Leto L1X. Številka 198. O LJubljani, n frtrtrt Z. septembra 1926. Cena Din no Ifihafa vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati: do 30 petit d 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D ; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej. — ,,Slovenski narod* velja letno v Jugosl aviv 240 D, za inozemstvo 420 D Upravaistvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snafiova ulica št. 5, 2. nadstropje. —- Telelon štev. 34 Poštnina plačana ti gotovini. Jadranska železnica V beogradskem časopisju se je irazvila živahna polemika o načrtu Jadranske železnice. Proti projektu na-Süi denarnih južnoameriških izseljencev, združenih z angleškimi finančniki, da se zgradi proga Beograd —Sarajevo—Split se Je pojavil hud odpor. Nasprotujejo mu nekateri železniški strokovnjaki in inženjerji, -ki zahtevajo prednost za železniški projekt od Beograda na gornjo Drino in skozi Črno goro na Kotor. V Črni gori so se prtčela prirejati zborovanja za to jadransko železnico in tudi Črnogorci v Beogradu so sklicali v nedeljo javen* shod. na katerem sp nastopili v prilog železnici skozi Črnogoro na Kotor tudi aktivni politiki, na pr. Ljuba Davidovič. Gotovo je, da je to malo prikladen način za reševanje železniških problemov, ker se je bati, da prično prevladovati vse drugi argumenti, le ne stvarni, ali — zadeva je pač prešla že v precejšnji meri na politično polje in preti temu faktu se ne da napraviti ničesar. Pri problemu jadranske železnice gre za več vprašanj, ki so važna za odločitev. Pred vsem gre za to, ali naj postane poglavitna luka za Beograd, severno Srbijo ter Vojvodino — Split ali Kotor. Kotor ima izredno zavarovano luko s središčem v Tivtu, toda skrajno neugoden dostop do nje. Split ima tudi povsem zavarovano luko. a zelo prikladno ozadje, lahek dostop ■do bližnjega ozadja in v večji meri dograjene pristaniške naprave. Vrh tega je že večje mesto, ki ima že do-zdaj precej prometa po morju, kljub tako neugodnim železniškim zvezam. Kar se tfče proge same, se naglasa, da bi vodila železnica Beograd— Split skozi obljudene, na rudali in šu-mah bogate pokrajine, dočim se tega o trasi skozi Črnogoro ne da trditi. Splitska proga bi se zgradila v smeri, potekajoči precej naravnost od Beograda preko Valjeva na Sarajevo, pod lvanjplanino in mimo Imotskega na Split, tako da bi morala v predorih skozi več gorovij. Milenkovič. šef gradbenega oddelka v prometnem ministrstvu, ki je eden najhujših nasprotnikov splitske proge, očita načrtu bas to, da se bo železnica s predori in strmci podražila in predlaga mesto nje daljše proge, ki bi izrabljale, potekajoče v ovinkih, rečne doline Save in njenih pritokov. Ali to stališče je vsekakor zastarelo, sicer ne bi imeli na pr. na Slovenskem bivše glavne proge Podroščica—Jesenice—Bohinjska Bistrica—Podbrdo—Gorica—Trst, ki je naravnost unicum kar se ti&j predorov, marveč bi bili ostali pri progi Beljak—Trbiž—Ljubljana—Trbiž, ki so jo zgradili kot del direktne proge na Trst. a je potem radi prevelike dolžine in silnih ovinkov razpadla v vrsto lokalnih prog. Naša jadranska železnica, pa naj poteka po katerikoli trasi, se mora zgraditi velikopotezno, pa ma-kar s še tako dolgimi predorL Črnogorci in z njimi mnogi drugi argumentirajo proti splitski železnici z razlogi, češ Split ima že železniške zveze, Črna gora in Sandžak pa nimata še nikake železnice. Nihče ne more ugovarjati, da je železnica iz Črne gore preko Sandžaka proti državni prestolici najnujnejša potreba deželi, saj ie absurdno današnje stanj ko hodi na pr. pismo iz Beograda v Črno goro osem dni. Črnogorci zahtevajo, da je jadranska proga zgradi skozi njihovo deželo, da se s tem napravi konec njihovi gospodarski zaostalosti in zapostavljenosti. Toda ne sme se pozabiti, da za gradnjo tranzitne proge, kar jadranska železnica vsekakor mora biti, ne veljajo argumenti lokalnega značaja. Jadranska železnica ima večji pomen kakor samo gospodarsko dvigniti deželo, skozi katero se izpelje: za slednje imajo skrbeti predvsem lokalne železnice. Nedvomno je, da sta obe progi potrebni in prav tako je gotovo, da se bosta prej ali slej zgradili obe. Ali danes zre za nujnost, za neposredno izvršitev načrta in tu se je treba odločiti za eno traso ter — jo pričeti graditi. Preteklo je že skoro osem let, odkar je jadranska železnica naša nujna potreba, pa še vedno nismo preko načrtov, debat in prepirov. Danes je tu prikladen načrt; s tem. da čakamo in ne pričnemo niti z eno niti z druvo progo, tudi črni gori ne koristimo. Čas je, da se debata zaključi in prične z delom. Kdo je „Ürna žena" ? Odgovor v nedeljskem «Slovenskem Narodu» Vtisi dr. Srckiča iz Eosxe. — Uzunovič in njegovi prijatelji raz-vjčjo delovni progrem za dolgo dobo. - Visoka aktivnost državnega budžeta? — Narodna skupščina se sestane dne 1. oktobra- hodpjih sej razpravljala o vprašanjih, kakšne dolžnosti obstojajo za člane in predstavnike vladnih skupin, kadar po= dajajo javnosti izjave. Okolica mini* sirskega predsednika Uzunoviča je za* dovolj na s poslednjo izjavo Stepana Radiča, ki jo je dal novinarjem v Za* — Beograd, L septembra. Danes dopoldne se je vrnil iz Sarajeva mini* ster za izenačenje zakonov dr. Srskič, ki je kmalu po svojem prihodu obiskal predsednika Xarocne skupščine 3Iar-ka Trifkoviča. Po končanem sestanku se je napotil k niinistrskemu predsed* lnku Uzunovič, s katerim je tudi ostal v daljšem razgovoru. Nato je odšel v ministrstvo za šume in rudnike ter tu konferirai z dr. Nikičem. Dr. Srskič je obvestil minstrskega predsednika Uzu* novica in ostale o svojih vtisih g.ede političnega položaja v Bosni in Herce* govini. Dr. Srskič je ugotovil, da je po* zieija Stepana Radiča zelo omajana in da se široki sloji seljaštva in meščan* stva odvračajo od vrtoglave in neresne politike HSS. Med drugim je dr. Srskič navedel par prav frapantnih prizorov, ki jih je doživei predsednik I1SK Pav* pan Radič v okolici Sarajeva. Ko se je Pavle Radič vozil skozi sela, so mu seljaki prirejali demonstracije ter ob* metavali njegov avto z gnilimi jajci. Seljaki so pretili Pavlu Radiču in mu očitali, da je Stepan Radič pojedel vse svoje besede in obljube, ki jim jih je dajal pred volitvami. V zadregi je Pav* le Radič v okolici Sarajeva. Ko se je stranka ni mogla brigati za poedinosti in da je morala voditi veliko državno politiko, s čemer pa razočarnih selja* kov ni mogel potolažiti. Ministrski predsednik Uzunovič je sprejel dve deputaciji iz Njegotina in Subotice. Poslednja deputacija je in* tervenirala radi dograditve železniške proge med Sub-otico in Apatinom. Predsednik narodne skupščine dok* tor Pasarevič je izjavil novmarjem, da jim popoldne izroči besedilo interpela* cije, ki so jo vložili Radičevi poslanci proti ministru za šume in rudnike drju. Nikiču. V dobro poučenih krogih se govori, da bo vlada na eni strani svojih pri* grebu. Uzunovič hoče na vsak način ohraniti sedanjo vlado tako dolgo, da bo lahko predložila narodni skupščini zelo važne zakonske načrte. Vlada no* če pasti na poedinih izjavah političnih voditeljev, marveč hoče stopiti pred narodno skupščino in tamkaj zahtevati zaupnico. Vladni krogi trde. da so vsa ministrstva polna dela. V finančnem m;ni-strstvu se ureja « državni proračun 1927 28, ki bo saniial državne finance ter bo, kakor zatrjujejo, izkazal ne samo ravnovesje, amoak še visok prebitek, ki se bo porabil deloma za poplav-ljence, deloma za plačilo starih državnih obveznosti. Dogotavljata se zakon o izenačenju davkov in novi občinski zakon, ki bo kot prvi predložen Narodni skupščini. Vladni krogi opozarjajo na koristno delo, ki sta ga izvršila ministra financ in trgovine dr. Peric in dr. Kraiač. Vladni krogi pričakujejo, da bo nastop naše delegacije v Ženevi odločen in avtoritativen ter da bo še učvrstil ugled naše države. Izjave naših delegatov se bodo morale strogo držati instrukcij ministrskega sveta. V glavnem odboru radikalne stranke se vrše velike priprave za sestanek glavnega odbora, ki bo 10. septembra v Beogradu. Med skupino Boža Ma-ksimoviča in grupo Krste Miletiča je doseženo zbližanje. Ni izključeno, da bo ta spor v kratkem likvidiran. Predsednik Narodne skupščine Marko Tritkovič je izjavil novinarjem, da se Narodna s' načina ?e tane 1. oktobra. eorpnšzaoija nfnstrstcv — Beo&ad, 1. septembra. Javnosti Je büa izrečena uredba o reformi državne uprave. Uredba obsega 22 tiskanih strani. V predgovoru je pismo iinanjnega mm. Ura dr. Perica, v katerem ta izjavlja, da hoče s to uredbo izveš:i reorganizacijo ministrstev in doseči redukcijo ouv -nih uradnikov ter s tem prihranke v državnem proračunu. Praksa bo pokazala, ali ie uredba izvedljiva. Uredba se zaključuje s členom finančnega zakonskega načrta za leto 1927-23., ki določa, da pridejo lahko na izpraznjena mesta samo reducirani in penzi-iGnirani uradniki. Nadalje predvideva uredba položaje državnih pedtajnikov samo za notranje, prosvetno, agrarno, gozdno in finančno ministrstvo. Osobje, ki bo reducirano, bo prejemalo nekaj časa svoje redne dohodke. Izpraznjena mesta ostanejo nezasedena. V notranjem ministrstvu ostanejo še nadalje oddeljunja za Hrvatsko, Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Vojvodino. njozna izjava g, Radisa Za Avstrijo in proti CSR. — Praga 1. septembra. Opavski urednik opavskega nemškftga lista »Deutsche Fest« je obiskal v Zagrebu voditelja hrvatske seljaške stranke Stepana Radiča in ga vprašal, kakšno stališe zavzemajo Hrvati napram Avstriji, Nemčiji in Cehaslovaški. Stepan Jtadič je odgovoril na to vprašanje nastopno: Naše razmerje z Avstrijo je zelo dobro. Hrvatski narod je napram Nemcem prijateljsko razpoložen. Naše razmerje s Cehoslovaško pa je precej napeto, ker so se skoro vse stranke izrekle proti težnjam hrvatskega naroda. Koncem sepiembra in meseca oktobra odpotujem v Cehoslovaško, kjer bom obiskal razna mesta, da se irformiram o dejanskem položaju v ČSR. KRASEN USPEH ČEŠKEGA AVIJATIKA — Praga, L septembra. Letalski poročnik Jira je včeraj poletel iz Prage v Pariz in nazaj ter preletel to progo, ki znaša 18i>0 km, v 13 urah 43 minutah, ne da bi na poti kjerkoli pristal. Pri svojem poletu je rabil športno letalo z motorjem Valter s bd konjskimi silami. RAEENDRANAT TAGORE V PRAGI — Praga, 1. septembra. V četrtek 2. septembra prispe se.Tikaj slavni indijski pisatelj in modrijan Rabindranat Tagore. V Pragi ostane več dni in priredf dve predavanji Upravni škanrid Zagrebško učitsljstvo danes ni prejelo plač. — Zagreb, 1. septembra. Danes dopoldne bi morali prejeti Ijtidskošolski učitelji v Zagrebu in oni učitelji, ki prihajajo po plačo v Zagreb, svojo mese.no plačo. Finančna delegacija je odklonila izplačilo češ, da prosvetno ministrstvo še ni nakazalo potrebnih kreditov. Učiteljem je bilo sporciemo, naj se zglasijo v soboto, da dobe informacije o izplačilu svojih prejemkov. ■jotgarga izposoje svoje obljube ? — Sofija, 1. septembra. Bolgarska brzo-lavna agentnra javlja: Pravosodni minister je ponovno opozoril državne pravdnike v obmejnih krajih na potrebne ukrepe, ki jih naj storijo vzdolž meje in v notranjosti njim podrejenega ozemlja, da se poveča varnost. Ti ukrepi naj preprečijo, da bi se oborožene tolpe organizirale ali pa bi se pripravljale, da piekoračijo meje. Ako bi se to dogodilo, morajo takoj krivce aretirati ter jih soditi po zakonu za zločinska dejanja proti notranjemu miru, proti osebni svobodi m proti lastnini inozemskih državljanov. — Sofija, 1. septembra. Vojni minister general Vlkov je izdal strogo na red bo vsem obmejnim organom, da prepreči to vsak prehod preko državnih mej. V narodni se govori o posledicah ilegalnih prehodov, ki bi lahko dovedli Bolgarsko v še bolj kritični položaj. Na koncu poziva general Vlkov vse dobre Bolgare naj složno sodelujejo pri reševanju življenskega vprašanja bolgarske države. IMENOVANJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI Beograd, 1- septembra. Dosedanji izredni profesor na zagrebški univerzi dr. Milko K o s Je imenovan za izrednega profesorja pravne fakultete univerze v Ljubljani. SOGLASJE V ŽENEVI — Ženeva, 1. septembra. Pododbor, ki je proučeval načrt za preosnovo sveta Društva narodov, je končal svoje delo. Med delegati je bilo doseženo popolno soglasje. Število nestalnih sedežev v svetu Društva narodov ie bilo zvišano od 6. na 9. Funkcijska doba nestalnih članov Sveta bo trajala tri leta, nakar pa je možna zopetna izvolitev istega Clan a. Redukcije žeieznišuih delavcev odgodene Direktorju Knezeviču se je z osebno intervencijo v Beogradu posrečilo izp&slovati potrebne kredite- — Pred popolno reformo železniške uprave. — Vpokejiive omoženih uradnic in do- siuženih uradnikov. širša javnost, zlasti trgovski kropi | uspelo, da je dobil zahtevane krediti in v prvi vrsti prizadeti železničarji so v toliki meri, du ia enkrat ostane m z napetostjo pričakovali 1. september, ker se je napovedovalo, da se izvede v okoliša direkcije državnih železnic v Ljubljani redukcija železničarjev in de* lavcev in bo z današnjim dnem odpu* ščenih okoli 2000 delavcev. Javnost sc je dalje zanimala tudi za akcijo, ki je usmerjena v to, da bi se povečali krc= diti za vzdrževanje polnega obrata na progah Slovenije. Ljubljanski železniški direktor inž. Dimitrije Kneževič je že> večkrat intern veniral v Beogradu. V nedeljo 29. av* gusta se je g. direktor zopet odpeljal v Beograd, da izposluje pri generalni direkciji državnih železnic in pri dru-gih merodajnih faktorjih potrebae kredite. Vrnil se je z beogradskim br* zovlakom danes dopoldne. Kakor nam na merodajnem mestu zatrjujejo, je g. direktorju v Beogradu tuacija v Sloveniji, od nosno stale/ osobja nespremenjen. 1)irckeija ne bo odpustila delavstva na progah, niti ne uslužbencev pri prometu, marveč os/a* ne jo vsi še nadalje zaposleni. Glede redukcije uradniških inoči je treba omeniti, da se v kratkem prične / reorganizacijo celokupne uprave, ba ie po načrtu, ki ga je svoječaaoo izde < lal bivši prometni minister Jr. Vclizar Jankovič. Odpravijo se pri direkciji nekateri oddelki in se agendc združijo v enotno upravno celoto. Na ta način se namerava mnogo prisuediti pri re« žijskih izdatkih. Odpuščajo sc res /e sedaj nekatere uradnice, ki SO omožc« ne, v kratkem, v mesecu oktobru pa bo vpokojenih več starejših uradnikov, ki so dosegli predpisana službena leta in sc vpokojc po novem uradniškem WU konu. ■tSSr KaiolisKi športni kongres — Rim, 1. septembra. Cerkvene oblasti so odpovedale, kakor poroča »Osservatore Romano* radi raznih obžalovanja vrednih dogodkov mednarodni telovadni in športni kongres katoliških organizacij v Evropi, ki bi se moral vršiti med 3 in 6. septembrom v Rimu. Nasproti temu objavlja, vl^da. izjavo, j kateri se čudi, da ie Vatikan odložil mednarodni telovadni in športni kongres. Dogodki, o katenn govorijo cerkvene oblasti, so brez pomena in malenkostni. Vlada zagotavlja, da so se v zadnjih tednih, kakor vedno doslej, na raznih krajih Italije vršile javne cerkvene slavnosti in katoliške prireditve ob veliki udeležbi ljudstva in da so povso-a potekale v največjem redu in miru. Odpoved mednarodnega telovadnega in spormesa kongresa katoliških organizacij v Evropi se nanaša glasom komunikeja tiskovnega urada ministrskega predsednika po vsej priliki na dogodite v Mantui in Maciarapi, kjer je prišlo do spopadov med katoliškimi skavti in iašistovskimi miličniki, ki pa niso imeli težjih posledic. V ostalem je vlada odrediia najstrožjo preiskavo teh dogodkov. Pestra ljubljanska kronika Tri nesreče. — Idila v Dolenčevi supi. — Velika goljufija s prašiči. Ljubljana, 1. eeptembra. Nocoj so se pripetile v Ljubljani kar tri nenavadne nesreče. V dveh slučajih je intervenirala rešilna postaja ter ponesrečence prepeljala v spiošno bolnico, dočim bo tretjo pouesrečenKo pripeljali v bolnico s privatnim vozom. öiepi iienrik Krže je dolgo let igral po dostünan na citre ter se tako skromno preživljal. Bil je v mestu znana oseba. Zadnji cas je tako onemogel, da je iskal zavel ja v zavodu-za onemogle v Japljevi ulici v Vod-inatu. Suoci je v svoji sobici tako nesrečno padel, da si je težko poškodoval nogo. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Druga nesreča se je pripetila tudi v stanovanju. V Kiiževniski ulici št. 7 stanuje skladiščni delavec na glavnem kolodvoru Jrink. Jr*o noči je njegova žena olietna Antonija JYink v stanovanju padla tako nesrečno, da si je zlomila obe nogi. iudi njo so l rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Tretja nesreča je bila snoti na fümskj cesti štev. Ü v stanovanju inž. Juvana. Služkinja Helena Jaklič je ^žentala: perilo. iJri tem je ravnala tako neprevidno, da ji fs vrela voda z lugom pljusknila po preiti, vratu in rokali. Dobila je težke opekline ter so jo s privatnim vozrom prepeljali v boluico. Dolenčeva šupa v Mestnem logu ima v kriminalni literaturi ljubljanski gotovo prvenstveno mesto. Tu je pribežališče po-stopacev, zločincev in v zadnjem času tu !i zatočišče brezposelnih. Včeraj okoli 4. zjutraj so tam stražniki prijeli tri brezposelne delavce. Na policiji zaslišani so se radi brezposelnosti različno izgovarjali. Neki ndajši mož je prostodušno dejal: :Sem brez dela. Navadilo stanujem po kozolcih v štepanji vasi. * ponedeljek sem se kopal. Ker je bilo aleč v Stepanjo vas, sem jo zavil v šui Lam prenočimo Drugi starejši: >Cez da. ^am, po noči spim po kozolcüi. Vit m več dni kosil pri nekem gospo- da. Kolodvorski ulici.< i otji, brezposelni pekovski pomočnik pa: >2e pol leta nisem stalno zaposlen kot pek, k»M' primanjkuje i!< I I m I« li pri stavbah. Že nekaj dni sem brez posla. Navadno spim v Šteprmji va-i. Originalen odgovor je dala policijske mu Uradnika neka Urška J., posestnikov* hči, .p>o Din. Za Kmetičem je bila i?. i-*n.j tiralica. SOVJETSKI POSLANIK IZGNAN IZ PEKINGA — Peking, i. septembra. Ker sovjetska vlada ni hotela odpoklicati svojega, kitajski vladi nevsečneaa poslanika Kara&ana, je vlada v Pekingu izročilu poslaniku Kara-hanu potne liste in ca pozvala, da zapusti Kitajsko. — Berlin, L septembra. »Germania« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada obvestila kabinet v Pekinga, da bo Rusija prekinila diplomatične /veze s Kitajsko, če vztraja vlada v Pekinga na tem, via sc odstrani .Karahan. Kakor poročajo iz Pekinga, zahteva Qang - Tso - Lin odpravo kitajskega poslaništva v Moskvi Današnji sejem in trg Kljub temu. da so kmetje ob lepem vremenu zaposleni pri poljskem delu j»» bil današnji tedenski živinjski sejem dobro obiskan. Dogon živine razmeroma velik Cene so stabilne.-Notirali so 1 kg žive teia: voli I. S Din, 11. 7.50, 111. 7 Din, krave S do 7 Din, klobasarice *3—4 Din, teleta 6—S Din, prašiči za rejo 200—300 Din koma i Živilski trg je bil dobro založen s ].••>-trebščinami Dovoz SeSpetj iz Štajerske, Slavonije in Bosne rolo \elik. Cene so ra-ii tega padle in notirujo slive po 3—o Din. Cehe jabölkam in hruškam neizpremenjane. Podražila so se jajca, ki se prodajajo pa Din *J.7o dva komada. Perutnina: piščanci 20 do 80 Din komad. kokflSi m petelini oJ *J5 do bo Din. Kmetje z Gorenjskega so pripeljali na trg mnogo novega krompirja, ki ee je prodajal na debelo po Din 1 do 1.28. Borzna poročita. ZAGREBŠKA BORZA. I.) cvizc: Amsterdam 22.70—22.8i). Wien 799—.SOJ. Itaii.ia 194.5-1—195.7-1. London ček 275—276.20. Newyork 5o.4t>5— 56.765, Pariz 167.68—169.08, Praga 167.U5 168.65. Cnrih 1 ".94 — 10.98. Efekti 7% invest. dok. 75, 2K* drž. rente 29&—299, 29&SO--299.90, Ljubljanska kreditna 16,5—17<», Mrv. OkOUptna banka 10u—101, Kreditna banka Zagreb 101 —102, Hipotekama banka 56—58, Jugobaa-ka 92—93, Praštediona 865—S70. Slovenska banka 50—51, Trboveljska 355—38o, Vevče 108. INOZEMSKE BORZE« C uri h: Beograd 9.125, Pariz 15.475, London 25.145, Newyork 518, Milan 1&27j Praga 15.35, Dunaj 73.15. Trst: Beoerad 52, London 142, New^ v ork 29. Grata 89.50. 4 i "i * * a ai j i .gt.s a ^ Fraicu Ljubljani!! Dane* otvoritvena predstava OSSI OSWALDA Georg Aleksander, Erioh Kaiser «Titz, Elisabeth Pin a jeff v elegantnem pustolovnem filmu polnem šale in zabave I ..Pustolovščina Fiiipa Collina" I Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDML. Mednarodni dijaški Kakor smo že poročali, je bil otvorjen i8. t. m. v Pragi kongres mednarodne dijaške konfederacije, ki se ga udeležuje nad 2^3 delegatov. Udeleženci so se razdelili po otvoritvi v pet komisij, ki so prevzele nalogo sestaviti načrt bodočega dela na vseh poljih kulturnega in javnega življenja akademske omladinc. V ponedeljek je prispel sra kongres tudi tajnik komisije za duševno sodelovanje pri Društvu narodov Oprescu. Zastopano je tudi politično tajništvo Društva narodov in sicer po dr. Slaviku. Zanimivo je, da se udeležuje kongresa neofioi-ielno tudi zastopnik kitajskih študentov Gereon Chen, slušatelj univerze v Bir.ning-bamu. V ponedeljek popoldne se je vršila plenarna seja kotrgresa, na kateri je prišlo do dopolnilnih volitev odbora. Ker ie jugoslo-venski delegat 2lvanče\ič odklonil mesto namestnika generalnega tajnika in omogočil kandidaturo bolgarsekga delegata dr. Beševa, je bil slednji soglasno izvoljen za generalnega tajnika konfederacije. 2ivanče-viču je kongres soglasno poveril propagando na Balkanu. V odbor so bili izvoljeni Baugniet (Belgija) kot ravnatelj osrednjega urada, Mac Donald kot blagajnik in Petit-jeaa kot športni referent. Zvečer se je vršila seja izvršilnega odbora, na kateri so delegati razpravljali o sprejemu akademskih organizacii iz Zedinjenih držav. Sklenjeno je bilo, da začasno ameriške organizacije ne bodo sprejete v mednarodno konfederacijo, pač pa bo konfederacija z njimi vedno v tesnem kontaktu. Prezident Masaryk je poslal kongresu pismene pozdrave. V nedeljo popoldne so si ogledali udeleženci zanimivosti slovanske Prage, zvečer se je pa vršila njim ua čast v Narodnem divadlu svečana predstava >Pxodana. nevesta«. V sredo dopoldne je posetila jugoslo-venska delegacija polnoštevilno grob neznanega vojaka, Kjer je položila venec. Predsednik delegacije Živaničevlc je v svojem govoru obgrubu neznanega vojaka naglašal, da se je jugoslovensko duaštvo udeležilo kongresa ČJE baš zato. ker se vrši v slovanski Pragi, kjer lahko Jugoslo* veni nemoteno manifestirajo svoje prijateljstvo dO češkoslovaškega naroda. Popoldne je nadaljevala prva komisija pod predsedstvom Baiinskega razpravo o nemškem problemu. Madžarski delesat Gulvaš je pojasnil stališče nemškega dija-štva, čigar delegacija je v Bordeauxu pristala na predlog izvršilnega odbora CJE, nakar je slavila na seji v Stuttgartu nove pogoje za vstop. Končno so bila pogajanja prekinjena, Angleški delegat Nandport je nagiašal potrebo sodelovanja z Nemci češ, da se je treba pri tem izogibati vprašanja prestiža. Očital je Nemcem, da so za-vze'i v jezikovnem vprašanju stališče pre-sriža. Francoski delegat Antebi se je v glavnem strinjal z izvajanji angleškega delegata, pač pa je ostro napadel nemško dijašivo radi ttdovratnosti v jezikovnem vprašanju. lz«u\il je, da ne protestira proti nemščini kot občevalnemu Jeziku v konfederaciji, pač pa opozarja na to, dj bo poti eben po vstopu ruskih in ameriških štu-"denlov v konfederacijo tudi kak slovanski jezik ali španščina. Tudi pofiski delegat Borkowsk' se je izrazil za sode'ovanje z Nemci. Glede jezikovnega vprašanja je zastopal stališče, da naj konfederacija sprejme francoščino ali angleščino. Nato je bil razdeljen delegatom pismeni rezultat jezikovne ankete, iz katerega sledi, da so se izjavili za edini (francoski) v Prosi A. I. Kuprin: Granatna zapestnica — Spominjam se, kako smo prišli _d rusko-turško vojno v Bukarešto in j nastanili po privatnih hišah. Nekoč m šel po uiici in naenkrat je zadišalo .) rožah. Ustavil sem se in zagledal dva ujaka, ki sta sedela na trotoarju in si nazala čevlje z rožnim oljem. »Kaj pa tniata?< — sem ju vprašal. »Neko olje, vaše visokoblagorodje, sva vlila v kašo, pa ni za nič. Diši res lepo, a za jesti ni.« Dal sem jima rubelj in rade volje sta mi oddala tisto olje. — Deduška, povejte odkrito, ga je prosila Ana, — povejte, ali ste se v bitkah kaj bali? — Kako čudno je to, Anica: bal ali ne bal. Seveda sem se bal. Nikar ne verjemi tistemu, ki ti poreče, da se ni bal in da mu je bilo žvižganje krogel uaišlaiša muzika. Tak človek je psihopat aH pa bahač. Vsi se boje krogel. Nekoč sem se tako ustrašil, da bi bil skoraj od strahu umrl. — Pripovedujte, deduška, — sta prosili sestri v en glas. _Povest je zelo kratka, — je nadaljeval Anosov. — Bilo je na Šipk;, pozimi, potem ko sem bil ranjen v gla\ o. Čepeli smo v okopih, štirje skupaj. Nekega jutra, ko sem vstal, se mi j: zdel , da nisem Jakob mar več Nikolaj, in nikakor mi ni šlo v slavo, da to ni mogoče. jezik delegati Belgije, Luksemburäke. Italije in Latiške, za dva jezika (francoski in angleški) delegati Poljske, Francije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunlje, za tri jezike (francoščino, nemščino in angleščino) pa delegati Danske, Madžarske, Anglije, Južne Afrkc, Škotske, Švice, Švedske in Holandske. V soboto se je vršila pod predsedstvom Baiinskega - Jundzilla zaključna seja mednarodnega dijaškega kongresa. Seje $o se udeležili polnoštevilno vsi delegati. Predsednik je razglasil sklep slovanske delegacije, naj se rabi do konca leta 1927. poljščina kot občevalni jezik. Poročilo prve komisije obsega resolucijo o sodelovanju OJE z »Internationale Student Service« in z mednarodno univerzo v Bruslju. Sprejeta je bila tudi resolucija o imenovanju vocie praktičnega dela, ki bi sporazumno s centralnim odborom dajaJ navodila permanentni komisiji. Poročilo druge komisije apelira na poedine narodne dijaške saveze, naj redno pošiljajo obsežna in dokumentirana poročila centrÄnemu odboru, da jih bo mogoče objavljati v Bulletinu d'information. Izvoljena je bila stalna komisija za znanstveni film. V tej komisiji so Bagnal (Angli- ! ja), Lalive d'Epigny (Švica), Ernst (Franci- ! ja), Mertl (CSR) in Wroczynski (Poljska), j Prihodnji kongres se bo vršil v Rimu. _— j Celjska porota Posilstvo. V torek dopoldne se je radi zločina posilstva zagovarjal pred poroto S21etni ože-njeni poljedelec Anton Avšec, rojen v Studencu pri Krškem in tja pristojen, stanujoč v Silovcu v brežiškem okraju. Dne 16. maja 1926 je ob cesti Sromlje — Pišece v nekem gozdu napadel neko 33letno žensko, ji grozil z nožem ter jo zavlekel v goščo, kjer je potem na njej izvršil posilstvo. Obsojan ja bil na eno leto in pol težke ječe. Deiomor. Druga razprava se je vršila proti Sllelni, v PotoŠki vasi rojeni in v Kotredež pristojni ter v ßrnci pri Hrastniku stanujoči samski flužkinji Mariji Judež rudi hudodelstva do-lomora. V noči na 6. avgust 1926 je porodila nezakonskega otroka ženskega spola, katerega je zadavila in nato vrgla v stranišče. Služila je pri gostilnicarki Alojziji Dolinšek v Brnci. Delala je vtis pridne in poštene ženske. Ljudje so jo takoj pričeli dražiti, da bo dobila malega, ona pa se je izgovarjala, da je že pd nekdaj vsled dobre braue tako trebušnata. Te govorice so prišle na ušesa tudi gospodinji, katera jo je stavita na odgovor. Rekla pa je gospodinji, da ni noseča. Dne 6. avgusta pa je gospodinja opazila, da kaplja od Judeže ve kri. Gospodinja je poklicala babico in res so našli v sobi Judeževe v postelji v cunje zavito otroško posieljeo. Obdolženka je nato priznala, da je porodila dete, katerega je vrgla v stranišče, kjer eo ga res tudi našli. Obdolženka je krivdo priznala ter se zagovarjala, da je spravila otroka s sveta radi tega, ker se je bala, kako ga bo preživljala, ker jo je baje njen ljubimec Ivan Kovač zapustil. Obdolženka je že tudi pred štirimi leti porodila nezakonskega otroka in ga pustila p> giniti. 1 udi takrat se je pred poroto v Ljubljani zagovarjala, da jo je ljubimec ivan Kovač zapustil ter da je dejanje tudi tedaj izvršila -iz enakih razlogov kakor sedaj. J'rejela je za svoj zločin 4 leta težke ječe. K čisti obleki rabite čisto obutev Molki 99'- Ženski 65 Otroški 49*" gafa K beli obleki kupite belo obutev Moški 99 - Ženski £5*" Otroški 49"" a t*a g K platneni obleki kupite platneno obutev Moški 99 - Ženski 65* Otrcški 49" ga ta Sport Ženska impijada v GBteborgu Dva nova svetovna rekorda. V Göteborgu so se pričela v ponedeljek ženska lahkoatletska tekmovanja za svetov« no prvenstvo. Na ženski olimpijadi bi mo* ral& biti zastopane tudi naše športnice, žal so materijalne neprillke preprečile njih od* hod in Start. Ze prvi dan tekmovanja sta bila postavljena dva nova svetovna rekor* da, m sicer na 25L yardov in v štafeti 4 X 100 metrov. Rezultati s vreme v prvi polovici meseca, a v dru^ gi hladnejše in deževno. Napoved se glasi: Sprva lepi topli dnevL Večja mote« nja zgolj okoli 4. in 21. Prognoza predvideva tudi lažje potresne sunke okoli 7., 21. in 28. V začetku meseca toplo, menjajoče oblačno, deloma neurja in dež. 2. in 4. hladno. Okoli 7. toplo, pusto, de* ževno in vetrovno; sledijo lepi dnevi, a hladne noči. Okoli 16. večja motenja, vetrovno, deževno in hladno. Nato spremenljivo. Okoli 21. viharno, dež, hladno, vremenske nepriiike. Nato menjajoče vreme z dežjem in neurji, zlasti okoli 26. in 29. Popolnoma razprodane predstave ter veliko število naših obiskovalcev, ki ie osialo vče raj brez vstopnic, so vzrok, da smo se ot! ločili podafjašati predvantanie razkošneg VELEFILAIA še za danes, vktjub temu, da bi se te vele!Um moral že danes predvafati v Zagrebu. NAJLEPŠI ČLOVEK SVETA, PREKRAIsV Vam samo še danes nudi velik užitek v svojih najboljši vlogi, ki mu ie prinesl slavo in tisoče Hubavnlh izjav. Samo še danes ob: 4.. pol 6., pol S. in 9. Prekrasna, za ta film posebno naštudiran godba našega priznano prvovrstnega ume mškega orkestra, svira pri vseh pred stavah. ELITNI KINO MATICA. Telefon 124. Moderna ventilacija. Ko sem opazil, da se'mi meša, sem zakričal, naj mi prineso mrzle vode. Zmočil sem si glavo in kmalu so bili možgani zopet v redu. — Lahko si mislim, Jakob Mihajlo-vid. koliko ženskih src ste tam ranili, — sä je oglasila pianistka Ženi Reiter. —V mladih letih ste bili gotovo Čeden fant. — O, naš deduška je tudi zdaj fant od fare! — je vzkliknila Ana. — Posebno lep baš nisem bil, — je dejal Anosov smeje. — A vendar se ženskam nisem studil. V Bukarešti se mi je pripetil zelo ginljiv slučaj. Ko smo prihorakali v mesto, so nas sprejeli prebivalci na glavnem trgu s topovskimi streli. Stopil sem V neko hišo in zagledal prekrasno Bolgarko. Izročil sem ji I nakszilo stanovanjske komisije in kmalu ' sva bila dobra znanca. Med pogovorom ! so se najini pogledi srečali, iskra je švig-J nila med nama in začutil sem. da sem se na prvi pogled do ušes zaljubil. Starec je umolknil in izpil požirek črnega vina. — Kaj ji niste odkrili svojega srca? — je vprašala pianistka. — Hm ... seveda sem ga odkril... Samo brez besed. Zgodilo se je tako-le: — Deduška, upam, da nam ne bo treba zardevati, — je pripomnila Ana in se lokavo nasmehnila. — Ne, ne, roman je bil povsem dä-stojen. Nekoč sem vzel vijolino in 2ačel igrati. Dekleta so se takoj praznično oblekla in prihitela na ples. Potem se je ponavljala ta domača zabava dan za dnem. Nekega večera sem stopil v vežo, kamor se je bila skrila tudi moja Bolgarka. Ko me je zagledala, se je potuhnila, da prebira suhe lističe rož, ki jih imajo Rumuni cele vreče. Jaz sem jo pa objel, pritisnil in pozabljal pri nji vs pa objel, pritisnil na srce in poljubil. Potem sem zahajal vsak večer k svoji ljubici in pozabljal pri nji na vse križe in težave. Ko smo pa odhajali iz Bukarešte, sva Si prisegla večno ljubezen in se za vedno poslovila. — In tö je bilo vse? — je vprašala razočarana Ljudmila Lvovna. — Kaj pa še hočeš? — je ugovarjal general. — Ne, Jakob Mihajlovič, oprostite, — tö ni ljubezen, marveč običajna zgodba aktivnega častnika. — Ne vem, draga moja. ne vem, — je-li bila ljubezen ali pa kako drugo čustvovanje. — Povejte no, kaj res niste nikoli ljubili resno? Mar nikoli niste čutili v srcu prave ljubezni, ljubezni, ki... skratka svete, čiste in večne ljubezni? Kaj res Se mkoli niste ljubili? Bogme. ne vem, kaj naj odgovorim, — je zajecljal starec in vstal iz i naslonjača. — Menda res še nikoli ni-! sem ljubil. Spočetka nisem imel časa: mladost, krokanje, karte, vojna ... Zdelo se je. da življenja, mladosti in zdrav-i nikoli nt bo konec... Nu. a zdaj, Verica, me nikar več ne zadržuj. Posloviti se moram ... fiuzar, — se je obrnil k Bahtinskemu, — noč je topla, pojdiva naproti najini kočiji. Tudi jaz pojdem z vama, deduška, je dejala Vera. — Jaz tudi — se je oglasila Ana. Predno so odšli, je stopila Vera k možu in mu zašepetala: — Pojdi in poglej..., tam v moji pisalni mizi, v predalčku, je rdeča ša-tula. v nji pa pismo. Prečitaj ga. Ana je šla z Bahtinskim spredaj, kakih dvajset korakov za njima pa general pod roko z Vero. Cmešna je ta Ljudmila Lvovna, — se je oglasil naenkrat general, kakor da nadaljuje glasno tok svojih misli. — 2e opetovano sem opazoval v življenju Slučaje, da petdesetletni dami, osobit' ako je vdova ali stara devica, ne c1 žilica miru, dokler ne začne brskati tuji ljubezni. Ali vohuni in spletkari, pa hoče na vsak način kovati tujo ? čo. Pogosto se tudi dogaja, da nam svečani gumi arabikum na račun v? šene b'ubezni. Reči hočem, da ljudje sedanjih časih ne znajo več lji: Prave ljubezni nikjer ne vidim. Sicei pa tudi prejšnje Čase nisem videl. — Nu. kako to, deduška? — je ug variala Vera m mu stisnila roko. -Čemu bi človek obrekoval? Saj ste bil tudi vi oženjeni. Torej ste veadar le ljubili — Prav nič torej, draga Verica Veš, kako sem se ženil? Vidim, sedi kraj mene, brhka deklina. Diha — prsa ji kar valove pod bluzo. Povesi trepalnice, dolge, da nikoli tega, iu naenkrat vsa zardi. In koža je na obrazu nežna, vrat ves nedolžen, roke pa mehke, tople. Ah ti strela! A papa in mama hodita — okrog, za vrati prisluškujeta, gledata te z otožnimi, pasjimi, zvestimi očmi. Ko pa Odhajaš — tristo šmentov, te čakajo za vrati taki nagli poljubčki... Za mizo te zadene nožica kar takii, slučajno. Nu, pa je po tebi. »Dragi Ni-kita Antonič, prišel sem k vam prosit roko vaše hčerke. Verjemite mi, da ie to sveto bitje...« A papa ima že oči mokre in Že sili vate s poljubi... Mili. že davno sem uganil, kam pes taco moli. Nu, Bog daj srečo... Samo pa-'i, Čuvaj ta zaklad...« In čez tri me-?ce ti hodi ta neprecenljivi zaklad v nazanem in raztrganem spalnem pla-u, copate na boso nogo. lasje r^dki skuštrani, nastavlja se vojakom ka-r kuharica, z mladimi častniki se 'eta, mečka, cvlll in obrača svoje nežljave oči, da te kar mraz spre-ava. Vrag si ga vedi, zakaj pravijo >žu vsi Zak. Veš, takole skozi nos. ztegnjeno, nerazločno : v2-a-a-k«. iaj je vse minilo. Na tihem sem valežen celo tej brezvestni igralki [vala bogu, da nisva imela otrok. i (Dalje prihodnjič.) Stev. IQ8 •SLOVENSKI NAROD» dne 2. septembra 1926. Dnevne vesti. f Lmbuani, aiu 1. septembra ±26. — Povratek kraljevske dvojice a a Bled. Kraljevska dvojica se je danes iz Dalmacije vrnila na Bleti. Salonski voz s kraljevsko dvojico je prispel danes zjutraj ob 8. v Lesce. V spremstvu kralja hi kraljice je tudi zunanji minister dr. Ninfciv, — Prestolonaslednik nt obolel. Nekateri dnevniki so objavjji, da je prestolonaslednik Peter obolel na vročnici vsled solnCc-T.ja i:; da sta se zato kralj in kraljica pri-•peljala v dvorec Kastel Kambelovac pri Splitu. Prestolonaslednikov osebni zdravnik dr. IRačič odločno zanika te vesti ter IKSadarja, da je kraljevič popolnoma zdrav. — Štrajk ljubljanske cenzure. Po tiskovnem zakonu se morajo novine pred razširjanjem dostaviti cenzuri v pregled. Kot cenzurni organ, le po novem zakonu določeno državno pravdnišrvo. V Ljubljani je bila praksa doslej ta, da Je državno piavdništvo vršilo to svojo funkcijo preko policilskesa ravnateljstva. Med tema dvema oblastima pa že dalj časa obstoja spor, kdo nad pravzaprav vrši cenzurno funkcijo. Na državnem pravdništvu pravijo, da nimajo nobenega uradnika, ki bi naj ponoči vršil tO službo, odnosno, da nimajo kredita za tozadevno dnevnico. Na policiji se zopet sklicujejo na določbo zakona, da je cenzura zadeva državnega pravdnika. Včeraj ponoči ie ta spor privedel do otvorjenega kotrflikra Ko ste redakciji »Jutra« in *Slo-Vienca« v prvih Jutranjih urah poslali, kakor običajno, svoje dolžnostne eksemplare policijskemu ravnateljstvu, so tam sprejem odklonili, Češ, poidite na državno pravd-ništvo. Redakcijski sluge so se podali na državno pravdniStvo; tam pa je bilo vse zadrto, ker se uradovanje prične še le ob S, dopoldne! Zaman so bile vse intervencije, niti »Jutru«, niti »Slovencu se ni posrečilo spraviti dolžnostnih eksemplariev v roke cenzurne oblasti! Po logiki cenzurnih oblasti bi smele torej novine v Ljubljani izhajati le v uradnih urah kr. državnega pravdništval javnosti se ne tiče ali in v koliko je na razpolago poseben honorar za onega funkcljonarja, ki ima vršiti dolžnost •cenzurtrania, to naj gospodje opravijo med 5eboi. Javnost pa ima pravico, da se upravni škandal štraika cenzure takoj In temeljito odpravL —Delavske zbornice za železniško delavstvo. Glavno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je Izročilo te dn: prometnemu ministrstvu in ministrstvu za socijalno politiko obširno spomenico, V kateri zahteva, -da se: 1.) nemudoma izvfšl v vseh železniških delavnicah volitev zaupnikov, ki jih predvideva zakon o zaščiti delavstva. 2.) Da se prepove odtegovanje prispevkov za razne neslužbene Železničarske organizacije pri železniških blagajnah o priliki izplačila mezd. Da se čimprej skliče anketa vseh Železnica rskih organizacij v svrho končne redakcije pravilnika za železniško delavstvo, ki naj se takoj nato izda. Dotlej naj ostane v veljavi sedanji začasni pravilnik. Plače železniškemu delavstvu nai še auto-mationo povišajo, redukcije že itak nedö-voljnega strokovnega osdbia pa nai se takoj ustavijo. —i Odbor za zgradbo spomenika padlim dohrovoljcem v Dobrudži javlja, da so izvršene vse priprave za Bveeano odkritje spomenika, ki ee bo vršilo dne 7. septembra. Jagofcioven?ki udeleženci odpotujejo iz Beograda s pomikom >Aleksander« dne 4. septembra. Zbirališče pred hotelom >Bristok v Karadjorjevi ulici ob 20. uri. Zunanji udeleženci se opozarjajo, da morajo priti najkasneje dne 4. septembra popoldne v Beograd, ker bo parftik odplul točno ob določenem času. — Poroka. V ponedeljek dne 30. avgusta se je poročila na Brezjah gdna. Veta Stritarjeva z g. dr. Mirkom K a m -bičem. Obilo sreče! — Pojasnilo. K naši včerajšnji notici »Skrb za mladino«, nam pošilja Društvo za mladino v Ljubljani sledeče pojasnilo: Društvo se že dve leti böri * največjo požrtvovalnostjo za cilje, ki si jin ie stavilo. Poleg dnevnih skrbi, ki jih ima z deco, si je siavilo tudi nalogo sezidati Mladinski dom v Aleksandrovem. StavbiŠče, ki meri 7000 m2, je društvo že kupilo. Na stavbišcu je napravilo vodujak, ker brez sladke vode ni mogoče zidati, niti rastlin zalivati. Sedaj se nabavlja pesek in ostali stavbeni materija!. Iz notice je razvidno, da ie pisec društvu naklonjen, da pa o delovanju ni točno poučen. 2 dosedanjimi izdatki je društvo daleč prekosilo v notici omenjeno svo-to. In tudi svota 60.000 dinarjev je za predvideno stavbo daleko premajhna. Sedanji občinski odbör V Aleksandrovem je društvu zelo naklonjen ter je sklenil v svoji seji dne 22. avgusta, h kateri sta bila poveblie-na tudi društveni predsednik in blagajnik, da v najkrajšem času zgrade cesto cd mesta do stavoišča. S tem bodo dani vsi pogoji za zidanje. Kdaj se bo to vršilo, je pa odvisno cd siovenske javnosti, kako bo ta društvo podprla. Glede društvene agilnosti naj omenimo, da je za tekoče leto predvidenih več prireditev. Kot prva bosta deČja dneva 31. oktobra in 1. novembra. Vse, ki imajo dobro voljo, vabi društvo v svoj krog. V imenu uboge dece kličemo slovenski javnosti: Pomagajte! — Fran Milčinski v nemščini. Kako iz-bornega humofista imamo Slovenci v osebi g. Frana Milčiiiske*a» dokazuje dejstvo, da so začeii nemški listi v prevodu priobčeva-ti njegove humoristične črtice. Tako je Objavil zadnjič zagrebški »Morgenblatt« njegovo hudomušno z?odbo »Gospoda Koci* perja zadnja pot«. Dunajska »Die Neue Zeitung« Je ta feljton v nedeljski številki ponatisnila — Odbrr za spomenik jr msgr. dr. Ant-Medredu»je v svoji Stade ji aejf sklenil, da zaključi zbirko prispevkov s 1». septembrom t. L in more tako do Vseh svetnikov spomenik postaviti. Zäto se vljudno priporoča vsem, ki še nameravajo prispevati za spo* menik, da pošljejo namenjeni znesek po ooložnici do označenega dne. — Odbor za spomenik ^ m-gr. dr. Ant. MedTedu je prejel od raznih strani vprašanja po položnicah za spomenik. Ker vemo, da ima blagi pokojnik le več prijateljev, ki bi radi prispevali xa njegov spomenik, pa nimajo potrebnih položnic, srno 1© dni poslali položnice vsem č. hipnim uradom, kjer jih vsak dobi v omenjeni namen. Vič. žup-ne urade prosimo, da nam blagohotno pošljejo zbrane prispevke oziroma izročijo do-poslane položnice, kdor jih Seli. — Iz i veze kulturnih drunter. I. Seznam iger 2. K. D. Opozarjamo vsa druStva, da je v zadnji številki >Domovine< objavljen celoleten seznam vseh iger, ki se nahajajo v arhivu Z. K. D. Ljubljana. Društva naj si nujno preskrbe en izvod >Dcmovine< in naj i?tega dobro shranijo. Ker bodo društva v pri o i. * Če ne m seznamu našla po večini vse podatke, ki jih potrebujejo pri sestavi gledališkega repertoarja, priporočamo nujno nabavo tega iezuaxna. II. Poziv predavateljem Z. K. D. Ponovno prosimo vse gg. predavatelje Z. K. D., da nam nemudoma vrnejo poslane vprašalne pole glede njihovih tem v bodoči sezoni ter nam sporoce naslove letošnjih tem. Seznam predavanja moramo dne 1. septembra zaključiti in o predavanjih obvestiti društva; zato je zadeva zelo nujna. — Članom SPD. Osrednji odbor SPD v Ljubljani je preskrbel za vse člaae SRD za časa od 3. do 9. septembra polovično vožnjo z vseh postaj Slovenije do Bohinjske Bistrice in nazaj, da se lahko udeleže II. kongresa planinskih društev SMS. Člani naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek do postaje Bistrica - Boh. jezero in naj zahtevajo mokri žig. V Boh. Bistrici naj obdrže vozovnico. V hotelu Ziatorog dobi vsak član na zahtevo potrdilo, da se je udeležil kongresa in šele na podlagi tega potrdila uživa polovično vožnjo, odnosno velja prejšnji vozni listek tudi za nazaj. Podi oonejše informacije v društveni p*sarni SPD, Selenburgova ulica 7/Ih — Planinski dan na Zidanem mostu. V nedeljo 3. t. m- priredi Posavska podružnica SPD na Zidanem mostu veliko planinsko siavnost. Dopoldne, oziroma že v soboto zvečer so projektirani izleti na Lisco in Kum, v nedeljo popoldne pa se vrši ljudska zabava na trgu sredi Zidanega mosta. Ministrstvo saobračaja je dovolilo z aktom MScir 24.897-26 od 24. avgusta vsem udeležencem polovično vožnjo na vseh progah državnih železnic. Zato je pričakovati, da bo poset planincev na planinskem dnevu v Zidanem mostu od vseh strani zelo velik. — Svetovni kongres prostozidarjev v Eeogradn. Kakor poroča >L* Ere Nouvelle i, se vrši prihodnji svetovni kongres prosto-zidarjev v Beogradu. Kongres bo trajal pet dni. Ker so v Beogradu počili prvi streli, ki so javili pričetek svetovne vojne, hočejo prostozidarji baš s tega mesta izdati vsem narodom, naj delajo na to, da se čimprej uresnica ideja vseobčega miru in sprave. Proglas bodo sestavili najodličnejši prost->-zidarji. — Zopet nesreča. Pri posestniku Benko-tu v Precetincih pri Mali Nedelji so še v zadnjih dneh kar vrstili nesrccii slučaji. Nedavno je bilo v času, ko so bih vsi domači na delu, vlomljeno v stanovanje. Storilec je odnesel ves izkupiček za prodano kravo. Kmalu za tem se je smrtno ponesrečila domača hči. Pri mlačvi ji je zdrobilo nogo, tako da je na posledicam izkrvavitve umrla. Na dan njenega pogreba so se očetu spla-šili voli ter zdivjali po njivi, pri čemer se je 6 snopjem naicžeu voz prevrnil. Oče je priSel pod kolesa., ki so mu zdrobila obe nogi. Ker ni takoj iskal zdravniške pomeči, si je zastrupil kri in po par dneh umrl. Tragične nesreče, ki so se vrstile kar druga za drugo, so izzvale med prebivalstvom splošna počutje. Iz Ljubljane - -J Narodno gledališče v Ljubljani Tekom meseca septembra je predvidenih 12 opernih predstav in sicer je prva v soboto dne 4. t. m. za abonente reda D — Mozart: Figarova svatba v isti zasedbi kakor koncem sezene 1925-26. V nedeljo 5. t. m. pa se poje Kalomanova opereta Grofica Marica kot izven predstava. Natančni razpored predsiav Rjavimo V jutrišnji Številki našega lista. —Ij Ljubljanski »wurstelprater« In šty- dentovskl sejem. Ljubljana je zopet oživela! V Lattermannovem drevoredu hrošče razglašene piščali Obrabljenega orkestrona, da beže nervozni Ljubljančni na vse strani proti tivolskemu zatišju; v gugalnici s čol-nički se skuša mladi svet v »guncanju«, kakor za stavo, v sosednem vrtiljaku se tepe ctročad za »stolčke«, fotograf dela živahno reklamo za »moment - fotugraiijc v petih minutah«, »anatomičen muzej« pa resno in dostojanstveno razlaga ta in oni »oddelek«, kjer se vidi v podobah po naravi človek in razne bolezni, kar je včasih dobro vedeti, včasih — pa* tudi nc! Sundra je v »wurstel-pratru« dosti, zlasti Če »svirata« obe »godbi«, »prometa« pa tudi, vsaj dokier bo imela mladež — dovolj denarja!___Pod kostanji pred xViestnim domom pa se je v ponedeljek iOtvorii« obligattti študentovski knjižni sejem, kjer se prodajalo na »dTažbi« stari, pa tudi na pol novi »špehi«. In tudi slišiš ves dan: »Matematika za drugo, fizika za tretjo; kdo je z Vrhnike? tu je geografija za deveto,« pa se vse zakrohota, vsak hoče drugega prepričati, kupčiia postaja »živahna*. Eni se ravSajd zaradi raztrganega »špehar, drugi kriče, da jih je prodajalec »cciganil«, vmes pa vpije cela kolona sla-dcledarjev svoj aviso: »sladoled...!« Tramvaj tolče ob zvonec, da bi katerega ne povozil, «*. ŠenklavškI opoldanski zvon se komaj slili, šunder in vrišč sta ogluiljiva, šele kruleči želodec razžene počasi hripave Hdtante, ki praznijo počasi trg, da ga popoldan in drugi dart zopet napolnijo In s knjigami tudi svoje — mošnjičke % »kovači«! ... Šolsko leto se pričenja... —Ij Poziv r unsklni hišnim posestnikom I Da zamr o za časa našega kongresa za dneve t>. a 7. septembra t. L preskrbeti stanovania v velikim številu prijavljenim delegatom in gostom, se ljubljanski hišni posestniki ponovno naprošajo, da nemudoma naznanijo društveni pisarni, Salen-drOva ulica 6, je-Ii bi mogli sprejeti na stanovanje kakega gosta - delegata. —ij V Zvezi slovenskih pevskih zborov Člani ena društva se ponovno opozarjajo na sestanek predsednikov In pevevodij, ki se vrši v nedeljo 5. septembra ob 10. dopoldne v Glasbeni Matici. Izvenljabljanska pevska društva se posebej naprošajo, da vsled važnosti sigurno pošljejo delegate. Vsi in točno! — Tajništvo. —Ij Prenočišča za pravniški končna, ki Se vrši od S. do 11. septembra 1926, se nojno rabijo. Včerajšnja notica se razume tako, da se naj javijo sobe s posteljami in drvanL —Ij K avtomobilski nesreče! na Viču. Včeraj so se razširile po mestu govorice, da je v Splošni bolnici umrl dveletni Ivan Saje, ki ga ie v ponedeljek na glavni cesti na Viču povozil avtomobil tovarnarja Ivana Kopača Iz 2irov. Kakor nam javljajo Iz bolnice, je oče tapetnik Fran Saje snoči svojega srna Ivana prevzel v domačo oskrbo. Njegovo stanje ni opasno. —U Vreme. Dne 31. avgusta je ob 21. kazal barometer 768.9, termometer 17-6° C, vlažnost 70%. Danes ob 7. zjutraj barometer 770, termometer 8° C vlažnost 98%. Megleno. Opoldne barometer 768, termometer 23.5° C, vlažnost 79%. Jasno. —IJ Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« priredi v nedeljo dne 5. septembra t 1. na vrtu fn v vseh gornjih prostorih Narodnega doma veliko poletno veselico z zelo pestrim sporedom, na kar se cenj. občinstvo že danes opozarja. —Ij Odborova seja ljubljanske sekcije JNU bo putri, v četrtek popoldne ob 4. v uredniških prostorih Slov. Naroda. Vpisovanje v glasbeno Solo bi konser-vatorij Glasbene Matice v Ljubljani se vrši od danes naprej do vštevši sobote dne 4. t. m. vsak dan od 9. do 12. ure in Od 3. do 3. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice-Gcsposka ulica št. 8-1. Učenci naj se zglase v spremstvu staršev, seboj pa naj prineso zadnja šolska izpričevala. Ukovina ostane ista kakor lansko leto. Poučujejo se poleg solopetja, klavirja in vijoline ter raznih teoretičnih predmetov tudi vsi ostali instrumenti. —Ij Vlom pri Sodčku. Neki vlomilec Je poželel dobrega okrepčila. Zato je vlomil v znano gostiino pri Sodčku v Hrenovi ulici Razbil je na oknu šipo ter se nato splazil v sobo. Pobral je 200 dinarjev gotovine, vzel seboj prašičeva reberca, cigarete, 4 steklenice piva in eno pokalico. škode je okoli 350 dinarjev. —U Tatvina kolesa. Zidarskemu polir-Ju Francetu Erjavcu je nekdo izpred poslopja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti izmaknil kolo znamke »Eska«, vredno lSöO dinarjev. —Ij Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. 829n —Ij D. o V na policijska kronika. Izvršena je bila esia aretacija radi postopanja in tajne prostitucije. — Vež poročil o izvršenih malLh tatvinah. Štirje mladeniči, pripadajoči krogom >z-la4e mladinet, so snoči kalili nočni mir. — Štiri Osebe prijavljene ra-o vseh večjih ulicah in parkih. «Las sardanas» lahko pleše neomejeno število plesalcev. Večinoma pleše ta ples samo mladina. Dekleta in fantje se primejo za roke in napravijo krog. Potem dvignejo roke nad glavo in preskakujejo pod zvoki orkestra z noge na nogo. Pogled na plesalce sredi palm in solnč-nih žarkov ali žarečih obločnic je čaroben. To je katalonski narodni ples, ki ga nikjer drugje na Španskem ne poznajo. Druga atrakcija Barcelone so priljubljene španske bikoborbe. V Barceloni imajo ogrorrmo areno «Monumental», kjer je prostora za 30.000 oseb. Popolnoma - razprodana ie redko, do 80 odstotkov pa cesto. Pred začetkom bikoborbe se vsi udeleženci predstavijo gledalcem. Po vrsti prihajajo na areno capeadores, picadores, banderilleros in tor^ros. Pri vsaki predstavi ubijejo običajno šest bikov. Najprej pridejo na vrsto capeado-res, to so možje z rdečimi ali rumenimi rutami, ki skačejo po areni zelo spretno in dražijo bika. To so neverjetno drzni in pogumni ljudje, ki giedajo smrti neustrašeno v oči. Za njimi nastopijo trije jezdeci z lesenimi drogi, ki imajo na koncu železne kojiice. Njihova naloga je zbadati bika v trebuh. Česio se pripeti, da bik konia napade in prebode. Razmesarjenega konja odstranijo takoj z arene. Ako je konj samo težko ranjen, ga zahode j o, da se ne muči. Tretji del programa izDGŠfiilo »baxderilleros«, možje s kratkimi palicami, okovanimi z jeklom. Ti so štirje in vsak mera zasaditi biku svoje kopje v vrat. Končno pride na vrsto »torero« ali »maiador«, ki usmrti bika z rapirjem ali bodalom. Včasih se pripeti, da »to-rero« ne zadene in bik divja po areni z rapirjem v hrbtu. Navadno traja biko-borba dobre četrt ure. Podnebje Barcelone je ugodno. Letos v juliju je znašala povprečna temperatura 38 stopinj C Kopanje v morju ni tako prijetno, kakor v drugih me-stih. i udi barcelonsko pristanišče ni posebno privlačno. Pač pa je hrana v Barceloni izborna. V najslabših restavracijah postrežejo gostom z okusnimi jedili. Dobro kosilo z vinom stane l in pol do 2 pezet (okrog 16 Din). V najboljših penzijonatih stane popolna oskrba ö do 10 pezüt (64 do SO Din) dnevno. Barcelona se razteza od morja do 800 metrov visoke £ore Tibidado. Na tej gori stoji morski svetilnik, ki pošilja ponoči svetlobo 15 kilometrov naokrog. V mestnem parku je bogat zoološki vrt. Prostitucija je dovoljena samo v gotovih okrajih. Ulični napisi so dvojezični, španski in katalonski. Kata-lonci in Španci v Barceloni so ljudje raznih tipov. Izrazita španska rasa s črnimi lasmi in črnrmi očmi je v manjšini. GospoMBtvo- Površna knjiga o našem poljedelstvu Poljedelsko ministrstvo je te dni izdajo knjigo o obdelanem polju in o iznosu žetve v letih 1924 iu 1925. Kakor skoraj vse naše dosedanje uradne publikacije, je tudi to delo ekrajno pomanjkljivo. Kazen nekakeg3 predgovora, ki ne obsega niti cele strani, vsebuje knjiga na 74 straneh same statistične tabele brez vsakih nadaljnili pojasnil, tako da knjiga lahko služi kvečjemu le res izbornemu strokovnjaku, doc i m je drugim docela nepregledna in suhoparna. Glasom teh podatkov je bilo leta 1924 obdelane zemlje skupno 11,122.863 ha, kav znači napram letu 1920 povečanje za 18.SS0 ba. Obdelanega polja je bilo v letu 1925 6,017.178 ha, vrtov 125.265 ha, livad 1,640.855 ha, pašnikov 2.75S.729 ha, vinogradov 177 tisoč 971 ha in sadonosnikov 250.955 ha. Napram letu 1924 se je povečala površina obdelane zemlje za 1.69 odstotka. Iznos žetve je znašal v letu 1925 povprečno na ha: ozimna pšenica 11.83, jara pšenica 8.63, ozimni ječmen 11.90, jari ječmeu 9.70, ozimna rž 10.55, jara rž 7.50. oves 10.05, koruza 18.30, proso 9.05. sladkorna pesa 154.25, lan 7.S5, konoplja 11.82, mak 2.69, tobak 8, hmelj 5.44 kvintalov. Dočim je pri žUnih pridelkih napram letu 1924 opažati znatno povečanje produkcije, je produkcija industrijskih rastlin kakor hmelja, sladkorne pese, tobaka itd. padla skoraj za polovico. V tretjem delu knjige so zabeležene cene s 65 različnih domačih tržišč. Tudi ta del je nepopoln in nepregleden, ker manjkajo primerjave s cenami prejšnjih let. Vsekakor pa zasluži knjiga pažnjo vseh, ki se zanimajo za naše poljedelstvo. —g PoStna hranilnica ▼ julija. Denarni promet Poštne hranilnice je znašal meseca julija skupno 3.5S5,975.183.67 Din, od tega brez gotovine 1.590,813.280.57 ali 44.53 odstotka. Pri posamezuih podružnicah je bilo stanje koncem julija sledeče: Beograd 82,402.926.17, Sarajevo: 49,747.519.28, Ljub- ljana 51,290.645.71, Zagreb 74.245.«J9J.23 Din Novo otvorjeuih čekovnih računov je bilo v mesecu juliju skupno 139. taldiranill pa 6o. Celoletno je imela poštna hranilnica koti cem jujija 13j:94 čekovnih računov. —g Kje so vagoniV Iz >!;kih Krog \ nam poročajo; Danes po sedmem letu obstu ja naše držaje so izvozni gospodarski kio^t žal primorani veduo kontrolirati, ur_.iK.ti ui protestirati rad? neregularnega dostavljanja zagonov za lesne pošiljat ve. Čudimo se, da prometno mims_rstvo Jcelej Se ni uredilo* tega perečega vprašanja, ki je velike vaz nosti ne le za gmotni položaj trgovcev izvoz ničarjev. n.r.i^eč tu Ii našemi krnel.-av. in delavskega stanu, ki je pri svojem zaslužku prizadet radi neurejenih razmer naše železniške uprave. Ne pomaga vladi sklicevati gospodarske konference, če pa razna ministrstva v svojih resorih ne vrše dolžnosti. V zgoraj navedenem slučaju bi bil > vendar želeti, da ministrstvo upošteva potrebe izvoznih krogov, posebno kar se tiče vagonov, ko ima vsak dan seznam pulrebc vagonov od strani našib izvoznic r.o v po tom naših nakladalnih postaj, ker morajo iste naročati vagone. Prosimo za nujao pomoč, da izostanejo pritožbe radi nedostavit-ve vagonov, ker se v nasprotnem slučaja vladi ne bo treba Čuditi, da je izvozna bilanca pasivna. —g Velika mednarodna razstava (sejem) t Soluna se vrši od 1. do 15. oktobra t. 1. Vsi razatavljalci imajo popust na železnican za prevoz bLiga in potrebnega osobja. Blngo. namenjeno za razstavo, ne plača uvozne ca-aine, razen ako ostane po končani razstavi v Grčiji. Za viza se plača polovična taksa. —g Delavci, ki hočejo potovati ▼ Grčijo. da si tam najdejo zaposlen je, morajo prel potovanjem prositi dovoljenje grško ministrstvo inosiranih del v Atenah. Prošnjo j-.' vložiti pneko grškega generalnega konzuh: ta v Zagrebu ali neposredno na grško m j nistrstvo inpstranih del. V prošnji je uaw-sti vrsto zaposlitve, kojo se išče, dosedanjo zanimanje in čas, za koji se išče zaposlenj«-. —g Izvozniki jabolk in drugega sadja. Na zbornico za trgovino, obrt in industrijo je obrnilo več inozemskim intereseniov za naslove izvoznikov domačih jabolk, zato prosi zbornica vae, ki imajo jabolka za izvoz na razpolago, da ji sporočijo svoje naslove, kakor tudi približno mncžiuo razpoložljivega blaga. OPoleg jabolk se naj navedejo tudi druge vrste sadja, ako je na razpolago v množinah, ki bi prišle v poštev za izvoz.) —g Letni živinski sejem v Sarajevu s* vrši v dneh 21., 22. in 23. septembra. Vs€ podrobne informacije o s»ejmu daje mestni magistrat v Sarajevu. —g Prvi dan praškega vele*ejma. V nedeljo je bil otvorjen praški velesejem, ki je dosegel že prvi dan lepe uspehe. Poset je bil posebno popoldne dober. Največja atrakcija velesejma je velika montanisticna raz stava. Dopoldne je bila svečano ot vor jena tudi posebna brazilska razstava. Zelo obsež na francoska razstava Se ni povsem gotova —g Vrtnarska razstava ▼ Poznanju. Od 25. septembra do 8. oktobra se bo vršila i Poznanju na Poljskem velika vrtnarska razstava, za katero je dovolilo naše prometn ministrstvo 50odstotni popust na vseh železnicah. Vsa zadevna pojasnila daje g. R. Go-Iebiowski, Ljubljana, Stari trg 19, IL, tel 497. Originalne potrebščine za Opalograph. Preservdt in Fixnt in druge potrebščine. Originalne barve in mavrica za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 980 Selenburgova 6 20-r o U ODDDDnDDaaDDaaDDCT 252i Zobni atelje Herman Mm Prešernova ulica 5 je zopet odprt ED lUUDDCTJCOJDDDDDDDC Prostovoljna Javita dražba raznega pohištva ter oprave (konjske opreme), stroji itd. za mesno prekajevalnico se bo vršiia 2. in 3. septembra ob 9 dopoldne, Stari trg 19. 2502 Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Trg. pomočnik mlad, izurjen v mešani stroki — išče službo v špecerijski trgovini; naj raje v mestu. — Dopisi pod «Dobro izvežban 2475» na upravo «Slovcn= skega Naroda». aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Stare kovine vseh vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za» greb, M duličeva ul. 20 Blagajničarka izurjena v mešani trgo* vini želi premeniti dose* d an je mesto. — Dopisi pod «rBlagajničarka/2493» na upravo «Slov. Nar.». Enodružinsko hi si co novo ali staro kupim ta* koj v mestu ali na peri* feriji mesta, — Ponudbe pod «Enodruzinska hiša 2477» na upravo «Slov. Naroda». Mag. št. 19307/ref. 11. 2514 Razglas. Dimnikarska zadruga je mestnemu magistratu naznanila, da v mnogih hišah pri dimnikih vratic sploh ni, ali so poškodovana ali pa tako založena, da dimnikar do njih ne more. — Zato mestni magistrat vse hišne posestnike p oz i vije, da te nedostatke pri dimnikih v najkrajšem času odstranijo. Mestni gasilski urad bo pred pričetkom zime pregledal vse dimniške naprave v celem mestu ter vsakega hišnega gospodarja, v čegar hiši bi dimniki ne bili v redu, naznanil mestnemu magistratu v kaznovanje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 31. avgusta 1926. Enodružinska hiša velik vrt, travnik na pro* ruetnem kraju blizu že* lezniške postajo — radi družinskih razmer takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Štajersko/2493-». Cenj- damam in svojim odjemalcem sporočam, da so dospeli najnovejši vzorci za pre* oblikanje filcastih klo« bukov. — Novi filc*klo* buki po zelo nizkih ce* nah! — J. Stemberger* Res, Ljubljana, Dunaj* ska cesta 9. 2465 Krojaški pomočnik vojaščine prost, močan, išče stalno službo. — Po* nudbe pod «Kovacnica 2517» na upravo «Slov. Naroda». Majhno posestvo blizu Kranja radi selitve v inozemstvo takoj na* prodaj. — Ponudbe pod «'Posestvo/251S» na upra* vo «Slov. Naroda». Sokolski kroj za srednjo moško posta* vo naprodaj. — Ponudbe pod «Kroj/2516» na upra* vo «Slov. Naroda». Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in zajtrkom — oddam. — Naslov pove uprava fSlov. Naroda«. 2512 Brivski vajenec se sprejme takoj. Prednost imajo sinovi želez* ničarjev v bližini 2Sida= nega mosta. — Alojzij Stoj s. Zidani most. 2513 Oddam lokal za mizarsko obrt v bli* zini Ljubljane,-— Ponudb bc pod «cMizarsrvo/2515->; na upravo «Slov. «Nar.». Sprejme se plačilna natakarica tudi začetnica, ki bi la? h ko položila kavcijo 3000 dinarjev v gotovini. — Anton Maver, Ljubljana. Ahaci jeva cesta 5. 2522 Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cest3 13 in Gosposvetska c. 2 (dvorišče kavarne „Evropa") Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. 7S-T Privat, dstekt v. zavod Iv. TOPLIKAR Rimska cesta 9 " nadzoruje, opazuje, poizveduje v vseh zasebnih zadevah !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenia blaga kemično snaže^je in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC C:T Ljubljana. Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Oiince-Vic 46 Priporoča se 25 tU Parfumerija „STRM0U" Ljubljana, Pod Trančo 1 nliltiieii, ZAHVALA. Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga ozir. očeta, starega očeta, tasta in snica Ignaca Laha carinskega revizorja v pokoju izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sožalja. ki so nam v bridkih urah došli v tolažbo Posebno se še zahvaljujemo vsem dsrovalcem krasnh vencev in cvetja ter onim, ki so blagega po kojnika tolažili v n} govi bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, 1. septemb a 1926. Žalujoči ostali. 25.3 zasebnim in rednm dijakom srednjih Sol ^ Profe-sorji zasebne gimnazije «Hajciukovic» (ki se je pre. selila stalno v NjeguŠovo ul. št. 47). so zaključili letošnji tečaj <. odličnih uspehom iu pričeli z vpisovanjem novih učenco I jčenk) za vse predmete in vse razrede gimnazije. Predavanja ;a novi. tečaj se prične 20. septembra. Na tej šoli ob-rjoje ečaji, dnevni in večerni, in sicer: 1. Za privatne učenec (ske), ki nameravajo privatnim po. JUl izvršiti eden ali več razredov g'mnazijc in s tem nad«« icstiti izgubljena leta. 2. Za privatne učenec, ki so iz kakega razlaga ostali brc/ ole. pa jim je potrebna. — Zasebni učene«, ki co v državm . Ijivemu učencu uspeh zagotovljen. L'rcdba je poznano nsj> boljša. Šota deluje že več desetletij. Pogoji zelo ugodni. Vojal* in nižji uradniki plačaro samo polovico. — Za preskrb^c*-stanovanja (z ali brez hrane) za učenec z dežele (ki sami n. morejo preskrbeti), poskrbi uprava, in vodi skozi vso dobe nadzorstvo nad njimi. —' Vsa pojasnila daje in x'pis izvrši vsek den D. Popovič, Beograd Nieguöova ulica (pri siaviji) Tel. 16-63. L3raiui£i Josio Zunančič. —. Za «N a rodno tiskarno*.- Fraa Jezerielc — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.