^Mtnina plačana v eotovlni
Maribor, petek 25 oktobra 1935
Srtev 243
leto IX XVh.
1 MARIBORSKI
Gem 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprava 24B6 |Zhaja razen nedelje In praznikov vsak dan	uri	/	Velja	nteeeSno	prejeman
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelok ..Jutra" v Ljubljani / Poštni Čekovni raCun št. 11.40»
JUTRA’
BaM in Lavni o voiii v Afriki
Mngleški ministrsko orecisegmk tolmači stališče Velike Britanije — Edenov odgovor Llovdu Georgeu — Laval bo odstopil, ako se predloie vojaške sankcije proti Italiji — Pogajanj o Afriki še ni — Prva Nusolinijeva koncesija
Baiitillftrinova izjava	Program Društva narodov se bo izvajal vanje z Italijo in tako rešiti italijansko-
dalje. Edina garancija, ki jo je Anglija francoski sporazum, dala Italiji, je izjava, da ne bo storila ničesar na svojo roko.
LONDON, 25. oktobra. V angleški Spodnji zbornici je dejal ministrski Predsednik Baldvvin v abesinski zadevi, ie definitivno dokazano, da je s poetiko angleške vlade solidaren ves na-rod in je ta politika enotna za vse pripadnike britanskega imperija. Ekspoze, ^ ga je podal zunanji minister Hoare, !e izraz mnenja vseh članov vlade, ki so 1 njim popolnoma solidarni. Ako bi se dosegel miren sporazum, bi se moralo *o zgoditi s privoljenjem tako Italije, kakor Abesinije in Društva narodov, društvo narodov je v sedanjih razmerah storilo več, kakor se je moglo pričako-v3ti in bo njegova akcija, ki bo izvedela kakor bodo razmere zahtevale, na 'sak način morala bit! učinkovita. Ve-"ka Britanija pa ne bo storila nobenih
LavaS©v ekspoze
PARIZ, 25. oktobra. O Lavaiovem po rodilu, ki ga e dal odboru za zunanje zadeve francoskega parlamenta, se izve še sledeče: v Društvu narodov se doslej še ni govorilo o vojaških sankcijah in se zaradi tega more smatrati, da je ta vrsta sankcij odbita. Prav tako se med Francijo in Anglijo doslej ni razpravljalo niti o vojaških sankcijah niti o pomorski blokadi Italije, ali zapretiu Sueškega prekopa. Laval je naglasil, da je predlagal odgoditev sankcij za nedoločeno
Pogajanj že ni
Nadalje je iz avli, da je po sporočilu poslanka Ceruti ja Italija pripravljena od-polcfcati iz Tripolitanije 1 divizijo svoje vojske. Sedaj pričakuje, da bo Anglija to upoštevala in bo tudi sama odpoklicala s Sredozemskega inorja del svojega bro dovja. Pogajanja za rešitev italijansko-abesinskega spora se pa dejanjsko še niso mogla pričeti. Veruje pa, da bo to mogoče storiti, čim bodo sporočeni končni italijanski predigi. Sporazum se mora doseči v okviru Društva narodov.
dobo,	Lavai	odi	° ^
kar pa je Anglija odklonila. Sedaj se trn- Na vpiašanje glede vojaških sankcij v dl, da se rok za pričetek izvajanj sankcij, liodeeein razvoju, je Laval dejal, da bo čimbolj odgcdi in se na ta način omogo- j v primeru, ako bi se v italijansko-abesin-
DoSebi)ih korakov ali akcij, toda bo a!:-,	.	.	.	.	,
<ivn„ sodelovala pri vseh kolektivnih CI1° nada! tlJa Pogajanja za mirno reši- j skem sporu zahtevala proti Italiji unora-kkcijah kakor bo zahtevalo Društvo na-‘tev sp°ra- Izpolnjevanje določi! člena 16, | la vojaških sankcij, zadevni predlog sta-
'odov, V interesu miru pa mora Velika j pakia Dxr“štva prodov pa mora Fran-	 11	“
Britanija v tem trenotku povečati sred- spos ovati, ker sloni vsa njena po-
Stva svoje obrambe.
Kritika Lioyda Georgea
Za Ba!dwinom je govoril Lloyd George, ki ie kritiziral zunanjo politiko In °čital Hoareju ter Edenu da pri izvaja-niu politike Društva norodov nista bila Noveli energična. Dalje je obtožil Franji0 da je v zadnjem času založila It« -% 7 velikimi količinam! vojnega, niate-!Ma, zlasti eksplozivnega. Vprašal je »Sreja in Edena, če sta o tem poučena?
adf.pfic je vprašal, če ie res. da je bil v ?at!nl!h dneh sklenjen neki kompromis. 1,0 katerem naj bi AngliSa odpoklicala ®1 svojega vojnega brodovja s Sredo-*®niskega morja? Končno ie pa vprašal 'Udi. 7akai Anvijla ni Intervenirala prei 'n zakaj ni sploh preprečila pričetka voi *ie v vzhodni Afriki? Sedanji oo'ožal je I*® njegovem mnenju kritičen, ker ne **re več samo za italiiansko-abeslnski.
‘'*npat< j,,ri:	{♦om-infOb.nn^-iASir}	spor
£denova pojasnila
Lloydu Georgeu je odgovoril minister den Dejal je, da je Francija lahko svo* °dno zalagala Italijo z vsem. dokler to 1 hilo po Društvo narodov prepoveda-
Sedaj tega gotovo ne dela več. Glede
»in
Htika na ženevskih načelih. Njegova dol-
vij Franciji drug zunanji minister, ne on. To pomeni, da bi Laval v takem primeru odstopil. Naposled je Laval preci-
znost pa je vendar obdržati tudi sodelo- zlra} stališče do sodelovanja angleške in lagi La valovega načrta
francoske vojne mornarice na Sredozem ■skem morju. Naglasil je. da za koncentracijo angleške mornarice ul dalo naloga Društvo narodov. Francija bi bila zaradi tega dolžna podpreti Anglijo s svojim brodovjem samo ako bi Anglija bila napadena pri izvajanju po Društvu narodov določenih sankcij, ali v kakem drugem primeru, ki bi to zahteval, kar Ib! pa moralo ugotoviti s svojim uradni n: •postopkom šele Društvo narodov,-
Mussolinijev sklep
LONDON, 25. oktobra. Sklep Mussolinija, da odpokliče iz Libije eno dlvlzi-jo italijanske vojske, je napravil tu dober vtis. V političnih krogih se zatrjuje, da se bodo sedaj pričela intenzivna pogajanja za odpoklic dela angleške vojne mornarice s Sredozemskega morja. Spl« šno se tudi trdi, da je napetost med Italijo hi Anglijo zaradi Mussolinijeve odločitve nekoliko ponehala. Zaenkrat pa je to dogodek postranskega spora, ki ni v dejanjski zvezi z glavnim t. j. vojno v vzhodni Afriki.
Z načrtom ne bo nič
RIM, 25. oktobra. Turinska »Stampa« poroča iz Pariza, da pričenjajo tudi že v Lavalovi okolici dvomiti v uspeh njegove akcije, ker se zdi, da je angleška vlada samo zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev pokazala neko popustljivost in naklonjenost Lavalovi akciji, V resnici pa je položaj tak, da Angtvia dejansko niti pred niti po volitvah ne bo pristala na kaka pogajanja ni »md-
Prava vojna se bo šefe pričela
Na severnem bojišču priprav© za ofenzivo — Na Južnem veSISd boji brei rezultatov — Abesinija *e ne vda
LONDON, 25. oktobra. Na abesinskem severnem bojišču se nadaljuje koncentracija abesinskih čet južno od črte Ak-suni—Adtia—Adigrat. Vojska rasa Sejnina se zbira med Verio in Gero, dvema pritokoma reke Takazc. S tem so se te čete pomaknile v ozemlje, ki leži severno od Mukale. Ras Šejum je pri Ak-sumu tudi že izvršil prvi napad na italijanske postojanke, menda pa brez posebnega uspeha. Položaj je sedaj tak, da se pripravljajo na ofenzivo tako Italijani kakor Abesinei. Abesinska vojska šteje na severu sedaj že okoli 300.000 mož. Ni pa še sigurno, ali bodo Abesinei pustili Italijane prodreti dalje v gorovje in jih bodo šele tam napadli, ali pa bodo skušali sami predreti italijansko linijo.
Z južne fronte poročajo, da so se razvile čete rasa Deste na več slo kilometrov dolgi črti. Tu stoji, kakor na severu. tudi okoli 300.000 Abesincev nasproti 140.000 mož generala Graziania. Glavna obramba Abesincev je tu posvo-
Trčila sta skupaj brzi in tovorni vlak - Štirje potniki ubiti, šest ranjenih
Preprečitve vojne med Italijo in Abe-bo je naglasil, da ie Društvo narodov 'oglo pričeti postopanje šefe tedaj, ka-	«	m » mmm
Relija prekršila pakt ženevske itt-| Z©i©ZWi«iilkSI. f^©Si*©&3I V Sl*03|l
jj oteije. Eden je prepričan, da bo akcija, r'tstva narodov uspela. Izdelani pro-»m se jT0 j3,ve{fei (io konca. Ni še mo-ce vedeti, kakšen bo končni rezultat sbodarskih saniccii, je pa vendar go-Do°’ 1,3 hod0 težko prizadele Italijo, bliCe,ri netočne so pa informacije, da bi ra« "AnP,i,a da’a	kakršnekoli	ga-
ca/ a nai!nan' take’ da I*0 odpokli-skPV(,e* svo-,e??a brodovja s Sredozem-
čena Goruheju. Iz raznih virov so prispela včeraj in danes poročila, da so Italijani na tej fronti pričeli novo ofenzivo in so v teku veliki boji. Vendar pa ni nobenih vesti o kakem napredovanju italijanske vojske. Iz tega se sklepa, da nudijo Abesinei tak odpor, da napredovanje ni več mogoče. Z vzhodnega bojišča še vedno ni nobenih poročil in se iz tega sklepa, da tam sploh ni nobenih bojev.
ADIS ABEBA, 25. oktobra. Aliesiniju je zaradi zakulisnih pogajanj v Evropi silno ozlovoljena in razočarana ter vedno bolj spoznava, da se ho morala zanašati le na svojo lastno moč in neuklonljivost. Zaradi tega sc pričakuje, da se ho aktivnost abesinske vojske v kratkem znatno povečala. Iz okolice cesarja se zatrjuje, da se bo prava vojna med Italijani in Abesinei pričela šele v teku enega ali dveh tednov in so bili dosedanji spopadi le uvod v to vojno.
riu n,orjn, prav tako AngUia ni sto-. 'n
"Tati lem ni
^snr. kor bi o onemogočilo Mo
V ^Miio in zapreti Sueški prekop nobene spremembe in je ne bo.
BEOGRAD. 25. oktobra. (Avala.) Med postajama Stolač in Paračin se je dogodila danes ob 3.48 težka železniška nesreča. Brzovlak št. 101. je .na odprti progi iz še neznanega vzroka zavozil v to vorni vlak št.. 160. Posledice so bile hude: obe lokomotivi sta se razbili in zdrob Ijcnih je tudi sedem voz. Pri tem so bile štiri osebe ubite, tri so bile nevarno, tri pa lažje ranjene. Direktor beograjske direkcije se je sam odpeljal s pomožnim
vlakom na kraj nesreče in izdal potrebna navodila. Promet na progi Beograd —Niš je začasno ustavljen. Uradna komisija je že uvedla preiskavo.
Dr. Maček o sporazumu
Te dni je obiskal znani politik IRZ dr.
Laza Markovič v Zagrebu dr. Mačka in liki izdali in zapustili.
razne druge predstavnike izveparkunen-tarne opozicije, s katerimi je itnel več zaupnih sestankov. Po tem Markovičevem obisku je podal dr. Maček listom sledečo izjavo: »V resnici se ne izogibam razgovorov niti z eno izmed političnih skupin iz Srbije, ki ima količkaj korena v srbskem narodu. Ni pa res, da so vse te skupine er.ake, kajti nič ljudi bolj ne zbliža, kakor skupna borba. Mi Hrvati smo s srbijansko opozicijo vzdržali težko in odporno borbo. Resnica je tudi, da končni sporazum lahko napravimo samo s pravimi predstavniki Srbije, to je samo z ljudmi, ki so jim Srbi poklonili svoje zaupanje na splošnih volitvah. Treba pa je upoštevati, da politika ni matematika, pač pa v pretežnem delu stvar psihologije in je zato odločilne važ nosti, katera skupina bo prva imela pogum, da Srbom iskreno in odkrito pre-doči celotno hrvatsko vprašanje že pred volitvami, in da srbski narod pripravi za iskreni in pravični sporazum, kakor je hrvatski narod zanj pripravljen že od nekdaj. Mislim, da so skupine srbijanske izvenparlamentarne opozicije v tem pogledu na dobri poti.«
S tem v zvezi se zatrjuje, da bo v kratkem nov sestanek združene izvenparlamentarne opozicije, na katerem bodo njeni voditelji dokončno določili program skupnega dela. Smo res radovedni, če bo vsaj zdaj ugotovljen ta »skupr.i program«.
Podtalni nameni hrvaških klerikalcev.
Zagrebško glasilo .IRZ »Zajednica« odreka dr. Vlatku Mačku legitimacijo za pred stavljanje vseh Hrvatov in pravi ob tej priliki, da so dr. Mačka proglasili za voditelja Hrvatov prvi le hrvaški klerikalci. Njihovi nameni pa niso čisti. S klanjanjem dr. Mačku hočejo le v njegovi senci obnoviti iti utrditi svoje postojanke po Hrvaškem, bi ga pa potem ob prvi pri-
Stran 2.
Mariborski »V e č e r n! tč« Jutra.
V	Mariboru, dne 25. X. 19.35.
———»n.«—j
Ssm&m j^uuMrni
Nekoliko sprememb k uredbi o znižanju prešemHov
Zvijale so se doklade za otroke — V veljavo stopijo 1. novembra
glasil, da imajo v pogledu sadjarstva prvenstvo v naši državi spodnještajerski sadjarji, ki jim je iskreno čestital k u-spehu, nato pa otvoril razstavo.
Nekaj toplih besed je spregovoril nato navzočim prirediteljem sadnega sejma mariborski škof dr. Tomažič, ki je izrazil svoje veselje nad tako divno razstavo in jim želet čim lepših uspehov. Po otvoritvi so si nato odlični predstavniki ogledali razstavo, katero so jim razkazovali odborniki sadjarskih in kmetijskih podružnic. Ogledali so si tudi razstavo pristnih štajerskih kmečkih vin, ki je priključena sadnemu sejmu.
Sadni sejem bo otvorjen do vključno ponedeljka 28. tm. Tako kot je prirejen in organiziran je impozantna manifestacija našega sadjarstva. Razstavljeno je samo najžlahtnejše štajersko sadje, ki si bo potom 'akih sejmov pripravilo oot na vse svetovne trge. Mimo tega pa je še velikega lokalnega pomena, saj imajo priliko meščani, da se preskrbijo za zimo z res kvalitetnim sadjem.
Slaba žitna letina. V primeri s povprečnim uspehom žetve v letih '925 do 1934 ter z lansko je dala letošnja žetev (milijonov metrskih stotov):
	1925-1934	1934	1935
pšenice	21,83	18,59	19,89
ječmena	3,95	4,09	3,78
rži	1,98	1,95	1,95
ovsa	3,23	3,33	2,27
koru z«	35,46	51,54'	23,65
Žetev pšenice je torej še vedno pod povprečjem v letih 1924-1934. Žetev ječmena in rži je primeroma zadovoljiva,
zelo pa je nazadovala žetev ovsa, najbolj pa žetev koruze, ki je več ko za polovico slabša od lanske. Zaloge lanske pšenice se cenijo na približno 10.000 vagonov ali 1 milijon metrskih stotov. Za domačo prehrano je potrebnih od 17 do 18 milijonov metrskih stotov in bi bilo torej pšenice dovolj za prehrano ter bi je še nekaj ostalo za izvoz.
Stanje aktivnih kliringov. Po izkazu Narodne banke z dne 17. okt. se je nas aktivni saldo z Nemčijo znižal za 2,2 na 317 milfjonov dinarjev. Na izplačila je treba čakati 6 mesecev. V kliringu z Italijo se je italijanski dolg povečal za 7 na 159 milijonov Din. Zadnje izpla-čilo je z dne 25. julija ir. je treba čakati na izplačilo skoraj tri mesece. Naš aktivni saldo z R o m u n i j o se je dvignil od 5 na 5.6 milijona Din in je treba čakati na izplačilo malo manj ko mesec dni. Naša terjatev v klirinškem računu s Turčijo znaša 0,88 milijona Din in je treba na izplačilo čakati 22 dni. Dolg Bol garske pa znaša 0,65 milijona Din. Izplačilo v 75 dneh.
Okoli 3 milijone hi novega vina bo vrgla letošnja letina. Kvaliteta grozdja je bila na jugu odlična, na severu naše države pa ponekod slabša. Najboljša letina je bila letos v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini. V splošnem bomo imeli letos prav dobro vino. Izvoz svežega grozdja iz Fruške gore in Smedereva je letos ostal brez uspeha. Cene na vinskem tržišču: Slovenija 2 do 3.50, Hrvatska in Slavonija t .50 do 2.50, Srem 1.20 do 2.25, Bačka 1.80 do 2.50, južni Banat 1 do 1.40.
Ministrski svet je imel danes od 17. do 19. sejo pod vodstvom predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Poleg reševanja tekočih resordnih zadev je ministrski svet definitivno odobril uredbo
o	izpremembah in dopilnitvah uredbe o znižanju prejemkov državnih nameščencev. S temi spremembami so izvršene nekatere ublažitve prvotne uredbe. Razen tega je ministrski svet odobril nini-stru za socialno politiko 8 milijonov Din za nabavo živil za pasivne kraje.
Glavne spremembe uredbe o znižanju plač državnih nameščencev, ki jih je spre jel ministrski svet na današnji seji so naslednje:
Poročena državna uslužbenka ima pravico do osebne doklade, če mesečni brutto dohodki njenega moža ne znašajo nad 500 Din. Ako pa znašajo nad 500 Din se zniža osebna doklada za toliko, kolikor :.naša polovica one vsote, ki ostane, če se od mesečnih brutto dohodkov moža odbije 500 Din. Pod brutto dohodki se razumejo dohodki v denarju iz službenega odnošaja, ki služijo za davčno osnovo po zakonu o neposrednih davkih.
Dokl. ' - za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka znaša mesečno po draginjskih razredih:	ako	ima	držav ..i
uslužbenec do tri otroke po 130 v prvem ir. po 110 v drugem in tret:em draginj-skem razredu, če pa ima nad tri otroke, po 1'0 v prvem in po 120 v drugem in trenem dravinjskem razredu.
če sta oče in mati državna uslužbenca ali če je eden izmed soprogov v aktivni službi, drugi pa osebni vpokojenec, pripa da doklada za otroka očetu, sicer i.’.:o ima do 3 otroke po 80 Din, nad 3 otr-^e pa po 90 Din za vsakega otroka brez razlike na draginski razred. Če je zakon ločen, pripada draginjska doklada onemu, ki vzdržuje otroka.
Če je mati v državni službi, oče pa kakega drugega poklica, mati nima pravice do doklade za otroka razen v primeru, da je oče siromašen ali nesposoben za pridobiv..nje. Če je zakon ločen, ima r.':.ti pravico do doklade za otroka, če ga orta vzdržuje, ali če mož za otroka nič ne plača.
Če je žena, ki je v državni službi, drugič poročena, ima pravico do doklade za otroka iz prvega zakona. Če pa ni v državni službi in ni osebni vpokojenec ali
če živi ločeno od moža-državnega uslužbenca, ji gre pravica do doklade na o-troka, ako ga ona vzdžuje.
Glede upokojencev določa nova uredba:
Rodbinski upokojenci, katerim je pokojnina odmerjena po smrti osebe, iz katere izvira pravica do pokojnine, imajo pravico do iste osebne doklade, kakor bi jo imel umrli upravičenec.
Omožer.a osebna vpokojenka, ki ji je bila priznana pokojnina po 31. avgustu 1923, ima pravico do popolne osebne doklade, če mesečni brutto dohodki njenega moža ne znašao nad 500 Din. če pa znašajo nad 500 Din se zniža osebna doklada za toliko, kolikor znaša polovica one vsote, ki ostane, če se od brutto dohodkov moža odbije 500 Din. Ta odbitek pa odpade, če živi žena ločeno od moža.
Glede doklad za otroke veljajo enake določbe za vpokojence, kakor za aktivne uslužbence. Vpokojencem, ki nimajo polnih 25 let efektivne državne službe, se osebna doklada zniža za 25 odstotkov. To velja tudi za rodbinske vpoko.enke, ki niso dovršile 60 let starosti.
Analogne določbe veljajo za orožnike in graničarje.
Nova je določba, da odrejeno znižanje ne velja za posebne doklade, stalne honorarje in nagrade, ki se plačuejo za nočno službo. Te spremembe stopijo v veljavo s 1. novembrom.
Orožniki
Rodbinski dodatek za vsakega zakonitega ali pozakonjer.ega otroka v smislu odst. 1. čl. 83 zakona o žandarmeriji z dne 6. nov. 1931 znaša mesečno v prvem, oziroma drugem in tretjem draginjskem razredu:
a) če ima orožnik do 3 otroke 130, 110, 110 dinarjev,
b) če ima orožnik več kakor 3 otroke 140, 120 in 120 Din.
d) Da se v odst. 2 čl. 9 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnim in samoupravnim uslužbencem doda na koncu nov odstavek, ki se glasi:
Istotako ne velja to tudi za one posebne dodatke, stalne honorarje in nagrade. ki se odrejajo za nočno službo.
Vse te določbe stopijo v veljavo s 1. novembrom 1935.
Iz vojaške službe. Iz Ptuja sta premeščena podporočnik gg. Bartol in Dragišič. častniški zbor ptujske posadke jima je priredil v prostorih častniške čitalnice prav lepo odhodnico, katere se je udele-.ilo tudi lepo število meščanov.
Naplavljeno truplo. Žrtev zločina. — Drava je naplavila v Zabukovcih niže Ptu ja truplo starejšega moškega. Naplavljeno truplo, ki ga je našel na produ najemnik Alojz Juhner, ima na temenu glave veliko in več manjših poškodb, ki izvirajo od udarcev s topim predmetom in deloma tudi z nožem. Utopljenec je star približno 70—75 let, je majhne in šibke postave, velikih sivih brk, na obrazu pa ima obraščeno brado, brez zobov in brez suknje in klobuka. Utopljenec je brez-dvomno identičen s Frar.cem Korošcem, ki je kakor znano prišel dne 15. t. m. iz Petrovcev v Prekmurju, k neki razpravi v Maribor, od koder pa je nenadoma izginil. Ker so navedene poškodbe, ki izvirajo brezdvomno iz zločina, je sodna o-blast odredila obdukcijo trupla. Sodna komisija je dognala, da rane na g’avi ne izvirajo od udarcev, temveč, da so nastale šele v vodi, ki je truplo butalo ob skalovje. — Mrtvecu manjkata na levi roki 2 prsta, v žepu pa so našli U.50 Din gotovine.
Popravek. Včerajšnj;o notico iz Ptuja popravljamo v toliko, da Krapša, ki se je obesil v policijskih zaporih, ni bil od orožnikov izročen policiji, ampak je policija le dala zapore na razpolago. Pri eli pa so Krapšo orožniki iz Pragerskega. Policija torej ne nosi nikake odgovornosti.
Tezenske MovUe
Sokolsko društvo zapuščata marljiva člana telovadca br. Jurkovič in Breznik, ki odhajata k vojakom. Imenovanima priredimo poslovilni večer v soboto, 26. t. m. v gostilni Pulko.
Gradbeno dovoljenje za gradnjo pritlične hiše sta dobila Justina Mojzerjeva v Jenkovi ulici in tesarski mojster Franjo Špes st. iz Maribora v Maistrovi ulici. Posestniku Vurcingerju je dovoljena parcelacija travnika med Ptujsko cesto in Cankarjevo ulico.
Hišo Cotlčevih naslednikov v Gregorčičevi ulici je kupil upravitelj g. Horvat iz Prekmurja.
Naše ceste se posipavajo z gramozom. Zlasti je potrebna popravila Aškerčeva ulica, ki je najkrajša zveza med Teznom in Radvanjem in je otvorjena do prestavitve drogov visoke napetosti samo za pešce. Ugodimo nrošnji Radvanjčanov in popravimo cesto 1
Umite k dnaushe daUm
Z Mute se poslavlja neumoren delavec poslovodja elezarne gospod Perko. Polnih 14 let je vestno opravljal svojo nelahko službo. Z veliko taktnostjo in dobroto je lajšal delavcem težko življenje. Zato so ga ti brez razlike narodnosti spo štovali in ljubili. Čeprav brez lastnega premočenja, je rad pomagal revežem-kadar in kolikor je le mogel. V narodnem oziru je bil mož na mestu. V veliki meri je njegova zasluga, da je dobilo sokolsko društvo Muta-Vuzenica svoj dom. Ustanovil je Ciril-Metodovo družbo in bil nje predsednik. Dosegel je z njeno pomočjo otroški vrtec, ki ga danes poseča nad 40 otrok. Tudi strelska družina je njegovo delo. Vodil jo je kot predsednik vse do svoe ločitve z Mute. Kakor mnogi naši narodni delavci tudi g. Perko m žel za svoje požrtvovalno in nesebično delo zasluženega plačila. Ko je podjetje-pri katerem je služil, prešlo v druge ro~ ke, so ga odslovili. Ob slovesu bodi vsa/ na tem mestu izrečena narodnemu de* lavcu prisrčna zahvala. Želimo g. Perku, da bi, čim lepše užival s svojo draS° ženo in z otroki večer življen a.
j'icuUe a
V Orehovi vasi so še neizsledeni hun-cveti vlomili pri gostilničarju Lobniku. V notranjost hiše so si hoteli pomagati na ta način, da so utrgali pri kletnem oknu železno mrežo. Sumljiv ropot je slišal železničar Ivan Horvat, ki stanuje v hiši, ter ustrelil s pištolo, da bi neznance prestrašil. Nepovabljeni ponočni gostje so nato izginili v gluho noč, pustili so na mestu vloma tri vence vetrihov in dva nahrbtnika.
V Hotinji vasi pa so si hoteli pomaga** neznani rokomavhi skozi odprtino slamnate strehe pri posestniku Francu Gsel-manu. Ker pa ni šlo, so se vtihotapi'* skozi steklena vrata, ki so jih odprli^s ponarejenimi ključi v notranjost hiše> kjer so stikali in premetavali od pol lj-do 1. ure zjutraj. Hune veti so celo štirikrat ustrelili. Odnesli so zlato uro, srebrno uro in verižico, glede denarja P& niso imeli sreče, ker so našli komaj 5 para! Vršijo se poizvedbe.	^
Sfiadna ptokje
Sodniški odbor pri 00, službeno. ^ tekmam v nedeljo, dne 27. X. 1935. s‘-delegirajo:'»Gradjanski« -.»Drava« gosP’ Lichtenberg, »Rapid« - »Železničar« (r\ g. Jančič, starosta sodnika pri glavm tekmi sodniška kandidata gg. Pušenja1' in Murko.
§Gsft0dat$ka živijenje
3*o^esna otvoritev I. mariborskega sadnega sejma
Razstava sadja, kakršne še Slovenija ni videla — Mani* festacija napredka in umnosti štajerskih sadjarjev — Razstavljenih je okrog 8 vagonov najžlahtnejših sadnih vrst — Ogromno zanimanje domačinov in tujcev za prvi sadni sejem
Danes dopoldne ob 10. uri se je slovesno otvoril I. mariborski sadni sejem, ki so ga organizirale štajerske sadjarske in icmetijske podružnice. Prostorna union sk » veranda se je spremila v pravi sadni raj. katerega žlahtni vonj objema vso oko čo. Še pred napovedano uro so se zbr; i na verandi številni zastopniki šta-jersk h sadjarskih in kmetijskih podružnic I r predstavniki vsega mariborskega javne :a življenja. Navzoči so bili tudi vsi ravnatelji mariborskih srednjih in meščanskih šol ter upravitelji vseh o-snovnih šol, kar dokazuje, da ima razstava tudi velik vzgojni pomen.
V	iv.enu razstavnega odbora je pozdravil pokrovitelja sadnega sejma bana dr..Natlačena in vse odlične predstavnike predsednik šentpetrske sadjarske podružnice g. Kovačič. V svojem nagovoru se je najprej toplo zahvalil vsem razstavljalcem in oblastvom za pomoč. Naglasil je, da je to prv> s?jem v Mariboru, ki so ga organizirali naši sadjarji sami in iz lastnih nagibov ter potreb z namenom, da bi srtravili svore žlah ne pridelke v denar, obenem pa da
bi manifestirali svoj napredek in umnost v sadjarstvu. Vse odličnike je nato v imenu Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino pozdravil sadjarski in vrtnarski nadzornik g. H u-mek. V stvarnih izvajanjih je prikazal navzočim trud in požrtvovalnost, ki je potrebna za vzgojo takega sadja, posebej pa še za prireditev take razstave. Dejal je, da je prehodil mnogo sveta in da še take razstave ni videl. Posebej je podčrtal važnost, da so to razstavo organizirali naši sadjarji sami na lastno pobudo. Čestital je prirediteljem :n jim želel čim več uspeha.
Ban otvarja razstavo.
Po pozdravnih nagovorih je povzel besedo pokrovitelj sadnega sejma ban drav ske banovine dr. Natlačen. V daljših izvajanji*.! je pohvalil prizadevanja in streml enja štajerskih sadjarjev ter/ jim čestital k naravnost zavidljivemu uspehu, kakršnega so dosegli s svojo prvo razstavo, s svojim prvim sejmom. Dejal je, da s tem najlepše dokumentirajo in ma nifestirajo delo svojih rok. Posebej je na-.
Mariborski »Večerni tc« Jutra.
E3jaL'.' jraBrjaa a£'iiiizz. ■ . .^ziaa
Mmlšmke m /Miške Mouice
Ovojn lublBel lavnega delavca
Tridesetletnica zakona in novinarskega dela bivšega narodnega poslanca g. Vekoslava Špindlerja
Jutri v soboto bo v Brežicah slavila ‘^dbina znanega našega novinarskega tovariša, javnega delavca in bivšega na-
rodnega poslanca g. Vekoslava S p i n-^erja redko rodbinsko slavje. Tamkaj
bo ; _čii mariborski zd-^-T.ik g. dr. Metod Špindler z. gdč. P pco Kerinovo iz krškega, g. Vekoslav Špindler in lijego-va ?pna ga. Matilda bosta pa v ozkim '• -su v navzočnosti sv "h sedmero o-. °k: sodnika-kapetana Cirila iz Sarama, zdravnika dr. Metoda iz Maribora, uč tel.a Dušana iz Mozirja, topniškega Podporočnika Bogdana iz Slovenske Bistrice, zasebnice Slave, mariborske n:a-•» ''tratne uradnice Matilde in banovinske jjradnice Vladimire iz Maribor slavila £ --t;-:-3 svojega srečnega zakonskega Oljenja.
Oben bo pa proslavil g. Vekoslav Špindler tudi 301etnico poklicnega novi-
narskega dela. Jubilant je n.. M 2 mese-ca oktobra 1. 1905. prevzel uredništvo takratne celjske »Domovine« in se s tem trajno posvetil časnikarskemu stanu. V teh dolgih 30. letih je urednikoval ali sodeloval pri skoraj vseh naprednih listih, ki so izbah’i m bi-š^m Spodnje^ Štajerskem, deloval je pa tudi kot politik in kulturni delavec, tako, da bo njegovo ime vc ' j tesno združeno z življenjem, boji in uspehi naprednih štajerskih Slovencev v teh tr^h decenijih. Največ se je pa po vojni udejstvoval pri 'lotih kon-zorci.a »Jutra«, katerim pripada njegovo delo še sedaj.
Ob tem rej redkem trojnem slavju izrekamo njemu in vsej jegovi rodbini iskrene čestitke z željo, da bi bilo njegovo delo za narod tudi še v bodoče plodovito!
Ker ie ©eigrisssil materi nos
„§edaij pa sem zadovoljen" — A. Cotič mora po prestani kazni iz države
Priznanje mariborskemu pisaelju! V
okviru prireditev jugoslovanskega državnega praznika v Pragi se bodo uprizorili »Blodni ognji« našega odličnega mariborskega književnika g. notarja dr. Šorlija. Delo, ki je v Ljubljani in Mariboru ob priliki obeh krstnih predstav tako krasno uspelo, bo brezdvomno tudi v Pragi užgalo.
Primer podjetnosti. Tukajšnja Hutter-jeva tekstilna tvornica še vedno raste. Sedaj zaziduje ob meljskem brodu kompleks, kjer so pred 25 leti imeli Bolgari svojo vrtnarsko podetje. Tudi se namerava v zimskem času, ko doseže Drava najnižji vodostaj, pričeti z gradbo treh opornikov za brv, ki bi vezala omenjeno tvornico s pobreško stranjo. Spomladi pa namerava Hutterjeva tvorr.ica postaviti ob Gajevi in Malgajevi ulici na Pobrežju stanovanjsko kolonijo za svoje delavce.
Pristno uralsko sovo, ki se je selila na jug, in ki so jo ustrelili v ljutomerski o-kolici, so izročili v nagačenje tukajšnjemu preparatorju J. Ziringerju, pri katerem si Mariborčani zvedavo ogledujejo lep eksemplar, ki pride v last ljutomerske meščanske šole.
Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke, na določbo § 23 ob. zak. in na razpis kr. banske uprave Dravske banovine z dne 23. X. 1935, III. No. 5931/2, glasom katerega so opravičeni prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo toza-
Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je bila da,-°es obravnava proti 521etnemu zasebnemu uradniku A'fredu Cotiču, italijanskemu državljanu iz Pulja, ker je dne 5. ^Ptembra t. 1. odgriznil nos svoji materi °0zi Cotičevi in jo s lem telesno tako Poškodoval, da je ostal obraz trajno ska Zen. Obtožnica opisuje dogodke, o kate-r'h smo svojčas poročali, sledeče:
frRBfeSINIJl 1935“
„ Omenjenega dne okoli poldneva je obtoženčeva mati Roza Cotič na tu-aif>njo pošto na glavnem kolodvoru. Ko odhajala v smeri proti Aleksandrovi c®sti. se je nenadoma znašel pred njo "jen sin, obtoženi Alfred Cotič, ki je od ponovno zahteval denar. Ker mu pa
čvrsto v rokah, fe nenadoma torbico devno obrtno Pooblastilo. Prav tako
spustil in prejel mater za ramena. Z bliskovito kretnjo se je sklonil k njenemu obrazu in ji v trenutku sekunde odgriznil nos, tako da mu je ostal v ustih. Nato je izplunil kos odgrizenega nosu in dejal:	»Sed<tj pa sem zadovoljen«.
Nato je mater še sunil, da je padla na
imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1 t. 1. ob. zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetr.o gojene. V okviru svojega kmetskega gospodarstva jim je dopuščeno vezati tudi priproste šopke in vence s cvetjem, ki so ga sa-
A, ,	,	.	i	mi pridelali. Proti kršilcem tega razgla-
tla, ter je zdirjal proti Aleksandrovi ce- ’
sti. Pri današnji razpravi, ki ji je pred- j sedoval s. o. s. dr. Tombak, se je obtoženec zagovarjal, da je živel v veliki bedi in da je storil omenjeno dejanje v | silni razburjenosti ker mu mati ni hotela i
ie amnii renta!« lili
sa, se bo postopalo po obrtnem zakonu.-Drevi ni predavanja! Ljudska univerza naznanja, da jc g. senator dr. Frangež zbolel, in se mora radi tega njegovo današnje predavanje preložiti na poznejši čas. V ponedeljek, dne 28. oktobra predava g. prof. Vlakar iz Ljubljane o temi Atene - Carigrad - Kairo. Skioptične slike!
in piM v DMrtiei 23. iMia
Odkritje nagrobnega kamna (spomenika) tragično umrlemu Kelneriču Avgustu, se bo izvršilo v nedeljo dne 27. okt.
p,.	,	.	1935 ob 11- uri na Magdalenskem poko-
gomili i U©ir82rj|©ve mame iKa, kar je^naše in bo na vekov veke na- • pališču ob sodelovanju pevskega in god-Včeraj popoldne se je zbralo pred os^a‘°-Zbogom ljubljena primorska se-' benega društva. Pozivamo vso nacijo-
Cry**l tM »M O Tl I * I	m	/\	a	—1-1	v	I	.	|	j 1 •
nalno in ostalo javnost, kakor tudi vse
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje zabava, smeh, godba, petje, obil* humorja vidite in slišite v sijajni veseloigri
fi
99
EHai na zemiii
Dunajski valček v sliki in godbi. Glavne vloge Hermann Thimig, Heinz Riihman, Hans Moser Theo Lingen so imen«, ki jamčijo za prvovrstno zabavo! - Vsi kinoprostori so toplo zakurjeni,
Kino Union. Danes premijera sijajnega filma »Dunajski Valček« s Paulom Hor-biger-om, Theo Lingen-om, Eliso Illiard in Adelo Sandrock. Prekrasen film iz dunajskega življenja, poln veselja in dunajske glasbe. Opozarjamo! Prvič v Mariboru.
fUltodMi
REPERTOAR.
Petek, 25. oktobra: Zaprto.
Sobota, 26. oktobra ob 20. uri: »Izdaj«, pri Novari«. Red B.
Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri:	»Med-
vedji ples«.
Učinkovita in pretresljiva Arxova drama »Izdaja pri Novari« se ponovi v soboto, 26. tm. za red B. Delo je eno najmočnejših, kar se jih je uprizorilo pri nas v poslednjem času.
Na predvečer češkega narodnega praznika bo prva ponovitev Wernerjeve komedije »Medvedji ples«. Delo je prav zabavno in je ob premieri napolnilo gledališče.
dati denarja. Na ta njegov zagovor pa se sodniki seveda niso mogli ozirati in so ga obsodili na 4 mesece strogega zadati ni hotela dati denarja, je zgrabil za | pora ter na izgon iz države po prestani Njeno ročno torbico, katero ji je hotel kazni.
'ztrgati. Ker pa je mati torbico držala |
j^rtvašnico na mestnem pokopališču na l°brež u številno spremstvo, da posveti ?adnjo pot blagopokojni in plemeniti in materi gospe Josipini Reharjevi. mrtvašnico je pevski zbor »Jadra-a<! ginljivo odpel žalostinko »V i g r e d«,1 atar se je razvil krasen sprevod na ,na2dalensko pokopališče. V sprevodu so *** tudi predstavniki nekaterih maribor-kulturnih organizacij, tako na pr. 'šnjega Umetniškega kluba in »Bra-zQe« ter Novinarskega kluba. Po opravkih molitvah na grobu je spregovorila |?e$niško vznesene, tople in vsem navzo-^1,T1 solze izvabljajoče pbslovilne besede g°sPa Slavica Lebanova v, imenu Primorskih žena in mater. V slovo ji je dvorila:
»Še nekaj trenutkov in zasula Te bo, ,ra8a primorska sestra, žena in mati, ovenska zeml ica, ki si jo tako goreče Jubila. Ni Ti bilo dano, da bi zasnula j.voj večni sen v prelestni Vipavski do-.‘ni- tam pod Nanosom, kjer se preliva kri naše krvi. Ni Ti bilo dano, da , °rnujeg v večnem domu ob svojem polnem možu, ki je omahnil tam spodaj f^di trpke življenske ceste. Otlšla si od s, s’ Ti dobra, plemenita, goreča primor-
I	a sestra in žena, ki si bila vse svoje fod zves*a i° Ponosna hči svo:ega jn u' ki Te tudi preganjanja niso oplašila jj ,n® strle težke preizkušnje, ki so pri-‘ la'e nad nas* in naše otroke. Primorska is,stra- z nami vsemi vred si bila deležna £ioe u£°de, ko smo morali doživeti, kar je ba V dož:veti najtežje, ko je bilo tre-
odd2fP.Ustiti rodni dom in streho- Da se
tjen° . krvi’ iz katere si zaPlala v živ_ Disv VSi *?a'a sv°iernu ro^u sina Pesnika, bese'j in ^avnega delavca, da oznanja v k ,° ,na§ega jezika, s tisto ljubeznijo, a eri si mu odkrivala vso lepoto te-
stra in mati! Tvo;a podoba bo do naše- 1 ga konca živela v nas!*
Po tem krasnem nagrobnem govoru je vrli zbor »Jadrana« ubrano in presunljivo odpel še pretresljivo žalostinko »Jamica tiha je«, na kfsto je padala zemlja, mrak je zagrnil svežo gomilo vzorne slovenske matere in žene, katere spomin bodo trajno nosili v srcu vsi, ki so poznali to plemenito dušo.
Občni zbor društva „Šola in dom“
Sinoči je bil v dvorani Ljudske univerze redni letni občni zbor Društva »Šola in dom«. Za občni zbor je bilo precejšnje zanimanje med starši in je bil zato lepo obiskan. Otvoril in vodil ga je agilni predsednik upokojeni srednješolski nadzornik g. dr. Leopold Poljanec, ki je uvodno toplo pozdravil nav zoče, posebej pa zastopnika mestne občine mariborske, člana mestnega sveta prof. Prijatelja. Kleno je bilo njegovo po ročilo o uspehih društva v raznih perečih zadevah, ki se tičejo šole in doma. Tajniško poročilo je podala šolska upraviteljica ga. Bračičeva, blagajniško pa blagajnik davčni kontrolor g. Masten. Sledile so volitve, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Po ljanec in ves ostali odbor z manjšimi spremembami. Ker sta dosedanja odbornika gg. 2ebot in Masten odložila svoji funkciji, sta bila na njuni mesti izvoljena prof. Prijatelj in ga. M. Baričeva. Po volitvah se je razvila stvarna in dolgotrajna debata, v kateri je bilo izrečenih več ostrih kritik na račun učnih načrtov in šolskih knjig. O poročilih posameznih funkcionarjev društva pa bomo še poročali
darovalce, da se te svečanosti udeleže. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru.
Izredni občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru, ki se je
nameraval vršiti v nedeljo dne 27. okt. t. 1. ob 9. uri, je preložen na nedoločen čas, kar naj članstvo izvoli vzeti na znanje.
Oficirski družabni večer, 26. oktobra 1935. 26. oktobra t. 1. priredijo oficirji mariborske garnizije, družabni večer ob 21. uri v kazinski dvorani na čast ko-madanta mesta g. generala Hadžiča, komandanta inž. podoficirske šole g. generala Putnikoviča, pešadijskega polkovnika g. Staneš!ča, art. podpolkovnika g. Radovanoviča in ostalih gg. oficirjev, ki so premeščeni iz te garnizije. Uprava doma ob tej priliki obvešča cenjene prijatelje premeščenih gg. oficirjev in jih prosi, da obiščejo ta družabni večer in naj smatrajo to za vabilo, ker se posebna vabila ne bodo izdala. Obleka poljubna. Uprava doma.
Do torka »Fantazija«. V sredo in četrtek gospod Svengali s svojimi eksperimenti v Veliki kavarni.
Sokolsko društvo, Maribor I. poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba po pokojnem bratu Antonu Sancinu jutri
v	soboto ob 15. uri. Udeležba obvezna v civilu.
Sokolsko društvo Maribor II., Pobrežje
priredi v soboto 26. tm. v dvorani gosp. Riedla na Pobrežju družabni večer zod-hodnico bratom, ki odhajajo k vojakom. Starešinstvo društva obvešča o tem odbor in članstvo ter prosi polnoštev. udeležbe tega družabnega večera, da se pri tej priliki poslovimo od naših bratov, ki odhajajo v službo domovine. Zdravo.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Konigova in Maverjeva lekarna, jutri v soboto Savostova in Sirakova.
Riziko dela. Včeraj dopoldne se ie nri delu v delavnicah drž. žel. ponesrečil 31 -letni pomožni delavec Justin Uršič. Ko e s svojimi tovariši dvigal 200 kg težko železno ploščo, run .ie spodrsnilo, kar je povzročilo, da ga je ‘težka plošča pritisnila na desno nogo in mu jo hudo poško dovala. Reševalci so poškodovanca prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Tatvina denarja. Postrčžnici Mariji Očisnikovi Ob bregu je nekdo včeraj iz zaklenjene košare ukradel 100 dinarski bankovec. Oškodovanka je tatvino o«.” mila neko postrežnico.
Ukradeno kolo. Tekstilnemu delavcu Otonu Ledinku iz Brestcrnice je včeraj neznanec odpeljal iz veže na Aleksandro-
vi	cesti 14 moško kolo z evidenčno števil ko 78761. Tatvina je javljena policiji.
v GRAJSKI H8NO
Na današnjem ribjem trgu so se prodajale sardele po 14, menule po 12, ci-ple po 20, postrvi po 36, belice po S do 9 dinarjev za kg.
Mariborsko vremensko poročilo. Padavine 32, relativna vlaga 93, maksimalna temperatura 9.2, minimalna 7.4, barometer 730.
Hoarn Mesti
Za načelnika kmetijskega oddelka banske uprave v Ljubljani je imenovan Ant. Podgornik, vpokojeni načelnik omeme-nega oddelka.
Premestitev subotiške železniške direkcije v Beograd. V Beograd se bo preselila celokupna direkcija državnih železnic iz Subotice in sicer v nove hiše v Strossmayerjevi ulici, ki jih je železniško ministrstvo zgradilo v stanovanjske namene za svoje uradništvo. Zato so odpo-
vedana stanovanja vsem uradnikom brez otrok in višjim uradnikom. Hudo priza-
deti so s tem tudi mnogi slovenski uradniki, ki so bili premeščeni v Beograd iz Maribora in Ljubljane. Govori se tudi že delj časa o premestitvi železniške kontrole dohodkov, ki je bila premeščena iz Maribora v Beograd, da bo premeščena
v Niš. Če namerava Izvesti železniška uprava ta načrt in premestiti kontrolo dohodkov v Niš, bi pač storila najpametneje, če bi jo zopet premestila v Maribor, kjer so ji še vsi prostori na razpolago.
ikonski osnutek novega zadružnega zakona je predložil Narodni skupščini kmetijski minister.
Strahovit orkan je besnel v Dalmaciji. Razkril je mnogo streh in povzročil veliko škodo.
Vrednost marke je padla na vseh svetovnih borzah. V Curihu e na primer padla za 37-%, in sicer na 77.
Stran 4.
PWIIII«IMIIWI
MARIJ S KALAN
ROMAN
Sida SUanova
Poteklo je zopet nekaj mučnih minut, preden se je vrnil iz globine eden iskalcev in sporočil:
»V tolmunu pod jezom ni ničesar in tudi v strugi tik pod njim ne. Voda je močno narasla. Odnesla ga je s seboj. Kaj naj storimo?«
»Iščite, dokler ga ne najdete!« je ukazal Silan. Preiščite strugo dalje doli, tam, kjer se vije voda med po strugi raztresenimi pečinami. Tam se je moral pstaviti, tudi ako je mrtev. Preiščite natanko bregove. Če je živ, je morda splezal na kopno.«
»Živ ni,« je ugovarjal iskalec. »Po ta-, kem padcu ne more nihče ostati živ.«
»Če je padel v vodo, se ni ubil, razen Če ga je zagnal pritisk z glavo ob čeri.«
»Potem se je utopil v vrtincu.«
»Iščite na vsak način dalje in mi sporočite uspeli ali neuspeh v pisarno. Ste razumeli?«
»Sem,« je odgovoril delavec in se vrnil v strugo k ostalim.
Silan se je obrnil k delovodji:
»Pošljite ženske nazaj v tovarno in preskrbite, da se delo nemoteno nadaljuje!« Delavkam je pa dejal: »In ve si ne brusite jezikov! Zgodilo se ni nič-
Nihče ni ničesar videl. Kdor bo razširjal kakšne govorice, bo odpuščen. Ste razumele?«
»Smo, gospod.«
»Povejti to tudi drugim!«
»Bomo.«
Potegnil je iz žepa dozo, si prižgal cigareto in odšei počasi po z mesečino obsijani stezi proti domu. Doma mu je bila prva pot v Ervinovo pisarno. Bila je zaklenjena, ker je pa imel tudi svoj ključ, jo je odprl, prižgal luč in se nervozno lotil iskanja. Mislil je, da mu bo treba s silo odpreti pisalno mizo in predale, zato se je skoraj začudil, ko je že kar takoj opazil na mizj pismo z Ervinovo pisavo, naslovljeno na Sido.
Bilo je zaplenjeno, a Silan ga je vendar z lahkoto odprl tako, da je ostal o-voj navidez docela nepoškodovan. Potem je razgrnil papir, si nataknil očala in čital.
»Oporoka...« je vzkliknil. »Napisana danes tik pred samoumorom.«
Ob čitanju se mu je obraz docela razvedril. Ves prejšnji strah je hipoma izginil in malo je manjkalo, da ni poskočil od veselja.
»Vrača Silanovino, vrača jo Silanom, edinim pravim lastnikom! Njegov samo-
mor je zmaga, popolna zmaga, ne polom ... Izvrstno si to napravila. Ha-ha-
ha... Spet smo edini in neomejeni gospodarji. Konec je roganovstva. Na, tega nisem pričakoval. Tak kor.ec vseh zmed. Kolosalno.«
Vzravnal se je ponosno, kakor vojsko vodja po dobljeni odločilni bitki in pričel korakati gori in doli po sobi.
»Spet smo na konju. Ne, Slani smo neuničljivi. Trgovci, diplomati, strategi... Sedaj mi je vseeno, če ga najdejo ali ne. Bolje je— da ga še ne najdejo, če bi bil le ranjen in še živ ...«
Stopil je k hišnemu telefonu in poklical tovarno:
»Delovodja, pošljite koga k iskalcem gospoda Rogana in jim naročite, naj za danes opuste iskanje, ako ga še niso našli. Iskali bomo dalje jutri, ko bo svetlo. Lahko se še kdo ponesreči.«
Potem je previdno zopet zalepil Ervinovo oporoko, jo vtaknil v žep, ugasnil luč, zaklenil sobo in odšel v jedilnico, kjer je vzel iz omare buteljko vina, jo odmašil in natočil v čašo več let starega jeruzalemca ter jo v dušku izpraznil.
»Sedaj je zopet vse kakor prej. Izginili so Rogani, ostal je Silan. Šel je Adoll, za njim Ervin, Evgen me pa nič ne briga.
V	žepu je oporoka. Ha-ha-ha ...«
Šele nato se je spomnil Side:
»Čemu je hotela za r.jim v smrt? Saj ga vendar ni ljubila? Morala bi biti srečna, da se ga je iznebila. Kdo naj 'razume
ženske, so kakor april...«
Potem se mu je pa porodila nova misel:
In sedaj? Lastnica je prav za prav ona. Kaj bo storila? Se bo poročila z zdravnikom? Naposled — naj se, ako hoče. Gospodar na Silanovini ostanem jaz. Zdrav nik naj zdravi. Ne razume se na tovarno, posestvo in trgovino. Tako bomo vsaj nemoteno kraljevali.«
Toda v to veselo modrovanje je udarila nova disonanca:
»Govorim, kakor da je Rogan že zares mrtev. Če ni? Če še živi'in sploh n® umre? To bi bilo nerodno. Lahko bi se še premislil. Dobro bi bilo ugotoviti to še nocoj. Lažje bi se spalo...«
V	nadaljnjem premišljevanju ga je znio til hrušč na dvorišču. Skočil je k oknu in pogledal, kaj je. Spodaj so se ob svitu svetilk gnetli premočeni ljudje in nosili nekaj težkega.
»Našli so ga ...« je vzkliknil in zaklical skozi okno: »Kaj je?«
»Našli smo gospodovo truplo,« je povedal šofer.
»Truplo? Mrtev je?«
»Mrtev...«
»Bilo je zagojzdeno med dvema skalama v strugi ob cesti, tisoč metrov daleč pod jezom. Glava je vsa razbita in tudi udi so polomljeni. Pasti je mora! na skalo.«
(Se bo nadaljevalo.)
7e Mtšik dtusjev
Za lepoto Maribora
Ob občnem zboru Olepševalnega društva — Krasna bilanca vztrajnega dela za olepšavo mesta
Te dni je imelo mariborsko Olepševalno društvo svoj redni letni občni zbor.
Predsednik dr. Franjo Llpold je v ptvoritvi pozdravil g. Loosa, ravnatelja tujsko-prometne zveze in tajnika Mariborskega tedna. Uvodoma je omenjal naloge Olepševalnega društva, ki skrbi pb najožjem sodelovanju z mestno občino ir. zlasti z mestnim gradbenim uradom za olepšavo mesta. Olepševalno društvo vzdržuje svojo lastno vrtnarijo, ki daje lepotično cvetje za vse mestne nasade. Ima svojo drevesnico, iz katere so bila vzeta vsa v mesto na novo zasajena drevesa. Olepševalno društvo prireja stalno koncerte v mestnem parku in oskrbuje drsalni šport. Pri vseh prireditvih oskrbuje olepšavo z zelenjem. Olepševalno društvo je zaradi teh svojih nalog, ki jih ob intenzivnem sodelovanju vseh članov odbora vestno vrši, važen faktor v našem tujskem prometu.
Penama sredstva črpa le deloma iz subvencije mestne občine, ki znaša v tekočem letu 117.000 Din. Samo personalni Izdatki za plačilo delavcev in nadvrtnar-ja znašajo letno 210.000 Din. Olepševalno društvo je moralo kriti na izdatkih Iz svojih lastnih sredstev okroglo 100 tisoč Din, kar je bilo v zadnjem letu mogoče le s prihranki iz prejšnjih let. Zato bo Olepševalno društvo prosilo mestno občino, da zviša svojo subvencijo na prejšnjo višino.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal *. Božidar Kolar, je povzeti, da je štelo društvo v letu 1934 775 članov. V minulem letu so se uredili vsi mestni nasadi in posula pešpota v mestnem parku.
Popravile so se tudi stare in poškodovane klopi v purkih, v Tomšičevem drevoredu, na Kalvariji, na promenadni poti, na Vrbanovi ipoti proti Kamnici.
Ribnik v mestnem parku je temeljito očiščen rastlin in blata. Tudi ribnik v Ribniškem selu je bil trikrat očiščen, čolni so se popravili in prepleskali ter se nabavila spet dva nova športna čolna. Na Kalvariji so se nanovo uredila vsa pota in popravile klopi ter je bil rgrajen nov železobetonski mostiček. V drevoredih v mestnih ulicah je bilo zasajenih v zadnjih letih 1117 novih dreves.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Alfonz Gilly, je povzeti, da je znašala subvencija mestne občine v minu-llem poslovnem letu 117-000 Din proti 162.000 Din v letu 1933. Iz subvencije
V oblasti Amaconk
Doživljaji zamenitega raziskovalca Clarka, kf so ga Amaconke ujele
se likvidirajo mesečne plače nadvrtnarja in dokler obstoja kredit, tedenske mezde delavcem in prispevki k njih bolniškemu zavarovanju. Delavske mezde in njih bolniško zavarovanje izkazuje izdatek 181.000 Din. Preko 91.000 Din je moralo društvo kriti iz lastnih sredstev. Ker se mora za koncerte v parku plačevati vzlic tozadevni prošnji celo 20 odst. državne takse in tudi samoupravne takse, je prebitek znašal le okroglo 7000 Din. Čolnarna je dala okroglo 10 tisoč Din. Treba bo še ostale stare čolne nadomestiti z novimi. Z drsališča v mestnem parku in na ribniku v Ribniškem selu je imelo Olepševalno društvo radi neugodnih vremenskih prilik težave. Dohodek je znašal le 3500 Din. Treba bo misliti na umetno drsališče. Vrtnarija in drevesnica sta dali okroglo 32 tisoč Din. Na članarini in prostovoljnih prispevkih članov se je kasiralo okroglo 9000 Din. Olepševalno društvo bo s svojimi prihranki zgradilo v Ljudskem vrtu cvetličnjak, ki bo tudi služil za prezimovanje dekorativnih rastlin. V imenu pre-giedalcev računov je poročal g. Ljudevit Petrič, da je našel račune v vzornem redu.
Pri nato sledečih volitvah so se soglasno izvolili: za predsednika dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru; za podpredsednika rač. svetnik v pok. Ivan Knop; za tajnika mag. uradnik Božidar Kolar; za blagajnika bančni uradnik Alfonz Gilly. Za odbornike: Terezija Švar-cova, dv. sv. v pok. dr. Josip Kronvo-gel, ingž. Josip Jelenec, trgovec Ivan Kvas in šolski upravitelj v pok. Lopar-nik Peter. — Za namestnike: podpolkovnik Marko Nikolič, ravnatelj dr. Matko Heric, šolski upravitelj v pok. Božidar Mohorčič, višji davčni nadkontrolor v pok. Ivan Rojko in dr. Fran Stamol. — Za preglednike računov: šolski upravitelj Ljudevit Petrič iu ravnatelj Rajko Boltavzar. — Kot veščaki se pritegnejo v odbor: ravnatelj Putnika g. Josip Loos, mestni gradbeni svetnik g. inž. Josip Baran ter arhitekta Saša Dev in Jaroslav Černigoj. — Mestno občino zastopajo v odboru Člani mestnega sveta gg. dr. Janko Kovačec, Josip Ošlak in Miro Žitnik.
Pri slučajnostih se je ga. Terezija Švarcova vsem funkcionarjem društva zahvalila za njihovo požrtvovalno delo.
Ipominialte se Č! D
Svojevrsten doživljaj se je pripetil znanemu ameriškemu raziskovalcu Jou Clarku. Pred kakšnim letom se je Clark podal s svojo znanstveno ekspedicijo v Venezuelo, da bi preiskal območje Ria Negra. Njegovi spremljevalci so se utaborili ob nabrežju Ria Negra, Clark, sam pa je napravil majhen prodor v pragozd. Ni napravil kakšnih 30 korakov, ko je zaslišal za seboj obupne klice na pomoč. Tudi streli so odmevali. Clark je takoj pohitel nazaj in videl, kako neki redki prikazni odnašajo mrtva trupla njegovih tovarišev. Te redke prikazni so bile ženske, belo pobarvane in s sulicami oborožene. Clark se je takoj skril v grmovju, toda že ga je opazila ena od amaconk. Amaconke so takoj naperile svoje sulice proti Clarku. Toda na povelje zapovednice so se takoj nekoliko umaknile. Clarka so zvezale in so ga prepeljale v neko vaško naselbino, kjer so stanovale izključno samo ženske.
Spor in pokoli med Amaconkami — Clarkova rešitev.
V koči, v kateri je bivala načelnica, ki se je za ujetnika zelo zavzela je bilo nekaj evropskega pohištva in tudi angleške knjige. Clarku je takoj bilo jasno, da je to »kraljico« amaconk spreobrnil neki angleški misionar. Niti najmanj pa je ni to dejstvo oviralo, da ne bi zbrala iz različnih plemen ženskih Amaconk ter se z njimi podajala na roparske pohode. Podobnost Clarka z imenovanim misionar jem mu je bila rešila življenje. Tako je pozneje ta kraljica amaconk zatrjevala. Clark je smel ostati pri amacon-kah. toda obenem so mu sporočile, da bodo vsak poskus bega kaznovale s smrtjo. Tri mesece je Clark prebil med amaconkami. Pri nekem praznovanju pa so se amaconke tako napile žganja, da je
prišlo med njimi in »kraljico« do nekega spora, ki se je končal s tem, da so svojo načelnico usmrtile s strupeno puščico. Nato so Clarka privezale k nekemu kolu, da bi ga živega sežgale. Ker pa so bile amaconke tako pijane, da so kmalu za tem zaspale, se je Clark kmalu osvobodil ter izginil v pragozdu. Po enem mesecu neverjetnih naporov v pragoz-dovju je prišel Clark do prvega civi':' ziranega človeškega bivališča.
MOČ BRITANSKE VOJSKE.
Osredotočenje britanskega sredozemskega ladjevja je vzbudilo velikansko pozornost po vsem svetu in poživilo za" nimanje glede moči britanske vojne sile. Skupno število vojnih obveznikov. pripadajočih belemu plemenu, znaša v vsem britanskem imperiju 8 milijono"-Število vojakov, ki pripadajo plemenom, se označuje s tremi milijo'"' Če upoštevamo, da ima samo Indija 30° milijonov prebivalcev, potem je to šte' vilo zelo majhno. V Veliki Britaniji sumi sta 2.5 milijona vojnih obveznikov-Celokupna britanska vojska (kopna vojska, mornarica, letalstvo) šteje 673.000 častnikov in prostakov, z indijskimi oddelki pa preko 954.000 mož. Če se upošteva vojska po dominionih, potem Pri' demo do števila 1,200.000 mož. Še vedno je najvažnejše in najpomembneje vojno sredstvo britanskega imperij" ladjevje. 1. februarja 1935 je obsegu!" britanska flota skupno 370 edinic, 66 ed>' nic pa je bilo v gradnji. V gradbene'" programu 1935-36 so 3 križarke. 8 Šilcev iu 3 podmornice.
Pobožna želja.
Moški bi želeli, da bi bile žene ■. de: zvečer da bi se pojavile, zjutraj dn bi izginile ...
Rasno
POZOR! GOSTILNA BARIČ,
Tezno, v soboto in nedeljo domače koline. Prvovrstno vino od Din 8.— naprej. 4853
Posest
NOVOZGRADBA.
soba. kuhinja, hlev. vrt, Din lO.ClOo. Dobičkanosno posestvo pri mestu, 50 oralov. Din 250/KX>. Posredovalnica ?Ra-pid«. Gosposka 28.	4854
Prodam
SPALNICE. JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku. Vetrinjska 7 Koroška 8 4285
PRODAM KRAVO,
srednje veliko, na novi doji. Tezno, Maistrova 24.	4852
JABOLKA
oddajamo po Din 1.50 naprej. Velika izbira. Kmetijska družba. Meljska cesta 12.	4749
Sobo odda
SOBO,
lepo. zračno, oddam . boljšemu, solidnemu gosP° . Vprašati
Aleksandrova '13.
tak<»
v trgovini Krav^sj
Službo išže
PERICA IZVEŽBANA^
se priporoča cenjenim Naslov v upravi »VečermK‘ 4857	_____
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru