino na tem področju glasbenega ustvarjanja v Šaleški do- jih je zanesla tudi v tujino. Odzovejo se povsod, kamor jih povabijo. O ciljih za prihodnje pa Jani Šuligoj pravi: »Želimo si, da bi tako uspešno delovali tudi v prihodnje, čeprav se mladi od jazza oddaljujejo. Te zvrsti glasbe pravzaprav sploh ne poznajo, zato jih je težko zanjo navdušiti. Poleg tega igranje v jazzovskem orkestru zahteva v primerjavi s klasičnim drugačen stilski pristop in spodbuja glasbeno kreativnost, kar pa tudi ni vedno tako enostavno.« A bodo vztrajali ter z voljo in vztrajnostjo na obeh straneh poskušali še naprej izpopolnjevati glasbeno sceno. Izkušnje, znanje, napotki tudi za samostojno delo Med 15 udeleženci letošnje ljubiteljske lesarske kiparske delavnice štirje novinci - V primerjavi s hitrimi tekmovanji z motorno žago na delavnici druge kvalitete Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, od 25. do 27. maja - Pod kozolcem, letos tudi pod šotorom na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki, so po letu dni znova pele motorne žage, kladiva, dleta in drugo kiparsko orodje na tradicionalni lesarski kiparski delavnici za ljubiteljske umetnike v Sloveniji. 15 udeležencev, od tega štirje novinci, iz vse Slovenije so pod vodstvom akademske kiparke profesorice Dragice Čadež Lapajne iz neobdelanih hlodov ustvarjali njim ljub motiv. Organizatorji delavnice so bili Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije (JSKD), velenjska območna izpostava sklada ter javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki. Povezovanje tradicionalnih znanj in načinov Andreja Koblar Per- ko, samostojna strokovna svetovalka za likovno dejavnost pri JSKD, je povedala, da je to edina izobraževalna delavnica za ljubiteljske kiparje v državi. Vsa leta je izjemno dobro obiskana, temelji pa na različnih interpretacijah obdelovanja lesa. Njen osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšo tehnologijo in umetniškimi praksami. Stvari, ki na njej nastajajo, so zanimive, udeležencem mentorica prepušča izbor teme. »Čeprav delavnica traja le tri dni, lahko udeleženci dobijo precej izkušenj, znanj, napotkov tudi za samostojno delo naprej.« Po besedah Dragice Čadež Lapajne je druščina posrečena kombinacija sodelavcev, oblikovalcev, ustvarjalcev, med katerimi so taki, prihajaj na delavnico več kot 10 let in obvladajo tehnologijo, novinci pa se učijo od njih. »Les ima veliko možnosti za izražanje, od ljubiteljskih ustvarjalcev pa pričakuješ predvsem, da bodo pri oblikovanju hloda uporabili osnovne motive.« Na vprašanje, kam bi umestila delavnico, je odgovorila, da med enkratne. »Poznamo hitra tekmovanja v rezanju, naša delavnica pa je nekaj povsem drugega. Če je na prvi pomembna hitrost, so na naši raziskovanje, učenje, druženje, pomoč pri delu ... Skratka, ima povsem druge kvalitete kot hitra tekmovanja.« Predvsem odnos, ki ga gradijo z okoljem Lesarska kiparska delavnica za ljubiteljske ustvarjalce poteka v Šmartnem ob Paki že vrsto let, zato se med nekaterimi občani poraja vprašanje, kaj ima od tega lokalna skupnost. »Na to težko odgovorim,« pravi Andreja Koblar Perko in dodaja, »Uudeleženci vzljubijo ta kraj, ker je gostoljuben. Menim, da se vanj vračajo s svojimi sorodniki, prijatelji, družino Utrinek z letošnje delavnice in jim pokažejo, kje so ustvarjali in se imeli lepo. To je delavnica, za katero udeleženci plačajo kotizacijo. V materialnem smislu težko kaj vrnejo, gre predvsem za odnos, ki ga lahko udeleženci gradijo z okoljem.« In zakaj tudi ob koncu letošnje delavnice ni bilo razstave nastalih del? Bo, vendar v Šoštanju, odgovarja Andreja Koblar Perko. Širša javnost si je lahko doslej ogledala nastala dela dvakrat, in sicer na Velenjskem gradu, tudi selili so jo po Sloveniji. »Da bi nastala dela predstavili na improvizirani razstavi v Šmartnem ob Paki, pa je težko. Stvari so velike, težke, tudi logističnih težav bi bilo precej,« je še menila Andreja Koblar Perko. ■ ■ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 11 31. maja 2018 KULTURA Ob Inventuri 18 razstavlja tudi Peter Matko 11 Dijakinje in dijaki likovne smeri velenjske umetniške gimnazije so v Galeriji Velenje tudi letos postavili pregledno razstavo - V zgornjem nadstropju galerije pa je na ogled razstava likovnega pedagoga Petra Matka Tina Felicijan Velenje, 23. maj - Galerija Velenje že vrsto let omogoča mladim likovnim ustvarjalcem, ki se na svojo umetniško pot pripravljajo na velenjski gimnaziji, da enkrat na leto pregledajo svoja dela in jih postavijo na razstavo, ki jo prav tako sami oblikujejo. Tudi letos dijakinje in dijaki vseh letnikov na Inventuri predstavljajo dela, ki so jih ustvarili pri predmetih risanja in slikanja, likovne teorije, predstavitvenih tehnik, osnov varovanja dediščine, plastičnega oblikovanja in bivalne kulture. Ker galerija ob vsaki Inventuri k razstavljanju povabi še enega mladega umetnika, ki je izšel iz velenjske gimnazije, ali pa likovnega pedagoga, ki deluje v Velenju ali okolici, pa je kustosinja Milena Koren Božiček tokrat predstavila delo učitelja likovne vzgoje odpadnimi materiali, kot sta papir in karton. Na pregledni razstavi z naslovom Odstiranja so prikazana izbrana dela iz različnih ustvarjalnih obdobij in ciklov - v enem se je naslanjal na ljudsko izročilo, v drugem pa je zasnoval projekt Art Book, ki je prerasel v ves čas nastajajoče delo. »Dobro so razvidna različna obdobja raziskovanja in eksperimentiranja. Najnovejša dela so v slogu eko arta, delam z odpadnimi materia- li, iz katerih oblikujem portrete, kar se mi je utrnilo pri pouku, in nekako sem padel v to, da sem nadaljeval doma. Ustvaril sem cel opus in imel krasno izkušnjo,« je povedal Peter Matko, ki za ustvarjanje potrebuje mir in se umika v samoto, zato bo novo obdobje, ki je pred njim - kmalu namreč odide v pokoj - zagotovo še posebno plodovito. Številni obiskovalci so z zanimanjem raziskovali razstavo Inventura 18, kijih je popeljala skozi različne stopnje obvladovanja različnih tehnik, veščin, medijev in drugih segmentov likovnega ustvarjanja. na osnovni šoli Gustava Šiliha Petra Matka, ki ustvarja že štiri desetletja. Posveča se različnim tehnikam in medijem, ki jih po- veže v svojevrsten slog, velikokrat pa ustvarja z vsakdanjimi, tudi REKLI so ) Žiga Kelenc, 3. letnik: »Trenutno najbolj raziskujem slikarstvo, ki ga do srednje šole pravzaprav nisem maral. Zdaj pa razumem barve in kako mora teči čopič. V prihodnosti pa se želim poglobiti v digitalno umetnost - grafično oblikovanje, video montažo in drugo.« Žiga Gojevic, 1. letnik: »Likovna umetnost mi dopušča določen nivo svobode pri ustvarjanju, prosto pot za izražanje. Sam še nimam povsem izoblikovane vsebine, ki bi jo skozi svoja likovna dela rad pokazal svetu, počasi pa prihajam do stopnje, ko bodo imela nek globlji pomen.« Nika Založnik, 3. letnik: »V likovnem ustvarjanju izražam svoja čustva. V svojih delih rada najdem sebe, pa tudi sporočilnost za druge. Upodabljam naravo in v njej iščem motive, raziskujem akt, čeprav je to zelo zahteven žanr, rada pa bi se izurila v ročnih spretnostih in se tako poglobila v kiparstvo.« ■ Poskrbeli za zabavo študentov Tokrat je osrednji program festivala Dnevi mladih in kulture strnjen na zabavne prireditve za čim širšo populacijo študentov Tina Felicijan Pretekli konec tedna se je v Velenju začel osrednji program festivala Dnevi mladih in kulture, ki ga Šaleški študentski klub prireja že 28 let. Festival je namenjen predvsem študentom v dolini in drugim mladim, da se v mesecu mladosti predajo radostim druženja ob zanimivih kulturnih in zabavnih vsebinah na prostem in tako presekajo dnevno rutino. V preteklosti so program sestavljali raznovrstni dogodki, namenjeni tudi bolj zahtevnemu občinstvu, na festivalu pa so gostovali artisti z alternativne umetniške scene. Zadnja leta so študenti začeli poudarjati dejavnosti domačih kulturnih društev in so program pripravljali v sodelovanju z glasbenimi zanesenjaki, tako pa na festivalu predstavljali različne subkulture. Letos so priložnost za to dali ljubiteljem psytrance scene v okviru predfestivalnega dogajanja, medtem ko je osrednji program tokrat namenjen kar najširši populaciji študentov. »V preteklih letih smo dobivali povra- tne informacije, naj program čim bolj prilagodimo željam in potrebam čim večjega števila študentov. Če smo prej v festivalnem programu poudarjali dejav- nosti nepovezanih aktivistov in društev, smo zdaj zavzeli stališče, da študentski klub to še vedno počne v sklopu letnega programa, DMK pa se nameni samo študentom. Zato z letošnjim programom ne gremo v neko kulturno obrobje, ampak sledimo trendom, ki so študentom blizu. Še vedno je v prvi vrsti kakovostno preživljanje prostega časa in spoznavanje različne kulture, prav tako pa je pomembna zabava,« je povedal član organizacijske ekipe Vid Stropnik in dodal, da se bo klub vedno zavzemal za alternativo, bo pa tudi odgovoril na spreminjajoče se želje študentske populacije in zanjo pripravljal program, ki jo trenutno zanima. V klubu so namreč opazili, da so se navade preživljanja prostega časa in zabavanja med mladimi spremenile. »Hoditi ven ni več taka prioriteta. Zato jih želimo prav s programom po njihovem okusu povabiti na zabavno druženje v domačem kraju, ne le v šudij-skih središčih.« Ekipo je tudi letos vodil predsednik kluba Blaž Mošmondor, pri sestavi in izvedbi programa pa je sodeloval celoten upravni odbor z Vidom Hrovatom, Blažko Pergovnik, Amadejem Šupergerjem, Joštom Kodričem in drugimi v prvih vrstah. Ta konec tedna se bo smeh združil z glasbo V petek ob 20. uri se bo v pekarni začel stand up performans, na katerem se bodo predstavili neuveljavljeni komiki, ki so obiskovali šolo stand upa Uroša Kuzmana. Ta bo povezoval večer, osrednji gost pa bo eden bolj prodornih slovenskih komikov Gašper Bergant. Nato se bo v Pekarni začel tihi žur z veliko glasbe - študenti bodo namreč ponovili lanskoletni dogodek Silent Pekarna, ko bodo obiskovalci partyja elektronski glasbi prisluhnili skozi slušalke. Najbolj odmeven pa bo zaključek festivala. 2. junija ob 21. uri se bo pred Rdečo dvorano začel koncert skupin S.A.R.S., Tabu in Take off »Skupina Tabu je na študentskih zabavah po Sloveniji že tradicija. S.A.R.S. pa so se na to sceno prebili v preteklih dveh letih in nastopili na praktično vseh študentskih festivalih. Ampak mi pravimo, da so samo vadili za našega,« je Vid Stropnik še napovedal veliki koncert. >Blaž Mošmondor, predsednik ŠŠK: »Med drugim je poslanstvo vsakega lokalnega študentskega kluba, da se lahko študenti v domačem okolju kakovostno, brezskrbno in varno zabavajo.« Pripravljeni na poletje S pevskim večerom 25. maja so MePZ Svoboda in MoPZ Provox iz Renč na Primorskem obogatili kulturno dogajanje v Šoštanju. Poslušalce so z glasbo povabili v poletje, saj so simbolično prepletli štajerske in primorske glasove in ustvarili nepozaben večer. S skrbno izbranim repertoarjem, ki sta ga za ta koncert sestavila zborovodja Anka Jazbec in Matej Petejan, so glasbeno nit vlekli vse od sakralne glasbe, uspavank, napitnic, prvakov glasbenih lestvic, vse do bolj ali manj znanih ljudskih in umetnih pesmi. Čarobnost večera so obogatili s solističnimi točkami in odlično glasbeno in besedno spremljavo. S petkovim pevskim večerom so zabeležili 49. kljukico letnih koncertov. Predsednik zbora Peter Anželak pa je to izkoristil za povabilo na skupno praznovanje (z zvestimi poslušalci) 50-letnice delovanja MePZ Svoboda. Skok v poletje je pevcem odlično uspel. a Nataša Arhitekturno ustvarjanje Stanka Kristla Festival Velenje - Galerija Velenje v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane pripravlja popoldne ob 17. uri voden ogled Kristlovega bloka in nato ob 19. uri predavanje, posvečeno arhitekturnemu ustvarjanju Stanka Kristla. Predavala bosta Tadej Glažar in Maja Vardjan. ■ Mešani pevski zbor Svoboda Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 31. maja 2018 Glasba jih pomlajuje To člani Godbe veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje še kako verjamejo in svojo pozitivno energijo na številnih koncertih širijo med ljudi Tina Felicijan Le kdo ne prepozna četice v zelenih uniformah ali modrih telovnikih ... Godbeniki Univerze za III. življenjsko obdobje so v krepkem desetletju svojega druženja ob glasbi popestrili že marsikatero prireditev v Velenju in okolici. Minuli teden pa so zablesteli na samostojnem koncertu, s katerim so obeležili lanski jubilej in predstavili almanah, v katerem so zbrane misli idejnih in kreativnih vodij ter bogata seznama članov in koncertov. Idejo za ustanovitev godbe veteranov je leta 2006 dobil Alojz Kričej, ko je na gostovanju Rudarske godbe v Avstriji izvedel, da so nekateri starejši avstrijski godbeniki tudi člani Godbe veteranov Štajerske v Mariboru. Ker je vedel, da je tudi v Šaleški dolini veliko starejših trobilcev, pihalcev in tolkalcev, ki bi se radi družili ob glasbi, je z Janezom Puklom zbral Velenjčane, Rudi Rožič in Franci Klanfer pa sta navdušila Repertoar Godbe veteranov sestavljajo predvsem koračnice in zabavni program, na vsakoletnih koncertih pa izvajajo tudi težje koncertne skladbe, »ki so jih godbeniki še kako sposobni zaigrati,« pravi dirigent Aljoša Pavlinc. > Posebnost sestava Godbe veteranov je harmonika, ki jo igra Ciril Zdovc. Šoštanjčane. Sprva je postava, ki je stopila pod okrilje velenjske univerze za tretje življenjsko obdobje, štela 16 članov, igrali pa so predvsem koračnice. Ker so želeli biti drugačni od drugih godb, so začeli igrati tudi za otroke v vrtcih, starostnike v domovih za varstvo odraslih, borce za vrednote NOB, in nastopati na komemoracijah, raznih srečanjih, zabavnih prireditvah tako v domačih kot tujih krajih. Od ustanovnih članov jih je danes v godbi še sedem, a so se z leti okrepili in danes zasedba šteje 38 predanih članic in članov, med katerimi so nekateri za svoje delo na glasbenem področju pre- jeli priznanja, kot so Gallusova značka, Adamovičeva priznanja, medalje Bojana Adamiča, priznanja CISM, JSKD in plakete občin Velenje in Šoštanj. Na tokratnem koncertu je predstavnik veteranskih godb Slovenije Ivan Medved tubistu Pavlu Golobu podelil častni naziv ambasador veteranskih godb Slovenije. > Godba veteranov na leto odigra okrog 20 koncertov. Dirigentsko palico je prvi prijel profesor klarineta Rok Šincek, ki je v almanah o svojih spominih na delo z godbo med drugim zapisal tudi: »Tudi igranje zahtevnejših skladb ni bila težava. Velikokrat smo se odločili za kakšno pozabljeno, nostalgično gradivo, z veseljem pa smo se lotili tudi glasbenih novosti. Vsak nastop je bil sproščen in nikoli niti prej niti pozneje nisem bil na koncertih tako miren kot ob Godbi veteranov.« Od leta 2012 godbi dirigira klarinetist Aljoša Pavlinc, ki je kljub mladosti in neizkušenosti sprejel izziv in ni mu žal. »Godbenikom so pomembni predvsem druženje v orkestru, medgeneracijsko sodelovanje in pridobivanje novega znanja, saj ga nikoli ni preveč, čeprav imajo nekateri že več kot pol stoletja izkušenj z igranjem v godbi,« je zapisal v almanahu. S programom koncerta ob obletnici so godbeniki potrdili besede dirigentov, pokazali pa so tudi, da so še kako odprti za sodelovanja z različnimi glasbeniki, ki z veseljem nastopijo z njimi. Tokrat so se jim na odru pridružili solistka Špela Zamrnik, skupina Hlodi in solopevka Anina Cesar. a Konovski Septet prepeva že 10 let Moška vokalna skupina Septet, ki deluje pod okriljem KUD Lipa Konovo, je minulo soboto priredila koncert z gosti in tako obeležila jubilej Tina Felicijan Konovo, 19. maj - Konovska krajevna skupnost že vrsto let spodbuja krajane h kulturnemu udejstvovanju. Tako vseskozi skrbijo za kulturno dogajanje v kraju, podpirajo pa tudi ljubitelj' > Koncert ob 10-letnici Septeta so popestrili otroci iz vrtca Čebelica, oktet Dolič in vokalna skupina Fortuna. sko glasbeno in gledališko ustvarjanje. Pod okriljem KUD Lipa Konovo delujejo dramska skupina, Konovski štrajharji, harmonikarska sekcija in Septet, ki je poleg instrumentalne glasbe v kraju poskrbel še za vokalno. Vsi njegovi člani so začeli ustvarjati že v harmonikarski skupini, a zaradi veselja do večglasnega petja in potrebe po izvajanju vokalnih skladb na prireditvah v kraju so ustanovili sprva sekstet, ko se jim je pridružil še sedmi član, pa so se poimenovali »Kjer so trije zbrani, se že pesem sliši,« so prepevali člani Septet KUD Lipa Konovo. Druženje med krajani je namreč od nekdaj popestrila glasba, petje pa je privabilo še več dobre družbe in tako je še danes. Septet. Ta uspešno deluje že deset let in nastopa na prireditvah na Konovem ter z veseljem gostuje po drugih krajih na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, tudi v Avstriji, vsako leto se predstavi tudi na srečanju vokalnih zasedb Šaleške doline Pozdrav pomladi, nastopa pa tudi na raznih praznovanjih. »Vsi člani tako harmonikarske skupine kot Septeta smo samouki. Preden smo začeli prepevati, večina še ni imela izkušenj z večglasnim petjem. Zahvala za našo ubranost pa gre potrpežljivosti Jožeta Grabnerja, ki je naš umetniški vodja,« je po koncertu, na katerem so člani Septeta poprijeli tudi za harmoniko, klarinet, kontrabas, kitaro in tako pokazali svojo glasbeno širino, povedal vodja Stane Cevzar in dodal, da prepevajo predvsem slovenske ljudske pesmi, skladbe slovenskih skladateljev, ponarodele pesmi, uspešnice narodnozabavnih ansamblov in druge popularne skladbe, pa tudi sakralne. Tako članom kot krajanom delovanje Septeta veliko pomeni in vsi si želijo, da bi še dolgo vztrajali. »Imamo veliko podpore za ustvarjanje, sami pa mu posvetimo veliko prostega časa. Glasba osrečuje nas in srečni smo, če z njo osrečujemo tudi druge,« je še povedal Stane Cevzar. a ALTIERHATOR Evroson Matjaž Šalej Festivala evrovizijske popevke tudi letos nisem poslušal. Imam svoje iskreno prepričanje, da me ta tip prireditev in glasbe ne privlači več. Nekako do svoje polnoletnosti pa sem bil v družbi prepoznaven tudi po tem, da sem znal odpeti in interpretirati veliko večino pesmi oz. melodij, ki so predstavljale Jugoslavijo na Evrosongu. Nekako ni šlo nič mimo mene. Hitro je prišlo v uho in v glasbeni spomin, besedila niso bila problem in glasbeni program je bil zaokrožen. Ta zabava je imela vedno veliko »odjemalcev«. Pa vendar mi že takrat ni šlo marsikaj v račun. Zakaj je recimo romala bosanska pesem na Evrovizijo, če sta bili slovenska ali srbska boljši! Danes mi je jasno, Jugoslavija je takrat že imela nacionalne kvote. Že v nekdanji državi smo imeli tekmovalno kuhinjo pred vsemi državami Evrope. Pa smo vseeno živeli še v časih, ko se je kvaliteta, takšna ali drugačna, hitreje izkristalizirala. Danes mi vsakih nekaj let pade kakšna simpatična ali okusno narejena popevka v uho, a je to, priznam, sila redko. Saj včasih smo ji rekli »popevka Evrovizije«. Lani me je po dolgem času zmagovalna pesem prepričala, čeprav sem jo spoznal kakšen teden po dogodku. Ampak ko se zgodi kaj takega, se kot za stavo naredi kopernikanski preobrat, naslednje leto je kot pribito še slabše, kot je sploh lahko. Evrosonga ne poslušam niti zaradi populističnega »main-strem« pop žanra, pa tudi zato, ker o kakršni koli umetnosti, posebej glasbi, ne kaže razpravljati, tekmovati, presojati; o tem, kaj je dobro in kaj ne. Še posebej ne z ljudmi, ki pogosto nimajo niti pravega posluha, okusa. Da je telefonski voting en del tekmovalne ocene, po katerem je jasno, da bodo velike države nagrajevale sosede med sabo, da bodo veliki zdomski narodi, kot so Turki, Italijani, Španci, opravili svoje v svojih novih državah; kjer je jasno, da bo del ocene žirije stvar zelo osebnega okusa. Da ne rečem, da je lahko vse zelo spolitizirano, kot je bilo letos po krvavih dogodkih v Palestini. Bom nalašč pustil izraz Palestina. Nekaj dni pred veliko glasbeno tekmo (ali farso) je zopet umrlo desetine protestnikov. In letos je bila to stvar slabega okusa, velik nonsens, da je zmagala izraelska pesem. Pa saj Izrael in Avstralija tako ali tako teritorialno sploh ne sodita na Evrovizijo, že zaradi svoje geografske lege. Izbor pesmi je sprevržen tudi logistično, je nedemokratičen, če hočete. Stvari, ki jih evropske velesile upravičujejo, da so nujne, smo prevzeli, se sprijaznili z njimi vsi. Celo model, da najbolj bogate države sploh ne sodelujejo v predtekmah za izbor, je zelo vprašljiv, skregan z demokracijo in v službi kapitala. Pa je popularna pesem kapital? Ja, danes je. Zato, ker se bori s sorodno produkcijo, ki jo diktira stotine radijev, desetine MTV-jev in sorodnih televizijskih kanalov. Tega pred štirimi, petimi desetletji ni bilo. Evrosong je imel nekakšen TV glasbeni primat. Danes se mora z videospoti boriti s kombinatoriko šova, glasbene slušnosti in dirigirane glasbeno-kapitalske tekmovalne politike. Potem pa še banalne predtekme, predizbori, samo da je vse več »kruha in iger«, da se sam izbor podaljša, časovno manipulira. Toliko je mnogih če-jev, da je vse skupaj trivialno, skoraj brezpredmetno. Najbolj bom pošten, če priznam, da sem mnenja in še vedno odobravam (in podpisujem) medijske peticije in pozive, da bi za denar, ki ga odšteva nacionalna medijska hiša (RTV), vsaj Slovenci lahko medijski voz, ki mu rečemo nacionalna radiotelevizija, počasi spravili vsaj v horizontalenn položaj, ga uravnovesili. Tako pa s tovrstnimi projekti tudi finančno samo drsimo navzdol. Že tistih skoraj trinajst evrov mesečno za RTV prispevek nam je preveč, predvsem zaradi tovrstne nekvalitete. Verjetno celo upravičeno ob takšnih vsebinah, kajti dobesednega glasbenega kokodajsanja imamo dovolj že okoli sebe, letos pa je bilo še tekmovalno onesnaženo s politiko. Evrosong je na žalost z diferenciacijo popularnih glasbenih žanrov zašel na huda stranpota. In če se nekaj dni po njem nihče več ne pogovarja o tem, je to dovolj alarmanten znak. Menda je bila največja posebnost letošnje prireditve aktivist, ki se je izmuznil varnostnikom in prišel zapet na oder. A že to, da se tudi o tem ni kaj dosti govorilo, pove vse. Mislim, da si je treba končno naliti čistega vina in že enkrat reči kot naša Lea Sirk, Hvala ne! Če so imele še tovrstne oddaje smisel in nekakšen naboj pred desetletji, ko glasbe teh zvrsti in na takšen način ni bilo v medijih, ga danes prav gotovo nimajo. ■ www.nascas.si i_ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 13 31. maja 2018 »"WAS 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Kaj, kje in kdaj se bo poleti dogajalo v Šaleški dolini? Za poletje pravijo, da je nekaj posebnega. Voda, veter, prijetni večeri v družbi ljudi, ki jih imamo radi, počitnice, dopusti, več prireditev in priložnosti za nekaj, kar prispeva k temu, da bomo v drugi polovici leta lažje kos obveznostim, ki nas čakajo -zato je poletje nekaj posebnega. Tako kot omenjeni letni čas je posebna tudi priloga tednika Naš čas, ki bo izšla v četrtek, 21. junija - Poletje v Šaleški dolini. Verjamemo, da jo boste z veseljem vzeli v roke in jo prelistali večkrat, ker bomo v njej objavili informacije in namige, s čim si boste lahko popestrili čas dopusta in počitnic, tudi če boste v domačem okolju. Ob prebiranju priloge boste našli odgovore na vprašanje, kaj, kje GLASBENE novice Will Smith in druščina predstavili novo uradno nogometno himno Slabe tri tedne pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu v Rusiji so predstavili uradno himno prvenstva. Izvajalec skladbe z naslovom Live it up je ameriški pevec Nicky Jam, poleg njega pa lahko v njej slišimo še Willa Smitha in pevko albansko-koso-vskih korenin Ero Istrefi. Izvajalci bodo himno prvenstva, ki jo je f sproduciral Diplo, v živo izvedli na otvoritveni tekmi prvenstva, ki se začne 14. junija, ali na sklepni slovesnosti 15. julija. V preteklosti sta bili največji uspešnici med nogometnimi himnami La Copa de la Vida Rickyja Martina in Waka Waka (This Time for Africa) Shakire. Na zadnjem prvenstvu v Braziliji leta 2014 sta uradno himno z naslovom We Are One (Ole Ola) izvedla Jennifer Lopez in raper Pitbull. Christina Aguilera se vrača na sceno 37-letna pop zvezdnica mehiških korenin Christina Aguilera se vrača na glasbeno sceno. 15. junija bo po šestih letih izšel njen težko pričakovani novi album z naslovom Liberation. Napovedala ga je že s pesmima Accelerate in Twice, zdaj pa je v duetu s pevko Demi Lovato posnela še skladbo Fall in line. Skladba nosi močno sporočilo v duhu gibanja #MeToo v.- . ^ J in kdaj. Organizatorji prireditev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki napovedujejo pestro dogajanje na mnogih področjih, tudi v ustanovah, zavodih in drugih institucijah zagotavljajo, da ne bodo zrli le v nebo ter se predajali sončnim žarkom, ampak poskrbeli za obiskovalce, udeležence prireditev, delavnic, takšnih in drugačnih dogodkov, ki se jih bodo ti radi spominjali. V naši redakciji so aktivnosti za pripravo gradiva za prilogo v polnem zamahu. Poleg tistih, ki imajo pri poletju »kakšno besedo«, smo in še bomo k sodelovanju povabili tudi podjetja, obrtnike, družbe ... Menimo namreč, da je priloga prava priložnost, da opozorijo nase, na fJPT* i ■ (t T I I ' «i Jjr; * h Poletje 2018 svoje storitve in izdelke tudi z objavo reklamnega oglasa. Priloga namreč ni le sopotnica Našega časa, ampak jo razdelimo tudi na raznih prireditvah, hotelih, lokalih in drugih turističnih točkah. Tako gre z njo tudi dober oglas v vsako vas. in govori o pravicah žensk. Prvič sta glasbenici pesem predstavili na podelitvi nagrad Billboard, zdaj pa sta razveselili še z video spotom, ki sledi sporočilu pesmi. Poleg izida albuma je Christina Aguilera tudi naznanila, da se 25. septembra po več kot desetletju spet podaja na turnejo. Anette z novim singlom Metulj Po dveh bolj živahnih skladbah, Moj dan in Ljubim, pevka Anette predstavlja novo pesem z naslovom Metulj, ki je bolj umirjena. Besedilo z optimističnim sporočilom in glasbo z baladnim pridihom je napisala Anette sama. Skladba je nastala ob podpori čudovite ekipe glasbenikov, ki so sodelovali pri aranžmaju in so se z veseljem odzvali njenemu povabilu k skupnemu glasbenemu ustvarjanju. David Stritar, Borut Velušček, Toni Habula, Matjaž Ravnikar in Sašo Kronegger so se pri snemanju singla Metulj neizmerno zabavali, največ smeha pa so povzročili backvokalisti z zabavnimi solo vložki. To veselje se čuti tudi v sami skladbi, saj je prav vsak glasbenik prispeval h končni zvočni podobi skladbe. V teh dneh bo luč sveta ugledal tudi videospot. Siddharta napoveduje album in turnejo Člani skupine Siddharta so razkrili nekaj pomembnih informacij o svojem delovanju in predstavili novi singel Medrevesa, s katerim so napovedali tudi izid albuma, ki naj bi izšel ob začetku velike Domen Kumer po petih letih predstavlja nov videospot Po petih letih se z novim vide-ospotom na sceno vrača Mariborčan Domen Kumer. Z novo skladbo Midva in videospotom zanjo napoveduje nov album, ki nastaja s popolnoma novo ekipo in novim pristopom. Z Domnom v spotu nastopa dvakratna svetovna prvakinja v plesu Nadiya Bychkova, spot pa je bil posnet v italijanskem mestu Caorle. Skladbo so na daljavo posneli vrhunski vseslovenske koncertne turneje. Turnejo bodo pričeli 14. septembra s koncertom v dvorani Tivoli in jo nadaljevali po vseh večjih slovenskih mestih. V Ljubljani se jim bosta kot predskupini na odru pridružili zasedbi BO! in Seven days in may. Slednja bo skupaj z zasedbo Mrfy predskupina na celotni turneji. Za prvo skladbo z albuma, Medrevesa, so posneli videospot v režiji Enye Belak Gupta. Enya je študentka režije v Londonu, ki je bil tudi ena od dveh lokacij, na katerih so snemali videospot. glasbeniki iz Salvadorja v Braziliji in s to energijo želi Domen ponovno stopiti na slovensko glasbeno sceno. Za vrnitev na odre se je 34-letni Mariborčan odločil, ker je enostavno preveč pogrešal glasbo. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZDRAVKO ČOLIČ - Tebe čuvam za kraj 2. DOMEN KUMER - Midva 3. SKUPINA CALYPSO - Monika Legenda zabavne glasbe z območja nekdanje Jugoslavije Zdravko Čolic je še vedno med zelo spoštovanimi in priljubljenimi izvajalci in je še vedno zelo dejaven. Tebe čuvam za kraj je naslov njegovega najnovejšega singla, za katerega je videospot posnel v Lizboni. Gre sicer za četrti single z njegovega zadnjega albuma Ono malo srece. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Spev & Smeh - Leta niso važna 2. Vražji muzikanti & Saša Zamernik - Kako je mogoče 3. Skupina Gadi - Ker ti 4. Monika & Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika - Morda pa nekoč 5. Ansambel Nemir - Kaj me briga 6. Ansambel Vikend - Spomni se 7. Dolenjskih - Jaz sem ta 8. Ansambel Naveza - Opolnoči 9. Ansambel Poljanšek - Planinska 10. Ansambel Urok - Zbiram poljube www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NULA KELVINA Skupina Nula Kelvina je objavila svoj tretji album z naslovom Kdo za vraga so Nula Kelvina?. Na albumu je devet novih pesmi, izid albuma pa so pospremili s singlom Kje si bla, ko sem se ženu?. Skupini se je tokrat pridružila Ana Marija Mitič, s katero so sodelovali na odrskih deskah že pri gledališko-glasbeni predstavi Levak na Luni. SPEV Spevovci predstavljajo novo polko Kraljica zvezdnih noči, za katero so posneli nekoliko drugačen, a všečen videospot. Polka je nastala v sodelovanju z Rokom Švabom, ki je ustvaril glasbo, in Jožetom Galičem, ki je napisal besedilo. Spevovci bodo tudi letos pripravili koncert Po Slakovi poti 2018, ki bo v Rdeči dvorani 23. novembra. TRIUM Nova celjska glasbena pop-rock skupina Trium predstavlja novi single Nič takega z albuma Puzzle, ki so ga izdali konec lanskega leta. Kot ženski vokal se jim je pri skladbi pridružila Nika Kodrič in z glavnim vokalistom ustvarila prijeten duet, ravno pravi za pomladanske dni. MMS 2018 Znan je vrstni red nastopajočih na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca 2018. 2reb je odločil, da bo prva na oder stopila pevka Steffy, kot zadnji, štirinajsti, pa bodo nastope zaključili Kalamari. Letošnja novost: voditeljici festivala bosta Lorella Flego in Bernarda 2arn. DREAMON Skupina DreamOn je predstavila videospot za pesem Tih deževen dan. Predstavili so ga v ljubljanskem ORTO baru, za vrhunec večera pa je na oder stopil tudi sam avtor glasbe ter izvajalec pesmi Tih deževen dan Cole Moretti. Ena najlepših slovenskih zimzelenih popevk je tako po 25 letih dobila rock-ovsko preobleko in video podobo. ■ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 14 14 »Tekmovanje jadralnih deskarjevna vodi Vintage Wind Slam ima zelo utemeljeno ime. Ne le, da gre za disciplino, ki bi skoraj utonila v pozabo, preden smo jo začeli obujati. Tudi tekmovalci smo 'vintage'. Kar poglejte - letos se bova z vetrom in valovi borila kar dva letnika '47! Če to ni 'vintage'...,«je veliki ljubitelj jadranja na deski Stane Hafner, ki se na gladino Velenjskega jezera podaja še danes z istim zanosom kot v mladosti, komentiral sobotno državno in svetovno prvenstvo. »»WAS 31. maja 2018 ^^ Boris Goličnik, organizator prireditev, ki zagotovo uspejo, sicer pa gasilski poveljnik, svetnik v šoštanjskem občinskem svetu, in Urška Kurnik, predsednica Krajevne skupnosti Šoštanj, sta bila med tistimi, ki so se udeležili svečanosti ob krajevnem prazniku Topol-šice in dnevu zmage 9. maju. Urška je prišla čestitat in za nov mandat predsednice krajevne skupnosti spodbuditi kolegico Petro Lipičnik. Boris pa je tako ali tako vedno na strani zmagovalcev ali pa tistih, ki to še bodo. Pri tem jim z veseljem in nesebično pomaga. k k Ivan Merzlak (prviz leve) in Alojz Kladniksta dolgoletna člana rr šmarškega moškega pevskega zbora, ki na skoraj vsakih vajah potožita: »Vse je, le brezove (pečenega bezgovega cvetja) ne. Zagotovo se na nedavnem izletu nista nadejala, da jima bo eden od članov zbora izpolnil to željo. Kako jima brezova tekne, zgovorno priča fotografija. Sta se pa ob tem domislila nove potrebe. »Vse je, le kompot še manjka.« ZANIMIVOSTI Tožila sina, ki pri 30-ih še vedno živi doma Starša iz ZDA si močno želita, da bi se njun sin Michael Rotonde osamosvojil. Da bi mu to uspelo, sta mu naprej ponudila denar -zgodilo se ni nič. Napisala sta mu pet pisem, v katerih sta mu z vedno ostrejšim tonom ukazovala, naj se izseli - nič. Sin je dočakal 30 let in jim brezbrižno dejal, da strogo zakonsko gledano ni dobil dovolj pisem s pozivom o izselitvi. Naposled sta oče in mama na sodišče vložila tožbo proti sinu. Krajevno sodišče jima je pojasnilo, da lastnega sina ne moreta nasilno pregnati iz hiše, saj je družinski član, da pa lahko to ukaže vrhovno sodišče. Starša sta se obrnila tja. Čeprav je sin skušal izsiliti polletno obdobje za izselitev in se skliceval na enega od prejšnjih primerov, je sodnik zahtevo označil za nezaslišano. Mlajšega Rotonda je pozval, naj sam zapusti hišo staršev, nato odredil izselitev in ga pozval, naj se za pomoč, če jo bo potreboval, obrne na ustrezne socialne ustanove za odrasle. 30-letnik seje po razsodbi vseeno odpravil domov in povedal, da se bo na odločitev sodišča vsekakor pritožil. Maček se je domov vrnil po 18 letih Pred kratkim so nemški policisti v parku našli zanemarjenega črnega hišnega muca, ki je »žalostno mijavkal«. Na osnovi čipa, vstavljenega pod kožo mačka, so izsledili njegovega lastnika. Ta je povedal, da je maček zbežal pred 18 leti, kmalu po tistem, ko so se preselili iz Munchna v prestolnico. Takrat ni verjel, da ga Kuža posvojil devet račk Na angleškem gradu Mountfit-chet živi desetletni kuža labradorec Fred, ki so ga pred kratkim opazili v zanj nenavadni družbi. »Opazili smo skupino račk, ki so zbegano tavale naokoli. Fred se jim je ta- koj približal in jih vzel pod svoje okrilje. Vse od takrat je njihova varuška, račke pa mu vdano sledijo. Odpeljal jih je že na kopanje v bližnjo mlako,« je povedal grajski oskrbnik Jeremy Goldsmith. Račke so svojega skrbnika takoj vzele za svojega. Ves čas racajo za njim, od njega se ne ločijo niti ponoči, saj spijo kar v njegovi košari. bo še kdaj O o videl. Zdaj pa je muc z imenom Kimba znova doma. »Ima apetit, z lastnikom pa se še spoznavata,« so sporočili z berlin-^ ske policije. Kemal med oboževalkami v Citycentru Celje Slovenski City centri so povabili na obisk slavnega in nadvse popularnega turškega igralca Buraka Ozfivita, Kemala iz priljubljene turške nadaljevanke Moja boš. Najprej se je ustavil v Citycentru Celje, ki je pokal po šivih. Pričakale so ga predvsem njegove številne oboževalke. Po sprehodu po najdaljši rdeči preprogi doslej, ki je vodila po nakupovalnih ulicah, je vse navzoče pozdravil še z velikega odra. Zbrani množici je namenil tudi pozdrav v slovenskem jeziku. Svojo srčno plat je pokazal s posebno pozornostjo, ki jo je namenil gojencem Socialno varstvenega zavoda Dobrna. Največje oboževalke so se z lepim Turkom lahko fotografirale in prejele njegov avtogram. Med njimi je bila tudi 85-letna Terezija Cvikl, v zadnjih dneh vsem znana kot avtorica najdaljše pesniške stvaritve v čast lepemu Kemalu. Nasmejani in od sreče objokani obrazi so dokaz, da je bilo srečanje z enim trenutno najbolj slavnih televizijskih zvezdnikov v Evropi za večino obiskovalcev nepozabno doživetje. a mz frkanje » Levo & desno « Oni in mi Nekateri kandidati na letošnjih državnozborskih volitvah te dni slabo spijo. Bolje tako, da zdaj slabo spijo oni, kot da bi naslednja štiri leta spali slabo mi. Dolg čas V soboto in nedeljo se nam obeta pravi dolg čas. Seveda, veljal bo (pred)volilni molk. Za raznimi šanki (kot običajno) menda le ne bo tako pusto. Sam proti ... Pred letošnjimi volitvami, kot da bi za eno stranko oziroma njenega voditelja res veljalo: sam proti vsem! No, čisto sam le ne bo. Prepametni Pred letošnjimi volitvami je bilo veliko pripomb na to, zakaj v razne predvolilne ankete ne vključujejo tudi generacije po 75-tem letu starosti. Ti so menda preveč modri in preudarni. Dokaz Državne ceste so v Velenju take kot država. V slabem stanju, nevarne za državljane, polne raznih lukenj ... Pozaba Vsaj pred volitvami je upokojencem toplo pri srcu. Skoraj vsi jim obljubljajo pokojninsko lepše čase. A kaj, ko po volitvah mnogi na svoje obljube hitro pozabijo. Računajo pač, da tudi starejši hitro pozabljajo. Pred vrati Volitve so torej res pred vrati. Mnogi nestrpno pričakujejo, da bodo izvedeli, komu se bodo odprla, pred kom bodo ostala zaprta. To ne zanima le kandidatov, morda še bolj volivce. Enakomerno Tudi v Šaleški dolini radi kritizirajo one na vrhu, da preveč uvajajo centralizacijo. Pa so (vsaj) tu ubrali drugačno pot. Poudarek so dali tistim zunaj centrov. In dobili smo projekt Čarobnost podeželja Šaleške doline. Bolj ljudski? V Slovenski ljudski stranki so prepričani, da jim bo letos uspelo prestopiti prag in bodo spet parlamentarna stranka. Tako naj bi bil naš parlament vendar spet malo bolj ljudski. Ljubljana, pomagaj! Velenjskim nogometašem se ni uspelo povzpeti prek Triglava. Zdaj bodo za po-maganje prosili Olimpijo, da bi se vendarle uvrstili v Evropo. Naš čas, 19. 15. 2018, barve: CM K, stran 24 31. maja 2018 —QêM PRILOGA DOM 15 Priloga DOVtl Pred vami je tradicionalna majska priloga Dom, namenjena (pre)urejanju stanovanja, hiše, okolice in vsega, kar sodi zraven, skratka za vsakega nekaj. Nudi vam kopico koristnih nasvetov, idej in ponudnikov različnih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega področja. Vsekakor pa je prilogo Dom vredno shraniti, saj vam ne bo v pomoč le danes, temveč morda tudi jutri. O lučka butik svetil Super akcija LED sijalk! Svetila za vaš dom in poslovni prostor Na vhodu pri rondoju. Ob nakupu nad 20 € prejmete kavico. My Caffe Poiitano M FAKRO STREŠNA OKNA STREŠNA OKNA Kuhinja je srce doma Nakup kuhinje je povezan s skrbnim načrtovanjem, kajti izbira prave kuhinje je zagotovo dolgoročna investicija. Zato je pri izbiri pomemben marsikateri dejavnik, ki ga je potrebno imeti pred očmi. Začne se z željo, nadaljuje z možnostmi vgradnje in na koncu seveda še z izbiro tiste prave, ki nam bo všeč, ki bo funkcionalna in bo »pasala« v naš ambient. Na trgu je veliko ponudbe, veliko dobre in kvalitetne, kar pomeni, da bo najti tisto pravo, izziv. Ne glede na to, ali želite moderno ali klasično, mora biti izbor skrbno načrtovan. S premišljenim izborom elementov si lahko postavimo »posebno« kuhinjo, ki bo oblikovana po naših željah. Kuhinja namreč predstavlja poseben prostor doma, zato mora biti všečna in pravilno izmerjena z vsemi detajli, ki nam bodo dajali prijeten občutek domačnosti. Vsako kuhinjo je mogoče prilagoditi do centimetra natančno glede na prostor, kamor bo vgrajena. Prav tako pa lahko izbirate med različnimi barvnimi odtenki, ki se bodo zlili z prostorom. Naj bo kuhinja prostor, v katerem se počutimo dobro. Načrtovana naj bo premišljeno, da nudi praktičnost pri kuhanju, ima dovolj delovne površine in da stilsko dopolni prostor. Kakovost materiala, okovja, vodil in seveda izdelave je garancija za dolgoletno kuhanje v izbrani kuhinji. Pohištvo Sanles nasproti City centa Celje je zagotovo pravi naslov, kjer vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali do kvalitetnega in pravega izbora ter ugodnega nakupa. M e š a l n TRGOVINA - BARVE - LAKI Obiščitesvetsanjskih barv i c a b a Vse na enem mestu: zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtolicarje . T: 03 5471 718 GSM: 051 612 240 do 30 let garancije do 20% popusta gsm: 041 949 496 e-pota: fakro@siol.net www.fakro-okna.si Vsak četrtek vaš! Z vami že 28 let. www.ara-barve.si KEMO ^PLAST www.kemoplast.si info@kemoplast.si VINILNE PLOŠČE DECORIA M pohištvo Salon pohištva, Mariborska 86, Celje (nasproti City Centra) tel.: 03 705 01 80 pon-pet: 9-20; sob: 9-16; ned. zaprto Jedilnice • dnevni regali • kuhinje • stilno pohištvo dnevne sobe • sedežne garniture • vgradne omare spalnice • vrtne garniture otroške in mladinske sobe www.sanles-pohistvo.si Vstopite skozi vrata naših salonov Dnevi se daljšajo in prihaja vsem ljubo poletje, ki nas bo ovilo v svoje tople barve in nam odprlo nešteto novih doživetij. Vrata svojega doma bomo odprli za prijatelje, ko bomo prirejali vrtne zabave, in trdno si jih bomo želeli zakleniti, ko se bomo odpeljali v tople kraje, na dopust ali izlet. Največkrat so vrata tista, ki nas ločijo od novih priložnosti, od nas pa je odvisno, kolikokrat in kako na široko bomo vrata odprli in vstopili skoznje. In prav poletje je čas, ko so pred nami nove avanture, ko smo odprti za nove ideje in se vse zdi lažje. V podjetju Matjaž se vsakodnevno trudimo, da za vas odkrivamo nove ideje in rešujemo izzive, ki nam pridejo na pot pri prodaji vrat. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in vam ustrezno svetovali, se nenehno izobražujemo in izpopolnjujemo svoje znanje o proizvodih, njihovih lastnostih, vgradnji in servisiranju. Odločni smo, da vam na vsakem koraku ponudimo le najboljše, in ko gre za vrata, so to gotovo izdelki Hörmann. Podjetje Matjaž, d. o. o., je že več kot 28 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo. Tako kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili številne akcije in novosti. Zavedamo se, da je osebni stik pomemben pri odločitvah, ki zadevajo nakup novih vrat, zato vas za izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov vabimo v naše razstavne prostore v Pe-trovče, Ljubljano in Maribor. Za vas si bomo z veseljem vzeli čas in odgovorili na vsa vaša vprašanja, ki se vam porajajo pred nakupom novih vrat. Z veseljem vam bomo predstavili kakovostne rešitve za vaš dom ali podjetje, pa naj gre za garažna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriščna vra- ta, parkirne zapore ali zapornice ter pogrezljive stebričke. Prisluhnili bomo vašim željam, ponudili najboljše iz našega nabora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Z našimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natančne izmere na objektih in pripravo primerne, všečne in cenovno ugodne rešitve. Poleg tega v podjetju Matjaž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zaključena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrževanje. Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste več razmišljali. Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo funkcijo, vam olajšala življenje in prihranila veliko energije in skrbi. Vstopite skozi vrata naših razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili naš čas. -radio velenje strokovno in prijazno svetovanje izmere na domu brezplačna dostava krojenje in robljenje strokovna vgradnja garancija na material in storitve ugodne cene - s kartico ugodnosti še dodatni gotovinski popusti RAZSTAVNO - PRODAJNI SALON Velenje Šaleška cesta 20a 3320 Velenje t. 03/897 36 20 HORM ANN garažna in vhodna vrata kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 913 €* Vhodna vrata brez obsvetlobe * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2018. matjciž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si ■ ■ Naš čas, 19. 16. 2018, barve: CM K, stran 24 16 PRILOGA DOM 31. maja 2018 Habit in cenitev nepremičnin V okviru našega poslovanja vam nudimo izdelavo cenitev nepremičnin Cenitev za vas izdela pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin s pridobljenim dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo. Vse cenitve so izdelane v skladu z veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema International Valuation Standards Council (IVSC). Ocenjevanje vrednosti nepremičnin je podajanje mnenja o vrednostni nepremičnine na osnovi strokovnega tehtanja, ki temelji na objektivnosti, pravilni presoji, znanju, podatkih in izkušnjah. V okviru poslovanja vam nudimo cenitve za vse vrste nepremičnin: • stanovanjske nepremičnine (stanovanja, hiše, vikendi, apartmaji), • poslovne nepremičnine (pisarniški prostori, prostori za storitvene dejavnosti, trgovski in gostinski lokali), • industrijske nepremičnine (proizvodne hale, skladišča), • zemljišča (stavbna, kmetijska), • specialne nepremičnine. Za različne namene: • prodaja ali nakup nepremičnine, • pridobitev hipotekar-nega kredita pri izbrani banki, • druge poslovne potrebe naročnika, • računovodsko poročanje, • insolventni postopki, 0Habit Živite bolje • davčni nameni, • preoblikovanje podjetji (stvarni vložek, delitve in združitve, izstopi družbenikov). Strokovnost, objektivnost in nepristranskost so naše vrednote. Delamo zavzeto, hitro in po standardiziranem postopku: • ogled nepremičnine in identifikacija le-te; • analiza trga nepremičnin, • izbira najprimernejše metode ocenjevanja, • izdelava cenitvenega poročila. Cenitve izdelujemo na območju celotne Slovenije po konkurenčnih cenah. Za vas smo dosegljivi na tel. 031 620 315 (Saša Knez). Pokličite nas za dodatne informacije ali dogovor o izdelavi cenitvenega poročila. Polak: 67-letna tradicija Družinsko podjetje Polak ce-mentninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleške in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel izdelovati strešnike Polak. Danes podjetje Polak sodi med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaže, da smo na pravi poti, in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujemo tudi betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike. Leta 2011 smo začeli proizvajati certificira-ne transportne betone, leta 2015 pa smo zmontirali popolnoma novo betonarno, ki je še dvignila kvaliteto betonov. Strankam nudimo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki Polak E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, naša 67-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci. Naše vodilo je izdelati kvalitetne izdelke po ugodni ceni ter vzpostaviti dober in pošten odnos z našimi kupci. Podrobne informacije o nas najdete na naši spletni strani www.polak-strešniki.si a ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠTVO 031 732 721 Šaleška 19, Velenje | Gregor Svitlica s.p. TRADICIJA let EXTRA POLETNA AKCIJA! Barvni strešniki POLAK E I v 7 barvah 6,30€/m* Sivi strešniki 4i98€/ma PROIZVODNJA STRESNIKOV Z NAJSODOBNEJŠO ŠVEDSKO TEHNOLOGIJO IT Betonski izdelki zidaki, betonske cevi, dimniki, škarpniki, izdelki po naročilu Transportni beton O 035885065 ® 051607337/041776380 © betonski.izdelki.polak@siol.net www.polak-stresniki.si Izkoristek prostora v majhnem stanovanju Danes so časi taki, da se je zaradi finančne situacije težje odločiti za gradnjo hiše ali nakup velikega stanovanja, pač pa se -če je to le mogoče - poskušamo zadovoljiti že z manjšim stanovanjem. Taka stanovanja imajo svoje prednosti, in sicer nižjo najemnino ter nižje stroške, res pa je, da imamo manj prostora in zato moramo še toliko bolje vedeti, kako majhen prostor najbolje izkoristiti. Pri opremljanju majhnega stanovanja moramo biti kar se da racionalni. Najbolje je, da naredimo izris prostora, saj bomo tako najlažje predvideli, kaj bomo potrebovali in koliko prostora nam bo to vzelo. Npr. pri vhodu v stanovanje običajno postavimo omaro za čevlje, zato jo lahko narišemo na naš izris. Pri opremljanju majhnega prostora šteje vsak centimeter, zato je priporočljivo, da izberemo večnamensko pohištvo. Največkrat se da lepo kombinirati dvižno posteljo, ki jo za čez dan spremenimo v kavč. Dobro je, da imamo pod kavčem tudi predal, ki ga uporabimo za shranjevanje oblačil ali odej. Če je v družini več otrok, je priporočljivo, da se v sobo postavi pograd, ta pa je koristen tudi, če imamo enega otroka, saj lahko pod pogradom postavimo pisalno mizo, omare ali pa prostor za igranje. Na tržišču najdemo tudi mize in stole, ki se zložijo. Prav tako so pri izkoristku prostora najboljša izbira visoke omare, saj lahko tako shranimo veliko stva- ri na minimalni površini, hkrati pa nam visoka omara služi za pregradno »steno« med spalnico in dnevno sobo oziroma jedilnico. Kar najbolj lahko izkoristimo tudi stene, in sicer tako, da nanje namestimo police ali viseče omare in tako zopet pridobimo nekaj več prostora za shranjevanje. Pri opremljanju majhnega stanovanja je pomembna izbira svetlih barv, saj te naredijo prostor večji. Pomembno je, da si stanovanje uredimo tako, da se v njem dobro počutimo, zato v elemente vnesemo nekaj svojega sloga, pri tem pa ne pozabimo na funkcionalnost le-teh. a Pripravil: Jure Beričnik Vir: goo.gl/JoUdKt Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 17 31. maja 2018 «»SÜAS PRILOGA DOM 17 Boljši zrak v stanovanju po naravni poti Rastline v stanovanju nimajo le okrasne funkcije, saj poleg tega, da ustvarijo prijetno okolje, tudi prečiščujejo zrak in imajo pomirjevalni učinek. Ohranjanje sobnih rastlin pri življenju pa je pogosto precejšen izziv. Pomembna sposobnost prečiščevanja Rastline zbudijo prostor in imajo veliko sposobnost preči- ščevanja - tako kot njihove zunanje vrstnice opravljajo tudi sobne rastline fotosintezo, torej spreminjajo ogljikov dioksid v kisik. Iz zraka, ki ga dihamo, lahko „potegnejo" strupene kemikalije, kot so benzen, formaldehid in aceton. NASA je odkrila, da lahko zelene rastline pripomorejo k uničevanju bakterij v zraku, zato znanstveniki resno razmišljajo, da bodo rastline izboljševa- Že načrtujete letošnji dopust? »Preden odhitite pustolovščinam naproti, je dobro, da se za trenutek ustavite in poskrbite, da vas po vrnitvi z dopusta ne bi pričakala luknja na bančnem računu. Lahko se odločite za varčevanje in vsak mesec določeno vsoto namenite varčevanju za dopust ali pa se v prid varčevanju za dopust odpoveste kateri od svojih nenuj-nih razvad,« začne temo o prihajajočih dopustih Andreja Lakner, vodja NLB Poslovalnice Celje. Na dopustu brez neprijetnih presenečenj Vsekakor se pred odhodom dobro pripravite - preverite menjalni tečaj, veljavnost in limit plačilne kartice, pozanimajte se o višinah provizij. Preverite tudi možnosti plačila s plačilnimi karticami - za destinacije, kjer jih ne sprejemajo, si pripravite dovolj gotovine in poskrbite tudi, da jo boste varno hranili na različnih mestih v prtljagi. Pomoč bančnika na dopustu Če bi v tujini potrebovali finančni nasvet, so vam naši bančniki na voljo kadarkoli - na številki 01 477 2000, pa tudi prek spletnega klepeta ali video klica. Ob primerni identifikaciji vam bodo prek video klica na voljo številne storitve, kadar pa potrebujete le nasvet, lahko izberete spletni klepet. »Seveda se na spletu in drugod najde mnogo nasvetov za vsakovrstno načrtovanje, tudi finančno. Vsekakor pa so situacije, kje je pomoč finančnega strokovnjaka še kako dobrodošla. Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z velikim veseljem delimo s strankami,« zaključi Andreja Lakner. Prijazno vabljeni, da nas v NLB Poslovalnici Celje obiščete tudi sami. «epp Andreja Lakner, vodja NLB Poslovalnice Celje POWER PRODUCTS NOVO V VELENJU! SERVIS in PRODAJA * črpalke * elektro agregati * l/Ar! In! rr\ elektro agregati kosilnice žage prekopalniki puhalniki visokotlačni čistilci vitli snežne freze in še in še ... Občinam, gasilskim društvom ter gasilcem nudimo SERVIS in PRODAJO celotne opreme proizvajalca HONDA. le zrak v bodočih vesoljskih bazah. Dve ali tri velike sobne rastline, posajene v lončkih s premerom 25 do 30 centimetrov, lahko očistijo zrak v prostoru, velikem od 9 do 14 kvadratnih metrov. Za kar najboljši učinek naj bodo rastline v vašem "dihalnem dosegu" - največ tri četrt metra od prostora, kjer sedite ali ležite. Najboljše »čistilne« okrasne rastline so okrasna palma, salonska palma, fikus ali praprot, azijski datljevec, dracena ... Napotki za uspešno rast Uživanje v blagodejnih učinkih zelenih rastlin v stanovanju je prijetno, ohraniti jih pri življenju pa zahteva nekoliko več dela. Veliko ljudi nehote ubije svoje rastline s premočnim zalivanjem. Marsikatera rastlina potrebuje zalivanje le enkrat tedensko, nekatere pa tudi na dva do tri tedne. Če je prst vlažna, potem rastlin še ni treba zaliti. Za rastline morate izbrati pravšnjo velikost lončka, kajti če postavite majhno rastlino v velik lonček, ostane zemlja predolgo vlažna, zato rastlina zgnije. V premajhnem lončku pa korenine nimajo dovolj prostora za rast, zato se rastlina ne bo dovolj dobro razvijala. Dovolj svetlobe, vlage in gnojil Sobne rastline naj bodo čiste. Redno brišite prah z njih in jih občasno postavite pod prho. Potrebujejo tudi dovolj svetlobe za uspešno rast. Večina jih uspeva v prostorih z veliko posredne svetlobe; idealno je, da je rastlina na svetlem vsaj osem ur dnevno. Če želite, da bodo rastline lepo uspevale, jim enkrat mesečno dodajte gnojilo. Nekatere okrasne rastline, denimo orhideje, imajo raje večjo zračno vlago, zato jih občasno poškropite s svežo vodo. a Pripravil: Jure Beričnik Vir: goo.gl/PrdAPi www.pohorskikamen.si Hudinja 46, Vitanje, tel: 041 904 512 vseh barv in debelin (sivi, sivorjavi, rjavi, rdeči, rumenorjavi...) nepravilnih oblik (za stenske in talne obloge) pravilnih žaganih oblik (za notranje in zunanje kamine, peči, kopalnice. za urejanje okolice (skalnjake, ribnike, potke...) [F) UNIFOREST PRODAJALNA Pooblaščen prodajalec in serviser ©Husqvarna' 169"" € Vrtna kosilnica TC 142T motor Husqvarna 7200 2-valjni, 656 cm3, 11,1 kW pri 2600 min-1, krmiljenje s pedali, hidrostatični menjalnik, širina košnje 107 cm Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 | Mobilni servis: 041 622 519 Visokotlačni čistilnik PW 235 robustna zasnova z aluminijasto črpalko, prostovrteča cev in vrtljiv priklop, vklj. razpršilnik za peno in 2 šobi, maks. tlak 135 barov, 8 m cevi + čistilo in vosek; za vozila, 2,5 l BREZPLAČNO www.uniforest.si Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 77714 23 M 051 665 566 E prodajalna@unifor5st.si DELOVNI ČAS ponedeljek-petek: 7.00-1 Č.0S soeota: 7.00-12.00 Za vašo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji, v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min v zaselku »PONDORSKI LOG« -PONDOR, VRANSKO V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1). Ustvarite si dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše Pondorski Log, na relaciji Pondor-Vransko (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Ma-ribor le 1,5 km). V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armirano-betonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak - voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. • Stroji za pripravo drv Podjetje Uniforest vam ponuja vrsto strojev, namenjenih pripravi drv Cepilniki drv Titanium so varni, omogočajo enostavno cepljenje polen ter imajo nizko porabo. To zagotavljajo enostavne in pregledne nastavitve, litoželezna črpalka, pobiralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pridržanje. Po višini nastavljiva cepilna miza olajšuje delo in tako zmanjša obremenitev uporabnika. Imajo veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, njihovo delovanje pa je mogoče s karda-nom, elektormotorjem ali kombinacijo obeh. Cepilniki drv Titanium so bili nagrajeni z German Desing Award Special 2017. Rezalno-cepilni stroj Titan 40/20 premium je kompakten, zanesljiv in mobilen, namenjen pripravi večjih količin drv. Raz-reže in razcepil lahko les do premera 40 cm, cepilni valj pa zmore potisk do 20 ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in manjše občutljivosti na tujke v lesu reže s krožno žago. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno. Upravljanje je v celoti me-hansko-hidravlično, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejših pogojih in omogoča enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški. Krožne žage SC700 za so varne in enostavne za premikanje. Njihova kompaktna konstrukcija omogoča dolgo življenjsko dobo. Pogon je možen preko kardana, elektromotorja in bencinskega motorja. Modeli s pogonom preko kardana lahko imajo tudi transportni trak. V podjetju Uniforest izdelujejo še mehanske in hidravlične povezovalce metrskih drv Python. Za ta namen imajo povezovalci napenjalne klešče za lažje napenjanje in rezanje traku ter stojalo za trak, ki omogoča njegovo lažje in nadzorovano odvijanje. Vse stroje si lahko ogledate na www.uniforest.si . ■ Naš čas, 19. 18. 2018, barve: CM K, stran 24 18 PRILOGA DOM 31. maja 2018 Vaš ključ do novega ali prenovljenega doma. S stanovanjskim kreditom Abanke odklenite vrata svojega novega doma. Začnite z informativnim izračunom na spletni strani Abanke. Nameravate graditi? Potrebujete vpis v ZK? Strokovna, hitra in cenovno ugodna izvedba geodetskih storitev (ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, geodetski načrti, zakoličba objekta, evidentiranje stavbe ...) Merimo s sodobnimi, natančnimi in redno testiranimi merilnimi inštrumenti. • Sprejeto delo opravimo v zastavljenem roku. • Storitve opravljamo vestno in nepristransko do vseh strank v postopkih. • Imamo dolgoletne izkušnje. • Pridobili smo si zaupanje mnogih podjetij in ostalih strank. • Kar se dogovorimo, to izpeljemo. • Geodetske storitve opravljamo po celotni Sloveniji. Se pripravljate na gradnjo? Urejate okolico? • Uredimo vam mejo, izdelamo geodetski načrt ali zakoličbo na terenu. Vaša hiša še ni vrisana v kataster stavb? Vzpostavljate etažno lastnino? • Za vas uredimo vris objekta v kataster stavb ali izdelamo akt o ustanovitvi etažne lastnine. Brezplačna ponudba Naročite brezplačno informativno ponudbo. Pokličite nas na tel: 03 8972500 ali pišite na e-mail: info@strat.si. Z veseljem se vam bomo posvetili. Vaša koda za 5 % popusta je STRAT. > www.abanka.si/krediti I Abafon 080 1 360 ABANKA Banka prijaznih ljudi STRAT inženiring d.o.o. | Šaleška c. 19, Velenje | info@strat.si | www.strat.si Nov zakon o evidentiranju nepremičnin - v veljavi s 1. 6. 2018 Cilj zakona je zagotoviti bolj kakovostne podatke v javnih evidencah zaradi množičnega vrednotenja nepremičnin. Pri katastru stavb se bodo uskladila pravila za vpisovanje podatkov o lastnikih delov stavb s pravili za vpisovanje teh podatkov v zemljiško knjigo. Delitev stavbe na več delov stavbe bo za stanovanjske stavbe, zgrajene po 1. januarju 2003, omejeno; dovoljeno bo le, če je bilo izdano gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko stavbo. Bistveni podatki o stavbah in delih stavb (predvsem spreminjanje površin in dejanskih rab delov stavb) se bodo lahko spreminjali le z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta. Lastniki nepremičnin bodo enkrat na leto prejeli obvestilo, če se bodo podatki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin spremenili in lastniki ne bodo o njih obveščeni že z upravno odločbo ali obvestilom. Med drugim bo šlo za spremembe podatkov, ki se vodijo le v registru nepremičnin (npr. letnica obnove stavbe), spremembe podatkov, ki se prevzamejo iz drugih evidenc ter se v zemljiški kataster in register nepremičnin vpišejo na osnovi grafičnega preseka, in za spremembe podatkov zaradi lokacijske izboljšave zemljiškega katastra. Poleg tega naj bi novi zakon prinesel informacijsko prenovo nepremičninskih evidenc, ki naj bi zagotavljala informacijsko podporo za sprotno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. raaj1 Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. 03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si Balkonski vrt je lahko v vsakem domu SKIRO za vse generacije * '4L Končno v Sloveniji - skiroji tudi za odrasle Kakovostni skiroji vrhunske znamke Yedoo, primerni za otroke, najstnike in odrasle, za športnike in avanturiste. Tudi ELEKTRIČNI! Skiroji Yedoo so: varni, stabilni, imajo kakovostne zavore spredaj in zadaj, z nosilnostjo do 150 kg. Na voljo so tudi tekmovalni skiroji WOLFER in TREXX. Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14 | Velenje 051/ 622 519 | www.kickbikes.si | skirostar.si@gmail.com Če živite v mestu in nimate vrta ali dvorišča, kamor bi lahko zasadili cvetlični ali zelenjavni vrt, lahko namesto tega rastline posadite v korita in lonce. Sledi seznam navodil, ki se jih splača upoštevati, če želite ustvariti vrt na balkonu ali terasi. Balkonski vrtiček je potrebno skrbno načrtovati. Za začetek ugotovite, koliko teže sploh lahko prenese vaš balkon, da ne boste ogrožali svoje varnosti. Premislite, katere rastline in koliko jih želite zasaditi ter kako jih boste vzdrževali. Vrtnarjenje na balkonu pomeni, da boste morali vse vrečke s prstjo, posode in rastline prinesti v stanovanje. Zato se dobro ocenite, da izbrana drevesa in gr-movnice ne bodo preveliki in jih boste zlahka spravili skozi vrata. Idealno je, da za zaščito na tla položite preproge iz vpojne gume, ki posrkajo kaplje in preprečijo odtekanje vode iz posod v spodnje nadstropje. Poskrbite tudi, da ima vsako korito ali lonec svoj podstavek. Že vnaprej načrtujte, kako boste rastline zalivali. Najpomembnejše je omogočiti dovod vode do balkona. V vročih poletnih mesecih morate namreč zemljo zalivati dnevno, kar pomeni, da je najbolje, da napeljete cev iz vodovoda do balkonskega prostora. Rastline izberite glede na pogoje na balkonu. Pomembna je izpostavljenost soncu in vetru. Če ima manj kot šest ur sončne svetlobe na dan, je to delna senca in bodo rože, potrebne polnega dnevnega sonca, slabše uspevale. Stalni vetrovi na višje ležečih balkonih lahko rože izsušijo in jih Vrtne garniture • Vrtne ograje • Balkonske ograje Protihrupne ograje • Stenske in talne obloge ter brune proizvodnja prodaja montaža VlSOKEfiREDB prevrnejo. V tem primeru izberite težke rastline in drevesnice ter jim priskrbite zaščito proti vetru. Velike posode, izdelane iz lahke plastike, lesa ali steklenih vlaken, lahko celo prezimijo na prostem, če so v njih posajene odporne trajnice, drugače pa morate prej najti prostor v stanovanju za hranjenje občutljivejših trajnic čez zimo. Zapolnite spodnjo tretjino korita z zdrobljenim plastičnim pakiranjem, na primer ovojem od arašidov ali stiropo-rom, da zmanjšate težo zemlje v večjih posodah. Dno nato pre-krijte s krpo ali drugo tkanino, ki bo preprečevala odtekanje vode. Posode na balkon pritrdite čvr- sto in zanesljivo. Prst v posodah naj bo kvalitetna. Najboljša je kombinacija ilovice, šote ali proda. Rastlinam morate čez leto po potrebi dodajati kompost, ki je odličen nadomestek za umetno gnojilo. Vrt oblikujte glede na vaše želje in lego balkona. Pred načrtovanjem si postavite naslednja vprašanja: Kako se želite počutiti v vrtu? Si želite ustvariti zasenčen in skrit kotiček ali odprt sončni prostor? Ne pozabite izkoristiti navpičnega prostora saj obstaja mnogo plezalk in vrst, ki rastejo navzgor. ■ Pripravil: Jure Beričnik Vir: goo.gl/pCjn9c Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 19 31. maja 2018 »»WAS UTRIP, KRONIKA 19 Sestavni del počitniške prtljage naj bo potovalna lekarna Majhen, a pomemben del, ki nam bo v resnično pomoč pri morebitnih zdravstvenih tegobah Lekarna Velenje je javni zavod, ki izvaja lekarniško dejavnost v šestih enotah, štirih na območju Velenja in po eni v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Lekarniška dejavnost ni samo preskrba z zdravili na recept, ampak tudi z zdravili brez recepta, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki ter prehranskimi dopolnili oziroma z vsem, kar je povezano z zdravjem. Vedno večji poudarek in pozornost lekarne namenjajo svetovanju. »Ni namreč dovolj, da v lekarni dobimo kakovostno, varno in učinkovito zdravilo ali pre-hransko dopolnilo, pomembno je, da vemo, kako to pravilno jemati, da bo učinek čim večji, stranskih učinkov pa čim manj,« poudarja mag. Sabina Grm, magistra farmacije, tudi direktorica Lekarne Velenje. Ne pozabimo na zdravila, ki jih je predpisal zdravnik! Obiskali smo jo v času, ko se začenjamo pripravljati na počitnice. »Če želimo, da bodo te lepe in nam bodo ostale v lepem spominu še dolgo, jih je treba skrbno načrtovati. Eden najpomembnejših delov počitniške prtljage naj bo potovalna lekarna.« pravi. Nikar ne pozabimo - in to posebej izpostavlja - s seboj vzeti zdravil, ki nam jih je predpisal zdravnik. »Preverimo, ali jih bomo imeli dovolj, preverimo pa rok uporabe!« Kako sestaviti potovalno lekarno? Ko sestavljamo potovalno lekarno, moramo upoštevati več dejavnikov: starost uporabnika, njegovo zdravstveno stanje, kraj potovanja, dostopnost do zdravniške oskrbe v kraju, ki bo cilj. Važen del načrtovanja počitnic so tudi zdravila za samozdravlje-nje. To so zdravila, ki jih dobimo brez recepta za lajšanje blažjih težav - zdravila proti bolečinam, povišani telesni temperaturi, prebavnim težavam, alergijam, driski ... Dobro bo imeti pri sebi tudi vsaj nekaj za oskrbo odrgnin, ure-znin, za blažje poškodbe, kaj za dezinfekcijo, kakšno sterilno gazo, povoj. Če gremo v kraje, kjer je veliko insektov, tudi sredstva za zaščito pred piki ter pripravki za odpravljanje težav po pikih. V potovalno lekarno sodijo: • zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, • zdravila za samozdravljenje manjših zdravstvenih težav, • varovalni pripravki za sončenje s primernim zaščitnim faktorjem • pripravki za lajšanje težav pri sončnih in drugih opeklinah, • sredstva za zaščito pred piki insektov in odpravljanje težav po pikih, • osnovna sredstva za prvo pomoč. > Mag. Sabina Grm, mag. farm.: »Vsebino potovalne lekarne moramo izbrati premišljeno.« Osebno potovalno lekarno sestavimo glede na starost in zdravstveno stanje, način in trajanje potovanja, kraj potovanja ter razvitost zdravstvene službe v kraju počitnic. Potovanje v eksotične kraje Posebno pozornost pa je treba posvetiti potovalni lekarni, kadar odhajamo v eksotične kraje. »Tja, kjer so razmere drugačne kot pri nas. V takih primerih je najbolje, da najprej stopimo do osebnega zdravnika in se z njim posvetujemo o svojem zdravstvenem stanju, potem pa do ambulante v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer nam bodo svetovali, ali je morda treba jemati kakšno zdravila proti malariji, opraviti kakšno dodatno cepljenje, na primer proti rumeni mrzlici.« Kako hraniti zdravila? To je zelo pomembno! »Zdravilom, če jih ne hranimo v skladu z navodili, se lahko spremeni učinkovitost, postanejo lahko celo škodljiva. Običajno jih hranimo pri temperaturi do 25 stopinj Celzija. Vsebino potovalne lekarne je najbolje hraniti v posebni škatlici ali torbici, zaščiteno pred svetlobo, vlago. Svetujem vam, da imate potovalno lekarno v osebni prtljagi, tudi če greste na letalo. Tako jo boste imeli takoj na razpolago. Zdravila v morebiti izgubljeni prtljagi pa vam tudi ne bodo mogla koristiti. To je ena stvar, druga pa, da je v kabini avtomobila ali letala temperatura za zdravila zagotovo bolj primerna kot v prostorih za prtljago.« a Milena Krstič - Planine Iz POLICISTOVE beležke Odklepal z napačnim ključem Velenje, 24. maja - V četrtek je občan naznanil policistom, da mu je nekdo poškodoval ključavnico na vratih, zato jih ne more odkleniti. Policisti pa so ugotovili, da ni šlo za poškodbo ključavnice, le odklepal ni s pravim ključem. Policisti na sestanku stanovalcev Šoštanj, 24. maja - Na sestanku stanovalcev na Cesti talcev je bilo v četrtek tako vroče, da so morali nanj, ko je sosed sosedi zagrozil, da jo bo ubil, policisti. Spal na cesti Šoštanj, 25. maja - V petek so policiste poklicali iz Šoštanja. Vznemirjal jih je mo- ški, ki je spal na Cesti talcev. Policisti so ga zbudili, šlo je za državljana Bolgarije, mu razložili, da tako ne gre, in napisali mandatno kazen. Mladi so si dali duška Gornji Grad, 26. maja - Ker je bila mladina v Tlakah na območju Gornjega Grada zelo glasna, so na klic občana tam posredovali velenjski policisti. Enemu od njih so napisali plačilni nalog. Malo pred prvo uro novega dne pa so se spet napotili na isti kraj, kjer je glasnost dosegla vrhunec s kričanjem. Mladi pa so se tokrat pred njihovim prihodom že razbežali. Nevarno vzbujanje pozornosti Velenje, 27. maja - V nedeljo je občan obvestil policiste, da je na socialnem omrežju videl posnetek mladoletnika, ki pleza po kamnitem mostu in obstaja verjetnost, da bo padel v globino. Ko so policisti prišli na kraj, je mladoletnik že pešačil proti bencinskemu servisu. Policistom je povedal, da je hodil po mostu, ker je želel pritegniti malo pozornosti. Policisti so mu razložili, da je takšno vzbujanje pozornosti lahko zelo nevarno in naj tega ne počne več. Za avto poskrbeli redarji Velenje, 27. maja - V nedeljo dopoldne je Velenjčanka obvestila policiste, da je nekdo ukradel avtomobil, last njenega očeta, ki je neregistriran stal na parkirišču v Šaleku. Policisti pa so hitro ugotovili, da ne gre za krajo. Za avtomobil so z odločbo o odvozu poskrbeli redarji. Zaključili s certifikatom Jamarska reševalna služba Slovenije sodelovala na mednarodni vaji v Avstriji Preverili so usklajenost delovanja in sodelovanja različnih mednarodnih enot v scenariju potresa in nesreče v jami. Od četrtka, 24. maja, do nedelje, 27. maja, je triindvajset članov Jamarske reševalne službe Slovenije, med katerimi so tudi Velenjčani, sodelovalo na mednarodni vaji v Avstriji. Šlo je za zelo pomemben projekt ter zaključno aktivnost v postopku certificiranja. Slovenska enota civilne zaščite za iskanje in reševanje iz jam - CaveSAR, ki jo vodi dr. Maks Merela, je postala prva, ki bo usposobljena za takšno reševanje. Na vaji so sodelovale tri mednarodne ekipe, ena od njih je slovenska enota Jamarske re- ševalne službe Slovenije, ki je usposobljena za posredovanje v tujini (naziv enote je Cave Search and Rescue-CaveSAR). Slovenska reševalna ekipa je delala v jami Frauenmaureuho-hle. Globoka je skoraj 600 m in je ena najglobljih jam v Avstriji. Je del jamskega sistema, ki je dolg več kot 15 km. Jama je visokogorska, na vhodu je večji del leta led, temperature v jami so nizke, okoli 2 stopinji Celzija. Zaradi dolgotrajnega dostopa so morale ekipe reševalcev tudi pre-spati v jami v posebnih bivakih. S sodelovanjem na tej mednarodni vaji je Uprava RS za zašči- to in reševanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru aktiviranja enote Jamarske reševalne službe za mednarodno delovanje »SI Ca-veSAR«, ki je vključena v evropski nabor za nujni odziv mehanizma Civilne zaščite EU. Ker vsakršna napotitev slovenske enote CZ temelji na konceptu Enote za hitre intervencije, bodo vse prepoznane dobre prakse in vrzeli pripomogle k razvoju novih zmogljivosti CZ, ki jih razvija Uprava RS za zaščito in reševanje. Ekipa Gorenja še na državno preverjanje Laško - Konec minulega tedna je v Laškem potekalo 24. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Sodelovalo je sedem ekip, med njimi tudi dve iz Šaleške doline, in sicer je bila ekipa Gorenja, .d. d., iz Velenja, ki sodeluje na teh preverjanjih že vrsto let, prva, ekipa velenjskega območnega združenja pa je bila tretja. Zmagovalce sedaj čaka še državno preverjanje usposobljeno- sti, ki bo v začetku oktobra v Postojni. a tp POLICIJSKA kronika V dveh nesrečah dva poškodovana Velenje, Šoštanj, 24. maja - V četrtek so se na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje pripetili trije prometni dogodki. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do prometne nesreče na Šaleški cesti v Velenju. Ena oseba je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe. Zvečer je v podvozu na Prelo-ški cesti v Velenju, ki ga je zalila hudourniška voda, voznik osebnega avtomobila obtičal v njem. Pomagali so mu gasilci, delavci PUP-a pa so območje ustrezno označili. V prometni nesreči, ki se je zgodila v Šoštanju, pa se je te- lesno poškodoval voznik avtomobila. Z njim se je zaletel v kovinska vrata. Vse kaže, da je do nesreče prišlo zaradi preutrujenosti voznika, ki je med vožnjo zaspal. Kraja goriva Velenje, 24. maja - Neznanec je v četrtek iz tovornega vozla, parkiranega na Cesti talcev, ukradel za 650 evrov goriva, na Kardeljevem trgu pa je neznanec z vozila, parkiranega v skupnih garažah, ukradel registrski tablici. Trčila v peško Velenje, 25. maja - V petek je voznica osebnega avtomobila v Velenju trčila v peško, ki se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Voznica rdečega clia je peško sicer vprašala, če je z njo vse v redu, ko pa ji je ta potožila, da jo boli roka, je voznica sedla v avto in s kraja odpeljala. Za voznico policisti poizvedujejo. Lepljivi prsti Velenje, 25. maja - V petek so policisti obravnavali tri tatvine, eno pa dan za tem. V trgovini Lidl je bilo ukradeno orodje, bančna kartica je zmanjkala na Tomšičevi, denarnica pa na Se-lu pri Velenju. Iz avtomobila, v katerega je vlomil neznanec na Jenkovi cesti, je šla z njim denarnica. Oškodovanec jo je pustil na vidnem mestu. ■ Naš čas, 19. 20. 2018, barve: CM K, stran 24 20 ŠPORT "^AS 31. maja 2018 Olimpija prvak, Rudar četrti Enajstmetrovka Ljubljančanom prinesla naslov - Triglav z zmago proti Rudarju v kvalifikacije za obstanek Zadnji prvenstvi krog je bil zelo dramatičen, zlasti za navijače Maribora in Olimpije. Daleč v ospredju pozornosti sta bila tekmi med Mariborom in Gorico ter Domžalami in Olimpijo, saj sta odločali o starem novem prvaku. Aktualni prvaki so nastop proti Novogoričanom opravili s petico. Zmago z 2 : 0 so si zagotovili že v prvem polčasu v slabih treh minutah z zadetkoma Mar-cosa Tavaresa (20. minuta) in Dareta Vršiča (22.). Med tem v Domžalah (začetek vseh tekem je bil ob isti uri) še ni bilo zadetka. Ob takšnem razpletu bi Štajerci ubranili naslov. V 67. minuti pa je gotovo za velik stres med ljubljanskimi navijači in navdušenje med mariborskimi poskrbel Mozirjan v vrstah Domžal Lovro Bizjak, ki je svoje moštvo popeljal v vodstvo z 1 : 0. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je 6500 gledalcev, koliko se jih je zbralo v Ljudskem vrtu, stiskalo pesti, da bi Dom-žalčani ohranili vodstvo do konca. S točko prednosti bi njihovi nogometaši ubranili naslov. Deset minut pred koncem rednega dela pa velik šok med mariborskimi navijači in eksplozija navdušenja med Olimpijinimi, ko je koprski sodnik Damir Skomina pokazal na belo točko. Zakrivil jo je domači branilec Tilen Kle-menčič, potem ko je po hokejsko porinil v bližini kornerske črte in daleč vstran od vrat gostujočega vezista Štefana Savica. To je bil nespameten in nepotreben prekršek. Rok Kronaveter, Mariborčan v zelenem dresu, je z natančnim strelom ukanil domačega vratarja Dejana Milica. Veselje Olimpi-jinih navijačev je bilo seveda nepopisno, v Ljudskem vrtu pa - velika žalost. Zlatko Zahovič je tudi zato pospravil kovčke. Z mislimi drugje V senci velikega derbija sta bila dvoboja za obstanek v Velenju in Novi Gorci, kjer je spomladi igral domače tekme Ankaran--Hrvatini. Rudarji so gostili predzadnji Triglav, zadnji Primorci pa Aluminij. Tako za Velenjča- Marijan Pušnik: »O tako visoki uvrstitvi nismo niti sanjali!« ne kot Kidričane tekmi nista bili točkovno pomembni. Rudarji so si že pred zadnjim krogom zagotovili četrto meto, Aluminij osmo. Za svojo usodo pa sta trepetala oba novinca. 'Brezdomci' so nasprotnika, ki je bil z mislimi najbrž že na včerajšnji finalni pokalni tekmi v Stožicah z Olimpijo, premagali z 2 : 1. Zmaga pa zanje ni imela nobene vrednosti, ker so Gorenjci nekoliko presenetljivo zmagali (1 : 0) ob jezeru in tako ohranili dve točki pred Ankarančani, ki se selijo v drugo ligo. V začetni postavi Rudarja je bil v vratih po dolgem času namesto poškodovanega prvega vratarja Marka Pridigarja spet Ma- svojemu moštvu kvalifikacije z Dravo, podprvakom 2. lige, za obstanek v ligi. Pred rudarji so sedaj štirinajstdnevne počitnice, na pripravah za novo sezono pa se bodo zbrali 13. junija. Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Gostje so si veliko bolj želeli zmage. Nekateri moji fantje so bili že na dopustu ali z glavami kje drugje, na mobitelu, kako se odvija tekma med Mariborom in Gorico. Žal to ni bilo lepo slovo pred njo četrto mesto naše. Triglav se je boril od prve do zadnje minute. Svoje priložnosti smo imeli tudi mi, lahko bi zmagali, toda žoga ni hotela za hrbet gostujočega vratarja. Je, kar je, veselimo se četrtega mesta, o katerem pred začetkom sezone niti v sanjah nismo razmišljali. Če sem malo sebičen, upam, da bo Olimpija svoje naredila, premagala Aluminij in nam s tem odprla pot v Evropo.« So se trener-jeve in njegove želje uresničile? tej Radan, zaradi kartonov pa ni smel igrati Jaka Bijol. Domači so najbliže vodstvu v 35. minuti, vendar je Klemnu Bolhi zadetek preprečila prečka. Pet minut pozneje je vratnica rešila Radana. Proti koncu tekme so domači zaigrali zelo napadalno, bili so tudi nevarnejši, vendar se je nekajkrat nadvse izkazal vratar Gorenjcev Elvis Džafič, zlasti pri strelih kapetana Damijana Tri-fkovica in Dominika Radica. Nekaj dobrih posredovanj je imel tudi Radan. V 86. minuti pa so gostje dosegli to, po kar so prišli v Velenje. Rezervist Luka Majcen, ki je pred šestimi sezonami nosil tudi Rudarjev dres, je z lepim udarcem z glavo zagotovil Rudarjevi navijači, Velenjski knapi, so tudi na koncu letošnje sezone izbrali najboljšega igralca. Zanje je bil to vratar Marko Pridigar, ki so mu podelili posebno priznanje. od naših navijačev, saj smo jih za konec želeli razveseliti z zmago. Vseeno čestitke fantom za celotno sezono in osvojeno četrto mesto. Če bomo imeli srečo, da se bo finale pokala razpletel po naši želji, bomo nastopili v Evropi. To bi bil sijajen dodatek četrtemu mestu, na začetku končane sezone zelo spremenjene in pomlajene ekipe.« Damijan Trifkovic, kapetan: »Zelo smo si želeli zmagati na zadnji tekmi, čeprav je bilo že Luka Majcen: »Zavedali smo se, da se lahko samo z zmago rešimo zadnjega mesta in si zagotovimo možnosti, da v kvalifikacijah ostanemo v ligi. Naš trener je postavil dobro taktiko. Dogovorili smo se, da v prvem polčasu ne smemo prejeti zadetka, v drugem pa zaigramo bolj tvegano. Do 'nule' se nam je načrt uresničil. Zelo veseli smo.« ■ S. Vovk TAKO so igrali Prvoligaši OK Šoštanj Topolšica sestavljajo ekipo Moška članska ekipa letošnjo pomlad doživela dvojno: poleg prebujanja narave so se prebudile tudi njihove ambicije, saj so se prebili v 1. ligo. Mojca Štruc Med igranjem v 1. ali 2. ligi je vsekakor razlika Toda uspeh ne pomeni le boljšega položaja, temveč tudi drugačen način dela. »Razlika med igranjem v prvi ali drugi ligi je vsekakor velika,« pravi dosedanji trener ekipe in podpredsednik OK Šoštanj Topolšica Marko Po-kleka. Pojasnjuje, da so doslej -ko so igrali v drugi ligi - trenirali trikrat na teden ter ob ponedeljkih dodatno skrbeli za razvoj mlajših igralcev. »V prvi ligi bodo obvezni treningi petkrat na teden, morda še kakšen dopoldanski trening, pa seveda tekme,« pojasnjuje Po-kleka. Če so bili doslej treningi bolj sproščeni, bo odslej bolj v ospredju borba za dober rezultat. In temu bodo skušali prilagoditi tudi sestavo ekipe. Zadnja tri leta so v njej v glavnem igrali isti športniki, večinoma domačini iz Šaleške doline. »Sploh zadnje leto je v ekipi nastala prava kemija. Odlično so se razumeli in mislim, da je prav to bistveno pripomoglo k uspehu,« pravi Pokleka. Kot dodaja, na začetku sezone niso računali na uvrstitev Dosedanjega trenerja Marka Pokleko bo v 1. ligi verjetno zamenjal nov trener. v 1. ligo. Po tihem so si tega seveda želeli, »smo pa igrali tekmo za tekmo in šele ob koncu spoznali, da res imamo kvaliteto za cilj, na katerega smo upali,« še pravi Pokleka. Iščejo trenerja in tri do štiri nove igralce Dosedanji trener dodaja, da se igralci zavedajo, da trenutno sami niso dovolj dobri za enakovredno borbo z ostalimi klu- bi prve lige, zato v OK Šoštanj Topolšica iščejo trenerja in tri do štiri igralce, ki so že nastopali v 1. ligi. »Trenutno potekajo pogovori s tremi možnimi trenerji, dvema iz Slovenije in enim iz Srbije. Pogovarjamo se tudi s tremi oz. štirimi igralci, ki so že igrali v 1. ligi, in upamo, da bomo v teh dneh sestavili ogrodje ekipe,« pojasnjuje Pokleka. Nekoliko večje finančne ambicije Če so igralci v 2. ligi dobivali »minimalne štipendije, pa so v 1. ligi finančne ambicije nekoliko večje,« pojasnjuje dosedanji trener in dodaja, da so finance - poleg iskanja igralcev in trenerja - eden večjih zalogajev, s katerimi se trudijo v klubu. »Veliko nam pomaga Občina Šoštanj, dogovorjeni smo tudi že z nekaterimi sponzorji, z nekaterimi pa se še pogovarjamo,« še pravi Pokleka in pristavlja, da sama »prva liga ni bistveno dražja kot druga, le igralci in trener predstavljajo večji zalogaj.« Želijo biti stabilen prvoligaš V OK Šoštanj Topolšica so prepričani, da jim je do uvrstitve v 1. ligo pomagala odlična kemija v ekipi. »Seveda obstaja nevarnost, da se zaradi prihoda novih igralcev ta kemija poruši,« pravi Pokleka in dodaja, da se fantje dobro zavedajo, da bodo v 1. ligi morda manj na igrišču, četudi so si prav oni priborili uvrstitev v to kategorijo. »Bodo pa prav gotovo dobili priložnost. Vesel sem, da smo se dogovorili, da vsi ostajajo v ekipi,« še pravi Marko Pokleka. Velika želja kluba je, da bi postali stabilni prvoligaši. »Želimo sestaviti ekipo, ki bo enakovredna vsem ostalim ekipam v prvi ligi. Nočemo biti muha enodnevnica,« še poudarja Pokleka. Prva liga Telekom Slovenije, 36. krog Rudar - Triglav 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Majcen (86.). Rudar: Radan, Coralic, Vasiljevic, To-maševic', Pušaver (od 46. Tučic (od 64. Črnčič), Antonov, Šehic, Trifkovic', Bolha, Parfitt-Williams (od 67. Novak), Radic. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Domžale - Olimpija 1:1 (0:0), Krško - Celje 0:1 (0:1), Maribor - Gorica 2:0 (2:0), Ankaran-Hrvatini - Aluminij 2:1 (2:0). Vrstni red: 1. Olimpija 80 (61:17), 2. Maribor 80 (76:28), 3. Domžale 73 (79:31), 4. Rudar 50 (50:49), 5. Celje 50 (56:51), 6. Gorica 47 (40:48), 7. Krško 34 (36:61), 8. Aluminij 33 (40:63), 9. Triglav 28 (29:68), 10. Ankaran-H. 26 (33:84). Liga NLB, končnica, zadnji (10.) krog, skupina od 1. do 6. mesta: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 30:24 (14:12) Celje: Lesjak 12 obramb, Panjtar 1 obramba, Vujovic 3, Jurečič 2, Razgor 6 (2), Suholežnik, Marguč 3 (1), Grošelj, Sliškovic 2, Mitrovic, Kodrin 5, Anic, Du-šebajev, Mačkovšek 6, Mlakar 3, Bečiri. Trener: Branko Tamše. Gorenje: Ferlin (2 obrambi), Vujovic, Zaponšek (10 obramb), Cehte 2, Medved 5, Mazej, Haseljic, Tajnik, Ovniček 4 (2), Grebene, Stojnic, Toskic 4, Potočnik 3, Golčar, Kleč 6, D. Tajnik, Pejovic. Trener: Klemen Luzar. Izključitve: Celje 6 minut, Gorenje 6; se-demmetrovke: Celje 3 (3), Gorenje 2 (2). Drugi rezultati: Riko Ribnica - Koper 2013 26:23 (11:12), Urbanscape Loka -Krka 24:22 (9:10). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 10 tekem - 49 točk (31), 2. Riko Ribnica 10 -41 (31), 3. Gorenje Velenje 10 - 39 (3, 4. Koper 2013 10 - 33 (23), 5. Urbanscape Loka 10 - 31 (23), 6. Krka 10 - 27 (21). Skupina od 7. do 12. mesta: LL Grosist Slovan - Herz Šmartno 42:28 (24:15), Maribor Branik - Dobova 25:29 (14:12), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 28:27 (12:12). Vratni red. 1. Maribor Branik 10 tekem -28 točk (18), 2. Jeruzalem Ormož 10 - 28 (19), 3. Dobova 10 - 27 (11), 4. Trimo Trebnje 10 - 27 (18), 5. LL Grosist Slovan 10 -19 (8), 6. Herz Šmartno 10 - 13 (8). UaSfAS si lokalne novice Uspešni teden Velenjskih petankarjev V četrtek so petankarji kot društvo sodelovali na šolski olimpijadi, na kateri so urili učence petih razredov velenjskih osnovnih šol. Kot so nam povedali, so bili zelo veseli, da jim je bilo zaupano sodelovanje na tej olimpijadi. Veseli jih tudi vse večje zanimanje učencev in učiteljev za ta šport. Še posebej pa so zadovoljni, ker jim je kar nekaj mladih uspelo prepričati, da poiščejo svoje zadovoljstvo v športu in ne na cestah ali podobno. V soboto pa so petankarji tekmovali kar na dveh turnirjih: prvi je bil v Ljubljani, in sicer v natančnem izbijanju, v katerem so dosegli nekaj dobrih rezultatov, drugi pa je bil turnir za memorial Silva Vo-grina v Breznu pri Podvelki, kjer so dosegli ekipno 1., 2. in 3. mesto. Sedaj jih čaka še državno prvenstvo posameznikov, ki bo to soboto, prav tako v Ljubljani. Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 13 24. maja 2018 ""^Jis ŠPORT 21 Za rokometaši Gorenja ena najslabših sezon, s šestimi porazi tretji Zadnja tekma je bila za gostitelje zgolj prestižna, saj so si stari in novi prvaki že dva kroga pred njo zagotovili 22. naslov. Velenj-čani pa bi z morebitno zmago in porazom Ribnice s Koprom v svoji dvorani osvojili vsaj naslov podprvaka. Rezultat v Ribnici ni bil po njihovih željah. Domači so z zmago osvojili drugo mesto ter dosegli zgodovinski uspeh, Velenj-čani pa so s porazom, ki je bil njihov šesti v končnici), ostali na tretjem mestu. To je zanje najslabša uvrstitev po sezoni 2007/08, ko se je med prvake in njih vrinil Koper. Neuresničena je ostalo tudi želja, da bi vsaj prekinili moreč niz celjske nepremagljivosti z njimi, ki se vleče že od decembra 2013. Toda tudi tokrat je to ostala zgolj želja. Trener Branko Tamše je bil s svojimi igralci kljub točkovni nepomembnosti zadnjega savinjsko-šaleškega derbija odločen, da sezone ne konča s kozmetično napako, ampak da bodo svoje ljubitelje njegovi varovanci razveselili z novo zmago nad večnim tekmecem. V igri Ve-lenjčanov je bilo preveč napak za morebitno prekinitev uroka, čeprav so jih precej privoščili tudi Celjani, zlasti z meti mimo velenjskega okvirja vrat. Prvih petindvajset minut je bila tekma še enakovredna, po prvem polčasu pa so Velenjčani zaostajali za še vedno skromna dva gola razlike. V 35. minuti so se približali na gol zaostanka (15 : 16) in takrat je med gostujočimi navijači zaživelo upanje v ugoden razplet. Nato pa so nepričakovano povsem popustili in domači so z nizom 6 : 0 povedli z 22 : 15, kar je bila neulovljiva razlika. Po prejetju velikega pokala iz rok predsednika Rokometne zveze Slovenije Franja Bobinca si je trener Branko Tamše s svojimi Tudi v zadnjem krogu niso prekinili niza neuspehov s prvakom -Po bledi igri izgubili s 24 : 30, Ribnica premagala Koper s 26 : 23 igralci po še eni uspešni sezoni zasluženo dal duška z velikimi vrči piva svojega pokrovitelja. Branko Tamše, domači trener: »Za nami je dobra tekma, borbena, pač derbi vseh derbijev v Sloveniji. Odločeni smo bili, da sezono končamo nedotaknjeni, brez poraza; to smo tudi uresničili. Žal nas tudi po tej sezoni zapušča nekaj igralcev. Želim jim, da v novem okolju nadaljujejo dobre igre. Hvala našim navijačem Florjanom za spodbujanje, hvala tudi gostujočim Šaleškim graščakom, ki prav tako v dobrem in slabem spodbujajo svoje igralce.« Klemen Luzar: »Čeprav smo se zavedali, da so zelo majhne možnosti za osvojitev drugega mesta, smo želeli zmagati. Žal so bili tudi tokrat Celjani boljši. V določenih obdobjih smo bili Velike spremembe V prihodnji sezoni člansko ekipo iz Šaleške doline čakajo korenite spremembe, kot je vodstvo kluba zapisalo na svoji spletni strani. Poleg Potočnika (PPD Zagreb, Hrvaška) in Kleča (SC Ferlach, Avstrija) klub zapuščajo še Klemen Ferlin (Celje Pivovarna Laško), Rok Zaponšek, Alem Toskic (oba Csurgoi KK, Madžarska), Rok Golčar (SC Ferlach, Avstrija), Žarko Pejovic (AHC Dunarea Calarasi, Romunija) in Nejc Cehte (TSV Hannover, Nemčija). Ekipo so doslej okrepili Emir Taletovic, Vid Levc, Aleks Kavčič in David Miklavčič. Tudi pri Celjanih Pred začetkom tekme se je vodstvo domačega kluba poslovilo od četverice igralcev, ki odhaja drugam. To so Luka Mitrovic, Matic Suholežnik, Žiga Mlakar in Urban Lesjak, ki so prejeli posebne plakete iz rok predsednika kluba Jerneja Smisla in navijaške skupine Florjani. premalo zbrani. Posledica tega so bile številne tudi začetniške napake. Celjani so znani po hitrem prehodu v napad in znali so kaznovati tako rekoč vsako našo napako.« Rok Zaponšek: »Žal znova nismo uspeli premagati Celja. Bi- li so močnejši, imajo širši izbor igralcev. Trudili smo se. Še nekaj minut v drugem delu, ko smo zaostajali samo za gol, smo še upali, da jih končno le premagamo. Toda pošle so nam moči in domači so se znova zasluženo veselili naslova. Namesto Luzarja Jovičic Velenjčani so letošnjo sezono iz pokalnega tekmovanja izpadli že v 2. krogu (šestnajstini finala), ko jih je ponižal član 1. B lige, moštvo Škerjanc Jadran--Hrpelje Kozina, ki je sezono v prvenstvu končalo na predpred-zadnjem mestu. V regionalni ligi Seha so ostali brez zaključnega turnirja, v ligi prvakov pa obtičali v skupinskem delu. Nato je sedaj že prejšnji trener Hrvat Želj-ko Babic verjel, da bodo sezono rešili z državnim naslovom. Po štirih zaporednih porazih v končnici za prvaka mu ni preostalo drugega, kot da se sporazumno razide z Gorenjem. Začasno ga je zamenjal Celjan Klemen Luzar, ki pa v zelo kratkem času vsekakor ni mogel odpraviti slabosti. Pod njegovim vodstvom so najprej doživeli poraz s Celjem, nato nanizali štiri zmage, v zadnjem krogu pa še drugič morali priznati premoč prvakom. Po tem porazu tudi Luzar ni več v vlogi glavnega trenerja. V ponedeljek so iz kluba sporočili novo ime. K boljšim igram naj bi v naslednjih dveh sezonah moštvo poskušal popeljati 42-letni Zoran Jovičič. Nekdanji odlični repre-zentant je kot trener nazadnje vodil Slovan in Koper. V zadnjih treh sezonah je za Ivanom Vaj-dlom, Gregorjem Cvijičem, Markom Šibilo, Borutom Plaskanom, Željkom Babičem in Klemnom Luzarjem sedmi trener na velenjski vroči klopi. Luzar ostaja v klubu kot koordinator mlajših klubskih selekcij ter trener mladincev. Zoran Jovičic: »Gorenje Velenje je eden največjih slovenskih rokometnih klubov, kar mi predstavlja še dodaten izziv. Zavedam se, da nas s pomlajeno in spremenjeno ekipo čaka trdo delo. V tem trenutku še nismo zaključili kadrovanja. O ciljih je sedaj še prezgodaj govoriti, vsekakor pa se ne bomo zadovoljili s povprečjem in bomo v vseh tekmovanjih vsako tekmo skušali končati kot zmagovalci. Iz ekipe, ki jo bomo imeli na voljo, bom skušal izvleči največ, česar bo ta sposobna, ter z dopadljivo igro velenjskemu klubu vrniti sijaj, ki ga je že imel." a Stane Vovk ZRK Velenje državne prvakinje Mlajše deklice A Za Ženskim rokometnim klubom Velenje je odlična sezona - Članice so na zadnji tekmi sezone osvojile naslov državnih prvakinj 1. B lige ter se vrnile v 1. A ligo Mojca Štruc Slab teden za njimi so bile odlične tudi mlajše deklice A, ki so v Rdeči dvorani Velenje premagale RK Krim in osvojile zlato medaljo ter naslov državnih prvakinj. Na začetku sezone na naslov niso računale »To, da smo državni prvaki, ni majhna stvar,« je ponosen trener mlajših deklic Aleš Dolinšek. Pojasnjuje, da se je z zadnjo sezono spremenil sistem: Slovenija je razdeljena na tri skupine in še lansko leto so se zmagovalke posamezne skupine neposredno uvrstile v finale, torej na eno od prvih treh mest v državi, v zadnji sezoni pa sta se v ligo za prvaka uvrstili prvi dve ekipi posamezne skupine. »Po rednem delu smo tako odigrali še osem zelo kakovostnih tekem, na katerih si nismo mogli privoščiti napake,« pojasnjuje Dolinšek. Kot še pravi, si dekleta na začetku sezone sploh niso predstavljala, da bi lahko postale državne prvakinje. »Mislim, da so šele po zmagi nad Žalcem začele razmišljati, da bi lahko naredile korak naprej. In če sem jih moral na začetku sezone nekoliko priganjati k treningom, so bile ob koncu izjemno zagnane,« še pravi trener mlajših deklic ŽRK Velenje. Najmočnejše v napadu Najmočnejše so bile v napadu. »Z zmago je bil poplačan ves trud, ki smo ga vlagale skozi Glavna strelka ekipe Azra Zunic trenira petkrat tedensko. vse leto,« pravi glavna strelka v ekipi mlajših deklic Azra Zulic. Prihodnje leto odhaja k starejšim deklicam, tako kot še pet drugih igralk iz ekipe. »Res je, šest deklet odhaja k starejšim deklicam, seveda pa so zadaj mlajše, ki so velik potencial. Letos so bile sicer še- Aleš Dolinšek bo najverjetneje ostal trener mlajših deklic. le 13., vendar je bil to splet nesrečnih okoliščin, ko smo večkrat izgubili le za gol ali dva. Pri njih tudi še nismo toliko gledali na rezultat, ampak bolj na igro in ta je obetavna. Mislim, da bi znale biti v prihodnji sezoni zelo visoko,« razmišlja Aleš Do-linšek, ki bo verjetno ostal na mestu trenerja mlajših deklic. Kot pravi, je v svoji karieri treniral tudi dekleta, ki danes igrajo v državni reprezentanci. »Lepo je videti igralke, ki uspejo. To je največje poplačilo za vložen trud,« pravi Dolinšek. Verjame, da se bo v državno reprezentanco uspelo prebiti tudi kateri od članic ekipe, s katero so nedavno osvojili naslov državnih prvakov. »Azra ima gotovo možnost. Če bo res trenirala polno in bo ostala zvesta rokometu in športnemu življenju, ne dvomim, da ji bo uspelo,« pravi Dolinšek. Azra o svojih ambicijah govori bolj skromno. »Bomo še videli, kako se bo razvilo vse skupaj,« pravi. Vendar ni prav nič skromna pri treningih. Trenira petkrat na teden po uro in pol in dobro ve, da mora biti na igrišču eno s soigralkami. »Tudi zunaj igrišča smo najboljše prijateljice,« dodaja in pojasnjuje, da je rokomet postal del njenega življenja. »Dneva brez treninga si ne morem niti zamisliti,« poudarja. Delo, delo in delo Pred zadnjo tekmo letošnje sezone so (na koncu drugou-vrščene) Krimovke na spletnih omrežjih že pisale, da bodo v soboto osvojile naslov državnih prvakinj. »Ampak so se malo zmotile,« pravi Azra Zulič, ki za razliko od mnogih drugih deklet njene generacije za uporabo tehnologije ne porabi veliko časa. Ob treningih rokometa in šoli ga tudi ne more, saj časa preprosto nima. »Pri rokometu je dobro, če ima igralec oziroma igralka talent. Ampak najpomembnejše je delo. Delo, delo in delo,« poudarja trener Aleš Dolinšek. In še dodaja, da ima veliko vlogo pri uspehu tudi izbira pravega kluba. Naš čas, 19. 22. 2018, barve: CM K, stran 24 22 ŠPORT "^AS 31. maja 2018 Velenjski sabljači so se na domačem terenu odlično izkazali V Velenju je potekalo državno prvenstvo v sabljanju, ki ga je organiziral Sabljaški klub Rudolfa Cvetka Velenje v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije Tina Felicijan Velenje, 19.-20. maj - Telovadnico OŠ Šalek je zavzelo 150 članov 11 sabljaških klubov iz vse Slovenije, ki so se borili za naslove državnih prvakov. Medtem ko so se mladinci in kadeti pomerili že januarja, so tokrat in pravijo, da so prvenstva pri nas najboljša tako zaradi infrastrukture kot zaradi podpore lokalne skupnosti, mi pa se potrudimo, da jim priskrbimo tudi turistične in druge informacije o Velenju, zato si marsikateri udeleženec tekmovanja po nastopu vzame čas za raziskovanje me- osvojila Iza Šerc, tretje pa Ana Jurjovec. Med dečki v isti kategoriji je bil najboljši Mark Po-prask. V kategoriji floret dečki C je bil drugi Leo Čretnik, tretji pa Mark Poprask. V kategoriji floret članice je tretje mesto dosegla Pia Čretnik, med člani pa sta bila na tretjem mestu An- V Sabljaškem klubu Rudolfa Cvetka Velenje so zadovoljni tako z izvedbo državnega prvenstva kot z nastopi in rezultati svojih članic in članov. nastopili sabljači v mlajših kategorijah (deklice in dečki B in C), člani, veterani, in letos prvič tudi študenti. Za uvedbo študentske kategorije so se odločili v sodelovanju s Študentsko univerzitetno športno organizacijo, želijo pa si, da bi tako pridobili kakovostne tekmovalce, ki bi Slovenijo zastopali na univerzijadi. Državna prvenstva v sabljanju so v organizaciji velenjskega kluba že potekala, sabljaška zveza pa klubu vedno znova zaupa zahtevno nalogo, ki so ji kos le trije slovenski klubi. »Člani vseh klubov se v Velenje radi vračajo Balinanje V vodstvo Polzela in Gorenje V prvi ligi sta se pretekli teden pomerila Premogovnik kot domačin in Gorica. Srečanje je bilo zelo razburljivo, a so na koncu domačini le prepričljivo zmagali s 6 : 2 in z veliko razliko v točkah. Na Polzeli je gostovala ekipa Konjic, ki pa ni bila kos domačim tekmovalcem. Rezultat je bil kar 8 : 0, razlika v točkah pa velika, kar 49 : 9. Ekipa Gorenja je tokrat gostila vedno neugodno ekipo iz Kavč. Srečanje je bilo napeto, nobena ekipa dolgo ni popuščala. Na koncu je le zmagala ekipa Gorenja z rezultatom 6 : 2 in z lepo razliko točk v svojo korist. V Topolšici pa je bil dvoboj ekip iz spodnjega dela lestvice BK Topolšice in DU Velenja. Tekma je bila ves čas izenačena, takšen pa je bil tudi končni rezultat 4 : 4 in točkovna razlika 36 : 36, kar se redko zgodi. Vrstni red: 1. BK Polzela 8 sta,« je povedal predsednik kluba Aleksander Mravljak in dodal, da je z zaupanjem organizacije prvenstev klubu izkazano priznanje za kakovostno delo. Članice in člani Sabljaškega kluba Rudolfa Cvetka Velenje iz tekmovanja v tekmovanje napredujejo in tako so tudi na minulem državnem prvenstvu pokazali, da so vedno boljši. V tem delu prvenstva jih je v 38 borbah nastopalo 17 in so po številu udeležencev zasedli tretje mesto med sodelujočimi klubi, osvojili pa so deset odličij. V kategoriji floret deklice B je drugo mesto točk, 2. KU Gorenje 8 točk, 3. BŠDU Premogovnik 6, 4. PDU Gorica 5, 5. DU Konjice, 6. DU Velenje 4, 7. PDU Kavče 3, 8. BK Topolšica 2. V drugi ligi je bilo najprej srečanje med Šoštanjem kot domačinom in gosti Vrbice iz Vrbne-ga. Ekipa domačinov tokrat ni imela težav, saj so zlahka zmagali s 6 : 2 in tudi z veliko točkovno razliko v svojo korist. Naslednji so se pomerili igralci Šentjurja in gostje z Dobrne. Na lestvici sta imeli obe ekipi enak točkovni rezultat in tako je bilo tudi tokrat, 4 : 4, le da so imeli gostje tri točke več v svojo korist. Tekma med ekipama Vinske Gore kot domačinom in gosti iz Žalca pa je bila neodgovorno (?) prestavljena. Ekipa Šmartne-ga ob Paki je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. BK Žalec 6 točk, 2. DU Šoštanj 6, 3. DU Dobrna 4, 4. DU Šmartno ob Paki 4, 5. BD Šentjur 4 točke, 6. DU Vinska Gora 3, 7. BS Vrbno, Vrbi-ca 2. ■ T. F. že Guček in Lovro Fijavž Bačov-nik, ki je med študenti z mečem osvojil prvo mesto, s floretom pa drugo. Letošnja tekmovalna sezona se je za večino velenjskih sabljačic in sabljačev zaključila. V klubu že načrtujejo aktivnosti za naslednjo in si želijo, da bi sabljaške krožke, ki trenutno potekajo na OŠ Šalek in OŠ Karla Destov-nika Kajuha v Šoštanju, kjer so dobro obiskani, uvedli tudi na drugih šolah in tako razširili ta plemeniti šport med otroke. Petdeset let Mednarodnih iger šolarjev Celje - Mineva petdeset let od prvih Mednarodnih iger šolarjev, ki so potekale v Celju in do danes prerasle v dobro prepoznavno, množično in spoštovano tekmovanje, ki povezuje mlade z vsega sveta. Letošnje bodo v Jeruzalemu od 29. julija do 3. avgusta. Spomin na prve igre bodo v Celju obeležili v torek, 5. junija, s slovesnostjo v Barbarini dvorani Knežjega dvora. Pred tem bodo na Atletskem stadionu Kladivar odkrili spominsko ploščo, ki bo trajno obeležje Celju kot prvemu gostitelju Mednarodnih iger šolarjev. Grosbasket tudi v Velenju Državno prvenstvo v košarki 3x3 letos stopa v 15. sezono. Vanjo prinaša tudi nekaj novosti, nov pa je tudi generalni sponzor tekmovanja - Grosbasket. Prvenstvo bo potekalo na štirih kvalifikacijskih turnirjih, finalni turnir pa bo na sporedu 12. avgusta na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Eden od kvalifikacijskih turnirjev bo v Velenju, in sicer ga bodo 16. junija pripravili na Titovem trgu, finale bo avgusta v Ljubljani. a Znova slavilo ŠŠD OŠ Livada Velenje, 25. maja - Dan mladosti je zaznamoval minuli petek tudi mestno občino Velenje. Dijaki šol Šolskega centra Velenje so imeli na ta dan tudi dan ravnatelja in tako pouka prost dan, učenci osnovnih šol v lokalni skupnosti pa so dan izkoristili za športni dan oziroma za aktivnosti na 13. otroški olimpijadi. Pripravila jo je Športna zveza Velenje v sodelovanju s tukajšnjimi klubi in društvi ter Mestno občino Velenje. Aktivnosti so potekale na raz- ličnih lokacijah (na matičnih šolskih igriščih, na velikem pomožnem igrišču NK Rudar, na ko-talkališču, TRC Jezero, ob Škal-skem jezeru, na Konjeniškem centru ...), kjer so se seznanili z delovanjem društev ter se pomerili v različnih športnih disciplinah. Osrednje prizorišče otroške olimpijade, na kateri je (po podatkih športne zveze) sodelovalo več kot 1500 učencev, pa je bil mestni stadion. Tu je bilo tudi sklepno dejanje dogodka: podelitev pokalov najuspešnej- šim. Podelil jih je velenjski podžupan Peter Dermol, prejeli pa so jih športniki in športnice šolskih športnih društev Antona Aškerca (za osvojeno tretje mesto), Šalek (za drugo mesto), zmagovalci pa so bili znova učenci s šole Livada. Kolikokrat so ti doslej zmagali, na velenjski športni zvezi ne vedo, vedo pa, da so naziv najboljše šolsko športno društvo v mestni občini Velenje prejeli zagotovo več kot petnajstkrat. •Tp Športniki in športnice šole Livada so znova potrdili sloves najboljšega šolskega športnega društva v lokalni skupnosti. Mednarodno in šolsko državno tekmovanje v paraplavanju V soboto, 19. maja, je bil za Delfinčke zelo uspešen dan. Na bazenu v Velenju je v okviru 31. memoriala Boštjana Mariniča v popoldanskem delu tekmovanja potekalo državno šolsko tekmovanje in mednarodno prvenstvo v paraplavanju. Na šolskem državnem so bili najštevilnejši plavalci iz Cviu Velenje, Cirius Kamnik in 3. OŠ Slovenj Gradec. Sodelovalo pa je 12 šol iz Slovenije. V okviru Erazmus plus projekta Sport for Social Action je izvedba projekta pomenila tudi najvišji možni način vključevanja s športom. Pomerili so se v štafetnem plavanju, po dva plavalca in dva paraplavalca. V sklopu teh štafet so fantje: Luka Temnikar, Alen Šošter, Alen Goltnik in Dejan Cvijic na 4 x 50 m mešano odplavali tudi državni rekord 84,00,81 za osebe z downovim sindromom. Na mednarodnem tekmovanju v paraplavanju so tekmovali: Schwimmverein Worthersee Special-Swimmers, Natator Zagreb, PK Vidra Varaždin, PK Delfin Osijek, Vidim cilj Ljublja- na, ŠD Riba Ljubljana, SD Pla-valček Krško, PA kurent Ptuj. To so trenutno vsi klubi v Sloveniji s paraplavalci. Medalje so osvojili: Alen Šošter 3 x zlato, 2 x bron, Aljaž Vejno-vic 2 x zlato, 3 x srebro; Aleš Bre-žnik 2 x zlato, 2 x srebro, 1 x bron; Maruša Golčer 2 x zlato, 2 x bron; Anja Golčer 1 x zlato, 2 x srebro; Sabina Cimperc zlato in srebro; Monika Blažič zlato, 2 x bron; Tjaša Lenko 2 x srebro; Urban Goltnik srebro; bronasti so postali: Dejan Cvijic, Luka Temnikar, Gašper Glušič, Ama-dej Kremžar, Luka Lorger, Nejc Ovčjak, Tonja Berložnik in Uroš Petrovič. Premierno in uspešno so nastopili tudi naši najmlajši, in sicer v disciplini 25 m s pripomočkom: Filip Radisavljevic je bil prvi, Neo Girotic drugi, Anej Vuzem in Anej Merkač pa sta osvojila kolajno za nastop. a Katarina Praznik ■ Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 23 31. maja 2018 ""^Jis MOBILNOST 23 Iskanje poti za boljše načine dnevne mobilnosti S celostno prometno strategijo spraviti potovalne navade prebivalcev v ekološko bolj sprejemljive okvirje Tina Felicijan Velenje, 24. maj - Eden od desetih projektov, ki jih Mestna občina Velenje izvaja v tej finančni perspektivi, je Smart Commuting, v okviru katerega bo pripravila celostno prometno strategijo na območju Velenja kot centralnega naselja v regiji ter Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Žalca, avtomatizirani sistem za izposojo koles Bicy pa nameravajo nadgraditi z električnimi kolesi. Cilj projekta je namreč sprejeti in izvesti ukrepe ter vplivati na potovalne navade prebivalcev regije, tako da bo uporaba avtomobila kot najpogostejšega prevoznega sredstva za pot v službo ali šolo upadla. MOV se je pri iskanju boljših načinov za dnevno mobilnost povezala s predstavniki javne uprave, gospodarstva, zdravstva, šolstva, turizma, javnih zavodov in drugih udeleže- nih, ki tvorijo prometni sistem v regiji, da bi izzive dnevne mobilnosti reševali skupaj. Zato je 29 udeleženih, med njimi župani vseh 11 občin, podpisalo Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti. S tem so si zadali skupen cilj: sodelovanje podpisnikov pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za bolj trajno-stno mobilnost v regiji, da bodo vsakodnevna potovanja v šolo ali službo prebivalcem, mestom in naravi bolj prijazna. Kaj si podpisniki obetajo od zaveze? Podžupanja MOV Breda Kolar je povedala, da gre za simbolično dejanje, ki vendarle kaže na močan skupni interes za sodelovanje, medsebojno pod- Na konferenci v okviru projekta Smart Commuting so župani, predstavniki podjetij in gospodarstva ter javnih zavodov podpisali Zavezo o sodelovanju pri razvijanju trajnostne mobilnosti. poro, širjenje dobrih idej. »Od vseh podpisnikov pričakujem, da se bomo s srčnostjo in resnostjo lotili izvedbe nalog, ki si jih bomo pri celostni prometni strategiji zastavili posamično, ter našli skupne točke, pri katerih bomo sodelovali,« je dejala. Največ dnevnih migracij v šolo ali na delo je zabeleženih iz Šoštanja v Velenje. Občini sta že povezani z Bicyjem - v Šoštanju je 5 postaj, imajo tudi pet električnih polnilnic, Trg svobode so zaprli za promet, župan Darko Menih pa si želi tudi napredka v železniškem prometu. »Pri nas so ob prometnih konicah veliki zastoji, ko se železniške zapornice spustijo in cesta ostane predolgo zaprta. Letos bomo oba prehoda posodobili z modernimi avtomatskimi zapornicami in gumo. Prizadevamo si, da bi čim več prometa spravili na železniške vagone,« pravi. Ukrepe za bolj trajnostno mobilnost že izvajajo tudi v občini Šmartno ob Pa-ki, kjer pospešujejo gradnjo sprehajalnih in kolesarskih poti, lotili so se izgradnje polnilnice za električne avtomobile in načrtujejo nakup električnih koles. »Razmišljamo, da bi otroke, ki jih trenutno v velikem številu vozimo v šolo, spodbudili k pešačenju ali kolesarjenju, vozili pa bi le še tiste, ki so od šole preveč oddaljeni. Največje rezerve pa vidim v železniškem prometu. Ta proga trenutno ne zadostuje sodobnim potrebam po mobilnosti,« je povedal župan Janko Kopušar. Podpisniki zaveze in drugi, ki želijo prispevati svoje moči k ustvarjanju hitrejšega, varnejšega, bolj učinkovitega, ljudem in okolju bolj prijaznega prometa, se bodo ponovno srečali jeseni na izobraževalnem seminarju. Črna pika Ko so predstavniki 11 občin in različnih institucij, zavodov ter ustanov v konferenčni dvorani vile Biance 21. maja na prvi konferenci Smart Commuting razpravljali o temi Regijski izziv dnevne mobilnosti, so gostje zaparkirali cesto mimo vile po obeh straneh, tudi po pločniku za pešce. Mestno redarstvo (na srečo ali namerno) ni pisalo glob. In med tem ko so udeleženci razpravljali, kako bomo (očitno običajni državljani) »biciklali« na delovna mesta, se je večini tamkaj prisotnih zdelo že 35 metrov pešpoti do bližnjega parkirišča preveč. So pa v dvorani strokovno razpredali in podpisali zavezo o sodelovanju ter ji dodali še štempel za štemplom. Tudi ta slika torej dokazuje, da konferenca, skupaj s podpisi in s premikom v glavah, zamuja že lep čas in da je enkrat res treba začeti. Tokrat naj na srečo in v veselje morda prve korake med podpisniki naredi prav mesto Velenje. a Jože Miklavc ■ • Trgovina EMMA »elegantna ženstvenost« Šaleška cesta 16, Velenje Vas vabi, da pridete na PROFESIONALNO LIČENJE ^jm Z VIZAŽISTKO (Oriflame) v petek, 8. junija od 16.00 do 20.00 ure Po obronkih Velenja je hrumelo AMTK Velenje je uspešno izvedel že 33. Fuchs Rally Velenje, na katerem je nastopilo 64 posadk iz desetih držav Velenje, 25. in 26. maj - Po cestah Skornega, Šentilja, Galicije in Vinske Gore so ponovno drvele reli posadke, ki so se udeležile 33. Fuchs Rally Velenje za državno prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa. Tekmovalni del relija, edinega v vzhodnem delu Slovenije, je štel dvanajst hitrostnih preizkušenj in meril 280 km. Udeležilo se gaje 64 posadk, med katerimi sta bila favorita lanska državna prvaka Slovenije in zmagovalca prve preizkušnje letošnje- ga državnega prvenstva - Rok Turk in Blanka Kacin, ki sta ponovno nastopila z dirkalnikom Peugeotom 208 T16 razreda R5 in tudi zmagala. Na drugo mesto se je uvrstila italijanska posadka - Claudio De Cecco in Jean Campeis, na tretje pa madžarska - Gergely Fogasy in David Be-rendi. Predstavnika AMTK Vele- jm\ cv? moli?h/ipgtoJt? >-- »--- vtlisit_ 33 FUCHS RALLY J* " lici rMic nni o vri fm if im R nje Tomislav Skledar in Barbara Tolar sta odstopila, prav tako pa člana Avto kluba V-Racing Dejan Anželak in Mitja Irman. Občinstvo je dirkalnike in posadke tudi tokrat lahko spoznalo na simboličnem startu na Titovem trgu, nova pa je bila lokacija servisne cone, ki je tako bila nekoliko bližje središču mesta - v poslovni coni Stara vas. atf V S—x ^ Pečeta* VEČER ORIENTALSKIH Naš čas, 19. 24. 2018, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED »»WAS 31. maja 2018 Četrtek, B1. maja Petek, 1. junija Sobota, 2. junija Nedelja, 3. junija Ponedeljek, 4. junija Torek, 5. junija Sreda, 6. junija TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kvi 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Psevdoznanost in praznoverje na pohodu 14.35 Slovenci v Italiji 15.10 Težišče, odd. TV Lendava 15.55 Oblikovanje vrtov: Zelemenjava 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Virtualni Piran 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Volitve 2018 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.40 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. serija 00.45 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Vetrnica: Betonski mešalnik 08.00 Zlatko Zakladko: Briška omleta 08.20 Zlati ključek, pripovedna predstava 09.00 Daleč od doma, kratki dok. film 09.15 Odd. za otroke 10.25 Slovenski vodni krog: Ščavnica, dok. nan. 11.05 Med valovi 11.45 Dobro jutro 14.55 Koda, izob. odd. 15.35 Televizijski klub: Ljubezen ne šteje let 16.30 Halo TV 17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Vetrnica: Piknik na prostem 19.00 Od popka do zobka, odd. za otroke 19.15 Mulčki, ris. 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Rabina v avstralski divjini, dok. odd. 21.00 Avtomobilnost 21.35 Po potresu, kitajski film 23.55 Slovenska jazscena: Big band RTV Slovenija in Don Menza 00.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Sabrina, ris. 07.45 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 08.10 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 23. del 08.25 TV prodaja 08.40 Dr. Oz , 5. sez. 09.35 Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del 10.15 TV prodaja 10.45 Iskre treh src, 1. sez., 46. del 11.45 TV prodaja 12.00 Ukradena preteklost, 1. sez., 13. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 44. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 2. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 47. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 14. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 62. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 21. del 22.00 24URzvečer 22.35 Mentalist, 7. sez., 7. del 23.30 Lov na morilca, 3. sez., 11. del 0.25 Ljubke lažnivke, 13. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev I.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pop corn Imperij, San Di Ego II.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2574. VTV magazin, 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.25 Regionalne novice 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Unikat 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kvi 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: Boštjan Vasle 14.20 Tribuna; Veseli upor, dok. film 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Zajtrk za žene 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Negovalka, češko-slovaški film 21.35 Na lepše 22.05 Vreme 22.10 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.30 Noč lovca, am. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Rast 08.10 Odd. za otroke 08.45 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dok. nan. 09.10 Prisluhnimo tišini: Dostopnost odstrani vse ovire 09.35 Bleščica, odd. o modi 10.20 Začnimo znova, slov. nan. 11.35 Halo TV 12.15 Dobro jutro 15.00 Dober dan 16.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.30 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz 19.50 Mulčki: Ptičja druščina, ris. 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.30 Zvezdana 22.15 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika 22.40 Svetovni popotnik: Havaji 23.40 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli: Varno v prometu, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Sabrina, ris. 07.40 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 24. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz , 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 2. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 47. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 14. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 45. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 3. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 3. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 48. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 15. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Volitve 2018 22.00 24UR zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Viharna noč, ameriški film 0.30 Čaj z Mussolinijem, angleški film 2.50 Zvoki noči 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o manirah 07.15 Leonardo, ris. 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.05 Studio kriškraš: Piščalka 08.25 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.20 Male sive celice 10.00 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Miha Šalehar 11.45 Intervju: Terry Eagleton 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Se zgodi, slov. nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil: dr. Bogo Zupančič 16.00 Durrellovi, brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Nevarna Zemlja, dok. ser. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert 21.10 Lov (III.), nad. 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Ko ljubezni ni več, belg. fr. film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Na lepše 10.00 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera, dok. nan. 10.35 Zackovo čarovniško popotovanje 11.15 Hišica v preriji - dokončno slovo, am. film 13.00 Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iz Prage 14.55 Gimnastika - SP, prenos iKopra 18.00 Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage 19.10 Adrenalinci, dok. serija o mladostnikih 19.45 Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, prenos iz Podgorice 22.25 Pot na SP v nogometu 22.55 Gušti, koncert 00.15 Glasbeni spoti 01.15 Nogomet - prijateljska tekma, Črna gora : Slovenija, posnetek iz Podgorice 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 06.00 OTO čira čara 06.01 Dibo (Dibo), ris. 06.15 Robocar Poli: Varno v prometu, ris. 06.20 Pixi in čarobni zid, ris. 06.30 Tika taka, ris. 06.40 Oddbods, ris. 06.50 Smrkci, ris. 07.15 Viking Viki, ris. 07.30 Grozni Gašper, ris. 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.10 Peter Pan, ris. 08.35 Heidi, ris. 09.00 Kraljevska akademija, ris. 09.25 Nina in prijatelji, ris. 09.35 Mia in jaz, ris. 10.00 TV prodaja 10.15 Jaz sem Luna, 2. sez., 61. del 11.10 Jaz sem Luna, 2. sez., 62. del 12.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 63. del 13.00 TV prodaja 13.15 Viharna noč, ameriški film 15.10 Zvezde plešejo 18.00 Rojeni za divjino 3D, ameriški film 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.00 Delovna akcija 22.05 Zapusti me, če me moreš, ameriški film 23.45 Jej, moli, ljub ¿J.tJ JCJ, IMUN, IJUU © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, ans. Unikat 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2575. VTV magazin, 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Volitve 2018, Predstavitev kandidatov Socialnih demokratov v Savinsko - Šaleški regiji 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.20 Pop corn Imperij, San Di Ego 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kobilice za malico 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, S kolesom po Novi Zelandiji 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, ans. Unikat 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (244) 18.20 In prišel je...gledališka predstava Vrtca Velenje 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2576. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 12. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest 2018, posnetek koncerta 22.05 Napovedujemo 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Žvenkci, ris. 08.35 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.40 Kalimero, ris. 08.55 Mili in Moli, ris. 09.05 Mimi in Liza, ris. 09.15 Tabaluga, ris. 09.40 Bacek Jon, ris. 09.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.00 Nabriti detektivi, nemška otroška nan. 10.30 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 11.00 Poročila - posebna 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha: Komisariat Svete dežele 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 15.00 Legenda o izgubljenem, am.-it. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Volitve 2018 18.55 Dnevnik, šport, vreme 19.50 Volitve 2018: Kako smo volili 23.00 Poročila, šport, vreme 23.30 Ko se zemlja zdi lahka, dok. odd. 00.25 Za lahko noč: Navdih klasike: Cveto Kobal, flavta in Žarko Ignjatovic, kitara 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, šport, vreme 02.00 Info-kanal 06.23 07.00 10.1S 1050 11.20 12.0S 12.2S 13.00 13.3S 14.30 1S.00 1S.30 16.00 16.30 17.00 n.2S 17^ 18.00 18.10 18.20 185S 19.00 20.00 21.00 21.SS 22.00 225S 23.30 00.20 00^ 01.1S 01.40 Zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Kuharija na kubik, kuharska odd. 10 domačih Vem!, kvi NaGlas Zlata dekleta, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Dediščina in evropsko leto S-prehodi Doberdan,Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Novice Govoreči Tom in prijatelji, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Vem!, kvi Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre Glasbeni večer: Karmen Pečar, Simfonični orkester RTVS in En Shao (E. Elgar: Koncert za violončelo, op. 85) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kvi 11.45 Obzorja duha: Komisariat Svete dežele 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Studio City 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser. 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, poučna odd. za otroke 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dok. odd. 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kvi 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Doktorica Fosterjeva, brit. nad. 21.00 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 1. del 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Pričevalci: Jernej Vombergar 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal 02.050 Dnnevn'.an,ašlpo^x, vreme 0™ K,.......-....................| TV SLO r TVSLOI 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 06.45 Duhovni utrip: Zajtrk za žene 07.00 Koda, izob. odd. 07.35 Glasbena matineja 07.35 Imago Sloveniae / Podoba Slovenije: Slovenski citrarski kvartet 08.30 Mladi virtuozi: Duo Scaramouche: pianistki Nadja Rus in Neža Koželj 08.45 M. Dekleva - J. Pucihar: Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca - raperja 09.15 Slastna kuhinja: Hačapuri 09.45 Nevarna Zemlja: Ognjeniki, dok. ser. 10.30 Svetovni popotnik: Havaji 11.40 Zvezdana 12.20 Žogarija 13.00 Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, prenos iPrage 14.25 Pot na SP v nogometu 14.55 Gimnastika - SP, prenos iKopra 18.00 Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage 19.00 Z glasbo in s plesom: Koroška poje: France Cigan, 1. del 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zrakoplovi - nazaj v prihodnost, dok. odd. 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.25 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.05 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert 00.25 Kajak kanu - EP: slalom na divjih vodah, posnetek iz Prage 01.50 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris. 07.15 Viking Viki, ris. 07.30 Grozni Gašper, ris. 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.10 Peter Pan, ris. 08.35 Heidi, ris. 09.00 Kraljevska akademija, ris. 09.20 Mia in jaz, ris. 09.45 Jaz sem Luna, 2. sez., 64. del 10.40 TV prodaja 10.55 Jaz sem Luna, 2. sez., 65. del 11.50 TV prodaja 12.05 Mali bogataš), ameriški film 13.00 Volitve 2018 13.10 Mali bogataš, nadaljevanje filma 14.05 Zapusti me, če me moreš, ameriški film 15.45 Delovna akcija, 1. sez., 8. del 16.50 Volitve 2018 17.00 Ljubezen po domače, 2. sez., 12. del 18.00 Volitve 2018 18.55 24UR 20.00 Volitve 2018 23.00 Dave, ameriški film 1.10 Odrasli otroci ločencev, ameriški film 2.50 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kobilice za malico 09.40 Ustvarjalne iskrice (243), Darilni paketek Napovedujemo 2575. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 2576. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujmo The Plut Family, posnetek koncerta Iz našega arhiva: Koncert skupine Parni valjak Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Nanovo, Študij v Ameriki Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Unikat, Napovedujemo Kmetijski razgledi Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 09.55 10.00 10.2S 10.30 10.SS 11.00 11^ 12.40 13.40 14.30 14.SS 17.2S 17.SS 18.00 18.40 18.3S 19.SS 20.00 21.1S 21.20 21.S0 23.20 23.4S 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Pomladna skrb za ptice 08.15 Muzozlet: Slikanje v Škocjanskem zatoku 08.30 Ninino okno, kratki igr. film 08.50 Prisluškovalec svetov, dok. film 09.50 Začnimo znova, slov. nan. 11.10 Dobro jutro 14.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, info. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.10 Skodelica kave, dok. film 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Studio kriškraš: Piščalka 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik 20.55 Oproščen, norv. nad. 21.50 Pod svetlim soncem, dok. film 23.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 07.45 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 25. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 3. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 48. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 15. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 46. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 4. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 4. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 66. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 49. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 16. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 63. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 22. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Mentalist (Mentalist), 7. sez., 8. del 23.30 Lov na morilca, 3. sez., 12. del 0.25 Ljubke lažnivke, 14. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev I.55 Zvoki noči _—_ © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2576. VTV magazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja II.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Imperij, San Di Ego 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Volitve 2018, Kako smo volili? 20.45 Regionalne novice 20.50 12. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest 2018, posnetek koncerta 22.25 Napovedujemo 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Manja, ris. 07.55 Srečo kuha Cmok: Tista o manirah 08.10 Martina in ptičje strašilo: Skrivnost 08.25 Žogarija 08.55 Slovenski vodni krog: Paka, dok. nan. 09.35 Slovenski magazin 10.20 Halo TV 11.05 Dobro jutro 12.35 Nuša Derenda: Če20 let, koncert 14.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinali, prenos iz Pariza 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Kako ostati mlad, dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.30 Akcent: Študentsko gibanje - 50 let kasneje 22.30 V imenu ..., poljski film 00.20 Glasbeni spoti 01.20 Športni posnetki 02.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Imariborskega studia 11.00 Vem!, kvi 11.30 Slastna kuhinja: Ravioli karbonara 11.50 Umetnost igre 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: Franc Šivic 14.35 Duhovni utrip: Zajtrk za žene 15.00 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Trobka in Skok, ris. 18.20 Vem!, kvi 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Ljubezen in prijateljstvo, kopr. film 21.35 Vsakdan ni vsak dan, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Sveto in svet 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.10 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 08.00 Vesela hišica: Jogurtova rdeča kapica 08.20 Ko pomaranče dozorijo, kratki igrani film 08.35 Odd. za otroke 09.05 Lučka, odd. TV Lendava 09.55 Zapeljevanje pogleda: Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe, dok. ser. 10.35 10 domačih 11.20 Dobro jutro 13.20 Ambienti 14.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, četrtfinali, prenos iz Pariza 19.00 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Glasba skozi čas: 20. stoletje, glasbena dok. ser. 20.50 Od blizu, pogovorna odd. Vesno Milek 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.20 Maigret, britanska nan. 00.05 Glasbeni spoti 01.10 Športni posnetki 02.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti 02.25 Zabavni kanal, glasbeni spot pop pop 24UR, ponovitev 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 07.45 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 26. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 4. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 49. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 16. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 47. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 5. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 5. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 67. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 50. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 17. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 64. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 23. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Lov na morilca, 3. sez., 13. del 0.30 Ljubke lažnivke, 15. del I.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Volitve 2018, Kako smo volili? 10.50 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja II.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2577. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Visoki vrh nad Ohridom 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Tori Tango, posnetek koncerta 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 07.45 Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 27. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 5. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 50. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 17. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 48. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 6. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 6. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 68. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 51. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 18. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 65. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 24. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Mentalist, 7. sez., 9. del 23.30 Lov na morilca, 3. sez., 14. del 0.25 Ljubke lažnivke, 16. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev I.55 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2577. VTV magazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja II.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.25 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (245) 18.15 Žogarija 2018 (1) 18.40 Regionalne novice 18.45 Videospot dneva 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Bohem, Inmate 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila