-	Vpišite se v komunistično partijo.
-	Obnovite člansko izkaznico za leto 1971.
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 17 (763)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 ';i, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
TRST - 30. novembra 1970	Posamezna številka 50 lir
Petnajatdnevnik	Spedi*, in abb.
Quindiciaale	poet. Gruppo 11
Ob robu razprave o deželnem proračunu
Mladinska problematika
Politična dejavnost terja od nas vztrajno prisotnost na vseh področjih ter stalen vsestransko kritičen odnos do opravljenega dela
Deželni svet je dva tedna razpravljal o proračunu za leto 1971. Medtem je določen tisk skušal prepričati javnost, da je gospodarski položaj ugoden. V resnici pa je položaj neugoden in celo kritičen. Da je tako potrjuje tudi dejstvo, da se je v zadnjem času zmanjšalo število zaposlenih, da se nadaljuje izseljevanje, da se kmetijstvo nahaja v obupnem stanju in da nekatera področja dežele in tudi Trst gospodarsko nazadujejo.
Komunisti so jasno povedali svoje mnenje. Opozorili so na stvarnost in nakazali smernice za izhod iz sedanjega položaja. Pri tem niso prezrli nekaterih novosti proračuna. Sprejeli so na znanje, da proračun upošteva nekatere predloge komunistične skupine, da so predvideni večji izdatki za nekatere so-socialne dejavnosti itd. Kljub temu pa se ni mogoče pozitivno izreči o proračunu. Dejstvo je, da se politična usmeritev skupin, ki vodijo deželno upravo v bistvu ni spremenila.
«Poskus, da bi prikazali, da je proračun za leto 1971 bolj odprt in bolj socialen od prejšnjih pro proračunov — tako je med razpravo poudaril svetovalec Dušan Lovriha — se je ponesrečil. To je bilo neizbežno, saj je tudi to proračun produkt politike preteklosti. Ni znakov, da bi imela celotna leva sredina politično voljo, ki je potrebna za pristo-pitev k reševanju socialnih in ekonomskih problemov, za izvajanje reforme, ter da bi imela namen iti naproti ljudskim množicam.
Deželna vlada še ni pristopila k ustrezni politiki za reševanje problemov Trsta. Mnogo javnega denarja je dežela namenila pospeševanju zasebnih inciativ in za infrastrukture. Toda vse to ne spremeni položaja. Navkljub v-semu Trst nazaduje, kar potrjuje tudi zmanjšanje števila prebivalcev (Trst ima letos 3942 prebivalcem manj kot jih je imel leta 1966!). Nazaduje tudi število zaposlenih (5.979 oseb manj kot leta 1963!)
Industrijska cona se po uradnih podatkih razteza na področju, ki meri skupno 1.156 hektarov. Toda uradni podatki ne povedo, da so tu všteta tudi področja, na katerih so zrasla nova stanovanjska naselja in da so na njem tudi nekatera stara naselja. Pod industrijsko cono spada tudi naftovodni terminal (150 hektarov), ki pa ni industrijiski objekt. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bo nastalo na nadaljnjih 200 hektarih industrijske cone.
Za naftovodom je prišla tovarna motorjev. Ker ni bilo več prostora v ožjem okviru industrijske cone so morali čakati na državni zakon, s katerim je bila razširjena industriiska cona in porabili so nadaljnjih sedem niilijard lir za gradnjo infrastruk-lur. Stroški bi bili mnogo manj-
ši, če bi tovarno gradili na ravninskem področju, tam kjer je terminal naftovoda, tisti terminal, ki praktično ne prinaša Trstu nobene koristi. Toda tovarne strojev in Fiata ne skrbijo izdatki za infrastrukture, saj te stroške krijejo z javnim denarjem.
Kljub temu, da je nastala industrijska cona in da je prišlo do velikih in nepotrebnih stroškov, se zmanjšuje število delovne sile. Trst so zapustili tudi številni tehniki in specializirani delavci, če bi bil položaj Trsta v resnici tako rožnat kot ga nekateri skušajo prikazovati, bi ti prav gotovo ostali doma».
Navedli smo le nekaj primerov, o katerih je svetovalec Lovriha govoril na zasedanju deželnega sveta. Toda lahko bi navedli še mnogo drugih primerov, lahko bi obširno pisali o posegih vseh naših predstavnikov v deželnem svetu. Toda že to, kar smo navedli, zelo zgovorno potrjuje, da se politika skupin, ki vodijo deželno upravo — čeprav se kaže v nekoliko prenovljeni obliki — v bistvu ne razlikuje od stare politike leve sredine.
Če pa bi poglobili še razpravo o vprašanjih slovenske manjšine, bi seveda prišli do zaključka, da se diskriminacija na škodo slovenske manjšine še vedno nadaljulje, in bi s še večjo silo podčrtali ugotovitev, da je dežela — tudi po milostni privolitvi, da se Slovenci imenujejo s pravim imenom — še vedno daleč od tistega, kar bi morala biti.	______
limi mrtrtl itili Mn
Deželna -svetovalca KPI Silvano Bacicchi in Antonino Cuffaro sta naslovila na predsednika deželnega odbora Berzantija vprašanje v zvezi z bližnjim obiskom predsednika SFRJ v Italiji.
«Govori se, da bo shod v Trstu, demonstracije pa bodo tudi v Bocnu in Trentu ter, seveda, v samen Rimu.
Fašistične demonstracije zahrbtni napadi, vandalizmi, apologija fašizma se ponavljajo v času, ko večina italijanskega naroda, posebno pa še Tržačani, z velikim zanimanjem gledajo na obisk predsednika SFRJ Tita in si od njega pričakuje pozitivnih rezultatov, izboljšanja prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama.
Zato bi radi vedeli, če bo predsednik deželnega odbora takoj posegel in dal pobudo ,da se prepreči sleherni poskus fašističnega izzivanja tako v Trstu kot drugje. Pri tem velja še upoštevati, da ni mogoče več dopuščati ponavljajoče se fašistične manifestacije, ki jih oblasti s -svojo pasivnostjo opogumljajo.»
Interpelacijo s podobno vsebino sta poslanec Škerk in senator Sema naslovila ministru za notranje zadeve.
Srečanje predstavnikov KP Italije in ZK Jugoslavije
V ponedeljek 16. novembra so se v Trstu sestali predstavniki KPI in ZKJ. Pogovarjali so se o aktualnih mednarodnih vprašanjih, medsebojnih odnosih in sodelovanju. V pogovorih so sodelovali: član vsedržavnega vodstva KPI Gerardo Chiaromonte, načelnik oddelka za mednarodne zadeve pri KPI Sergio Segre, deželni tajnik KPI za Furla-nijo-Julijsko krajino Silvano Bacicchi in tajnik tržaške federacije KPI Antonino Cuffaro, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mika Tri-palo, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik mednarodne komisije CK ZK Slovenije Jože Smole in načelnik oddelka za mednarodne stike predsedstva ZKJ Ignac Golob.
Demokratični Slovenci v Italiji radi poudarjamo, da pripada velika večina zamejskega slovenskega prebivalstva delavskemu razredu. Gre za dejstvo, ki ga z zadovoljstvom preverjamo ob volilnih uspehih delavskih strank in naravno je, da nam taki uspehi vlivajo novega zagona v političnem delovanju, svežih moči v boju za delavske pravice, za gospodarsko in kulturno osamosvojitev delavskega razreda. Velja pa opozoriti na nevarnost nasprotnega učinka, ko se namreč spričo uspehov spravljeni z vestjo mirno oddahnemo, čemur pa seveda sledi trdo spoznanje, kako je težko na novo poprijeti za delo. Da sploh ne omenim slučajev, ko nam morejo občasni uspehi postati udoben izgovor za politično odsotnost. Če naj se takim neprilikam izognemo, se moramo globoko zavedati, da terja politična dejavnost od nas vztrajno prisotnost na vseh področjih (od ozko sindikalnega pa do kulturno-prosvet-nega) ter stalen, vsestransko kritičen odnos do opravljenega dela, ker nas more le tak odnos privesti do postopnega spopolnjevanja.
Spričo teh ugotovitev bi se rad dotaknil tistega aspekta naše manjšinske realnosti, za katerega menim, da ga naše politične, kulturne in gospodarske organizacije že dolgo puščajo vnemar: pri tem mislim na mladinsko problematiko. Trditev sicer ni povsem točna. Resnici na ljubo, velja omeniti, da so se od časa do časa pojavile resolucije, programske izjave, ki so obravnavale ta argument, vendar se je izkazalo, da gre za muhe enodnevnice. Vrstili so se tudi poskusi oživljanja mladinskih organizacij. Redno so bili taki poskusi jalovi, bodisi zato, ker so bili nekje umetno skrpucani in jih je mladina že psihološko odklanjala, predvsem pa zato, ker ni pobudnikom takih poskusov uspelo obogatiti svojega prizadevanja z jasnimi pojmi glede objektivnih in subjektivnih težav in dvomov, ki jih mladincu zastavlja njegov «mladeniški stan», če ga smem tako označiti. Pri tem se vsiljuje opazka, da je sicer slovenska mladina v zamejstvu vse prej kot neaktivna. To nedvomno drži, saj se vsestransko udejstvuje tako v politiki kot v kulturno prosvetni dejavnosti, naravnost masovno v športu, izjemoma pa tudi na gospodarski ravni (glej KASTA). Vendar, ko pravim, da zanemarjajo naše organizacije mladinsko problematiko, hočem poudariti, da se je nihče sistematično ne loti v svoji specifičnosti in globalnosti.
V italijanskem družbenem in političnem ustroju je bistvo mladinskega vprašanja problem oblikovanja delovne sile, tako fizične kot miselne, skratka šolanja, z druge strani pa problem izkoriščanja mladinskega dela. Vrsta razlogov nas lahko prepriča, da je zadnje vprašanje daleč težje, da po kompleksnosti ne zaostaja za prvim in da je reševanje tega vprašanja conditio sine qua non za vsako mladinsko politiko, ki naj temelji na demokratični podlagi.
Zaposlitev okrog 15. leta pomeni za mladinca telesno in duševno travmo. V letih najbujnejšega telesnega in duševnega razvoja, ko si poedinec oblikuje osebnost in ko je pač najbolj potreben vzgojnega usmerjevanja, se znajde ob stroju, ki ga veže osem ur dnevno, čestokrat ob nevzdržnih ritmih, v nezdravih prostorih, ob psihični napetosti zaradi strahu pred odpustom iz službe, ob stalnem gospodarjevem izsiljevanju zaradi vajeniškega statusa. Ramumljivo je, da se v takih razmerah mladinec z največjo lahkoto odtuji kulturi v širokem pomenu besede: razredni politični zavesti ter ne nazadnje, za mladinca manjšinske narodnosti, nacionalni zavesti. Z zornega kota pro-tiasimilacijske manjšinske politike nam torej vprašanje prekinitve študija in zaposlitve zastavlja še težje naloge. Te naloge so kajpada tesno povezane z ozko sindikalno in politično zaščito mladinskega dela, so po njej pogojene, vendar jo presegajo, ko gre za to, da z napredno kulturno politiko in, seveda, s temu primerno organizacijo preprečimo asimilacijo, ki jo pogosto spremljata moralna in politična otopelost. Taka kulturna politika pa ne sme nikakor ostati le nadomestilo za tisti drobec zavesti narodne pripadnosti, ki ga je mladi delavec zamudil, ko se je odpovedal nadaljnjemu obiskovanju slovenske šole, temveč mora narodno zavest obogatiti s tistimi vrednotami, ki so vodile ljudsko narodnoosvobodilno- borbo in socialistično revolucijo slovenskega in jugoslovanskih narodov sploh, z vrednotami, ki jih slovenska šola v Italiji na žalost malodane ignorira.
Menim torej, da je problem delavske mladine ključna točka, ob kateri mora vsak, ki se zavzema za mladinsko vprašanje, preizkusiti svojo politično voljo. Mladinci ZKMI smo prepričani, da lahko postane rešitev vpra-šanja delavske mladine, ob spoštovanju poedinčevega političnega prepričanja, namen skupnih naporov tistih mladinskih organizacij in posameznih mladincev, ki se sklicujejo na vrednote narodnoosvobodilne borbe.
Ravel Kodrič
Moško in
Žilica mi ne da miru, da bi se ne dotaknil argumenta, ki mi ga nudi tedenski tisk, čeprav se politično zavedam, da smo Pisatelju (spet se je oglasil, tokrat opravlja že nadure!) posvetili preveč prostora in mu dajali preveliko politično težo.
Vendar pa je res nekaj drugega. Da je Pisatelj izredno koristna osebnost in če bi ga ne bilo bi si ga morali omisliti takega kot je. Kajti njegov obstoj se opravičuje samo s tem, da služi vsem kot živ dokaz, kam ne kaže stopati. Dovolj je, da ga pogledam, in že me zadene ponos, da nisem z njim in bom vedno hvalil Boga, da me je rešil zablod tako, da je mednje postavil tako svetlo in vidno znamenje.
Tokrat se je Pisatelj S. N. (za nepoučene: slovenskega naroda) oglasil preko stolpcev Novega lista. Zviška, kot se preroku spodobi, je ocenil naš politični in moralni položaj.
Tako je zviška, moško in pokončno, opsoval vse, kar je preko meje v Sloveniji. Vendar mu ni bilo dovolj. Zadnje čase ga preveva zagrenjenost, da ni opravil vsega, z vsemi. Kdor ga pozna ve, kako je mučil Kardelja. Učil ga je, kot v osnovni šoli, kje naj postavlja pike in kje strešice. Pisatelju je to malenkost! Sedaj pa čuti, da ni iztrošil vseh energij in da bi moral stvari vzeti bolj celovito. «Prej ali slej bomo morali narediti sporazum z zdravo pametjo»,
pokončno
piše. (Pa je verjetno pamet trmasta in noče sporazumov, kot sindikati med stavkami. Tako je Pisatelj našel novo tarčo. Marxa, Lenina, Stalina. O zadnjem ne bomo veliko polemizirali, ker se ne splača, pa tudi iz obzira do Pisatelja ne, saj sta nekje kolega. Oba sta obiskovala semenišče in se naučila jezuitske laskavosti in tipično kurijskega despotizma.
«Z Leninom pride narod nekoliko bolj do veljave, vendar bolj v teoriji kot v praksi». Naj bo bralcem jasno, da je citat iz Pisateljevih razmišljanj in ne moja trditev, ker bi se tako prodirne analize sramoval. Seveda se ne strinjam da je bila revolucija od Petrograda preko Kavkaza in Urala do Bajkala samo «teorija», ali «sanje».
Vendar ni vredno polemizirati. Vsakdo, ki je «naredil sporazum z zdravo pametjo» danes priznava, tudi med najbolj grobimi antikomunisti, da je eno izmed najbolj obdelanih vprašanj pri Leninu prav nacionalno vprašanje in da je še danes teoretična osnova tudi za meščanske politike.
Morda pa je razlaga drugačna. Morda ga skriti nemir sili, da išče sebi enake. Stopnico za stopnico se vzpenja, više, više... Mimo Avale do Olimpa... Naprej, naprej više, više... Koga učiti, komu povedati, da ne zna, kako se stvari streže? Nekje sredi vesoljnega vesolja?
Črt
2 • DELO---------------------------------------
Na sejah občinskega sveta v Trstu
Razprava o občinskem proračunu
Iz govorov komunističnih svetovalcev
Sekcija KRI «Vostok»
O vprašanju svetoivanskega «Narodnega doma»
Tržaški občinski svet je na več sejah v zadnjih dveh tednih razpravljal o občinskem proračunu za leto 1971. Razprava je bila živahna in včasih precej polemična. V njej so komunistični svetovalci aktivno sodelovali.
V današnji številki objavljamo odlomke govorov štirih svetovalcev komunistične skupine.
Svetovalka Jelka Gerbec je velik del svojega govora namenila vprašanjem slovenske manjšine. Uvodoma je med drugim omenila, da je po zaslugi enotnih bojev delavskega razreda in nenehnega prizadevanja komunistov prišlo do določenih sprememb v političnem besedišču vladnih strank, katere se sedaj kažejo bolj odprte pri obravnavanju manjšinske problematike. Bilo je tudi nekaj storjenega, vendar pa premalo, da bi lahko dali pozitivno oceno. «Vsekakor smo še daleč — je poudarila govornica —• od dejanske uveljavitve pravic slovenske manjšine. Krivdo za to je pripisati tudi sporom med zmernimi silami in naprednimi skupinami v samih levosredinskih strankah. «Notranja desnica» onemogoča razvoj demokratičnih in naprednih zamisli tudi v sami koaliciji leve sredine, posebno še zato, ker se vzporedno nadaljuje diskriminacija komunistov in celo iskanje kompromisov z desnico.
O dvojezičnih napisih
Rezultat dvoličnosti je jasen. Ta se odraža v delitvi Slovencev na tri kategorije. Zakon o dokončni ureditvi položaja slovenske šole je obtičal na mrtvi točki. Pozno in slabo je bila ustanovljena slovenska strokovna šola. Ni dovolj imeti občinskega prevajalca za slovenščino. To slednje je le prvi korak in treba je zagotoviti slovenskim občanom, da bo v vsakem občinskem uradu človek, ki bo lahko s slovenskimi občani govoril v slovenščini ter da bo občina izdajala tudi dokumente, pisane v slovenščini.»
Posebno poglavje predstavlja v-prašanje dvojezičnih napisov. V zvezi s tem vprašanjem je svetovalka Jelka Gerbec rekla: «Res je bilo postavljeno nekaj dvojezičnih napisov v Bazovici, Trebčah in Križu. Kaj pa v drugih slovenskih vaseh npr.: na Opčinah, Proseku, Kontove-lu, Padričah, Katinari in Kolonkov-cu, v Gropadi, Lonjerju, Podlonjer-je, Rovtah, pri Banih in pri Ferlu-gih? V vseh teh krajih so še vedno samo italijanski napisi. Treba bo misliti tudi na dvojezične napise v tistih predmestnih okrajih, kjer živi mnogo Slovencev, npr. v Barkov-Ijah, Rojanu, Škorklji, Skednju, na Greti, pri Magdaleni in Sv. Alojziju».
V nadaljevanju svojega govora se je naša svetovalka dotaknila vprašanja toponomastike. Med drugim je rekla: «Ko je odšel bivši občinski odbornik Ceschia, se na občini ne govori več o tem vprašanju. Kaže, kot da se nihče drug več ne zanima za to vprašanje. In vendar sta v občinskem odboru sedaj kar dva Slovenca!
Dvojezično imenovanje krajev bi moralo veljati povsod, ne samo na cestnih tablah, moralo bi veljati tudi na avtobusih. Toda občina tega ne upošteva. V openskem tramvaju je dala odstraniti slovenske napise.»
Svetovalka Jelka Gerbec se je
nato dotaknila tudi vprašanja podpiranja slovenskih kulturnih ustanov. «Premalo je to — je poudarila — če občina podpira samo gledališče, podpirati bi morala tudi druge kulturne, športne in rekreativne ustanove, posebno pa Glasbeno matico in Dijaški dom. Morali bi ustanoviti poseben konzorcij raznih ustanov, ki naj bi skrbel za podpore iz javnih skladov za kulturno in rekreativno dejavnost slovenske manjšine. Pobudo za ustanovitev takega konzorcija naj bi dala občina».
V nadaljevanju svojega govora je haša svetovalka ponovno omenila občinske rekreatorij'e, V občinskih re-kreatorijih ni mesta za slovenske o-troke, zaradi tega so slovenski otroci prepuščeni samim sebi. Občina bi morala preskrbeti rekreatodje tudi za slovenske otroke».
Svetovalec Lino Crevatin je govoril o javnih delih, predvidenih v petletnem načrtu, glavni del govora pa je namenil vprašanjem javnih prevozov. «Vprašanje prevozov — je dejal — je tako pereče, da zbuja pozornost vseh družbenih in političnih sil v državi.
Nimam namena analizirati vzrokov hude krize, ki obstaja na tem področju, dotaknil pa se bom predvsem vprašanj mestnih in medkrajevnih prevozov. O teh vprašanjih sem govoril že med proračunsko razpravo leta 1968. Tedaj sem med drugim poudaril, da postaja voz-nost v našem mestu kaotična tudi zaradi povečane motorizacije in da ta povzroča mnogo nevšečnosti tako voznikom kot pešcem. Razne pobude, ki so bile občasno sprejete in ki niso med seboj povezane, ne morejo reševati kaotičnosti. Ta vprašanja je nujno potrebno temeljito proučiti in sprejeti je treba ustrezne ukrepe.
O javnih prevoznih sredstvih
Javna prevozna-.sredstva so velikega pomena, zato je treba vprašanja, ki so z njimi v zvezi, temeljito proučiti. Potrebna je prenovitev celotne strukture teh prevozov, pri čemer se mora upoštevati sedanje razmere in nujnost pa tudi perspektivnost.
Pred leti je bila imenovana posebna komisija za proučitev teh v-prašanj, toda lahko rečem, da doslej ni prav nič konkretnega naredila. In prav zaradi tega se je stanje zelo poslabšalo. V mnogih drugih mestih so bili sprejeti konkretni ukrepi za izboljšanje javnih prevozov, pri nas teh ukrepov še ni.
Ze leta 1967 sem predlagal posebno resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da je treba vprašanja javnih prevozov temeljito proučiti in da naj se imenuje posebna svetovalska komisija, ki naj to stori.
Tri leta so minila od tedaj, toda ni bilo v tem pogledu prav nič storjeno».
Svetovalec Crevatin je zatem ponovil zahtevo, naj občina municipa-lizira javno prevozno službo. To pomeni konkretno, da naj municipali-zira avtobusne proge, ki so sedaj v zasebni koncesiji, nato pa naj načne organsko vprašanje znižanja tarif. «Vsem je znano — je dejal govornik — ima občinsko podjetje ACEGAT izgube pri vzdrževanju javne prevozne službe. Če je tako, naj občina uresniči to, kar že delajo občinske uprave v nekaterih mestih:
delavcem naj se omogoči brezplačen prevoz na delovno mesto in domov, študentom naj se razdelijo brezplačne karte za proge od doma do šole in obratno, prebivalstvu'naj se dajo na razpolago poceni izkaznice za prevoze v mestu in izven mesta. Za tako socialno politiko, naj občina posreduje pri deželi in tudi pri o-srednjih državnih oblasteh».
Svetovalec Marij Grbec je govoril o vprašanjih, ki so povezana s kmetijstvom, vrtnarstvom in vinogradništvom. Ožigosal je dejstvo, da preteklo poslovno leto občinska u-prava ni namenila niti ene lire za razvoj te gospodarske ponoge, ki je pomembna tudi v tržaški občini.
Govornik je nato opozoril, da je že na seji občinskega sveta dne 20. februarja 1969 predlagal ustanovitev komisije za kmetijstvo. Komisijo naj bi sestavljali prestavniki svetovalskih skupin in občinske uprave, zastopniki kmečkih organizacij in izvedenci .Ta komisija naj bi prou-(Nadaljevanje na 4. strani)
Občinski svet v Dolini je preteklo sredo začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1971. Ob začetku razprave je govoril župan Dušan Lovriha. Objasnil je mnoge probleme občine, dotaknil pa se je tudi splošne problematike občin. Omenil je vlogo občinskih uprav v okviru deželne ureditve. Pripomnil je, da morajo občinske uprave spričo čedalje večjih potreb in izdatkov najemati posojila in da občine nimajo zadostne avtonomije. Dežela in država preveč podcenjujeta vlogo občin.
Ko je župan govoril o trošarin-skem davku je med drugim poudaril, da je 0d':vseh davkov prav ta najbolj protidemokratičen, saj v enaki meri bremeni premožne in siromašne občane. Toda zakon določa
Občinski svet v Nabrežini je pred kratkim razpravljal o občinskem proračunu za leto 1971 ter ga seveda tudi odobril.
Načelnika skupine komunističnih svetovalcev tovariša Alojza Markoviča smo vprašali, naj nam pojasni, kako je potekala proračunska razprava in zakaj je komunistična skupina glasovala proti proračunu.
Tovariš Markovič nam je odgovoril sledeče:
— Razprava o proračunu je bila kratka. Kljub temu so v njej sodelovali skoraj vsi člani naše skupine. Proračun smo kritizirali, ker ne o-draža stvarnih potreb in želja velike večine naših občanov. V glavnem je proračun za prihodnje leto tak kot je bil letošnji. Največja «novost» novega proračuna je v tem, da pred-
Sekcija KPI «Vostok» pri Sv. Ivanu v Trstu je pred nekaj dnevi objavila letak v zvezi s položajem, v katerem se nahaja poslopje tamkajšnjega bivšega «Narodnega doma». V letaku je rečeno, da je to poslopje zgradila skupina slovenskih prebivalcev zato, da bi v njem razvijala kulturno in družbeno dejavnost Slovencev. Fašizem je z nasilnim postopkom oropal zakonite lastnike ter dom spremenil v rasistično središče.
Po zadnji vojni je bil dom zopet na razpolago Svetoivančanom (v njem je bil sedež prosvetnega društva «Slavko Škamperle»), toda leta 1962 ga je oblast, pod pretvezo, da gre za imovino bivšega režima, rekvirirala ter nato izročila ustanovi ENAL. Londonski sporazum, ki je bil podpisan leta 1954 med drugim predvideva tudi vrnitev svetoivanskega Narodnega doma slovenski narodnostni skupnosti.
Kljub temu, da je od podpisa londonskega sporazuma preteklo že toliko let, je vprašanje svetoivanske-
tako in občinska uprava se ne more izmikati. Obdavčeni so namreč vsi predmeti široke potrošnje. Pravilno bi bilo, da bi več plačal tisti, ki veš poseduje.
Glede družinskega davka je dejal župan, ni pritožb. Občinska uprava v Dolini pozna skoraj vse davkoplačevalce in zato ni pomembnih davčnih utaj.
Dolinska občina ima največ stroškov z občinskimi nameščenci. Za ureditev ekonomskega položaja le-teh je občinska uprava v novem proračunu, poleg rednih izdatkov, določila še 7 milijonov lir.
Občina bo namestila še tri delavce, ker bo uvedla službo za odvažanje in uničevanje odpadkov in smeti.
videva storaj stoodstotno povišanje družinskega davka.
Zavedamo se, da so narasle potrebe in tudi zahteve, toda vemo tudi, da bi bilo možno poiskati druge vire dohodkov namesto da bi bremenili občane z novimi davki.
Država in dežela bi morali nakazati večje prispevke občinam.
Naša skupina je utemeljila kritike, ki jih je izrekla na račun novega proračuna. Predlagala je tudi konkretne ukrepe za dosego povečanja dohodkov ter razne ukrepe v korist občanov, toda občinski odbor ni upošteval teh predlogov. Zato smo glasovali proti.
Naša skupina bo nadaljevala svoje delo, upoštevajoč moč svojih volivcev in vseh dobrohotečih občanov.
ga Narodnega doma še vedno nerešeno.
Svetoivanski komunisti opozarjajo tiste, ki so odgovorni za obstoječe neurejeno stanje, da poslopje doma postopoma razpada in če se ne bo v najkrajšem času poskrbelo za potrebna popravila, bo poslopje neuporabno.
Svetoivanski komunisti pripominjajo ,da v zadnjih časih krožijo vesti da se namerava poslopje z vsem zemljiščem prodati. Zato sekcija KPI v imenu vseh svojih članov že vnaprej izraža svoje odločno nasprotovanje temu namenu in se obrača na ustanovo, ki se ukvarja z vprašanji kulturnih domov, da tudi za svetoivanski Narodni dom neu-mudoma ukrene potrebne korake za pravilno in vsestransko ureditev poslopja.
Na koncu letak poizva prebivalce Sv. Ivana, naj dvignejo svoj protest in skupaj s komunisti zahtevajo od merodajnih, da poskrbijo, da bo staro poslopje, v katerem, je bil nekoč sedež PD Škamperle, zopet na razpolago Slovencem.
Ko je župan govoril o omenjenem problemu je med drugim rekel, da mnogi meščani odlagajo ob cestah odpadke, pokvarjene dele pohiš- ; tva ipd. To se po večini dogaja v večernih urah. V zvezi s tem je poudaril, da skrb za javno snago in spoštovanje narave ni samo naloga oblasti ,ampak predvsem vprašanje I olike in zavednosti posameznikov.
Občinska uprava je že precej napravila, da bi se v dolinski občini razvil turizem. Zgrajena je bila cesta od Boršta do ceste, ki vodi v Drago, | nadaljevala bo gradnjo ceste proti Pesku in ceste iz Mačkovelj do Pre-benega .Ta dela do podprla dežela.
V teku je gradnja športnega igrišča in v kratkem bodo dali na dražbo tudi gradnjo telovadnice.
Gradnja tovarne motorjev naglo napreduje, pristojne oblasti pa niso še poskrbele za gradnjo nove ceste za Boljunec, ki mora nadomestiti prejšnjo cesto Domjo-Boljunec.
Glede šolskih poslopij ima dolinska občinska uprava največje težave s šolo pri Domju. Tržaška občina bi morala zgraditi šolsko poslopje za učence, ki živijo na njenem območju. Samo tako bo lahko rešeno vprašanje šole pri Domju.
Pomembno vprašanje je tudi v-prašanje prometnih zvez. Občinska uprava se je pogajala s podjetjem Acegat, ki namerava podaljšati avtobusno progo na industrijsko področje. Dolinska občinska uprava je na to pristala, toda pod pogojem, da Acegat poskrbi za avtobusno povezano tudi z nekaterimi vasmi dolinske občine. Kaže, da bo vprašanje ugodno rešeno.
Na koncu svojega poročila je župan Lovriha sporočil, da občina namerava zgraditi občinski spomenik padlim borcem NOB.
( O proračunu dolinske občine bomo obširneje poročali v prohodnji številki. Op. uredn. ).
Seja občinskega sveta v Dolini
Županovo poročilo o občinskem
proračunu za leto 1971
Občina bo zgradila spomenik padlim partizanom
Občinska uprava v Nabrežini ni upoštevala predlogov komunistov
Pogovor s tovarišem Markovičem
Preprečimo iašisOčoo izzivanje !
Antifašistična mladina vabi na sestanek, ki bo 6. decembra v Ljudskem domu v Križu
Bratsko srečanje v Trbovljah
Trboveljčani so prisrčno sprejeli kriške pevce, igralce in godbenike
V	zadnjem letu so se na Tržaškem pomnožili izgredi in vandalizmi fašistične drhali. Spomnimo se oskrunitve miljskega spomenika padlim v odporniškem gibanju, spomenika na griču Sv. Justa v Trstu, spomenika bazoviškim žrtvam ter spomenikov padlim v NOB v Zgoniku in Saležu. Istočasno razne šovinistične organizacije objavljajo letake z odkrito protislovensko vsebino, ki hujskajo k sovraštvu med prebivalci različne narodnosti. Zadnji primer je letak organizacije «Lega nazionale» proti dvojezičnosti.
V	zadnjem času so se predvsem v bližini tovarn večkrat pojavili napisi, ki so poveličevali fašizem, grške polkovnike in obetali nastop avtoritarnega režima v državi. Medtem smo zabeležili številne napade na napredne študente .organi javne varnosti niso sprejeli nobenega resnega ukrepa proti takim izzivanjem.
Vse te dogodke je treba tesno povezati z dogajanji po vsej Italiji. Izjave misovskega poslanca Almiran-teja, ki grozi, da bo naščuval «mi-sovske prostovoljce» proti tistim, ki si upajo «motiti družbeni red», dokazujejo, da pripravlja buržoazija podroben načrt, po katerem naj bi se po vsej državi zaostrila nasilja proti delavskemu razredu. Zgovoren dokaz za to so skvadrisbične tolpe, ki se organizirano vsiljujejo v tovarne, da bi nasilno zadušile stavkovno gibanje. V isti načrt spadajo razbijaški poulični boji, ki jih že tri mesece vodi fašistična drhal v Ca-labriji. Na našem področju se fašistično nasilje izvaja v obliki izzivanja in žaljenja Slovencev.
Napačno bi bilo odgovarjati na vsa ta izzivanja le s protesti. Učinkovito sredstvo je lahko samo organizirana obramba slovenske in italijanske mladine proti fašističnemu nasilju. V ta namen naj se po vaseh ustanovijo obrambne skupine, ki naj bodo pripravljene, da v vsakem trenutku preprečijo nadaljnje pohode fašističnih izzivačev v naše vasi.
S tem namenom vabimo vso an-fašistično mladino iz zgoniške, de-vinsko-nabrežinske, dolinske in te pentabrske občine ter iz drugih okoliških vasi na srečanje, ki bo v Ljudskem domu v Križu dne 6. decembra ob 10. uri.
Antifašistična mladina
Mladinska konzulta obsoja fašistične izbruhe
Tržaška mladinska konzulta, v kateri so predstavniki raznih demokratičnih mladinskih organizacij, je sprejela resolucijo v zvezi s pojavi
šovinizma. Resolucija se glasi:
«Mladinska konzulta obsoja fašistične izbruhe, do katerih je zadnje čase prišlo v Trstu in ki se izražajo z:
—	napadi na mlade demokrate;
—	mazanjem spomenikov padlim za svobodo;
—	napisi, v katerih se poveličuje državni udar in dejavnost grških polkovnikov;
—	zborovanjem arditov, ki se je pretvorilo v pravcato izzivanje in so ga oblasti krile s svojo prisotnostjo;
—	obnavljanjem ščuvanja k protislovenskemu sovraštvu, kar delajo šovinistične organizacije, ko ponovno predlagajo geslo «ne dvojezičnosti», ki je pristno rasistično in proti pravicam slovenske narodne manjšine.
V teh dejanjih se odraža pojmovanje, ki je pri srcu nacionalistični retoriki, katera bi račka premaknila na desno os državne politike.
Zahtevamo za Trst resno politiko gospodarske obnove in vabimo k enotnosti in budnosti vse demokratične sile!»
Resolucijo so podpisali predstavniki naslednjih mladinskih organizacij: Gioventù studentesca, Akademski klub Adria, Gioventù repubblicana, Zveza mladih komunistov, socialistična mladina, Zveza demokratičnih žena, mladina stran-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM V TRSTU
V	sredo, 2. decembra ob 20. uri (abonma mladinski v sredo) .
V	četrtek, 3. decembra ob 16. uri (abonma mlad. v četrtek).
V	nedeljo, 6. decembra ob 16. uri (abonma okoliški).
LUDVIG HOLBERG JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
Komedija Ludviga Holberga je prva slovenska uprizoritev tega klasika in utemeljitelja danskega nacionalnega gledališča. Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in M. Verbiča je Mario Uršič, scene in kostumi so delo U. Va-gaje in D. Geja. Glasbo je napisal I. Mignozzi, songe pa prepesnil M. Košuta. Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L. Bogateč, J. Lukež, S. Kobal in L. Kozlovičeva.
JANKO MODER
KEKEC
: j.-. : -
(Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) Premiera v Kulturnem domu v soboto 5. decembra ob 16. uri
ke PSIUP, Združenje slovenskih srednješolcev, združenje italijanskih katoliških univerzitetnih študentov, ženska italijanska katoliška akcija, Mladinsko gibanje krščanske demokracije, italijanski skavti ter predstavniki sindikatov CGIL in CISL.
V soboto 21. novembra je bilo v Trbovljah pomembno kulturno srečanje. Prireditev je skrbno pripravilo tamkajšnje Delavsko prosvetno društvo Svoboda II. Na njej je sodelovalo PD Vesna iz Križa pri
Svoboda II, prof. Stane Ponikvar (ki vodi trboveljski pevski zbor) pa izrekel dobrodošlico. Med drugim je rekel, da Trboveljčani cenijo dejavnost kriških prosvetarjev, da poznajo težave, s katerimi se ti sre-
GLASBENA MATICA - TRST
V soboto, 5. decembra 1970 ob 21 uri
v Kulturnem domu v Trstu
•Lšf-a. -
KONCERT OKTETA GALLUS
Lovro Rešek Matija Potokar Janez Zadnikar Albert Kariž Jože Humer Jože Požar Stane Češarek Stane Urbančič
Umetniški vodja: Borut Loparnik
Skladatelji:
Gallus, Foerster, Jenko, Ipa-vec-Kramolc, Mirk, Venturini, Mašek, Merku, Adamič, Simoniti, Švara, Tomc, K. Pahor, Marolt, Dev, Jež.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice (ul. R. Manna 29 - tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
Gostovanje PD Vesna iz Križa v Trbovljah. Predstavnik DPD Svoboda II. prof. Stane Ponikvar izroča šopek nageljnov predsedniku prosvetnega društva iz Križa Vojku Devetaku. Na odru so pevci in člani instrumentalnega ansambla
«The Trappers» iz Križa.
Trstu. Kot je znano, sta se omenjeni društvi pobratili že pred več leti.
Trboveljčani so prosvetarje iz Križa zelo lepo sprejeli. Ko so se pevci in igralci PD Vesne in instrumentalnega ansambla «The Trappers» predstavili v dvorani, so jim pevci iz Trbovelj zapeli pozdravno pesem, predstavnik DPD
Pogovor s poslancem Lizzerom
Seminar študentskih klubov Slovenije v Dijaškem domu v Trstu. Razpravljali so o položaju Slovencev v zamejstvu.
O zakonu kraških
Poslanska komisija za kmetijske zadeve je pred kratkim odobrila na zakonodajni stopnji zakonski osnutek, ki ga je predložil tržaški demokristjan-ski poslanec Belci o zaščiti nekaterih kraških posebnosti.
Zakon ureja ustanovitev posebnih kraških rezervatov za zaščito rastlinskih in geoloških posebnosti Krasa, ki jih bo v tehničnem smislu upravljala posebna javnopravna ustanova.
V razpravi o zakonu za zaščito kraških značilnosti je aktivno sodeloval tudi komunistični poslanec Mario Lizzerò, zato smo ga prosili, naj nam posreduje nekaj informacij. Komunisti, je dejal tovariš Lizzerò, smo se strinjali z duhom osnutka zakona štev. 485, ki ga je predložil kolega Belci, in z odličnim poročilom, ki sta ga sestavila profesorja Mezzena in Poldini iz Trsta.
Že na začetku smo soglašali s tem, da je potreben okvirni zakon o zaščiti Krasa, trdili pa smo, da bi moral deželni svet Furlanije-Julijske krajine sprejeti svoje posebne zakone za zaščito in valorizacijo Krasa.
Po razpravi v naši parlamentarni skupini in v poslanski komisiji za kmetijske zadeve smo glasovali za popravljeni zakon.
Čeprav smo bili naklonjeni zakonu o zaščiti Krasa, smo že na samem začetku imeli namen predlagati nekatere bistveno važne popravke. To smo tudi storili med razpravo v poslanski komisiji za kmetijstvo.
Vprašanje: Katere popravke je predlagala komunistična skupina?
Odgovor: Pozorno smo proučili osnutek zakona in dokumentacijo o značilnostih Krasa. Poslanec Škerk in senator Sema sta zahtevala, naj se postavi v središče razprave vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki prebiva na tržaškem in na goriškem Krasu. Tudi Kmečki zvezi iz Trsta in Gorice in deželna «Alleanza dei contadini» so poslale konkretne predloge za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Te predloge sem upošteval, ko sem sodeloval v razpravi, posredovali pa smo jih tudi drugim poslanskim skupinam, ker smo želeli doseči sporazum o tem problemu ter seveda
za zaščito posebnosti
vključiti nekatere bistveno važne popravke v osnutek zakona.
Zahtevali smo popravek 1. člena. Cilj našega spreminjevalnega predloga je bil, zaščita etničnih značilnosti naselij na kraškem področju. Ta popravek je tesno povezan s popravkom 3. člena, v katerem smo zahtevali, naj javnopravno ustanova za zaščito Krasa, vselej upošteva pravice prebivalcev slovenske narodnosti ter splošne potrebe kmetijstva.
Vladna večina je trdila, da je za vse to pristojna dežela in da ni mogoče obravnavati vprašanj narodne manjšine v okviru tega zakona. Zato smo zahtevali, naj se vključijo v zapisnik obveznosti o zaščiti krajevnih skupnosti, ki bi jih morala upoštevati dežela. Vprašanje: Ali ste predlagali še druge popravke?
Odgovor: Da, tudi druge, ki so po mojem mnenju zelo važni. Predlagali smo, naj se 2. členu doda sledeče: «prepovedana je gradnja vojaških vežbališč in strelišč, prepovedane so vojaške vaje na zaščitenih področjih». Na ta način bi se preprečila škoda, ki jo vojaške vaje povzročajo na področjih, ki bi morala biti zaščitena.
Dalje smo predlagali, naj bi javnopravna ustanova za zaščito Krasa bila sestavljena iz konzorcija med deželo in občinami Trst, Milje, Devin-Nabre-žina, Dolina, Zgonik, Repentabor in Doberdob. V tem konzorciju naj bi bile zastopane tudi druge ustanove, ki se zanimajo za zaščito Krasa in krajevne kmečke organizacije. Žal, smo predlog morali umakniti, ker vladna večina ni razumela koristnosti in važnosti zaščite krajevnega orebivalstva in zainteresiranih krajevnih ustanov. Vprašanje: Ali je zakon odobren? Odgovor: Da, odobren je ampak s spremembami. Popolnoma smo ukinili dva člena, ki sta jemala oblast avtonomni deželi in M sta vsiljevala nekakšen nov «davek», Sedai ie odvisno od občin in demokratičnih organizacij in predvsem od avtonomne dežele, da storijo svoje. (Sicer pa zakon še ni dokončno odobrem. Odobriti ga mora tudi senat.)
Pogovor zapisal
Mirko Kapelj
čujejo, kakor tudi težko dobo fašističnega jarma. «V novih pogojih — je rekel prof. Ponikvar — in v spremenjenih razmerah so se med našima društvoma spletle bratske vezi in tudi današnje ponovno srečanje naj bo v vzpodbudo pri bodočem delu».
Tudi odbornik občine Trbovlje tovariš Jelo Potočar, je pozdravil goste iz Križa. Med drugim je izrazil željo, «da bi se dosedanji stiki poglobili ter da bi vzdušje s sprejema v Trbovljah kriški prosvetarji ponesli med svoje ljudi».
V imenu PD Vesna je spregovoril tovariš Boris Košuta. Zahvalil se je za prisrčen sprejem ter med drugim rekel: «Pevski zbor in dramska skupina sta izraz vitalnosti naše vasi na kulturno-prosvetnem in na drugih področjih». Boris Košuta je govoril tudi o težki preteklosti in o junaškem osvobodilnem boju, v katerem so kriški vaščani dali izredno velik doprinos. Svoj govor je zaključil z besedami: «Povezavo z ljudstvom, ki živi v matični domovini ,danes nadaljujemo v drugačnih okoliščinah, z drugimi sredstvi. Delček teh naših sredstev predstavljamo tudi na tem odru».
Po teh «uradnih svečanostih», ki pa niso bile uradne temveč domače in prisrčne, je bil koncert zbora Vesna, ki ga vodi Frančke Žerjav. Na sporedu so bile v glavnem partizanske in bojne pesmi Dramska skupina, ki jo vodi Vojko Devetak je uprizorila Klopčičevo enodejanko Mati. Nastopil je tudi instrumentalni ansambel «The Trappers», za zaključek pa je nastopil še instrumentalni ansambel «Unikat» iz Trbovelj. Celoten spored je lepo potekal in vsi izvajalci so bili deležni obilnih aplavzov hvaležnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano.
Po kulturnem sporedu je bilo družabno srečanje v sejni dvorani skupščine občine Trbovlje.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - T-st ■ Ul. Torrebianca 12
Sestanek sindikalistov v Kopru
— OKNO V SVET —
Pobuda začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama

Preteklo sredo so se v Korpu sestali predstavniki sindikalnih organizacij iz obmejnih področij Jugoslavije in Italije. Sestanka so se udeležili predstavniki obalnega sindikalnega sveta, iz Nove Gorice, Tolmina, Ilirske Bistrice, Postojne, Buj in Pulja ter predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL iz Trsta ,Vidma, Gorice, Pordenona, Padove in Modene. Cilj sestanka je bilo nadaljnje sodelovanje sindikalnih organiazcij.
Koprskega sestanka se je udeležil tudi tajnik republiškega sveta sindikatov Slovenije Jože Marolt, ki je prisotne seznanil s političnimi cilji sindikatov Slovenije, z najnovejšimi gospodarskimi ukrepi ter s predvidenimi spremembami v jugoslovanskem političnem sistemu.
Udeležence sestanka je pozdravil tudi predsednik koprske občinske
Kolektiv tovarne «Trieste textil» se je uprl
Delavke podjetja «Trieste textil» (podjetje ima svoje obrate v tržaški prosti luki) so že več časa vznemirjene. Podjetje je namreč grozilo z odpusti z dela. Prejšnji teden je sindikalna akcija dosegla višek. 200 delavk je zasedlo tovarno. Ta akcija je imela velik odmev v mestu. Delavci raznih strok so izrazili solidarnost z delavkami, ki se tako odločno borijo za pravico do dela.
Akcija za postavitev spomenika
v Standrežu
V prejšnji številki smo poročali o pobudi za postavitev spomenika padlim partizanom v Standrežu pri Gorici. To pobudo je sprožila go-riška občinska svetovalka tov. Vilma Brajnik, podprli pa so jo bivši borci in krajevno prosvetno društvo Oton Župančič. Danes lahko zapišemo ,da je pobuda našla ugoden odmev. V Standrežu so začeli zbirati podpise za prošnjo, ki jo nameravajo predložiti goriškemu županu. Domačini predlagajo, naj bi spomenik, ki naj dobi dvojezični napis, postavili ob glavnem trgu v Standrežu. Občina naj bi posredovala za odkup primernega prostora.
V	Sovodnjah bodo gradili novo
šolsko poslopje
V	Sovodnjah pri Gorici bodo gradili novo šolsko poslopje. Ta sklep ni sicer povsem nov. Kot je znano je občinska uprava že svojčas naredila nekaj korakov v tej smeri. Izdelan je bil tudi načrt. Toda pred kratkim se je izkazalo, da poslopja ni mogoče graditi na predvidenem mestu, ker je preblizu pokopališča. Zato so o zadevi govorili v občin-skegam svetu ter sklenili, da bodo poiskali ustrezen prostor za šolo v bližini športnega igrišča.
Naročite se na DELO
skupščine Miro Kocjan, ki je med drugim poudaril, da tudi stiki na sindikalnem področju dobivajo vedno bolj konkretno obeležje.
Prispevki za Delo
Tovariš N. N. iz sekcije KPI pri Sv. Jakobu v Trstu daruje 20.000 lir za skad Dela.
Brezovec Pina iz sekcije Sv Jakoba v Trstu daruje 500 lir za sklad Dela.
Uprava Dela so toplo zahvaljuje.
Razprava o tržaške
(Nadaljevanje z 2. strani)
čila med drugim, kako naj bi uporabili denar, ki je predviden v petletnem načrtu za razvoj kmetijstva.
Svetovalec Grbec je opozoril tudi na predlog, ki je bil postavljen na prej omenjeni seji glede prispevka za namakanje zemljišč.
Opozoril je še na nekatere druge predloge, med katerimi je tudi predlog, naj občina prispeva za kritje stroškov vsakoletnega kmečkega tabora na Opčinah in razstave tipičnih krajevnih pridelkov, kakor tudi razstave vin, ki jo prireja konzorcij vinogradnikov. Govoril je tudi o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi z. regulacijskim načrtom.
Župan se je tudi v imenu občinskega odbora pozitivno izrazil o predlogih svetovalca Grbca. Zagovo-til je, da bo temeljito proučil te predloge. Toda minilo je več kot poldrugo leto od tedaj, ko so bili zgoraj navedeni predlogi postavljeni in občinska uprava ni prav nič ukrenila za pospešitev razvoja kmetijstva.
Svetovalec Grbec je pripomnil: «Položaj našega kmetijstva je čedalje slabši. Neugodje se veča tudi zaradi razlastitev zemljišč.
Odvzeta zemljišča plačujejo po izredno nizki ceni. Leta 1967 je npr. ustanova IACIP zasegla mnogo vrtov na področju Sv. Ane. Zgrajene so bile stanovanjske hiše toda razlaščeni niso še prejeli niti stotinke odškodnine. Ustanova ni plačala niti odškodnine za pridelke, ki so bili uničeni. Podobno se je zgodilo na področju Rocola. Se težje vprašanje se postavlja zaradi širjenja mestnega pokopališča. Občina hoče plačati razlaščeno zemljo po skrajno nizki ceni, 1500 lir za kvadratni meter.
Po absurdnih cenah vrednoti tudi razlašena poslopja.»
Svetovalec Lucijan Pahor je obširno govoril o vprašanjih, ki so združena s športnimi napravami. Na začetku je omenil nesmisel, da z
Kritičen položaj v tekstilni tovarni v Podgori
Položaj c tekstilni tovarni v Podgori pri Gorici postaja vedno bolj kritičen, 1.435 delavcev dela po zmanjšanem urniku.
Preteklo sredo so predstavniki sindikalnih organizacij in člani tovarniških komisij odšli k deželnemu odborniku za trgovino in industrijo. Srečanje z deželnim odbornikom je bilo tembolj nujno, ker so delavke zvedele za postopno razstavljanje statev ne da bi jih potem nadomestili z drugimi.
proračunu
občine
nekaterimi javnimi deli zavlačujejo, nato pa je dejal: «če se je na Krasu kaj spremenilo in se je športna dejavnost poživila ,tedaj gre vsa zasluga prebivalcem zainteresiranih vasi, ki šo sami s prostovoljnim delom uredili svoje športne objekte (Bazovica, Križ itd.). Res je, da je občinska uprava prispevala za gradnjo proseškega igrišča, toda dela so zastajala in brez odločilne pomoči prebivalcev bi tudi to igrišče ne bilo uporabljivo v tej sezoni. Igralci «Primorja», so se izkazali kljub temu, da je občinska uprava oklevala in je bila pripravljena dodeliti ta športni objekt v upravo drugemu klubu, ki ni nič naredil.
Svetovalec Pahor je kritiziral način, kako se «rešuje» vprašanje športnega igrišča v Trebčah. To igrišče bi motalo že biti urejeno, pa se dela še niso začela. «Trebenski športniki so že naveličani — je poudaril Pahor. Občinska uprava bi se morala obvezati, da bo igrišče v Trebčah lahko odprto za prihodnjo sezono.» Svetovalec Pahor, je obravnaval tudi vprašanje telovadnic. Predlagal je med drugim, naj bi rekvirirali oziroma zahtevali vrnitev več telovadnic, katere policija uporablja za skladišča. Športna društva Polet, Kras in še nekatera druga nujno potrebujejo primerne telovadnice.
Tov. Cuffaro govoril aktivu ZKS
Tajnik Avtonomne tržaške federacije KPI tov. Cuffaro se je v ponedeljek 23. novembra pogovarjal z aktivom komunistov v Kopru. Pogovor je tekel o političnih in gospodarskih vprašanjih. Tov. Cuffaro je osvetlil tudi sedanji položaj delavskega razreda v zvezi s temi vprašanji ter stališče KPI do problemov šolstva, zdravstva in stanovanjske politike.
Ameriške oborožene sile so angažirane v Vietnamu že več kot šest let, kjer vodijo neusmiljeno u-ničevalno vojno, ki se je razširila na tri indokitajske države, ne da bi našla izhod.
Ameriški imperializem je povsod pripravljen pohiteti na pomoč zatiralcem proti zatiranim, ki se upirajo, pomagati izkoriščevalcem v boju proti izkoriščanim, fevdalcem in fašistom proti demokratom. Zelo aktiven je v Indokini, kjer vodi kriminalno agresivno vojno, polno pokolov prebivalstva (Song My, Ba Lang, An itd. so samo nekateri primeri), bombardiranje ter uporabe kemičnih vojnih sredstev. Toda naj stori karkoli, poraz mu je usojen.
Pobuda začasne revolucionarne vlade republike Južni Vietnam, ki jo je sprožila načelnica delegacije, ki se pogaja za mir v Vietnamu (delegacija zaseda v Parizu), je odprla pot, ki naj bi pripeljala do politične rešitve. Ko bi se Nixonova vlada hotela pogajati, bi pariška konferenca lahko takšno rešitev tudi našla. Toda stališče ameriškega odposlanstva potrjuje, da ameriški vladi ni mar taka rešitev.
Nixon zasleduje politiko, ki je predvsem v tem, da pripravi domačine na raznih koncih sveta, da se spopadajo med seboj za interese ameriškega imperializma. Ameriški plačanci pa sprejemajo potrebno gospodarsko pomoč in podporo.
Za Indokino to pomeni, da se proti prebivalcem Vietnama, Laosa in Kambodže, ki se bojujejo za neodvisnost svoje države, postavlja čim-več Vietnamcev, Laožanov in Kam-bodžanov.
To pomeni «vietnamizirati» spopad, ki naj bi se sicer nadaljeval, spremenila bi se le «barva kože na truplih», kot je ameriški zastopnik na pogcrdih v Parizu brezobzirno zaupal svojim sodelavcem.
V tej pustolovščini se Nixon opira na rasizem, ki kvari del prebivalstva v ZDA. Po njegovem mnenju bo najmanj zavedna množica Američanov manj kritizirala vojno. V takšnih razmerah bi se vojna zavlekla za več let v upanju, da bi se nazadnje le izčrpal ljudski odpor v Vietnamu.
Kaj je predlagala predstavnica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama na konferenci v Parizu?
—	Popoln umik ameriških in satelitskih enot;
—	odstranitev sedanje lutkovne vlade v Saigonu, ustanovitev začasne koalicijske vlade, ki bi organizirala svobodne volitve.
Karkoli bo storila Nixonova vlada, da bi zadušila pobude, ki bi izhajale in omenjenih predlogov, ne bo mogla preprečiti, da bi prišel glas o njih tudi v ZDA in v Južni Vietnam.
(Povzeto iz glasila KPF «L’Humanitè» )
Uspeh čilske levice
Socialistični vodja Salvador ABende je tudi uradno postal čilski predsednik. Zmaga ni samo zmagoslavje osebnosti marveč velik uspeh čilske levice. Uspeh je bil dosežen zaradi zahteve večine prebivalstva, da ta andski narod krene po poti družbenih sprememb.
čile bi moral biti sedaj pred preobratom. To je sicer tudi poglavitno geslo Allendeja, da opozarja na potrebo realizma, ob-
it ubij a pa odločno «začetek poti v socialistično družbo».
Njegov program določa nacionalizacijo bazičnega gospodarstva, predvsem strateških surovin^ bank in zunanje trgovine. Prav ; tako se zavzema za razlastitev ; velikih posestev, da bi lahko izvedli «goloboko in široko» agrarno reformo.
Ni mogoče zanemariti dejstva, da je Allende prvi latinskoameriški predsednik marksističnih-prepričanj in da je bil izvoljen s svobodno izraženo voljo ljudstva. Gre za dvoje : prvič, progresivne socialistične težnje prodirajo na široki fronti v latinskoameriško družbo in drugič, razbili so dogmo dela (levice, da je-oboroženi boj edina oblika revolucije.
Izvolitev Allendeja vsebuje tudi pomemben nauk : levica lahko v Latinski Ameriki zmaga samo z enotnostjo vseh svojih sil. Al-lendova fronta «narodne enotnosti» združuje različne politične sile. Pristop sto let stare radi- ! kalne stranke k fronti je bil dragocen. Toda takoj moramo reči, j da bo lahko Allende uspešno vladal samo, če bo ohranil enotnost ! levice, bo pa to kočljiva naloga, saj so v «narodni enotnosti» sile s precej različnimi programskimi in tudi ideološkimi opredelitvami.
Zdaj je zelo pomembno stališče krščanskih demokratov, ki j so posamezno še vedno najmoč- i nejša narodna stranka. Med nji- 1 mi je precej nesloge, vendar se je večina izrekla za sodelovanje z Allendom na podlagi sporazu- | ma o zajamčenju večstrankarskega režima. Krščanski demokrati dobro vedo, da bi bilo sodelovanje z desnico samomor, ker se j ljudstvo obrača na levo. Zato je tudi doživela resnični poraz. Napačno pa bi bilo sklepati, da se je vdala. To dokazuje plima političnega terorizma, h katere- ■ mu se je zatekla.
Nixonov govor v OZ1Y
S svojim govorom pred generalno skupščino Združenih narodov je predsednik Nixon napravil vtis, da pripisuje bistveni pomen v mednarodnem življenju ; dejavniku sile in središčem, ki z njo razpolagajo v najvišjem obsegu.
Predsednik Nixon je bil odkrit, ko je prikazoval stvarno podo- i bo današnjih dni, kot jo vidi sam. Poudarja, da je «sila dejstvo mednarodnega življenja». : To je res. To je tudi vedno bila v različnih stopnjah. Spor ni v tem. Bistveno vprašanje je, ali more sila urejati mednarodno i življenje, oziroma kako prepre- j citi, da se to ne bi dogajalo. Od- ! govori so znani, prav kot vemo, da «ravnotežje strahu», to je jedrske moči supersil ni edina dimenzija svetovnega miru.
Nixon je kot poglavitno temo svojega govora omenjal odnose med 'supersilama in s tem pokazal, da ne zaupa samo v njuno velikansko odgovornost pred svetom, marveč tudi v njun — če ; to hočemo ali ne — prevladujoči varuški položaj nad njim. Toda kot je očitno, da so Združeni narodi in čas njihovega jubileja zelo neprimerno mesto za te ide- | je, je zanesljivo tudi to, da svet j ni niti najmanj razpoložen sprejeti take odnose in perspektive, . kot jih je izrekel predsednik Ni- ; xon.
(Komentar «Komunista» )
Delavke iz tovarne «Trieste textil» pred sedežem deželne vlade v Trstu. Delegacijo delavk je v spremstvu sindikalnih voditeljev sprejel deželni odbornik Stopper. Delavke niso še prejele plače za oktober.