108. štrnite.
1 umni, t utoto, IZ. m]i 1917.
L. (eto.
E*M       4jH        SU    utl    ^^S    E^B         B^rH        ff^tt     ^1        ^H    ^^^H       ^H       ^^B       ^^H ^I^H.       ^^H                    ^^B   ^H^H        J^^r^^^H       M^B     ^^S        ^^9    ^^9         «9!     £1*9
,2 *jt^» ___j4ctK^^^B             ■ "^Jff^^ffa     rk^SBv         ^^^Mflfr^        Jfl^^^B                ^H^£ j2£3^B                   SljMOf       ^SJM^^^B             flP^^^H         ^^^^^^^^B            ^^^^H^         ^^^^^^^v           a^^^^H        ^l^^^^^^k.              ^^^^^^^H                                               ^^^^^^H        ^^^^^^^^^b            J^I^b^b^H        bb^b^b^bM              ^bp^b^BI        b^b^B^bh            b^b^bSbL         ^b^^b^bV               K^PSbM         ^^Sb^HbV
UI^bHI^b^b^b^^^            Kb^b^b^b^b^b^b^b^bh         ^^b^b^b^b^bIt                     ^bbbb^b^H              ^^t^^^^^^^fl|H^^|        ^^^^^^^^H        ^^^^^|          ^^^^^t^^^^^^^K         B^^^^^^^^B ^^^^^^^^^|        ^^^^^^^^^|                                  K^b^b^b^b^B       ^b^b^H       ^^M^B ^^^^^^^^B      (m^^SU^H    ^BffvRcB         ^^bmb^^Pu^b^bF            B^B^^^^^Bfif^B^r
.Slovenski Narod" ¥«lja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo i eto skupaj  naprej      .   K  2S —
pol leta       „         „     •   .    ,  14-—
četrt leta     „        ....    7-—
na mesec    m        „     .   .    .    2*50
za Nemčijo: ćelo leto naprej   .    .   .   .   K 33-—
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 38.—
Vprašanjem glede Inseratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraTniŠtvo (spođaj, dvorlšče levo). Knaliova ulica Li. 5, telelon il 85.
Izhaja vaak da« c to cer Izvfmil naiclje la praxtt!k*.
Inserati  se  raćunaja   po  porabljsncn   prostoru   in   sicer:   1   nm   vlso'.i,  ter
63 mm širok prostor:  enkrat  po 8 vin., dvakrat po 7  vln.„  trlkrat  po 6 v.
Poslano  (enak  prostor)   16   vin.,   parte   in   zahvale  (enak   prostor)   10 vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tisUarna" taltfo* At 85.
UpravniStvu naj se p3šilj.i o naroćnine, reklioiacije, inseratl i. t d.f to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na don ali če se hodi ponj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .    K 2?»-40 pol leta        „        ..... 1327
I  četrt leta      „        .   .;♦-;   .     „    6-60 nn mesec     „        .    .   •   .     „    2*20
Posamozna Sievilka veiia 10 vlaarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: -Inillovi ali u a St. 5 (v pritličju levo,) telelon ŠL 34.
k
Duna], 11. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGOVZHODNO
BOJIŠCE. Ničesar bistvenega. 1TALIJANSKO    BOJf^ČE.
Ob dolenji Soči na obeli straneh živahno letalsko delovanje.
Namestnik načelnika generalneza štaba pl. H 6 i c r. fml.
Ispii i* ipIPs
liyl!i«3iiy ws*lž*aly jil^sJfcilfca
Berclin,   11. maja,   (Kor. urad) VVoIfov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO   BOJTSCE.
Armadna   skupina   Dresto« lonaslednika   Ruprehta.
Delovanie obojestranskih artilje-r;| j5 dose{?!o včerai na cc!i bo.'ni fronti pri Arrasu večjfo silo. Delni sunk! Ansriežev prj FreSnoyu, Roeu-xm, Monchyiu !n Cherisyiu so ostali brezuspešni. Pri uoskusu, za^ri^ati BaHecourt z cbfetjem. smo sovražnl-ka z izt?Tibami zavrnlli.
Armadna  skupina nemške-ga  prestolonaslednika.
Po razmeroma mirnem dopol-dnevu se je včeraj zvečer holno de-lovanje med Solssonsoni in Reirnsom zopet olačiio. Močen artiljieriisKi boj vseh kalibrov se je razvil zlasti na cesti Soissons - Laon, na oteh ^tra-neh Craonna, cb kanalu Aisne-Mame, v Champagni in niestcma tuđi v ArgOHih. Močni francoski napadi med »Zimsko goro« fn cesto Cor-beny - Bcrry au Bac ter pri Prosne-5u so se ponesrečilL
Armadna fronta general-feldmaršala vojvode \\-brehta     Wurtemberške^a.
V boki v zraku in vsJed obramb-nega opila Je bilo zbitih 10. maja 18 sovrsžnih letal in en pri vezni balon. Pcrocaik bar on Richthoten je pro-matjal svojega 22., poročnik Gontor-mann svojega 20. nasprotnika.
VZHODNO   BOJiŠCE.
Bojno deJovaaje Je ostalo ?!a-botno.
MAKEDONSKO BOJIŠCE.
Novi napadalni poskusi Franco-zov in Srbov med Crno in Vardarjcni nišo mogli ničesar već izpremeniti na bitki, kl je za ententne čete ;zgub-Hena. Do zadnjega smo iih odbili. Iz porcCn cei iz&aja, da <e imel sovraž-nfk v ^voj»h tridnevrfli hrezuspešnlli napadih zelo težke izsube.
Prvi L'-neralni kvsriirni moister v. Ludendorff.
FlSniŠlfO HCD2F33 p]P0Či!3.
Bercl!n, 11. rr.aja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča, dne 11. maja zvečer:
Na bojnih frontah na zapadu je položaj neizpreme-n j e n.
»\Viener Zeitun^<, je danes objavila naslodnje cesarjevo lastno-ročno pisanje:
Ljubi  ^rof  Clam-Martinic!
Tretja vojna zima z vsemi njen!-mi si'S'.ami je zz natni in če tuđi treba še marsikaj mesecev, predno nam da kaleče sema hrane, smemo ven-dar pričp.kovati, da nam prinese po-mlad olajšanje preživljenja.
Dotlej je treba vzdržati in to se nam bo brez dvoma seveda z velikim ponianjkaniem posrećilo.
V teh težkih časih me sili, povećati ljubljenim narodom, kako mi segajo do srca njihove težave in sem jim toplo hvaiežen za potrpežljivost s katero jemljejo naše vse težave vojne.
Hvaležno cenim, kar stori prebi-valstvo z občudovanja vrednim naporom svojih duševnih in materijalnih sil v teh resnih dnevih: delo kmetovalca. industrijalncga in obrt-nega delavca, rudarja. iz kratka: vseh onih hrabrih in vztrajnih bo-jevnikov vss^a gospodarskeera življenja, ki so se izkazali vredne za ob-stanek in čast naše domovine voj-skujočih se jnnakov.
Tuđi izglednega delovanja našega patr:jotičnefi:a ženstva. ki si je v najtcžjem času z vztrajnostjo, go-
spodarsko delavnostjo in dejansko ljubeznijo do bližnjikov za vedno za-gotovilo priznanje domovine, se spominjan z iskreno hvaležnostjo.
Od vseh pričakujem, da bodo, prešinjeni velikosti časa, ki zapove-diiic kliče vse roke na delo, tuđi nadalje storili kar rrwoče, za vsa prosim, znupajoč v prihođnjost, boga rrivečjega blagoslova. Naj jih spremlja pri njihovem nadalnjcm, ski:pncrn blagru domovine posveče-nem dclu z-inesljivo upanje na sko-raj5n;e bo.jše dni.
Naročam Vam, da to naznar.ite preblvalstvu.
Lak^enburg,   5, maja 1917. Clam-Martinic.      K a r o 1.
ofenzive.
Nap:1as, s katerim govori franco-sko vlaclno časopisje dancs o prihod-njosti Sarrajlovega podvzetja, da spoznati, da vlada v vodilnih entent-nih krogih glede te operacije razpo-loženje, ki je zelo podobno razpolo-ženju pred opustitvijo podvzetja na OaJipoliju. »Temps« in »Matin« so-glašata, da je novi položaj nalogo Sarrajla bistveno izpremenil. vTemps« spominje, l:»Ve ci1 je je imela ententa pri organiziranju solunske-ga podvzetja in da je poraz Romunije ves nacrt izpremenil. List opozarja na težave dovoza, nastale vsled podmorske vojne in vsled grških homa-tij na odvrnitev pozornosti z bo!srar-sko - srbske meje. Poveljnik Civ-rieux pravi, da smatra nalogo, stavljeno Sarrailu, za neizvodljivo, vsled česar bi bilo vrho\Tio armadno vodstvo dolžno upoštevati ta izpreme-njena dejstva.
Berc!in, 11. maja. Wolffov urad poroča: Na makedonski fronti je le-žal ra jark'h severno Bitolja dopol-dne 10. maja močart artiljerijski o^enj. V lo?ai Crne se je miče! na obeh strarteh Makova zjturaj no ljuti artiljerijski pripravi mečan francoski nar-rJ v širini okoli 5 kilornetrov. Ril je povsodi odbit s težkimi i*gu-bami za sovražnika. Na poziciji za-ver^nikov na Dobrernpolju je ležal tud i od zore dalje močan ogenj. ka-teremu so sledili ljuti srbski napadi. Vse pozicije smo obdržali. Južno Hume. Kjcr so se bili vstilili Franco-
zi po več napadih v daleč izpostav-ljeni bolgarski poziciji južno Jarelic-nc, smo vso pozicijo dobili nazaj s protinapadom, pri katercni ic vtrpel sovražnik težkc izdube. Sicer je bil artiljerijski ogenj do Dojranskega jezera lc od ča^a do časa močan. Izgube Angležev pri zadnjih napadih na tolgarske pozicije jugozapadno Dojranskega jezera so Mle izre;!-io težke. V poziciji in pred njo smo na-šteli 1566 angleških "rnrlićev. Naše patrulje sa povedale, da leži še ne-šteto mrličev v globelih pred pozicijo. Žilavi odpor zavezniških čet zasluži rajvečje priznanje, istotako ka-kor veseli ofenzivni duh. ki so ga izkaznli pri brrzŠtcvilni1! sMn-'ih. BOLGARSKO   URADNO
POROĆTLO.
10. maja. Makedonska fronta. Ob Crveni steni silen topovski ogenj. Pri poskusu prodreti smo z ognjem pregnali neko sovraž-no skupino. Na visini 1248 severno od Bitolja se ic pirčel rano zjutraj silen ogenj topov in r.ietal min. ki se je proti poldncvu stopnjeval do naj-večje l}utosti. Ta čas smo zapazili, da so se v najsprednjih sovražnih jarkih zbirale sovražne čete k napadu. Vzeli smo iih pod učinkovit imi-čevajni ogenj. Krnahi nato se je posrećilo sovražniku izvršiti silen napad na. fronti tT-eh kilometrov, mi pa smo ga z najtež:imi izgubami zavrni-li. V ravnini pri Bitoljii smo zbili so-vražni privezni balon, ki je zsrorcl. V loku Crne so napadli po artiljerijski pripravi naivecje 5ilnosti Francozi, Rusi in Italijani ziutraj na ćeli fronti, naš ogenj in protinapađ pa jih je vrgel nazaj. Po novi, nad vse silni, več ur trajajoči topovski pripravi je izvršil sovražnik na fronti 16 km drug napad. Tuđi ta napad je dole-te!a ista usoća. Samo severno od Makova se je posrečilo sovražniku zavzeti na širini 250 m neki najsprednji jarek, proti 6. zvečer pa so ga bolgarske in nemške čete v mogoč-nem protinapadu vrgle zepet ven. Veliko število sovražnih mrtvili leži pred našimi pozicijami. 2 častnika in 260 vojakov smo vjeli, med njimi 209 Italijanov. 44 Francozov in 7 Rn-sov ter smo vplenili 2 strojni puški in 4 avtomatične puške. Po noči Ie osamljen topovski ogenj. Severoza-padno od Makova so vrgle naše na-padalne čete sovražne skupine, ki so se I ile ustalile pred jarki, nazaj ter
so vjele 1 častnika in 11 vojakov. V okolici Moglene se je stopnjevalo bojno delovanje do skrajne sile pri Dobropolju. Proti večeru se je po silni artiljerijski pripravi posrečilo so-vražnim oddelkom vdreti v neki naš jarek, v protinapadu pa smo jih zjutraj vrgli zopet ven. Proti Kukuruzi, Kovilu, Preslabu, Zborskem, Tušinu in Noutu so poskusili sovražni oddel-ki po močnera ognju artiljerije, min, pusk m strojnih pušk prodreti, naš ogenj pa jih je prisilil, da so se umak-nili. Zapadno cd Vardarja ves dan artiljerijski ogenj, ki je Ic včasih oživel, zlasti v odseku južno od vaši Liime. Na pozicijah pri Dojranu je trajal boj vso noč na 9. maj z nezaslišano Iju-tosijo. Po opetovanih vso noč traia-jočih brezusnešnih napadih so izvršili Anglcvi po dolgeni bobnajočem ognju proti 5. zjutiaj še silnejši in besnej-U napad. Po krvavili bližinskih bojili snio Angleže zavrnili. Samo na neki viiini naše pozicije so se mogli držati, silen protinapad enot 34. pešpolka. Trojanskega s sijaino podporo artiljerije pa je vrgel Angleže popolno-ma s te visine. Sedaj je vsa pozicija južno od Dojrana v naših rokah. Pri teh besnili nasadili in protinapadih je imel sovražnik nezaslišane iz^be. Ćeli kupi padlih Angležev leže ob naši poziciji in pred njo. Ves dan se ie po!Cigama zmanjševralo delovanje so-: vražnir.:* Proti poldnevu je poskusn la močne;ša sovražna skupina pro-^ dreti, naš ogenj pa jo je razpršil. Zbili smo sovražno letalo v boju v zraku južno od Dojrana. Ob Belašici plann ni in ob dolenji Strumi navadno topovsko delovanje. V splošnem so prekosili boji, ki so se odigravali včeraj in danes ob makedonski fronti, s svojo silnostjo in ljutostjo vse do sedaj na tej fronti dobojevane boje. Ogenj. ki Ra je sovražnik naperil liroti nam, je dosegel do sedaj neznano silo. Od artiljerije, metal min in strojnih pušk sijajno podnrte bolgar-ske in nemške čete so branile svoje pozicije z žilavo vztrajnostjo in brez-primerno hrabrostjo ter so deloma v vročem protinapadu, v borbi moža proti možu in v boju z bombaml vrgli sovražnika, kjer se n:u je bilo posrečilo vdreti v posamezne naše jarke, zopet ven. Vsled neprekoslji-ve žilavosti bolgarskih in zavezniških nemških čet smo ta dva velika bojna dneva zlomili opetovane ljute napade čet generala   Sarraila.    Njih
LISTEiC.
17
Polkovnlk Chabart.
Francoski spisal Honore* de Balzac.
(Dalje.)
— Gospod, mu je svetoval Del-bccq, nikari prehitro ne podnišite. Na vašem mestu bi iz te pravde iz-vlekel najmanj tridesettisoč frankov ictnlli dohcdkov, zakaj miloolljiva bi jih dala . . •
Pukovnik je premeril tega do-služenega goljufa z jasnim pogledom ogorčenega moža - poštenjaka, po-tem pa razdvojen v svoji duši odhi-tel. Zopet se ga je polastila nezauplji-vost, razsrdil se je in zopet pomiril. Končno je dospel v Gros!ay, stopil skozi odprtino v zidu v park in kre-nil počasnih korakov proti kiosku, da se odpočije in v miru razmišljuje v mali sobici, iz katere se je odpiral pogled na ce:ro v Saint - Leu. Ker je bil drevored posut s tisto rumenkasto prstjo, s katero nadomeščajo prod, grofica, ki je sedela v salonu tega paviljona, ni slišala prihajati polkovni-ka. Bila je tuđi pregloboko zamislje: na v uspeh svojega podjetja, da bi bila pazila na lahen šum, ki ga je po-yzročil prihod njenega nioža.   Stari
vojak pa tuđi ni opazil grofice v paviljonu nad seboj.
—  Kako je, gospod Delbecq, ali je podpisal? je vprašala grofica, vi-deča prihajati svojega upravitelja sa-inega po poti onstran jarka.
— Ne, milostljiva. Ne vem, kaj je naenkrat   našemu   prijatelju.     Stari konj se je splašil.
—  Treba ga torej poslati v Cha-renton, je odvrnila grofica, ker ga že imamo v svoji oblasti.
Polkovnik, ki je zbral vso prož-nost svoje mladosti, da preskoči cest:ii jarek, je mahoma stal pred upraviteljem in mu primazal najlepši dve zaušnici, ki jih je Delbecq v svojem življenju prejel na lica.
__ Pristavi še, je del, da stari konji znajo udariti.
Ko se ie polkovniku ta jeza ohladila, ni imel več moči, da pre?koči še enkrat jarek. Resnica se je pokazala v svoji £oloti. Grofičine besede in Delbecqov odgovor sta mu odkriia zaroto, katere žrtev je imel postati. Skrb, s katero ga je obdajala njegova žena, je bila torej Ie vaba, ki naj ga vjame v past. Te besede so nčinko vale kakor kaplje ostrega strupa, ki je staremu vnjaku naznanjal povratek njegovih fizičnih in moraličnin bole-čin. Krenil je skezi glavna vrata parka nazaj proti kiosku s počasnimi ko-raki pobiteza človeka. Zanj torej ni bilo miru, ni bilo pocitka! Odslej tre-
| ba torej znova pričeti s to žensko | os tud no vojno, o kateri mu je govori 1 Derville, se za ćelo življenje zaplesti v pravde, živeti od žolča in izpiti vsa-ko jutro kelih grenkobe. In ta odurna misel, kje naj najde potrebni denar, da plača Ftroške prvih inštanc? Pola-stil se ga je tak gnjus pred življenjem, da bi si pognal kro^ljo v glavo, da je imel pištolo pri roki. Nato zopet je padel v tisto neodločnost, ki mu je po njegovem pogovoru z Dervillom pred hišo živinorejca spremenila značaj. Končno je prišedši h kiosku krenil v salon v prvem nadstropju, iz kate-rega se je nudil divoten razgled po dolini in kjer je našsl svojo ženo se-dečo na stolu. Grofica je motrila pokrajino, v ostalem je bila popolnoma mirna. Nadela si je tišti neprodirni obraz, ki je lasten ženskam, pripravljenim na %;se. Otirala si je oči, kakor da je jokala in se malomarno igrala z dolgim rožnatim pašom, ki ga je privezala okoli telesa. Navzlic temu in svoji navidezni hladnokrvnosti p« se je nehote stresla, ko }c zagledala pred seboj svojega častivrednega do-brotnika, pokonci zravnanega, s pre-kržanimi rokami, bledih lic in mrač-nega čela.
— Gospa, je del polkovnik, ko jo je kratek čas srepo meril in jo pri-Mhl, da je zardela, gospa, ne prokli-njam vas, pač pa vas zaničujem. Zdaj sem hvaleicn   naključju,   ki naju je
| razdrnžilo. Niti želje po maščevanju nimam, ne ljubim vas več. Ničesar nočem od vas. Živite mirno na mojo besedo, zakaj več velja, kakor čačka-rije vseh pariških notarjev. Nikdar ne bom zahteval zase imena, katero sem morda oslavil. Mič druresa ni-sem več kakor revez. ki mu je ime Hijacint, in ki ne zahteva drugega kakor svoj prostor na solneu. Zbogom! . . .
Grofica je padla polkovniku pred noge in ga hotela zadržati s tem, da ga je prijela za roke. Polkovnik pa jo je pahnil z gnjusom od sebe, rekoč:
— Ne dotaknite se me!
Nepopisno zadoščenje se je prikazalo na grofičinem obrazu, ko j2 zaslišala oddaljevati se korake svojega soproga. Kmalu pa je s pomočjo tište globoke uvidnosti, ki je lastna Ie visoko razvi tim zločinskim naravam ali najodurnejši samopašnosti, prišla do prepričanja, da more na podlagi te obljube živeti v miru — zaničevana od starega vojaka.
Chabert je v resnici izginil. Ži-vfnorejec je prlšel v konkurz in po-stal izvošček. Morda se je polkovnik sprva tuđi posvetil kakemu podob-nemu pokliču, morda pa se je, podo-ben kamnu, ki ga vržeš v brezno, od stopinje do stopinje pogrezal v blato razcapancev, katerih mr^oli po Parizu.
! Od teh dogodkov je preteklo k?.-kih šest mesecev in Derville, ki ni sli— šal govoriti niti o polkovniku Chaber-tu, niti o grofici Ferraud, je bil mne-nja, da se je med njima brez dvoma -sklenila poravnava, ki jo je pa grofica iz maščevalnosti pustila sestaviti v kaki tuji pisarni. Nekega dne je torej sestavil račun predujmov, ki jih je bil izplačal Chabertu, prištel k njim še svoje stroske in zaprosil grofico, naj zahteva od grofa Chaberta plačilo tega zneska, ker ona pač najbolj ve. kje se nahaja njen prvi mož.
Naslednji c'an je t!pravitelj grofa Ferraud, ki je bil pred kratkim imenovan predsednikom sodišča prve instance v večjem mestu, pisal Dervillu nasiednje žalostne vrstice: Gospod
Gospa grofica Ferraud mi naro-ča, naj vam naznanim, da je vaš klijent vaše zaupanje v vsakem oziru zlorabil in da je tišti človek, ki je za-trjeval, da je grof Chabert, prizna!, da si je nadeval izmišljene lastnosti. Sprejmite itd.
Delbecq.
— Še so prebrisani Ijudje na svetu, je vzkliknii Herville. Le škoda, daJ so krščeni! Bodi torej človekoljuben, velikodušen, milosrčen in vrhtega od-vetnik, pa si izgubljen! Ta zadeva me stane več kakor   dvatisoč  frankovv"
(Dalje prihoacjič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne   i2. maja 1917.
109. štev.
padli polnijo naše jarke ali pa pokr!-vajo predpolje Hrabra pešpolka št. 34. in 44. sta se v teh bojih prav posebno odlikovala. — Romunska fronta. Severno in zapadno od Tulče slaboten ogenj pušk in strojnih pušk. Pri Izači in bolj proti zapadu osamljen topovski ogenj.
Francosko ura dno poročflo.
9. maja. Orijentska fronta. V odseku   Dojranskega jezera smo pri napadu ansleških čet zavzeli bolgarske pozicije v smeri na Krastane na fronti
3 km. V gorenji dolini Moglene v okolici Vetrenika so se polastili Srbi dveh so-vražnih oporišč ter vjeli neka] mož.  V loku Crne so vzeli ruski oddelki v napadu nekaj jarkov. Artiljerijsko delova-nje ob Vardarfu in pri Bitolju.
Angeško uradno poročilo.
10. maja. Makedonskafron-t a.   V noči na 9. maj so napadle   naše čete po večdnevni artiljerijski   pripravi sovražne jarke od točke jugo - zapadno od Dojranskega jezera na fronti kakih
4  milj. Na levem krilu smo zavzeli  sovražne jarke v smeri dveh milj ter po-tisnili svojo Crto nekoliko naprej. Nove pozicije smo utrdili.    Na desnem krilu smo zavzeli sovražne jarke med jezerom in malo utrdbo   na   fronti nekako ene milje. Sovražnik je izvrši! silen pro-tinapad. Po liuti borbi so nadmoćne sovražne čete potisnile naše čete v njih jarke nazaj.
Bitka na zapadu.
Berolin, 11. maja. \Voliiov urad poroea: Od pričetka ofenzive pri "Arrasu so bili na nemških zbirališeih vjetniki 32 različnih angleških divi-zij. Ker so iz vseh delov Angiije in njenih kolonij, se je pokazala zanes-ljiva skupna slika položaja v angle-škem svetovnem gospodstvu. Naj- • zanesljivejši so še Kanadci in Av- \ stralci. Razpoloženje Angležev je bi-stveno potrto. Težijo o slabem vodstvu in velikih izgubah. Neki stotnik je rekel: Kako so se razmere od bitke pri Somrni izpremenile v ne-I>ri!og aliirancev, priznava Anglija odkrito. Armadno vodstvo je po iz-kušnjah 9. aprila sodilo, da so Nem-ci premagani in je zlomljena njihova odporna sila. Vjetniki 63. divizije so izjavili: Som ma je bila piknik v raz-merjit z Arrasom.
Beroiin, 11. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Ko so se obje-malni napadi Angležev na Btillecourt 10. maja ob 5. in 30 minut zjutraj krvavo ponesrečili, se je omejflo bojno 'delovanje pri Bullecourtu na boje z ročnimi granatami. V prostoru pri St. Ouentinu smo z občutnimi izgu-bami za sovražnika zavrnili šunke sovražnih patrulj pri Alaincourtu. Ogenj naših topov je provzročil več požarov in eksplozij v sovražnih po-zicijah. Ob Aisni so očistili prosto-volje! nekega polka iz Marke pod vodstvom mlađega preizkušenega poveljnika v hitrem šunku neko francosko gnezdo. Zapadno od Fuoid-raont ferme. na obeh straneh Chev-reuxa ter južno od Corbenvja je le-žal tući popoldne silen ogenj na naših pozicijah ter se je ogenj proti 7. zvečer stopnjeval do bobnajočega ognja ter razširil na naše pozicije ob ^Zimski gori«. V CJiampagni. kjer je ležala zlasti visinska pokrajina zapadno od Prunava - Prosnesa pod silnim sovražnim ognjem, smo zavrnili dva sovražna napada na naše pozicije severozapadno od Prosnesa. Južno od St. Marie - Pv so pripeljale naše čete po šunku iz franeoskih jarkov več vjetih in eno samostrelno puško.
ANGLEŠKO   URADNO  POROCILO.
9. maja popoldne. Včeraj zvečer smo severo - zapadno od Hanri-courta malo napredovali. Sovražni napad severo - vzhodno od Gavreila smo popolnoma zavrnili. Sovražne čete, ki so se zbrale za napad severno od Fres-noya, smo razpršili. Zapadni rob Fres-noya so z noćnim napadom vzeli nazaj. Vzhodno od Armentieresa smo napad zavrnili.
9. m a j a zvečer. Cez dan se je vršila krajevno omejena bitka v okolici Bullecourta. Tekom te bitke smo prijeli sovražni oddelek z ognjem strojnih pušk ter je imel velike izgube na mrtvih. Obojestransko artiljerijsko delovanje severo - zapadno od St. Ouentina in v blizini Tancourta in Arleuxa.
FRANCOSKO URADNO   POROCILO.
9. maja popoldne. Boj je bil .vso noč na Chemin des Damesu živa-hen. Sovražnik nam je skušal na raznih tockah iztrgati nedavno zasedene pozicije. Ti napadi, ki so jih izvršile močne čete po silnem obstreljevanju, smo po-vsod zavrnili. V okolici Cernvja en Laonnoi sin pri spomeniku pri Hurtebisu so bili Nemci dvakrat krvavo poražeri. Bolj proti vzhodu so poskusili mogočen napad na visoko planoto »Californijo«. Nemški napadalni valovi, ki jih je naš zanorni ogenj in ogenj strojnih pušk pokcsil. so večkrat obnovili svoje po-skuse. Z velikimi izgubami se je sovražnik pri svojih napadih, s katerimi naj bi nas bil prepodiL za trenutek ustalil na eksponirani točki na severo - vzhodu visoke planote, bajonetni napad naših čet pa ga je v neredu vrgel nazaj. Od Nemcev na bojišču zapuščeni mrtvi pričao o žrtvah nasprotnika.   Mi držimo
svoje pozicije. Vjcli smo več mof. Prali
večeru smo napadli ter vzeli severo vzhodno od Chevreuxa nemškc   jarke
prve crte na fronti kakih 1200 m ter vjeli 1S0 mož. Na ostali fronti čas ih prenehajoče obstreljevanje. Sovražni nenadni napadi na Courcy, visine pri
Souainu in na Bon h om me so ostali brez-uspešni.
9.  maja  zvečer. Južno od Oise je položila naša artiljerija uspešen  raz-diralen ogenj na nemške naprave in baterije v gozdu pri    St. Ouentinu in na Chemin des Damesu. Precej močno artiljerijsko    delovanje na fronti Cerny-Murtebise. V okolici Chevreuxa so utr-dile naše čete zasedeno ozemlje. Zavr-niii smo več sovražnih    protinapadov. Število v včerajšnjem boju vjetih znaša 200 mož. V pokrajini severo - zapadno od Reimsa nam je dovolilo    posrečeno pesamno podvzetje vzeti nemške jarke v širini 400 m ter vjeti 100 mož,   med njimi 2 častnika. Vjeli so iz štirih različnih polkov. Na ostali fronti je bil dan razmeroma miren.
10.    maja    popoldne.   Tekom noči je posknsil sovražnik brez uspeha nekaj   precej   slabotnih    infanterijskih sunkov na raznih    točkah   Chemin des Damesa. Vsi ti napadi so se ponesrečili v našem ognju. Mnenejši protinapad na pozicije v okolici Chevreuxa je imel isto usodo. Sovražnik je skušal preprečiti, da bi nadalje napredovali ter nam   je skušal vzeti neko utrjeno oporišče. Vje-ti in ena strojna puška so ostali v naših rokah.    Na  severnem    pobočju visoke planote VaucJerc smo iz^TŠili podvzetje. s katerim smo povećali svoje pridobitve ter vjeli več mož neke nedavno na ta del fronte dospele divizije. Artiljerijski boj je ostal v vseh teh odsekih precej živahen. Vzhodno od visine 108, v smeri na La Pompelle, na severu od Bezon-vauxa in v okolici Metzerala praske patrulj in bo.'i z ročnimi granatami.
Deseta iialijanska ofenziva?
Švicarski polkovnik Egli je naj-Icpše očrtal bojni položaj, v katerem ^-e nahajajo Italijani. hoteČ prodreti do Trsta. Med \ipavo in morjem vodi pot do Trsta, to pot deli v dva de-la nižava Doberdobskega jezera in Brestovice. Severni del, to je ko-menska visoka planota, je tako ozemlje, da si ni misliti hujšega za vojno. Italijani bi radi prodirali proti Komnu, ali tako je, da kolikor bolj so Italijani tam prodrli toliko slabše so za nje razmere, in kolikor bolj proučujejo način prebitfa, toliko jasne jše se pre priču je jo, da ne z zapada ne z vzhoda se ne da priti čez ko mensko planoto. Južni del je izborno zaprt proti morju od Brestovice in italijansko vodstvo ve, da sunek s severa more vreči italijanske čete v morje. Zato pa tuđi so Italijani tako zaostali v odseku pri morju in do-čim segajo njihove pozicije v smeri proti Komnu precej naprej na Krasu, do tja pač, kjer se prično najnevar-nejše točke, stoje take najnevarnejše točke v obmorskem odseku že pred Grmado in naša sila šega do tržiških term. Položaj je za Italijane tore] že glede bojnega terena samega izredno težek po vsem Krasu in izgube dose-danjih ofenziv so bile take, da nič kaj ne vabijo na nov krvavi ples po kraških skalnih grcah, še toliko manj, ker italijansko vojno vodstvo dobro ve, kaka obramba stoji na av-strijski fronti. Vendar pa se je priča-kovalo na spomlad veliko ofenzivo na italijanski fronti. Čakali so Italijani, da udarijo Francozi, Angleži, Rusi, solunska armada in na to, ko bi se morala Avstrija boriti na raznih straneh, bi pritisnili še oni, misleč, da sedaj vendar se jim posreći predreti avstrijske bojne crte ob Soči in vko-rakati v Trst potem ko so že toliko-krat zaman navalili proti njim. Ziba-li so se v nadah, da spomladi 1917. se uresničijo njihove narodne aspiracije, ali vse se je prevrnilo. Ruska revolucija in vstop Amerike v vojno sta Italijo čisto zmešala. Rusija ni pričela spomladanske ofenzive, Italija se je tuđi ni udeležila, samo Angli-ja in Francija jo izvajata. Italija se ne gane. na italianski fronti se vrši samo streljanje, to je dnevno delo pozicijske vojne. Amerika napovedu-je že skorajšnji prihod svojih bojnih ladij in svojih čet. katere postavi na zapadno bojišče. Morda hočejo Italijani, da se začno še Amerikanci po-prej bojevati v letošnji spomladi ka-kor pa oni; saj Wilson je zavrgel italijanske ekspanzivne vojne cilje in se sploh Amerika ne obnaša čisto nič zavezniško napram Italiji. Izgovorov za pasivnost Italiji ne manjka, v tem pogledu je italijansko armadno vodstvo res iznajdljivo. Italijansko vojno časopisje je te dni pisalo ćelo, da za-vojevanje Trsta ni pravzaprav ni-kaka posebna težkoča, ali mir na vzhodu dovoljuje Avstriji, da pritegne velike mase čet na jug In to-petno osvojenje Trsta bi jej bila lah-ka stvar. Sicer pa se daj ni nOtakega italljanskega vojnoga nacrta već, marveč samo skupni nacrt četvero-zveze, dostavljalo ti listi, in po tem skupnem nacrtu nimajo Italijani iz-vaiati sedaj nikakih yečWi operacti.
Nalbrie je v HaVff tami malo (Jadi. kf
b! verjeli takim fabulam. Resnica pač |e ta, da Italija čuti moć Avstrlje in Nemćije, da je poparjena po poroči-lih z zapada, ko tako ogromna francosko - angleška sila ne more doseći svojega cilja in pa: Italijo tarejo no-tranje skrbi; nemiri, štrajki, večne demonstracije in klici po kruhu, upori vojaštva, to so reci, ki iz notranjo-sti govore proti ofenzivi. Tako se družijo notranji in zunanji vzroki proti novemu prelivanju krvi . . . Kako navdušenje je bilo pred dvema letoma v Italiji v mesecu maju in kaka potrtost in brezupnost na dosego postavljenih ciljev vlada v maju 1017. Za par dni potečeta dve leti vojne. Kdo v Italiji je mislil, da se bo vlekla vojna dve leti in še sedaj ni na obzorju zanesljivega znaka za mir. Gotovo nišo mislili tega tišti italijanski oficirji. ki so se s svojimi pol-ki pripeljali do Krmina v lakastih čevljih . . .
ITALIJANSKO  URADNO POROCILO.
10. maja. V dolini Ledro in okoli Adižke doline je podvzel sovražnik v noči 8. na 9. t. m. po artiljerijski pripravi male napade na pobocju Cime d' oro, v ozadju Casi-ne in proti Sanu, zapadno Mori. Bil je zavrnjen, predno se je približal našim crtam. Mali oddelki, ki so bili vdrli v eno naših izpostavijenih točk pri Sanu, so bili s protinapadom ta-koj zopet pregnani. Včeraj vzdolž vse fronte običajno delovanje artiljerije in min, ki je bilo v odseku pri Plaveh, pri Gorici in na Krasu živah-nejše. Preteklo noč so metala so-vrazna letala na nekatere kraje ob spodnji Soči in okoli Krmina bombe. V Romansu je bil zadet eden naših lazaretov; osem oseb v njem je ubitih.
V Albaniji so poskusili sovražni letalci vpasti v naše ozemlje. Posrećilo se jim je., da so vrgli nekaj bomb, ni pa bilo ne žrtev ne materijalne škode. Sovražne letalce je prepodil ogenj naših baterij in zasle-dovala jih je naša lo\rska letalska skupina.
Izgube   italijanske   annađe po zimi.
Lugano, 11. maja. (Kor. urad.) Poslanec Area poroča v »Informazi-one«, da je odpadlo v italijanski ar-madi po zimi vsak mesec 80.000 do 90.000 mož. med njimi 2000 oficirjev, vsled zmrznjenja, lavin in raznih bo-lezni.
Z ostalih bojišc.
TURSKO URADNO POROCILO.
10. maja. Fronta v Iraku. Na perzijskem ozemlju vzhodno od Sulejmanija so zavmile naše straže od ruske konjenice s pomočjo artiljerije poskušen napad. Ob Evfratu je neki naš konieniški oddelek v okolici Feludze napadel osebni avtomobil, ubil 2 častnika in enega moža ter vplenil avtomobil s prtljago in akti. Ob Tijnisu je izvršila neka naša ko-njeniška patrulja posrečen napad na sovražno transportno kolono. Več ansrleškega spremnega moštva smo ubili ali ranili. — Kavkaska fronta. Na ćeli fronti vlada popo-len mir. — Sinajskafronta. Od desnega sovražnega krila sem je po-rkušala močnejša sovražna konjeni-ca napasti neki naš eksponirani eska-dron; poskns se je ponesrečil.
10. maja. Fronta v Iraku. Ražen lahnih bojev postojank ob Di-jal i je vladal na fronti mir. Ob Evfratu so izvršili Angleži, močni kakih 300 mož, z dvema topoma in dvema strojnima puškama kazensko ekspedicijo proti nam vdanim Beduinom. To podvzetje se je konČalo z umi-kom Angrležev, ki so baje izgubili 120 mož. — Kavkaska fronta. Z nekim oddelkom izvršeni sovražni poskus, napasti na našem levem krilu našo varstveno crto, smo prepre-čili in prisilili sovražnika, da se je umaknil. Na levem krilu običajni so-\Tažni artiljerijski ogeni brez učinka. — Sinajskafronta. Za sovražno fronto nasproti Oaze je bilo opaziti živahnejše delovanje. Mesto Gaza samo je ležalo 8. maja od 6. popoldne nekaj časa pod artiljerijskim ognjem. Obojestransko letalsko delovanje je živahno.
RUSKO URADNO POROCILO.
3. maja. Zapadna fronta. V smeri na Svenčane v pokrajini severo-vzhodno od Godnžicke je sovražtiik silno obstreljeval naše pozicije. Na raznih odsekih fronte so poskusile sovraŽ-ne skupine z belimi zastavami približati se naMm jarkom, mi pa smo jih s svojo artiljerijo razpršilL Severo - zapadno od Slaveotina (15 vrst južno od Brze-žanov) smo uspešno zažgali mino, da obrezuspešimo sovražna minska dela. Na ostali fronti navadni ocrenj pušk in delovanje izvidnikov. — Romunska fronta. V dolini reke Oitos je Izvršila sovražna pehota po artiljerijskem ognju sunek, naš" zaporni ogenj pa jo j je pognal v izhodišča nazaj. Na ostali i fronti ogenj pušk, izvidno in letabko I delovanje.                                                  '
9. maja. Zapadna fronta. Sovražna artiljerija je razvijala živahno delovanje v smeri na Vilno, v odsekih Smorgon in Kijevo ter v smeri na Vladimir VoUnskij v odsekih Zaturči m Selvov. Vzhodno od Zločova je sovražnik zažgal dve močni mini ter poško-doval na5e jarke. Severo - vzhodno od Brzežanov je provzročil ogenj naše artiljerije ćelo vrsto močnih eksplozij v sovražnih baterijah. Na ostali fronti običajni ogenj pušk in izvidno delovanje. — Romunska fronta. Običajno streljanje in izvidno delovanje.
Ruske ofenzive ne bo.
Stockhofm, 11. maja. General Brusilov je izjavi! nekemu franco-skemu časnikarju* da ni misliti na veliko rusko ofenzivo, ker je bojišče vse preplavljeno, zaloga municije ne-zadostna, prehrana čet zelo težav-na. Dokler notranji položaj Rusije ne bo popolnoma jasen, ne more Rusija misliti na velika podjetja. Vendar pa bo izpolnila svojo dolžnost in če tuđi pozno storila svoje, da razbremeni zapadno fronto.
Dogodki na morju.
BITKA  NA   MORJU.
Berolin, 11. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Po šunku lahkih nemških bojnih sil v Hoofden so se prikazale 10. maja ob 5. uri 40 minut dopoldne vzhodno Noorhinderja sovražne bojne sile, ki so bile spoznane, ko so se pribli-žale, za tri moderne anglcške male križarke in 4 rušilce. Najprej se je razvil boj iz daljave v smeri na flandersko obal do proda pri Thorn-tonu. Tu so se sovražne križarke ustavljale. Naše bojne sile so torej počasneje vozile, da bi pustile so-vražniku približati se jim. Tekom bitke se je prigodila na rušilcu sovražne crte vsled našega artiljerij-skej3fa učinka najbrže eksplozija kotla. Poskodovani rušilec se je kmalu potopil, kakor se je moglo neoporeč-no opazovati. Naše bojne sile so pustile sedaj sovražne rušilce, ki so se okreniii in iskali stik potom najhi-trejse vožnje s svojimi v daljavi sto-ječimi križarkami in so nehale stre-ljati, ko je sovražnik na severu iz-ginil. Na naši strani ni bilo ne po-škodeb ne izgub.
Dne 10. maja je bilo več sovražnih letalskih napadov na Zeebrilgge in Briigge. Eno sovražno letalo so zbili naši obrambni topovi.
Šef admiral, štaba mornarice. NOVI USPEH PODMORSKIH ĆOLNOV V SREDOZEMSKEM MORJU.
Berolin,    10. maja.    CKor. urad.)
V Sredozemskem morju je bilo glasom novih poroci I p ot opi j enih 9 parni-kovin 8 jadrnic z okroglo 32.000 t o n a m i.
Šef admiral štaba mornarice.
V boju z rfbiškiml ladjami. Berolin, 11. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Dne 4. maja je zapazil jeden naših podmorskih čol-nov na zapornem prostoru Biskaj-skega zaliva, kakih 25 morskih milj od Bayona, 6 proti severu drug pri drugem vozečih ribiških parnikov, izmed katerih je imel parnik na vzhodnem krilu špansko zastavo in znak nevtralnosti. Poveljnik pod-morskega čolna je sklenil, najprvo ustaviti te-le ladje, predpostavljaje, da so napačno zavozile in navede prišle na zaporni prostor. Na signalni ukaz podmorskega čolna, naj se usta-vijo, se je obrnil del ribiških parnikov proti podmorskemu čolnu, drugi del pa je skušal vbežati. Od prvih 2 parnikov ništa imela ne zastave ne znakov, jeden španski nevtralnostni znak, ali ne zastave, Četrti zastavo, kl je ni bilo mogoče spoznati. Podmorski čoln je zastavil pot parnfku in oddal svarilni strel. Neposredno na to so pričeli trije izmed parnikov streljati na podmorski čoln. Tekom razvijajočega se artiljerijskega boja je bil jeden ribiški parnik uničen s topovskim ognjem, trije drugi so bili zbiti in potem potopljeni z razstrelil-nimi patronami. Pri tem sta bila vplenjena dva franeoska 3*5 cm topova z municijo vred. Ostala dva par-nika, ki sta imela jasno vidne špan-ske znake in zastave, nazdevno španske narodnosti, sta vbežala. Slučaj kaže, da Francozi v boju proti našim podmorskim čolnom, ne po-mišljajo, da ne bi spravljali v največ-jo nevarnost španskih ribiških ladij, ker se jim priklopljajo, da bi jim služile v   varstvo   pred   podmorskimi
čolni.
Potopltve.
Rotlerdam, 10. maja. (Kor. urad.) Lloydu je dospelo do vštetega 6. maja poročilo o 90 potopljenih parnikih od 1. maja sem. Isti čas meseca aprila je bilo potopljenih bale samo 41 ladij.
Etorolin, 11. maja.   (Koresp. urad.)
>Volffov urad poroča:   Potopljenih   je
bilo zopet 8 parnikov, 4 jadernice in 6
ribiških ladij s 23.000 bruttoreg. tonami.
1 Od teli so potopljeni 3 parniki in 3 ja-
dernice v angleškem   kanalu.   —   Šef mornar, admiral, štaba.
Maskiran podmorski čoln. Amsterdam, 11. maja. (Kor. urad.) Poročevalec »Handelsbladeta« v Ymuid-nu poroča, da je vdrl neki kot ribiški čoln maskirani nemški podmorski čoln prejšnji teden v neko škotsko pristani-šče na vzhodni obali ter potopil norveški parnik »Gerda« in poškodoval neko drugo ladjo.
Lord Curzon o angleskem trgovskem brodovju.
London, 10. maja. (Kor. urad.) V perski zbornici je lord Curzon po-jasnil: Dne 13. junija 1916. je imela Angleška 3900 ladij po več kakor 1000 ton in s skupno vsebino 16,900.000 ton; v marcu 1917. je imela Angleška 3500 ladij s skupno 16 milijoni ton. Vlada porablja vsa sredstva, da ustvarja nove ladje, ali mi-sel, da bo angleško trgovsko brodov-je po vojni večje, kakor brodova vseh drugih držav, to je ideal, ki se prd vojno ni vresničil, a upravičeno je misliti, da se vresniči ali zdaj ali v prihodnjosti.
Položaj na Ruskem.
RUSKA DUMA PROTI SEPARAT-NEMU MIRU.
Petrograd, 11. maja. (Kor. ur.) P. b. a, V izredni seji ruske dume je imel predsednik Rodzijanko govor, v katerem je m. dr. odklonii vsako mi-sel na separatni mir. To izjavo in pa izjavo o lojalnosti Rusije je sprejela duma z dolgotrajnim odobravanjem.
Petrograd, 11. maja. (Kor. urad.) P. b. a. Povodom obletnice otvorit-ve prve dume se je vršila danes v tavriški palači skupna slavnostna seja članov prvih treh dum in poslan-cev sedanje dume. Seje so se udele-žili vsi člani provizorične vlade in diplomatični zbor.
Rekonstrukcija   ruskega   kabineta?,
Bern, 10. maja. (Kor. urad.) Pe-trogradski dopisnik »Petit Parisiena« javlja: Ideja koncentracijskega mi-nistrstva, katerega naj bi se udeležili zastopniki delavsko-vojaškega Odbora, zelo napreduje. Jednotna politika provizorične vlade in Odbora je potrebna. Priznati je treba, da ima vi sedanjih okolnostih delavsko-voja-ški odbor avtoriteto in da se mu uboga. Morda pa bo Odbor zaenkrat še počakal iz strahu pred napadi Lje-ninovih pristašev.
Lugano, 11. maja. (Kor. urad.) »Corriere della Sera« poroča: Ekse-kutivni komite delavsko-vojaškega Odbora bo pcslal 3 ali 4 svoje člane kot ministre brez porftelja v kabinet.
Petrograd, 11. maja, (Kor. urad.) P. b. a, Ministrski predsedrrik LvoV je pisal predsedniku Odbora Čeidze-ju in predsedniku dume Rodzijanku, da naj sporočita Odboru oziroma dumi. da bo kabinet razširjen.
Caristične demonstracije ▼  Moskvi.
Stockholm, 11. maja. (Kor. ur.) »Svenska Telegram Byran« javlja: Komisar moskovskega okraja poroča o pouličnih neredih v petek. Demonstranti so kričali: Doli z millco! Dajte nam car ja t
Mnenje generalisfma Aleksejeva.
Berolin, 10. maja. »Tagblatt« javlja, da je bii generalislm po svoji inspekciji na severni fronti priča sramotnih dogodkov v Petrogradu. Iz-rekel se je jako oštro proti miru brez aneksij in brez odškodnine. Napove-dal je za najbližji čas boje na ruski fronti. Največja nevarnost pomeni Petrograd. »Novoe Vremja« piše: Doslej je samo Nemčija raztrgavala mednarodne pogodbe. Ali naj posne-mamo njen izgled in postanemo ve-rolomna Rusija? Potem bi tuđi ne mogli zabraniti, da bi japonska armada zasedla Vladivostok in ćelo Sibirijo. Nemčija se rada odpove Al-zaciji in Loteringiji za novo mejo ob Dvini in ob Dnjepru, Turčija pa si lahko vzame Kavkaz in Krim.
Buma proti vmešavanju vojaštva.
Petrograd, 11. maja. (Kor. urad.) Provizorični odbor ruske dume je z ozi-rom na dogodke 3. in 4. maja sprejel re-solucijo, ki 5e izreka proti vmešavanju oborožene sile v demonstracije. Tako vmešavanje bi lahko pomenilo novo revolucijo. Vlada mora imeti vso oblast v svojih rokah in nikdo nego ona nima pravice, razpolagati z vojaštvom.
Odstop franeoskega veleposlanika v Petrogradu.
Kodanj, 10. maja. (Kor. urad.) Ruski listi javljajo, da je odstopil pe-trogradski franeoski veleposlanik Paleologne ter odpotoval z ministrom Thomasom v Francijo.
General Ruskij.
Petrograd, 11. maja. (Kor. urad.) P. b. a. Provizorična vlada je oprostila generala Ruskega vrhovnega poveljništva na severni fronti. General Ruskij pa ostane član držav-nega soveta in vojnega sveta. (Kakor smo že poročali, je imenovan za vrhovnega poveljnika severne fronte general Dragomirov. Ojl pxj[
109. štev.
mrnm
.SLOVENSKI NAROD-, dne 12. maja 1917.
Stran 3.
Japonci proti Rusom.               i
Berofin, 11. maja. Iz Petrograda po-ročajo: List »Novoje Vremja« je princ-sel pred par dnevi čudno opozorilo na moznost zasedenja Vladivostoka in vzhodne Sibirije s strani Japoncev Ob-enem se govori mnogo o angleško - ja-ponski pogodbi, ki nalaga Japonški dolznost, nastopiti proti Rusiji, če bi Rusija ne izpolnila svojih političnih dolznosa napram Angliji. To poročilo smatraio za grožnjo delavskemu svetu.
Amsrifcs v voini.
RcoseveJtova armada.
Washington, 11. maja. (Kor. ur.) Konferenca, ki razpravlja o vpraša-nju armade, je sklenila staviti kongresu dodatni predlog, ki r^oblašča Roosevelta, da nabira divizije za Francijo brez ozira r.a določeno sta-rostno mejo od 21 do 35 let.
Pariz, 11. maja. Havas javlja: Roosevelt je nabral že 180.000 pro-stovoljcev, ne vštevsi častnike. Ta armada bo v 6 tednih mobilizirana in oclide na Francosko k nadaljnemu iz-vežbanju.
Braziliia   ia   vojne ladje Zedinjenih držav.
2eneva, 10. maja. >Temps« po-roča iz Rio de Janeira, da je brazilski zunanji minister Pecanha izjavil tamošnjemu zastopniku »Ne\v York Heralda«, da bcxlo vsa brazilska pri-stanišča odslej odprta ameriškim vojnim ladjam. V VVashingtonu vidi jo v tem znak skorajšnjega pre-k!ica brazilske nevtralnosti.
Rusija in Amerika.
Washin^tcn, 11. maja. (Reuter.) Uradno se potrjuje, da priđe v Ame-riko posebno rusko odposlanstvo. Senator Rout bo đohil dostojanstvo izrednega veleposlanika za Rus'jo.
Amerika kupnje avstrljske fedje.
Amsterdam, 11. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz \Vashingtona: Plovstveni urad je kupil 7 v američkih pristan'ščih ležečili, nekaj austrijskih lađi], s skupaj 52.622 tonami, da jih porabi v vojne svrhe.
iteU'ianska. misija v Ameriku
Rim,      11. maja.      (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroca: Prometni minister Arlotta in prva skupina ofi- I cirjev in uradnikov italijanske misije so dospeli v Novi Jork.
Razne vojne vesti.
Lloyd-George o vojni.
London,  10. maja.  (Kor. urad.) Reuter. V tajni seji poslanskc zbornice     je     ministerski     predsednik Llovd-George     razoravljal o notra-njem položaju     Av^tro-Ogrske     in Nemčije z ozirom na rezerve, ki se neugodno razlikujejo od angleškega položaja. Navedel je nazore angleških in franeoskih vojskovođi], ki so vsi jako  zadovoljni z uspehom    zadnjih vojaških operacij na z-apadni  fronti. Pojasnil je, da je možno ugoditi za-htevi po več rezervah. Glede vojne podmorskih čolnov je  govornik  navedel stevilke mesečnih izgab      na ladjah od avgusta in podal vzpod-budno poročilo o metodah boja proti podmorskih čolnom. Govoreč o prehrani, je rekel  LIoyd-George,      da spričo štedljive perabe in pomnožene produkcije v lastni deželi ni nohene-gapovoda.da bi se bilo bati isztrada-nja in da bo Angleška leta 191S. svojo  potrebščino  na  živilih  sama  pokrila. Ne zdi se mu potrebno, cia bi še enkrat pojasni! vojne cilje zavez-nikov, ker so dobro znani in se od raznih izjav v zadnjih dveh letih nišo premenile. — Izvaianjem Llovd-George je pritrdil bivši     mini?trski predsednik Asquith, ki je pa grajal da se vrši tajna seja, ker je bilo ko-maj kaj tacega povedano, česar bi se ne moglo reci tuđi v javni     seji. Končno je Asquith pozval Lloyd-Ge-orga. naj večji del svojega   govora razglasi v ćeli deželi. Politika   novega   grškesa kabineta.
Rim, 10. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz A ten: Kabinet Zaimis je v svrho zagotovit-ve zaupnih odnošajev napram enten-ti sklenil odstraniti iz Aten nekatere častnike generalnega štaba in armade, ker njihova navzočnr>st ententi ni po volji. Ti častniki se bodo v bo-deče nahajali na Peloponezu.
Zarota proti Venizelosu.
Solun, 10. maja. Policija je za-sledila zaroto proti Venizelosu in aretirala 9 oseb, ki so priznale, da je središče zarote v Atenah med voja-štvom in politiki.
Italijanski parlament.
Ltigano, 11. maja. (Kor. urad.) vGiornale d' Italia« je izvedel, da se otvori italijanska poslanska zbornica dne 5. ali najkasneje 12. junija- Raz-prave se bodo tikale v glavnem bud-getne&a provizorija, torej vojne in miru.                                                       }
IltaUjmski notrutfi minister v Loadoau. Rim. 11. maja. (Kor. urad.) Notra-nji minister Orlando   je   odpotoval v
Londoc.
Američki kredit za Srbijo. Ženeva, 10. maja. Kakor poroča •Matin«, je odgovorila ameriska vlada na prošnjo Srbije, da ji naj doveli nov kredit, ua more dovoliti kredit z oz*rom na moznost, da Srbija ne bo mogla vr-niti posojila, samo, Če bo denar služi! cdmo za boj proti Nemeiji.
MiiW3o vprsšanjs.
Predio^! neukih socitelistov za stockholm :o konferenco. Berlin, 11. maja. Danski socijalist Borgbjerg je sporočil ruskim socijalistom, cia predlagajo nernški socijalisti kot rodia^o za mir sleđeče: Nemčija izroči vse zasedeno ozemlie, restituira se neodvisnost Belgije, Srbije in Romunijc, boćarski kraji Makedonije se izreče Bolgariji, Srbija dobi svobeden dohod k morju, Nemčija in Franci ja se pobotate glede prijateljske korekture alzaško - lotarin-ške meje. »Von\arts« pristavlja teinu poročilu: Ni nam znano, kaj je Borgbjerg- sporočil ruskim socijalistom. Podlaga njegovih konferenc z zastopniki netnške socijalne demokracije je bil mir brez aneksij s kadrim }2 seveda združena integriteta naše države. Prijateljski sporazum glede korekture mej ni izključen.
Pokajanja v Stockhouau. Stockholm, 10. maja. Danes se je r.c-stal pod Brantin^ovim predsedst\(-m inezemsko - skandinavski socijalistični odsek ter je sklenil, da naj se vrše po-svetovanja'z nemško delegacijo 35., 16. in 17. maja, s iinskimi socijalisti pa 1S. in 19. mr.a.
Udeiežba rus'iih sociiallstov.
Kodanj, 11. maja. Socijaldemo-kraten< obavlja poročilo socijalista Borsbjorna o njegovi konferonci s Čeidzem, Skobelevom in Kercnj-skim 2S. aprila. Dne S. maja je dc-lavsko-vojaški Odbor sosl^sno odob-ril idejo mirovne konference. Odbor razposilja povabila na konferenco ter pričakuje, da se je bodejo uddežili tuđi Francozi m An^leži. Upa se, da se bo konferenca pričcla 1. jun i ja in da bo povzročila tekom polet-ja splošni mir.
Italiianski sociialisti v Stock!ialmu.
Lusana, 11. maja. (Kor. ur.) Stran-kino vodstvo italijanskih socijalistov je skJcnilo včeraj, da se udeleži stock-holmske konferer.ee, ako ne bodo na-sprotovali temu bližnji dogodki in po-vabi na konferenco vse udeležnike Zirn-menvaldovejja sestanka, da ista določi program in delovarje vseh oddelkov in-ternacijonale za mir in reorganizira funkcije internacijonale.
Program francoske rsdikalne saciJElIstične mani šine.
Z ozirom na predstoječo stockholm-sko konferenco je sprejela franeoska radikalna socijalistična manjsina (ki je nekaj \*zporednesa z Ledebcur - Licb-kisec'itovo nemško skupino) sledečo re-solucijo: !. V interesu vsch narodcv r^e mora pričeti razpravljati o miru; 2. In-ternacijonala se mara obnoviti. Glavni pogoj za cbnovitev stikov z nemško socijalno demokracijo je izpolnjen vsled organizacije skupine Ledebour - Lieb-knecht - Bernstein in vsled proklamacije kongresa v Gothi. 3. Franeoska delegacija bo v StocklioTmu razgrnila a 1-zaško-lotarinško vprašanje ter postavila v ospredje idejo plebiscita francos'ccsa prebivalstva v Alzaciji-Lo-tarinsriii.
Francosko - anglešVa   prfgovarjan?a za seraratea mir z Avstro - Osrsko.
»Mac^deburpcische Zeituns« poroča: V »Oeuvre« se zavz*ma »tin diplomate« zato, da bi pokazal Avstro - Ogrski pot k separatnemu miru. Pravi, da bi bilo to prav briko in koristno, kajti troske bi plaćala Italija: Piše:
Italija ni dosegla ne na kopnem, ne na rrorju nač bistvenec:a. Njena gospodarska stiska povečuje njeno vojno tilrulenost. Irredentistična agitacija je bila vedno le sredstvo časti-lilepnih mož skraine levice, da so na-pravljali neprilike konservativnim vladam. Zedinjena Italija nima nika-kih sprejemijivih vzrokov za zahtevo po Trentini in Trstu. Trst ima sicer po većini italijansko prebivalstvo, ni pa nikako pravo italijansko pristani-šče, ker nima za uvoz in izvoz Italije nikakega pomena in ker je njegovo zaledje slovansko in avstrijsko. Raz-ventega je Trst za Avstrijo neob-hodno potreben in pravičen, to se pravi trajen mir je nemogoč brez upoštevanja te okolnosti. Po dru^i strani je strategična poprava alpskih mej opravičena želja Italijanov in istotako avstrijska posest dalmatinske in istrske obali stalno ogroženje nasproti Iežeče italijanske obali. Ako more Italija doseči v Trentinu in na Krasu kak resen uspeh in se polasti-ti Kotora, potem nima več povoda, nadaijevati vojno in vtrujena Avstri-ja, ker prisojene jej žrtve ne bodo prevelike, se bo drla dobiti za mir. Treba le, tako misli ia diplomatični Pl^ineteueLC pojasniti Avstro « Ogfe i
ski, da njej nismo sovražni, mar več da hoćemo zdrobiti splošnega so-vražnika, moć Prusije, potem bo vojna skrajsana in njen cilj blizu.
Iz nekega fiervejevega članka v »Victoire* je razvidno, da tuđi drugi politiki v Franciji, najbrže klerikalni, razmotrivajo, ali bi ne kazalo ponuditi Avstro - Ogrski separaten mir:
Pravijo, po Herveju,   da   cesar Karei za vojno osobno ni odgovoren, da Avstrijci »mrzilo Pruse«, da Av- ! stro - Ogrska je papežu pri srcu in slično.
Kakor sj vidi, na Italijo se Francozi ne ozirajo pocebno. ilerve se sramu je perfidnih nas ve tov raznih franeoskih politikov in spominja odgovorne činitelje na slovesno spreje-te obveze napram Italiji, Srbiji in Romuniji, katere je mogoče izpolniti samo na račun Avstro - Ogrske. Zato prihaja do zaključka:
Samo ako se pristašem separat-nega miru s Habsburžani pesreči doseći od njih izjavo, da so pripravljeni odstopiti 4 milijone Poljakov svo-bodni Poljski, 3 milijone sedmogra-ških prebivalcev Romuniii, 6 milijo-nov Srbohrvatov Srbiji in 1 milijon Italijanov Iz Trentina in Trsta Italiji, samo potem bi se mogla ententa baviti z vprašanjem, ali je mogoče in modro, prepustiti liabsburžanom ostanek Avstro - Ogrske na nevar-nost, da jih nekega dne vidimo zopet kot vazale in orodje Nemčije. Doti ej irnata besedo generala Aleksejcv in Cadorna.
»Magdeb. Ztg.« dođaja: V Italiji se došlej, kakor se vidi, nlso zmenilt za ta franeoska izvajanja, ali nemir je nastal v italijanskih listih radi an-gleškega poročila, da bi ententa, to se pravi Anglija in Francija ne bili nasprotni separatnemu miru Rusije z Avstro .- Ogrsko. Vse te razprave i>o interesantni simptomi, ko je že različno postopanje Wilsonovo z Avstro - Ogrsko v nasprotju z Nem-čijo očitno pokazalo, da se naši so-vra/niki udajajo upaniu, da bi mogli na Dunaju razrušiti zvezo centralnih držav. Avstro - Ogrska je že odgovorila na to, ker je sama prekinila zveze z Unijo. Naš saveznik je vzvi-§en nad sum, da bi izdal Ncmčijo.
Nemški   socijalistični    glasovi    proti miru brez aneksu in brez odškođnin.
V  »liannovsrsche    Kurier«   ob-javlia soc:jalistični vojak članek proti Schcidemannovi paroli: »mir brez aneksij in   odškodnin«,   v   katerem pravi: Te parole na bojisču ne razu-memo; ogromna većina Scheideman-novih pristašev,    ki se    nahajajo    v strelskih jarkih, je proti takemu miru. V?ak delavec ve, da mir brez potrebnih srarancij in aneksij pomenja zanj nižjo mezdo in dražia živila.
Soc. dem. društvo v Karlsruhe je spre:e!o resolucijo, ki pravi, da je hi-ba zahtevati mir crez aneksij in vojnih odškodnin.
Zanimiva polesnika.
V nemškili listih se je vnela iako zanimiva polemika. Provzročila jo je »Bairische Staatszeitung«. Ta list, ki ima jako ozke zveze z bavarskim ml-nistrskim predsednikom,   je   pricbčil r.enzacijonalen članek, v katerem je bilo rečeno, da Nemčija ne potrebuje nikake vojne odškodnine, ker je    60 milijard vojnih posojil le majhen del ueT-škesa    narodnega    premoženja, cenjeneqfa na 375   milijard in ki   se vsako leto pomnoži za 10    milijard. »Bainsche Staatszeitun^« pravi,    da je od »posebne strani« izvedela na-svet, naj se Nemčija   odpove    vojni odskodnini in naj sklere s svojimi so~ vražnicami pogodbo drugega značaja: Sovražniki naj bi dali Nemčiji potrebne surovine zastonj ali za nižio cepo. naj   dovolijo, da bi   se   smela nemška trgovina zopet ncovirano širiti po oiiili tujih deželah, kakor pred vojno, in nai se vrnejo Nemčiji za-pkniene ladje in zavojevane kolonije, kar pomeni toliko odškodnine, kakor bi jo pomenile milijarde v goto-vem denariu dane vojne odškodnine. »Bcrliner Taecblatt« je to izjavo po-natisnil brez pripombe. Tuđi navad-no jako   boje vita    »Tagliche   Rundschau^ ni še izrekla svoje    sodbe    o tem predlocru, pač pa citira »Gcrma-nio<^.   Ta pravi, da v glasilu    bavar-ske^a ministrskega predsednika grofa Hertlinga. ki je    tuđi    predsednik zveznega odbora za zunanje zadeve, izrečena misel ni nova. Lahko je, da bi trgovsko - politične koncesije mogle imeti večjo vrednost, kakor nekaj milijard gotovega denarja, zakaj tem bi sledila trgovinskavojnaki biNem-čijo mogla gospodarsko uničiti.  Za-nimivo ie, da je to    sprožilo   glasilo bavarske    vlade.    —    »Baverischer Kurier« piše:    Ta    članek    »Staats-zeitung« je izšel tri dni prepozno. Iz-iti bi bil moral pred 6. vojnim posojl-lom. Pa bi bila »posebna stran« dobila jasen odgovor, kako misli ljudstvo o vojnih ci!jih.   Upam, da   naš ministrski    predsednik   ni    prinese! te^a članka kot pridobitev ali posle- j dico svojega pot ovan ja na Dunai do- i
ajov. Da se socijalni demokratje za^»
vzemajo za mir brez aneksij In vojne odškodnine, je uinljivo, kajti tak mir bi bil naiboljše zagotovilo za uresni-čenje njihovih ciljev. Nezadovolj-nost, neizmerna finančna bremena, jeza onih, ki so za nič tvegali življenje, to bi polagoma ustvarila atmosfero. Iz katere bi za mirom sama po sebi prišla republika. Naposled bi postale žrtev dinastije starih zvez-nih držav. Ali ne pomisli posebna I stran«, da bi ljudstvo, če postane davčno breme neznosno, začelo razmišljati, ne zadostujc - li za upravo Bavarske namesto ininistrskega pred^ednika kak višji prezident?
U skupno stvar.
Vsa naša javnost čuti globoko v svojem srcu, da preživlja naš narod stdaj, ki) se vojna nagiba svojemu koncu in ko se država pripravlja, da si zgradi nove temelje svojega obstcnka :n razvoja, histerične rre-notke. Vse, kar so naši dedi sanje.ii, kar so naši cčetje vicieli Se v daljni bodočnosti, kar je naša generacija želela in zahtevala, vsi nacrti in idc-jali o bodočnosti našega naroda — tećv] so aktualni, sedaj je čas, da v resnili, prevdarjenih predlogili iz-bijejo na dan pred forumom ćele države vsega sveta, pred cdiočilnimi faktorji monarhije. Scdaj bije ura, ko se mora besedam pridružiti tuđi dejanje.
S tega vidika je vsakemu našemu človekti združenje vsch narodnih sil pri delu za skupen cilj ka-tegoričen imperativ, kateremu se rnorajo začasno podrediti vsi drugi oziri. Vse naše sile z leve in desne se moralo koncentrirati za ugoto-vitev in izvrsitev našega narodnoga programa, vsa naša energija mora biti zbrana, da jo zastavimo v pra-veni trenotku in v pravi smeri ter izvojujemo narodu one življenske pogoje, od katerih je odvisna vsa naša kuiturna, gospodarska in politična bodočnost.
Prvo besedo imajo sedaj naši poslanci. Od njihovega nastopa v državnem zboru, od njihove besede in njihovih dejanj je odvisno, ali bo inegoče razviti naše nacijonalno vprašanje v onem obsegu in v oni smeri, ki sta nam edina garancija uspeh a. Sedaj ne gre za odpravo večjih in manjših nedostatkov, starih in novih krivic, ne gre za sred-njo solo tam, za vičje sodišče tu, gre za celoten problem, ki kot jugoslovansko vprašanje ni le z ožjega našega narod'nesra, ne Ie s širšega državnesja stališća največje važnosti, temveč je tuđi svetovno-političnega značaja. Monarhija je prevzela nalogo, razrešiti ta veliki problem in voditelji naroda so po-kiicani, da ji pri tem pornagajo z inicijativo, nasvetom, kritlko.
Gre za problem monarhije. Zato ne bo zadostovalo, da si ustva-rijo program Ie zastopniki našega naroda v avstrijskem parlamentu, treba bo marveč, da s^ delu za skupno bodočnost pridružijo tuđi narodni voditelji iz ostalih jugoslovanskih dežel monarhije. Treba bo, da postane tak program magna eharta vseh narodnih elementov na slovanskem jugu.
Gotovo ni težko ugotoviti    one zahteve, katere je treba    preglasati na Dunaju, v Zagrebu in v Budimpešti, na katere mora prisezati danes vsak narodno čuteči in važnost dobe, v kateri živimo, spoznavajoči Slovenec, Hrvat in Srb v monarhiji. To prepričanje ni splošno le pri nas, tuđi hrvatsko časopisje se oglasa dan na dan z vedno večjo vtiemo in živahnostjo za skupno stvar. Citirali  smo včeraj karakteristično izjavo »Hrvatske Riječi«, glasila      hr-vatsko-srbskekoalicije,danes naj navedemo uvaževanja vreden opomin, ki ga objavljajo zagrcbške     »Novosti« iz krogov starejše hrvatske politične generacije.     Mali narodi ne-mojru stvarati sudbonosne     prilike, pravi člankar, ali mogu nastale prilike iscrpsti u svoju korist. Ne znadu li se narodi okoristiti danom zgodom -—ode   prilika     možda     za uvijek.    -7-    Mi    se    danas    nalazimo     u      takovome     sudbonosnom vremenu, koje povoljno teče za male narode. Mi vidimo, da je nastalo rekbi  natjecanje  u  lozinki  demokracija   i   slobodna   naroda!   Nauka, koja uči, kako se imadu voditi javni poslovi naroda zove se    političkom naukom. Ali ova može naučati samo fundamentalne  teze,  dočim  provedba, praktična politika, nije    znanost već umjetnost u pravo vrijeme upotrijebiti svrsishodna sredstva i polučiti uspjeh. Prvi preduvjet ovakovo-gra rada jest sloga svih narodnih faktora u jednom narodu. Brez takove sloge nemaju pogotovo mali narodi nikakove snage, a bez snage nema uspjeha nigdje a pogotovo ne u politici. — Reći će netke: Kod nas ne može doći do sloge svih   sposobnih faktora Iz ovog ili onog      razloga, osobne i stvarne opreke su prcveli-> ke. Na to odgovaram sa Deajcom, da.
treba domovinu više Iju-bitinego li mrziti svoje protivnike. Baš naša domaća povijest nas uči, da se več u prošlosti su razne stranke složile na zajednički rad, makar su se ove do jučer do ogavnosti bile grizle. Zašto to ne bi bilo moguće danas, kad je to Mio moguće prekjučer. Preuzv. g. grof Pcjačević lijepo je istaknuo lio, da stranke u Hrvatskoj zahtjevaju u j e d in j e n j e hrvatskih zemalja u monarhiji u jednu skupinu. Eto lijepog polja rada, pak ništa ne priječi tu složan rad ma da ne bili svi u jednoj te istoj stranci, ma da može Mii razno mišljenje o opsegu i provedbi jednog pitanja. Kad se zajednički raspravlja i radi, doći će i tu do snažnog rada, do medjusobnog razumijevanja, a po tom do uspjeha.
Misel, ki jo predlaga člankar hrvatski narodni javnosti, je dobra in potrebna. Tok raj Sotle organizirajmo vse sile, organizirajmo pa jih tuđi onkraj Sotle in združimo jih v delu za skupni cilj.
To je velika, historična naloga, ki nam jo nalaga usodepolna doba!
Predsećniško vprašanjs.
D:;najski listi javijajo, da bo đ?. Gross vendarle izvoljen za predsednika zbornice. Glasovali pa bodo zanj Ie nemški nacijonalci in kršćanski socijalci, slovanske stranke in pa socijalni demokrati bodo oddali baje prazne glasovnice.
Rusini v ostrf opoziciji.
Z ozirom na dejstvo, da je vlada brez sporazuma z Rusini obljubila Poljakom glede Galicije gotove koncesije in z ozirom na izjave povodom cesarjeve^a obiska v Krakovu 5. t. m. je Ukrajinski klub sklenil revidirati svoje politično stališče ter preide v najostrejšo opozicijo. Odlo-čilna seja Ukrajinskega kluba se vrši 15. maja.
Ncsogiasja v Poljskem klubu. V Poljskem klubu so nastala huda nesoglasja. Pristaši poljske ljudske stranke, ki tvorijo v klubu jalzo moćno skupino, odklanjajo vsako paktiranje z vlado na podlagi sedanjih načrtov glede avtonomije Galicije ter so izjavili, da se tozadevnih sej Poljskega kluba sploh ne bodo udeleževali. Očitajo tuđi načelniku Bilinskemu, da postopa v najvažnejših vprašanjih preveč samo-lasmo ter so nasprotniki taktike, ki bi podpirala nerpške strankarske interese. Podobno stališče zavzema poljska narodno - demokratična (vsepoljska) stranka, katere predsednik Glomninski je pisai predsedniku kluba Đilinskemu pismo, v katerem pravi: »Grot Czernin nam je izjavi], da so mogoče še razne rešitve poljskesa vprašanja. Naša dolž-nost je, da postopamo v smislu zahtev in želja poljskega naroda in da zaen-krat ničesar odločilnega ne ukrenemo glede izločitve Galicije, zlasti da je še vedno ođprto vprašanje poljske Šlezije, ki na ne smemo prepustiti Nemcem v samolastno razrešitev.^ Glombinski predlaga, da se naj gališko vprašanje odgodi ter pričnejo nova pogajanja za ra^re^itev poljskega \-prašalnia v monarhiji. Eventualno naj se izroči vladar-ju po deputaciji Poljskega kluba toza-devna svečana adresa. Vsepoljaki se ogrevaio tuđi za čim ožje sodelovanje Poljskega kluba z ostalimi slovanskimi strankami. Danes in v ponedeljek se vrše odločilne seje PoHskega kluba, ki bodo pokazale, v kr.teri smeri se bo gibala taktika te odlične, nekdnj tako enotne parlamentarne organizacije.
= Politična cenzura. Dvorni svetnik dr. Goli je v praškem listu »Union« priobčil nekaj člankov, v katerih govori 0 sedanji politični cenzuri. Navajajoč različne izglede iz postopanja cenzure, omenja, da je moral ćelo »Češki'Svaz« svoj jako zmerni in mirni oklic premeniti po zapovedih cenzure in da so ga smeli tuđi češki listi priobčiti le skrajšane-ga tako, kakor ga je priredil c. kr. korespondenčni urad. Dvorni svetnik Goli je za to, naj se zahteva od-stranitev cenzure kot predpogoj skli-canju parlamenta ter pravi, da je hotel to sprožiti v »Venkovu« 20. m. m., a cenzura mu je crtala konec članka. Ob sklepu članka pravi, da je cenzura pač nekoliko odnehaia, toliko, da se zdaj srne povedati, da je bila proti češki literaturi že dolgo pred nastopom sedanje vlade vpri-zorjena nekai^a »inquisitio haereti-cae pravitatis«, ki deloma še vedno traja in ki je je zapadla ćelo staro-slavna himna sv. Vaclava.
= O razmerah na Poljskem se je mnogo govorilo v glavnem odseku nemškega državnega zbora. Državni tajnik fielfferich je svaril Poljake, naj se ne pritožujejo preveč. Naj ne pozabijo, da se imajo za svojo bo-dočo samostojnost zahvaliti le Nemcem in nemškim zmagam in da mo-rajo tore] nekaj žrtvovati. Ako se uvažuje vse, ne Ie žrtve na blagu, temvoč tuđiLjia kRfe^tgm ^ .trfifea
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROU«,  dne 12, maji 1917.
109 sicv.
reci, da žrtve Poljakov nfkakor ne
dosegajo nemških žrtev. Nestrpnost, da gre delo za osamosvojitev Poljske prepoćasi naprej, je razumljiva, loda krive so predvsem razmere. Poljaki nimajo dovolj svojih uradni-kov\ in nameščati se morajo nem-ški. V ostalem je poljska politika, kakor ste jo inicijirali vladarski proklamaciji z dne 5. novembra 1916., tuđi s stališča centralnih držav edi-no pravilna. Poslanci so nato diskutirali o raznih konkrentnih pritož-bah. Konstatiralo se je, da je bilo povelje, da morajo civilisti pozdravljati častnike. preklicano. Neki napredni posianec je izraz-il željo, naj bi se to tiKfi v Belgiji zgodilo. Drugi govor-niki so poudarjali« da je razburjenje na Poljskem deloma uspeh angleških agentov. deloma pa tuđi krivda nem-škega ćasopisja.
— Kakšno stališče zavzemaio češki socijalni demokrat je v vojnL Kakor srno že poročali, se ude-ležiio stockholmske socijalistične komerence tuđi trije zastopniki češke socijalne demokracije in sicer posianec dr. Šmcral, Nemec in lia-bermann, Posianec dr. Bohumir Žmerai igra Že dalj časa v češki socijalni demokratični stranki odlično vlogo ter je predsedrsik njene-ga izvrševainega odbora. Znal je s s\ojo spretno taktiko že pred vojno svojo stranko znatno približan vladi in tuđi med vojno je ostal na Dunaiu persona gratissima; njegovo patri-jotično mišljenje je porok, da bo v Stockholmu s posebno vnemo zasto-pal ne le socijalistične, temveč tuđi avsnijske interese. S tega stališča so tuđi posebno zanimiva njegova izva-janja. ki jih je napisal v glavnem socijaiističnem glasilu »Pravo Lidu« o pomenu in programu stockholmske konference.
Predvsem stoji dr. Smeral na staJišču, da je boiočnost Čehov za-sigurana le pod vlado habsburške dinastije. Tako se je izjavil napram dopisniku *>Az Esta« in to stališče bo gotovo zavzemal tuđi v Stockhoimu. Dr. Šmeral odlocno odklanja znane nacrte entente. ki hoće ustanoviti na razvalinah Avstrive samostojno češko in jugoslovansko državo. Ti dve državi bi imeli — piše dr. 5me-ral — le značaj ^oibiialnih držav« (tofterstaates), bili bi nekaka moderna voiaška granica eritente proti centralni Evropi. Odbijalne države pa nimajo nobenega mednarodnega zmisla, če bo sklenjen mir na pod-lagi odprave militarizma in mirne pogodbe med evropejskimi narodi. Odbijalne države bi tuđi ne bile v srečo narodom, ki bi jih tvorili, ker bi morale biti vojaske države. V kakšnem položaju se nahajajo take državice, če izbruhne vojna, smo opozovali sami. V ostalem zakaj trgati narode iz telesa veledržav? Zgoditi bi se moglo to vendar le ta-krat, če bi bila dotična veledržava premazana; v tem slučaju pa odpa-de narodno - politična potreba, kajti poražena država bi imela itak tako velike druge naloge, da bi ne mogla pustiti niti enega svojih narodov ne-zadovoljnega.
Revolucijski ruski proletarijat je sedaj zavrgel teorijo maksimalnih vojnih ciijev in ž nio teorijo odbijal-nili držav. Resnična zapadno-evro-pejska demokracija se je že preje postavila proti * vojni do izkrvav! jenja r.. Zato bi bilo labkomislelno koketirati z idejo podaljšanja vojne. Socijalizem sedaj poskusi organizirati sredstva, s katerimi bi se dal skoraj doseći mir. Pozicija soc. dem. delegatov v Stockholmu bi bila jako močna, ako bi mogli v imenu Nem-čije izjaviti, da se bo nemška država uprla vsem zapeljevanjem vse-nemških aneksijonistov in ako bi mogli na trdni podlagi proglasiti, da se Avstrija ne bo protivila ustavni preustrojitvi države v zmislu pravic in potreb svojih narodov in da bo v najkrajšem času pričela z razrešit-vijo svojega narodnostnega problema.
= Nemški posianec Ledebour proti generalu Gronerju. V nemškem dTŽavnem zboru je nastopil ooslanec Ledebour proti generalu Gronerju zarad! njegovega grozilnega oklica o delavskih stavkah. Glasom »Pra-ger Tagblatt« je dejal: »Govorilo se je tu tuđi proti rekviriranju zvonov. Če je ljudstvu toliko za zvonove, priporočam v rekvizicijo veliko šte-vilo bronastih kipov. ki tu v vesti-bulu državnega zbora ovirajo promet in ki jih mn go obiskovalci smatrajo za spotniike umrlih por-tirjev. (So kipi . :arih nemških ce-sarjev. Opomba u-edništva.) A zdaj k spomina vredne.nu naskoku generala Gronerja na delavstvo. (Predsednik dr. Kaempf: Ta izraz je nasproten zborničnemu opravilniku.) General Groner je južni Nemec in mi ne bo zameril mojih besed. Vojni minister je obsodil grdo ravnanje z vojaki, a je rekel, da smatra za ne-častno. če stori kdo kaj slabega č!o-veku, ki se ne more braniti. A ravno to je stori! general Groner s svojim okiicom delavstvu.     .(Velik nemir.
Govornik je poklical k redu.) Ob-sedno stanje se izrablja proti delav-stvu in delajo to ljudje, ki se vozijo na svoji lastni pravici, pravic drugih pa ne spoŠtujejo. (Govornik je vno-vič poklican k redu.) KonĆno je državni tajnik Helfferich grajal vojne fantaste, a je sam imel na volne hui-skače govor. (Velik nemir in burno pritrjevanje govomikovih pri-stašev.)
= Izprememba ustave v SvicL Iz Berna poročajo, da je zvezni svet sklenil izdelati izpremembo ustave, Izpremenjena ustava pomnožuje šte-vilo članov zveznega sveta od 7 na 9 ter ima to namen dati večjim ljudskim slojem in strankom, zlasti zapadni £vici, možnost, đa se v večji meri udeleže \ ladnih postov.
—  Atentat na kubanskega pred-sednika. \V a s h i n g t o n,  11. maja. (Reuter.) Kakor poročajo iz Kube, je bil izvršen     atentat na kubanskega predsednika, V njegovi hiši so našli bombo, ki še ni bila      eksplodirala. Devet oseb je bilo aretiranih.
Vesti iz nriorsi dežef.
Odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan c. in kr. nadpo-ročnik-avditor v Pulju dr. Miroslav Muha.
Za goriške učitelje. Poročali srno že o korakih deželnega odbora glede draginjske doklade učiteljerr. De-želni odbor je sklenil na to, da sprej-me zahtevano jamstvo za prdplačila okr. šolskim svetim s strani vlade v svrho, da se jih porabi za draginjsko aoklado učiteljem, do zneska 38.000 kron. ObveščenI so o tem vsi šolski sveti in povabljeni, da se tostvarno odzovejo. Deželni odbor je priporo-čal deželnemu šolskemu svetu za podporo one provizorične učitelje, ki so bili odpuščeni povodom itali-janske vojne napovedi.
Županstvo Ozeljan-Sv. Mihael, točasno v Kamniku, naznanja vsem naročnikom za modro galico, ki so jo že naprej plačaii, naj se zglasijo nemudoma in ako io porrebuje še kak drugi vinorejec. naj se tuđi zglasi pri županstvu. Modra galica se nahaja v Ajdovščini in jo je treba takoj spraviti proč.
Smrt med begund. Umri je v Ljubljani monsignor Ivan W o 1 f iz Gorice v visoki starosti 83 let. Pokojnik, goriški rojak. je bil vzgleden slovenski duhovnik in priljubljen zbog svoje možatosti in plemenitosti.
Umri je v Ičićih g. Ivan Per-š i ć, pom. kapetan in bivši župan občine Veprinac, star 84 let. Bil je vedno dober Hrvat.
Obesiia se je v Opatiji vjiotelu »Štefanija« 291etna Antonija Cesnik, ki ie bila uslužbena v tem hotelu. Našla sta jo dva vojaka, ko sta šla v drvarnico po drva.
Zaplemba premožen}a. »Dalmatinski Objavitelj« prinaša ćelo vrsto imen prebivalcev iz občine bu-danske, katerim je c. kr. sodnija v Zadru odredila zaplembo premože-nja radi veleizdajniških činov v času vojne.
Ćrae koze na Rekj. Pripetil se je drugi siuča; crnih koz na Reki. Obo-lel je neki 4^)letni Nikola Glad.
Reka, Na Peki bodo delili ta me-sec pol litra olja za osebo, v izjem-nih slučajih nekoiiko već. — Mestna klavnica dobi te dni 100 svinj po 80 do 90 kg komad; nekaj teh oddajo v rejo. — Izdano je dovoljenje za zgradbo električnega tramvaja na Sušaku od Kanala Rečine do Mar-tinščice. — Na Reki nakupuje kon-sorcij pestanskih bank velike komplekse zemljišča. istotako v okolici. Sedaj je kupilo to društvo vse po-sestvo pok. prof. Cičigoja v Skurinii za 1 milijon. površine je 274.000 km2.
Naznanja se Maninu in Mariji V o g r i č iz Srednjega za Ročinjem, da se nahaja njihov sin Josip v ru-skem vjetništvu v vaši Kišio. Oba-niski Volost, okrožjs Čeljabinsk, gu-bemija Orenburg, ter nima že nad eno leto in pol nikakega pisma od njih. Zglasita naj se pri nas ali oseb-no ali pismeno, da dobita naslov, kam treba poslati pismo, da je sin gotovo dobi.
Na vprašanja, kje se nahaja se-dai Andrej M o z e t i č pok. Jakoba v Dragi št. 110, občina Domberg, se naznanja, da je njegov naslov: An-dreg xMozetič. k. u. k. Landsturm-uachabt., P. Eisenerz - Erzberg 13, na Gornjem Štajerskem.
Dnevne vesti.
—  Osmič   }e   odlikovan  tekom vojne stotnik v sreneralnem štabu g. Anton Lokar. Dobil je zaslužni križ z vojno dekoracijo   od   malteškega viteškega reda.
—  Odlikovanje. Zelezni zaslužni križec na traku hrabrostne   svetinje so dobili v priznanje izvrstnega službovanja pred sovražnikom četovodje gg. Anton Janežič, urar iz Stare-«a trga pri Ložu;  Ij^an Mik^lič,
posestnik in znani lovec iz Lipovca pri Ribnici; Alojzij R c b e c f trgovce iz Radohove vaši pri Sv. Petru na Krasu in poddesetnik Ivan Srpan, posestnik iz Nadleska pri Ložu. Pri-znanim narodnjakom iskrene čestitke!
— Z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan gosp. Franc Š k e r j a n e c, c. kr. orož. stražmojster v Črnomlju,   za zvesto   službovanje   pred   sovraini-kom.   Odlikovanec je   bil v začetku vojne eno leto na bojišču v Galiciji.
—  Nova prebiranja. S pozivnim razglasom »T« zaukazano   ponovno prebiranje v letih 1871. do 1867. ro-jenih črnovojnikov^ in vseh onih    v letih 1893. do 1867. rojenih, ki so bili dosedaj izvzeti od prebiranja   vsled kakega izviđa o napakah, ki naprav-■jajo nesposobnim za vsako    službo, se vrši na Kranjskem:  Dne 17., lS.f 19., 20. in 21. maja 1917. v Ljubljani  za sodna okraja      Ljubljana (izvzemši  mesto Ljubljana)  in  Vrh-nika; dne 22. maja v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 23. in 24. maja v C r n o m 1 j u za sodna okraja Crnomelj in Metlika; dne 25. maja  v Rudolfovem za    sodni kraj Rudolfovo; dne 26. maja v 2 u -zemperku za sodni okraj Zužem-perk; dne 29. maja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 30. maja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 31. maja v Koštanje v i c i  za sodni  okraj  Kostanje-vica;  dne  1. junija v Krškem za sodni okraj Krško; dne 2. j u n i j a v Ratecah  za sodni  okraj  Rateče; dne 3. junija v L i t i j i za sodni okraj Litija; dne 17. maja vKočevju za sedni okraj Kočevje;  dne  18. in 19. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica  in Velike Lašče; dne 21. in 22. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 23. in 24. maja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 25. maja vŠkofjiLoki     za sodni okrai Škofja Loka; dne 26. ma-ja v K r a n j u za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 29. maja v Radov-ljici za sodni okraj      Radovljica; dne 30. maja naJesenicah     za sodni  okraj  Kranjska  gora;   dne  25. maja v V i p a v i za sodni okrai Vi-pava; dne 29. in 30. maja   v   Po-stojni za sodne okraje Postojna. Ilirska Bistrica in Senožeče;    dne 31. maja v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica: dne 2. junija v I d r i j i za sodni okraj Idriia.
—  Odlikovanja za vojna posojj-la. V priznanje za zasluge pri podpi-sovanju vojnega posojila    so    dobili med drugimi: Vojni križec za civilne zasluge   2.   razreda:    Nadravnatelj Ljubljanske Kreditne    banke    Vladi-slav Pečanka, ravn. dež.    banke Gjuro Rasica, ravnatelj    ljubljanske filijalke prometne   banke   Karei K 1 i m p e 1, ravnatelj kočevske hra-nilnice Rudolf Schadinger, ka-tehet mariborske gimnazije dr. Ant. M e d v e d in gimnazijski ravnatelj v Mariboru     dr.    Jos.    T o m i n š e k. Vojni   križec za civilne   zasluge   3. razreda so dobili knjigovodja kočevske hranilnice Ivan Arko, posojil-nični ravnatelj v   Ljubljani  dr. Ivan Ćerne, nadučitelj v Jarenini Ivan Ć o n č , župnik v Srednji   vaši    pri Kočevju Josip E p p i c h , hranilnični ravnatelj v Novem mestu Ivan Kra-j e c , župnik   v   Št. Jerneju   Anton L e s i a k . župan v Beli peči Avgust^ M a 11 y, župnik v Vel. Laščah Jakob R a m o v § , nadučitelj v Št. Jurju ob Paki Franc   Robnik   in  oskrbnik nemškega viteškega   reda v Metliki Karei Vukšinič. Srebrni zaslužni križec s krono sta dobila župan v St. Rupretu Andrej   Cerkovnik   in župan v St. Jerneju Ivan K r h i n.
—  Kranjsko društvo za podpiso-vanje vojnega posoiila opozarja vse svoje člane, da se vrši glasom objave na društvenem lokalu v ponede-ljek dne 14. maja 1917 ob 5. uri po-poldne v Ljubljani v društvenem lo-kaJu, Selenburgova ulica št. 7/IL, iz-redni občni zbor. Dnevni red te \z-redne skupščine je raztegnitev društven etia poslovanja na 6. vojno poso-jilo, dopolnila volitev enega    odbornika *n slučajnosti.      K zanesljivi in obilrJ   'deležbi vabi društveni odhor.
VL avstrijsko vojno posoHlo. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je sklenil podpisati kron 1.000.000-— VI. avstr. vojnega posojila in sicer K 750.000*— lOietnih drž. zakiadnic in K 250.000*— 401etnega amortizačnega drž. posojila. Ker je na prejšnja vojna posojila podpisala banka K 3,100.000-—. znaša subskrip-cija Ljubljanske kreditne banke za lastni račun, upoštevaje VI. vojno po-soiilo, K 4.100.000*—.
—  VL vojno posoillo.   Do 12. t. m. je bilo pri Kranjski deželni banki v Ljubljani, kot oficijelnem subskrip-cijskem mestu in članici   konsorcija za izpcljavo državnih kreditnih ope-racij podpisanih nom. K 2,784.600*— VI. vojnega posojila. Med drugimi so podpisali: Župni urad Vodice 50.000 kron; Alojzij Hladnik 5000 K; župni urad Šora 24.000 K; župni urad Crni yjk umi Polhorte Orade« 5000 K;
župni urad Sv. Katarine v Topolu 13.000 K; župni urad Rova 4000 K; Luka Mivšek 1000 K; Ignacij Mrcina 1000 K; dr. Josip Marinko 1100 K; župni urad Mavčiče 500 K; kuratni urad v Ustju 500 K. — Nadaljne prijave sprejema Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec.
—  Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana podpisalo se je do da-nes K 2,100.000—   VI. vojnega   posojila.
—    Svarilo   pred   poclplranjem vfceglih vojnih vjetnikov.      Uradno razglašajo: Znova se kar najresnej-še svari vojne vjetnike, na katere se naleti pod količkaj suniljivimi okol-nostmi, na kateri koli način podpira-ti,    marveč je iste prijeti in oddati varnostnim organom. Kdor da var-nostnim ali vojaškim oblastim     podatke, ki pripomorejo, da se pobegli vojni  vjetniki  primejo, ali  kdor neposredno provzroči tako prijetje, dobi nagrado 10 do 25 kron. Nagrade deli ono vojaško poveljstvo, v čegar okolišču se nahaja dotična vjetniška postaja, po lastnem preudarku z iz-ključitvijo pravne poti.     Podpiranje pobeglih vojnih vjetnikov se strogo policijsko kaznuje, ako ne tvori hu-dodelst  a po § 327. v. k. z., ki ima težko "    ---»n za posledice.
j narodnogospodarski — škan ^od tem naslovom piše tr-žaška lidinost«: V ljubljanskih listih čitamo, da se bo na zahtevo Sploš-nega kreditnega društva 19. junija t. 1. ob 10. dopoldne pri okrajnem so-dišču v Radečah na Dolenjskem vršila ponovna dražba premogovnika v Št. Janžu na Dolenjskem. Premo-govnik je cenjen s pripadki vred na 1,858.275 K 52 v. Najmanjša ponud-ba znaša 619.425 K 18 v. Pod to ce-no se preinogovnik ne proda. Na zadnji dražbi je kupil ta premogovnik neki celovški — mesar! Poznamo slovenske bogataše, ki so nakupovali graščine in velika posestva po vseh mogočih deželah, jih parcelirali in zopet prodajali ter služili ogromne dobičke. Na ta način je obogatel med drugimi tuđi n. pr. kranjski deželni glavar dr. Šusteršič in še marsikate-ri drug slovenski imenitnik. Enake kupčije so delale poleg posameznikov tuđi razne v to sestavljene kupčijske družbe, denarni zavodi, ali sami ali pa v družbi s posameznimi podjet-niki. Za take kupčijske posle je bilo vedno dovolj slovenskega denarja. Zakaj pa ni slovenskega zasebnika, zakaj pa ni slovenske družbe kupčev, zakaj ni slovenskih denarnih za vodo v, ki bi skušali tu, ko gre za industrijsko podjetje v sredini naše domovine, ohraniti to podjetje slovenskim rokam? Ali je treba, da nam priđe v sredino naše slovenske Dolenjske tuj podjetnik, tuja podjet-niška družba, ki nam v par letih izpremeni najpristneje slovenski Št. Janž v tako nemškutarsko gnezdo, kot je Sava pri Jesenicah? Res prav-cat naš narodnogospodarski Skandal bi bil, če bi se ne našlo med našimi bogataši in našimi velikimi denarni-mi zavodi, ki izkazuiejo vsako leto ugodnejše bilance, zanimanje za ohranitev takih narodnogospodar-skih vrednost, kot je šentjanški pre-mogovnik. Morda da bi premogov-nik res, vsaj v začetku, ne donašal takih dobičkov, kot razkosanje ka-kega veleposestva, toda investiranje kapitala v — premog bi vsaj v se-"danjem in doglednem času gotovo imelo poleg velikanskega moralnega uspeha, tuđi primerno zajamčen gmoten uspeh.. Radi bi pač res ve-deli, ali slovenski kapital rudi tokrat dopusti, da priđe tako velevažno podjetje na naših slovenskih tleh v roke kakega nemškega — mesarja?
—    Nadaljna   rekvizicija    zvonov?    Budimpeštanski listi   javljajo, da se bodo na Ogrskem rekvirirali še vsi dosedaj   nerekvirirani   cerkveni zvonovi izvzemši tište, ki imajo posebno   umetniško    ali    zgodovinsko važnost.   Tozadevna odredba je   že izšla. Podobnih ukrepov je pričako-vati tuđi v Avstriji in na Iirvatskem.
—  Prošnja za knjige invalidom.
Vojaška duhovska oskrba c. in kr. rezervne bolnišnice Št. 4. v Ljubljani prosi slovenskih in nemških knjig za kranjske invalide, na tukajšnji obrtni soli nastanjene. Knjige naj se izvolijo oddajati v pisarni na obrtni soli v drugem nadstropju, soba št. 15.
—  Opozarjamo še enkrat na današnji dramatični   večer v deželnem gledališču. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer.
—  »Glasbena Matica«.   Gospod Marko VuSkovićbo   v   svojem koncertu v torek, 15. t. m. izvajal definitivno ta-le izredno lep spored: 1. Iv. pL Zajc: a) »Noč ie tiha; b) arija iz opere »Zrinski«. 2. Vekoslav Ru-žič: a) »Ja te ljubim«, b) »Slovačka pučka pjesma«. 3. L6we: Sat (Ura), Rubinstein: Asra. 4. Ćajkovskij: arija kneza Gremina   iz opere   »Onje-gin«. 5. Delibes: arija iz opere »Lak-mć<f. 6. Verdi: arija iz opere   »Ples mask«. 7. Thomas: Napitnica iz opere »Hamlet«. — Ta prelep spored z dodftlki Izvaiaii qq Jcnsoom inotofr*
nem baritonskem glasu mojstra Vuš-kovića bo izreden užitek vsem obi-skovalcem koncerta.
— Otroci Ciril - Metodovih šol v Trstu prirede v ponedeljek, dne 21. majnika 1917 ob 8. zvečer v deželnem gledališču v Ljubljani gledališko predstavo — bajko s petjem v treh dejanjih:       »V  kraljestvu  palčkov«. Igra nas povede v podzemske dup-line, v kraljestvo palčkov in vil, ka-mor zaide malo človeško bitje    — Anica. Ta nežni otročiček pa prinese podzemskim prebivalcem dotlej neznan pojem — mamica. Mati, njena ljubezen in njen pomen;    to   je glavni motiv vsemu     delu.     Troje razumov nastopa     in     razmotriva »kaj je mamica«. A n i c a s pre-prosto, človeško otroško     pametjo, pravi: »mamica je mamica, velika je in dobra«. Vedno hrepeni le k njej. Vile,      polu božanska bitja, vidijo v mamici poosebljeno ljubezen, srečo in zaklad. Preprosti p a 1 č k i pa gredo na ukaz kralja med ljudi, ukra-dejo jim predmete njihove     Ijubezni, sreče in zaklada ter hoČejo — z naivno smešnim   pojmovaniem — se-staviti mamico iz treh stvarnih de-lov. V dramatično dejanje je vple-teno 12 pevskih in gedbenih točk, ki dajejo posameznim prizarom prijetno pestrost ter vživljajo poslušalca     v globino in tajinstvenost najvažnejsih momentov. — Igra je delo Ciril-Me-todovega učitelja in priznanega mla-dinskega  pisatelja  Josipa      R i b i -čiča,      giasba pa učitelja      Ivana G r b c a iz Skednja pri Trstu. Glas-bene in pevske točke spremlja orke-ster, sestavljen iz tukajšnjih godbe-nikov. Da je delo res dobro in da je izborno uspelo, naj bo dokaz, da se je tekom leta 1916. izvajalo na trža-škem odru sedemkrat.
—   Sedeži za dobrodelno gledališko predstavo, katero prirede otroci  Ciril-Metodovih  šol  iz Trsta    v deželnem gledalištu 21. t. m., so od ponedeljka 14. t. m. v predprodaji pri dnevni blagajni Kino Central v gledališču. Gene: sedeži v ložah: I. nad-stropje št. 10, 9. 8 po 5 K, v ostalih po 4 K; v pritličju po 3 K 50 v; v II. nadstropju  po 3  K:   rezervirani  sedeži: I. vrsta po 3 K, II. do IV. vrsta po 2 K 50 v; parterni sedeži: I. do III. vrste 3 K 50 v, IV. do VII. vrste 3 K. VIII. do IX. 2 K 50 v, X. do XI. 2 K; balkonski sedeži: I. vrsta 3 K, II. 2 K 50 v, III. 2 K; galerijski sedeži: I. in II. \TSta 1 K 30 v, ostale 1 K. — Predstava se vrši 21. t. m. ob 8. uri zvečer na korist goriškim begun-cem, v vojni  oslepelim      kranjs_kim vojakom in družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—  Zahvala. Franci škanskl cerkveni pevski zbor je pod vodstvom svojega pevovodja,   preč. gospoda p. liugolina  Sattnerja, priredil dne 7 maja v   franciškanski cerkvi koncert, ki je   bil  ljubiteljem glasbe velik umetniški užitek, Dnevnim zavetiščem za revno šolsko mladino v Ljubljani, katerim je bil njegov dohodek namenjen, pa je prinese!   čistih   900   kron   podpore. Upravni odbor Dnevnih zavetišč se tem potom imenovanemu   slavnemu pevskemu zboru ter njegovemu   iz-bornemu voditelju za plemeniti in po-žrtvovalni trud v prid zapuščene šol-ske mladine   ljubljanskega  stolnega mesta iskreno zahvaljuje. Dr. Mihael Opeka, c. kr. dež. šolski nadzornik, predsednik   upravnega   odbora Dnevnih zavetišč za   revno   šolsko mladino v Ljubljani.
—  t Hinko Reboli Včeraj v pe-tek popoldne smo ga spremili k več-nemu počitku.     Pogreb je kazal, da peljejo  železničarja-uradnika:   dolga vrsta zastopnikov načelstev državne in južne železnice, uradniki c. kr. de-želne  vlade, deželnega  odbora      in mestnega magistrata,  potem    nekaj zastopnikov c. in kr. vojske, mnogo meščanstva  in  delavstva,    še    več dam in četica naših pevcev. Pokojnik je bil postajni načelnik      dolenj-skega kolodvora v Ljubljani in že-lezniški visji revident.      Rojen leta 1S74. kot sin bivšega postreščka in hišnega posestnika v Jenkovi    ulici ter matere branjevke, ie po dovr-šitvi ljudske sole pohajal     tukajšnjo višjo realko. Ni je dovršil, nego vsto^ pil kot poduradnik v skladišče     pri državni železnici v Spodnji     SiškL, Ker je bil zelo nadarjen in mravljinje marljiv, so mu dodelili   hitro     pač uradniško delo, ne pa tuđi uradniške plače. Za delo treba talenta, za gazo Ie spričevala.     Pokojnik je torej iz-stopil iz službe, privatno študiral dalje in končno tiho in pohlevno pohajal še VII. razred ter napravil     tuđi maturo. Zdaj je bil tuđi kvalificiran, postal je uradnik in prejemal za svoje delo tuđi primerno plačo. Ker je bil nadarjen, vesten in vzorno pri-den, je hitro napredoval. Iz Ljubljane je prišel v Ribnico, nito v Kamnik, Kranj, Ajdovšcino, Spodnjo Ši-§ko in končno na dolenjski kolodvor v Ljubljani. Uljuđen do strank, po-strežljiv vsakomur, vedno    pri jaz en in vesel, je bil simpatičen navzgor in navzdol. Resen in natančen v službi, so Uli pokojnika v družbi sam mah.
109. Stev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 12. maja 1917,
Stran 5
■MMHMMMMMB
šala in dovtip. Kamor je prišeK je po-življal, pregnal skrbi in trosil okoli sebe veselje in zabavo. Bii je rojen humorist in — rojen igralec. Da, pokojnik je bil izvrsten komik in ka* rakteren igralec. Se kot realec je obiskoval vztrajno in z najresnejšo vnemo Borštnikovo dramatično solo. In še kot dijak je prirejal tovarišem in znancem dramatične predstave. Prvo svoje gledališče si je uredil v kleti očetove hiše, poskrbel za kulise in rekvizite, zbral ćelo garderobo in prirejal igre, ćele ali v odlomkih. Rajni K. Kette, rajni Iv. Škrjanec, oba pesnika* slikar M. Jama, Iv. Štete, Karei Govekar in drugi so mu pomagali, rajni Rebolj pa je bil direktor, režiser in prvi igralec. Strastna lju-bczen do gjedališča ni zamrla v njem vse življenje. Kamor je prišel, povsod je oživil čitalnice in razna društva, poiskal diletante, režiral, učil igrati in povsod seveda sam igrah V Kam-niku, Kranju in AjdovšČini je priredil ćelo vrsto dobrih in Iepih dramatičnih predstav. Repertoar so mu bile slovenske narodne igre. domače ve->eloigre in najrazličnejse burke, a tuđi Schillerjeve »Razbojnike in druge klasične igre je vprizarjal z uspehom. Njegove vioge: Martin Spak (^Deseti brate), Andrejćek (-Revček Andrejček*), Jež (»Legi-onarji«) i. dr. ostanejo v Kamniku, Kranju in drugje nepozabne. Kdor ve, koliko truda nalaga vprizoritev ene same take drame z diletanti na ćc-želi. more prav ceniti Reboljevo narodno in kulturno dela. Deloval pa je tuđi v drugih narodnih društvih, vneto je podpiral našo književnost ter neustrašeno povsod kazal in vse-le; izražal svoje neornajno narodno r.apredno mišljenje. Bil je vri, vzo-ren. delaven narodnjak, poštenjak! Tuđi njega je ubila vojna: preveč dela, premalo počitka, nezadostna hrana. Prehladil se je, dobil je tretjič pljučnico in padlegel. Zapušča mlada vdovo in četvero otročičev, a peta sirota se mu sele narodi. Zato je te-:>ko umlral... Naša dolžnost pa je bila, da smo mu s temi vrsticami postavili vsaj mal spomenik. — Ave, anima  candida! — Fr. Govekar.
— Poroka. Danes se vrši v fran-čiskarsski cerkvi   poroka   odvetnika. deže?"ega   po^Ianca   in   občinskega 5vetnika gospoda dr. Frana  Novaka v Ljubljani z gospodično V i-d o. hčerko gospe   Miči Treo   in gospoda Dragotina   Treo,   od-vetnika v Gorici, sedaj v Ljubljani. — iskrene čestitke!
—  Vojaška   ciganska   godba bo svirala nocoj na korist   s o š k e m u z a k 1 a d u ob 8. zvečer v »kavar-ni Evropa.
—  Simon Gregorčičeva knjižnica v \Volfovi ulici naznanja   svojim čitateljem, da si je od zopetne otvo-ritve t. j. od 1. aprila 1917 nabavila oOO novih slovenskih in čez 100 novih nemških knjig zabavne vsebine. Vsa-ka na novo izišla slovenska knjiga je v knjižnici na razpolago.    Knjige se izposojujejo vsak dan od 4., do 6. ure popoldne, v nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne.
—    Zopetna     uvedba     dnevnih brzovlakov.    Kakor čujemo, se uve-deta s poletnim voznim redom 1. ju-nija zopet oba dnevna brzovlaka, in sicer št. 1. Dunaj - Trst in Št. 2. Trst-Dunaj.
—  Za ureditev prometa z lesom je bila ustanovljena na   Dunaju    posebna centrala, katere predsednik je grof Thun - Salm.
—  Zadruga   kroiačev,   krojačic itd. v Ljubljani naznanja, da ima za c voje člane in članice crno svilo. Dotični člani, ki jo rabijo, naj se oglase pri zadrugi.
Nezgode. Nogo si je zlomii na tukajšnjem glavnem kolodvoru 18-letni Vinko Jeras. — Pod voz je padla Marija Šešek v Vojskem pri Vodicah in si zlomila levo nogo.
Visoka starost. V Ratežu pri^No-vem mestu je umrla gospa Ana b t e-ian c , stara 100 let
Požar. V Mostah pri Kamniku je napravil požar posestniku A. Merse-tu na poslopjih škode 3500 K.
Tat vina. Franu Leskovcu v Kal-cah so odnesli neznani tatovi 15 kg svinjske masti, štirl gnjati, dve pleči in želodec, v vrednosti nad 406 K vse skupaj.
Odbor za po potresu oškodova-ne v krškem okraju priredi v četrtek, dne 17. maja 1917 v dvorani hotela '
Gregorič v Krškem dobrodelni koncert. Spored: 1. Albini: Hrvatska koračnica, orkester. 2. Flotow: Over-tura k operi »Marta«, orkester. 3. a) Vilhar: Zaostali ptič; b) Bizet: Car-men, solospeva. 4. Drdla: A-dur se-I renada, solo za gosli. 5. Verdi: Pot-puri iz opere »Rigoleuo«, orkester. 6. Sarassate: Ciganski napevi, solo za gosli. 7. Dvorak: Slovanski plesi št. 8., orkester. 8. Suppee: »Lahka kavalerija«, orkester. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina: se-deži L, II. in III. vrsta 5 K, ostali se-deži v dvorani in na galeriji 2 K, sto-jisča 1 K. Z ozirom na veliko bedo oškodovancev se preplačila hvalež-no sprejmejo. Predprodaja vstopnic v trgovini Stoger v Krškem. Po sporedu koncert pri mizah. — Odbor.
N:i privatnem učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se prićno z 1. jur^em 1917 novi teeaji za $tet:> grafijo, strojepisje, pravopisje in rn-čunstvo. Tečaji trajajo 4 meseco in nudijo priložnost, se v kratkem času priučiti za sedanji čas potrebiiemu znanju in ročnostim. Prospekti z.i-stonj Sa. zavodu je rudi tečaj za uručenje nemškega jezika. Prijavu od 11.—U. ure, Maribor, Viktringnuf-gasse 17. I. nadstr.
Šamot--- V Kallwangu na Sta-jerskem   '            Jarju Sprosen služ-
bujoča 2"           ;ira v Judendorfu pri
Ljubnem . , a v Ambrus na Do-lenjskem pr^cojna Marija Blatnik se je iz nesrečne Mubezni zastrupila.
Umor pri Št. Letiartu na Štajer-skem. V noči na 8. t. m. je neznan zločinec v Cogretincih napadel s se-kiro Marijo Topolnikovo in jo ubil. Njeno hčer je tuđi napadel s sekiro pa je ni usmrtil. ali ranjena je tako, da ni upanja, da bi okrevala.
»Noč osvete« je odličen igrokaz v 6. dejanjih, ki je včeraj dosegel v Kino Idealu popolen uspeh, h katere-mu sta v prvi vrsti pripomogla pro-slula umetnika Benjamin Christensen in ga. Karen Sandberg. igralca glavnih vlog. Sijajni so posnetki »Naš cesar in cesarica v Bočnu«. Ta spored se predvaja še do ponedeljka. V torek: »Ne imej požel jerja!« Zivljenj-ski spomini osamelega moža. Predstave vsak dan od 4. ure dalje, ob nedeljah ob pol 11. dopoldne ter od 3. ure naprej. V kratkem otvoritev Kina na vrtu.
Izgubljena je bila včeraj na Du-najski cesti nalica. Odda naj se v našem upravništvu.
Izdubljena je bila listnica z >Ur-laubscheinam<- in sliko z imenom Ku-naver. Odda naj se na Tržaški cesti štev. 2.
Novi seznam izgubljenih In najj-denih stvar! je nabit na deski pri c.
Ikr. policiiskem ravnatelistvu. Mehanično delavnico je  otvoril na Starem trgu št. 11 (Ahačičeva hi-ša) g. F. Batjel. trgovec s kolesi in šivalnimi stroji. Glej inserat.
Šesto vojno posolilo je raz-grnjeno v podplsovsnja.
Vsak m stoii svojo đolžnost!
+ Iz seje mestnega aprovizačnesa odseka, dne 11. maja 1917. Prihodnji leden se bo razdeljevala pšenična m o k a po pol kilograma na karto. Zaloga moke je zadovoljiva in bo mogoče še vse 3 nadaljne tedne honorirati v polni meri močne karte. — J a j c je do-volj v zalogi in se bodo poleg prodaje v vojnih prodajalnah, oddajala tuđi v večjih množinah pri ubožni akciji po znižani ceni. — Kakor je bilo že v časo-pisih objavljeno, se zahteva odslej od gostilničarjev pri odmeri mesa nakazila za meso, katera dobe od njihovih go-stov. Odsek vzame novo odredbo na znanje in jo odobri. — Nakupi se večjo množino sira. — Deželno vlado se prosi, da takoj prepove vsak izvoz z e-1 e n j a v e iz Kranjske. — Lansko jesen so razni prekupci in špekulantje po ćeli deželi neverjetno visoko navili cene za s a d j e. Neobhodno potrebno bo, da si Ljubljana pridohi rekvizično pravico v nekaterih okrajih na Kranjskem, da bo mogoče uravnati cene in obenem koli-kor mogoče veliko preskrbeti tukajšnje-mu trgu sadja. — Mestni aprovizaciii se je ponudilo v najbližji okolici gozd, ka-terega se lahko poseka in se na ta način preskrbi mestno pekarijo z drvmi. Ponuđeni gozd se po strokovnjakih pregleda in plača po navšalni cenit\f.
f Oddaia cene je« a mesa na modre izkaznice. V ponedeljek, dne 14. maja bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa goveje meso za on<? priglašence, ki imajo male modre izkaznice, in sicer 1 kg po 2 K. Določa se na-slednji red: od 2.—3. popoldne pridejo na vrsto stranke, ki imajo modre izkaznice s št. 7250—7500, od 3. do 4. stranke, ki imajo modre izkaznice s Št. 7501 do 7750, od 4. do 5. stranke, ki imajo modre izkazn. s št 7751—8000 in od 5. do 6. stranke, ki imajo modre izicaznice s št. od 8000 naprej. Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe V» kg, rodbine s 4 in 5 osebami*/* kjr, rodbine s 6, 7 in 8 ose-bami 1 kg. rodbine z 9 in več osebami I lVt kg. Vsak do naj prinese s seboj na- I kurilo xa meto,   k&teren J* dobu pd J
zadnji krušni   komisiji.   Pripraviti   je strankam tuđi drobiž.
t Oddaja ipehm za VII. okraj (Sp. Šiika). V ponedeljek, dne 14. maja se bo zopet oddajal špeh v cerkvi sv. Jožefa, in sicer na vsako pekovsko iz-kaznico 1 kg po 9 kron. Na vrsto priđe to pot VII. okraj, to so stranke, ki do-bivajo kruh pri konsumu> Oko-rnu, Kav-čiiu in Tušarju v Spodnji Šiški. Stranke se izrečno opozarjajo, da mora vsakdo prinesti s seboj novo pekovsko izkazni-co, ki jo je dobil pri zadnji krušni komisiji in maščobne karte. Špeh se prićne oddajati točno ob 10. dopoldne. Na pe-kovske izkaznice, ki veljajo samo za eno osebo, se špeha ne bo oddajalo. — Pre-tekli ponedeljek nekatere stranke nišo dobile špeha. Vsem tem strankam se je razdelilo mala nakazila in dobe špeh za-eno s VII. okrajem.
f Moka. Danes je izšla naredba za prehrano glede preniemoe določb o moki, ki jo sme posameznik pora-bai. Doslej veljavna najvišja kvota za porabo za nekmetijsko prebivalstvo se pač ne premeni, toda urad za prehrana si je z novo naredbo pridržal pra-vizo, da bo vsakokrat določil po r a z p o 1 o ž 1 j i v. z a 1 o g a li, k o-l:ko n a j v e č m oke je o d d d u r i na dotični odrezek nakazila. Novost v tej naredbi je, da ustvarja po-jem »najtežji delavci«; tem delavcem ostane dosedanja množina moke; zmanjša pa se kvota kmeto-valcem-pridelovalcem inde-lavcem, ki opravljalo težka kmetijska dela. Za prve se z n i -ž a kvota od 300 na 250 gramov žita, drugim od 366 na 250 gramov žita.
r Batocki o prehrani. Načelnik nem-škega prehranjevalnega urada Batocki je izjavil: Računati smemo s precejšnji-mi dobavami iz Romunije. V tesnem so-delovanju z zavezniki, z medsebojnim zaupanjem in iskrenostio borno p r i -hodnje leto premazali vse gospodarske težkoče. Brezpoffojno gotovo je, da homo tuđi letos do nove letine iz-hajali.
t Petrolej. Razne stranke so zače-le prihajati na mestni magistrat po na-kaznice za petrolej ter povpraševat kje in kako naj se petrolej snloh dobi. Vsi interesirani krogi se tem potom opozarjajo, da je glede petroleja izsla posebna naredba in naj stranke za sedaj nikamor ne hodiio. Kje, kako in kdo ga bo smel dobivati, objavimo prihodnji teden, ko bo vse urejeno in tozadevna naredba stopi v veljavo.
f Za semensko ajdo fn proso se Je priglasiti na ma^tratu od 14. do 16. maia. Semensko blago morejo prejeti le t\<t\, ki dotične vrste žita nišo sami nic ali ne dovolj pridelali. Imenovano semensko žito bo oddajal Zavod za promet z žitom in se morajo prigla^enci javiti od 21. do ?3. maja v dopoldanskih urah v nisarni Žitnecra zavoda, Dunaj^ka cesta 31. — Okoličani naj se istotrko od 14. do 16. maia zglase pri svojih zu--panstvih, nakar bodo prejeli seme pri pristojnih komisijonarjih ođ 24. do 26. maja.
f Kaj bo s kurivom? Vprašanje ku-riva postaja od dne do dne aktualnejse. Ljudje hodiio okoli prodajalcev premo-ga in drv, a ti jih zamorejo le redko zadovoljiti. Večinoma odhajajo praznih rok. Kjer se drva prodajajo na drobno (menda 1 kg po 10 vin.!) jih caka ćele gruče, a tuđi tu se ne more za sproti vseh zadovohiti, iz enosravne?a vzroka, ker ni dovolj blaga. Že sedaj je pa mestno prebivalstvo v skrbeh za zimo. Dasiravno je še časa dovolj — in baš zaraditega — kaže uvesti tuđi glede tega kako akcijo, da ne nastane napo-sled kalamiteta. Za to akcijo naj bi se n. pr. zavzela kaka korporacija, katera naj bi kupila za izsekanje gozeie in drva spravila v mesto. Bukovih gozdov imamo dovolj, a manjka živine in delavskih moči, kolikor jih je pač še na razpolago, so nujno potrebni za poljedelstvo. De-želarri tega dela sigurno ne bi mogli izvršiti. Za delavske moči in živino naj bi se naprosila vojaska oblast, saj gre pre-bivalstvu radevolje na roko. kjer le more in tuđi tnkai bi pomoči gotovo ne od-, rekla — in tako bi bilo polagoma v tem oziru preskrblieno. Seveda bi se naj premožni sloji na to akcijo preveč ne zanašali in kdor le more, naj si kurivo preskrbi sam, saj čim preje je ima, tem sigurneiši je. Ce je pa že kaj podobne-ga v teku, DOtem itak dobro.
t Pomanjkanje drv. Ljubljana trpi občutno na pomanjkanju drv. Trgovci z drvmi tožiio, da ni blaga. Vendar pa to ni res. V Podpeči, Brezovici in Borovnici je e-^tovo do 5000 sežnjev drv, a lastniki iih ne spravi jo v promet: najbrž so jim ogromne cene. ki smo jih včeraj onisali v našem listu, se premaihne. Kaj ni res; nobene pomnči nroti temu oderu-štvu in zadržavanju drv? Prosimo od-pomoči!
Razne stvari,
*  Kodanj brez premoga.     V Ko
danju je nastalo tako pomanjkanje premoga, da so morali ustaviti po-nočno ulično razsvetljavo. Oledali-šča in kinematografi smejo prirejati predstave le do trikrat na teden.
*      »Vojaške službe oproščenLc SodiŠČe v Koloszvaru na Ogrskem je obsodilo     gostilničarja       Hermana Csterja in 30 njegovih tovarišev, ker so potom    podkupovanja     oprostili vsakovrstne premožne ljudi vojašlce službe.     Obsojenci so dobili od 1 in pol do pet let ječe.
*  Padel ie na franeoskem bojišču odlični pariški časnikar Mihael Psi-hari v starosti 29 let. Pokojnik je bil vnuk Ernesta Renana, avtorja knjige I o Jezusu, in xot   naiznameoitcišega I
živečih franeoskih pisateljev Ana-tola Francea. Začetkom vojne je šel Psihari prostovoljno k vojakom in je padel kot podporočnik.
*    Vojna slika Iz časnikarskega življenja. »Voss. Ztg.< poroča: 2ur-nalist Ernst Zigelski   je     sourednik »Kownoer Ztg.«, katere glavni urednik je poročnik Osrnan. Ker Zigelski nekega Une ni hotel napisati take kritike, kakršno je žele poročnik     Os-man in tuđi ni hotel podpisati kritike, ki jo je nato Osman sam napisal, je bil kratkomalo odslovjen   in   poslan na fronto. Nemški časnikarji hočejo proti takemu postopanju protestirati.
*    Senzacijska    vest.      »Pcster Lloyd« trdi, da se je bivši ruski mi-nister zunanjih del. Sazonov, posku-sil 4. maja zastrupiti. Zanustil je pismo, v katerern pravi, da je hotel protestirati proti temu, da so ga točili od njegovih prijateljev in da je s svojo smrt]') hotel resiti svoje prijatelje. Dalje poroča »Pester Llovd«, da je Sazonov uinrl, njegovi prijatelji Suholski, Mihajlov in Kereskov    pa da so si prerezali žile, a sa bili re-šeni. Stolno mesto resnice pa Budimpešta pač ne bo nikdar postala, če-prav izhaja tam »Pcster Llovd«.
Pri trganju v ud»hf revmatizmu v glavi, pleč'h in bokih povzroči naravna Franz - Josef grenčica lagodno odprtje telesa, ki hitro izprazni pre-bavTii kanal in sečnice, pospesi pre-snavljanje in izčisti kri.
Darila.
Neimenovan trgovec ki je že opeto vano darova! znatne zneske v dobroćelne svrhe, je izročil vnovič mestnemu magistratu 500 kron za aprovizacijo ubožnih slojev in 200 kron za Dnevna zavetišča za ubož-no šolsko mladino.
Povodom poroke deželnega poslanca !n ođvetnika dr. Frana Novaka z gospodično Vido dr. Treotovo, sta izročila gg. dr. Fran Novak in dr. Karei Treo 200 kron mestnemu aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih slojev ljubljanskih.
Za vđove in sirote padlih kranjskih vo-jakov je darovala neimenovana gospa sku-piček svojih prodanih las v znesku 3 K.
Rdeči križ. Sodišče c. in kr. V. armad-nega poveljništva je poslalo deželnemu in Eospejnemu pomožnemu društvu znesek 36 kron 06 vin. na prosto razpolago, za kar društvo izreka dolžno zahvalo.
Za slepe vojake. Mesto venca na krsto gospe Schuniijeve je poslala deželnemu odboru v sklad za nameravani deželni zavod za slepe s. A. Rutscher. vrfova V Ljubljani-znesek 15 K. Bog plaćaj! *              •
Upravništvu naših listov so poslali: Za zavod za v vojni   oslepeie vojake:
Rajko Lukman v Ljubljani  15 kron, mesto venca na krsto gosp. Fakina.
Za harmoniko slepemu Slovencu: Lili Guštin, trgovCeva soproga iz Metlike, 160 K.
Srčna hvala!
Izdajatell tn odgovorni urednik;
Valentin  Kopitar. I astn«na !n tisk »Narodne tiskame«.
MATmONis^1
/ JEDfNSTVEN
#  u svoJoi
I  ANALfTIČNOj I      KAKVCČi
|    NlJBOufe   \
IcaAVNANAJSIGUft UUfi PORODIČNO 1
rtćfi    I


-
Globoko užaljenega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogoč-nemu dopadlo, našega iskreno Ijubljenega soproga, odnosno sina, brata in svaka, gospoda
hššnega posestnika in trgovca v Novem mestu     I
danes ob pol 9. uri zvečer, po daljšem bolehanju, previdenega    I
s  sv. zakramenti za umirajoče, v 39. letu njegove dobe k sebi
poklicati.
Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek 10. t. m. ob 6.
uri popoldne od hiše žalosti št. 93.  na glavnem  trgu  na  tu-
kajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.          I
Dragega pokojnega priporočamo v blag spomin in molitev.    I
NOVOMESTO, dne 8. maja 1917.                                    |
Žalujoči ostali.
Prosi se tihega soialja.                          I
v deželnem gleialiiču.
¥ sobolo 12  maja ob pol 6. In 7. zvečer, v nedeljo 13. mafa ob  3,  pol 5., 6.9 pol  8. in  9. cr!  svečer,  v  ponedol^ok  ob
pol 6.9 7. la 9. ori zTečer:
na višku svoje umetnosfi v drami:
V
w
Ta fiUa i# eaa najbolj xrelsh ustvaritcv modernega kina In bo do«
iivel pravi triompf.
tflf" Cesar in cesarita v Bolcanu.
Vojska v alpah.
NajnovejSi vojni film.            Čudovito krasni naravni posnetkL
V toboto 12. mala ob 4. vi popoldne, w nedeljo 13. maja ob pol 11. ari dopoldae 1b ob 8/« na 2 popoldae, ¥ ponodol]ok
14. maja ob 4. nrl popoldne
velike predstave za otroke
z izbranim novim vsporedom.
Tadl pri  tok predstavah  sija|aa iilma nC«sar la o—Mita w
■■Umbm bi pT«lika v a^ah%
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 12. maja 1917.
109. štev.
Mani piikn
tuđi   invalide,   na   stalno   delo   proti   dobri
plači. sic«r na bofjša in Strapacna dela^kakor
ludi za popravila. I*** KOS, tokarski
meiater, Zagori« ©• Savi ste*. Ili.
^ftf^     Dobro ofcranjon     ~^a]
pisalni stroj
se proda               1575
Gradišće štev. 151, levo.
STANOVANJE
x enp soboi kubinio in prftikll-Bamli v mestu, se zamenja za ¥€$Je ¥ scestu ali ¥ Spod. iiikU
JSasiov  pove   uprava   *Slov.   Naroda«.
1544
Jk^ak.     C3     1     O#>
Kupim kolo   katerekoti   znamke.
Ponudbe   s   ceno   na   naslov : Ni-
kotas Tr/iEscb, Ljubljana, Da-najska cesta Si. 48.                  1574
Kontoristinjo
dobre mol, sprejrne karto-nažna  lovama  IV. BONAČ.
156 1
zaneslji? in deber delavec. se Sprejme takof ▼ trajno delo.       1579
Alolzi? Lencek, Ljubljana
$v. Petra cesta Stev. 29. =   Proda se tako] lepa =
velika bi 1 vrlom
in  d^foriščem.                     1576
Naslov   pove   upravni"t?o    »Slov. Naroda«.
Uš-M za (svije
je   na?fr©!*ša   značka.   Zahtevaite
cerAU.  D?3bcle«kre:ns  za  čevije:
rredaialna,   Kra&j   II-,   Prater*
strasse čtev. 66.       1314
Zemtna pomidba.
35 tetni trgovski Pomoćnik jisii "sr.anie situiram dame v Svrho 3^nitu€- — ćPisma pod „&rij*1nost 15W na upravn. „S&v- Jtaroda".                       1519
*                                     $                         -
izurjena   v   trgovini   s   papirjem,   se sprejme. Ravnotam
fcomptoristinja
ve£Ča knjigovodstva, strojepisja in stenografi ie. — Pismene pooudbe pod „St. 183! 1577" na upr. »Slov. Nar.«
Pređa se li proste roke
¥ Ljubljani ca. 10.000 m* velika. obstoječa iz travnika in njiv, tik ob kolodvoru, pripravna za tovarno ali drugo, ker se lahko vpelje industrijski tir.                                          1578 Naslov pove   upravn.   »Slov.   Naroda«.
Zemtna ponudba.
Udcvec, obrtnik 40 let $tar, s* Je// poročtti po vomi alt tako/ med vojno s poštenim dekleiom ali vdovo bre? oirok *J mesta ali dejtle v 5?*a-ro$H 30 do 45 let. Meleio bi se neka; premojjen)a.                                1583
Pisma, če mcjoce 5 slik° na* £c :*cž-'}£?o xa uvre *n. *S'QV* Aar* pod „Srzcn? y:v:;siie 1898 3 1582*.
wM uli $ ta.
Ponndbe   se   prosi   pod ntevos/ 1M9M om upravu. »Slov. Naroda«.
I*ČO   »•
dobra kuharica
pošteno delele, katera   tuđi  druga vsa
do*iača   đela   razume.   —   Kje,   pove
upravniStvo  »Slovenskega Naroda«.
1541
nanfaktara
\   *wh\ Stagor
' taj L riK;nmti. I f.
Ceniki   z zdravni§kim
poukom  gratis  in  fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah.      143
«V   Ulwm ooo ali dv»
ženske delavke
za  razna  deta  na tesališču  in na vrtu. Franc Ravnikar
oblast, sknseni mestni  tesarski  raojster
Ljubljana, Linhartova ulica 25.
[500kron!
f^Vam piačam, ako moj uni-f   čevalec korenin Hl salu« | ne   odpravi   v 3   dneb   brez   bolečin    Vaših   i kmrffh    očes,    kradavlc,      «MiMtBMr. Cena lončku z iamstvenim pismom 1.75 Kf j 3  lončki   K   4-50,  6   lončkov E 7.50.   Na
stotine zahva'nih r'sem in  priznanj. Eeratay,   — Eo^tcefKassa)   Postfach   I IX 307,0grsko.               3663
Saltiih Uijn
in hrastov les
Tsake    razseinosti    Irapafe   po na(Tiijih cenah aMeks. Beseaberg i Oras>c, Aaaestrasse 22.   1581
REALITETA
▼ Kandi}! pri Movem mesto, ki se
dobro obrestuje, z maJim vrtom, veliki ni prostori, hlevom in ledenico, ca. 10   oralov   bukove£ja    ^ozda,   se   pe
prlamemi eenl proda.                1.569
Pismene   pooudbe   jp   vposlati ^a odvetniŠko   pišamo   dr« OtSJia   Vw\-
lentschafa. Ljoblisna.
Kdor želi
sklealtt tlvljensko xaTaro7aa|e in |e sibkejseffa zdtavfa alt pa |e bil od kake iraft savsroTal-clce ođkloniea, nt\ se radi takef-iafega \n k-rezplaeaefa p#]asalla nemoderna ebree mm post«! pre-dal it 23, LJabljasa.    1559
Slamnate šolne
za dom i«             i
slamnate podplatc za f dvije \
sosa zatel  lzdelovatf na debelo laJihpri9Or9ća?B,ketaadf>mestilo ; sa drago «sB]eao obatov, posebao za delo ▼ sobak.         235
Foskasito, ae bode Vam tal.
I^i?o O^r^ir^
tavama slastalkov * Stoka, posta Deaatale pri LiakljaaL
Josip Jug
pleskarski in Kkarski moister
Ljubljana, Rimska c. 1S.
%e priporoča  caojenema  občinttru r* ▼sa ▼ to stroko spadaijoća dela.    1114
SelidM ta totaa postroiba,

pTodajalka
mešane trgovske stroke, pridna in zanesljiva
sMe stlsisiaaia stasta, sa poneie. Ponudbe pod ^Jalif SO  1550" na upravniStvo »Siovenskega Naroda«.     1550
Srbe^ica, kraste,
izpušcaji in lišaji
so zla, katerih zdravljenje zahteva veliko previdnost. Absolutno zaneshivo sredstvo zoper te je PA1ATOL — domaće zdra-wllo. Ne umsže, je t>rez duha, zato tuđi Čez dan uporabno. Veliki !onček 3 K, dvojni lonček 5 50 K. PA2ATCL sipm pra*ek varuje občutliivo kožo. Škatljica 2*50 K. Oboje se c!obi proti vposlatvi zneska in po rovzetju v P&rf^fol-tvoi*-■Id, Badiam esta, VI - 24, Eotvos U. 20.
meumaci$sna podvezs,
-^■«^te^      -dravnićko pri^oroCeca.
^   V?ruie prea  prthlajenjem, u   komodna      in    praktična, varčuje   rerilo   in   ostane vednn mehka.   Kompletni garnituia   3   3 50.   6*30, leta   trpežne   U   7-50, 10. najfinejŠe 12 S, Dorto   95 vin    I/rr.iv:t!ni aparat za ž-n^ke K 3, 12   tS. 20,  25; razno^ilja   se  d'skretn**.    Eiqi*.   T&lotjz Potoky, Dtioa'; Vi 14. ttiegengasse 15.
tfci/đlia/
Najbolje za zob*
135
i
zgovorni go?podje in d^me imajo  I
priložnost,  da   sodelu:ejo   pri  pa-  I
trijotični  akciji  in   poleg   tega  še  ;
dobro zasiuŽijo. Akcija traja krc^  I
3 meseco   Por.:r!  e nod  ,;^ste!-  ^
ligent nad beđ&riiig C5 157 a1   \
na anenr   t-ksp. Jos A. Kienrcich.  |
r"~* "i
G. FI^ijs
■»■ Gosposka ulisa 4; -** .
! nadstrop;e, levo           K'64 j
Ursđao dovolfem?, 4e 59 !**♦ cbsto- = |eča aaistareiša iJislsHans^a      i
tiUđtCuUiGl!!!;" 1L;4w;lI;( ili mULZu   ■
v    udobnost     cenj.   občinstva     zopet      v | arodi^ću   mesta.                 >
i     Priporoća in nsme^Oa !e bol^io     r,  \
Sili iSEai? ¥1359 Iđ! i
ter i5Če nuino:                         '
kaharfe«, sobarice, vamhinje, čakle za ▼se sa LJubMano in xuaaj, Dobro olačilo
in  stalna mesta, -a tnkm ali pozne.e   Intel:-   .
ppnten personal, od?ofiteiiiee, i$?oda slke, < otroske Tarvhlnie xa pel  ali cell dan
se toplo pripo;oča;o.
Pri Tiafljih fpraiinjih se prosi za odgovor zaamka.
■aBBBBBBBBSSBBBBSBSBSBSSSSSBBBSBBBBBSBBB^^^^^^^^^***^^""*1^^^^^^^^^^^*^^^"8^*^^^^*
LOSUS KlIS i
■a'b+lfs* kakevesti pe 8, 10, 12f ! 14  im   1S  kresi;  lasne  podloge Krepp sli Pytboa ia lasae nsre-siee   v   vsek barvaH;   „NEHIL" bsrvm sa  lase  ia brado  eđ Dr. I BraHea   rfava,   temaerfava   ali \ ema pm 1 trn 4 K ttd,, vse se ao-ttssie, sfMesl|ive> blate priporoća ,
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št L
Vmmmrl larmdi vs#Utoasita ▼ volasko asaSsovaalo f« tokal odprt sesio sa proaVt* blaga fa sfef r ^:**«« «!an sam© o4 $  tfo « - i  ia   v  i;^ ^' ,.   o i   d t!o 1S
Dekle za vse
(ni ji treba kuhati,) se liče %M takoj.
Plača 20 K mesečno. —   Naslov pove
upravoištvo   »Sloveoskega   Naroda«.
1584
BV"   l^£e se ve6   ^sM
ogljarjev
proti dobreian plaeilv. — Več se poizve pri tvrdk* S. Eieng, Ljnb-liass, Sodsa alica štev« 11.     1548
!   So lislso pljoia ozdravljive ?
Vsakemu dajem gratis na znanje, da sem se oproslil bolezni v pljučih, astme, kaSlja in čelodčnih bolezni. Po ceni sredstvo, ki se je vsakdo lahko nabavi. Pošijite svoj na-lančni naslov na Astral-tovarno, liker brez alkohola.                        113S4
\m nmm., i^a mv,&i uiua stev, 3.
Mnogo zahvalnih pišem.
rrodajalko
dobro, tuđi lahko starejšo moČ, katera je že malo steklarske stroke navajena, ali pa   6e   ima    dobro   voljo   se lahko
!       strcke -rivadi. sprejme tako| ! Avg*  fljnoSa,   LjubSjana.
i                                     1536
se išča, stihOf  pripravno za za«
lor?o pohfištva, če  mogoče   za ta*
koj ali sa 1. avgnst 1917.
I smotani se kupi we£
^agoito^ ogija
Ponudbe na po&ini predal 144, i Izubijana«                                   1562
enonadstropna
s tr^ovskimi prostori, trgovsko opravo, ' obširnim sadovnikom in vrtom za ze-j lenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem \ ob železnici, sedež okrajne sodnije, se j ! po ceni in pod ugodnimi pogoji
proda.                              1418
Pojasnila daje  odvetniška pisama
Dr. Fs«ana Poček, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 11.
s      &š£ia?skl arad v Posto]nl
. sprejme   takoj   ali   za   pozneje   event. i               pod ugodnimi pogoji
-4JI 1^9     a^SMs.    flP^H^     ^^aV^i^     sH     ^^k^a*       aflsife^     tf^ftl    ^s^Hhi
in                          1534
sfenotipkarico
s prakso ali začetnika.
Ponudbe z navedbo ev. dosedanje prakse   in   zahtevane   plače   na   naslov
RCtarfa J. Kc^efa ^edaj v 5radcn9
E^T   Proda se   ~W*
ki ima 45 oralov zaraščenega gozda, 40 oralov njiv, pašnikov ter lepo gospodarsko poslopje; pol ure od želez-niške postaje na Dolenjskem, okrajno glavarstvo Novo mesto.
Csna 7O.000 kron.
Ponudbe pod „Prodafa pose-siva 1234" na upravništvo »Slovenskega Naroda".                                  1284
Kontoristinia
% dftsetafttsećmo prostovolfno prakso, teli prtmerasga masla, gra tndl kol •lagatalćarka. Nastopi lahko takoj. 1549 Ponudbe pod tvMa1 10 1449" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
SST   Na prodaj!   ~¥E3
Velika pritlitoa stanovanisKa Hita
2 velikim ograjenim sadnim vrtom, pripravna za vsako obrt, Najboljša lega, zraven želez. postaje v ljubljanski okolici, se po jako nizki ceni proda. — Pojasnila pri Anton Remec Zgontja ilSka St. 41.   1524
(gosli)    staroitalijanska,    se      kupi. Ponudbe   z   natančnejšo   navedbo
na H. erossm&nn, viš|! gszdar, rortb b. Traglwaag, Zgoraje Štajersko.                                   1478
Odda se v na;em pod Uredno ngodnlml
pocjoii, dobro vpeljana
G 0 ST i L N II
vlepem romantičnom kraiu na Doleal-skeia, eventuelno tuđi na račun. Stanovanje je meblovano, za najemnika prosto, istemu stoji tuđi več polja za obdelovanje na riz-polago. — Cenjene ponudbe na upravništvo »S!ov Naroda« pod „F. J. 3./1415"
Sprejme se aknšena in marljiva
vzaoiif&liio
(ali bivša učiteljica), k dvema deklicama z dobro plačo in ćelo prehrano.
Ponudbe se prosi pod „Vsfjojitsliica/
1540" na upravništvo »S!ov. Naroda«.
Oflvetnii kandidat
i s snbst pravico po § 31. o. r.,
zmožen samostojno voditi pišamo, se je   vrnil   od    vo'ak-ov    in   bi   sprejel
mesto koneiplienta«     1555
Ponudbe   na   upravo   »Slov.   Naroda«.
stareisa močy vofasČIne prost, išče siužbe sktadiš&uka, prodajalca ali ka] slienega, za
takoj. —   Pismene   ponudbe   na uprav »Sloven=Ve£ra    Naroda«   Dod   „VOJa*
ižine prost 1546".    1546
vseh vrst in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najdražje             1202
X  trgovska  tvrdka   K
J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
Osi ttjla trn
ter one, kl siso bile sprojete k savarovanjo, so zaTarajeJo za slnžajl smrti s takojšno polno veljavo. Pojasnila daie brezplačno glavni zastop ¥ Lfabljanl, Kongresni trg štev. 6, DL nadstr.,
SetlDC.                   1568
::    Vsakovrstne   ::
fiisinirfiiic@
^91 S% ■■■■■£ ar^^b^
priporočam     gospodom   trgovcem    in
slavnemu občinstvu'za obilo naročitev.
Cene pnmerno nizke, postrežba kakor
je v tem času najbolje mogoča.
tovaraa slamnlkov v Stoba
pošta in žel. postaja Domžale pri Ljubljani.
I       Podaljšaj svoje življenje!
Mo^oče je  podaljšati  si življenje,  preprečiti  bolezni, bolnike! j ozdraviti, slabotne pokrepčati,  nestanovitne trdne in nesrečne-!                                       vesele storiti.                                      ,-
i           Kaj ti£i za vsako boleznijo?         \
Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev, in  sorodnikov,  razočaranje,   strah   pred  boleznijo,  nepravilnos i živetje in drugi vzroki.                                                                              .
!                                 Veselo srce
I je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur, kdor piše ponj
popolnoma zastoni.                 isss ]
I V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da j i bi bil oviran pri pokliču, moČ živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, ■ potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti.   Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure. !
i Naslov: £a$i Crs*£t ]2rUn 2. V-, jferigrifgj:si?i-ssc .63, &L 456. I
109. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 12, maja 1917.
Stran 1
Najlepši kras ženske
•• ••■• lUkOTu«, tafat, trtm fra«. Gospe, kl se v tem
oiiru ne Cutijo popolne, naj piSejo na Ido Krause, ki \\m  poSlje
brezplačno na podlagi od nje preiskuiene metode, diskretcn ivet
y STrho pridobitve idealnih, okioglih oblik.            1455
Ida Kramef Poiim, (Pressburg), Ogrska,
Sdiaaizairaaaa 9. nitrt '4H
"^^^^—^^■^t   aaaaaaft] rdc2inon*obrazu^'dečnos,ogrci,pri-mL         r"   ^^m^TmCi^ S^» gube in ohIaPno kožo vse na pak e
polti odpravi zajam, staropreiskušena
dr. A. Rixa pasta Pompadoup.
PoDolnoma neškodljivo. Poizkušnja K 150, veliki lonček K 4__   Đr. A.
,                           Uza biserno atfftko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen,  ste-
j klenfca K 4*—. Diskretno razpoSilja &r. A. attz, kosa. labor. Dmaaf *» w laklcr«r-; ££f»se 8 E. 7a]Oge v Ljubljani : drog. A. Kare, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni s                      »Pri Angelju varhu«, »Pri Mariji pomoćnici« in drog. VVolfram.             1567
od 14. maja 1.1. do 26. maja L L prodala karlovovarskega por-ce!&ca7 pložavtsaste In emslfske posode, tsr posođe Iz Utore. Za msogobrojeii obisk n prlporoča
______________________IVAN KUS.
Varsfveno zavarovane
sa edino dobre«           uss
K. A. K??EGASt LlubBjanaf
Sv.  Petra cesta ŠL 2, I. najveći« trgovina eSekt. žspnih svatiSk in baterii na Kranjikem .
Srbačlco, hraste, izpušcaje, kožne boiezni, stare rane
odpravi  hitro  in sigurno
las^tarsko mazilo.
Ne urraže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu    spadaj, jantarsko milo   4 K.   Izdeluje
fisrd Sandor, lekarnar, Na^y Koros 30.
/UBERDER, \SALBE  M
AH ae hofeete svojega       j
^brofinaf ischiata |
korenito iznebiti ? 1587                        Ti sočl že czdravljenl I
Bolećtne ndib ;n fcleakih, otekll ndje, skrlv ijene roke m noga. rijani© boden i e v raz ličnih detih telesa, četo oolabela oći bo  posledice rev-
matičnih in protinskih bolečin.
Nudim Vam ndraven produkt za zdravlienja.
Nobena   univerzalna   medicina,   temveč   zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati narava bolnim Ijudem    j
daruje.                                        i
Vsakemn brczplačca posknšnifi.
PiSi'e mi takoj, da Vam po51jem svoie zdravito in
poučno  razpravo brezplačno.   Postanete   hvaležen
moj privrženec
flćvizer   Heilschlamm,   A.  O.,   Budapest   VII. Thčk51y nt 27. Abt  244.
otroSkih vozičkov
"mm" time.
BLPaklč
Šablona   •   16   monograml,   pH-
merna   za   namlzne   P*^t*t   servl«
etc,   žepna   robe«   in  vseh  vrst
perllo •• dobiva pri
TONI JAGER
£]ub!jana, Židovska ulica štev. 5.
medni otelile
: za gospode :
Ljnbliasa,
Franca Jožefa cesta 3.
VojaSke in uradniške : uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L. HIKUSCH
Ljubljana, Mestni  trg  15
priroroča svojo veliko izber deaVnikov in solnčnikov.
I   Popravila se izvrSujejo točno in solidnu
Kostanjev les
•dim rfolflosti, IO oni debelosti naprej « dablih in pole« nih kupi po najviiji oeni tvrdkai                  90
J. Pogačnlk, Lloblfana, Mar. Tereztje cesta 13.
|Srbe<ico9 hraste, izpui2aje
I                                                                                                                                                                                                                                                                       odpravi  kar  najhitrejSe MDr. Flescha  rujavo   mazilo".                         I
Mali   lonček K   1 60,  veliki   K  3'—, družinska  porcija                 S32  I
K 9*—. Z dodatkom, kako se uporablja, se naroča pri                         I
Or. E, Fteschs Kronon-Apotheko, Raab (GySr). Ogrsko.     |
Planine. MuMi X^,
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
I                      detelfaa, travna, vrtna In hvaleina cratlldna
I                          semena sa drobno In debelo prlporoća
Sever 8 Urbanič, Volfova ul. 12.
I
^^ Tehnicna pisama   ^^
zm izvrSitev vsake vrsta načrtov, proraZunov. Oblaitvano kottc zasabna posredovalnica za nokuo in prodajo zemljiič, gozdov In posestev
VALEUTIli ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14.
Isvršujem tuđi na faljo privatne cenitve v mestu In nm deSaJi. Prodajald
in kunci naj  te obrnejo na  gori  osnaženo posredovalnlco. Pravsamam
ludi stavbimka deSa in nadzorovanje. — Tajnost zajantCena.          30
KreHitHsga na ne Mm OnltljaiAe
se vrši
dne 22. maja 1.1. ob 3. uri popoldne
v hranilnični posvetovalniti
s sleđečlm dnevnim redom:
1.   Čitanje zapisnika o VIIL rednem občnem zboru*
2.   Od borovo  poročilo   o   društvenein  delovanju  v letu 1916.
3.  Poročilo računsko-pregledovalne komisije o ra-čunskem zaključku za osino poslovno dobo.
4.   Določitev stevila odbornikov in njih namestnikov ter voiitev teh upravnih organov,
5- Voiitev članov raeunsko-pregledovalne komisije in njih namestnika.
6.  Sprememba pravil.
7.  Raznoterosti.
Fran Ksaver Stare,
1585                                                                           predsednik.
■■■•■■1»»aa»»aaa»»»»»»»»^-----'------------------------------------------------
•HB         aaHlB^BllH    HaaH     ^bUH       BaaBi^^BBlV      B^B ^Hb         ^bIBHbHHH         ^^^al^aHa^Zi      ^SJJB^Bl        a^aa^l  ^b9B                          aHaH^^alla^       ala^H ^alaft         HHh*^K^E        ^^^^^S^      ^^S  ^Kfl
( Delniška glavnica: K 8,000.000—.                         PODRUŽNICA    LJUBLJANA.                        Rezerve: okrog K 1,000.000-—.
(     SraStlEMAs Vlog* ■« kopito« in jifa obrestojc po čistih 4%-
(                            Vlogo u teto« la iira rataa proti -»jujodacjšemu
*                            obrestovanju. Dfi^a se lahko vstk dan brez ozira na mora-
;                            torij- Reotni davek plača banka iz svojega.
(    KUPUJE Dl PAODAJA: Devize, valate, vrednostne papirje ttd. io srećke
(                            c kr. rairedoe loterije.
(                                                        ---------------------------                  ----------
J               Brzojavni naslovi JAORAN8KA.
Cmtralas
Trst.
PrtratalM i
Dtinaj
K«tOP
■•tfcovl*
Opatija
Spljat
SSBOUTIEA; Menice, devize, vrednostne papirje itd. DUAJAi Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. BAJE PBEDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PUnOU: Borzoa naročita io jih izvršuje najkulantneje.
Telefon ftt. 257.
Slian 8
»SLOVENSKI NAROD", dne 12. maja i»a7.
iO9. stev.
Oficijelno subskripciisko mesto
Ljubljanska  kreditna banka v Ljubljani
ta af*M pmšgmšalmm v fpHlHp Cslt/oa. Tnta, Sarsjatm, Gorici (t &. L{ml>ljaaa) ta Celja
sprcjema po originalnih pogojih prijave na
s^s=   šesto avstrijsko vojno posojiSo  :=^
l. i-istno đ. j. S'-2°o-iiB ^oitiafljito M. psi) a 1925B a i lf- m -lista mu SVViie l. mala 132/ vratljivs feoe sliatte š s it- a UM- oa
in dovoljuje vaakomur V20/0«no bOltiflkaCijO«                                                                                                        Pojasa^a in tiskovine so pri blagajiiah banke na razpolago.

dobro   starejšo   moć,   sprojnie tako]
Avij.  Agno!ay   Ljubljana.
Vešča mora biti slovenskega in nemŠkejra jezika v govoru in pisavi ter tuđi izurjena v strojepisju.              ]535
cfnpcroča c~nj. damam tu in na dežch   na   Dunaju   oscbno    ubrane
novosti
krasnih /(/obu/(ov ===^
^^ in čepić
finoga okusa ja dxme m defrice. Sl^*    ćPo.^raviia  se sPrsjzmajo.
Zalni  klobuk*   vedno v szlogi.   "Ifflg    j
Solidno blago — ni^ke cene.               \
mešans stroke z večletoo prakso |    želi spremeaiti  svoje  đosedanie
I            mestO. Gre tuđi   na  deželo    1561
Ponudbe pod „PrOdaj alka 1561" na
upravništvo   »Slovenskega  Naroda«
I       ——  Sprejme se  ——
i
izvežbana tuđi v blagajniČarskih poslih. Samo prvovrstne moči z večletnimi spričevali oaj vpošljejo obširne ponudbe
s sliko na  tvrdko Frano  Seršen. Ljutomer.             1518
:       oUm svoje priznano najboljse in najpopolnejše
..:..; siualne siroje
ki imajo tih in lahek kroglični tek kakor tuđi pOTSOđ prlljnb«
ljeaa In lahka                                  1150
P^cii vosna kolesa
s trpežno pnermatiko kot pred vo>no.
P-jl^      1^#%|#  53eci-a'na trgovina s Sivainimi SJ^fls    "Cl!  sirojif voz. kofesi in pos. deli
yobijana 9 Sodna uliea štev* 79
zraven iustiine palače.
I Pmi i mmli li krpanji ntlli ia ropavic ImiHihi.
:   Vedlfitaa pKfnsns garancija,   t

A- & £• Skaberne
Mestni trg ft. 10.
Krasna
\\w\\\\\ darlla.
SvetOTMozBasa lomača tvrdio. Naiveda Izbira
ur9 verižic9 prstanov in :: I epa darila. :;
Posebno velika izbtra brttjMtov.
Vabi  za  obilni  obisk
FR. ČUDEN
Preiernova ulica 1,
natprcU fraaiiSk. urtvt v UnM)aai> )(ajv<Qa izbin prdzhd. vtjaOi wt.
Kupujem in proSajam:
bodisi pohištro, Ete!r!ci2i2i39 že-!ezoy sulice, porcslaa9 cražfe, podobe, itar deaar, sploii fso, kar Je  najmas] 50 let staro.
Obenem kupim staro zobovie. Posredujem za hiše, zemliiš^a itd.
Albert Dergsn:
brivooinkoncesiioair^aJ starinar
Ljubljana, Fran^fškanska ulica 10.
Prejv C Dal1!ni Pre|V Gorici. I o  ĐuilSi Gorici.
Ljubljana, Stari trg il 28.
Možka in ženska
) dvokolesa
s staro pnevmatiko,
Sivalni % troji* gramofoni,
električne   iepae   svetllke   že
kompletne od 2 S. NajboljSe baterije.
Poirtup niska cena za preprodajalce
jKCchanična delavnica
na Starem trsu št. u
v /lučice* kiši polcg goriške kletu
Popravila in prccbleke ::    točno inceno.  ::
Popravila inpreoblekc ;:  točno in ceno.   ::
Majcenejaa
lrl ^a^ aflEs II 1 9 m ^đF \
in solnčnike
domačega   izdcika priporoća
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidstiai1
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulici 4.
Stroji za strlžen]e las a 10 K. Ssritve od 2—10 K. Brivskl aparati, brlvske kline
^    Ea|bol{Se kakovostl po najnliflh cenah pri
A.  WE!SSBERG,  Dunai   II,
Untere Donaustrasse 2315.
Specijalni cenik odd. IV. gratis.        Za trgove« en groš cenlk.
IzdelO¥BĐie DnntiBsMb tpm.
OstonovUeno 1866. MoskOi damsko In otroško
i^"     lastnega   izdelka     ~WR
daleč znano zaradi izboroega kroja, točnega dela, znternih ceu
prlporoča
= C. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti.
častniških   uniformirani,   zavodov,   sa«
mosta nov i. t d. ¥
LJUBLJANI.
Pei*ilo po meri se izgotavlja najhiireje.
Istotam prva kranjska
Bfalia i« li y ia pe fila.
Motorni obrat,
HafegEie varovanle perila.        Hajnovoiži rtroli.
Priznano naJpoSteaefša posfreiba.
Meliii perje, pati ia kapak.
Perilo
za '■mm zarede?
v  zalogl>
Perilo         1
za deteta      1
v aealogla           ■
Koški kiobaki.
Sportni predmeti.
Kopaluo periio    ::    Đr. Lahmaaaa zdravstveno perilo.
Dr. Gustav Jagrovo volneno porilo.   s:   Perilo TETM.
^--------------------------------------------------------                                                                                                            ___--------------------^m^_^^^^^^^^^^r^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^—^^-^-^^^^^^^^^^^^^.^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m^^—^^—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------          -^^^^^^^^^■HH^^^^^HaBBBaM^BBBaaBaBIBaaBBHHHBBaBa^^^V^BMV^^B^VM^VaiaiBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJBJBBJ
■>*i>«>HMi   Oficijelno subskripciisko mesto   »»^—■■—■»j™«™"-^                         j
Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani
sprtjema prijave na                                                                                      j
šesto avstrijsko vojno posojilo.
Poj—nila fr tfajfcpwlw — dobtirajo pri blagajni banke v Stritarjevi ulici SL 9.                                    I
109. Stcv.
.SLOVENSKI NAROD* dat 12. maja W7
Stran »•
Ententni vojni cilji.
Bsrolinska      »Tugliche     Rundschau« je priobčila članek, v katerem informujc    nemško javnost o vojnih ciljih združenih sovražnikov. Iz teh člankov naj bodo posneti najvažnejši podatki. Angleška je vsled prevrata na Ruskem premenila     svoje vojne cilje tako, da so v scglasju   s proglasom nove ruske vlade. Ne govori se več o uničenju Nemčije    in tuđi najbolj radikalni an^Ieški     listi hocejo le zlomljenje pruskega militarizma. To se more doseći le na bo-jisču. S sedanjo nems!;o vlado se ni pogajati in liberalni tisk je tuđi za to, da se s Hohenzollernci sploh ne skie-ne mir. Mnogi listi zahtevajo, naj se kaznujejo tuđi tište vodilne nemške vlade, ki jih smatrajo Angleži      za provzročitelje in glavne krivce vojne.      V teritorijalnem oziru zahteva časopisje na podlagi VVilsonove note, naj se vresniči narodnostno načelo in vrne Franciji Alzacijo in Lo-taringijo, poljske dežele Prusije    da naj se združijo s Poljsko, ki naj bo več ali manj neodvisna, Trst in Tri-dent pa naj dobi Italija. Tnnogi vpliv-ni in vodilni listi zahtevajo razdeli-tev Avstro-Ogrske in zđruženje ju-goslovanskih pokrajin s Srbijo in ro-munskih z Romunijo, dočirn se hoče-jo drugi listi, med njimi tuđi radikalni, zadovoljiti z uvedbo narodne av-tonomije v ohranjeni skupni avstrij-ski državi      Časopisje lorda North-cliffa se glede Turčije postavlja    na imperijalistično stališče bivše ruske vlade, dočim pozdravljajo    liberalni listi z radostjo izjavo ruske     vlade, da    Carigrada ne zahteva za svojo posest. Avtonomijo Armenije   smatrajo vsi listi za potrebno in prizna-vajo, da mora tuđi Angleška kaj dobiti iz turske posesti.     Prcti splošni razdelitvi Turčije so pa liberalni listi. O nemških kolonijah pravijo listi, da jih Nemčija ne srne več dobiti.  Glede  vojne  odškodnine smatrajo listi vseh barv za satno po sebi umljivo, da mora Nemčija      plaćati vso škodo, ki jo je provzročila     v Belgiji, na Francoskem. na Srbskem in na    Romunskem.      Northcliffovo časopisje zahteva, da se mora nem-ški     kapital sploh izkljueiti iz ćele oblasti     britanskega imperija in da mora      nemškim  iadjam biti  sploh prepovedan pristop v angleške pristane. Dalje zahtevajo ti listi, da se na podlagi sklepov pariške     konfe-rence izvrši vse, kar bi zadušila gospodarsko občevanje Nemčije z nje-nimi dosedanjimi nasprotnicami, dočim se liberalni listi zavzemajo     za omejitev teh namer.     Pač pa je vse časopisje edino v tem. da mora Nemčija nadomestiti potopljene anotfeške lađje »tono za tono, ladjo za ladjo«. — Francosko  časopisje zahteva pred vsem vrnitev Alzacije in ; Lotaringije, a nacijonalistično se vne- ; ma za zđruženje celega levega bre-ga Rene. Herve se vnema za ustano-vitev nevtralne države ob    Reni   in zahteva le, da se združi severni del te pokrajine z Belgijo. Eni listi se po-tegujejo za nevtraliziranje   Rene in Donave in    ćelo   za   nevtraliziranie westfalskega premogovnega revirja. Šlezvik se naj da Danski, Poznanj, Šlezija, vzhodna in zapadna Prusija pa naj se priklopijo već ali nanj z Rusijo zvezani    samostoini    Poljski. Izvzemši nekaj klerikalnih listov se vse francosko časopisje zavzema za razdelitev Avstrije po narodnostnem načelu in naj ostaneta od monarhije le maia r.emška in mala madžarska država. Za slučaj razdelitve Turčije zahteva Francija zase Sirijo.   Samo časopisje levice je proti teinu, da bi Rusija dobila Carigrad. Kot ob sebi umljivo smatra časopisje, da ne dobi Nemčija povrnjenih svojih k^lonij, in da dobi en del teh kolonij Francija. Merodajne osebe (senatoi    Aimonđ, ministra Viviani in Milhaud ter senator Humbert zahtevajo za odskodni-no opustošenim deželam in   troškov za vojno sto miliiard vojne odškodnine, ki se naj bi plaćala v 50 letih. V tem času bi vzela    ententa   nemške železnice, rudnike in veleposesiva v upravo. Poškodbe na poslopjih, stor-jene v tujih deželah, naj bo Nemčija primorana    nadomestiti    na     lastne stroške, z lastnimi delavci in z last-nim materijalom. Takisto stališče zavzema splošno vse francosko časopisje glede odškodnine Belgiji. Srbiji, Romuniji in Čmi gori.   Glede potopljenih ladij pravijo tuđi franeoski časopisi soglasno, da morajo Nemci nadomestiti tono za tono,   ladjo   za jadjo. — Belgijsko časopisje zahteva ustanovitev močne   Belgije in    pridruženje    nemških    pokrajin Maatsrick in Kienburg, ustje  Selde, pridruženje Luksemburga in ozemlje na levem bregu Rene do Mosele. Dalje zahteva to časopisje odstranitev tiohenzollernov in kaznovanje vseh lemških poveljnikov, ki so vpadli v Belgijo ali tam poveljevali. Viamski list se pa izreka proti aneksijam in cahteva le obnovitev stare    Belgije ter popolno   plačilo vseh   škod.   — (talijansko časopisje zahte-
va pridobitcv Trsta in   Trktenta,  1c
oficijelni socijalisti nečejo nič slišati o kakih zavojevanjih, dasi se javno ne izrekajo proti aneksijam. Mala vplivna stranka zahteva vzhodni breg Adrije, torej Dalmacijo in Alba-nijo. del Male Azije z Aleksandretto, korekturo tripolskih, eritrejskih in somalskiii mej in aneksijo Jemena. Vse stranke so za razdelitev Avstrije, da bi oscala le mala nemška in mala madžarska država. Italilani so zelo zadovoljni, da se je Rusija odrekla svojim imperijalističnim ciljem slede Carigrada iri Balkana ter ple-dirajo za r.evtralizacijo Carigrada. Konservativno časopisje žeii spora-zumljenja z Boćarsko* proti Venize-lesovim velesrškim nacrtom. Glede vojne odskednine se se ni ustanovilo določno mnenje. Glede nemških kolonij se sodi, da si jih bosta razdelili Francija in Angiija in da jih Nemčija ne dobi nr.zaj.
Avstro - ogrsfca artiljerija  pri  GazL
Ekspedicijski zbor cesarsko-otomanske armade je nastopil sredi juljja lanskega leta svoj slavnoznani pohod proti sueškemu kanalu. An-Elcži so bili poraženi v ^tevilnih praskah in bitkah. Ko je zbor dosegel narrcn, je šel ekspedicijski zbor koncem avgusta 1916. zopet n:i svojo prvotno postajo pri El Arišu. 2e v teh bojih se je ekspedicijskemu zboru doaeljena avstro - ogrska divizija gorskih havbic prav posebno odlikovala in si priborIla nevenljivih lo-vorjev v bitkah pri od - Umglarju 5. uvgusta in pri Bir - el Abdu 9. avgusta. Zadnje dni pretcklega leta so prićeli Angleži prodirati proti južni Palestini, po številu in tehnični opremi v veliki premoči. Obrambno crto je cesarsko - otomansko ar-madno vodstvo spretno po krajevnih razmerah in razpoložljivih cetah ko-rakoma prelamalo proti severu. do-kler ni bila dosežena za napadal-ca najneugodnejša crta Gaza - Tel Serija sredi marca 1917. Na tej poziciji sta bili obe bateriji gorskih hav-bic postavljeni v vzhodni skupini pri Gazi. Popoldne 26. marca so pričeli Angleži z znatnimi močmi in tcžko artiljerijo napad na jugovzhodni kot pri Gazi. so pogazili istočasno z veli-kimi jezdiškimi masami šibko posad-ko med skupinama Gaza in Tel £e-rija in so s tem obkHHi Gazo s ševe-ra in vzhoda. Kljub jako hrabri obrambi braniteljev in težkim izgu-bam, ki jih je vtrpel sovražnik vsied ognja artiljerije, pred vsem obeh avstro - carskih baterij, se mu je ven-dar posrećilo, da je zasedel po rr.2-njajočih se bojih in v spopadu zve-čer 35. visine jrgovzhodno Gaze in del mesta. Pri tem je prišla avstro-ogrska havbična baterija 2/6 trikrat v roke Angležev in trikrat je zavoje-vala hrabra posadka baterije zopet topove in jih znova postavila proti sovražniku. Stotnik Vladislav vitez T r u s z k o w s k i. ki je bil prevzel sredi marca poveljstvo divizije gorskih havbic od majorja Marno, ie umri v teh bližinskih bojih j:tna£ke smrti. Zjutraj 27. so nadalie^ali An-gleži, katere je hudo stiskal osrenj obeh avstro - ofrskih havbičnih baterij. napad na Gazo. Med tein je pri-hitela na porroc \7hodna sosedna skupina Tel Serija, ko je svejo fronto zarbrnila proti zaradu, je poscgla proti 10. uri dopoldne na desnem bo-l:u v boj in je provzrojila zajedno s protinaradom braniteljev Gcze pa^ ničen beg Angležev. Izdube sovraž-nika znašajo pole?: bo^ateza plena na orožju in voinem materijalu okoli 2000 mrtvih in 5000 ranjenih. Angle-š!:a infrnteriisK'a divizija, ki se re-krutira iz najholjSih čet grofij Wales in London, je prodrla najdalje in izgubila najbrže 50 odstotkov svejera inoštva. Lastne izgube so neznatne. Avstro - ogrska havbična divizija je izdubila razven svojega poveljnika samo 5 rrož.
Ponosno plapola rdeći - bclo-rdeči prapor na zadnjem jamboru avstriiske bojne laclje - križarke. — Ladijska posadka je veselo raznolo-žena, kajti mornarji so izvedeli, da tekom noći odplovejo na široko mor-je iz zapuščene luke proti zbirališčti našega brodovja. Sicer ve posadka, da je ne caka nikako zabavno poto-vanje, kakor v mirni dobi; v notra-njosti države ne zna vsakdo, kako opasno službo ima vojni mornar na odprtem morju v tem času. — Kma-lu po polnoči naznani škripanje ladij-skih verig, katere vlečejo težko sidro iz morskih globočin, da bode ladja v malih trenutkih prosta zadnje zveze z morskim dnom. Kratko povelje s poveljniškega mostn, — mornarji hite na odkazane jim bojne prostore, ladja plove prvo polagoma in pre-vidno; kajti treba je prevrati pred
luko zalive kateri so posejani z morskim i minami. Pa kdo bode sedaj mislit na nevarnost? Edino poveljnik in krmilar morata imeti vso prisot-nost duha, kajti od njih je^ v takih shičajih odvisno življenje - ' rnar-jcv. — Posadka pri topovih .etr-goma strmi v da!javo. Kdor ^. prvi or>azil sovražno ladjo ali podmornico dobi lepo nagrado. Na krovu pa pazi-jo z dalnogledom častniki in podčast-niki, da se ne bi pribiižal kak nepo-vabl'Cii gost. A zaman. Italijansko brodovje počiva kjc v Brindlsiju ali v Ankoni. Francoska in ansrleška fiorilja je zaznala po grcr.ki lekciji, katero je brezplačno dobila od naših podmorskih čolnov, do takrat neču-\ eno vest, da se nahaja v Adriji brodovje, pred kateriin inorajo o?tati ceio fospodarji i;:orja v spoštijivi dalja vi. Že Tcjretthoff je pred pol su?!ctjem re!:el: Lesena ladja in žele^.i poniorš-jaki so več vredni kot tc>ki oklopnjači. hi njegove besede se do današnjega dne §e nišo izkciza-le Fa neresnične. — Dva dni in noči £• ahaja vse na svojih prostorih, ! ) v konzervah zavživajo stoje ;          AI'l! topovih, a ne mine jih do-
i         o!ja.-iiajti večina jih   upa,    da e       > v krnt!:em dopust. —   Zcpct y       ha pasirati nevama minska pi-J         »i^Ju naznanjnjo stražne    laclje \ eliko bojno h:ko, da se Miza-aželjenemu c:lj:i. — Proti jutru 3oče zopet sidro   v    giobočnio, :    obstane,    mornarji    zar-ustijo krov po 50t'rni    nepretr^ani   stran, ter se odpravijo k zažeHenemu   po-ćitku. — Dan pozneje vidimo skupino mornarjev na kolodvoru, nikdo ne bi snoznal na veselih obrazih, da imajo 73. seboj leto težke službe na vihar-nem morju, a sedaj hite   na   veseli dopust.
Gustav Pantar.
Kaj [a ,?tona's!
Kadar se poroča o parnikih, se na-vajajo ^tone«: parnik s toliko in toliko tonami. Dandanašnji se merijo tr^ovske ladje, po internacijonal-nem dogovoru, z brutto - register-tonami in v?aka taka tona se rač^rra na 283 kubična metra. Da od števila brutto - ton dobiš neto (čista) prostorno vsebino, moraš odbiti prostor, ki ga zavzemajo častniške sobe, prostor za stanovanje moštva, prostor, kjer so stroji, kotli in pre-mog. Vsi ostali zaprti in pokriti prostori nad palubo, izvzemši krmilami-co in kuhinjo, se račurajo v brutto-tonažo. V tem smislu brutto (r.H re-gister) in netto - tone ne značci > dru-ge?a ne?ro merjenje prostora in nišo v rnkaki zve?:i s težo parnika v to* nah, po 1000 kilogramov vsaka. Dru-zzče se zopet meri tonska vs^bina bojnih ladij, kjer ta vsebina znači težo vodene mase, katera ladja odrine, ko plava na morju. Pri tem je zopet razlika ali je ladja oborože-na ali re. Ako ni. se.^e ladja manj v morje. ker je lažja, in iztisne manj vode. in radi te?a je tud! njena tonska vsebina manjša nego v prvem slučaju. V praksi moremo odrediti velikost trerovske ladje po tem raz-merju: 1 nettotona jednako 1 tri-cetrti bruttotone jednako 2 toni teŽ-nc sposobnosti: 1 brutto tona jednako 1 in pol tone težne sposobnosti jednako dve tretjini netto - tone; 1 tona težne sposobnosti jednako dve tretjini bmtto - tene jednako pol netto - tone. Kar se tiče težine bremena na ladji, je jasno, da tu odlo-čuje znaćai tovora. Velika je razlika, ali je naloženo bla^o specifično manj ali več težko. Pandanašnii nas od vseh pošiljatev zanima najbolj žito in premog. Evo razliko teže pri sa-mem žitu: Ako se nakrca s pšenico ali Koruzo ladja 3000 bruttoton, se more naložiti 4500 do 5000 ton tega žitn: :-.ko se nakrca z ječmenom. ne moreš nasuti na njo več nego 3S00 ton. Kakor z žitom, tako je tuđi s premogom: razne vrste premota, razna teža. Premoga porabi modern parrik 5000 ton na dan 15 ton.
Zapar zcraol davkov.
Dr.RobcrtKermavner.
Druga enaka ekstremnost je v tem, da bo zaprt tuđi tišti, pri katerem se kazen ne da i z t c r j a t i. To-rcj če je revež izgubil prenioženje, če nič več nima, se ga zapre, in to na stroške drugih pošrenih davkonlačcval-cev, ki bodo ostali tuđi ravnotako ne-izterljivi, kakor kazen . . .
Zanimivo je, da v teh sluČajih ne razsoia več davčna oblast sama, nego senat tren članov, katerih samo eden sme biti in je finančni uradnik, drugi mora biti sodnik, tretji sodnik lajik, ki ga imenuje finančni minister in ne sme biti aktivni državni uradnik, pa tuđi ne vpokojeni finančni uradnik. Zdi se, kakor da bi bil zakonodajalec čutil oštrino zakona in blizino ekstrema in se ba! niega stroge izvršitve. To nekoliko omili spomine na starega Drakonn.
Upoštevati se mora, da ima davč-W oblast  piavico  vpoglcd^ V
knjige, ki ga sme zahtevati (§§ 43, im 141, 206, 210 in 258 zakona o oseb-nih duvkih), da obsega ta dolžnost do-voiitve vpogleda tuđi dolžnost predlo-žitve pogodb, zadolžnic, pobotnic, iz-vlcčkov iz knjiSf faktur in drugih računskih pripomočkov in dokazi! (§ 212 I. c.) Presoja dokaza po ten pripomoč-kili je pa pupoinoma prosta, vsled če-sar je izlcćcna pritežba na upravno sodišče po đ 3 c, zakona z dne 22. oktobra IS7o, drz. ^ak. St. 36 iz leta 1876. Vpoirlcd v knjige se pa sme izvršiti tuđi s silo proti volji davkoplačevalca, ker ima oblast pravico prisilnega vstopa v prostore, v kateria se naiiajajo knjige, in v pogleda v nje. Diivćiii oblasti je tedaj dana tuđi n^losa policijskega izsledovanja in zai-Icdovanja ubogih davkoplačev: •?-cev . . . Kdor nima nič, je pa itak še večji rcvwž.
Maj pravni čut se cdločno uplra takcniu načina postopanja. Nekaj opazk smo doda:i že posameznim navedenim dc!očbr*m. Davčna oblast je imela itak velikansUo pravico, zahtevati cJctailira-nje in konlumacirati vsakega, kdor r.i hotel ali mogcl ustreči. Nova dnločila odpifajo not do skrajn-h šikan, Černur so se ra^.'no ('oredrnji zakoni skrbio upirali. Po našem mnenjii tako stroge določbe riso bi!e ne potrebne, r?' umestne. Pomisliti je treba: čim ve^; je davkoplačevalec, tem hnii je zaposlen, tem manj ima Časa, se kar naprej ukvarjiti z davčno oL-astio in korespondirati z njo. Čim več ima dela, tem rnr.n.i ima časn.
Spominjan re rri t^m na zariimiv dogoclck. Neke ga miiijardcrja, ki ima > posestva, rudol-;o;.jc itJ. po celem svetu, je priganjala davčna oblast dan za dne-vom z globam!. da mora poditi nntanć-no bilanco vseh svojih podjetij. Ko so globe narasle že na mr^go tisoč kron, sporočil mu je prvi tajnik to z dost^v-kom, da si ne ve več pomagati., ker bi moral sestaviti posebno pisarno s kn-kimi 40 k^ii^amT, hi bi rabili za tako bilanco tri do štiri leta, a davčna oblast jo hoče v osmih dneh. Miljarder je sedcl na avtornobi! in se jo odpcljal naravnost k finarčrremu ministru. Pro-sil ga je, naj ustavi kazni, ker v zakonu utemeljencmu pozivu ne mnre mstreči, in naj se zadovolii s tem, da mu plača ^rsako leto pet miliionov 1. jar.u-arja v gotovini Z3. ćelo leto na^-ei. Ft-nančni minister je chžalnje izjavi!, da ta zahteva v zakonu ni utemeljena. Dnbi! je tisto l^^o z velikanskim. d:Iom celetca davenega aparata samo tri mi-lijone ...
Umr!!i¥8s! v Ljub!]?n!.
Ljubljanski mestni fizikat je iz-delal prav zanimivo statistica o umr-lfivosti v Ljubljani tekom vojnih let ter hoćemo navesti tezadevne šte-vilks: Živih se je narodilo v prvein četrtletju 1914. leta 274 otrck, 1915. leta 328 otrok. 1916. leta 214 otrok in 1917. leta 239 otrok, umrlo pa je v 1. mesec.T starosti 1914. leta 12 otrok, med njlrni domaćih 7, 1915. leta 23 otrok, med njimi domaćih 17, 1916. leta 18 otrok, med njimi doma-čih 13 in 1917. leta 22 otrok. med njimi domaćih 14. V prvem letu starosti je umrlo 1914. leta 35 otrck. med njimi 25 domaćih; 1915. leta 47 otrok, med njimi 36 domaćih; 1916. leta 43 otrok, med njimi 2S domaćih in 1917. leta 46 otrok, med njimi 25 domaćih. Od 1. do 5. leta   starosti   je   umrlo
1914.  leta 52 otrok, med njimi 35 do-mačih; 1915. leta 57 otrok, med njimi 40 domaćih: 1916. leta 65 otrok, med njinr 41 domaćih in 1917.    leta    S9 otrok, med njimi 57 domaćih. V starosti od 5 do 15 let je umrlo 1914. leta 6 etrok, med njimi   3   domaći;
1915.  leta 8 otrok, med njimi 7 domaćih: 1916. leta 10 otrok, med njimi 7 domaćih in 1917. leta 10 otrok, med njimi 3 domaći. V starosti od 15 do 30 let je umrlo 1914. leta    3S    oseb. 1015. leta 28 oscb; 1916. leta 41 oseb in 1917. leta 27 oscb; od 30 do =0 let starih je umrlo 1914. leta    49    oseb, 1915. leta 45 oseb, 1916. leta 72 oseb in  1917. leta 55 oseb. V starosti od 50 do 70 let je umrlo 1914. leta    57 oscb,  1915. leta 74 oseb, 1916. leta 79 oseb in 1917. leta 93 oseb. V starosti nad 70 let pa je umrlo v prvem četrtletju omenjenih let   75,   56.   65, oziroma 87 oseb. V celotnih letih iz-kazuje statistika za L.iubliano, da je imela 1910. leta 41.711   prebivaicev, 1911. leta 41.946 prebivalcev,   1912. leta 42.415   prebivalcev,   1913.  leta 42.904 prebivalcev, 1914. leta 49.309 prebivalcev. 1915. leta 49.695 prebivalcev in 1916. leta 50.376 prebivalcev. ^ivih se je rodilo v teli letih:
1910.  leta 1063 otrok ali 255 od tisoč,
1911.  leta 1012 otrok ali 24*1 od tisoč,
1912.   leta 1006 otrok ali 23'7 od tisoč, 1913. leta 1008 otrok ali 235 od tisoč, 1914. leta 1064 otrok ali 24*5 od tisoč, 1915. leta 995 otrok ali 19*9 od tisoč in  1916. leta 993 otrok ali 19*1 od tisoč. Umrlo pa je v 1. mese-cu starosti: 1910. leta 68 otrok, med njimi 32    domaćih;     1911.    leta    87 otrok, med njimi 63 domaćih;   1912. leta 81 otrok, med njimi 48 domaćih;
1913.  leta 71 otrok, med njimi 45 domaćih; 1914. leta £5 otrok, med njimi 44 domaćih; 1915. leta 72 otrok, med njimi 47 domaćih in    1916.   leta   70 otrok. med njimi 43 domaćih. V starosti đo 1. leta je umrlo   1910,  leta
140 otrok, med njimi 73 domaćih; 1911. leta 213 otrok, med njimi 161 domaćih; 1912. leta 160 otrok, med njimi 114 domaćih; 1913. leta 168 otrok, med miini 120 domaćih; 1914. leta 16S otrok, med njimi 124 domaćih; 1915. leta 191 otrok, med njimi 146 domaćih in 1916. leta 1S5 otrok, med njimi 125 domaćih. V starosti od 1. do 5 let je umrlo 1910. leta 270 otrok, med njimi 169 domaćih; 1911. leta 308 otrok, med njimi 230 domaćih; 1912. leta 202 otrok, med njimi 133 domaćih; 1913. leta 241 otrok, med njimi 172 domaćih: 1914. leta 246 otrok, med njimi    180 domaćih;
1915.  leta 257 otrok, med njimi 1SS domaćih in 1916. leta 279 otrok, med njimi 183 domaćih. Med 5. in 15. letom je umrlo    1910. leta    50    otrok,
1911.  leta 55 otrok,    1912.    leta   34 otrok, 1913. leta 27 otrok, 1914. leta 23 otrok, 1915. 37 otrok in 1916. leta "6 otrok. Od 15. do 30. let starih je
-rio: 1910. !eta 110 oseb, 1911. le-
~0 oseb. 1912. leta 140 oseb, 1913.
. 110 oscb, 1914. leta   1SS   oseb,
rJlš. leta 155 oseb in 19^6.   leta   99
oseb. V starosti 30 do 50 let ie umrlo:
1910.  leta 232 oseb, 1911.    leta    250 oseb, 1912. leta 233 oseb, 1913. leta 216 oscb, 1914. leta 214 oseb, 1915. •leta 2i9 o.ceb in 1916. leta 254 oseb; od 50 do 70 let starih je umrlo: 1910. leta 32S oseb, 1911. leta   315    oseb,
1912.  leta 278 oseb, 1913.    leta    279 eseb, 1914. leta 242 oseb, 1915. leta 275 oseb in 1916. leta 306 oseb; nad 70 let starih pa 1910. leta 22S oseb.
1911.  leta 216 oseb, 1912.   leta   234 oseb, 1913. leta 216 oscb,    1914. leta 235 oseb,    1915. leta   220    oseb    in
1916.  leta 268 oseb. Vsega skupaj je umrlo: 1910. leta 1220 oseb, ali 292 od tisoč; 1911. leta    1295   oseb,  ali 309 od tisoč;  1912. leta 1122    oseb, ali 265   od tisoč;    1913.   leta    1090 oscb, ali 25*4   od tisoč;    1914.    leta 1155 oseb, ali 26'6 od tisoč; 1915. leta 1123   oseb, ali 22'6   od   tisoč   in 19!fS. leta 1262 oseb. ali 252 od tisoč; cd tah je bilo od 100 umrlih tujcev:
1910.  leta 484 od sto, 1911. leta 46 od sto. 1912. leta 4&9 od sto, 1913. leta 45*9 od sto. 1914.   leta 43*9   od   sto, 1915. leta 32S od sto in    1916.   leta 35*S od sto: od tisoč prebivalcev pa je umrlo: 1910. leta 15*1    od    tisoč,
1911.  leta 167 od tisoč,   1912.   letai 14*1 od tisoč. 1913. leta 13*3 cd tisoč, 1914. leta 149 od tisoč, 1915. leta I? od tisoč in 1916. leta 161 od tisoč.
l\ord Linljart
=====    urar    =
£i uljana, parije Zerezije cesta st. 7
lalega vssb vrsi žednih nrs ur na ni^afo s polsfia bitfsm, atenskih   In   kufelsi3k!h   ar,   bndllk.
HiUV.aste vo n? are,  ure v zapostnicah
z rn£it&?i*z2 k?.z2h?i&oni a&i broz ntfcgra,
2£io£-a srebrnih in nHs.l\asfh ur „fhee-
cp" po nalnlijth esnab.         131
Popravila   se   irvršujejo   najbolje«
UBI w       B^B         9        ^m^  t^V   9
obraza in rok, ki jo občudujemo pri mnogih ljitdeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, mehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta čistota in mehkoba omogočujeta nemoteno dihanje skozi . polt. Dalje nnpravi lepota obraza in rok na druge
ljudi priieten, dopadljiv in privlačen vtis. Napake na koži, za-jedavci, mozoli, liše, pege, ogorenje itd. napravijo oduren vtis kar je pogosto zelo škodljivo. Te hibe y koži motijo tuđi dihanje skozi polt in to •e nezdravo. Mnogo tisoč mož in žen uporabi ja zanegovanje in varstvo kože Feller-jevo preizkuŠeno var-stveno mazilo za o» braz in kožo .Elsa", ki velja veliki lonček št. I. 3 K, močnejša vrsta št. II. veJja K 4.50, zavojnina in poštnina 2 K 30 vin. več. V nasprotju z raznim i lepotili, ki so pogosto škodljiva, je to popolnoma neškodljivo. Ono odstrani napake na polti ter varu je pred isolnča-rico, pegami, odstrani zajedalce, mozole i* dr. Namesto oštrih, pogosto škodljivih *K,ml naj se rabi za o-^C^raz Fellerjevo lili* jino milo ali Fellerjevo boraksovo milo In toaletni umivalni prašek Predvojne cene!
Bujna rast Bss
ki vsak obraz napravi Iepši, se doseže z gojl-tvijo las s Fcllerjevim pristnim tanokinamazilom za rast las ,Eisa'. (En lonček št. I 3 K moč-nejša vrsta št. II K 4 50 zavojnina in poštnina 2 K 30 vin. več. To mazilo krepi la-sišče, preprečuje plešo in predčasno osivclost, povzroči novo rast last mladostne barve, krhke lase napravi mehke in elastične, da se jih lahko sčeše. Ono nima v sebi nobenih škodljivih snovi, vsled česar ima prednost pred škodljivimi izdelki, ka-kršne pogosto priporočajo ljudje, ki nišo lekar-narji. Za gojitev brk je Fellerjevo mazilo za brke (1 krona)  Naroči naj se naravnest pri
i B. V. FELLEB-io, lekaraarfa 1 StuMctBtaatrf SL2»(lrr«toltrt.
Stran 10.
.3LOVENSKI NAROD«, dne 12. maja 1917.
109 Stev.
Kostanjeve in bukove hlode
kupi vsakemnotino franke vagon         w>
Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani.
VpoŠteva se le pismene pooudbe z navedbo cen.
Zajamčen uspeh. Tisott £h$enih piseiB Bujne,    lepe   j>r»»l
dobite ob rabi med.                                       1566
%m     JR    1}Iy9   Irrctn«  99   tirei   oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za tfl.  JI.  IUA4  KltlUS U pidl VSako starost, ftaBa*l|W UMk.   Rabi
1   se zunanje.    Edina krema za prsi, ki jo vsled   čudo vi tega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itđ. Poizkusna pusica K 4—, velika pusica, za-
dostna za uspeh   K 9*—.    Razpošiljanje strogo diskretno. Sos,   đr.   A.   Blx,  laboratorij, Sunit   O-i  Lakiarergaaaa   a S.
ZaJoge v Ljubljani: drog. Kane tn „Adrija*. Z«iogc « Harifconi: lekar. Schotiei^el, Nar. po«, in parf. Hotfrub
I Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, :emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Cloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen veSCaka ■-------------------------------— -—------—------—-   61          Poskusite pri
I  Frflti   ^75intllPrif1  SP^1*311*5**   za   ortopedičnći    in    anatomična I iiau  a/,anuiciju  obuvala,  Ljubljana,  Šelenburgova nlica St, 4.
BBaaaaaaMHMMMMHMMi^d^ttA^^ii^^^^Ba^,..^,,^^^^
\ Tovarna poii štvs J. J. Nag as
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.       126
^^" ™^1 ^^^^^ia^H     ^™     ^^b^^  ^a^P   ■■?  ^B   aS                ^SS   ^"-iO fla» ^^a^^  ^^jbh   ^bfIbb                Si^ar  ^aaV^ aV aav ^B ^aar    ^bb    ^bi     ^bvbbb
za spalce In 'edilos   sobe, salone  in gosposk*
sobe.   Prepreke,   zastor]!,   modrocl  na vzatt
ibnaatt modrocl, otrošU vozičtt itd.
*    ■^—■—111     IM        ^         —I                                                                                                                                          ^________________
ISeziia xa kolesa!
PtiporoČam   cenjenemu   obfinstvu   svojo   zalogo   svetovno   znanih
dalje vse kolesarske poirebSčine ^ mehantfno
delavnico
__   _     _      ajn m .-fc.    ^ •»                 3t ■  ^
Ljubljana, Selenburgova ulica 6.                 45I
Kr. đsželao zdravlllšće Topusko.
Sezona od 1. maja do 30. septembra.
Indikacija    revmatičnih    io   drugih   nastalih   prehlajenj   udov   in miŠičja nevralgije, posebno ischias in ženske bolezni.
Pame kopelji  in  o^ljikovo-kisle kopeiji,  masaža in elektroterapija.
Toplina votLe 59° C.
Badioaktiviteta vrelcev v veliki meri znanstveno dokazana.
I Ugodno milo podnebfe.
i Železniška postaja proge Karlovec - Zagreb,  pušta, brzojav, javna lekarni                                                                                            1127
Srasna Šetališča9 koncerti, tombole, glasba.
Radi   navala    gostov   je    potrebno,   da se  sobe    za  julij    in    avgust I                                                naroče naprej.
Prospekte in druga pojasnila daje brezplačno
Ravnateljstvo kr. deželnega zdravilišča.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15 {
priporoča svojo bogato zalogo         u
veznih kole$. MM M I
Irezpnii kim za , Tezenje f Uft.
1 Pisalni stroji „ADLER", pletilii straji
vseh   vclikostl
(tiliniliji
^^^^1^^      w%eh vrat za urade, VBHi^^k    đniitva, trgovce itd
LiSB  1 fltiv* Čent,
^^b^            ^^9     graver la Iiaalavatelj
^^^t^^^        kaviakavtk   Uaaiaillj
LUJUIIH Dnrski tn iter. 1.
Franc Furlan
Hslrtaili Fasctiiifm rtJore
kl|nčavni6arstvo
»i
zaloga šieđiSniko?
se naha{ai              125
yimbrož<v trg Stev. 9.
f LjabljaaL Doiajdca osli IL
Velika zaloga
steklenine, porcela-aa, svetilk, zrcal, ftlp, kozar cev, vrtkov
Ud.
Jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po  na;niž§ih   cenah.
DttooTiTCTa H4i.
Parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. nEICH
PiHanrti naši? - Ozka Blita it. 4.
Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
dobivate v
ipecllulnl trsoulnl za milo
Ljubljana
so. Petra cesta Z8.
Istotam
•veto. krema m tovile, tealetna ■alla, pralni praiU Lti
na debelo in drobno.
IPATENTE
I vseh dežela Izposluje Inženir 543 I t&Mm a^—!w ^aaaa ^ ■ Ta^r oblastveno avtor. tn zaprfseienf patentni ođvetnfk I                           m Dainaijai VI., MaHahilferstraaae it. »7. ________*______
hoteTRoIćnlifiilliJd
naeprotl kolodvora pod ngodalmi plačilnlml pogo{L Hotel Ima 18 eob zn tn'ce, velik vrt etc. etc.
NatanČneje pogoje daje iz prijaznosti JoŽO Bozman, Llnbllana. OradUče 13.                                                                                        14^
za pripravo nadomestka jedilneg;a olja, je izborno uporahen za vsakovr«tne solate, če ludi nima oljne maSčobe. — Cena za zavitek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandirano poiiljate\r, naj doda še 25  vinarjev,
Poštna naročiia sprejema;
Mat Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica St 6.
j
Jforespondenca.
tPremoyen, mlad, inteligentan in dobrosr&en efonom m trgovac, pri{uDljive sunanjosti, 5 visoftmi letnimi dohodci išče primerno Partijo  enakih  lastnosti i>   ugledne družine.
Ze domaće vsgojene, mirne, vesete in zdrave gosPice btszhibne minulostu gospedinistvu in trgovini naklonjene se prosi njih drtifinstee in premoŽenjske farmere navesti 9 ponudbi na uu?avn. „S(ov, /faroda" pod „spesna in srečna bodolnost 11494" do srede maja. Anonimno in nejasno v koš*
Jamčim strogo tajnost*                                                       M64
HaJbolJ zanlmiT fn najbolji! »lov. llnstrovanl todnlk aoi
IjPgP^J  |W.....mjMi i   ■■■■' »■   am>........i n    utaJi^lJM
kl priobčujcjo vsak teden amnogo samimlvib allk*x bo{isč in o dragih važnih aktaatnh domačih in tujih dogodkiht ter obilo zanimivega čtiva: pesmf, povesti, fako saillmlv, lap dietaktlvakl roaian, poučne Sanke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovji, tehnike in sploh vseh strok potjudnega znanstva.                                                                               118
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarskl il us trovan teđnik, ki Je posvečen le zabavi in pouku.
^TEDENSKE SLIKE" bi naj imda naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brtv* nica. vsako dru§tvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo leto K I2*—. Naročniki dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđ lepe zanimive knjige. Naročite si   „TEDENSKE SLIKE" takoj!
Pošljite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 števUko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno ta
postnine prosto na ogicd.                         Upravoištvo lista „TEDENSKE SLIKE44
__________________________________Hnbljana, Tt*********** nUca 10 L
Najveija slovenska hranilnica!
Mu feraailHica iiito
LJUBLJANA
PreSernova ulica stev. 3
je imela koncem leta 1916 vlog .   .   .   .   K 55,000.000-—
hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000—
rezervnega zaklada........N    1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
47.
ve6je in  nestalna vloge  pa  po  dogovoru«
Hranilnica je papUarno vama in stoji pod kontrt)lo
Ci kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike«
PoMla aa seml]lića la poslopfa na Kraalskom proti 5% litra Kranltka pa proti S lU % obresilm In proti na| ian] _^«^_    1% omlroma 8A%   ođplača¥an|a na dolg.   ------------
s    V poirlranlo trgovcov In obrtailso¥   Imautan ovijeno    k
wm- Kreditno društvo. *«■
109   štev.
.SLOVENSKI NAROD', dne 12. maja 1917.
Stran 11.
—^— Oficijelno subskripcUsko m«sto ———
JADRANSKA  BANKA  PODRUŽNICA  LJUBLJANA
sprejoasa po •rifjlaataili »»gajili prljava mi
šesto avstrijsko vojno posojilo
L Davka prosto 40 letno 5    no amortizaclfsko državno posolilo po K 92-50 prištevsi 5 'ne obrestl od 1. mala 1917 naprej
ter daje !/i% bonifikacije. Ker teko obresti tega posolila že od 1. aprila 1917 znasa nabavna cena le S 91'54 . 0. Davka proste 5     ne 10 letne državne zakladnice po K 94*— pristevsi 51v, obresti od 1. mala dalje in daje '/>% bonifikacije.
MODNI SALON Rezi Fabčič
Ljubljana, Rimska cesta štev. 6.
Cenjenim damam  priporočam svojo veliko zalogo
nain®¥ejših slamnikov.
aV   V zalogi novi ialni klobukL   ~VB
Odprto tuđi v opoldanskih  urah.      —      Cene priznano nizke.
3    L1H1
lovama oljii iiarv, lala io firnela
Telefon
iteviiki
151
BRATA
EBERL!
črkosrikaria, laklrsria. stavbna
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica   št. 6.
J        nas-roti hotela „Unton".
Uobljana
ii DOltnua Ma:.
121
Delavnicai
Igriška ulica štev.  6.
Električna sila.
A I FON7 RDF7NIR <titdi ous Mat1"in eđini IMriss 1 v 1     vF 1 » £rf    O IV L< Zrf 11 I I\   f eni strokofnjik e. kr. dei. sodišča
Linblfana, Kongresni trg 15
L4              (Nasproti nunske cerkve.)
Največja  In   najsposobnejša   tvrdka   in   izposo!evaiiil*:a
kla^irjev is harmonije?
na jugu Avstrije.   —   Velibanska zaloga »šega rlesbenega oroćfa, stmn in maztkalif*
Sđinl založnik Hvornih in komornih tvornic   Bosen-'dorfer,   Holzl & Heitzmann,   Fiirster, Ehrbar,   Gebruđer StingI, Rud. Stelzhamraer,  Czapka,  Lauber^er & Gloss.
Hofmaon in Hofberf Tamerikanski harmoniji).
Obroki od K  15*— naprei. Naibogatejša i zbira v vseh
modernih  slogih  in  lesnih  barvah   O.zlejte si   klavirje 2
angleško   ponavljajočo   mehaniko.   10 letna   postavno
obvezna garancija.  Naienmiaa  nainižja.  Zamssa nai-
ugodnejša. UglaSevEn[e ter popravila strokovno in ceno
Ker imam zgoraj  navedene prve fabrikate izključao le
jaz  za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom ialil-
flkatOT in navideznega „pofelna"  rri krifačih, ki se
drznejo  govoriti   o   „dobrem blaga",   dasi  nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
$vo;e častite odjematce
vljuđno prosim, da se na) pn nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarslva ali od c. kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bt se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razposiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orozjem v Ljubljani.
f'14
m
Za nstaaavljajoio se patrlotičoo podjetje
se l&6e spreten
argaiizater.
Pnnudbe pod „2.  A. 1917/
F 1571* na   anončno   ekspedicijo Kenreich. Gradec,  Sickstrasse 4.   |
Uradnikom
aktivnim vseh kate^orij,
profesorjem
trn
učiteljem
katerih ne»bremenjena služnina zna^a najmanje   K    2300"—   na   leto,    dalje
penzijonistom
ki   imajo   vsaj    K    14C0—   pokoj n ine,
dovolfaje
posolila
na podia^i življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, ozir. po-kojnino na prvem mestu in proti pri-mernema poroštvu pod najugodnejšimi pogoii  na  5—25 etno   amortiz.   dobo
„SLAVNA"
vzalemno ztvarovalna banka ▼ Pragi. Sprejmejo se tuđi potmki za ž viiensko zavaravanje s stalno pla^o m proviziio.   Podrobna   pojasnila
daje hrezplačnn „Generalni sastop banke ,S!a^ije* ▼ L'nbiiani.
Ivan Bizovičar
uraetni in trgovski vrtnar
Liublfana      839 Kolezijska ulica št.  16
prinnroča svojo bogato dpremijeno
vrtnarstvo    ter    okusno    izdelane
veoce, šopke in trakove.
ob nirHašklh odrih ^ đrevesne  evetllce. > kakor   tad!   nafti-} ncj*e dekoraciiake cvetlice za dvorane ::    In balkone.    ::
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa naročita se izvršujeio točno in solidno.
Brzofavke: I. BizoTićar. n  TTtnar. Llubllaaa.   ::
Prodam več mladih
diijili Uilev ii dm.
ggr    Had 50 let  obstoječa   "V|
parna barvarijainkcmicno snaženje oblek
^^= apretura sukna ^^^
Lfnbljaiia,       P»*am b««         Gllnce,
Selenborgova ni. 6.      HaŽlUlI DUV         Barska nliea 46.
Postroiba vestaa in točna.                            Nafnitje cene.
a
tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska cesta št 67.
prlporoča svojo veliko zalogo cemontntli cevl vteh vrst, ter sprejecia vsa v njeno stroko spadajoča dola.
----------Cement vedno v zalogi. ———
Brez konkureit««!
F. L Popper Cevlji
m g«t|MNlc ia g«9t m noga« BijbotJ prfleM lični ia najM)Si ktkofOftL    ltiprwtaf   s»bo  pri
JULIJI STOR, Ijubljana
Prešerneva riica št &.
I^iiForočarao žtpeclialno
domsiio in otroslio konfekcijo
zelo solidne tvrdke
LM. Krisfofič-Bučar
Ljubljanay   Stari   trg   Stev- 9. — Lastna   hi&a.
Na|novel6e      laF*    K0STUME    "M      Nainovefia
Dl 11 T C Zalne - domaće obleke 1| D 11 R il I II f F Pertlo, čepiće, športne II Iff 1 ■ 11 imVaVM  klobuke in steznike.   111111111
Otroi oblekite n oltt za mladenki!.
Bigienlćno  perilo  in  druge   potrebičine  sa  novorolen&ke.
■ar* Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~wm
._    -*. — -« 4AA aaa,                                                                                  "^   nfltfftBi   ^                                                            Stktkjt čtu. vlog na hran. knjižice 31. okt 1916:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
CntnUuluajL —KstaMftioiltH.                       I** MH Ml. HM Mtl (I H jBknM ianliT.                          lUtanljoa HM. - 33 Hnradt
Preskrbovanie vsch bankovnih transakcij, n.pr.: Prevzemanje i»aralli vto« na hranilne icnuJire brez SnSi*m davka. kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodncvmm vedno ug^imobre-ct^nfpm n?nir\e lahko dviga vsak dan brez odpovedi - Kupovanje in prodajanje vreanoitala *£^£-^^%totou^tftomto poroCIL  -^Shranjevanjc in upravljanje (depoti) vrednostnib
u£Z! ln8pLTJl poi«all. ia a..wtl a *.•- w *~*~. «~*.   .p.^-^ tr^-kii-* wfc*^ tor.«p.«*~.        —-•«•!.*•, Fr^to. ^ L^I««. - Tt^o. «•.. 41
Nijkulantnejie izvrievanje teonaili ttaroćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih— zplaćevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut r. rujih novcev. — Naj cm odaja vamih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — OpravlUšć« c kr. razr. loterij« Brezplačna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IzpUćilm la nakaill* w Amarlko Ia U Am«rik«.
Stran 12.
jaJOVOGKJ NAkOD-, daa IX m^* 1917.
109 stev.
Priporožamo Bafiai
KOLINSKO CIKORIJO
fa odlMO slovenske * tovarne v Ljabljani
Pfo<>a se hiša
t Boini  dolini  pri MrtlfaBi,  s
štirimi stanovanji, ter velikim zelenjad-Dim vrtom in sadnim drevjcm. 1560 Naslov pove   uprava   »Slov.   Naroda«.
331etni samec, za sedaj vojaščine opro£5en, z nekaj premoženjem, se želi sezoaniti v svrho ženitve s kako go-spico   ali    mlado    vdovo,   ki   bi   imela
posestvo ali kako drugo podjetje. Ne anonimne in   resne, ako mo^oče s sliko in razmerje pod „Ekonom/1520" na upr.  »Slov.  Nar.«  Tajnost  zajamčena.
Vm kuto i
in
^^        ^-r    prifikline,) ■           poprave, —= j
emajliranje   in    pcnikSanje \
izvrtale točno in ceno   13U :
A. Weissberg, Dunaj II,
Uotere Dooansirasse 23/5. ffiW~    Genifc  odd.   1   zašto nj.
<Dam$I^c $lamni^c
i                  v najvetji izberi priporoča   ===z=
MINKA HORVAT, modistka
Ljubljena,     $tari trg stcu. 21.     Ljubljana,
Popravila najceneje.                  904                  l»»prwMa »»Jcoiiojo.
A
Nallep«, ptfetete p«M
spomin na umrle
imate ¥ povotaal   Batovi SattL
PovečanU i« uotattfca izdelaTasja loto-graflj ▼ Tsakl voUtestl
po niikih cenah
laiunčeoo aatamtao po vsorov, prtnoii rtsaraU \m motalild zarod
Ferd. Lud. Chamrada,   Duna; J   15. okraj, Wurmsergasse 43.
?   [»li n islje.        mio         Zsstaprti si m* v*m±°
■VWWwVWW   mImV| I
Bpez pomitleka to
JOS. PETELINOA
iivalni strofi najlopft« in £as najprim-rnejša priložnostna darila«
Ti stroji znamke »Gritzner* in „Afrana" so najboljši sedanjosti, šivajo, vežejo, (rtikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice ter imajo  ttlolBO farasolfo, krofflfldon, brezširtitn tek tor ti serci ab«đ. — Vedno v zalogi
priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezplačen.
Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri:   fiSF*     J©S.    PS7ELIHC    *^^ LJUBLJAHAp 8T- Fotrm aaaip 7, — blizu frančiškanskega mostu, ievo, o!) vodi, 3. hiša.
V

JY[odm salon J-. J^arbonč
= Ljubljana, J/lestm trg jtfsv. ?. =
joriooroča svojo vsit%Q jalogo dunaj^ih  med&iGV
slammkov,   f^inčanih   in   pravnih  oblik,
I svilnahh J^lobukov, cuztlic, pereš /. t d.
Vedno velika vzbera satnih klohukov.
Arajniijc cene: Dobro blago/
;-; foDtavila točno in ceno. ;-;
Vojnop$šine dopisnica.  ;
K 350 za 1000; 100 voiaških alt ljubezenslcih   i
K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpoš'lta   j
po povzetju                   2^09  !
Sohloior-leva zaloga razgledalo •anal XVI15, BmBiie&gassa 07.
Ako ne ugaja, denar nazaj.
I Solidno blago,  t
! Najnfžjc cenc. !
preie Bilina & Kasch, Ljubičasta, Zi^O¥5?ca a!. 5.
prinoroča   veliico   zalo^o   *^an!n   in
flaoo-rokavlo,  modno blago 2a
gospode   in    dame,   raznovrstne   fina
parfvme, roiaa dola in materijal, klrvr^iteo  prekinete-     413 ]
Moderna predtiskarija.;
Izdolovan?o proetlečenlh <7nmbov.
____________________________________________"_________________ i
Mir mri Rđom! kiša!
V petek oko!i polnoči mi je bilo na Južnem kolodvoru izmakneno skoro novo kolo tvrdkc »Adlcr«, v red no okoli 150 kron, kupljeno Dri tvrdki A. Gorec v Ljubljani. Vljudno prosim, da mi naznani proti nagradi
če ga kdo zasledi, na uprav. »Slov. Naroda*.
Prodaja lesa:
Prodam 1 vagon prav suhih, vočinonta orehovih In nokaf jese-novih in čeftniovih đoak od 2 do 8   Otn   debelih.    Cem   po   dogovoru
PETER  BAUERHEIMt
mizarski moister v Hrastniku ob Južni železnici.   1523
CvimiitlAl je sredstvo za po-rramyaOl mlajenie las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poStn. vred K 270 .
Rydyol
je rožnata voda, Ki živo
pordeči bleda lica. Učinek **—^^—m je čudovit.  1   steklenica s poštnino vred K 2*45.
Naslov aa naročila:
hi inslitli. Ensiel - Droeene.
Brao, ito¥. 6399 Moraviko.
i        E8     r\*m       ^^B^M^^.        ^B^I^H        P^^^^H^l         ^^B        ^^&     T^m        B^^^^^B
Toplice
(HnraftkoV
9tkti astMj.
zdiavijo
giht
pevmo
ischias.
I        TURUL-CEVLJI
* so najeocojšli dobro ta lopo izdolani, po to*aratiU oonl prodafa
| v £jnl>ljam HENR. SEUflK preicmova «L 53.

Antonija Sitar
Selenburgova ulica 1.
Krasna izbira bluz.
Oficijelno subskripcijsko mesto
ICranjska  deželna  lianka  u Ljubljani
sprelraui pri|«v« ma    Vjj   HVSlTllSKO   V®lil0   90S01U0  *° 9rW—ulh POB«IU>
I. Davka prosto 5'|t amortixaci|skc di>ža¥no posojllo po 92-—,
prištevSi 5 59/o obresti od 1. maja dalje. — Ker teko kuponeke obresti tega posojila od 1. aprila naprejt znaša nabavna cena dejansko le 91'54**
n. Davka prosti Bl\t% dao L ma]a S927 vraelfM ilrž&v&ozakladnl listi po 93-50,
priitevSi 5 5*/» obresti od 1. maja dalje
V svrho podpisovanja vojnega posojfla daje Kranjska deželna banka kcmonalna in hipotekama posolila.
Kmetska posojllnlco ljubljanske okolice vLjublJanl.
^^m                                        5«
obrestaje hranilne vloge po fistih   WM  | /     Q /        brez odbitka rentnega Žavka. Rezervni zakba na) X 1,000.000. f   /4    /0     Ustanovljena leta 1881.