E DIL 03/2 M PHENIX-SOLEIL assicurazioni GRUPPO GAN CMDALE-ČEDAD Tel. 0432/732112 beri na strani 4 tiglione, ki je ocenil razloge, ki so pripeljali do uveljavitev Severne lige ter podčrtal nujo, da se tudi znotraj PSI obrne stran in da se izpostavi tiste vrednote, ki predstavljajo zgodovino socialistične stranke, ki prav letos praznuje svojo 100-letnico. Tudi na Videmskem so sindikalne organizacije proslavile prvi maj v znamenju solidarnosti in pravice do dela. Na osrednji slovesnosti, ki je bila v Čer-vinjanu so govorniki, ob splošnih temah, spregovorili tudi o zaskrbljujočih signalih, ki kažejo, da videmsko gospodarstvo beleži precejšnje težave. beri na strani 2 PHENIX-SOLEIL MXT assicurazioni JsSP GRUPPO GAN Agente Generale Francesco lussig CIVIDALE-ČEDAD Via Europa (cond. Europa) Tel. 0432/732112 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 ...... • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini/ 1 q /fil 41 m ČpHaH ČPtrtolr 7 mais 1QQ7 abbonamento postale gruppo 2/70% . Tednik / settimanale • Cena 1200 lir 1 * ^eciaa, CetrteK, /. maja iyyZ Veliko beguncev iz Bosne se je zateklo v Slovenijo Prva skupina bosanskih beguncev je že prišla v Červinjan Vojna v bivši Jugoslaviji, iz dneva v dan, sili vseveč ljudi v to, da zapustijo svoje domove ter da si poiščejo zatočišče in varnost drugje. Kaže, da je zaradi vojne v begunstvo moralo že približno milijon bivših jugoslovanskih državljanov. Najbolj tragičen je položaj na Hrvaškem, kjer je do konca prejšnjega tedna dobilo zatočišče približno 185 tisoč državljanov Bosne in Hercegovine. Večinoma so to ženske, otroci in starci. V Slovenijo se je po podatkih republiške uprave zateklo več kot 30 tisoč beguncev s Hrvaškega in BiH. Njihovo število stalno raste, saj se v Slovenijo dnevno seli kakih 2 tisoč Bosancev. Med begunce lahko uvrstimo tudi več kot 200 tisoč srbskih in črnogorskih mladeničev, ki so zbežali v tujino, da bi se izognili mobilizaciji. Kljub pomislekom, da Slovenija premalo stori za begunce in kljub pritiskom s strani medna- rodne javnosti, češ, če se bo Slovenija bolj odprla proti "Jugoslaviji" in se bolj aktivno zavzemala za stabilizacijo razmer na Balkanu, potem se bo tudi Zahod bolj odprl proti Sloveniji, pa je Slovenija edina, ki je na tem področju Evrope dosledna v svoji skrbi za nove in nove begunce, ki prihajajo. Po številu beguncev je med najbolj obremenjenimi mesti vsekakor Ljubljana, kjer se je zateklo več tisoč beguncev. Razmere v slovenskih begunskih centrih so zadovoljive, vendar ponekod že primanjkuje postelj, odej, posteljnine in toaletnih pripomočkov. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če se bo število beguncev še povečalo. Medtem se je val beguncev iz BiH podaljšal tudi na našo deželo. Prvi pribežniki so namreč dobili zatočišče v bivši vojašnici v Červinjanu, kjer je njihovo število že preseglo vsoto 300. V glavnem so to starejši ljudje in otroci. Dl DORGNACH RINO & C. sas 33040 S. LEONARDO (UD) VIA ČEMUR, 5 TEL. 0423/723010 FAX 0432/723388 Mittelfest si presenta in Austria Sarà presentato mercoledì 13 maggio a Vienna il programma del Mittelfest '92, che si svolgerà a Cividale dal 18 al 31 luglio prossimi, e che prevede spettacoli di musica, danza, cinema, prosa e animazione. Il tema principale sarà incentrato sulla figura e l'opera di Franz Kafka. Il Mittelfest sarà presentato ufficialmente a Vienna in quanto l'Austria detiene attualmente la presidenza dell'iniziativa, alla quale partecipano l’Italia, l'Austria, la Cecoslovacchia, l'Ungheria, la Polonia e le repubbliche indipendenti dell'ex Jugoslavia. In Italia la presentazione del Mittelfest sarà fatta tra un mese a Roma. Nel frattempo si è svolta a Civi-dale una riunione di verifica definitiva del programma e degli aspetti organizzativi alla presenza degli assessori regionali alla cultura Antonini e al turismo France-scutto. Tredici saranno i nuovi spettacoli prodotti direttamente da Mittelfest, di cui è direttore artistico il regista austriaco George Tabori. Carlo De Incontrerà, invece, curerà il settore musicale. Durante la riunione si è parlato pure di alcuni aspetti collaterali alla manifestazione, affinchè il festival possa richiamare un pubblico più numeroso e qualificato. Praznik 1. maja v znamenju pravice do dela in solidarnosti SVETI OČE JE V VIDEMSKI STOLNICI SPREJEL ZASTOPSTVO SLOVENCEV IZ VIDEMSKE POKRAJINE Osrednja, že tradicionalna prvomajska manifestacija v Benečiji je bila na Krasu v občini Dreka na pobudo področnega odbora PSI za Nadiške doline. Srečanje je nudilo priložnost tudi za oceno nedavnih političnih volitev. Krajevni predstavniki PSI so brez ovinkov priznali poraz stranke, ki je bil razviden tudi v beneških dolinah. Po njihovem mnenju bo treba tudi v krajevno politiko vnesti nekaj novosti, preprečiti notranje razprtije in se oprdeliti za večjo moralizacijo. Govorniki so opozorili, da čez leto dni bodo postavljeni pred novo volilno preizkušnjo, ko se bo obnavljal deželni svet in nekatere občinske uprave v Benečiji sami. Predstavniki PSI so se dotaknili tudi vprašanj gospodarskega in družbenega značaja, ki pestijo Benečijo. S tem v zvezi so ponovno izpostavili potrebo po združevanju malih občin ter se zavzeli za odločilnejšo vlogo Gorske skupnosti. Zaključke na srečanju na Krasu je imel senator Franco Cas- Obisk papeža Janeza Pavla n. podčrtal vrednote prijateljstva in večje strpnosti Govorniki s prvomajskega shoda na Krasu izpolnil pred časom napovedan spored, ki je obsegal tudi srečanji s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Svoj zadnji dan v Furlaniji-Ju-lijski krajini je papež Janez Pavel drugi začel v Huminu, kjer se je seznanil s popotresno obnovo, ki jo je cerkveni dostojanstvenik ocenil za vzgledno . Ob tej priložnosti je pohvalil pomoč dežele in državne vlade, posebej takratnega ministra Zamberletti-ja, predvsem pa furlansko ljudstvo, ki je z delavnostjo in pridnostjo znalo kljubovati tudi naravnemu razdejanju. Srečanje v Vidmu je potekalo v znamenju mladih. Kakih trideset tisoč se jih je zbralo v dopoldanskih urah na trgu 1. maja, da bi papežu izkazali navezanost in priljubljenost. Papeža so mladi pozdravili v štirih jezikih. »Dobrodošli v naši deželi, da bi prehodili z nami en del življenske poti«, je papeža v slovenščini nagovorilo dekle. Ob takšnem mladostnem navdušenju je sam Sveti Oče za trenutek pozabil na protokol, odstranil napisani govor in pro- narodnostnih skupnosti, ki po njegovem mnenju ne predstavljajo delitve marvreč veliko bogastvo, ki ga gre čuvati in razvijati. Slovenska beseda je zato bila prisotna tudi v Trstu in v Gorici, še največ pa na Videmskem, kjer se je papež srečal tudi s slovenskim predstavništvom iz videmske škofije in s tem delno Papež Janez Pavel II. med mladimi Iz naše dežele Z obiskom na Videmskem in vojaške kostnice v Sredipolju se je v nedeljo sklenil štiridnevni pastirski obisk papeža Janeza Pavla drugega v škofijah Furla-nije-Julijske krajine. Srečanje papeža z verniki iz naše dežele in obmejnih krajev v Sloveniji, Harvaški in na Koroškem je pustil v vseh globok vtis, saj je pomenilo predvsem sporočilo miru, sožitja, bratstva in medsebojnega spoštovanja. Furlanija-Julijska krajina predstavlja središčno točko med Severom in Jugom, med Vzhodom in Zahodom in je zato poklicana, da v prvi vrsti odigra vlogo, ki jo je papež večkrat poudaril med svojim štiridnevnim obiskom. To velja tudi v odnosu do novi matajur DOPO SLOVENIA E CROAZIA DIVAMPA IN BOSNIA LA GUERRA DI MILOŠEVIČ Dramma a Sarajevo Sarajevo é una bellissima città. Oggi vi infuriano violente lotte sempre più sanguinose e distruttive. Tutto é iniziato in apparenza con una grande manifestazione per la pace e la convivenza. Portavano immagini di Tito, inneggiando alla fratellanza e all'unità, dichiarandosi per la Jugoslavia. Non cé dubbio che aleggiava un’atmosfera tranquilla, che tutti gli abitanti serbi, croati e musulmani erano sinceramente convinti che da loro non si sarebbero ripetute quelle atrocità causa di tanto dolore in Croazia. Questo é un ritratto della secolare storia della Sarajevo medievale. Questa atmosfera forse troppo ingenua e cordiale é stata interrotta da una brutale aggressione già sperimentata nel territorio croato. Dalla Serbia sono arrivati i Beli Orli (aquile bianche), gli Ar-kanovci e altri reparti di guerriglia, iniziando ad uccidere dapprima i serbi non fedeli, quindi gli ustaši croati ed i fondamentalisti musulmani. La Bosnia é stata militarmente presa alla sprovvista. Organizzata la resistenza, ha iniziato ad agire la JLA (l'armata popolare jugoslava), dapprima con il pretesto di separare le ' parti av- verse", quindi in modo più evidente dalla parte dei četniki serbi, * adesso come principale aggressore. La verità é semplice: il presidente serbo Miloševič governa e comanda solo per conservare in Serbia un regime centralizzatore, ha solidamente in mano la polizia, l’esercito e soprattutto i mass-me-dia, sulla base di un nazionalismo estremista ed aggressivo. Lo scorso anno allo stesso tempo sarebbe caduto sotto una forte pressione delle masse insoddisfatte. La repressione della polizia é stata insufficiente, sulle vie di Belgrado, però, sono arrivati i carri armati dell'JLA e hanno conservato l'ordine. Adesso le cose si ripetono e si inaspriscono. Dalla scorsa primavera Miloševič e la JLA hanno provocato la guerra in Slovenia, la JLA é stata sconfitta e si é dovuta ritirare. E' seguita la guerra in Croazia, sanguinosa, che ancora dura, quindi il mondo ha fatto da mediatore e con l'aiuto dei caschi blu ha già dimostrato che ci può essere pace, anche se incerta. Questa pace per Miloševič e la JLA significa morte, il pericolo é di casa in Serbia. Così é avvenuta la mossa logica, la nuova guerra in Bosnia, questa volta ancora più sanguinosa, crudele e senza speranza. Una guerra che non possiamo dire come si concluderà. La mediazione degli altri Stati é debole, indecisa, si parla ancora di parti in guerra, una guerra che mette sullo stesso piano aggressori ed aggrediti. A suo tempo abbiamo scritto e detto che "il Vietnam non é lontano ", riferendoci ai tempi di quella guerra che ha causato cambiamenti in tutto il mondo. Da Civi-dale a Sarajevo ci sono poche centinaia di km. in linea d'aria. Dopo il terremoto in tutto il Friuli sono state montate molte case prefabbricate costruite in Bosnia. I legami imprenditoriali, culturali e di altro tipo sono stati molto stretti, non é poi lontano il tempo in cui aumentavano stabilmente, in cui cresceva il reddito nazionale della Bosnia e si realizzava il desiderio di aprirsi al mondo. Ora nell'ex Jugoslavia ci sono già milioni di profughi, una buona metà dalla Bosnia-Erzegovina, dove ogni giorno la situazione peggiora, e sempre più inumanamente si ucci-de' Bogo Samsa Presentato il volume sui terremoti Una sintesi del modello friulano di ricostruzione comparato alle analoghe esperienze del Belice e delllrpinia. Questa la ricerca di fondo alla base del volume "I costi dei terremoti" che l'assessore regionale Cruder ha presentato martedì a Udine nel salone di Palazzo Belgrado. Curato dall'architetto Luciano Di Sopra l'opera (fra alcuni giorni sarà presentata anche a Roma alla Camera dei Deputati) rappresenta un momento di verifica di quanto fino ad ora è stato fatto ed è punto di riferimento per programmi futuri. Il modello sperimentato ne Friuli può essere esportato, riutilizzato in altre zoine d'Italia dove, negli ultimi ventanni, si è avuto in media un terremoto l'anno di rilevanza tale da richiedere l’intervento solidaristico dello stato. Durante la presentazione del libro è statto sottolineato che nel F-VG si sta lavorando sul fronte della prevenzione articolata ad iniziare da un sistema informatico territoriale (Siter), che raccoglierà tutta una serie di elementi per formare le mappe di rischio su cui elaborare i piani dell'emergenza. Vprašanja državljanstva v Sloveniji Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obvešča, da lahko po 41. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo Ljudske republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva, podoficirji in oficirji bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadniki vojnih formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v tujino, kot tudi osebe, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi ter tudi njihovi otroci pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. Isto velja za izseljence, ki jim je prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo. Rok za vložitev prošnje bo potekel 24. junija 1992. Za nadaljnja pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na sedež Svetovnega slovenskega kongresa v Trstu, Ul. Gallina 5 (tel. 040/765633). Premier Drnovšek predlagal ministre Mandatar slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je sestavil spisek, čeravno začasni, predlaganih ministrov. O njihovem imenovanju pa se bo izrekel parlament. Drnovšku pa ni še uspelo zasesti ministerstev za finance, planiranje in pravosodje. Predlagani ministri in ministrice nove vlade so: dr. Jože Pučnik podpredsednik za splošne zadeve; mag. Herman Rigelnik podpredsednik za gospodarstvo; mag. Viktor Žakelj podpredsednik za družbene dejavnosti; Igor Bavčar minister za notranje zadeve; dr. Dimitrij Rupel minister za zunanje zadeve; Janez Janša minister za obrambo; Lojze Janko minister za zakonodajo; mag. Franc Avberšek minister za energetiko; dr. Maks Tajnikar minister za malo gospodarstvo; Dušan Šešok minister za industrijo in gradbeništvo; Jože Jeraj minister za trgovino; mag. Janez Širše minister za turizem in gostinstvo; mag. Jože Protner minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Marjan Krajnc minister za promet in zveze; Miha Jazbinšek minister za varstvo okolja in urejanje prostora; Jožica Puhar ministrica za delo; dr. Božidar Voljč minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo; Miloš Prosenc minister za borce in vojaške invalide; dr. Slavko Gaber minister za šolstvo in šport; dr. Peter Tancig minister za znanost in tehnologijo; Borut Šuklje minister za kulturo; Jelko Kacin minister za informiranje; dr. Janko Prunk minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji. Dolžnosti ministra za finance bo začasno opravljal predsednik vlade, področje pravosodja in uprave bo začasno pokrival Lojze Janko, področje planiranja pa mag. Tone Rop. Tudi videmske tovarne kažejo znamenja krize s prve strani Več je namreč podjetji v krizi in v nekaterih so že ali bodo odslovili na desetine zaposlenih. Takšen položaj beležijo v Chimici del Friuli (osebje naj bi skrčili za 340 enot), v tovarnah Zoratto (100), ISE (250), Venturini (300), in Vattolo (60). »Furlanski model« ne predstavlja več tiste gospodarske stabilnosti in vse večja konkurenčnost postavlja tudi videmsko gospodarstvo pred težko preizkušnjo. Zaradi navedenega, so še poudarili v Červinjanu, je potreben skupni projekt, da se premaga obstoječe težave in da se furlansko gospodarstvo ponovno postavi na trdne temelje. Prvomajsko manifestacijo so pripravili tudi v Tolmeču, kjer so se predstavniki delavcev in sindikatov zbrali v šolskem avditoriju. Nafta nel Natisone: rinviato il E' stato rinviato al prossimo 9 ottobre il processo che vede imputati, davanti al pretore di Civi-dale, Oldino Cernoia, già presidente dell’Usl Cividalese, Nedo Trombetta, coordinatore sanitario, ed Ennio Deganutti, tecnico addetto alla manutenzione dell’impianto di riscaldamento dell'ospedale cittadino. Il procedimento contro i tre funzionari é stato aperto dopo che il Natisone, nel giugno del 1989, aveva subito un pesante danno ecologico causato dalla tracimazione di oltre 14.000 chilogrammi di nafta dalla cisterna principale dell'ospedale. La nafta era entrata nella rete fognaria della città e quindi si era scaricata nel fiume passando attraverso le vasche del depuratore. Alcuni sbarramenti galleggianti, attuati da Vigili del Fuoco, avevano limitato i danni, ma la fauna ittica, così come le acque fluviali e la vegetazione sulle rive, avevano subito pesanti conseguenze. All'epoca scoppiò anche una polemica poiché alcuni dipendenti dell'ospedale e residenti nella zona dichiararono che un inequivocabile odore di nafta era percettibile già tre giorni prima dell'allarme. Durante la prima udienza del processo avvenuta martedì sono stati sentiti il maresciallo dei carabinieri Brancale, la guardia ittica Cicuttini che aveva dato l'allarme e Danilo Mulloni, funzionario amministrativo dell’Usl, che aveva diretto i lavori di ricerca della falla. Dalle testimonianze sembra che questa sia stata causata dal battere della punta dell'asta contro la cisterna in occasione dei periodici controlli, effettuati ogni 10 giorni, per la verifica del livello della nafta. Il pretore di Cividale Massimo Vicini ha comunque deciso di rinviare il processo ad ottobre visto che gli interrogatori dei testimoni si stavano prolungando oltre il previsto. Minljiva je zemeljska slava... Nova Gorica, 4. maja - Danes je obletnica smrti Josipa Broza Tita. Države, ki ji je dolgo časa predsedoval, ni več. Partije, s katero je prišel na oblast, ni več. Armada, ki ji je poveljeval, je spremenila ime in strelja ljudi, ki jim je predsedoval in kraje, ki jih je predstavljal v svetu. Mesta, ki so se kitila z njegovim imenom, so se mu odpovedala. Titove ulice so preimenovali. Titove slike, ki so gledale s sten uradnih prostorov in mnogih domov, so končale v smeteh, kipi v muzejskih depojih. In vendar ni od njegove smrti minilo nič več kot ducat let, v ušesih pa še pozvanjajo zaobljube "tudi po Titu - Tito”. Kaj se je zgodilo z nami, s Titolo Jugoslavijo? Je bila res zgolj privid, močna kot strah, ki ga na zunaj ni, znotraj pa je votel? Je bila druga Jugoslavija zares trdna država ali je tak pri- vid zgolj ustvarjala? Vsekakor je bil privid dovolj verodostojen, da so mu nasedli dom in po svetu. Mednarodna skupnost je vedno nagnjena k večjim državam, rahlo avtoritarne skupnosti pa so bile vedno bolj zaželjene kot skupina anarhoidnih državic, za katere se ostali veliki bojijo, da jih bo okužila s spoznanjem "majhno je lepo". Številna vrpašanja čakajo na resno analizo in odgovor, toda kar dvomim, da bo tovrstno raziskovanje koga zares pritegnilo. Številne knjige z govori in razpravami nekdanjih jugoslovanskih politikov bodo prej ali slej predelane kot star papir. Enciklopedisti se bodo nato dogovorili, kaj pisati pod geslo "Jugoslavija", skrčili opis gesla "Tito" na minimum in z leti bodo o nekdanjem obstoju Jugoslavije razpravljali tako vneto kot danes na primer o Atlantidi. Hic transit gloria mundi, so dejali že nekdanji Rimljani. Srbi pa so jim dali prav in z današnjim dnem ukinili častno stražo ob Titovem grobu. Pravijo, da ga bodo prekopali, da ga bodo "vrnili" Hrvatom. Če le pomislimo, da je bil še pred kratkim časom najmočnejši odbor v Jugoslaviji odbor za ohranitev Titovega imena in zapuščine! Res, kako minljiva je zemeljska slava. Narodi nekdanje Jugoslavije pa svojega nekdanjega voditelja le še niso povsem preboleli. Katarzično objavljajo raznorazne manj znane plati njegovega življenja, bolestno razkrivajo njegovo predmaršalsko zorenje in kasnejše despotstvo, vohljajo za njegovimi nekdanjimi ljubeznimi, iščejo osebnostne slabosti človeka, ki je za časa življenja veljal za nekakšnega komunističnega svetnika. Dolga leta zatirano javnost hoče imeti izplačan dolg, hoče oprati umazano perilo za nazaj. Tabloidi nam razkrivajo, kako je Jovanka vstopila v Titolo življenje, kako usodno je zastrupila okolje, v katerem se je oblikovala brezprizivna politika jugoslovanske kompartije. Vojna, ki sedaj divja na tleh nekdanje Jugoslavije, je vojna preteklosti. Iz pozabe so prišli četniki in ustaši, ki so vrnili spopadom v času elektronike kolo-rit hladnega orožja, z nožem porezanih vratov, masakrov med častilci različnega boga. Največja krivda nekdanje Jugoslavije je bila, da je imela vso potrebno moč, vključno z zaupanjem ljudi, da bi zgradila drugačno družbo, družbo dejanskega, ne pa zgolj deklariranega sožitja. Namesto tega smo imeli skupek republiških oligarhij in ne glede na včasih večji, drugič manjši centralizem, je bilo vsakemu več do položaja prvega na vasi kot zadnjega v mestu. V Jugoslaviji po Titu ni bilo politika, s katerim bi se lahko poistovetilo "jugoslovanstvo". Tito sam je v bolestnem strahu pred sindromom "po Leninu - Stalin" oblikoval sistem predsedstev z enoletnimi rotacijami, ki jo je onemogočil vzpostavitev sistema vodenja, ki bi imel zaupanje množic. Dežurni predsedniki so bili slejkoprej zgolj državni uradniki, brez karizme in brez dejanske moči. Sistem, ki naj bi onemogočil prevlado republiških elit nad zveznimi, je dejansko razblinil zvezo. Na zvezni ravni enostavno povedano ni bilo nikogar, ki bi se lahko z avtoriteto oblasti in karizme zoperstavil najmočnejšemu nazionalizmu na tleh Jugoslavije, srbskemu. Ostala je... (krvava) zgodovina. Zgodovina današnjega dne. Toni Gomišček KONCERT BO V NEDELJO, 17. MAJA OB 15. URI Revija Primorska poje bo letos prvič v Reziji S koncertom v Prosvetnem domu na Opčinah se je uradno začela letošnja zborovska revija Primorska poje, na kateri sodeluje 110 pevskih zborov. Po otvoritveni prireditvi, ki je bila v petek na Opčinah, je bila y nedeljo popoldne revija med drugim tudi v kriškem domu Alberta Sirka. Na njej so nastopili Višarski kvintet iz Ukev (dirigentka Anna Missoni), ki je uvedel kriški večer. Ena od številnih revij bo tudi v Beneški Sloveniji in sicer v Reziji, kjer se bo Primorska poje prvič predstavila. Srečanje bo v nedeljo, 17. maja, ob 15. uri v Rozajanski kulturni hiši na Ra-venci. Na prireditvi bodo nastopili moški zbor Monte Canin iz Rezije, mešani zbor Naše vasi iz Tipane, moški pevski zbor Vesna iz Križa, dekliška vokalna skupina Sovodenjska dekleta, oktet Javor iz Pivke ter mešani pevski zbor Pod Lipo iz Barnasa. Prireditev v Reziji bo nudila priložnost, da tudi ljubitelji petja iz teh krajev pridejo na svoj račun. Zato vabilo na nedeljski koncert velja prav vsem, ki jim je pri srcu slovenska pesem. Pevke skupine Višarski kvintet iz Ukev IZIDOR PREDAN SE JE RODIL 7. MAJA 1932. LETA V GORENJEM BARDU Naš Doric ima 60 let Danes (četrtek 7. maja) Izidor Predan praznuje svoj 60. rojstni dan. Do zdaj - mi smo šigurni, da bo tako tudi za naprej - Doriče-ve življenje je bilo izredno polno. In vsak bi lahko povezal njegove življenske dogodke z zgodovino naših vasi in cele Benečije. Ni pri nas človeka, da bi bil tako poznan, kot je on, četudi se je malo odstranil od intenzivnega političnega in kulturnega dela. In to, ne zaradi pomanjkanja volje in kuraže, ampak ker on lahko vidi in sodi, da je nebo nad Benečijo bolj jasno od preteklih časih. Takrat ko je bila Benečija pod petami fašistične diktature, kasneje pod nemške okupacije in, po osvoboditvi, pod petami tajnih in nelegalnih protislovenskih organizacij. Res mladost našega Doriča je predvsem povezana s tisto žalostno dobo, v kateri obedan ni bil popolnoma svoboden. Človek, ki je pretrpel več kot drugi, je bil Dorič: v istem dnevu, ko je praznoval 22. rojstni dan, so mladega Doriča končno spustili iz zapora, kjer je bil zaprt čez 6 mesecev, krivično obsojen od takih sodnikov, ki so se očitno zavzeli proti slovenskemu članu Demokratične fronte Slovencev. Kaj pomeni za mladega fanta taka izkušnja? Vsak od nas se lahko predstavi, kako se počuti nedolžni človek katerega je "pravica" nepravično obsodila. Po taki izkušnji Dorič ni zgubil niti zrno svojega naravnega poguma, ampak se je še močnejše zavzel za ustanovitev raznih političnih in kulturnih pobud. Predvsem ustanovitev Kulturnega društva Ivan Trinko, proslavitve Dneva emigranta in Kulturnega srečanja sosednih narodov, Kamenice, ustanovitev Patronata v Čedadu, pobude za slovensko izobraževanje v Gorici in Trstu, poletna letovanja otrok pri morju, pomoč vsakemu človeku, ki se je obrnu h njemu. In bogve še dost pobud in funkcij, ki jih nismo niti omenili. Ne smemo pozabiti ustanovitev Novega Matajurja, ki je sad Dori- čevega razmišljanja po nehanju izdaje prejšnjega Matajurja. Sam Dorič je bil več let glavni urednik našega lista, in veliko je prispeval za njegov razvoj in njegovo utrditev. Še bi se lahko dodalo Doriče-vi politični biografiji. Vendar bi ne smel iti v pozabo najvažnej-šen Doričev uspeh: dolga in mogočna vrsta laikov, vernikov in ljudi vseh ideoloških in političnih prepričanj, katera je začela, po sledeh našega Doriča, oblikovat današnjo poglavje zgodovine Benečije. Zato Doriču čestitamo in vsi skupaj, ko je bilo v starih časih, hodimo po pravi poti, ki smo se jo zbrali pod njegovim naukom. Sto in sto takih dni! Dorič, za tuoj 60. rojstni dan ti želimo še puno puno srečnih in veselih dni. Z veliko ljubeznijo, tvoja žena Adele, sinuova Vladi in Marko, neviesta Antonella, nona Dorica, vsa žlahta in parjatelji. * * * Ob tvojem pomembnem življenjskem jubileju prejmi naše iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo let skupaj sodelovali. Uredništvo in uprava Novega Matajurja Tre artiste da sab alla Bene Approda a S. Pietro al Nati-sone, alla Beneška galerija, l'esposizione di alcune opere, sia pittoriche che in terracotta, di tre artiste, Gabriella Marchi, Sandra Del Giudice e Rosina Zulferli, già presentata lo scorso mese presso la galleria d’arte "La loggia" di Udine. Delle tre figure femminili, quella più a noi vicina e nota é Rosina Zufferli, originaria di Rucchin di Grimacco, insegnante di educazione artistica presso la scuola media di S. Pietro. Il critico Alfredo Roc-cella l'ha recentemente definita "un artigiano antico padrone di una sua armonia profumata dal candore dell'ispira-zione”. La mostra delle tre artiste verrà inaugurata sabato 9 maggio, alle ore 18.30. Rimarrà aperta al pubblico fino al 23 maggio, ogni giorno dalle 17 alle 19, esclusa la domenica. Presentata la cassetta sulla Guerra del Golfo Radio Onde Furlane, con il patrocinio dell’assessorato provinciale alla cultura, ha prodotto una cassetta intitolata "Vos di Pas" che contiene interviste, riflessioni, commenti sulla così chiamata "Guerra del Golfo” scoppiata all’inizio del 1991. Di particolare interesse, nella prima parte, gli interventi, tra gli altri, di padre Davide Maria Tu-roldo, Ernesto Balducci, Raniero La Valle, Augusta De Piero Barbina, don Pierluigi di Piazza. Nel secondo lato della produzione di Onde Furlane sono state riprese alcune delle numerose telefonate giunte all'emittente durante il periodo del conflitto di ascoltatori di ogni età, classe sociale, provenienza ideale e culturale. Il lavoro è stato presentato ufficialmente alla stampa locale ieri, mercoledì 6 maggio, presso la sede della Provincia di Udine. Erano presenti l’assessore alla cultura Cum, don Pierluigi di Piazza ed il direttore di Onde Furlane Federico Rossi. Lezioni di potatura La Comunità Montana delle Valli del Natisone, in collaborazione con il Centro Regionale per l’Istruzione e l’Assistenza Socio-Economica in Agricoltura di Udine, organizza una lezione pratica di potatura del melo che si svolgerà sabato 9 maggio alle ore 14.15 a San Pietro al Natisone. Chiunque é interessato può presentarsi a quell'ora davanti al municipio. Il gruppo che si sarà formato si recherà quindi in un meleto della zona. Sull'argomento interverrà il vivaista Giorgio Agosti. Per informazioni specifiche ci si può rivolgere alla Comunità Montana. Sociolog Emidij Susič novi ravnatelj Slorija Prof. Emidij Susič je novi ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta. Imenoval ga je upravni svet SLORI na predlog znanstvenega sveta inštituta. Upravni svet SLORI je ob izvolitvi ravnatelja izdal tiskovno sporočilo, iz katerega izhaja, da je znanstveni svet inštituta izvolil iz lastne srede predsednika prof. Darka Bratino in podpredsednika prof. Emidija Susiča. Znanstveni svet sta trenutno zapustila dva člana: prof. Pavle Merkù in arh. Marko Pozzetto. Osrednja točka razprave upravnega sveta je bil predlog znanstvenega sveta inštituta o imenovanju ravnatelja. Upravni svet je po razčlenjeni razpravi sprejel utemeljitve in predlog znanstvenega sveta z 12 glasovi, trije člani so se vzdržali, proti pa ni glasoval nihče. Upravni svet je tudi sklenil, da bo v najkrajšem možnem času razpravljal o programu dela inštituta, ki ga bo predstavil imenovani ravnatelj. Na teh osnovah bo lahko upravni svet konkretno nadaljeval razpravo o sanacijskem načrtu inštituta, ki se še vedno nahaja v izredno težavnem finančnem stanju. Ob tem bo tekla beseda, kar zadeva najbližje projekte, ki jih misli izvesti slovenski raziskovalni inštitut. Prof. Emidij Susič ima za sabo dolgoletno raziskovalno delo na sociološkem področju. Z raziskovanjem je začel leta 1970, je docent sociologije etničnih odnosov na fakulteti za politične vede tržaške univerze. Izdal je mnogo publikacij in knjig, med katerimi gre predvsem omeniti znano Tiho asimilacijo, ki jo je napisal skupaj z Danilom Sedmakom, in Dominanza e minoranze, ki je nastala iz skupne raziskave z Annama-rio Boileau. M. Vertovec: stona della lìngua slovena L'opera linguistica di Trubar viene proseguita da Sebastjan Krelj, Jurij Dalmatin e Adam Bohorič. Il primo pubblica, nel 1566, un'opera interessante ancor oggi dal punto di vista pedagogico: è la 'Otročja bibljia ” cioè la Bibbia dei bambini nella quale le verità della fede vengono spiegate atraverso una serie di domande e risposte poste da un bambino. Pubblica poi la .... slovenika nel 1567, interessante per lo sviluppo lessicale. In Trubar troviamo, ad esempio, le seguenti parole: delu, og, koker, nom, potrubuje. In Krelj, invece, alle parole summenzionate, corrispondono parole in uso anche oggi e cioè: Bog, kakor, nam, potrebuje. Jurij Dalmatin, laureato a Jena e predicatore a Lubiana, è l'autore della traduzione completa della Bibbia (Biblja, tu je vse svetu pismu, stariga in noviga testamenta), stampata in 1500 copie a Wit-temberg, in Germania, nel 1584, opera capitale del Protestantesimo sloveno, riferimento obbligato per i secoli successivi per le strutture, il lessico e l’ortografia. Per la parte ortografica e sintattica vi collabora infatti Adam Bohorič, il primo grammatico e codificatore dell'ortografia, autore della "Bohoričica”, traccia della quale s’incontra ancora nei cognomi, a Trieste Sushmel, ad esempio, nelle nostre Valli Zhiuk o Shauli, dove la sh va letta š e la zh va pronunciata č. Adam Bohorič conclude quindi l’opera linguistica dei protestanti sloveni: la codifica e la introduce nelle scuole. E’ il primo direttore della scuola protestante di Lubiana, nella quale l’insegnamento si svolge dalle prime classi in poi dapprima in sloveno, quindi in tedesco ed infine in latino. Come uomo di scuola, dà alla stampa anche il primo testo scolatico, sempre in tre lingue (Numencla-tura trium linguarum) nel 1580. Nel 1584, infine, appare la sua grammatica della lingua slovena, scritta in latino, dal titolo "Articae horulaee”, cioè piccole ore invernali. Oltre ad essere la prima grammatica slovena, contiene pure la prima grammatica comparata del- le lingue slave con le grafie glagolitica, cirillica oltre alle ortografie moscovita, quindi russa, e rutenica, cioè ucraina. Fondamentale l’introduzione come uno dei primi esempi di panslavismo, diciamo così culturale: vi si diffonde a parlare del grande passato e presente dei popoli slavi nello spirito dell'opera di Vicko Pribojevič, latinizzato in Vincentius Priboievius, latinista dell’isola di Hvar che aveva pubblicato a Venezia nel 1532 l’opera divenuta presto famosa presso gli eruditi slavi "De origine successi-busque Slavorum", cioè dell’origine e dei successi degli Slavi. Va, infine, ricordato un polisto-re di origine tedesca, Hieronim Megiser che, nel 1592, pubblica il ’Dictionarium Quattuor lingua-rum” (T edesco-Latino-Sloveno-lta-liano). E’ la prima sistematizzazione dell'intero lessico sloveno del tempo. Marino Vertovec Promossa dalla presidenza dell'istituto Malignani di Udine in collaborazione con il c.c. Ivan Trinko di Civldale si terrà presso l'Istituto medesimo lunedi 11 maggio alle ore 18 una conferenza del professor Marino Vertovec sul tema: "Poesia slovena contemporanea - dalle speranze e certezze del periodo bellico agli inizi delia crisi nel primi anni ottanta. H Papa in Friuli Le tappe della visita di Giovanni Paolo II nella regione si é quindi recato ad Udine, prima in piazza Libertà e poi in piazza Primo maggio. Qui é stato accolto da una folla festante di giovani, ai quali si é rivolto parlando a braccio, incentrando il suo discorso sulla Grazia, che "genera la vita perché la vita é il destino dell'uomo, nonostante tutte le morti". Il momento di Grazia che vive l'Europa oggi - ha continuato - ed in particolare questa parte d'Europa al confine tra l'est e l'ovest, può essere capito, accettato, approfondito ma anche distrutto dalla libertà dell'uomo. Dopo una visita privata in cattedrale, durante la quale ha incontrato una delegazione di sacerdoti e laici di lingua slovena dell'Arcidio-cesi di Udine, ed una sosta nella Casa dell'immacolata di don De Roja, Giovanni Paolo II ha concluso nella cornice dello Stadio Friuli, davanti a erica 30.000 persone, il Congresso eucaristico diocesiano. Si é poi recato brevemente nel nuovo polo universitario udinese di via Fagagna e, in serata, ha concluso la sua prima visita in Friuli a Redipuglia. Slovenska beseda ob obisku papeža s prve strani sto spregovoril zbranim. Povedal jim je, da Evropa preživlja čas milosti, ki se kaže na razne načine. Pomembno pa je, da si mladi prizadevajo za ohranitev vrednot prijateljstva, spoštovanja in sodelovanja. Na videmskem stadionu se je papež poslovil od Videmčanov in daroval sv. mašo v furlanščini. Ob tej priložnosti je papež sprejel darila s strani vernikov iz raznih krajev Furlanije in tudi iz slovenske Benečije. Svetemu Očetu so izročili prošnjo s 13 tisoč podpisi, da bi se na Videmskem lahko maševalo tudi v furlanščini in slovenščini. S slovenskimi zastopniki pa se je papež Janez Pavel drugi srečal v videmski stolnici. Zastopstvo sta vodila msg. Marino Qu-alizza, odgovorni urednik pet-najstdnevnika Dom, in špetrski vikar Dionisio Mateucig. Srečanju je prisostvoval tudi videm- ski nadškof Battisti, ki je podčrtal upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti po zaščitnem zakonu. S slovenskimi sogovorniki se je papež pogovarjal delno tudi v Slovenščini in se zanimal, od kod prihajajo. Na ta vprašanja je odgovoril Marino Qualizza, ki je orisal položaj naše skupnosti na Videmskem in izrekel papežu željo, da bi tudi Slovenci v Italiji nemoteno razvijali svojo vero in kulturo. V spomin na to srečanje je zastopstvo Slovencev iz Videmske pokrajine poklonilo papežu srebrno sliko cerkve ob vhodu v Landrsko jamo ter De Courtenayevo knjigo "Materiali štiri ", ki jo je izdalo ZTT in ki pčriča o beneškem narečnem besedilu. Študijo zanjo je napisala Liliana Spinozzi Monai, komentar pa je delo Milka Matiče-tovega. Rudi Pavšič Za moralno klofuto gre SLOVENCI V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI POZDRAVLJAMO SVETEGA OČETA SLOVENCI V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI POZDRAVLJAMO SVETEGA OČETA GLI SLOVENI GLI SLOVENI DELU REGIONE DELLA REGIONE FRIULI-VENEZIA GIULIA FRIULI-VENEZIA GIULIA IKT'WlM.MlllB-J.I* Dobrodošlica v slovenščini ob prihodu papeža Za desničarje in nacionalistične skrajneže je papežev obisk v naši deželi pomenil odločno moralmno klofuto. Karol Wojtyla je med svojim pastirskim obiskom izpostavil tiste vrednote, ki bi morale predstavljati bogastvo teh krajev: sožitje, prijateljstvo, mednacionalno spoštovanje. Tako na Tržaškem in Goriškem, še posebno na Videmskem se je med papeževim obiskom slišala slovenska beseda. Še več. V videmski stolčnici je papež sprejel Slovence iz videmske pokrajine. Giovanni Paolo II é giunto in Friuli giovedì, sbarcando nel pomeriggio all'aeroporto di Ronchi dei Legionari. Si é quindi trasferito ad Aquileia, prima tappa della sua visita pastorale nella nostra regione, dove ha celebrato una messa assieme a 37 vescovi delle Tre Venezie, della Carinzia, della Slovenia, della Croazia e con 175 sacerdoti. Davanti a questa platea "trilingue" il Papa ha invitato le due Europe, quella orientale e quella occidentaie, a riscoprire le comuni radici cristiane, a rinsaldare l'antica unità spirituale. Venerdì una lunga ovazione di circa 30.000 fedeli ha accolto, in mattinata, il Pontefice a Pordenone, dove, nel piazzale della Fiera, ha officiato la santa messa. Nel pomeriggio si é recato alla Zanussi, per un incontro con il mondo del lavoro. Qui ha ricordato ai presenti come la fabbrica debba assumere "le caratteristiche di una famiglia nella quale convivano dirigenti, maestranze ed operai, impegnati in una generosa collaborazione". In serata ha raggiunto Trieste, recandosi prima a S. Giusto, dove ha ricevuto il saluto del commissario al Comune, poi nella cattedrale e quindi nel battistero, dove ha salutato i pastori delle Chiese cristiane di Trieste. La terza giornata del Papa in Friuli é iniziata con un incontro con il mondo della cultura friulano avvenuto nell'aula magna dell'Università triestina, accolto, tra l'altro, dal premio Nobel per la fisica Abdus Salam, direttore del Centro internazionale di Miramare. Di seguito, dopo un incontro con i rappresentanti della Regione, ha celebrato una messa solenne nella gremita Piazza Unità d'Italia. Nell'omelia ha voluto mettere in primo piano, con calore e passione, il tema della convivenza tra le diverse etnie. "Reagite con fermezza -ha detto rivolto ai presenti - a chi tenta di dividervi e di ostacolare la convivenza tra i vari gruppi etnici". Salutando i "fratelli e sorelle di lingua slovena che hanno qui stabile dimora" ha ricordato Cristo che "dei due ha fatto un popolo solo". Nel pomeriggio il Papa si é recato a Gorizia, dove ha incontrato autorità e cittadini, prima di officiare la messa in piazza della Vittoria. L'ultima giornata della visita di Karol Wojtyla é trascorsa tra Ge-mona ed Udine. A tre giorni dal sedicesimo anniversario del terremoto, il Papa ha voluto rendere omaggio ad una delle cittadine più martoriate dal sisma, incontrandosi con cittadini, autorità, sacerdoti. Dopo una breve sosta ad Artegna, “Papež, mi smo toje učice zgubjene” Vsi nas zapuščajo, zatuo Buohloni vam gospuod Guion ki še mašavate po sloviensko Klaudiji sam jau "Ker jutre puojmo hodit na Matajur, se ustavimo v matajurski cierkvi an stuoru te bom poslušat domačo sloviensko mašo... an Debori bo hnucuf' Gor, kjer šum od kapitalistične civilizacije nie že previč zagodernju mašava šele naš stari an dragi "mladenč ", naš Čedermac, gaspuod Paskual Gujon an MAŠAVA PO SLOVIENSKO hvala Bogu, vsaj adan, ki nie za-pustu svojega izika pred vierni-kom, pred slovienskim-beneš-kim saromaku. Gor smo paršli prepozno z au-tom, ob deseti ur, pa maša je bla ob deveti takuo za jo na pru tisti dan zamudit smo obarnili kolesa vozila dol pruot Starmici. V lie-pi stari cierkvi (ki se poderja) na buli, nad vasjo, maša je bla že začeta. Kot parvi krat, ki sam sloviensko mašo doživeu an uživu gor na Matajurje, tudi telekrat se je ponoviu za me (pru takuo je za-deu Klaudijo an Deboro) preli-ep, močan čudež: Slovienj smo, živmo, vajamo, smo možje ne žvina, tudi mi smo kot vsak drug človek na sviete hvale vri-edni an spoštovanja an fraj, osvobojeni svoj izik nucat... v cierkvi, par skupnih javnih molitvah. Brez našega izika niesmo nič, kot drieu brez koranin, zgubjeni! Notar peščica ljudi, tisti malo mladi, ki atu šele žive an nekatere ženice šele vse čarno oblie- čene s facuolam na glavi, kajšan mož. Mežnar, kot v mojih mladih misli, je pobieru v buogime s tisto mošnico, ki smo jo bli tenčas vajeni, z dugo palco, dvakrat med mašo, po starim, ne sa-muo ankrat, kot sada mala čiči-ca par maš s pleteničico, ki po italijansko - moderno, pobierajo ovijte taužinte po cierkvi. Pru an sanj! Stari, zelo stari sanj, ki se nie nikoli rodiu an ki je obsojen na smart. (Ne zna vič po sloviensko tista čičica an tuoi mene je zadost). Niesam dost maše poslušu, že previe je bluo za me samuo atu bit, se čut, zastopit, doživiet mojo an našo sloviensko-beneš-ko karvavo zgodovino. Še buj karvavo ja, kot vsaka kri arzlita na podu, kar odriezan izik ne s Škarjem ampa z ponižnostjo an razžaljenostjo, z lago pruot nekemu miernemu narodu, je buj kruto an karvavo, kot garlo ravno preriezano z nuožam. Obrac-ju pogostu sam se an Klaudijo pogledavu: "Al videš... čuješ... zastopiš zaki...." an ona pa mene "Taci, non sento niente!' z debelimi očmi. Če na Boga vierieš, če niesi nikoli nobenemu slabo teu, če si pomau drugemu buj rievnemu an partiju tuoj koščic kruha s tistim, ki ga nie imeu, si Kristus, si svet Martin na konju. Če samuo toje življenje potiskaš napri lieuš, ki moreš an tarpiš lakot, S papežem za novo evangelizacijo 1 f S» JLmlSSl I Konkordji - Pordenonu, Gorici, Trstu in Vidnu 1.-2. ■ ). muja l 9 9 2 Takuo na Matajure. Al niesmo drugod tle v Benečiji midruz tarkaj uriedni? žejo an boliezan, pa na zapustiš iti v cierkvu vsaj kajšankrat za Boga molit, kar lepuo vieš, kuo niesmo pru nič na telim svietu pred velikim vesoljem, brezkon-ca, tenčas zastopiš, na boš gledu farbe od človieka, ki s tabo guo-ri! Če izik ti odriežejo niemci, tuji, juški ljudi ali drugi, ti pre-tarpiš, pa ne če tuole domači narde, tvoj domači pastierji, domači tvoji beneško-slovienski gaspuodi par maš. Tuole ti na boš nikoli mogu zastopit. Bohloni gaspuod Gujon, ki ste vi ostu pravi špiegu mojih očetov, ki ste ostu vi za me ta prava varčica povezana na mojo preteklost, z mojim potriebnimin "učera ". Takuo, de tudi ist donas moren BIT (pru tiste bitje, ki se ga je biu Shakespeare vprašu an dan). Sloviensko mašavate vi, bruozar, na pišete samuo, de muore sloviensko mašuvat. Z vašimi vič ku osemdesetimi liet, nomalo samuo spregnjen, sloviensko prebierate Božjo besiedo, z debelimi ocjalmi, z naglim gu-orenjem an ne prevesokim glasom. Tudi par maš ste ostu vi Slovenj. Je zavojo tuolega, ki so tieli predvsem voz cierkve veca-bat naš izik? Naj sada Papež na hodi v "stadio Friuli", naj pride tle v naše doline, mi smo tista učica, ki se je zgubila od črede, adna mala mikena učica slovienska an pru tle ima On dužnuost prid an sloviensko z nami guorit an nas pokazat, duo smo po televiziji. Tle naj pride ponoč, trudan, arzstar-gan, par nogah an naj nas nazaj ušafa za vojo Božjo. Smo se zgubili an umieramo oviti od gar-bid, notar v garmah an atu lijemo kri že brez glasu... Striejajo na naš izik, nas žalijo napri, takuo, de naj Papež pride h nam an naj nas zadene na njega biele ramana an nazaj odnese v njega hlieu. "Sai" je jala Debora, sedam liet, v Cedade ob šesti zvičer, Abrahamu (taz afrikanske Guinee), čarin ku tista patina za če-rieuje malat, v obronkasti škatli, "oggi siamo stati a una messa slovena..." "Si?" je on odguoriu, se posmejau an pokazu laščieve biele zobe an bleščajoče mile, nežne oči, takuo, ki jih sam otrok potrebuje (on je kupe z nami pustovau miesce nazaj) stato belo? Ti è piacciuto, si?". On musulmanec, čaren ku tarna, parjateu. Ona "Sir. P.S. Al pridejo an za štarmisko cierku milioni za jo postrojit, kar zadnji slovienski glas bo v njej. utihnu... al pridejo an atu miliardi, kar mašnik, duhovnik postane Italijan an tudi gor bo začeu mašo s takimi besiedami: "Cari fedeli...". Al bo tenčas an atu narbuj vesela, bogata nedie-ja za vse nas? Adriano fi i 'NO ROKO NAŠI ŠUOLI Dvojezična Suola v Špietre ima nimar vič otruok, pa tudi puno finančnih problemu, zatuo, kar kajšan se zmisle na njo an ji parskoče na pomuoč, smo pru veseli napisat. Gospa Vesna Tul taz Tarsta, namest velikonočnih voščil je dala za našo šuolo 30.000 lir. Tela je 'na dobra ideja, paš al nardi še kajšan kieki takega? SNEL SO ZVONOVE IZ TURMA CIERKVE SVETE LUCIJE V KRAVARJU ZA JIH POSTROJIT Lesene hišce Telekrat pokukamo v Sauodnjo Ki dost so dikjaral v liete 1989 v telim kamune tisti od 20 milionu napri za počitnice Al se šele zmisle ta? Kar je biu potres tle par nas, so nan par-skočil na pomuoč od vsieh kraju tle z Italije, pa tudi taz Slovenije, Avstrije an takuo napri. Tudi v Čeniebuli, ki je tekrat pretarpiela veliko škodo, so bli nastavli gor lesene hišče, dokjer nieso zazidal nove al pa jih postroj il, kjer je bluo moč postroj it. Seda, ki vsa vas je namestu, tiste lesene hišce so ostale prazne. Ki narest z njim? Občina Fuojda, pod katero spada Čeniebola je lepuo poštudierala jih luošt na mest an potlè jih posodit vsem društvam, skupinam, ki žele pre-živiet nomalo dni feriji v teli luštni vasici. Tudi tuole pomaga parklicat judi tle h nam. Battistig Luisa 22.558; Ber-gnach Pia 25.248; Bernich Natale 25.493; Bucchin Lino 22.293; Carena Pier Paolo 22.485; Cataldi Luigi 29.246; Cavazzina Gianni 23.534; Cendou Germano 23.030; Cernoia Claudio 26.205; Cernoia Rosanna 22.853; Cernotta Fabrizio 23.813; Cernotta Giovanni 22.988; Cernotta Giuliano 22.524; Coceancig Giuseppe 28.930; Corredig Luciano 29.866; Corre-dig Roberta 20.327; Cromaz Alberto 30.386; Cromaz Giovanni 21.078: Cromaz Lorenzo 21.293; Cromaz Renata 20.138; Cudrig Livio 20.204; Cudrig Paolo 23.980; Cudrig Tiziano 23.030; Dorbolò Maria 27.765; Dus Luciano 22.209; Dus Valentino 22.155; Felettig Giovanni 21.913; Folino Gallo Roberto Franco 25.245; Franz Andreina 20.147; Golles Luciano 22.350; Golles Mario 25.208; Golop Giovanni (1953) 26.771; Golop Luciano 22.269; Golop Mario (1946) 21.096; Gos Mario 21.227; Go-sgnach Elena 52.180; Gosgnach Mario (1961) 20.747; Gosgnach Rino 26.359; Gosgnach Valentino (03.02.1939) 20.796; Guion Gianluigi 41.021; Iellina Giovanni 23.453; Laurencig Luciano 36.870; Loszach Alba 25.001; Lo-szach Danilo 21.391; Loszach Mario 22.957; Loszach Pio 22.775; Marchig Ezio 25.842; Marchig Luciano 25.975; Martinig Fabio 25.640; Martinig Pietro 29.943; Massera Carlo 20.801; Maurig Silvana 21.923; Medveš Aldo (10.03.1935) 28.816; Muntoni Salvatore 24.493; Pagon Giovanni 23.111; Pagon Onorina 31.958; Pellegriti Pietro 51.590; Perioviz-za Maria Rosa 22.449; Petricig Loretta 21.427; Petricig Paolo 22.195; Petricig Pasquale 27.604; Petrussin Giulia 20.742; Podorie-szach Francesco 31.002; Podorie-szach Marino 29.003; Podorie-szach Rino 34.849; Qualizza Susanna 20.822; Rudi Gabriella 27.161; Saltarelli Peppino 28.460; Sedi Paolo 24.567; Sedi Roberto 20.233; Sergi Pasquale 27.349; Sturam Luigi 23.039; Sturam Maria 30.545; Tafuro Giacomo 25.593; Trinco Giulio 23.654; Ve-licaz Dario 23.631; Vogrig Alessio 34.275; Vogrig Bruno 22.209; Vogrig Enzo 30.797; Vogrig Giuliano 22.199; Vogrig Luciano 25.715; Vogrig Remo 21.035; Vogrig Roberto 20.663; Vogrig Valentina 24.649; Zufferli Mario 23.731. Tu nediejo dol v Vidmu sta bla dva papeža: adan je požegnavu na sredi štadja “Friuli", te drugi, le v tistem tasu, pa na sredi parka od manikomja svetega Ožvalda. An miedih je videu tistega čudnega moža, v bie-lim obliečen z adno maj-hano šklefo na glavi an subit ga je poprašu, kuo se kliče. - Ist se kličem papež Janez Pavel II - mu je hitro odguoriu mož. - A ja?! Pa duo te j' po-svetiu za papeža? - Buog me j' posvetiu! An drugi mož, z velikim križam na ramane, je ve-leteu zad z adnega dreva an poviedu pod glasom miedihu: - Na stuoje mu nič vier-vat, ist nisem posvetiu no-bednega papeža!!! Gor na Kolovrate an vojak nove Slovenije se j’ parkazu vsak moment na brieg an poprašu taljan-skega financota: - A je umaru papež? - Ne, ni umaru - mu je odguarju financot, parvo z dobro manjero, potlè saldu buj jezan, dokier ga ni poprašu zakaj ga tarkaj intereša če je papež umaru. - Zatuo, ki že te drugi ti-edan sem biu šu h miedihu - je lepuo poviedu vojak Slovenije - ki mi je priporočiu: “kaditi nič, piti nič an ženske pa vsaki krat ki muorje an papeŽHF' Tudi an poglavar, te narbuj velik zastopnik od znane niemške fabrike avto Volkswagen je paršu tu nediejo v Videm, an je teu na vso silo videt papeža. Poviedu mu je, de njega fabrika ima v misleh narest velik reklam za novo-avto, an de bi šenkala Vatikanu stuo milionu marku če dolože tu latinski Oče-naš “Volskwagen", takuo jo bojo poznali po vsiem svietu. - Oh ne, tistega pa ne, se ne more profanat latinskega Očenaša z adno marko od avto - je hitro poviedu papež. - Vam bomo dali pa pet-stuo milionu marku! - Ne, ne, na morem tistega narest za obedne sude - je nazaj odguoriu papež. - Ben nu - je jau prečud-van niemac - poviejtemi pa dost vam je plaču ta-ljanski avokat Agnelli za se stuort luošt tu latinski Očenaš “FIAT voluntas tua"!!! senjam Mattia posm ti runajo fot Matteo an Tania Braidotti se znajo fino parstavt pred fotografsko makino, vse pa kaže, de tudi njih majhan kužin je na dobri poti! Mattia, takuo se kliče puo-bič, ima malomanj tri miesce (ro-diu se je 14. febrarja). Njega mama je Elda Braidotti, tata pa Vincenzino Spaziani, obad va sta iz Čedada, pa Elda je nomalo an naša, sa' nje mama je iz Hrastovi- jega. Mama an tata od Mattea an Tanje sta pa Loretta Primosig iz Ješičjega an Bruno Braidotti (brat od Elde) iz Čedada. Smo šigumi, de Matteo an Tanja se zvestuo to-lijo, igrajo z majhanim Mattijam, pru takuo, de ga bojo učil po slo-viensko guorit, kot znajo oni, sa' hodejo v dvojezično šuolo v Špie-tar. Vsem trem želmo, de bi bluo njih življenje pravo veseje. se za So se ušafal vsi kupe zavojo... bičiklete! Za se ušafat vsi kupe so šli v Cittigno (Varese), kjer je z nje bičikleto letala Maria Paola Turcutto od Polisportive Valna-tisone. Maria Paola je vič krat udobila po cieli Italiji an po svi-ete an se napravja za iti na Olimpijade. Miez dvataužint ljudi so se srečal Paolo Caffi iz Spietra (duo ga na pozna?) an njega sestre, Teresa, ki živi tu Milane an Graziella, v Franciji. Bluo je na Velikonočni pandiejak. Priet ku so se spet arzpartil an vsak se varnu na suoj duom, so se par-stavli pred fotografsko makino: kleče je naš parjateu Paolo, od čeparne pruot te pravi so Teresa, nje sin Manuel, Maria Paola, Graziella, nje mož Gianni an Alessandro, mož od Terese. V amejo V pandiejak 13. aprila, ditta Simet, ki je uzela v ruoke tole dielo, je snela iz cierkve Svete Lucije v Kravarje zvonove. Ponese jih davje v Emilio Romag-no, kjer jih prerunajo. Uarnit bi se muorle miesca luja. Medtem v Kravarje an Ješi-čah smo že na diele za napravt inauguracjon, ki parbližno bi muorla bit v saboto 29. avgusta, kar bo, ku po navadi, senjan kravarske fare. Za telo parložnost bi tiel imiet med nan vič ku kajšno oblast, autoritò, naj je od Cierkve an ne, de b’ dal kuražo an ne sa-muo, tin mladin, tin starin, vsi-en, za parpomat kar se gleda narest kiek dobrega. Seviade, špeža za tole dielo nie majhana an "circolo Sant-Andrea ”, ki že vič liet napravja senjan, befano, pust an druge inicjative za diet kupe sude za prerunat tele zvonove, gleda le napri kolaboracjon vsieh tistih, ki morejo parpomat. Na fotografijah videmo turam cierkve svete Lucije kar so bli šele v njim zvonovi an potlè, ki so jih snel. Minimatajur 7 - SCHEDA STORICA D congresso Francesco Musoni storico e politico Una vecchia immagine di Sorzento (Sarženta). Nello sfondo il “Hram Muzonov" Alla fine del secolo, nel settembre 1899, la città di Cividale ebbe un grande momento culturale con il Congresso storico dedicato al millecentenario di Paolo Diacono. Ci soffermiamo su questo avvenimento perchè a Cividale non solo convennero studiosi e storici di tutta Europa, ma anche perchè vi si radunarono gli uomini più insigni della Slavia, che vi parteciparono a vario titolo. E, come si è detto, fu il momento culminante del lavoro di Carlo Podrecca, che più di ogni altro si era impegnato per la celebrazione. Questo gli fu del resto riconosciuto pubblicamente e nel volume contenente gli atti del congresso, in una nota che dice: Ira questi (cittadini - ndr) è doveroso ricordare l'avv. Carlo Podrecca che bandì e propugnò l'idea del Centenario nei giornali del Friuli e di tutta Italia. L'avvocato Giuseppe Marioni ebbe a dire: "...ma forse la sua maggiore benemerenza se l'acquistò con l’essere proprio lui l'ideatore ed il sostenitore della celebrazione delle Onoranze Millennarie di Paolo Diacono, onoranze che culminarono con il famoso Congresso Storico del settembre 1899, al quale parteciparono i maggiori studiosi d'Europa, dall'Inghilterra alla Russia, dalla Scandinavia all'Ungheria e nella quale occasione Cividale, forse per l'ultima volta, ebbe una risonanza internazionale..." (Archivio Federico Marchetti - Rimini). Per l'occasione il congresso raccolse una gran massa di gente di ogni genere, dalle autorità ai musicisti, dagli studiosi agli uomini di spettacolo, dai venditori ai popolani che assistettero alla prima illuminazione elettrica della città. Numerose le iniziative collaterali, come l’esecuzione di musiche sacre di Jacopo Tomadini in Duomo, feste religiose con la partecipazione dell'arcivescovo insieme ad altri vescovi e prelati, l'inaugurazione del R. Museo, Archivio e Biblioteca di Cividale, il convegno della Società Alpina Friulana tenuto a S. Pietro al Natisone con una relazione di Musoni e gita alla grotta di S. Giovanni d'Antro, concerti bandistici e lo straordinario spettacolo pirotecnico, l'esposizione agricola-industriale e il congresso dell'Associazione Magistrale Friulana. Fra le iniziative collaterali si aggiungano le pubblicazioni della tipografia Strazzolini: un numero unico con la guida storica di Cividale, "Il battistero di Callisto" di Ruggero I libri di testo degli alunni di Vernassino furono l'oggetto di una delibera del consiglio comunale di S. Pietro al Natisone del 9 maggio 1890. Infatti il maestro Blasutig, che insegnava a Savogna aveva consegnato i libri ai bambini frequentanti la sua scuola ma residenti nella frazione di Vernassino. Ora il maestro chiedeva che il comune di S. Pietro pagasse i libri. Ecco la questione a verbale: II Consigliere Strazzolini (Antonio - ndr) ottenuta la parola dichiara che al momento dell'approvazione del Bilancio la Giunta è stata autorizzata a consegnare i libri agli alunni poveri che frequentano le scuole del Comune e non già quelli che si portano a studiare in altro Comune, quindi soggiunge che anche i maestri del Comune prima di consegnare i libri dovevano della Torre, "La vita e le opere di Paolo Diacono" e la traduzione "Dei fatti dei Langobardi". Rimandiamo il lettore interessato agli "Atti" ristampati nel 1990, edizioni della Laguna di Mariano del Friuli. Da parte nostra ci interesserà annotare che del comitato ordinatore fecero parte tra le varie autorità il prof, cav Francesco Musoni e l’avv. Carlo Podrecca e, fra le delegazioni dei corpi scientifici, il prof. D. Simone Rutar, della Slovenska matica di Lubiana. Fra i membri iscritti al Congresso troviamo, ricopiamo dall'elenco: S.E. prof. dott. J. Baudouin de Courtenay, Signorina Maria Bla-suttig (futura direttrice dell'Istituto Magistrale di S. Pietro - ndr), Signorina Linda Fojanesi direttrice della R. Scuola Normale di S. Pietro al Natisone, prof. Antonio Klodic de Sabladoski ispettore scolastico provinciale di Trieste, prof. cav. Francesco Musoni sindaco di S. Pietro al Natisone, avv. dott. Carlo Podrecca, Adelaide Ristori marchesa del Grillo (nata a Cividale da attori girovaghi, citata per l'ammirazione che per lei ebbe il Podrecca), prof. D. Simone Rutar, prof. dott. Ivan Trinco del seminario arci-vescovile di Udine ed il prof. Giuseppe Vogrig. Per parlare solo degli studiosi della Slavia, straordinariamente riuniti insieme. Così salutò i convenuti di tutta Europa Bruno Gujon: "...Benvenuti voi, illustri rappresentanti degli istituti scientifici delle varie nazioni d'Europa! Voi Latini della nostra patria, e voi della patria... dove sorsero le storie del Diacono, Benvenuti voi, discendenti della stirpe di Paolo, educati alla forte scuola del pensiero... E pure voi delle giovani stirpi slave, che aveste in Paolo uno dei primi vostri storici, e che egli esaltò per la vostra ospitalità..." (Patria del Friuli, 2 settembre 1899). Ci furono anche discorsi retorici, come di rito, e fra essi spiccò quello del comm. Elio Morpurgo deputato al Parlamento e rappresentante S.E. il Ministro della P.I., il quale disse: "...Permettete... che io mandi da questa vetusta città romana un memore riconoscente saluto alla Maestà del Re, che, nella gran madre della civiltà latina, nell'eterna Roma è custode vigile e degno rappresentante della gente italica...". Il prefetto lesse il suo discorso addirittura in latino! Fra le memorie pubblicate negli Atti ci interessano quella del Mu- “Ma que li deve il maestro.. ricevere l'autorizzazione della Giunta Municipale. Ciò premesso osserva che Blasutig maestro del Comune di Savogna, senza aver domandato nessuna autorizzazione ha dispensato i libri di sua volontà e perciò quindi è giustizia che lui solo pensi a quanto fece ovvero si faccia rifondere da chi li ha avuti o dai loro genitori. Di poi osserva che il Comune ha una scuola mista nella frazione di Vernassino, che gli alunni a cui furono conse- storico soni con il titolo "Il capitolo 23 del libro V della Historia Lan-gobardorum e gli Sloveni del Friuli", e quella del Baudouin de Courtenay con il titolo "Sull'appartenenza linguistica ed etnografica degli Slavi del Friuli", in cui l’etnologo sostiene l’assimilazione slovena delle Valli del Natisone e del Torre nel substrato serbo-croato. Musoni invece affronta alcuni problemi di interpretazione del testo scritto da Paolo Diacono. Primo problema: la località dove si svolse la famosa battaglia in cui il condottiero longobardo Vettari uccise 5 mila Slavi con soli 25 soldati. La località, secondo il Musoni, non può che essere nelle vicinanze di Brischis, in latino Broxas e nella parlata slovena Brisce. Secondo problema fu l'individuazione del ponte sul Natisone dove Vettari, gettato l’elmo, si fece riconoscere dai nemici per terrorizzarli:"...cassidem sibi de capite au-ferens vultum suum Sclavis osten-dit...". Il ponte doveva essere sicuramente quello di S. Quirino, che poi fece da confine etnico fra i due popoli. Musoni toccò poi la questione del tempo storico in cui gli Slavi si insediarono nella Valle del Natisone. Secondo Musoni non poteva essere che gli Slavi si fossero qui definitivamente stabiliti ed interpretò la frase latina "...ad pon-tem Natisonis... ubi Sciavi resi-debant..." con "presso il ponte del Natisone dove gli Slavi si erano fermati" svolgendo tutto un ragionamento storico: gli Slavi entrarono nel territorio che sarà la Slavia, compiendo frequenti incursioni nel Friuli. Solo in epoche successive gli Slavi si insediarono nel territorio, giungendo probabilmente in modo pacifico ed in fasi diverse e da aree diverse. Conclude la memoria del Musoni: "...a principio gli Sloveni dovettero mescolarsi coi Latini, almeno in taluni punti... accettandone le denominazioni locali ed addat-tandole alle fonetiche del loro linguaggio... e in seguito molte ne crearono di proprie, di cui andavano aumentando il numero a misura continuavano ad immigrare o a moltiplicarsi, finché non si sovrapposero compieta-mente ai Latini..." Interessante notare che nel testo del Musoni compare di regola la denominazione Sloveni, popolo che ai tempi del Diacono non aveva ancora tale identità. gnati i libri dal Blasutig, sono di detta frazione, quindi resta dimostrato che i medesimi non avendo bisogno di frequentare la scuola di Vernassino, tanto meno hanno bisogno di libri. Il consigliere Mullig (sac. Luigi - ndr) anche come membro della Giunta osserva che gli alunni a cui furono consegnati i libri sono realmente poveri e quindi propone di prescindere dalla mancanza del Blasutig...e di passare alla liquidazione della specifica. Ma il consiglio comunale fu inflessibile: Il Consiglio sulla proposta di rigetto dello Strazzolini l'accoglie con voti favorevoli n.9, contrari n.2 per cui resta così approvata. (Comune di S. Pietro al Natisone -Atlante toponomastico, 1990) Francesco Musoni nacque a Sorzento (S. Pietro al Natisone) il 21 novembre 1864. Studiò presso l’Università di Padova dove si laureò nel 1888. Insegnò prima a Palermo e poi, dal 1893, all’Istituto Tecnico Zanon di Udine. Per il suo lavoro scientifico ebbe la docenza universitaria a Padola e la docenza straordinaria all’università di Palermo. Ebbe particolare inclinazione per gli studi geografici e fu allievo del grande geografo Olinto Marinelli: proprio su suggerimento del Musoni fu dato il suo nome ad un istituto di Udine. Le prime opere scritte di Francesco Musono riguardarono ricerche storiche, geografia, etnografia e folklore sulla Slavia. Una di queste "Sulle condizioni economiche, sociali e politiche degli Slavi in Italia" venne presentata nel 1895 al Congresso Geografico di Roma. Fu stimato come buon conoscitore della Slavia e delle lingue slave, e ciò lo portò ad ampliare gli orizzonti culturali sui popoli slavi. Nel 1894 scrisse il saggio "La Macedonia e la questione d'Oriente" dedicandosi allo studio della penisola balcanica. Le sue pubblicazioni permisero di conoscere anche da parte italiana e a quanti non conoscevano le lingue quell'area di grande interesse politico. Suggerì una maggiore diffusione degli studi di slavistica. Studiò anche le caratteristiche del Friuli nei nuovi campi di ricerca, con particolare interesse ai fenomeni carsici, fondando la rivista "Mondo sotteraneo" ed il Circolo speleologico e idrogeologico friulano. Pubblicò varie ricerche: sul lago di S. Daniele, sulla Velika jama, sulle sorgenti del Natisone e della Pojana. Nel 1908 si accinse a scrivere un'opera maggiore sul Friuli e sulla Slavia Veneta, opera non completata, di cui però rimasero brani molto importanti sugli insediamenti umani del medio corso del Natisone e sull'antro-pogeografia locale. Molti studi vennero inseriti nella "Guida delle Prealpi Giulie" di Olinto Marinelli edita nel 1912. Trattò i seguenti capitoli: "Gli abitanti, il loro numero e la loro distribuzione", "Gli abitanti: i loro caratteri fisici, la loro origine e le differenze etniche e linguistiche", "Le condizioni agricole", "Industrie e commerci", Vie e mezzi di comunicazione". In questi capitoli dà grande rilievo alla presenza della comunità slovena. Anche dopo la guerra dedicò parecchio interesse allo stato jugoslavo e collaborò con l’atlante dei popoli del mondo del Tou-ring Club Italiano. Altri studi furono dedicati agli usi e costumi degli Sloveni in Italia, a Resia e ai Resiani, ai nomi delle località ed alla vita degli Sloveni, agli Sloveni di Montefosca. Francesco Musoni rivestì anche cariche pubbliche: fu amministratore del comune di S. Pietro al Natisone e più volte sindaco. Dal 1914 al 1922 fu consigliere provinciale insieme a Ivan Trin-ko, con il quale, nonostante fosse di idee politiche opposte alle sue, mantenne rapporti di stima ed amicizia. Musoni infatti era schierato con la sinistra radical-socialista, assumendo tendenze nazionaliste, fino a farsi sostenitore del fascismo. Anche in quel periodo tuttavia si oppose alla modifica dei nomi sloveni come fatto antinaturale ed antistorico. Morì a Udine il 18 ottobre 1926. Lapidi slovene Una delle tante lapidi cimiteriali slovene poste a memoria dei propri cari dalle famiglie. Sull’argomento si veda la ricerca completa di don Natale Zuanella pubblicata dal "Dom". Nella foto di M. Vončini: una lapide di Montemaggio-re/Matajur. Il testo é questo: GOSGNAC MARIJA Rainz: Toniha is Toncinove Rodovine OZE GNIJENA U FULMINOVO HISO Rojena na 12. Febbrarija 1834 Umarla na ir. Zenarija 1895 UMIERU NAI POCIVA AMEN Rainz = rancega (del defunto); rodovina = famiglia, casato; oze-gnijena = oženjena (sposata). MP i a r= I risultati PROMOZIONE Valnatisone - Tavagnacco 2. CATEGORIA Buonacquisto - Pulfero 3. CATEGORIA Savognese - Colugna ESORDIENTI Audace - Azzurra PULCINI Chiavris/A - Audace/A Chiavris/B - Audace/B AMATORI Novauto - Reai Pulfero PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Grappa Candoiini 1-3 PALLAVOLO MASCHILE S. Giorgio - S. Leonardo 3-2 5-1 3-2 2-1 0-3 3:3 0:4 1-2 Prossimo turno ESORDIENTI Manzanese - Audace PULCINI Audace/A - Manzanese/A: Audace/B - Manzanese/B AMATORI (semifinale) Reai Pulfero - Ragogna PALLAVOLO FEMMINILE Pav Natisonia - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Ospedaletto Le classifiche PROMOZIONE (finale) S. Sergio 44; Sanvitese 42; Spi-limbergo 37; Valnatisone, Juniors 35; S. Luigi 34; Pro Fagagna, Rau-scedo 32; Polcenigo 29; Pro Aviano 28; Cordenonese 27; Tavagnacco 26; Bujese 24; Portuale, Arteniese 21, Pro Osoppo 13. S. Sergio promosso in Eccellenza; Pro Osoppo, Portuale e Arteniese retrocedono in 1. categoria. 2. CATEGORIA (finale) Manzano 45; Rizzi 42; Buttrio 40; Bearzi 38; Natisone 37; Savorgnane-se, Azzurra, Ancona 36; Buonacquisto 35; Gaglianese 23; S. Gottardo, Forti & Liberi, Sangiorgina 22; Pulfero 21; S. Rocco 15; Asso 8. Manzano promosso in 1. categoria,- Asso, S. Rocco e Pulfero retrocedono in 3. categoria. 3. CATEGORIA Venzone 42; Coseano 31; Chiavris 30; Stella Azzurra, Treppo Grande 29; Ciseriis 27; Colugna, Nimis 25; Savognese 18; Marti-gnacco, Com. Faedis 12; L'Arcobaleno 4. Venzone, e Coseano promosse in 2. categoria. GIOVANISSIMI (finale) Gaglianese 43; Donatello/Olimpia 41; Valnatisone 39; Fortissimi 34; Sedegliano 25; Buttrio 23; Com. Faedis, Azzurra 22; Rivolto 19; Flu-mignano 18; Union '91 16; Fulgor 7; Bressa/Campoformido 3. ESORDIENTI Chiavris/A 20; Cividalese, Gaglianese 19; Azzurra 17; Manzanese 13; Donatello/Olimpia 11; Audace 8; Torreanese 4; Aurora Buonacquisto 1. Chiavris/A, Manzanese, Audace, Gaglianese, Azzurra, Donatello/Olimpia, Cividalese, Torreanese, Aurora Buonacquisto 1 partita in meno; Donatello/Olimpia, Azzurra e Cividalese devono riposare. PULCINI - Girone G Manzanese 19; Chiavris, Audace/A 17; Torreanese, Azzurra 11; Donatello/Olimpia, Union '91, Cividalese 9; Fortissimi 7. Torreanese, Manzanese, Fortissimi, Cividalese, Donatello/Olimpia e Chiavris 1 partita in meno; Azzurra, Donatello/Olimpia e Chiavris devono riposare PULCINI - Girone H Audace/B 20; Donatello/Olimpia 19; Manzanese 18; Fortissimi 15; Chiavris 10; Azzurra, Union '91 Torreanese 9; Cividalese 5. Torreanese, Manzanese, Fortissimi, Cividalese, Donatello/Olimpia e Chiavris 1 partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE Peugeot Goi Gemona 48; Socopel Sanqiòrgina 40; Carrozzeria Emiliana Porcia 38; Grappa Candoiini Mossa, Pav Natisonia 30; Bor Friu-lexport, Fincantieri Monfalcone, Celinia Maniago 24; Itar Fontanafredda 20; Polisportiva S. Leonardo, La Nouvelle Ts 18; Sanson Lu-cinico 14; Banear S. Vito al Taglia-mento 6; Dlf Udine 2. PALLAVOLO MASCHILE Rojalese 22; Artegna 20; Morte-liano 14; Tecnauto 12; Il Pozzo 8; spedaletto 6; Falcomer 4; Poli-sportiva S. Leonardo 2. N.B. - Le classifiche di calcio Esordienti, Pulcini e pallavolo maschile sono aggiornate alia settimana precedente. gì O: TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU T.. ili INASPETTATA E SFORTUNATA RETROCESSIONE DEGLI ARANCIONI MENTRE IL REAL E’ SEMIFINALISTA Pulfero, inferno e paradiso Si sono conclusi domenica i campionati dei dilettanti. L’ultima giornata ha riservato una brutta sorpresa: la retrocessione del Pulfero in terza categoria. Con una cinquina rifilata alla Comunale Tavagnacco, la Valnatisone si é congedata dal campionato di Promozione classificandosi al quarto posto. Si é messo in evidenza il giovane Michele Osgnach, autore di una tripletta che con le reti di Emanuele De Marco e Claudio Castagnaviz ha regolato gli inconsistenti avversari. Ma a S. Pietro si pensa già al futuro: sembra infatti che la società voglia rivoluzionare la rosa dei giocatori e la guida tecnica della squadra. Il Buonacquisto di Remanzacco ha affossato il Pulfero. Dopo l'iniziale gol dei padroni di casa, c'é stata la sfortunata autorete di Ter-ry Dugaro. Nella ripresa il gol di Marco Clodig ha ridato speranza al Pulfero, gelato poi, a 5' dal termine, dal gol di Caporale. Allo scadere ancora Clodig andava in gol, ma purtroppo la sua prodezza non serviva a nulla. Un duro colpo per i nostri ragazzi, che nonostante tanta buona volontà non sono riusciti a mantenere i propo- ‘itimi Jm , i «fSMIItrf» i &nStaffiti I i 1 La squadra dei Giovanissimi della Valnatisone siti di salvezza. L’organico degli arancioni, se riconfermato, non dovrebbe avere difficoltà per un pronto ritorno in seconda categoria. Con una doppietta di Roberto Specogna la Savognese ha concluso il suo campionato a quota 18. Per i ragazzi di Bruno Qualizza é giunta al termine una stagione altalenante, certo al di sotto delle aspettative dei gialloblù. Con il ritorno sul proprio campo nel prossimo campionato, la Savognese potrà certamente migliorare. Àncora una sconfitta per gli Esordienti dell'Audace. Jussa e Cencig - Reai Pulfero Per il Reai Pulfero é festa: venerdì sera, vincendo sul campo di Martignacco la gara di ritorno contro la Novauto, si é qualificato per le semifinali del torneo amatoriale Friuli collinare. Il successo porta le firme di Bruno Jussa (rigore) ed Alberto Paravan. Un velodromo bello e impossibile II presidente del Veloclub Cividale-Valnatisone portavoce delle esigenze delle società locali Iniziata l’attività amatoriale con un gruppo di appassionati di mountain bike con alcuni ottimi piazzamenti e con la vittoria nella gara di Gemona dell'esponente più rappresentativo Luca Duria-vig, il Veloclub Cividale-Valnatisone, ha iniziato domenica l'attività giovanile con gli Esordienti. A difendere i colori del sodalizio cividalese sono per il momento tre ragazzi: Pittioni al secondo anno di attività, Gosgnach e Can-tarutti alla loro prima esperienza. Abbiamo chiesto al presidente Ivano Cont quali sono le prospettive della società per la stagione appena iniziata e per il futuro. "Per questa stagione abbiamo tesserato cinque cicloamatori del mountain bike, ma vi sono numerose richieste di tesseramento, specialmente tra i giovani. Gli Esordienti si sono rafforzati con l’arrivo di due nuovi ragazzi, mentre al termine dell’anno scolastico costituiremo la squadra dei Giovanissimi tesserando ragazzini dagli otto ai dodici anni di età”. Sulla diminuzione dei giovani che praticano questo sport, Cont chiama in causa la loro sempre Ivano Cont minore voglia di faticare. Inoltre gli sport più popolari quali il calcio, la pallacanestro e la pallavolo si praticano in palestra e non sulla strada, dove il traffico costituisce un pericolo. A questo proposito, entra in ballo la costruzione del velodromo a Cividale. "Il Consiglio comunale cividalese - afferma Cont - ha recentemente assunto un consistente mutuo per la realizzazione di un velodromo, e questo per il Veloclub rappresenta un motivo di soddisfazione. Il sodalizio, che da oltre 40 anni promuove lo sport ciclistico nel Cividalese e nelle valli del Natisone, è stato infatti il primo a lanciare l’idea di una pista a Cividale. I validi motivi che sostenevano tale proposta, ancora attuali, riguardavano il sempre maggiore rischio negli allenamenti su strada e la richiesta delle società ciclistiche delle province di Udine, Gorizia e Trieste di attrezzature a servizio degli appassionati dello sport del pedale dove ancora non esistono ". La discussione politica seguita alla proposta del velodromo è stata a dir poco sconcertante, prosegue Cont: le pubbliche amministrazioni non sono riuscite a trovare una seria sinergia progettuale. Per questo motivo oggi esistono due proposte per strutture di consistenza diversa: una pista ciclabile a S. Giovanni al Natisone (sostenuta dalla Provincia) ed un velodromo a Cividale (sostenuta dal Comune con fondi CONI). "Ci si potrebbe dichiarare soddisfatti - dichiara Cont - se alla fine il velodromo, o in seconda ipotesi la pista ciclabile, si farà a Cividale. Ma proprio dalla maggioranza del Consiglio comunale sono venute critiche pesanti al progetto, motivate tra l'altro dal fatto che tale struttura servirebbe un esiguo numero di partecipanti ed risulterebbe inserita in modo inadeguato nel contesto urbanistico. Considerato che l’avvocato Fantino è capofila di questa posizione critica, e che lo stesso fa parte del consiglio direttivo del Veloclub, ritengo opportuno precisare che la società non condivide tale posizione, ma confida che il velodromo venga realizzato, possibilmente a Cividale, e non ritorni solo a parole ad ogni tornata elettorale. Solo così infatti il ciclismo della nostra zona e della Provincia - conclude Cont - potrà trovare un nuovo impulso di rilancio presso i nostri giovani che da sempre hanno raggiunto ambiti traguardi e riconoscimenti a tutti i livelli nel ciclismo agonistico”. Quartetto Brillante prestazione della Nazionale femminile di ciclismo della 50 km., che domenica, nella Coppa delle Nazioni, ha ottenuto a Vitorchiano (Viterbo) il terzo posto alle spalle delle ragazze della Comunità stati indipendenti, ex Unione Sovietica, e delle francesi. A metà gara le azzurre avevano ottenuto il miglior tempo, ma non sono riuscite a mantenere il ritmo. Del quartetto facevano parte Fanton, Cappellotto, Pre-gnolato e Maria Paola Turcutto (nella foto). Al di là della competizione, le ragazze hanno dovuto fare i conti con alcune difficoltà logistiche: nel raggio di una ottantina di chilometri non é stato infatti possibile trovare un albergo nel quale riposare nella notte precedente la gara. Si sono quindi accontentate di un pisolino neH’ammi-raglia. E’ bastato, comunque, per raccogliere le forze per una gara da protagoniste. Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con Renzo Mattelig totocalcio Cagliari-Bari 1 Foggia-Lazio X Inter-Cremonese 1 Napoli-Milan 2 X Parma-Juventus 1 X Roma-Ascoli 1 Sampdoria-Fiorentina 1 X Verona-Atalanta 1 X Ancona-Pescara X Bologna-Pisa 1 Messina-Reggiana 1 Triestina-Monza 2 Reggina-Perugia 1 X Renzo Mattelig, nativo di Jalnich di S. Leonardo, risiede a Campegllo di Faedis. Svolge le funzioni di direttore dell'Unione Emigranti Sloveni. La scorsa settimana Romeo Cariig ha totalizzato 8 punti. SOVODNJE Imamo še adnega puobčja! Klicu se bo ku njega nono, Antonio. Lepo ime za liepega puobčja, ki se je rodiu 30. obrila v špitale v Palmanovi. Za njega rojstvo so vsi veseli, posebno v Mažercovi družini v Sauodnji, kjer so ga težkuo čakal mama, Alba Loszach, tata Roberto Bor-tolotti iz San Daniele, nona Adele, "zii" an kužini, pa posebno sestrica Anna, ki ima sedam liet an pu. Smo jal, de se bo klicu ku njega nono, na žalost pa ga na bo maj poznu zak Antonio Mažer-cu, Tonut za vse parjatelje, nas je prezagoda zapustu dvie liet od tega. Puobčju želmo puno liepih reči an de kupe z njega sestrico Anno bi rasu zdrav an veseu. Loiac Umarla je Jolanda Kontova Na svojim duomu je na naglim umarla Iolanda Gosgnach uduova Pienig - Kontova po domače. Iolanda je bla še mlada žena, sa' je imiela samuo 62 liet. Z nje smartjo je v veliki žalost pustila sinuove, nevieste, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v saboto 2. maja zjutra v Matajure se je zbralo puno judi za jo pozdravit še ankrat. SREDNJE Gorenj Tarbi Nuna Cebajova ima 99 liet! Kuražno napri nuna Virginia, drugo lieto vas pridemo vsi gledat za vaše 100 liet! So nam jal, de se dobro daržte, de ste ku na čeča, an poštudierat, de jih imate 99 na ramanah! Pru takuo, v Gorenjim Tarbju v Cebajovu družini so 22. obrila praznoval 99. liet njih mame, none an bižnone. Virginia Petrussa se je rodila v Martinovi družin v Gorenjim Tarbju, potlè je šla za neviesto gor h Cebajam an v tisti družin živi. Imiela je sedam otruok, puob ji je umaru, ostale so ji Šuolarji na Novem Matajurju V pandiejak zjutra smo čul an veseu živ-žav go po šten-gah ki parpejejo v naš uficih, potlè so se urata odparle an notar se je usula na liepa skupina otruok. Paršli so nas gledat taz Rojana, blizu Tarsta. Bluo jih je dvajst, od parvega do petega razreda osnovne šuole "Bazoviški junaki ". Tiel so videt kje žive Benečani, kje se rodi Novi Matajur, potlè so šli še na Tržaško kreditno banko, na kulturno društvo Ivan Trinko, v dvojezično šolo v Špietar. Ogledal so se tudi Čedad. Mi smo jih pru zvestuo sparjeli an se trošta-mo videt še kake druge šuo-larje, tudi tle od nas. PIŠE PETAR MATAJURAC “Kadar garmi, se tudi buška” Vsako zgodbo, dogodek, ali pravco, ki jo je povedau Miha, ga je žena Nuta sproti postraja-la: "Ne, ni bluo takuo, je bluo takole..." In zgodbe, dogodke je doživeu mož. Biu je lačen in njega jeza je še buj naraščala.. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI / Associato allTJSPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 18987 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 -601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 Letna naročnina 700. SLT Posamezni izvod 20. SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Naenkrat je dvanajst jajc nar-dilo v ženi efekt. Takuo jo je močnuo spustila, da so se na ognjišču dvignile iskre in šle jezno v dimnik, v cemin, prav takuo je pepeu z ognjišča obšu bližnje poslušalce. Takrat je bluo Mihu zadost. Na ognjišču je po-padu za glunjo, za goreče poleno, ga uzdignu in udaru ženo Nut o po glavi, rekoč: "Kadar garmi, se tudi buška!' In ries je zgledalo, da se je po-buskalo, pobliskalo, ker se je goreči kropac zdrobil na glavi žene. Nekateri so se prestrašli, ker so se bali, da jo bo še mahnu, drugi pa so se smejali, ne zavojo Mihovega dejanja, pač pa za pargliho, za besede, ki so spremljale dejanje, ker je sveta resnica, da kadar garmi se tudi bus-ka...Jo ni vič mahnu. Ona se je zajokala in se stisnila k njemu. Tudi njemu so šlč suze. Buošcu jo je po licih, po laseh an pred vsemi jo je prosu odpuščanja. Tisto vičer ni vič pripovedoval zgodbe an pravce. Garmičani so se pobrali spat. Spat sta šla tudi Miha an Nuta v gorko kostanjevo listje. Drugi dan pa sta začela dielat. Miha je odparu krošnje na sred vasi, pod oriehovo sienco, pod Borgarjovo hišo. V tla je za-pičiu "štangulico". Na nji je s posebnimi cveki, s kladvam natuku v luknje aluminjastih in maljira-nih loncev. Ker se ni dalo pomagat drugače, jih je pa zacimu. Največja spretnost in sposobnost čeče: Marija v Belgiji, Tonina tu Hostnem, Teresina du Senčjurje, Lidia tu Polic, Luigia tu Gniduc an Angelina, ki živi ta par nji. Za nje rojstni dan so se zbral okuole nje vse nje te dragi an ji voščil še puno veselih dni an tu-ole je kar ji želmo vsi mi. ŠPETER Zapustu nas je Giuseppe Carbonaro Po dugi an hudi boliezni je umaru naš vasnjan Giuseppe Carbonaro. Imeu je 78 liet. Umaru je v čedajskem špitale kier se je puno cajta zdraveu an v žalost je pustu sinuove, sestre, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Špietre v sriedo 29. obrila popudan. NEDISKE DOLINE Za vse mame Tu nediejo bo praznik mame. Kajšan prave, de tele fešte so narete napuošto za štuort špin-dat sude judem. Kieki resnice je, na kor ku pogledat butige tele dni. An je tudi ries, de na kor čakat tisti dan za jih bušnit an jim reč an par sladkih besied. Pa bi bluo tudi pru tisti dan se us-tavt an moment an poštudierat na mame, na tiste ki so šele, an na tiste ki jih nie vič...Tele dni so paršle tle na naš uficih vič piesmi namenjene maman. Tele-krat publikamo adno, drugi tie-dan pa te druge. Pomladi toplota ogreje zemljo in plodena zemlja rodi rastlina v mladosti ljubezen ogreje telo in sad ženske je ko rodi sina. Mama si torej postala mirno ne boš več živela, proč muhavost in zabava sedaj naloga je zibela. In še, in še ti boš trpela pa pogum je tvoja moč obupati ne boš ti smela nisi več sama kot nekoč. Tebi naj pa v zahvalo za vas trud in posvetenje ime tvoje ki je samo mama ki nam da življenje. Blagoslovjena zato bodi oh mama na svetu besede bolj drage jo ni tebe, si zmeraj ti sama ki človek prosi ko tarpi. Bradač Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Genova, v če-tartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. TION V sriedo an v petak od 11. do 12. ure DR. STALLONE REBESCO V četartak od 15. do 18.00 ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 11. DO 17.MAJA Prapotno tel. 713022 Tavorjana tel. 712181 OD 9. DO 15. MAJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali èas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. je bla v vezanju poknjenih ze-mljenih loncev. Take vezane lonce šele najdemo po naših vaseh. Žene so mu nosile pod oriehovo senco, pred Borgarjovo hišo vse, kar je bluo potriebno postrojih zemljene lonce, maljirane in aluminjaste lonce, lombrene in kajšna ženska mu je parnesla celo stensko ali pa uro budilko. On je stroju, popravju, pa njega žene ni bilo nikoder. Bau se je, da se mu je ujezla an utekla, za kar se je bilo zgodilo prejšnjo nuoč par Stefnelovih. Naenkrat se mu Nuta parkaže. Imela je ceu pisker jajc. "Kje si vso tole dobruoto pobrala?" jo vas veseu vpraša Miha. "Pridne garmiške gospodinje so mi jih šenkale, darovale. Imeu jih boš za kosilo, za vičerjo, jutre za fruoštih in spet za kosilo an vičerjo, takuo boš garmeu tudi ti". Žena mu je izročila, dala jajca in se je spet umaknila. Šla je klepetat po vasi. Natuo stopi pred rezijana parlietna garmiška žena in ga vpraša: "Miha ti si takuo lep...Kakuo si mogu pobrat, poročit tako gardo ženo, kot je Nuta?" "Nuna moja, vi pravite, da je moja žena garda. Kadar sem se oženu, jo nisem gledu ne videu z vašimi očmi. Za moje oči jo ni bluo lepše na svetu. Ni lepuo, kar je lepuo. Lepuo je, kar je všeč!' ji je ponosno odgovoriu rezi jan. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD UL Carlo Alberto, 17 Tel. (0432) 730314-730388 Fax (0432) 730352 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 6. 5. 1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar SLT 13,00 13,50 —— Ameriški dolar USD 1200,00 1240,00 1231,90 Nemška marka DEM 741,00 761,00 751,28 Francoski Irank FRF 219,00 225,00 222,99 Holanski florint NLG 661,00 675,00 667,75 Belgijski frank BEC 35,50 37,00 36,513 Funt šterling GBP 2175,00 2205,00 2194,30 Kanadski dolar CAD 980,00 1035,00 1035,45 Japonski jen JPY 9,00 9,50 9,261 švicarski frank CHF 809,00 820,00 818,450 Avstrijski šiling ATS 105,00 108,00 106,761 španska peseta ESP 11,3 12,50 11,975 Avstralski dolar AUD 880,00 935,00 932,3 Jugoslovanski dinar YUD - - - Hrvaški dinar HRD 6,00 7,50 - Europ. Curr. Unity ECU - - 1542,1 CERTIFICATI DI DEPOSITO C/D A 3 mesi al tasso del 10,750% - taglio minimo 100 milioni a 6 mesi al tasso del 10,625% - taglio minimo 5 milioni a 12 mesi al tasso del 11,000% - taglio minimo 5 milioni