- - \ • ' - > r .-v.- . - — f ' " "jH - ^ LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO \Slogajači ^ ENTERED AS SECOND CLA^S MATTER OCTOBER n. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH ?cd 1879. Jfffoesloga tlačij ŠTEV. (No.) 97. CHICAGO, ILL., SOBOTA 19. AVGUSTA—SATURDAY, AUGUST i9>) 1922. LETO (VoL) VII PREMOGARJI ZMAGALI! KJUB VSEM POIZKUSOM OD STRANI PREMOGARSKIH BA-' RONOV PROTI PREMOGARJEM, SO SLEDNJI IZŠLI ZMAGOVITI IZ BOJA. RAZNE NOVICE. Cleveland. Ohio. 10. avgusta. — Konferenca, ki se je vršila v mestu Clevelandu med premogiarji in imperator j i mehkega premoga je končana z veliko zmago za premogarje. Pogodbo je podpisala velika večina operatorjev mehkega premoga, ki se računa okoli 70. odstotkov od vseh operatorjDržava Indiana in Illinois ste ostale izven te pogodbe, ki jo boste pa tudi podpisale v najkrajšem času na illinoiški konferenci, ki se je pričela danes v Chicago Glavne in najvažnejše točke v podpisani pogodbi so, da stara plačilna lestvica ostane v veljavi do 1. aprila 19-23. Dne 2. oktobra t. 1. pa se bo na skupni konferenci izbralo posebne zastopnike, ki bodo zastopali premogarje, operatorje in publiko. Ta odbor bo potem skupno deloval in tudi priredil novo lestvico zanaprej od 1. aprila 1923. S tem je stavka formalno končana. Ob tej premogarski zmagi, o kateri so tudi sami operatorji vedeli, da mora priti prej ali slej, si lahko vsak posameznik dela svojo sliko. Premogarski baronje so vedeli, da imajo pred seboj združeno nepremagljivo fronto trezno zavednega delavstva. Videli so, kako so premogarji, kakor en mož se dvignili in se postavili v boj za svoje pravice, teh zahtevali za svoje mučno delo pošteno plačo. Cel čas so stali neomajano na fronti^ vedoč, da od njih samih je odvisna zmaga ali pa popolni poraz, ki bi pozneje padel tudi na vse ostalo delavstvo v Združenih Državah. Premogarji so se zadržali, kot junaki — poštenim potom so vodili svoj boj — zato tudi danes premogar ponosno stopa iz boja, kot junak zmagovalec ! In operatorji? Ali niso videli vsega tega pred seboj ? O videli so, videli Toda njih nadutost, njih lakomnost po milijonih, katere jim množi ubogi premogar v potu svojega obraza globoko pod zemljo, jim ni dovolila, da bi bili enako pogodbo že podpisali «1. aprila zadnjo spomlad, ko 'se je stavka* pričela. Čemu je bilo potreba držati uboge premogarje brezposelne skoro 4 mesece? Ali bi se ne bilo lahko vse poravnalo takoj prvi teden ? Seveda bi se bilo, toda oškodovati ubogega trpina premogarja, to je bilo geslo premogarskih kapitalistov najprvo. Da jih le sram ni! KDAJ BO KONEC ŽE LEZNIŠKE STAVKE? POTRES V KALIFORNIJI. Bakersfield, Calif., ij. augusta. — Lahki potresni sunki so se čutili, ki so se ponovili trikrat v okolici nad dvajset mili v okrožju. Škode ni nobene. Washington, 18. avgusta. — Pre-zident Harding, ki je obljubil, da bo včeraj vstopil pred kongres in predložil situacijo železničarske stavke kongresu samemu, je baje zopet odložil svoj načrt za par dni dalje. Iz kakega vzroka je svoj načrt preložil, poročilo ne pove. Zadnje dni so pokazali zastopniki stavkujočih železničarjev v Xe\v Vorku dobrp voljo. d?, so pripravljeni sesti k mizi sprave, ter se pogovoriti z lastniki železnic v prijateljskem smislu. Toda zastopniki železniških družb so trdosrčno vs-trajali pri svojih zahtevah in sestanek je zopet potekel brez, da bi dal enemu ali drugemu kaj dobrega sadu. Starostne pravice so še vedno glavna ovira, da obe stranke ne morete k spravi. Danes so imeli zastopniki stavkarjev posebni tajni sestanek na katerem, kakor se sluti so razmotrivali, glede možnosti, po katerih bi se moglo h kompromisu na podlagi katerega bi se dalo potem h konečni spravi z železničarsko stavko. Pričakuje se, da bo v kratkem zopet sklican sestanek zastopnikov t obeh strank in da se bo na istem napelo vse moči za spravo železni-čarskega spora. Poročevalci domnevajo, da mislijo na prihodnjem sestanku železničarji predložiti zastopnikom železniških družbo sledeče pogoje: »i. Da družbe morajo sprejeti nazaj vse sedaj stavkujoče delavce za stare plače, ki so jo imeli pred stavko. 2. Da se mora železničarjem od strani družb za jamčiti starostne* pravice. , 3. Da starostne pravice med temi, ki so jih družbe najete rmed stavko in stavkarji, ki se bodo vrnili na>delo, se imajo uravnati soglasno s privoljenjem odbora stavkarjev in zastopniki železniških družb. 4. Vse pokojninske pravice se mora delavstvu za jamčiti soglasno, kakor v prejšni stari pogodbi pred stavko. Počasnost, zavlačevanje in malomarnost gotovih faktorjev, katerih sveta dolžnost bi bila poseči vmes in rešiti spor med stavkujočimi železničarji in družbami, je privedla našo industrijo v veliko krizo. Transportacija je suspendirana in narod trpi škodo. Če bi bilo vladi res kaj mar blagostanje naroda, bi take-le spore kaj hitro poravnala in ljudstvo se ne bi povpraševalo, kdaj bo konec železničarske stavke. NEMŠKA VLADA PROSI NAROD ZA POMOČ. Berolin. 18. augusfa. — ^emški državni tajnik Wirth je izdal posebni apel na vse nemške delodajalce in delavce, da naj stoje edini in pomagajo nemški republiki v sedajnih dnevih krize, ki obdaja Nemčijo. FRANCIJA ODPOKLICALA . KOMISIJO IZ WASHING-TONA. Paris, 18. augusta. — Francoska vlada je danes odpoklicala svojo komisijo, ki jo je poklala pred par tedni v Washington z namenom, da bi se pobotala z Združenimi Državami glerte francoskega dolga Združenim Državam. Namen francozov je bil, delati nato, da bi se dolg odpustil in preklical. MESTO PREMOGA BODO RABILI OLJE. Monterey, Mex., 18. augusta. — Na tukajšnih železniških progah so pričeli uporabljati kot kurivo olje mesto premoga. Železniški uradniki izjavljajo, da se olje prav lahko rabi, treba je le predrugačiti kurilne prostore na strojih. AMERIKA PRODAJA RIŽ JAPONCEM. Sap Francisco, 18. avgusta. — Vsled jako slabe letine, ki jo je prineslo letošnje leto Japonski, so zadnji mesec izvozili iz Amerike že več ladij riža na Japonsko. GOVERNOR PREPOVE- DAL ROKOBORBO. Indianapolis, Ind. 18. avgusta. — Governor države Indiane, McCray je danes uradno prepovedal namc-i ravano rokoborbo med Dempsey-om in Brennanom, ki bi se imela vršiti na Labor day v Michigan City. To je storil na podlagi postave, ki za-branjuje rokoborbstvo proti nagradam. OSEM PARNIKOV PREMOGA DOSPELO V NEW YORK. New York, 18. avgusta. — Danes je dospelo v tukajšna pristanišča 8 tovornih parnikov premoga iz Anglije. Premog se bo oddal raznim zavodom, kot bolnišnicam in sirotišnicam, katerim je že davno ves premog pošel. LASTNIKI CESTNE ŽELEZNICE V DETROITU NAPRAVILI LEP DOBIČEK. Detroit, Mich. 18. avgusta. — Glasom poročil je napravila družba, ki lastuje cestne železnice mesta Detroit tekom meseca julija čistega dobička celih $100,892.00. Pa pravijo druge družbe po drugih mestih, da ne morejo, shajati. To je novi dokaz verežništva v tej stroki. * ALI BO YLADA PUSTILA VERIŽITIS PREMOGOM? Dolgotrajna premogarska stavka je brezdvomno povzročila, da bodo zahteve po premogu prihodnjo zimo velikanske. Vsa skladišča so prazna. Tovarne, ki potrebujejo velikanske množine premoga za svoje obratovanje že sedaj, delajo pogodbe z lastniki premogorovov za premog. Kakor lačni volkovi se bodo trgali za premog vsi, ki ga potrebujejo. Pri vsem tem je pa treba pomisliti, da bo vzelo najmanj par mesecev, da se bo dobilo iz zemlje toliko premoga za^^jrvo silo. Nespametno je pa misliti, da lastniki ne vidijo teh zahtev po premogu že danes. Vidijo jih in to prav dobro, ter se na tihoma smejejo, češ, prihajajo časi, ko se bo pričel cediti med in mleko za naše žepe. Da lastniki že danes delajo načrte, kako bodo solili cene svojemu premogu prihodnjo zimo. Ker so v svojem biznesu brezsrčni v katerem ne poznajo drugega, kakor okrogli dolar, smo prav lahko uverjeni, da bodo skušali izrabiti priliko v kolikor pač največ se jo bo dalo. Kdo bo ščitil v tem slučaju publiko? Vlada bi jo mogla? Bomo videli, ako jo bo? Ako je vlada bila naklonjena v času stavke premo-garskim baronom, da je pošiljala celo svoje vojake, da so stražili skebsko obratovanje, je njena sveta dolžnost, ako je enako pravična do vseh slojev, da bo stopila v o-brambo publike, ako bodo lastniki premogorovov hoteli verižiti s premogom prihodnjo zimo. To je njena sveta dolžnost, da ščiti svoj narod pred izkoriščanjem, ki ga bodo gotovi lakomni elementi gotovo poizkušali vprizoriti nad narodom. IZ JUGOSLAVIJE. Pretep na Igu. 12 letni Stanko Skalja je vrgel kamen v 9 letno Antonijo Godnov in jo ranil na celiu?-sti. Godnovo mater je to tako raz-ljutilo, da se je sprla s Frančiško Skalja. Ženski sta se stepli. God-nova je zagrabila železne grable, prihitel je pa še Vinko Godnov svoji ženi na pomoč. Skaljo sta God-nova vrgla na tla in jo precej močno poškodovala. « Otroka rešil iz Ljubljanice. 17. jul. ob pol 5. uri popoldne je padel pri šentjakobskem mostu v Ljubljanico okoli 8 let stari sinček go-stilničarke ge. Zagorc. Na obupno vpitje je skočil v deročo Ljubljanico strojni stavec "Jugoslovanske tiskarne" g. Viktor Zajec, ki je še pravočasno rešil potapljajočega se o-troka pod čevljarskim mostom na suho v veliko veselje otrokove matere. Žrtev poklica. 13. jul. so odkrivali na cerkvenem pokopališču v Trbovljah nagrobni spomenik dne 31. decembra 1921 ponesrečenega vojaka, katerega je povozil vlak, ko je stražil železnico ob priliki vožnje našega kralja na Gorenjsko, Iz prostovoljnih prispevkov /je občina kupila kamen z napisom: "Stojanc Dunjak, redov 40. triglavskega- pp. — Žrtvi za dom in rod postavili 1922 občani." — Pri odkritju so bili pravosl. duhovnik, zastopstvo 40; pp., ki je položilo venec na grob,, zast. obč. sveta ter raznih društev, kakor gasilcev, sokolov z znaki in zastopniki učiteljstva in šol. OGLASI V EDINOSTI SO NAJCENEJŠI IN RODIJO VELI-KE VSPEHE! DENARNE POSILJATYE. Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajine cene so bile: Italijanskim liram: 50 lir ...................$ 2.90 100 lir .................. 5 30 500 lir ................... 25.00 1000 lir ................... 50.00 Jugoslovanskim kronam: 500 kron .......•■$ 1.90 .1000 kron ..........$ 3.70 5000 kron ..............$1800 10,000 kron ...........$35-00 Za pošiljatve v amerikansldh dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST* 1849 West 92nd Street . Ckkifo, IXL Izhaja trikrat na teden ▼saki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50. Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday, Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. ' HJjuc do zmage je edinost r^i 1 1 II J ^J C * m ^HJjuč do napredka je edinost "EDINOST" EDINOST ■GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. 1849 W. 22nd Street, Chicago, III. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Kar najodločneje protestiramo. Ako kak zakotni listič, kakor je "Glas Svobode" ali kak "Proletarec ' ali kak drugi listi, ki služijo privatnim trgovskih interesom napadajo in sramotijo vero tisočev Slovencev, se za to ne zmenimo veliko. Vsakdo pozna te baze ljudi in pisače, ki mažejo te liste in da druzega pač ne znajo. .... £ vso odločnostjo in z vso energijo pa moramo zopet dvigniti nas protest v imenu tisočev katoliških Slovencev v Ameriki,'posebno pa onih zaslepljenih Slovencev, katolikov, ki so člani Slovenske Narodne Podporne Jednote, proti grdi in ostudni protiverski pisavi glasila te jednote, proti "Prosveti." Y štev. 187 je ta list priobčil pod naslovom "Adam in Eva pred nebeškim sodiščem" tako bogokletno in tako nesramno lascivni članek, da se človeku gnjusi, ko ga čita. Tam čitamo n. pr. odstavke: "Predsednik porote: Zakaj bi zakonska Adam in Eva ne bila smela jesti jabolk? Nadangel dr. Gabriel (kot tožitelj). Ker je bilo tako prepovedano. Vse drugo sadje na okolu je kakor med in mleko, pa ga nista hotela. Predsednik: Ali je gospod bog trgovec s sadjem? Kaj je nameraval ona jabolka prodati? Dr. Gabriel: Bog obvari. Gospod bo kupčeval z jabolkom spoznanja! Kaj Vam pade v glavo. Predsednik: Zakaj je toraj vsadil usodopolno jabolko? Adam : Da nas šikanira." I11 na drugem mestu: "Adam: Zakaj pa je naju gospod bog (pisano z malo) ravno taka napravil, da naju najbolj veseli vživanje jabolk? Zakaj nama je dal tak' c-ober tek do jabolk? Eva: Kakor bi se z nama norce bril." ... Ko so živali v raju, medved, lev, tiger, šakal, volk, Opica in vse druge živali, s katerimi sta živela doslej človeka v miru, izvedele o krivični razsodbi < d pritožuje, da je slab zaslužek, a draginja pa še vedno visoka. Waukeganska naselbina je jako prijazna. Okoli his so lepi zeleni vr- ,stvo preveč veruje. Zlasti se trucii, da bi vernim Slovencem iztrgala iz t »vi, katerih v Chicagi nimamo. Vr-srca sv. vero. Glas Smrdobe, ki iz-jtovi so obsnjeni z lepimi sadnimi haja nekje v Chicagi. Pa tudi druge irirevesi, ki so letos zelo polni. Tudi cunje, ki ena izmed teh izhaja v poljski pridelki leT»«*> kažejo. V se ka- kakoršne jih vidimo še-danes. Lev je »zarjovel in postal grozna 2ver, ti- Chicagi dnevno se trudi s svojo že dobro in tudi farmarji se pritož 1-ger krvoločen, opica se je začela spakovati in slon je prhal jeze. Samo |^n0jnic0f da bi oblila vse, kar di- jejo, da njih produkti se prodajajo vena iivaJ se je znašla, da je šla pridigovati po svetu pravljico o izvirnem -grelni, to je bil osel, kateremu pa tudi ni vrjel drugi kot verne ovčtce.'" V isti številki na drugi strani je dopis, katerega piše neki Shragal iz Johnston City, 111., ki je enako ostuden napad na vero tisočev Slovencev. ši po krščanstvu. I »a trg za tako nizk » ceno, da jim Tukaj si je vzel življenje na ža- j5Pr°h "i mogoče shajati. Toda pre-lostua način samec Fran Anžič do-;v°z in verižniki pa irabijejo na polj ma iz Štajerskega. Zadušil se jejske pridelke ceno. da ?o moramo mi VI i proti tej pisavo z vso odločnostjo protestiramo in poživljamo I rostt,vojjno s plinom v stanovanju j delavci plačevati mi togo prearag.> članstvo Slovenske narodne jednote, kakor smo ga ze prea nenaj ^«»«jrojaka j Dežmana. dne v avgusta. mestih. d a naj pomisli, kako velikansko odgovornost si jemlje na svojo vest, ako , ^ - je vm]o rojaka v sfinrt? Res ie Pozdrav vsem waukeganskim s\o-to mirno dovoli, da se za njih denar izdaja in piše tako sramotno bugo- I. popiVal sicer ga pa jaz ne bom vence m in najlepša zahvala -a vseli kletje. Tu ne pomagajo nikaki izgovori, vsi ki ste člani jednote in ki p od- ijiIa ^ bJ Bog. Vendar to-! Lee M!adich, not. zastopnik. iliko vem. da ie on tisti, ki ie bil birate in plačujete s svojim denarjem svoje glasilo ste sokrivci in so»-odgovorni za to. Ako ne soglašate, zakaj pa molčite? Uradniki vsakaj )ednote so plačani služabniki članstva in članstvo je njihov gospodar.-!^ Uradniki niso gospodarji ne jednote in ne glasila temveč morajo voditi kakor jednoto tako glasilo v smislu članstva. Zato ako %-idite, da glasile tie piše v duhu in smislu Jednote, je dolžnost vsakega posameznega čla-ra, kakor vsakega ^posameznega društva, da takoj vzdigne svoj protest. Ako pa posamezni člani molče, ako društva mtflče, potem' viak glavni u-raunik lahko smatra dosledno, da dela popoln ma smeri prepričanja članstva, ker suponira da ima pred se;>oj članstvo, ki mi.>iL ha tak,>j povedalo, ako kai ne bo prav. Zat pa tukaj si izgovora za nobeae:;;: člana, ki je katolik. * Katoliki, člani X. Jednote! Ivo ste minuli teden čitaii v.srajem gjasilu -ta ostudni napad na tundamcntriir. resnico svoje vere in ste v nedelj, prišli v cerkev, vprašam Va-, ali vas je bilo kaj sram pred tistim križen:, pred katerim poklekujete, da ste s svojim denarjem plačali- tako* csttsdrv-blato, da se je vrglo nanj? da ste plačali ostudna brezverce pri svojem o-lasilu, da so tako nagnjusno pljunili na ta križ in ta tabemakelj? Dr.. so imenovali vas im vaše duhovnike, ki Vam oznanujejo nauk o pn-ern hu in Odrešenju "ošle!" Ste pogledali okrog sebe, predi.o ste vstopil' v cerkev, če vas kak vaš sočlr.n ne vidi, da vam zabrusi: "Vtdis. U je tudi ecen izmed tistih "oslov," ki i>o svetu oznanjajo to ''pravljico'' o pr- em grehu"? . ^ - • 'icrecraonij. Da, Ja„ to je bila pa ma- 7nt(1 i.nr naicdloč*ie e rctertiramo proti tej nagnju^ni pisavi- l«-( / . , .. . Zato kar ja najcuun..^ 1 , . laz 10 iz dna srca pomiluiem- da ne protestiramo proti možem, ki to pisep, kerl^^tT^^JL J naši r*eči modrijani «do- druzega. Iz soda, kjer je gnojnica ne more drugega ve« te« takor njegove vrstice gnojnica. Toda mi v imenu vseh katoliških Slovencev, ki niso cl^, Slov. i pripoveduj, d, 1 i^rlm.te nrotestiramo proti onim katoliškim Slovencem, !.i so ^ , 1 . t<7 Narodne Jednote protestiramo p . . ' so ob grobu zapeli pesmicer Ja- člani te jednote, da s svojim denarjem plačujejo oa se za. njil. deuar v ^ ^ J I . njih glasilu tako blati naša sveta vera. Propad r mazac, bi ne ma^h ta- ■ , + 1 Ki iih ti katoliški nezavedn rojaki ne podpirali, ko bi jirm ^czvciei, pa f r ko pisati, ko bi jih ti katoliški nwavc j t> J - . , , Josebu ki s prenove cerkveni pogreb J «1:1; Al-n : i nrs prerokujejo, da bodo zaprli tovarne, ako v kratkem ne tobijo p emoga. Superintendent je izjavil, da gn je na roki komaj še za teden dni. t e pride do tega, bomo dobili brezplačne počitnice. Vaš list prav radi prebiramo v Oevelandu. Izvrstno dajete našim rdečim baronom na Laundale, kateri že ne vedo, kako pot bi ubrali, da bf dobili še kaj pristašev. Pravi-' io. da se ly>re za delavske koristi, pa bi iste le radi skubli, kjerkoli ->i iih mogli. Zakaj ti ljudje* ne povedo. kam so zafcrčkali "milij'ondolar-ski fond," ki so ga ameriški Slovenci znesli skupaj" z rrjtfrfčnorn za slovenske sirote v s*Wri domovini ? ! Ali mislijo, da sme/ pozabili na r > Forest City, Pa. — Prosim slav- ga — s-liko vem, da je on tisti, ki je seme ljulike, ki jo seje med naš na- >d Micka K. s svojo umazano en-no uredništvo za par vrstic prosto- p:irs^.e naniene ti jo'. Ljudje,, ki se zbirate po Lawn-|ra: — Dne 6ga avgusta je !>il praz- 1 dale in slepite s svojim brezverskim nik za našo naselbino, ki ostane časopisjem nase rc»jake, jim krade- mladim in starim v spominu. Pri-^Cr iz'srca vero itd., tukaj imzite no-[stopilo je [>od vodstvom domačega vo žn.ev. ki je živela po Vašem re-cxptu. Ako bi bil pokojni živel po kakor ona uči človeka, bi tie bil t smrt na tak način, kak^r je njih zvijačnost, ki so j"o vprizorili nad nami? Ha, Fra. pridite še j)riJi-te, danes bomo Vam darovali kaj drugega, kak« r dolarje za Vase sle- du h ovna k prvem sv. obhajilu nič mani. kot t20 otrok, ki so po slovesni prisegi pred sv. obhajilom, da verujejo v to. kar iih uči sv. kato- Danes. ko ubogi premogarji \ o West Virginifi in Kansasu stradajo vsakdanjega kruha, Iawndalska gospoda molči in nima za njih n'ti ene koristne besede, kakor, da odpirajo svoja široka usta češ: "nam s >cla- (Dalje na 3. strani.) Cenjen: rojaki, širimo naš katoliški Cist, pridobimo še to. leto vsaj \ rak tenega no nega: naročnika, ker 1 ti 3; ten bomo 1 ^prečili nakane sla- jbc^a časopisja. Pred oa- tec :ii sern tudi dobila v ! - r rke llist. v katcctn neki roja:k iz !Akron, Ohio piše, da je tam umrla tjra rrzati, ki je naročila, da jo mo-, raj » pokopati brez vsacih cerk*enitt t Siskane. V nekoliko* tednih ga bomo začeli razpošiljati. UTRINKI. „ Bolj, ko je človek len, težje mu le vzeti pogum. , . * » * " Ako hočeš priddbiti zaupartje jo nikar preveč ne hvali. da je, ako nisi "mind reader" t. da znaš brati misli iz obraza. * * * J« Moder je tisti človek, ki ne sprejme težav in križe v na svoje rame z resnostjo- preči večn^a sodnika? Dopisniku dotičnega dopisa pa povem, da se Slovenci po Ameriki takim godljam prav izvrstno smejejo, ker v njih .se zrcalijo vsi biseri .značaja naših socijalistov. KOLEDAR za leto 1923. Koledar za leto. 19.23. se že pridno tiska. Večina vse pole so že do- t Siskn Letošnji koledar bo nekaj krasnega.. Presegal bo po notranji upravi, kakor tudi po velikosti vse dosedanje uedaje. Pred vsem bo pa letošnji koledar zanimiv, ker bo prinesel natančna življenjepisa naših največjih mož Rt. Rev. škofa Trobca, izpod peresa našega neumorno delavnega zgodovinarja Rev. J. L. Zaplotnika in Rt. Rev. Monsignorja Buha V. G. izpod peresa gospoda dekana Very Rev. M. Savsa, ki pozna življenje tega velikega moža bolj kakor vsakdo drugi, ko je toliko časa z njim skupaj deloval in z njim zlasti oral ledino- slovenskega časnikarstva v Ameriki in Wii z njimr trpel preganjanje rad;i tega. Pole^f teh dveh spisov bo imel še veliko razmh spisov in pesmic m druge zabavne tvarine silno veliko. Tudi glede slik smo poskrbeli. OCX Božje besede iz Techny so nam pomagali preskrbeti slike, za kar smo jim hvaležni. Koledar "Ave Maria" bo stal 50c. vsak iztis. Letos si ga mora vsakdo, ki ga hoče imeti naročiti ali sam tukaj pri nas ali pa pri zastopniku kraja. Zato poživljamo vse zastopnike naj nam prej ko preje sporoče, koliko iztisov koledarja hočejo, da ga jim varno poslati takoj, ko ga bomo dobili. Enako prosimo vse posamezne naročnike, da nam sporoče, kdor ga hoče imeti. Najbolje je, da se nam takoj pošlje 50c. za koledar, ako pa ne. pa vsaj naročilo. Za stari kar bo stal letos 75c., ker bo poštnina dražja. Rojaki, takoj sezite po tem koledarju. IZ SLO VENSKIH NASELBIN. AMERIŠKA SLOVENKA. 4ft ••edinost AMERIŠKIM SLOVENKAM. Te dni smo prejeli pismo od naše blage prijateljice in sotrudnice. ki je odkar izhaja list Edinost pridno sodelovala in pomagala urejevati ženski kotiček v našem listu, ki je namenjen v poduk in naobrazbo Ameriškim Slovenkam, da se je njej priglasila nova sotrudnica, ki ji bo pomagala delovati in urejevati za ženski kotiček v našetu listu E-dinosti. S priglasom nove sotrudnice, katere pismo objavljamo danes lahko pričakujemo, da bo postal ou sedaj naprej naš ženski kotiček v resnici zanimiv v katerem se bodo naše ameriške Slovenka shajale in pogovarjale s pismi, dajale ena drugi nasvete in ž njimi ena drugo pod-učevale v gospodinjskih in drugih ozirih. Naši dosedanji sotrucnici M. P. se pa iskreno zahvaljujemo, da se je potrudila in pridobila listu tako izvrstno sotrudnico. Bog ji plačaj ! Pismo nove sourednice se glasi: puščal čas in moja zmožnost v tem oziru- Pred vsetm in v prvi vrsti pa apeliram na vse Slovenke sirom A-merike, na žene in dekleta, da dvignejo nekoliko zanimanja za naš ženski kotiček, da bo isti v resnici postal pravo shajališče naših misli in idej. Med nam se nahaja veliko dobrih idej, ki bi vsakteri veliko koristile, ako bi jih razložile ena drugi, plasti naše mlade dekleta, te potrebujejo poduka. Razpotja tega sveta jih vabijo na svoja pota. Koliko ¥ OBRAMBO OBRGKOVANIH PREMOGARJEY. (Za Daily American Tribune napisal Rev. Father W. W. Whalen, jezuit v Ortanna, Pa.) Neki lokalni list je prinesel uredniški članek, tikajoč se stavkujočih premogar j ev. Članek je nosil naslov: "Ponižani razred." Po mislih pisca dotičnega članka zavzemaj o stavku joči premogarji v družbi najnižji razred državljanov, so ignorant je in ponižani do skrajnosti Zc se jih poizgubi na teh potih, to ve- lo malo izmed teh pot.tane državlja-do zlasti tiste družine, tiste matere,! nov te deželje Vse to je seveda katerim se je to pripetilo. Ali ni drage slovenske žene, zlasti dolžnost matere skrbeti, da se naše dekleta ohranijo na dobrih potih? Ali bi jih me s svojimi dobrimi nasveti ne pomagale lahko veliko in jih veliko rešile, da bi ne zašle na taka pota? Po mojih mislih, lahko veliko dosežemo, samo, ako hočete matere z nami sodelovati in podati svojo roko v pomoč. Jaz sem sprejela sodelovanje in bom delovala zelo rada, samo če boste drage Slovenke nas podpirale in nam pomagale. Vsaka naj pove kaj iz svojega življenja, saj skušnja je edino sredstvo iz katerega se more človek kaj naučiti in iz njih pobrati v svojo korist vrline. Zato le vse na dan brez vsakega strahu. Tisti izgovori, neznan tako pisati, se nisem šolala, morajo na stran. Ako Vaši dopisi ne bodo pisani pravilno bomo me tukaj, da bomo Vaše dopise popravile. Le brez strahu na dan! Kadar bi rade kakih nasvetov bodisi teh ali onih, pišite nam po nje in dali jih Vam bomo. Pomagati e-na drugi naj bo naše geslo. Drage Slovenke v današnjih dneh je vse organizirano. Zenstvo vseh narodov se giblje in že tvori odločilni faktor v družbi. Ali naj bomo pa me ameriške Slovenke zadnje, ali naj bo naše delo samo doma za pečjo? Ali naj me zaostajamo za drugimi? To ne sme biti in prepričana sem, da velika večina si tega) ne »i- «t I #r> zeli. Danes samo.apeliram na Vas. da pričnete gojiti vsaka med svojimi prijateljicami zanimanje, za naš : ženski kotiček. Prihodnjič bom razpravljala o drugem predmetu, ki se tudi nas tiče. Dorta A. napačno in krivično. Moj oče je bil star 19. let, ko sem se jaz rodil. Bil je premogar. Prišel sem na svet ravno v času stavke; moj prvi jok je cula moja mati na večer, ko je, premogarska parna piščal v zadnjič zažvigala. Iv? o j oče se je jezil vred z drugimi premogarji črez krivice in poskušali so ustanoviti to, kar imajo premogarji Wanes—urtijo. Ker je bil moj oče agilen za delavske koristi je bil bojkotiran in moral je v A!a-bamo iz Pennsylvanije, da jc mogel vzdrževati mojo mater in mene. $e predno sem dopolnil n. leto sem pobiral v premogorovu pod-kladnice, i katerimi se ustavljajo premogorovniške kare. To je bilo v poletnem času, ko smo imeli so'ar-ii počitnice, drugače je oče na mene pazil in moral sem se pridnO učiti. V premogorovu sem zaslužil $3.00 na teden za deset urno delo na dan. Ako bo kdaj kdo mi izmed čitate-Ijev segel v roko, bo lahko zapazil na mojemu levemu mazincu. črno znamenje. To znamenje mi je naredil delovodja v premogorovu. ko me je udaril i>o roki s kosom premoga. ter mi skoro zdrobil mazi-nec. To je naredil, ker sem enkrat v vročem poletnem času sedel za trenutek na tla ves izmučen od dnevnega dela v vročem dnevu. Na obeh rokah mi je skoro silila kri na dan, ker mi je kožo na rokah snela. žve-plena voda. Čestokrftt se v današnjih dnevih Spominjam na tiste ča-še, ko sem moral trdo delati in skakati .kakor vrabec za karaini in iste podkladati. Jaz želim, da bi tudi dečki današnjih časov delali v zgodnjih letih, ker to bi jim pomagalo. Dobili bi v vpogled kako njihovi sta-riši trdo delajo, da preži ve njih. Taki dečki bi zrastli zavedni in boljši možje. Ni resnica, da so majnarji nizkotni, ignorantje in ponižani razred, ampak ravno nasprotno, veliko izmed njih je rojenih državljanov Strica Sama. Moj oče je bil delo-; vodja celih 2$. let v. premogorovu. j On je trdil, da majnarji so najboljši telesni ljudje na zemeljski obli. On je gotovo vedel. N jegov oče in j njegov stari oče pred njim sta bila oba majnarja. Jaz sem deloval kot duhovnik med majnarji. Kako velikanska krivica delajo razni časniki in magazini s svojo neodgovorno čečkarijo ubogim premogarjem! Tako imenovani prezirani tujci z Velikimi družinami, so dali Uncle Samu 'marsikaterega sina v minuli svetovni vojni. Zelo redki so bili "slackerji" med premogarji in iz njihovih vrst so prišli najbolj čvrsti fantje na bojno fronto. Spominjam se, ko sem enkrat slučajno stopil v kopališče premogarje v, ko so se ravno preoblačili. Ko bi mogel dobiti slike od teh mož, da bi videli, kako so telesno razviti, bi taka publikacija razkrila polovico nadčloveških-bitij, katere se po raznih ča-sopisjih ponižuje, kot uboge črvi-čke. Pa laž je tudi, da so majnarji ig- lo na ulicah svetlih luči. On ne bi mogel črez cesto po velikih mestih po kateri dirjajo v enomer hitri au-toji, ako bi ne bilo tam policaja, ki bi pazil, da ljudje lahko gredo čez cesto. Tako pravim, imajo vsi drugi ljudje svoje varuhe pred seboj in za seboj, ki pazijo na njihovo življenje. Poglej mo, kako je v tem oziru glede varnosti s premogarji. Premogar vstane v ranem jutru, galantno poljubi svojo ženo* in se poda v nevarni kraj pod zemljo, s poljubom se loči od svoje žene in od malih v zibki nevedoč, ali bo njegovo očetovsko oko še kdaj videlo ženo in ljube otroke. Z malo brlečo lampi-co na svoji kapi ustopi na "cage" in norantje — nevedni ljudje. Majnar- se ž njim potopiti v egiptovske otož- - 13. avgusta 1922. Velecenjena: — Tvoje pismo sem prejela. Tvoji prošnji se zelo rada odzovem z da! Pripravljena sem sodelovati s Teboj. v kolikor mi bo to dopuščal čas, kar pa mislim, da ne bo težko po enkrat na teden kaj napraviti za list. List Edinost se mi zelo dopa-de in kakor razvidno iz delovanja ljudi, ki delujejo za list. se bo list v kratkem času pričel izdajati dnevno. To je tudi potrebno, ker ameriški Slovenci bi že davno morali i-meti vsaj en pristen katoliški dnevnik. Torej radi mene lahko sporočiš, da sem pripravljena za sodelovanje pri ženskem kotičku. Spisala sem tudi kratek apel na Ameriške Slovenke. katerega, ako se ti zdi umest-ten lahko objaviš. S prisrčnim pozdravom ostajam udana prijateljica Dorta A. AMERIŠKE SLOVENKE ZDRAMIMO SE! Na prošnjo dosedajne sotrudnice pri ženskem kotičku v Edinosti, sem se odzvala, da sem pri volji sodelovati tudi iaz. v kolikor mi bo do- ji prekašajo farmarje daleč, kadar pride do vprašanja izobrazbe. Ameriški kardinal Dougherty je prišel iz majnarskih ljudi in je največji učenjak. ki jih ima katoliška cerkev v Ameriki. Doktorji, odvetniki, den-tisti, duhovniki — štejte jih! Jaz se drznem trditi, da prihajajo v velikem številu iz majnarskega ljudstva. Pridigaj majnar jem in potem isto pridigo pridigaj farmarjem, pa boš videl, kateri razred te bo razumel hitrejše. Ako poskusite dragi kritikarji, boste pronašli, da majnarji gredo duševno naprej, in da mislijo za sekundo vedno naprej, kakor vi. Naš lokalni pisatelj pravi, da premogar lahko živi praktično z nič. Hm! Naj prvo, ako vzamemo ima vsak povprečni premogar veliko družino, ker on je zdrav močan in težko delaven človek. In kot tak se; nikdar ne izogiblje njegovih dolžnosti. ne kot družinski oče. ne kot državljan in vsledtega seveda se mu družine množe. Premogarji imajo izvrstni tek, ker težko dejajo in se vesele dobrih jedil prav tako, kakor vsakdo drugi, in Gospod Stvarnik ve, da imajo premogarji prav tako pravico do svojega teka in vsega, kar zahteva pošteno življenje člo-veka. ___^r?" " Farmar ima mnogo boljše prilike! za dolgo življenje, kakor pa najsi bo1 kateiikoli izmed drugih delavcev.' 1 Statistika govori, da izmed treh farmarjev eden povprečno doseže starost 70. let. Vzemite to, kolikor velja. Na svetu so tri vrste lažnjiv-,ci. So kižnjivci. veliki lažnjivci in statistikarji. Najzadnješa stvar o-katerili premogar premišljuje je nje-; govo življenje in njegova družina. Dočim drugi ljudje mislijo najprvo; na varnost. Dotični človek, ki je pisal dotični članek se ne bi drznil iz hiše po neči na ulico, ako bi ne bi- fe temine premogorova. Žvižgajoč gre na svoj prostor globoko pod zemljo — ne kakor naši črnci okoli pokopališča — zato ker v njegovem srcu je pogum inneustrašenost. Pojdite v mesta, kjer je premogarska industrija in videli boste številne ambulance, ki prihajajo z pohabljenci iz premogorovov, kakor :z kake bojne fronte. In premogarske žene se zbirajo po ulicah s klici k nebeškemu Očetu: "Križani Bog, se bo li tudi moj soprog vrnil iz dela takole?" Ali Vi ljudje božji uvidevate, koliko premogarjev je že zgubilo svoje življenje, ko so poskušali rešiti živ- (Dalie na 4. strani.) lil KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 Ninth Ave., New York, N