#


V svetu je po oceni Svetovne zdravstvene
organizacije veè kot 900 milijonov invalidnih
oseb, kar je veè kot desetina vsega svetovnega
prebivalstva. Veèina jih `ivi v dr`avah v raz-
voju, vendar so bili, so in bodo prisotni v vseh
delih sveta in v vseh dru`bah. V vsej njihovi
zgodovini jih je dru`ba zavraèala in pogosto
ravnala z njimi na najbolj okrutne naèine1 in
jim celo odrekala pravico do `ivljenja. Èlo-
veštvo je potrebovalo tisoèe let, da je razvilo
idejo humanosti do invalidov. V EU je pov-
preèen dele` invalidov v dr`avah èlanicah
pribli`no 12%; najvišji je v Španiji (15%). V
Sloveniji imamo po podatkih Urada za inva-
lide Republike Slovenije evidentiranih okrog
169.000 oseb s statusom invalida, kar pred-
stavlja 8,5% prebivalstva.
Na pravice invalidov in njihovo varstvo so
zaèele prve opozarjati invalidske organizacije
s svojim zdru`enjem strokovnjakov, prosto-
voljnih delavcev in invalidov, ki se zavzemajo
za enakost invalidnih z neinvalidnimi oseba-
mi, odpravo diskriminacije in za izenaèitev
mo`nosti za zadovoljevanje njihovih pravic.
V okviru teh organizacij je invalidom nudena
pomoè pri reševanju raznih socialnih in eko-
nomskih te`av, ki kljub pomoèi dr`ave po-
gosto ostajajo nerešene. Invalide spodbujajo
pri sprejemanju in izvajanju odloèitev na
vseh podroèjih delovanja dr`ave, od politike
in gospodarstva, do socialnih in kulturnih za-
dev, predvsem pa za sodelovanje pri reševanju
zadev, ki se dotikajo njih samih. Pri tem jih
šèiti 12. toèka Deklaracije Zdru`enih narodov
o pravicah invalidov, ki med drugim od vlad-
nih organov zahteva sodelovanje z invalidski-
/ 78	
#


mi organizacijami, finanèno pomoè in upo-
števanje njihovih ciljev, vkljuèiti pa jih mo-
rajo tudi v razvoj invalidske politike. V okviru
(invalidskih) organizacij je bilo izpeljanih
mnogo programov (PHARE, TEMPUS,
HELIOS) s podroèja izboljšanja èlovekovih
pravic invalidov (glej Vodiè po pravicah in-
validov, 1997: 17-18).
Standardna pravila za izenaèevanje mo`-
nosti invalidov2 (v nadaljevanju Pravila) je
leta 1993 Organizacija zdru`enih narodov (v
nadaljevanju OZN) sprejela kot reakcijo na
mednarodno leto invalidov 1982, ko je zaèela
odmevati te`nja invalidov po neodvisnem
`ivljenju in enakih mo`nostih za zadovolje-
vanje èlovekovih potreb. Ta Pravila je spre-
jela tudi Slovenija. Namen Pravil je zagoto-
viti vsem invalidom, »da lahko kot èlani
dru`be uveljavljajo enake pravice in izpol-
njujejo enake obveznosti kot drugi« (Stan-
dardna pravila za izenaèevanje mo`nosti in-
validov, 1996: 11). Pravila so osnoven doku-
ment pri nadaljnjem oblikovanju invalidske
politike in spodbujajo invalide k èim bolj
aktivni vlogi pri oblikovanju te politike. V
Pravilih je posebej izpostavljen izraz »izena-
èevanje mo`nosti«, kjer gre za proces, preko
katerega razliène sisteme dru`be in okolja
napravimo dostopne vsem, zlasti invalidom.
Napisana so v obliki 22-tih pravil, ki pokri-
vajo celoten spekter dru`benega in zasebnega
`ivljenja invalidov. Upoštevanje le-teh s stra-
ni dr`av podpisnic omogoèa invalidom za-
gotavljanje èlovekovih pravic na vseh podroè-
jih `ivljenja in njihovo enakopravno vklju-
èevanje v dru`bo.
	




$

V Evropski uniji je polo`aj invalidov raz-
lièen od dr`ave do dr`ave in je odvisen od
razvoja in ekonomskega polo`aja posamezne
dr`ave, zato vsaka dr`ava sama poskrbi za ize-
naèevanje pogojev in pravic invalidov. EU se
pri svoji politiki in praksi, ki je zavezujoèa za
vse dr`ave èlanice in kandidatke, usmerja k
`ivljenju invalidov z dvema temeljnima na-
èeloma:
1. Pravica invalidov je, da polnovredno in
enakopravno prispevajo k aktivni dru`bi
v vseh njenih oblikah, v vseh njenih kon-
tekstih in v vsem bogastvu in raznolikosti.
2. Pravica invalidov je, da v polni meri sode-
lujejo pri razvijanju strategije in ustreznih
aktivnosti, ki izhaja iz tega naèela. Èe naj
bosta politika in praksa zares uèinkoviti
in vkljuèujoèi, morajo invalidi sodelovati
v procesu ustvarjanja politike na evropski,
nacionalni in lokalni ravni (glej Skinner,
2000: 24).
Ti dve temeljni naèeli ter vse pogostejše
zahteve dr`avljanov EU in invalidskih orga-
nizacij so bili vzrok za vkljuèitev nediskrimi-
nacijskega doloèila v 13. èlen Amsterdamske
pogodbe, kjer gre za prvo omenjanje besede
»invalidnost« v kakšni evropski pogodbi in za
sprejetje protidiskriminacijskega paketa.
Evropska komisija je leta 2000 sprejela tudi
uradno sporoèilo o Evropi brez ovir za inva-
lide, ki poudarja mobilnost invalidov v gos-
podarskem in dru`benem `ivljenju. Poudarja
pomen napredka pri izboljševanju dostopa
za invalide v transportu in stavbah, ker ima
le-to pozitivne posledice za številna druga po-
droèja, kot so kakovost delovnega `ivljenja,
zašèita porabnika in tekmovalnost (glej Skin-
ner, 2000: 28).
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
znotraj Evropske komisije je poleg nediskri-
minacijskega paketa sprejel (Trömel, 2000:
44-46) še:
• kampanjo za direktivo o invalidnosti,
• okvirni program o socialnem vkljuèevanju
invalidov,
• evropsko strategijo zaposlovanja, struktur-
ne sklade in pobudo o enakosti,
• program socialnih aktivnosti,
• evropski dan invalidov 3. decembra, ki ga
podpira Evropski parlament,
• evropsko leto invalidnih dr`avljanov 2003.
Marca 2002 je bila sprejeta Madridska de-
klaracija z vodilom »Nediskriminacija in po-
zitivni ukrepi prinašajo socialno vkljuèenost«.
V tej deklaraciji je poudarek na naslednjem:
• invalidnost je vprašanje èlovekovih pravic:
Ponovno se nas skuša opomniti, da so in-
validi upravièeni do enakih pravic kot vsi
drugi dr`avljani. 1. èlen te deklaracije pravi:
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako
dostojanstvo in enake pravice.
• invalidi zahtevajo enake mo`nosti in ne
milošèine:
Pomen enakih mo`nosti je v tem, da se
tudi invalidom omogoèi dostop do vseh dru`-
benih koristi in mo`nost, da sami vodijo svo-
je `ivljenje. S tem bo dose`en cilj socialne in-
tegracije, ki pomeni ustvarjanje dru`be za vse,
z aktivno vlogo posameznika.
• ovire v dru`bi vodijo k diskriminaciji in
socialni izkljuèenosti:
Ovire, ki onemogoèajo vkljuèenost inva-
lidov v dru`bo, se najbolj ka`ejo v neenakih
izobra`evalnih mo`nostih. Zaradi tega imajo
invalidi nizko raven izobrazbe, kar pa v na-
daljnje implicira njihov slab polo`aj na vseh
podroèjih dru`benega `ivljenja.
• invalidi: nevidni dr`avljani:
Ker invalide pogosto smatramo za pripad-
nike neke druge skupine, nanje pogosto po-
zabimo in jih sploh ne opazimo. To pa samo
pospešuje njihovo izkljuèenost.
• invalidi so raznolika skupina:
Invalidi so zaradi razliènih vrst invalidno-
sti zelo raznolika skupina in posledièno tudi
skupina z raznolikimi potrebami. To je pri
 <
 #
vkljuèevanju invalidov v dru`bo treba tudi
upoštevati.
• nediskriminacija + pozitivni ukrepi = so-
cialna vkljuèenost.
Nedavno je bila sprejeta Listina o temelj-
nih pravicah v Evropski uniji, ki poudarja,
da je za doseganje enakosti invalidov potrebno
dopolniti pravico do nediskriminacije s pra-
vico do prejemanja podpore in pomoèi. Pri-
stopi v okviru te listine so bili temelj Ma-
dridskega kongresa, kjer je bila sprejeta Ma-
dridska deklaracija (glej Madridska deklara-
cija, 2002).
EU izvaja tudi številne akcije za izboljša-
nje polo`aja invalidov, ki so nadaljevanje ne-
diskriminacijskega paketa z namenom, da
(Skinner, 2000: 28):
• odstrani ovire za veèjo mobilnost,
• poveèa dostopnost,
• obrzda informacijsko dru`bo v prid inva-
lidov,
• razvija tehnologijo pomoèi,
• ima zanesljivo statistièno osnovo,
• spodbudi s svojim zgledom,
• okrepi koordinacijo med slu`bami Evrop-
ske komisije,
• poveèa osvešèenost in nenazadnje
• se posvetuje z invalidi.
Cilj tovrstnih strategij EU, ki zdru`ujejo
tri kljuène pojme — nediskriminacijo, za-
poslovanje in socialno vkljuèevanje -, je us-
tvariti raznolikost in ustvarjalnost gospo-
darskega in dru`benega `ivljenja v EU ob
spoštovanju in vkljuèenosti vseh ljudi in
dru`benih skupin znotraj EU. Sodobna
dru`ba naj bi namreè temeljila na pojmu
pravice in dopušèanja razlik, pomilovanju
ter obvezni prilagoditvi dru`beno sprejetih
`ivljenjskih norm.
 <
Salvador Dali: Tiho`itje, 1918 (naslikal komaj 14-leten), olje na platnu,
Nacionalni muzej kraljice Sofie, Madrid.
	




V Evropski uniji deluje `e prej omenjeni
program za osebe s posebnimi potrebami
HELIOS, katerega cilj je udejanjanje enakih
mo`nosti za invalide v dru`benem okolju,
pospeševanje njihove integracije v dru`bi ter
spodbujanje sodelovanja med nevladnimi in-
validskimi organizacijami in dr`avnimi insti-
tucijami. V okviru programa se skuša inva-
lidom omogoèiti la`je vkljuèevanje v dru`bo
— veèjo samostojnost pri transportu, dostopu
do zgradb in javnih storitev ipd. V programu
HELIOS `e nekaj èasa sodeluje tudi slovenski
Urad za invalide in bolnike.
Evropski forum invalidov (EDF) je krovna
organizacija 70 evropskih nevladnih organi-
zacij in 17 nacionalnih svetov iz dr`av EU in
dr`av èlanic evropskega gospodarskega pro-
stora (EEA). Organizacija zastopa interese 37
milijonov invalidov, kolikor jih `ivi dr`avah
èlanicah Evropske unije. Poslanstvo foruma
je promoviranje enakih mo`nosti invalidov
in zašèita èlovekovih pravic v dialogu z evrop-
skimi ustanovami in drugimi evropskimi av-
toritetami. S svojo dejavnostjo pokriva vsa po-
droèja politike, ki so pomembna za `ivljenje
invalidov in so v pristojnosti Evropske unije;
prepreèevanje diskriminacije, socialna vklju-
èenost, zaposlovanje, informacijska dru`ba in
transport. Evropski invalidski forum spreje-
ma med svoje èlane s statusom opazovalk tudi
Svete invalidskih organizacij iz dr`av pristop-
nic in kandidatk za vstop v EU. Slovenska ne-
vladna gibanja invalidov `e precej èasa sode-
lujejo in si izmenjujejo informacije z Evrop-
skim invalidskim forumom. Pred tremi leti
je namreè izvršni odbor Evropskega invalid-
skega foruma na osnovi pisne vloge in poslane
dokumentacije sprejel sklep o sprejemu
SIOS-a v èlanstvo s statusom opazovalca. Ko
bo Slovenija s prvim majem letos postala èla-
nica EU, se bo status opazovalca samodejno
spremenil v status rednega èlana (glej http:/
/www.ds-rs.si/novice/sporocila/medn03_
26.htm 9. 3. 2004).
$


Pri nas je razvoj invalidskega varstva ves
èas potekal ob upoštevanju doloèb Ustave
Republike Slovenije3, ki predstavlja temelj
varstva èlovekovih pravic dr`avljanov Slove-
nije. Ustava je temeljni dokument, ki pravno
potrjuje neodvisnost in samostojnost Slove-
nije in njenih dr`avljanov in predstavlja os-
novo za nastanek drugih pravnih dokumen-
tov, s katerimi se zagotavlja demokracija. V
ustavi je Slovenija opredeljena kot pravna in
socialna dr`ava. To naèelo se uresnièuje s si-
stemom socialnega varstva, socialnega zava-
rovanja in z zagotavljanjem posebnih pravic
posameznim skupinam prebivalstva. Dr`ava
ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, in-
validsko in druga socialna zavarovanja ter
skrbi za njihovo delovanje. Dr`avljani imajo,
pod pogoji doloèenimi z zakonom, pravico
do socialne varnosti. Pomembni èleni, ki va-
rujejo tudi pravice invalidov, so: 18. èlen
(prepoved muèenja), 32. èlen (svoboda giba-
nja), 34.èlen (pravica do osebnega dostojans-
tva in varnosti), 35 èlen (varstvo pravic zaseb-
nosti in osebnostnih pravic), 39. èlen (svobo-
da izra`anja), 41. èlen (svoboda vesti), 43. èlen
(volilna pravica), 44. èlen (sodelovanje pri
upravljanju javnih zadev), 49. èlen (svoboda
dela), 50. èlen (pravica do socialne varnosti),
51. èlen (pravica do zdravstvenega varstva),
52. èlen (pravica invalidov do varstva in us-
posabljanja za delo), 55. èlen (svobodno od-
loèanje o rojstvih otrok), 56. èlen (pravice
otrok), 57. èlen (izobrazba in šolanje), 78.
èlen (primerno stanovanje) in drugi.
V naši dr`avi je poleg Ustave še okoli 60
zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo in-
validsko problematiko na podroèjih socialne
varnosti, zdravstvenega varstva in zdravstve-
nega zavarovanja, vzgoje in izobra`evanja, za-
poslovanja, usposabljanja za delo in pravice
iz pokojninsko invalidskega zavarovanja ter
olajšav in oprostitev.


 #
Za invalidsko varstvo so na razliènih rav-
neh zadol`ene razliène institucije.
Na ravni dr`ave so za to podroèje pristojna
ministrstva (predvsem Ministrstvo za delo,
dru`ino in socialne zavede, Ministrstvo za
šolstvo in šport, Ministrstvo za finance in
druga), vlada in dr`avni zbor (znotraj njega
deluje Komisija za vprašanja invalidov), ki
pripravljajo predloge predpisov za podroèje
invalidskega varstva in spremljajo njihovo
uresnièevanje. Dr`ava zagotavlja in razvija
delovanje socialno-varstvenih in vzgojno-izo-
bra`evalnih zavodov, kjer lahko posamezniki
uveljavljajo pravice iz socialnega varstva in
pravice do vzgoje in izobra`evanja. V reše-
vanje invalidske problematike se v naši dr-
`avi vkljuèujejo tudi invalidi, ki se lahko
zdru`ujejo v invalidskih organizacijah. V letu
1994 je bil ustanovljen Urad vlade za inva-
lide in bolnike RS, ki je strokovna slu`ba
vlade za podroèje invalidskega varstva. Pri
uradu je ustanovljen tudi Vladni svet za in-
valide kot najvišje posvetovalno telo na po-
droèju invalidskega varstva v dr`avi (http:/
/evropa.gov.si/evropomocnik/question/73-
14/, 2002).
Invalidska politika v Sloveniji še ni ustrez-
no rešena in bi zaradi zahtevnosti potrebovala
sistemski pristop. Pri nas vlada invalidsko
problematiko rešuje predvsem z urejanjem
invalidskih organizacij. Nujno pa bi bilo, da
bi najprej sprejela mednarodno klasifikacijo
invalidnosti, da bi lahko ugotovili natanènej-
še število in strukturo invalidov pri nas. V ta
namen je bila na pobudo vlade `e pred veè
kot letom ustanovljena nacionalna delovna
skupina za uvajanje mednarodne klasifikacije
okvar, prizadetosti in oviranosti. Invalidom
pa bo podobno kot v drugih dr`avah èlani-
cah potrebno èimprej zagotoviti sodobne pri-
pomoèke, ki so za njih bistvenega pomena pri
odpravi gibalnih in komunikacijskih ovir
(npr. ustrezna raèunalniška oprema za slepe
in slabovidne, besedilni telefoni za gluhe, ko-
munikatorji za osebe, ki so hkrati gluhe in
slepe, itd.).
Koncepcijo razvoja invalidske politike pri
nas je leta 1991 sprejel slovenski parlament,
ki je s tem doloèil smernice njenega razvoja.
Istega leta je bila ustanovljena Vladna komi-
sija za invalidska vprašanja, tri leta kasneje
pa še parlamentarna komisija in Urad Vlade
RS za invalide.
Jedro te koncepcije predstavljajo razvojni
cilji, s katerimi naj bi se zasnovala sodobna
invalidska politika, ki bi bila sposobna reše-
vati narašèajoèo problematiko s tega podroèja.
Kakor navaja Uršiè (glej Uršiè,1995: 25), so
ti cilji razèlenjeni v tri glavne vsebinske sklope:
1. neodvisno `ivljenje invalidov, ki zajema
predvsem podroèji premagovanja fiziène
odvisnosti in vplivanja na stališèa javnosti;
2. samoorganiziranje invalidov, ki zajema
predvsem podroèja invalidskih organizacij,
dru`ino in druge osnovne skupnosti, vklju-
èevanje v politièno odloèanje in prosti èas;
3. dru`beno organizirani programi pomoèi,
ki zajemajo naslednje sklope dejavnosti:
prepreèevanje nastajanja invalidnosti,
zdravstveno varstvo, rehabilitacijo, tehniè-
ne pripomoèke, denarne dajatve in nefor-
malno oziroma prostovoljno delo ter izo-
bra`evanje.
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne
zadeve je `e decembra lani pripravilo Zakon
o izenaèevanju mo`nosti za invalide, ki bo
uzakonil pozitivno diskriminacijo do ljudi z
invalidnostmi. Sedaj èaka le še na sprejetje
s strani vlade. Ta dopolnilni zakon bo teme-
ljil na naèelu, da je invalidnost stanje, ki iz-
haja iz omejitev posameznika in odnosa oko-
lja. Narava okolja namreè odloèilno vpliva na
obseg omejitve, ki jo povzroèi invalidnost.
Namen zakona je zmanjšanje razlik oziroma
poveèevanje mo`nosti za enakost med inva-
lidnimi in neinvalidnimi osebami ter prepre-
èevanje in odprava omejitev, ki jih prinaša in-
validnost. Vkljuèuje tako nediskriminacijske


	




ukrepe in pozitivne diskriminacijske ukrepe
ali ukrepe za priznanje drugaènosti, zaradi
katerih imajo invalidi pravico do posebnih
pravic. Pri tem zakonu bo poudarek na tem,
da pogoj za pridobitev posebnih storitev in
pomoèi po tem zakonu ne bi bila veè inva-
lidnost sama, ampak oviranost pri enakoprav-
nem vkljuèevanju v nadaljnje `ivljenje.
S pripravo tega zakona `elijo na Ministrs-
tvu za delo, dru`ino in socialne zadeve (glej
Izhodišèa Ministrstva za delo, dru`ino in so-
cialne zadeve pri pripravi Zakona o izenaèe-
vanju mo`nosti invalidnih oseb) doseèi tri
glavne cilje:
1. Izboljšati mo`nost invalidnih oseb, da lah-
ko `ivijo in delujejo kot èlani dru`be ena-
kopravno z drugimi, ter prepreèevati in
odpravljati omejitve, ki jih prinaša inva-
lidnost.
2. Izboljšati mo`nosti invalidnih oseb za sa-
mostojno `ivljenje. Gre za proces dosega-
nja neodvisnega `ivljenja invalidov, ki po-
meni osvoboditev od izolacije ali institucije
in hkrati mo`nost izbire in sprejemanja
samostojnih odloèitev.
3. Izboljšati mo`nosti invalidnih oseb za
vplivanje na naèrtovanje in izbiro storitev
– za aktivno vlogo invalidov. Tukaj gre za
uresnièevanje naèela enakih pravic, ki pra-
vi, da so potrebe slehernega posameznika
enako pomembne, zato sodelovanje posa-
meznikov pri naèinu zadovoljevanja teh
potreb ne smemo zanemariti.


Invalidi so pri nas zapostavljeni zaradi še
vedno moèno prisotne stigmatizacije, nezna-
nja in strahu pred drugaènostjo, ki odloèilno
zaznamuje naše vedenje. V zadnjem èasu se
zaradi vse veèjega števila in prepoznavnosti
vsakovrstnih invalidskih zdru`enj, ki skušajo
z informiranjem ljudi, opozarjanjem nase, na
svoje pravice in zahteve pretrgati marginali-
zacijo invalidov, stanje poèasi izboljšuje. Ta


Salvador Dali: Avtoportret z rafaelovskim vratom, 1921, olje na platnu,
Muzej Gala-Salvador Dalí, Figueras.
 #
prizadevanja vse bolj podpira tudi oblast, kar
se odra`a v noveliranju številnih zakonov in
podzakonskih aktov, ki urejajo polo`aj inva-
lidov. Invalidska zakonodaja pri nas se pri-
lagaja evropskim smernicam in se usklajuje
z mednarodnimi konvencijami.
Pri nas so invalidi na trgu delovne sile
marginalizirani, kar je razvidno iz podatkov,
ki ka`ejo, da je stopnja brezposelnosti inva-
lidov v primerjavi s splošno brezposelnostjo
veèja in se še vedno poveèuje, celo hitreje kot
splošna brezposelnost. Invalidne osebe se po-
gosto zapirajo v svet omejitev, bojijo se novih
razoèaranj in zavraèanj delodajalcev. Vse to
je vzrok, da s èasom postanejo vse bolj pasivni
in vse manj motivirani za iskanje zaposlitve.
Sprijaznijo se s svojim stanjem in so zelo
malo pripravljeni narediti, da bi to stanje pre-
segli. Invalidi tako še vedno ostajajo najte`je
zaposljiva kategorija delavcev, tudi zato ker
je zaradi njihove specifiène narave zahteve
dela za to kategorijo delavcev potrebno zelo
veliko truda in znanja. Trend hitre stopnje
rasti brezposelnosti invalidov velja tudi za ve-
èino evropskih dr`av.
Z uvajanjem sodobne informacijsko-ko-
munikacijske tehnologije se lahko zaradi nje-
nih lastnosti in odpiranja novih razse`nosti
v zaposlovanju s pravim pristopom zelo po-
veèa zaposljivost invalidov. Pod pravim pri-
stopom je mišljena izobrazba, ki omogoèa
uporabo te tehnologije in pomoè dr`ave pri
opremljanju delovnih mest za invalide, pa
tudi posameznih invalidnih oseb, ki lahko s
pomoèjo te tehnologije delajo doma. Vendar
tudi ta naèin zaposlovanja ni ustrezna rešitev
za vse invalide, izkljuèuje namreè tiste, ki za-
radi vrste invalidnosti te tehnologije ne mo-
rejo ali niso sposobni uporabljati.
Naša dr`ava si kot sodobna evropska dr-
`ava prizadeva za izenaèevanje mo`nosti izo-
bra`evanja in zaposlovanja invalidnih oseb.
To se ka`e z zakonodajo in ukrepi aktivne po-
litike zaposlovanja, s katerimi Slovenija ponuja
 <
nekaj mo`nosti za pospeševanje zaposlovanja
invalidov. Zaposlovanje invalidov je smotrno
spodbujati zaradi ekonomskih, psiholoških
in etièno-humanih razlogov. S tem ni mišlje-
no le zaposlovanje v invalidskih, ampak vse
bolj tudi v neinvalidskih podjetjih, saj je to
eden izmed osnovnih naèinov izenaèevanja
mo`nosti. Zavedati se moramo, da lahko z vi-
dika racionalnosti in uèinkovitosti invalidom
najbolj pomagamo prav z usposabljanjem in
zaposlovanjem. Boljše mo`nosti izobra`eva-
nja, usposabljanja in zaposlovanja ter odprava
raznih ovir, s katerimi se invalidi sreèujejo po-
leg diskriminacije, bi poveèale njihovo mo-
tivacijo pri vkljuèevanju v delovno okolje in
tudi sicer v dru`beno `ivljenje. S tem bi se
tudi dvignila njihova `ivljenjska raven in ra-
ven splošnega zadovoljstva.
Literatura:
Skinner, Roderick (2000): »Primerjava uspešnih
zgledov dobre prakse, ki so jih razvili v dr`avah
EU in njihov pomen za Slovenijo«. V:
Pomembnost mednarodnega sodelovanja za
invalidske organizacije: zbornik predavanj s
simpozija (24. oktober 2000). Inštitut za
rehabilitacijo: Zveza delovnih invalidov Slovenije,
Ljubljana, str. 31-37.
Trömel, Stefan (2000): »Delovne skupine
Evropskega parlamenta za invalidska vprašanja«.
V: Pomembnost mednarodnega sodelovanja za
invalidske organizacije: zbornik predavanj s
simpozija (24. oktober 2000). Inštitut za
rehabilitacijo: Zveza delovnih invalidov Slovenije,
Ljubljana, str. 39-49.
Uršiè, Cveto, Drobniè, Janez (1995): Zaposlovanje
invalidov: primerjava politik, koncepcij in
ukrepov. Inštitut Republike Slovenije za
rehabilitacijo: Republiški zavod za zaposlovanje,
Ljubljana.
(1991) Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91
(1993) OZN, Generalna skupšèina, Resolucija 48/96,
20. december 1993
(1996) Republika Slovenija, Ministrstvo za delo,
dru`ino in socialne zadeve. Nacionalni program
usposabljanja in zaposlovanja invalidov,
Ljubljana.
(1996) Standardna pravila za izenaèevanje mo`nosti
invalidov, pripravila Generalna skupšèina
Organizacije zdru`enih narodov 1993; (priredili in
uredili Galeša, Mirko idr.). Urad Vlade
Republike Slovenije za invalide, Ljubljana.
(1997) Bela knjiga o reformi pokojninskega in
	




invalidskega zavarovanja. Vlada RS, Ljubljana.
(1997) Pravilnik o merilih za nadomestitev dela
stroškov invalidskim podjetjem, Uradni list RS,
št. 54/1997
(1997) Vodiè po pravicah invalidov. Urad Vlade
Republike Slovenije za invalide, Ljubljana.
(1998) Nacionalne invalidske povezave v Svet
invalidskih organizacij Slovenije (SIOS). Svet
invalidskih organizacij Slovenije, Ljubljana.
(2001) Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS,
Ljubljana.
(2002) http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/
73-14/, 15.5.2002.
(2002) Izhodišèa Ministrstva za delo, dru`ino in
socialne zadeve pri pripravi zakona o izenaèevanju
mo`nosti invalidov. Ministrstva za delo, dru`ino
in socialne zadeve.
(2002) Madridska deklaracija = Madrid Declaration.
Prevod Uršiè, Cveto. Svet invalidskih organizacij
Slovenije, Ljubljana.
(2004) Employment: http://www.edf-feph.org/en/
policy/empl/empl_news.htm, 8. 3. 2004
(2004) Invalid: http://evropa.gov.si/publikacije/
slovenci-v-eu/invalidi/, 10. 3. 2004
(2004) Mladina: »Evropski invalidi zahtevajo
sprejem zakonodaje EU o invalidih« Objavljeno
24. 1. 2004 na: http://www.mladina.si/dnevnik/
31731, 8. 3. 2004.
(2004) Non-discrimination: http://www.edf-
feph.org/en/policy/nondisc/nond_news.htm, 8.
3. 2004.
(2004) Objavljeno 29. 10. 2003 na: http://www.ds-
rs.si/novice/sporocila/medn03_26.htm, 9. 3.
2004.
(2004) Stališèe poslanske skupine SDS do predloga
zakona o invalidskih organizacijah http://
www.sds.si/displayarticles_novice.php?mode=
view_entry&entry=021024_213441.txt, 17. 2.
2004.
1. Znano je su`enjstvo, poboji, muèenje, obvezno
obrezovanje in sterilizacija invalidov, fizièno
omejevanje, vkljuèevanje bolnikov v
psihiatriènih ustanovah v znanstvene in
medicinske eksperimente, prisilni pogoji dela idr.
2. OZN, Generalna skupšèina, Resolucija 48/96,
20. december 1993.
3. Uradni list Republike Slovenije, št. 33/91, 2001,
Ljubljana.
 <