'jPaimmoiryN«, «twrvJUbr,« mtauwm t auimwio.
v «JhriMiv« »K» |i n i liaHi
mm	ft. W)a •
« t Mwftwr* i e «kis» n ce'o tet» W Jt, ta ¿awl fete
sa k
s« ttjjrfe» Ooapodoija" » oota W. % aso odpcTttca, c%	napre!
Set, 226. —;—

^TraV ^ "ieTioLŽei^S
r^M**. —
ce»*a it 1 RmcopM m i l>9r«Y*1ttve ajwroj«"»«
tns«r«t« i» reUuMCtyt, ¡na«ratom po ¿yffdrcf*. X» <ret»e	primere*
• ¿laprt® reklamacij« ao r- ■ pro »to.
-:- Tafefon i». M». —»—'
»Si latnlk.
UST LJUDSTVU v wm ¡h mm
MavlbOff, dne 8., oktobra isai.
m« i ■■iwnuaiujuiiiaaag
S iistimi računi na dan!
Rnamenje dobrega gospodarstva i* red in natančnost od vseh strani, pri našem državnem gospodarstvu pa feafe teaa v največji meri primanjkuje in atfKo pada tudi naš ugled v zunanjem svetu. Svet nas pozna, kot silno policijsko državo, kot državo, ki neprestano kupuje orožje in kot pravo zatočišče vseh pristašev ruskega carskega nasilja.
Vojaštvo in policija, to je ponos naših vladinovcev, za delo in socijal-ni napredek pa nimajo pravega razumevala. Politika na zunaj se vedno ¿•avna po politiki, katero vlada vodi v državi, Ce je ta slaba in če je z njo viečji del naroda nezadovoljen, potem tudi v zunanjem svetu ni ne ugleda in m kredita,
S&e od nekdaj gledajo evropske države s prav posebnim občutkom na Balkan. Ene z odkrito mržnjo, češ, da tam si kulture, druge pa z grabežljivim pohlepom v trdnem prepričanju, da se Balkanoe lahko preslepi in izkoristi. Današnji balkanizem je nekdanjega daleč prekosil, razlit se je drez Drino in Savo ter nudi danes raznim izkoriščevalcem najširše polje«
Srbska državno gospodarstvo ni nikdar poznalo pravega reda, boljšati «e je začelo kratko pred balkansko j vojno, ki je pa to urejevanje prepre- i $la ter iz naroda napravila velike si- I »Timake, iz politikov in veljakov pa j aajhujše špekulante in izkoriščevalce, ki so odirali med vojsko srbski, dar nes pa tr¡plemenski narod države «HS.
X finančnem ministrstvu so zadnji državni o-gospodarski zaključki od leta 1912, od tega časa pa strašni, pristno balkanski nered, v katerem se ne ve, kdo pije in kdo plača,,
Po preobratu so srbski veljaki na hujskali srbski narod ter mu vtepli v glavo nekako zmagoslavno in samo-Jjubno misel, ki hoče na vsak način nadvlado in prvo besedo srbskega ple mena v skupni državi, pri tem pa niso mislili na narod, temveč na svojie os sebne koristi. V vsaki vladi so si obdržali najvažnejša mesta in danes, ko sami vladajo proti ogromni večini naroda, so spravili državo tako daleč, da vlada veliko nezadovoljstvo in o-gorčenje ne samo pri nas, v Sloveniji in Hrvatskil temveč tudi v Srbiji, ka. ®ri so vse obetali na škodo t akoz valjih „osvobojenoev" ali bolje rečeno državljanov druge in tretje vrste — \ Hrvatov in Slovencev in katero so z f brezvestnim hujskanjem upregli v svoje sebične namene.
Vfelesrbski potftiki dobro poznajo delavno in kulturno moč Slovencev in Hrvatov, naložili so jim strašna bremena, sodelovati jih pa niso pustili, dobro ve (loč, da bi se tedaj mnoga špekulacija in goljufija nad narodom preprečila in razkrila.
Napravili so si proste roke, delavske mandate so razveljavili, večino hrvatskih in, slovenskih narodnih zastopnikov so potisnili v Opozicijo in nad narodom, ki zahteva svobodo in pravico, so nametali kopo „obznan" in vsakovrstnih „izjemnih" zakonov.
Danes, ko režijo prazne državne biagajne, gospodje na vladi še vedno ne vedo, kje so pravi „protidržavni" elementi, ki so nam nakopali toliko ne sreče in obenem tudi toliko sramote vsled brezvestnosti in divjaškega nereda. V politiki je lahko, ljudi,"ki niso za centralizem in za demokratsko-radikalno paševanje, se kratkomalo proglasi za „protidržavne" ter pusii, da jih policaji in žandarii pestijo po svoji mili volji v gospodarsitH-u je pa drugače.	i
Radikalci in demokrati vladajo, sedaj pa gledajo prazno državno blagajno.
Finančni minister podaja svoje poročilo in priznava uradno, da v našem gospodarstvu ni xeda. Knjig nI, zapisnikov ni in tako je vsaka točna ugotovitev premoženjskega stanja nemogoča. Slovenci in Hrvati plačujejo davke, Srbi sicer tudi, samo se ne more ugotoviti, v koliko zadoščajo svo ji dolžnosti. To je prav razumljivo. Mi vemo, kaj plačamo, mi imamo knjige, v Srbiji pa še do danes nimajo ne zemljiške knjige, ne urejenih davkarij, skratka, nikogar ni, ki bi v Srbiji davke pravično uredil, razpisal in pobiral.
.Visoki gospodje so gospodarili, računov pa niso polagali z lepim izgovorom, da se je med vojno vse izgubilo. Veljak» na vladi gospodarijo z državnim blagom, privatno premoženje jim raste, računi državnega gospodarstva se pa izeublji.io — v teh treh letih miru baš tako, kot med dolgo vojno.
Gospod minister poroča o tem, dela kisle obraze, maje z glavo, predlaga to, predlaga ono, do pravega predloga pa le ne pride, da spadajo vsi državni gospodarji, ki nimajo računov — naravnost pred sodišče.
Kdor plačuje in ve, kaj plačuje, zahteva tudi pravico odločiti o vodstvu gospodarstva in mi si pravic ne damo jemati ter hočemo na vsak način čisti obračun» dokler ie še čaa-
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
Bratski spori.
Med radikali in demokrati ni pravo sloge na vladi. Poprej, ko so za ustanovitev svoje moči in oblasti, pripravljali nazadnjaške zakone, ko so kovali „obznane" proti opozicijonalnim Strankam, so bili najboljši bratje, da-nos pa se prepirajo, ker stojijo pred važnimi dogodki, ki se bodo izcimili prej ali slej iz.zavoženega gospodarstva in pa iz vseh krivio in nerodnosti, ki se kopičijo v strašne višine. Vsaka stvar ima svoj konec in tako s 1 tudi koruzni zakon radikalov in de inokratov pripravlja na skorajšnjo toči te v.
Ce bi bili v vladi zastopniki današnjih opozicijonalnil^ strank, bi stvar ne bila težka; radikali in demokrati bi jim enostavno naprtili vso krivdo današnjih nevzdržnih razmer,, našli bi se sloji, ki bi to verjeli1 in demokratsko-radikalni režim bi se- lepo nadaljeval in izžemal še to iz naroda, kar se da iztisniti in izžeti.
Večina slovenskega in hrvatskega, naroda je v opoziciji '.n radikalno-de-mokratska vlada je sama v kupu groznega nereda in gospodarskega poloma ter ne ve, kam zavaliti krivdo in odgovornost.
Po vladnih pisarnah in kabinetih se bije oster boj» Ne za obsodbo krivcev današnjega stanja, temveč edinole zato, katera od teh obeh vladnih strank bo tudi v bodoče in če tudi na razvalinah našega gospodarstva ohranila glavno besedo itn najvažnejša me^ta. Danes so si približno enaki: radikale zastopa ministrski predsednik PaSič, demokrate pa minister Pribičevič, ki ima s svojo policijo veliko moč v rokah. Finančni minister je tudi demokrat in sedaj, ko je dajal svoje žalostno poročilo, so se radikali hudq razburjali ter kazali celo pripravljenost, naprtiti vso finančno trohnelost na de mokratska pleča To jim sedaj še ne kaže, vidi pa se, da bodo takoj' stori' li, kakor hitro se bo šlo za tem, da ostanejo ah sami radikali, ali sami demokrati, ali pa nobeden izmed njih kot glavni prvaki na vladi.
Medsebojnega očitanja ni konca ne kraja. Tako n. pr. očitajo radikali ministru Pribičeviču, da je dal ubiti bivšega ministra Draškoviča, ker mu je bil na poti, demokrati pa zopet trdijo, da so bili radikali povod njegove smrti. Vsa umazana korupcija se iznaša na dan, pa ne zato, da se že že vendar enkrat vladno polje izčisti, o ne, samo zato, da se bratci na vladi z njo ometavajo in da močnejši sla-bejšega v njoj pokoplje, za sebe pa odpre nove vire profita in moči na i škodo ubogega ljudstva.
Dobri izgovori.
Poročilo finančnega ministra ia
rasrnj razgovori o našem linančneae stanju so odkrili, kakor že rečeno, vso malomarnost in pravo balkansko' lenobo in zanikarnost naših vladinovcev.
Ce se Balkancu nekaj ne ljubi, de ne mara kaj storiti, pa kar enostavno reče: „nema, nema" in s tem je stvar gotova. Tako tudi pri naših linanoah. Knjig, zapiskov „nema"„ ne vemo koliko smo dolžni, ne vemo, koliko pri-» našajo viri raznih! dohodkov in tako „nema" ne računa, ne obračuna.
Ce Balkanec sliši ta usodepolni „nema", potem „nema" tudi vprašanja, zakaj je tako, zakaj se ni pisalo in beležilo, kakor je običaj in potreba t. vsakem gospodarstvu. Pa tudi za taka prav nenavadna vprt>sanja imajc vladni možje vedno izgovor na ustih in. ta je — vojska. Vojska, vojska in zopet vojska je kriva-, da se v Srbiji nt plačuje dosti davkov, da pravoslavni po juž. Srbiji ratirajo Turke, da se si« jajno plačani visoki srbski uradniki in celo naši konzuli raje bavijo s trgovino kot pa s svojimi uradnimi posli, da se zlorabljajo zakoni in državna oblast, da se goljula, pretepa in zmer. ja in tako mora biti zopet samo vojska kriva, da v državnem gospodarstvu ni ne knjig, ¡n ne obračunov, da bi se dalo ugotoviti, kam gredo nafli dohodki in kako nastanejo ogromni izdatki, Naši „mili" zavezniki v tem o-ziru tudi prav dobro poznajo naše gospodarstvo in zato nam marsikaj tudi po dvakrat ali trikrat zaračunajo kot dolg. Tri leta miru teh vojnih vplivov niso izbrisala, BaJkanci še vedno gospodarijo brez reda in brez obraču* nov, če bi pa vprašali, zakaj, je prav, gotovo, da ne doUmo drugega odgovora. kot to, da so se med" vojno tako naučili. Kar je šlo med vojno, to nat gre še danes — to je enostavna balkanska politika»
Vojna je veliki del srbskega naroda. strašno oškodovala, kakor tudi nam ni prizanašala, in tako je popot-noma upravičeno, če se govori o vojni škodi in o upoštevanju vojnih raz* mer, nikakor pa ne smejo ta opravičila veljati tudi za tiste, ki so si med vojDO nagrabili m ilijone in pa za v s* zanikarnost, brezvestnost in dobička* željno potitiko vladnih samodržcev, ki po večini tudi spadajo v družbo beograjskih mitionarjev.
Nimajo mož!
Samostojni in liberalci so menda nikdar niso tako Jai&no in javno pri-
Zaklad na otoku«
Im KsgleSkega prevedel Paulus,
(Dalje.)
iamed vseh temnih in neprijetnih »brazov, ki sem jih moral gledati tistega neprijetnega popoldne, je bil ta rsiljivo, zaporno prijazni Johnov ob-saz še najbolj neprijeten in nevaren.
Posvetovali smo se v kabini,
»Gospodje", je pravil kapi. >n, ffam 6e eno povelje, bomo v hipu i moli vse moštvo na vratu. Poglejte — kako stvar stoji 1 Ce dobim na s»cje povelje robat odgovor in moža posvarim, bo takoj ogenj v strehi; če pa tait odgovor mirno požrem, bo Silver koj opazil, da vohamo smodnik — in m izgubili smo igro! Le enega Človeka imamo, ki se nanj smemo zanesti."
„In kdo je tisti?" je vprašal gra-fičak.
„Silver, gospod!" je odvrnil kapitan. „Poglejte, kako se trudi, da bi ljudi pomiril! Ce bi le imel ugodno priliko, kmalu bi jim spravil iz glave njihovo slabo voljo in jih pregovoril, naj bodo mirni in naj Šo počakajo. In
zategadelj predlagam, dajmo jim priliko! Dovolimo moštvu, naj gre popoldan na suho! Ako gredo vsi, ej, zar sedemo mi jadrnico, jim ubranimo po-vratek in se odpeljemo s prvim ugodnim vetrom. Ako ne gre nobeden, se utrdimo v kabini — in Bog naj nam pomaga! Ce pa gredo samo nekateri, — pomnite, gospod graščak, kaj vam rečem, Silver jih pripelje nazaj krotke kakor ovce!" —
In tako smo sklenili. Vsi naši zvesti in zanesljivi ljudje so dobili nabasano samokrese, Hun -teru, Tomu in Jacku smo razložili položaj. Nič posebno niso bili iznenado-ni in sprejeli so novico z večjim pogumom nego smo pričakovali.
Kapitan pa je šel na krov in nagovoril "moštvo.
„Prijatelji", jim je rekel, „vroč dan smo imeli in vsi smo utrujeni in zdelani Sprohod po otoku ne bo no -benemu škodoval, čolni so še v vodi, poslužite se jih! Kdor hoče, lahko gro za cel popoldan na otok! Pol ure pred solnčnim zahodom dam ustreliti iz topa, to naj vam bo znamenje za po -vratek!"	, " • H
Ti bedasti ljudje so menda mislili, fla se bodo kar. spotikali ob kupih su-
hega zlata, ko pridejo na otok. Nar mah iih je zapustila njihova slaba volja, živahen „živijo!" je zadonelin odmeval od daljnih gričev, da so se jate ptičev glasno kričeč nanovo dvig nilo i* lesovja in obkroževale zaliv.
Kapitan je bil vse preveč pameten, da bi jim bil na potu. V hipu je izginil pod krov in prepustil Silver * ju, naj sam uredi izlet.
In dobro je storil, mislim,
Ca bi bil ostal, ne bil bi mogel več prikrivati, da razume položaj. Jasen je bil ko beli dan. Silver je bil — kapitan in divje uporno je bilo njegovo moštvo.
Kar jih" je bilo šo zvestih — in kmalu sem so prepričal, da je bilo š? nekaj takih -- so bili pač strašno ne umni, če niso razumeli, kaj se god' . Pa bolje rečeno, stvar je bila ta, da so bili že vsi okuženi od slabega zgleda svojih tovarišev, eni več, " drug*, manj. Nekateri pa so bili vendar še toliko pošteni, da se niso dali zapel«. jati dalj'e Lenoba in trma jo vsekaKor čisto nekaj drugega, ko upor in uboj.
In tistikrat mi je prišla prva mo- 1 jih neumnih misli, ,— ki so pa nazadnje rešile življenje nam vsem.
'Ako je Silver Sest ljudi pustil na
ladji, se jih nismo mogli lotiti in 1»» dje zasesti, kar nas je bilo zvestih To je bilo jasno. — In ker jih je Silver res samo Šest pustil, sem bil jaz za tisti dan popoldan nepotreben n» krovu. Tako sem razmišljal in nazadnje sklenil, da grem na suho. Sklenjeno, storjeno. Kot bi mignil, sem bil Čez pregrad jo in v enem najbližnjih čolnov in T tistem trenutku je že tudi čoln odrini od ladje	" 1,
Nihče me ni opazil, le eden izme«4 veslarjev je rekel:
„Ali ste vi, Jim? Skrijte se!" Pa Silver je iz drugega čolna bi* stro pogledal sem k nam in hotel vedeti, ali sem res jaz. —
In takrat sem začel obžalovati ttt svoj nepremišljeni korak —.
Kakor za stavo so hiteli čolni proti bregu Naš je bil lažji in je imel boljše veslarje in ker smo že izpočet-ka bili drugim nekoliko naprej, smo jih kmalu pusfili daleč za seboj.
Komaj je čolnov kljun zadel med obrežno drevje, že sem zagrabil za ve* jo, se dvignil iz čolna in skočil v najr bližje grmovje.
KDalje prihod-I
2. Stran.
SLOVENSKI GOSPOD * P,
6. oktobra 192L
znali kako slabostojni so, kakor pri zadnjih volitvah v cenitoe komisije za dohodnino. Nimajo mož, & katerimi bi lahko stopili pred ljudstvo. Nimajo mož, katerim bi ljudstvo zaupalo. Za-to sa postavili na svajo kandidatno listo pristaše Kmečke zveze. Za Oenilni okraj celjskega glavarstva so bili prvotno na kandidatni listi razun enega sami izraziti liberalci in samostoj-neži. Člani: Trgoveo Piki iz Žalca, trgovec El&bacher iz Laškeaa, nad-učilielj Ferlinc iz Šmarja* samostojnež Omladič iz Brasiovč, gostilničar Zi-iara iz Smartna za Dreto. Namestniki: trgovec Cvenkl,iz St. Petra v Sa^ vinjski dolini, iesni trgovec Vinko Ku kbveo tiz Celja, (brat ministrov), gostilničar Goropevšek iz Trbovelj, liberalni Pusflek iz Šmarja, gostilničar Plavčak iz St. Jurja ob Taboru in irgovec Pevec iz Mozirja. Sami pristni liberalci. Da M svoji listi pridobili vsaj malo zaupanja, so postavili na čelu svoje liste uglednega „klerikalca* g. stavbenika Gologranca iz Gol-ja. A še bolj „črno" je bilo treba pobarvati kandidatne liste. Zato sta v ^ornjegrajskem okraju odstopila nepriljubljena liberalca krčmarja Zi-irn in trgovec Pevec in na njiju me-;;to so kandidirali pristaša ¿metalce* zveze, župana Strucelja iz Mozirja in Kolenoa iz Gornjega Grada, Liberalci «o naravnost agitirali s temi da sta ua njihovi kandidatni listi dva „klerikalca" in so res v gornjegrajskem o-icraju na ta način dobili več glasov. Pa vsa zvijača jim ni pomagala nič. Vi celjskem eeniinem okraju (glavarstvu) je zmagala lista Kmetske zveze z nad 200 glasovi večine!
Podobno kakor v celjskem okraju so napravili samostojni kmetje v brožtškem. Na svojo kandidatno listo so postaviti dva odločna pristaša K Z, Idi jih je tudi Kmet&ka zveza kandidirala: Martina Kozino iz Prešneloko pri Sevnici ter Blaža Habinc iz Ariov-oa pri Vidmu. In Kmetijski list ima še to predrznost, da imenuje omeiitma moža: „tovariša". Mislimo, da sta so moža že lepo zahvalila za ta naziv!
Samostojna nima v svojih vrstah dovolj mož, ki bi uživali pri ljudstvu toliko zaupanja, da bi jih lahko posta, vila na svojo kandidatno listo za tako važne volitve, kakor so za ceniino ko misijo. Mora si jih izposojevati pri Kmetski zvezi. To ni le znamenje sla-bostojnosti, ampak dokaz žalostnega propada.
ftost čez Savinja pri Sv. Petru.
T tej zelo nujni zadevi se je poslanec dr. Hohnjec 1, oktobra na ministra javnih del obrnil s io-le interpelacijo:
Državni most preko Savinje pri Sv. Petru, Groblje, Savinjska dolina, je tako slab, da se je vsak dan oživljeno bati,, da se celotno ali vsaj delno zruši. Nekdanji stari, most, ki je bil še precej dober, so leta 1913 podrli, hoteč zgraditi nov betonski most. Ob onem so preko Savinje napravili nek rezervni most, čigar nosilna zmožnost je bila primeroma majhna ter prera-fiunjena in zajamčena samo za dve leti. .Ta zasilni most so že dvakrat z velikimi stroški popravili. Manjša popravila so so na državne strovke večkrat izvršila. Zasilni most ¿o iz mehkega lesa, za največjo silo zvezan z železnimi sponami. Zdaj je že tako da ne bo več mogel nositi živahnega prometa, ki sle giblje po državni cesti ter vali preko njega.
Avtomobil, ki vozi med Celjem in l^jubljano, prevozi preko mosta le z največjo nevarnostjo, zbog katere morajo potniki ¡izstopiti, pustiti prazen avto počasi čez most, potem šele smejo za njim in na drugem koncu zopet vstopiti. Vozniki, ki vozijo les čez most, pustijo konjo same z vozom na,-prej, in ko so konji dospeli na drugo stran, pohitijo za njimi misleč: če konji in voz sedaj še niso telebnili v Saviinjo, najbrž tudi mi ne bomo. Pripomniti pa je treba,, da se iz gozdov v St. Jurju, na Vranskem in iz sosednih krajev na Kranjskem na stotine vozov lesa zvozi čez ta most na že lezuico v Geljo. Nevarnost je torej vsak dan večja. Bati so j'3, da se most v naibljižji bodočnostt zruši ter da- bo ta katastrofa združena ne samo z ver likimi lizgubami gmotnega značaja* marveč tudi z žrtvijo ali celo z žrtvami človeškega itivljonja. Pomisliti je
tudi treba «a to, da Savinja t jesenp kal rada naraste v veliko povodenj, ki prav lahko podere takšen most, ki je pravzaprav samo še senca pravega mosta. Kako pa se bo osebni promet kji je med Mariborom, Geljom in Ljubljano jako veliki o čemer pričajo Jako številni vsak dan tu vozeči avtomobili in zlasti blagovni promef vršil po državni cest,i skozi Savinjska dolino, ako ne bo več mosta na tem kraju?
Vprašam torej g. ministra:
1.	Ali mu je znano, v kako skrajno nevarnem in naravnost obupnem stanju je zasilni most preko Savinje pri St. Petru (v Sav. dolini)?
2.	Ali si je v svesti, da pade na državno upravo vsa odgovornost za vse nesreče, ki j|ih more povzročiti ka tastrolalen propad tega mosta, In za vso škodo, ki bo posledica prektnjene-ga prometa?
3.	Ali je voljan, tako£ odrediti vse kar je potrebno, da se kolikor najhitreje zgradi prepotrebni novi mctst čez Saviinjo?
Poslanec Hohnjec se je v tej zadevi tudi obrnil na gradbeno ravnateljstvo pri pokrajinski upravi v Ljubljani.
Velik ljudski tabor
za ves gornjegrajski okraj se vrši
16. oktobra ob 2. uri popoidne
•i Sv. Frančišku v Gornji Savinjski dol nI.
Govorijo: Dr. KoroSec, poslanca Puše-njak, Kranjc in drugi. — Po zborovanju sestanek županov, občinskih odbornikov vseh Kmetskih zvez gornjegrajskega okraja. — 16. oktobra mora biti zbrana vsa gornjesavinjska dolina krog našega voditelja dr. Korošca!
Kraljevina SHS. O kralju Aleksandru javljajo, da je popolnoma o-zdravel in se vrne v sredini tega meseca v Beograd. Ministrski predsednik Pafiič, ki se je odpravljal tako dolgo v Pariz, da bi sporočil Kralju, kaj se je vso pri nas zgodio v njegovi odsotnosti, se je sedaj odločil, da o' stane v Beogradu iu bo kralju raje sporočil novice pismenim potom. Ministrski svet vznemirjajo nemiri ob albanski meji in zbiranje madžarskih čet v pečujskem ozemlju. Albanija je mobilizirala precej vojaštva, ga vrela na našo mejo ter skuša vpasti s svojimi tolpami na naše ozemlje. Praske manjšega obsega so se že začele med našimi ter Albanci. Italija Je založila albanske vstaše s topovi, puškami, muntcijo, ter uniformami. Beograd se je odločil, da brani našo mejo napram Albancem za vsako ceno. Vojni minister je že poslal v pd Albancev ogroženo obmejne kraje pnecej topništva m bo v slučaju potrebe poklical pod o-rožje tudi nekaj letnikov, ki so že odslužili vojaški rok. Madžar^ zbirajo svoje vojaštva v Pečuhu in ob naši meji. Kaj nameravajo te madžarske čete, še ni znano. . Vsekakor pa bo Beograd tudi poskrbel, da zadostno zavaruje z oboroženo domačo silo naše meje napram drznim Madžarom, katerim ni prav nič zaupat: in verjeti. Raz ven ministrskega sveta je v Beogradu še na delu zakonodajni odbor. Finančni odsek, ki je zboroval nekaj dni in poslušal žalostno poročilo finančnega ministra o naših dolgovih in od sedanje vlade zavoženih financah, je g. finančni minister odposlal domov z zagotovilom, da ga bo skii-cai pred sestankom parlamenta pismenim potom. O parlamentu pravijo, da su bo sestal 20., oktobra- Ako bo zboroval parlament, bo prišlo v zbornici radi državnega proračuna do bur nih prizorov iu do padca sedanje "nesposobno vlade.
V, Jul. Benečiji na Italijanskem majo splošni štrajk delavstva. Najbolj, bridko občuti delavsko stavko — Trst.
Madžari izjavljajo, da bodo mirnim pokora izpraznili Zapadno Ogrsko katero dobi po, mirovni pogodbi Av-stHa. Madžarskim ¡obljubam mirne prepustitve spornega ozemlja pa ni pripisovati verodostojnosti.
Grbe so Turki v Mali Aziji tako naklestil ter ugnali'v kozji rog, da pripravlja sedaj grška vlada proglas
aa narod, z izjavo, da je Grška pri
pravijena za mir iu demobilizacijo svo je armade.
Iz Rusije* prihajajo poročila o grozni lakoti. Samo število lakot na milost in nemilost izročenih ruskih o-trok znaša 4,701.000. Z lakoto se družijo v Rusiji tudi kužne bolezni kot: kolera, griža in trebušni legar.
Naši shodi.
Krasno vspeli shod Kmečke zvaze ozir. SLS se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m., v Vitanju. Shodu je predsedoval naš vrl somišljenik in posestnik Franc Skok iz Brezna. O gospodarsko-politič-nem položaju je v enournem govoru poročal urednik Golob. Ogromna množica ljudstva je z zanimanjem zasledovala izvajanja govornika. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva revizijo Slovencem in Hrvatom krivične ustave ter se v njej izreka póslancem Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje. Naša pravična stvar napreduje na celi črti. Ljudstvo že polagoma izpre-gleduje, da so ga samostojni in socia-\ listični hujskači zavedli na nevarna pota.
V Šmartnu pri Slovenjgradcu je bil v nedeljo, 2. oktobra, shod Kmetske zveze in Ljudske stranke. Brez posebne agitacije se je zbralo veliko poslušalcev, ki so s pazljivostjo in z odobravaujem sledili izvajanjem poslanca dr. Hohnjeca. Navzočih je tudi bilo dokaj političnih nasprotnikov, na katere so stvarne in odkrite besede poslan-čeve napravile ugoden utis.
Pri Mariji Snežni na Velki priredi Slovenska kmetska zveza v nedeljo dne 23. oktobra po pozni božji službi ob »/,11. uri političen shod. Govori poslanec Roškar in drugi.
Tedenske novice.
TBirmovanje na Koroškem odpovedano, Naš premilostljivi Nadpastir so nevarno zboleli, in zdravnik je ostro prepovedal vsako delo. Zato odpade za 9., in 10, dan oktobra napovedano bir-movanje v Guštanju in v. Črni na Koroškem«
Katoličani, glave po koncu ! Živimo v času, ko se vsak demokratski in samostojni paglavec, ki hoče zlesti do vladnega korita, zdira in psuje nad možmi, ki tudi v javnosti kažejo svoje iskreno katoliško prepričanje. Preganjajo katoliške uradnike, učitelje in naše liste. Prihajamo v dobo, kakoršno smo doži-1 veli ob začetku vojske 1. 1914. Možje, fantje, žene, dekleta! Naznanite nam vsak slučaj preganjanja naših ljudi. Vse bomo točno zabeležili in poskrbeli, da dobijo ljudje, ki imajo črno dušo, svoje plačilo. Veter se bo obrnil prav kmalu.,. Glavo po koncu!
Kako stojimo v finančnem oziru, je slikal finančnemu odboru finančni minister-demokrat Komanudi. Minister je povedal odbornikom čisto odkritosrčno, da je stanje naših državnih dolgov žalostno in on sam kot finančni minister nima poj maj kako pravzaprav stojimo z našimi dolgovi. Naši finančni Činitelji so krivi, da smo izgubili pri kovanem 25 parskem drobižu 12 milijonov dinarjev, ker je ta kovani drobiž resnično več vrelen, nego znaša njegova na novcu označena vrednost. G. minister je tudi povedal, da se naši dohodki naših carinam niso zvišali, ker imamo premalo zastraženo mejo in je sedaj sprejela vlada v obmejno vojaško službo 2600 Rusov beguncev. Za vzdrževanje Rusov-čuvarjev naših mej je postavila Pašičeva vlada v proračun nič manj nego 72 milijonov dinarjev. Toliko je povedal finančnemu odboru o naših financah sam minister Komanudi, o katerem pravijo, daje pošten in odkritosrčen gospod.
Pozor pred onimi samostojnimi, ki so se udeležili izleta po Srbiji! Slabo-stojnim izletnikom se je godilo pri mi-nisterskih pojedinah na račun davkoplačevalcev tako dobro v Beogradu in Srbiji, da so obljubili pri slovesu iz Beograda: »Ako bomo slišali, da govori kdo v Sloveniji proti Srbom, mu hočemo razbiti glavo!« Lepe reči se nam obetajo od strani samostojnih pretepa-čev, ki se bodo odslej urili v razbijanju človeških glav.
Mar molj a hoče v Kmetijskem listu tajiti, da si je na čuden način pridobil toliko stotisočakov, da je lahko z njimi kupil gosposko posestvo za pol milijona kron. Res je, da je Mermolja prišel na Pesnico s culico iz Vertojbe. Se prave
postelje in posteljnine ni gleštal, danes po 4 letih pa razpolaga kar s stotisO-caki. To je boj za Mermoljevo »Stare pravdo« — za lasten žep samostojnih voditeljev. Te vrste nam sporoča naš prijatelj iz Mermoljeve soseščine v Gač-niku.
Mermolja se druži z najhujšimi sovražniki katoliške vere. Da je Mt-rmolja kupil gosposko posestvo za okoli pol milijona kron, se ima zahvalili nekemu nravoslavnemu Srbu Mijoviču ▼ Cirk-nici pri Sv. Ilju. Ta človek je zaklet sovražnik, vsega kar je v resnici karš-čansko katoliško. Mož je zagrizenejSi od ljudi, ki jih je SUdmarka pošiljala v naše kraje.
Samostojna zveza v Posavju ugaša. Pri volitvah v ceniino komisijo v Ure-kovem pašaliku v Posavju je dobila Samostojna 149 do 167 glasov, Kmetska zveza pa 146 do 153 glasov. Se ena taka »zmaga« Samostojne v Breži cah in Urekova slava bo splavala po Savi mimo »Griča« v Donavo ... Med izvoljenimi sta dva odločno naša.
V ceniino komisijo za dohodnino za politični okraj Maribor so bili dne 25 septembra z veliko večino izvoljeni naslednji naši kandidati: Kot člani; Zupanič Alojzij, posest. Jarenina, Re-bernik Alojz. pos. Zerkovce pri Mariboru, Gril Hinko, pos. Slov. Bistrica, Safošnik Pavel, p is. in župan, Sp. No -vavas, Krajnc Franc, pos. in gostilničar, Sv. Jurij v Slov. gor., Stupica Fr., notar, Sv. Lenart v Slov. gor. Kot namestniki: Serbinek Ivan, pos. Vrtiče, Hauptman Andrej, pos. Cinžat, Kos Ivan, pos. in trgovec, Slov. Bistrica, Žuraj Jakob star., pos. Slov. Bistrica, Klemenčič Valentin, pos. in župan, Sv. Trojica, Repa Konrad, po9. in župan, Partinje. — Naše davkoplačevalce, ki se jim glede dohodnine godi krivica, pozivamo, da pošljejo zanesljive podatke . enemu iz ned prvonavedenih šest izvoljenih članov komisije. Ako naši možje v cenilni komisiji niso podučeoi o dohodkih in izdatkih posameznikov, se ne morejo v komisiji zavzeti 7.a one, ki se jim je predpisal previsoki dohodninski davek. — Prosimo naslove izvoljenih naših mož v cenilne komisije iz drugih okrajev, da jih objavimo. — Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru.
Zopdt en naš novi župan. V Slap-tincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici so se slabostojni trudili na vso moč, da bi prodrli pri občinskih volitvah. Stari župan je bil tako drzno nesramen, da je kar svojevoljno črtal iz volilnega imenika nosilca naše liste, da bi zbegal volilce KZ. Vnebovpijoče krivično črtani nosilec naše liste je vložil pritožbo, ki je rodila nove občinske volitve, pri katerih je bil g. Graber izvoljen županom in so mu odborniki sami na ta načia popravili krivico, katero mu je prizadjal penzijonirani župan.
Kadučitelj From pri Sp. Sv. Kun-goti je najet od Mermoljeve Samostojne za priganjača. Ko smo v nedeljo 25. septembra davkoplačevalci na davčnem aradu čakali, da pridemo kot volilci na vrsto, nas je ta dični in sladkomili nad-učitelj silil z zelenimi listki Samostojne. Bil je vsiljiv kakor Židov Mermolja in Lipov Tuna sta si izbrala slabega priganjača. Mi kmetje smo z ogromno večino glasovali za kandidate Slovenske ljudske stranke. Za Samostojno so glasovali sami liberalni učitelji in veriž-niki. Gospodu Fromu čestitamo k »velikemu« uspehu!
Viničarsko vprašanje se je reševalo na mnogih sestankih in uradnih sejah. Sestajali so se posestniki in za-stopr:ki viničarjev vseh strank na vladni poziv. Skupno in z večin :> glasov so se določile smernice za novi viničarski red in za plačo. Proti tem v skupnem soglasju odobrenim načrtom pa nastopa sedaj s prav komunistično tendenco Kmetijski list v svoji 29. številki pod karakterističnim naslovom »Lov na vi-ničarje«. Radovedni smo, kaj bodo rekle na to merodajne korporacije, ki so izdelale ta načrt.
ViniSarji ne vemo, ali smemo na prosto kuhati žganje iz tropin, katere dobimo za nagrado za svoj trud od gospodarja, ali ne. Zato prosimo da se nam ta zadeva pojasni. Viničar.
Koruzo za vlnlčarjc, bajtarje in delavce. Viničar iz Haloz nam piše:t Nam viničarskim družfinam preti velika beda in lakota. Suša nam je u-ničila koruzo, fižol in zelje. S čim b -mo prehranili naše družine? Tudi ne do mleka, ker smo morali ali pa še bomo pred zimo morali radi pomanj -kanja krine prodati ali ga zaklati na*
je kravioe. Pomctfa ai pričakovati od
nikodor. Naži kmetje so z nami vred »¡ode živil v aajbojSi stiski ia nam,
Se *'adi, ne monejo pomagati. —
ylada vse to vidi, pa nam noče pomagali- Za Turke je imela darila — 1200 milijonov K, za samostojneže o-koli 300 milijonov, za Sokole več milijonov, država redi nepotrebne ruske \Vrauglovoo, a za bedno slovensko naje ljudstvo nima beliča, V. skladiščih židovskih veletržcev je še na stotine ragoncv staro koruzo, ki so jo nakupili po nizki ceni. Ali ne bi mogla na-ža vlada to koruzo in fižol nakupiti, in «a nizko cono razdeliti med uboge nničarje in delavce na deželi, <Ta ne bomo poginjali lakote? Samostojni minister Pucelj skrbi samo za mesarje, fiberalni dr. Kukovec za verižniko, za naSe ubogo ljudstvo na deželi pa se potegnite vsaj vi poslanci Slov. I;ud-*ke stranke, da ne bomo počepali od poman%anja. Otmite nas in naše o-i'Ok«!
Pogranične trupe je poslala beograjska vlada na našo mejo. V teh trapah je nad 75% pravoslavnih Rusov ->d Wranglove armade. Tako je n. pr. v ti. siotniji samo 5 Slovencev in 7 Srbov. Ostali so sami Wranglovci. Kako bodo ti. ljudje vršili svojo službo, ko ne poznajo ne jezika, ne krajev, ne ljudstva, ne narodovih navad. Ali demo-kratsko-samostojna vlada ne bi raje nastavila slovenske fante v tako važno službo na naši meji. Toliko naših ljudi ■je brez službe. A tujci dobijo mesta, naši pa ne. Tu imate zopet nov dokaz samostojnega« žegna. In Mermolja trdi, ia samostojni skrbijo za ljudski blagor.
Pritožbe proti pograničnim trupam ie že množijo. Te trupe so prišle komaj 1. oktobra na našo mejo, a že se slišijo Jan za dnem hude pritožbe obmejnega prebivalstva. Varno ni imetje posameznikov ne tostran in ne onstran meje. Varne niso ženske . . . Občine, kjer se kaj takega dogaja, naj vsak slučaj nasilne in brezplačne rekvizicije blaga m žensk takoj z dokazi in natančnimi opisi javijo okrajnemu glavarstvu s prošnjo, da odpomore tej težavi. Enoglasen klic našepa ljudstva je: Pogranične trupe proč! Tujce proč! Kruh in zaslužek slovenskim sinovom I
Po ptujskam okrajnem glavarstvu so »čeli letati neki liberalni ptiči, ki želijo od županov ujeti podpise za Pirk-niajeijevo zaupnico. Nekoč smo nabirali zaupnice za naše slovenske uradnike, katere so hoteli preganjati Nemci ia nemškutaiji. Danes pa smo v Jugoslaviji in g. Pirkmajer je vendar* Slovenec. Cemu rabi toraj domači uradnik zaupnico? Zaupnico mu naj da — stranka, kateri služi, druge Slovence pa naj pusti v miru, ker smo hvala Bogu že od leta 1918 v Jugoslaviji.
Železniška uprava — navijalec cen. Kmetijska podružnica v Št. Ilju v Slov. gor. je naročila za svoje člane vagon apna iz Zagorja. Vagon je prispel do postaje Pesnica kot tovorno blago. Od Pesnice do Št. Ilja pa so ga poslali kot brzovozno blago, ker Št. Ilj ne velja kot tovorna postaja. Prevoznina od Pesnice do Št. Ilja znaša 532 dinarjev 30 par, t. j. 2129 K 20 v (!?), torej štirikrat več kot iz Zagorja do Pesnice. Ali niso to kaprice železniške uprave? Končna postaja južne železnice v Jugoslaviji še do danes ni proglašena za tovorno. In radi tega moramo kmetje plačevati tako visoke tarife. Ali ni to škandal?
Himen. V mariborski stolni cer-fcvi je bila poročena minulo soboto g* Slavica dr. Jaokovičeva z dr. Verši-iem. Mladostni par je poročil dr. Medved, Bilo srfečno!
Umrl je v Preseki pri Mozirju ta-niošnji vzorni gospodar Franc Kocjanc. Rajni je bil cerkveni ključar, član občinskega odbora in gospodarske zadruge. Dolgo vrsto let je bil tudi načelnik krajnega šolskega sveta. Bil je izobražen, skromen, prijazen in blag značaj. Vzornemu možu svetila večna luč, težko prizadeti obitelji pa naše so-žalje
Samomor. Na Ponikvi ob juž. žel. se je obesil 36 let stari zahajač Karol "^isanec, ki je že dolgo obetal, da mu bosta vrv, veja in zrak smrtna postelj.
Fantje so se stepli pri Sv. Jurju «b Sčavnici. Neki Klobasa je lopnil v Ivanjcih 18 letnega Matija Vrbnjaka s tako silo s kolcem po trebuhu, da ga ?e ubil. Eden Vrbnjakovih tovarišev je Jobil z nožem po glavi, a se bo zlizal.
Orožniki ustrelili vojnega begunca, ^ezerter Jožef Vuk, doma v bližini
Ptuja, se je skušal odtegniti vojaški službi s skrivanjem po svoji rojstni okolici. Vuka pa so orožniki vendarle i ¿sledili in ga obiskali. Pri pogledu na iandarje se je spustil Vuk v tek, nakar mu je pognal en orožnik kroglo v hrbet tako, da se bori sedaj s smrtjo v ptujski bolnici.
Vojaki — razbojniki, Eden podna-ridnik in 2 vojaka so napadli dobro oboroženi 1 km od Velesa v Srbiji trgovce, katerim so oropali 19.000 dinarjev in jih potem skrbno skrili. Oropani trgovci so v mestu hitro javili rop policiji, ki je kmalu prijela razbojnike, ki so priznali svoje dejanje. Podnarednika so gnali pandurji na kraj, kjer so skrili roparji denar. Vojakirazbojniki so izločeni vojnemu sodišču.
64 oseb je proglasilo načelstvo zve-čanskega okruga (Južna Srbija) za — hajduke. Na vsako glavo je razpisana nagrada 500 dinarjev. Tolovajstvo pro-cvita v naši državi vkljub policijskemu režimu g. Svetozarja Pribičeviča. In g. Pribičevič je še toliko drzen, da je iz-j á vil uredniku »Pučkega prijatelja«: Razmere v naši državi so vrlo povoljne.« Povoljne pa, povoljne . . .
m
k «ti.
Gospodarstvo. ,
J* 1/iMjradnlit»».______f«
V- Vinska trgatev je v prejšnjih letih začela navadno okrog »Terezijenega« to je okrog 15. oktobra. To staro šego pa hočejo nekateri sedaj odpraviti. Posebno letos hitijo z bratvo, kakor bi pričakovali — »meksikanerja«.
V ljutomerskem vinarskem okolišu so že začeli nekateri z bratvo v preteklem tednu. Mošt je kazal 16—18 stopinj sladkorja. Večina posestnikov pa bo začela z bratvo šele koncem tega ali pa celo prihodnji teden. Ta pozno brana vina ne bodo zaostala za letnikom 1917 ampak bodo še boljša. Vinska trgovina še stoji, cene še niso označene,
Mčsti so tehtali proti koncu pre-tečenega tedna v ljutomersko-ormožkem okraju 17—20 stopinj po klosterneu-burški tehtnici, kaka je pač lega. Ker je zdravo grozdje, dobi vsaki več, kakor je.pričakoval. 11—13 naphanih put da pOlovnjak, medtem ko se je druga leta rabilo za isto množino 14—16 put.
Cene moštu. Čeravno še vinska trgovina ni posegla v kupčijč, se danes po posamezno sklenjenih kupčijah vendar že lahko reče, da je začetna cena ena krona za vsako sladkorno stopnjo. Sortirajte grozdje! Berite pozno!
Vino bo letos izredne kakovosti. Najstarejši ljudje ne pomnijo take suše. Kdor je rano bral, si je naredil veliko škodo, ker je grozdje zdravo, ne gnili in ker še je tudi listje, v katerem se dela sladkor zeleno in zdravo. Kdor količkaj more, naj ne bere pred 10. oktobrom. Letošnje vino se še bo iskalo!
1225 gramov težak grozd je zrasel v vinogradu župnika g. Evalda Vračko v Št. Ilju. Groz je dal liter vina.
Coinina za vino se je v Nemški Avstriji zopet povišala. Pred nekaterimi tedni smo poročali, da se je uvozna carina na vino dvignila na 4,500 K za 100 1, danes pa so tej colnini še navrgli doklade, tako da se plača od 23. sept. 1.1. naprej 6.000 K za hI ali 60 K za vsaki liter. Pod temi razmerami je vsak uvoz naših vin v Nemško Avstrijo skoraj izključen.
Zvišajte zavarovanje zoper požare! Vsak dan dobivamo pritožbe, da ljudje, če jim pogori njih imetje, dobijo le male svote za odškodnino. To je krivo, ker imajo ljudje zavarovane svoje hiše prenizko. Tako je n. pr. pogorelo dne 15. septembra nekemu posestniku poslopij in premičnin v vrednosti 250.000 kron. Zavarovan je pa bil samo za 3200 K! Ta svota še niti za streho ne zadostuje. Svetujemo vsem našim ljudem, da takoj povišajo zavarovalne svote. V tem oziru priporočamo, da se zavarujejo pri edinem slovenskem in najmočnejšem zavarovalnem zavodu pri ,Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Ta zavarovalnica ima svoje zastopnike skoro po vseh župnijah. Tajništvo kmet-ske zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna L nadstropje) gre našim ljudem glede zavarovanja na roko in izroča novo zavarovanje glavnemu zastopniku. Treba je na Tajništvo poslati samo zavarovalno polico ali knjižico stare zavarovalne družbe in od tu se potem preskrbi, da se za povišek zavaruje pri Vzajemni. Naznanite dolžino in širino poslopij, opis ali je poslopje leseno ali zidano in kako je krito. Kdor je za
nizko svoto zavarovan pri kaki tuji zavarovalnici, lahko za povišek pristopi k tej naši zavarovalnici. Sumljive agente tujih zavarovalnic pa zavrnite, da vas ne spravijo v nesrečo.
Cana živini je postala trdna in mestoma celo raste. Ker so postala krmila izredno draga, je povišek cen živini tudi opravičen. Živinorejci bodo vsled velike suše itak imeli ogromno škodo. Odprodati morajo več kot polovico živine. Vrzeli, ki jo je napravila suša, ne bodo več let mogli popraviti. Kdor za hteva sedaj nizke cene za živino, nima niti pojma o položaju, v katerem se nahajajo živinorejci. Mestno prebivalstvo bi rado imelo meso po nizki ceni. Posebno rdečkarji so mojstri v kričanju po nizkih cenah mesa. Da pa židovski fabrikanti za obleko in druge potrebščine tirajo cene neprestano kvišku, tega pa ne vidijo. Samostojni poglavarji okoli Mermolje pa šuntajo mesarje prot. živinorejcem in ostalemu prebivalstvu. Živinorejci, pazite!
Na svinjski sejem v Maribor dne 30. sept. 1921 so prignali 372 ščetinar-jev in 2 kozi. Tržne cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad od 80—120 K, do 4 mesce stari kom. od 520—550 K, do 6 mescev stari 550—800 K, do 7 mescev stari 850 do 900 K, do 9 mescev stari 900—1000 K, prašiči od 1 leta stari 1000—1420 K, od 1»/, leta stari 3100 K. — Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 28—32 K, poldebele za zakol 1 kg mrtve teže od 32—42 K. Kupčija je bila živahna. Največ se je prodalo v smeri proti Dravogradu.	. >•J'Js>H
Prodaja žrebat v starosti do 6 mescev se bo vršila v Celju dne 9. okt.
1. ob 9. uri predpoldne pri konjskih barakah na Lanovžu. Prodanih bo 6 žrebet. §
2000 konj se sme izvažati iz n&še države in sicer preko carinarne v Mariboru 400 glav, preko carinarne v Rakeku 300 glav, ostalo število pa preko carinam v Bitolju, Gružu i. t. d.
Cene poljskim pridelkom. Zadnje dni so podaniki tujih držav kupovali na naših žitnih trgih pšenico, kar je povzročilo zvišanje cen. Meterski stot pšenice so kupovali po 1050 do 1060 K, koruzo 840, oves 700 do 750 kron, pisani fižol po 930 do 950 K, beli fižol je 100 kron dražji. Moki so nekateri mlini radi visokih cen pšenice zvišali ceno za 30 vin. pri kilogramu. Moka nularica se prodaja v Zagrebu po 1o K 90 vin.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 229—230 naših kron, za 100 nemških mark se plača 192, za 100 čeho-slovaških kron 260, za 100 avstrijskih kron 12 —14 in za 100 laških lir 903 jugoslovanskih kron.
Orloiiski vestnik.
S,v. Lenart v SI. gor. Orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 16. oktobra veselico, na kateri se bo prvokrat uprizorila igra »Lovski tat«. Prijatelji orlovske misli in poštene zabave, pridite si ogledat to lepo in novo gledališko predstavo. Začetek ob 3. uri pop.
Sv. Jurij ob Ščav. Telovadna odseka sta v polnem razvoju. Velika ovira vsestranskemu razvoju je pomanjkanje primernih prostorov. Da se temu enkrat za vselej odpomore, se je sprožila hvalevredna misel, postaviti primeren društveni dom. Tam se naj zbira k pouku in razvedrilu ob prostem času vsa poštena mladina. — Vsaka dobra stvar ima sovražnike. Tudi misel, postaviti vrli jurjevski mladini topel in prostoren dom, je zadel pri nasprotnikih na hud odpor. Prijatelji krščanskih društev se ga niso ustrašili. To so najsijajnejše pokazali s tem, da so vkljub zabavljanju s tako požrtvovalnostjo dovažali kurivo za žganje opeke. Nekatere vasi sč> tekmovale med seboj, katera bo prej in več navozila. Hvala in čast taki posnemanja vredni vnemi. Ko bodo vsi krščan-skomisleči in našo pošteno mladino ljubeči Juijevčani storili svojo dolžnost, bo zaplapolal veselo ogenj v dveh mogočnih pečeh z okoli 150.000 kosi opeke.
Blagoslov in otvoritev.Orlovskega doma v Oplotnici. Oplotniški Orel je obhajal dne 25. septembra ob priliki otvoritve Orlovskega doma- v resnici dostojno in slovesno svoj praznik. V soboto zvečer se je vršila bakljada z godbo. Nešteta množica je korakala ob svitu lampijonov od Orlovskega doma v Oplotnico, kjer je priredila prisrčne ovacije g. Kunej, g. Oberski in županu g. Leskovarj«. Pri vseh treh podoknicah
je sodeloval orlovski pevski zbor iz Konjic. V nedeljo na vse zgodaj so že odmevali ubrani zvoki slove njebistriške godbe v Oplotnici in naznanjali vsem prebivalcem praznik orlovska misli. Točno ob 9. uri se je vršil pri slavoloku nad vse prisrčen sprejem gostov. Prvi sp je pripeljal mil. g. arh. Franc Hrastelj iz Konjic, za njim pa se je prikazala orlovska zastava, ponos plemenitih Teharčanov, ki so se udeležili našega slavlja v velikem številu. Naši sos;aje pa so takorekoč tekmovali med seboj radi udeležbe. Lepe so bile zbrane orlovske čete Konjičanov na čelu jim 3 konjeniki v krojih. Posebno zanimanje pa so vzbudili Prihovčani. Pripeljali fo se na okinčanem vozu, v katerega je bilo vpreženih osem konj. Prvi je pozdravil goste br. Rančigaj, predsednik domačega odseka, v imenu župnije g. župnik Fr. Hohnjec, v imenu občine g. Jože Rakovnik, odzdravil je br. Alf. Ložak, okrožni načelnik. Po pozdravu se je podal sprevod v cerkev, kjer je daroval g. dr. Hohnjec sv. mašo. Po sv. maši je bil blagoslov in otvoritev doma. Govorili so g arh. Hrastelj iz Konjic, g. dr. Hohnjec in Jože Pire, predsednik J. O. Z. Ob 2 h je bila javaa telovadba. Vaje so bile izvanredno dobro izvajane.
Vransko. Pri nas se je začel v zadnjem času živahno gibati naš Orel. Priredil je v poletju med drugim dva dobro uspela izleta na Tešovo in Ločico z namenom, da vzbudi zanimanje za Orla tudi v širših krogih. Obakrat je bil govor o namenu Orla in pa telovadni nastop. Zlasti zadnji izlet na Ločico, 25. sept. je s svojim bogatim telovadnim sporedom svoj namen popolno-la dosegel. Poleg ljubkih vaj s pra-porci, skupin in deklamacij najmlajših Orličev so zlasti ugajale orliške vaje s petjem in prav posebno zares tepe skupine za II. slovanski orlovski tabor v Brnu, ki so jih z izredno dovršenostjo izvajali sami domači Orli (kolikor znano tokrat sploh prvič v Sloveniji). Vsa čast takim fantom! Da je nastop izpadel tako lepo, smo dolžni zahvalo šentjurskim in šentpavelskim Orlom in Orlicam, ki so prihiteli med nas in sodelovali pri nastopu in pa županu trga Vransko g. Zupanu, ki nam je dal radevolje krasen vrt na razpolago in je sploh Orlu zelo naklonjen. Vsem iskrena hvala! Vi starši, ki ste videli, v kakem duhu vzgaja Orel mladino, pošljite svoje otroke k Orlu, če hočete imeti res poštene in pridne fante ter hčerke! Orli in Orlice pa le tako naprej in dosegli boste še lepše uspehe I Bog živi!
Dopisi.
Race. Naš župan in kamnosek Koban sedaj zelo pridno ponuja nagrobne kamne našim ljudem. Mož je zelo „priporočljiv." Najprej je bil „klerikalec", potem zagrizen komunist, nato socialdemokrat in od '25. septembra 1.1. naprej pa navdušen Slabostojnež. Saj je glasoval pri volitvi v cenilno komisijo z Lesjakom vred za zeleno samostojno listo. Kljub Kobanovemu glasu pa je samostojna lista dobila v mariborskem sodnem okraju 90 glasov manj kot lista Slovenske ljudske stranke. — Živijo nov slabostojnež 1
Za vrče. V najlepši dobi svojega življenja je umrl na griži posestnik Anton Vuzem, p. d. Batko. Veliko' let je bil naročnik „Slov. Gospodarja"# Zmiraj je stal neustrašeno na naši strani. Bil je mož katoliškega prepričanja. Zapustil je ženo ia pet nedoras lih otrok. Bodi mu žemljica lahka!
Le še pol leta. Vsi dunajsk^ časopisi brez izjeme slikajo žalostni položaj, v katerem se sedaj nahaja Nem* ška Avstrija. — Vsak teden, tako pišejo, smo za eno milijardo papirnatih! bankovcev bogatejši, ne da bi imeli za nje kakega kritja. To stanje je ne-vzdržljivo in mora dovesti državo do pbpolnega finančnega in gospodarskega poloma. Ako ne pride pravočasna izdatna pomoč, je življenje Avstrijo odmerjeno le še za pol leta. Po preteku te dobe je državni bankerot tako neizogiben, da o tem ni več nobenega rf-oma, kajti nržavno pos'ito v znesku 20 milijard je že izčrpano, a nobe-neca državnega posojila no more dr-, žava več dobiti.	_
150 ministrov in visokih ministrskih uradnikov je na Angleškem v enemt letu prestopilo iz anglikanske cerkve v katoliško cerkev. Vesel pojav katoliškega gibanja v Angliji!
m uzi&iHii.
ITi*a " J* 08118 ®a joto BT.
Ultt	Peter—Maribor Ustnik
a*J M	oglasi: Ahí rt. Yrbsaiá, S «jera, p. S r. Benedikt t Slof,
go*.	701
lajar in Švicar
a* »prejmejo vsak s 4—6 de!Ar-*ki»i močmi Marija Lininger, X» r bor, Kofoičs.ra oilca 8J. 1-2 698
Trgovski pcmoč-
jiJj- ali prodajalki, te spiejme i« IB. takoj ali ■ 1. novembrom t trgovino meian.g* blaga pri Florjana Gajiek ▼ Loki ¡>ri Žaima. Vrednost imajo fctarejM peš te al s dobri oi spričevali in da »o do-url aiaanfakturini. Hrana U st»-aovaaje t bifii. PIsča po dogovora.
703
Službo organista
»Me mlai, apretsm erganis , ože-a jen j t petju in orgljacju popolnoma iiorjeo, stanovanje pogoj, iaalor: Štefan Sumen, org»nist, p. Mala N:drlja pri Ljutomera.
8-i 638
Električno luč
10—tO ž*rnc»mi dobi vsaka ni3a, trgovina fn gostile» g prenosljivim strojem, ki ga žene ban-ci». Teta 80 kg. Cena 6500 d n. vej povj Niefargal, Maribor, Ko-£ -ika c. 1.	2—681
Prodam
Move» ske Bistri ee. Vpraiati je Vohsjak, PtnJ.	8-8 886
ÍT/5/inpolten in marijiv UljüUtJtO g primeri!0 io!gko
t ?obras bo s« takoj sprejme v vččjo mestno ugovino s meianisn bis J. N. Peteri«, Ptoj. 2--Í68Í
Na debelo!
Ks drobno
OBLEKO.
^riproete in fine jI«. Točno lo so-i dno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, lamo pri: Alajziju Arboiter t Maribora ' .»veka nliea it. 15 (pri sparim nwtn).__A—10 681
Lep železen,
Štedilnik, t dobrem Bts.au, prifra-■ van tadi ca v sobo se takoj pro-1 ".« za 1000 E. Kje, poiave se pri Rati Doblj«k»r, trgorina v Maribora, TaiteoHacbova nlica 8, 781
Vini čar
a najmanj 8—4 delavskimi mota ■e sprejme pri ga. Mar ji Stra&il, Breg pri Ptaju.	1—2 7i8
Viničar hTV^V Proti dobremu «iSt
8 orale vinogradu, drevetnieo, nt ae v najem večji proetor za
delavnico ali skladišče. Ponudbe ia upravništvo lista.
sa aeleojavo in nekaj «to sed ie«ra drevja; »prejme E. C.UTSCHER,
Dobro ohranjen 8u suu»>
kmečki koleselj na prodaj. Bto-denei pri Maribora, Kralja Petra' cesta 19.	1-2 716
Kuharica "¿a?
vešča tora biti tad! v gospod'nj-atra. Naslov v npr»<ntiivn lista. 1—3	722
P^ajaSa^a^
se sprejme t«koj pri tvrdki Kari Zspsoc, valjčni min, Bevniea. Prednost imajo smokna knjigo-1 vodrtra in strojepisja. Plač» po dogovora. Cela os -rba v hiši. 712
iflinim T3e neuPora^ne zlate predmete IVUplIil kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane, srebrn in Blati denar i. t. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :—: nosite, tvrdka
trgovina ur, zlatnine in srebrnine Maribor, Gosposka ulica. 16.
Kat. bralne in gosp. ¿LULti. d,Bstyo v Hotah priredi v nedeljo 9. okt. ob pol 4. uri popoldne po vtčsrn:e»h v prostorih g. Š tutl v Spod Hsžah gle daliSko predstavo „Krnet Herod*.
Razglas.
Podpisani razglašam, da ne previa ¡n-m dolgov, ki jik moj* i-na prej Soja Cerovie o «a Treza dela, ker živiva iočeno in njej pla&am vsik meječ 900 E za moje 8 o-troke Kdor ima kaj za terjati od aje, naj se iglasi pri okr. sodišču v Maribora, soba 11, kjer m dolg ponvn».
Fran Dotzauer, pisaosoša v Slivnici pri Maribora.
Dva fanta "¿»e.
Seli takoj sprejeti pod a godnimi fgoji Bstgerjevo OBkrbnižtvo na Pekrah pri Maribora.	719
POZORI
Najcenejše kupite
fiŽf	720
mok§f sladkor» kavo» petrofei»
in ramo blago v doto ot?o-ijeni trgovini
DobljeKar
nasproti lekarne pri Arehu, Maribor, Tattenbahova nI. 3.
Suhe jjofae
mržene rožičke ■^Btffij^ kupuje trgovina a semeni
SEVER & KOMP.. Ljubljana,' 6-10	579 j
Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Stutzer) v mana-fakturni trgovini
Rudolf Niefergal, Koroška cesta 1, lastna krojačniča (Fr. Safran) i_a vu
ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi obiek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koče, volneni triko, barkenti, nogavice i. t. d. Lastna krojačniča! Solidne cene!
ČegrešvMaribor
si dobm zajemni ilaiillo
na GSavfismžrgu
kajti pri tvrdki
Franc ^asfek
anaannHai
kUBlš res nsiceoeie, najboljše sukno, Mm, Ma-ieiiinc svilene robce, bar?yn, plfš, plete, odefe, koče, perilo, pletenine, i. t d. 70«
Zahvala.
npj¡j Samo Grajski *rg 1. [pi
Za Številne d^kaie iskrenega »sfi tja povo-iom smrti n tega tjabljeoejta in nejoiabaega »in», otirma brjita, s.aka in «trie*
Alojzija Presnika
ee tem pota« nsjiopleje sahvaljojem). Obenem ae z hrajajenio vtetn prijateljem in saaneaa, ki so spremljali atdebndaega »jutt aa tadiji poti ter vseaa darovalcem krasnih vencev in iapk-.v. Ziole pri Brežicah, das 30 sept«mb.*a 1921.
"i u	Žalujoči ostali.
Ne bode Vam iial, kajti mnogo denarja si bodete prihranili ako obiščete
tpino Jos. KarniCnifc, Grajski trg 1
ter se sami prepričate, o veliki izbiri ter res nizkih cenah, pravkar došlega
HlknS vse^ vrst za S0SP0(^e dame wLr!.u samo najboljše češko in angleško blago.
Velika zaloga vsakovrstnega blaga za jesen in zimo, parhentov, odej, parila, največja izbira vseh vrst svilenih robcev i. t. d.	3-3 543
Oglejte in prepričajte se!
11 ■! Samo Grajski trgTUl]
Uutomerčan
vinarska zadr. pri Sv. Solfenku p. Središča
ima na razpolago najboljša vina svojih zadružnikov iz prwvr3tnifc — Ijutome skih vinogradov. —
1-8 689
Vinogradniki pozor i
1 jugoslov. K = 10 K avstrijskih.
S edaj in sicer takoj brez odlaganja je najugodneje naročiti
>Jeser!iig-ove( škrop Inice
iz Avstrije. Jeseroigove škropilnice in žveplalniki so najboljši in prvovrstni izdelek na tem polju. Današnja cena s
carino znaša za: škropilnico iz bakra okrog 800 K
ali 200 din. žveplalnik 600 K ali I50 din. Naročite takoj, če tudi samo eden kemad, ker bodo cene v kratkem znatno višje.
Glavno zastopstvo za Jusoslavljo: Zlnaiter & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. ozlrcma Maribor, Aleksandrova cesta 45/11. — Ceniki in vzorčna Škiopil-nica na razpolago.	»-»713
Vsakovrstno špecerijs. blago
kot kavo, sladkor, milo, karbid, petrolej prodaja zelo po ceni
J. Sirk, Maribor,
2—8 Glavni irg. 705
Plačam
za srebrno krono = 2 din. za 2 kronsko srebrno krono = 4 dinarje, za 5 kronsko srebrno krono = 10 dinarjev.
Kupim vsako množino!
Avgust Wapper,
zlatar v Mariboru, Stolna ulica liDomgasse).
1—2 711
ZELJA
v glavah
kupi vsako množino J. SIRE, Maribor, Glavni 2—6	trg.	704
I
večjo množino bukovih drv (in tudi dragih). Franko vagon nakladalna postaja. — Cenjene ponudbe na naslov: ----- «
poštni predal štev. 21, Maribor. 3—
-I
121J
DIJAKI!
A.ko hočete dobro in po ceni zimska obleko, nabavite si Uto pri tvrdki Rudolf Niíffrgul, maaafak-tarna trgovina r "iariborn, Koral ka resta 1. Lartaa krojačniea, izdelovanje točno. — Nitke eanel 2-2 620
Iz Havre v Ameriko samo šest drJ
Edine najkrajše ¿rte prek Havre, Cheiboorg in AntwerpeB v N?wyork. — Vozne listke in sa-devns pojasnila iidije edina korcesijocirana potovalna"
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 41.
S

NAZNANILO.
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva kupila znano veletrgovino in posestvo Oskarja Reitterja v Slovenjgradcu, katero bova ravno v istih strokah, kakor špecerija, železnina, manufaktura in deželnimi pridelki vodila naprej ter se priporočava slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Slovenjgradec, 28. sept. 1921.	717
Oskar Reitter, nsl.brata Kopač.
Medic, Rakove & Zanki
d. z 0. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64.
PODRUŽNICA MARIBOR.
Gosposka ul
Šolska ulica-
Emajlni laki. Pravi firnei. Barve sa pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
TVTTP-P A TTT « ^.akfa P°d.\Emai|nl
„lYlJiiJ\;A±Lij Linoleum lak za pode. 7	Bronuline.

Í-6B8
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Rti. HfliL ■xsatKft
üdgoxcrni nmámJSk* IllaAo Bač&^&k.
ffiitó tntUova tttóraíHK ■ MariBniw,.