Poštnina pla£*na ▼ co*o vini. leto lil iteo. 105. V UDMlnnl. v poneftiieh 7. mojo 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemli nedelje In praznike, — inserati do 80 petit a 2_ Din, do 100 vrst 250 Din, večji Inserati petit vrata 4.— Din, Popust po dogovora, In se ratni davek posebej. »Slovenski Narod < velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca Inozemstvo 420 — Din. Upravnišrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Laž ima kratke noge Glasilo radikalskega glavnega odbora postavlja dr, Korošca na laž, — Razmere v Južni Srbiji še daleč niso tako idealne, kakor jih je naslikal dr. Korošec. — Beograd, 7. maja. Glasilo radikalskega glavnega odbora »Oslobodjenje« prinaša pod naslovom; »Resnost g. Korošca« da'jši članek, iz katerega posnemamo: G. dr. Korošec je prepotoval vso Južno Srbijo in je v s^ji izjavi obelodanil vtise tega potovanji^Videl ie naravne lepote, posiušal godbo in opazoval v Skoplju večerni korzo mladih deklet m zaljubljenih študentov. Skratka: bil ie vzhičen nad stanjem v teh kraiih in na ves glas demantira vse nasprotne vesti o položaju v Južni Srbiji Bilo bi zares krasno, če bi bilo vse tako sijajno, kakor pravi g. Korošec. Mi bi mu odkrito in objektivno izrekli svoio zahvalo in izkazali spoštovanje ter se Dridružili mnenju o njegovih resnih upravnih sposobnostih. Toda med tem. kar je tako Icdo pripo-povedoval g. Korošec, in med dejanskim stanjem je razlika, ki jo moramo posebej podčrtati, četudi bo to povzročilo disharmonijo v režimski idili, ki ji g. Korošec tako udano služi. Na svojem potovanju je slišal g. Korošec tud' mnenje predstavnikov oblasti, ki ne ?pad v njegov resor. Predsedn uprav-neaa sodišča v Skoplju se je posebno pritoževal nad policijsko oblastio. pred katero meščani ne morejo najti nikake zaščite, ker sodišče tožb ne more rešiti zgol; zaradi tega, ker policija krafkomalo ne vrača spisov, četudi določa zakon točno odrejene rrke G. Korošec ie mirno šel Dreko te pritožbe, ki ie dovoli značilna za režim, ki vir.da v Skop!in in v vsej Južni Srbiji. Morda g. Korošec tega ne smatra za kr-šenie zakonov in morda misli, da ie popolnoma v redu. da državljani nimaio zaščite pred samovoljo policije. Težko ie presoditi tega Kristusovega svečenika, toda da zna hudo naslikati zo dobro, je iz niegove izjave še zelo dobro razvidno. Ali ie morda lep in dober režim, če na vseh straneh pokajo puške in če se razpisujejo nagrade na glave atentatorjev in morilcev? Če se težko ali nikoli ne najdejo zločinci, kako je potem mogoče govoriti o razmerah v teh pokrajinah s takim zadovoljstvom, kakor ie to storil g. Korošec? Naj nam g. Korošec oprosti, da ugotavljamo ne morda iz zlobe, marveč resnici na ljubo, da lahko da tako izjavo, kakor je podal g. Korošec, samo človek, ki se je naučil, da o najintimnejših in najobčutljivejših stvareh govori s hladnokrvnostjo, s katero se razpravljajo vsakdanje zadeve. O mrtvecu govori tako hladnokrvno samo grobar in o grehu oni spovednik, ki se je zlasti v katoliških spovednicah navadil na povorko grešnikov. ki ponižno Šepetajo svoje grehe pred božjim namestnikom na zemlji. Le s tako hladnokrvnostio je bil g. Korošec, oborožen z vsem duhovnim orožjem svoje po organizaciji in duševni re-zerviranosti sodobne cerkve, v stanju, da pripoveduje čudeže o stanju v pokrajini, o kateri bi ne mogel in ne smel tako govorit? niti najbolj optimističen Balkanec. G. Korošec je ali brezdušen c'nik ali pa sarkast. ki pozna našo občutljivost in se nam hoče rogati. Mi smo vajeni, da tudi v najtežjih trenutkih odkrito pogledamo resnici v oči. ne pa da se naslajamo na iluzijah, v katere ne verujemo. Zato nas tudi uradni optimizem ne more zavesti, da bi ploskali od zadovoljstva g. Korošca, o katerem smo bili doslej mnenja, da ie drugače sposoben mož. G. Korošec si domišlja, da lahko nas Balkance s stališča nekakega suoerevrop-ske*ga Evropca s takim zavijanjem resnice premami. Toda g. Korošec se ie temeljito zmotil. Čim bol je človek primitiven, tem bolj ljubi resnico. Vernost, s katero g. Korošec služi sedanjemu režimu, ie samo en dokaz več, kako malo svoje duše in ljubezni polaga v zadeve, ki se ne tičejo njegove ožje domovine, čije zaslužen sin je na škodo vseh nas ostalih. „Idealne" razmere v južni — Beograd, 7. maja. Notranje ministr* stvo je prejelo danes iz Ohrida poročilo, da je snoči prekoračila alba.i^ko mejo al* banska komitska tolpa, ki je nameravala iz* vršiti atentat na bivšega albanskega financ* nega ministra v Fan Nollijevem kabinetu, Ahmeda Daklija. ki živi leot emigrant na našem ozemlju. Obmejne oblasti so takoj podvzele protiukrepe in orožnikom se je posrečilo, da so atentatorje pravočasno pri* jeli. Atentatorji so bili izročeni sodišču, kjer jih danes zaslišujejo. Povodom izjalovljenega atentata sta da* nes dopoldne posetila notranjega ministra dr. Korošca poslanca dr. Kumanudi in dr. Sumenkovič ter zahtevala pojasnila o ukre* pih, ki jih namerava povzeti, da v bodoče prepreči možnost takih napadov. Politični krogi v zvezi s tem komentirajo znane iz* jave dr. Korošca o v svoji veliki pevski dvorani k prisrčnemu družabnemu večeru, da si pevci v medsebojnem i>kronera prijateljstvu obudijo spomine na prelepo pevsko turnejo in da čujejo poročila svojih prvih funkcijonarjev. tikajočih se minule turneje. Na ta intimni družabni večer, ki jo potekel v sijajnem prijateljskem razpoloženju članstva, so prihiteli poleg predsednika glavnega društva dr. Ravninarj.i -n ravn.i'elja Hubada s soprogo tudi zastopnik Pjevačkoga saveza preds. dr. Švigelj _ z:i orkestralno društvo tni člani zbora in celoten mešan pevski zbor s predsednikom S. Pecenkom. Predsednik zbora gosp. Pečenko je, pot.-m ko je pozdravil vse goste in zbor, referiral v daljšem govoru o poteku turneje, poročal o njenem moralnem in finančnem uspehu, se v toplih besedah zahvalil za neumoren trud predvsem ravnatelju gosn. Hubadu, kojemu je zbor priredil več minut trajajoče prisrčne ovacije, enako tudi gosp. ravnatelju K. Mah-koti, ki je prav za prav s svojo organizator-no zmožnostjo omogočil turnejo. Hvalo je izrekel tudi vsem solistom, ki so se na celi poti tako sijajno držali — pisarni glavnega društva, predvsem ge. Banove *vi, vsem poročevalcem in končno celemu zboru za njegovo izredno disciplino, požrtvovalnost in trud pred in med turnejo. Gosn. dr. Švigelj je pozdrvil zbor in njega vodjo v imenu in mu Čestital k lepemu uspehu. Gosp. ravnatelj Hubad se je zahvalil pevcem in pevkam za nadvse pridno posečanje pevskih vaj, za vzorno disciplino in jih bodril k novemu delu. Govorili so še gg. Prunk, Mahkota, Škerjanc, Peruzzi in Pe-lan. Gosp. Petrovčič je zapel nekaj baritonskih solospevov, gosp. Kovač nekaj opernih arij. Ljubeznjive gospodične odbornice pa so skrbele, da ni narod trpel žeje in lakote. — Veselo razpoloženje in neprisiljena živahnost tekom celega večera sta bila živa slika neskaljene harmonije zbora in velike ljubezni in spoštovanja, ki jo goji zbor do svojega očeta Hubada. — Res — bil je tep večer. Poincare o Alzaciji — Metz 7. maja. Na banketu žuipanov iz de-partementa Moselle, kjer so razni govorniki poudarjali neomajno pripadnost k Franciji, je omenil ministrski predsednik Poincarć navdušenje, s katerim so Alzačani in Loren-ci ob premirju sprejeli vest, da bodo zopet dobili francosko državljanstvo. Francija je takoj obljubila, da bo spoštovala njihove tradicije in običaje ter ohranila šolske in verske statute konkordatnega režima. Francija je svojo obljubo izpolnila, zaradi Česar zahteva, da je istočasno z ohranitvijo posebne zakonodaje in popolne lojalnosti napram Franciji zvezan obvezen pouk v narodnem jeziku. Francija je odločena, da ne bo dopustila, da bi ji kdorkoli odvzel le i>ed Alzacije-Lorene. Ravnotako ne bo nikdar dopustila, da bi postala Alzacija-Lorena nevtralna ali avtonomna država, čije slabotno in negotovo življenje bi gotovo privedlo do novih sporov. INCIDENT NA MEJI MED POLJSKO IN RUSIJO — Varšava, 7. maja. Včeraj je prišlo na poljsko*ruski meji pri Bolhinovu do spopa* da med poljsko in rusko obmejno stražo. Ruski obmejni stražniki so metali granate, pri čemer je bilo več oseb ubitih Poljska vlada je vložila pri ruskem poslaništvu pro* test in zahtevala takojšnjo preiskavo inci* denta. Borzna poročita LJUBJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0 — 22.9225, Berlin 13.58 — 13.61 (13.595), Bruselj 0 — 7.0315, Budempešta 0 — 9.928, Curih 1093 5 -1096.5 (1095), London 276.£6 — 277.76 (277.36), Newyork 56.71 — 56.91 (56.81), Pariz 222.64 — 224.64 (223.64), Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 298.25 — 300.25 (290.25). Efekti: Investicijsko 90.5 den.. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona 810 den., Kreditni zavod 157 — 175, Vevče 105 den., Kranjska ind. 330 den., Ruše 265 — 280, Stavbna 56 den.. Šešir 105 den. Lestni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vag. tramov po noti kupca, fco vag. nakl. post po 250. Eksekutivna prodaja: okrog 35 m8 hrastovih neobroblienih plohov, 50 — 100 mm (nekaj 27, 34 in 40 mm), od 2.5 m. naprej, od 25 cm širine naprej, zdravo blago, I. II., tolerirajo se zdrave manjše grče, fco vag. nakl. post. Zagorje po 500. Deželni pridelki; Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunaj 799.75, Berlin 13.595. Lon* don 277.36, London 299.80, Pariz 223.64, Newyork 56.81, Praga 168.45. Curih 10.95. — Efekti: Vojna škoda 439. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1325, Ehmaj 73.03, Ber> lin 124.15, Praga 15.38, Milan 27.33. Pariz 20.43. London 25.32625, Newyork 51855. Strmo 1 MM «SCoVFNSKI NAROD»'dne 7. maja 1927. Ste*. 105 Lfubllanshi porota Dan*« se j« pričelo poletno porotno zasedanje* — Prvi te je zagovarjal Oskar Kastelic ta radi hudodelstva uiaora. — LJublfum, 7. moja 1938. HUDODELSTVO UMORA. Danes se je prečilo poletno porotno zase* damje z razpravo proti Oskarju Kastelicu radi hudodelstva umora. Obtožnica je opisovala slučaj obtoženca, ki je bil rojen L 1902 v Ljubljani in je samski krojač v Ljubljani. Ko je bil Kastelic kot pripravnik finančne kontrole na Jeseni« cah do maja 1925. se je seznanil s par let mlajšo kuharico Mirni Kleinhausovo. Mirni je bila zdravo, čedno in dokaj pridno dekle, le s fanti je prerada ljubimkovala. Razvilo se je med obema lani o pustu ljubavno raz» merje, toda kakor trdi obtoženec, do ožjih stikov ni prišlo. Mirni, ki je tedaj služila pri inž. Zelenki, se je L 1925. preselila z gospodarjem v Ljubljano, potem je pa še parkrat službo premenjata. Tudi jo gospo« darji slikajo kot živahno, zdravo in zabav* no dekle. Obtoženec je Kleinhausovo obiskoval tu* di v Zagorju, kjer je bila zadnjič v službi. Ona je enkrat pravda sobarici Lojzki, da je njen fant ljubosumne narave in se ga boji, a neki drugi znanki, da bo šele tedaj «luSt# no», ko odide fant k vojakom in se ga tako iznebi. Dne 22 oktobra lani je Mimi zapu* stila službo, prav tedaj pa je njen fant ukra* del doma svojemu očetu, krojaškemu moj* stru Jožetu, iz zaklenjene omare 10.5000 di* narjev ter se odpeljal drugi dan z denar« jem v Zagorje. Obdolženec se je odtod s svojo ljubico odpeljal v Ljubljano t avto* mobilom. iz Ljubljane v Kranj, odtod pa v Zasip, iz Zasipa pa 27 oktobra lani zopet v Kranj. Obiskala sta njene starSe v Kra* nju, kateri so vedeli, da je obdolženec la* hkomišlfen in so zato zaljubljenca sprejeli dokaj hladno. Kastelic in njegova ljubica sta bila vsled tega precej potrta, brez slovesa sta odšla do Lukovice, kjer sta v Slaparjevi gostilni napisala vsak eno pismo. Ko sta se potem pripeljala z avtomobilom v Zagorje, sta v Kovačevi gostilni prenočila. Zjutraj okoli 530 je začul gostilničar iz podstrešne sobe, kjer je prenočeval obdolženec in njegova ljubica, dva strela. Skočil je k vratom, kjer je začul še tretji strel ter obdolženca, ki je stokal: «Miml, kaj si mi storila!» Obdolže* nec je imel še toliko moči, da je sam odprl ▼rata, potem se je pa zgrudil na stol, dočim je ležala na kanapeju Kleinhausova že mrt» va. Sodna komisija je dognala, da je imela Kleinhausova z eno kroglo prestreljeno gla* ▼o nad levim ušesom, z drugo pa pljuča in srce, dočim se je nesrečni obdolženec ustre« lil v desno sence, tako da je pri tem zgubil desno oko in mu je krogla na čelu nad le* vim očesom izstopila iz glave. Porotni razpravi je predsedoval podpred« sednik Keršič, a Kastelica je zagovarjal dr. Gruden, votirala sta svetnik Krali m sodnik Lederhas, zapisnikar ie bil avskultant Čer* ne, državno pravdništvo ie zastopal prvi drž. pravdnik dr. Ogoreutz. Obtoženi Oskar je srednjevelik, dokaj iibak mladenič, bledega, simpatičnega obra» ml, desno oko ima obvezano. Na vprašanja odgovarja s tihim, monotonim glasom. ZAGOVOR. Predsednik; — Ali se čutite krivega? Obtoženi; — Da. — Koliko otrok vas je bilo? — Osem. Bili smo v slabih gmotnih raz* merah, ostal sem doma in se učil krojaštva. — Ali ste bili vojak? — Da, v Beogradu pri kraljevi gardi, kjer me je v konjušnici udaril konj, priletel sem v zid in pozneje sem čutil večkrat bolečine v glavi. — Ali ste kdaj krokali? — Da, včasih, sicer sem pa iz Beograda prišel kmalu domov; z očetom sem se do* bro razumeL Leta 1924. ali 1925. sem šel k carini na Jesenice, kjer sem bil pol leta pri* pravnik. Tam sem spoznal svoje dekle. 2e tedaj sem čutil do nje simpatije. Ljubezen •e je razvila šele lani. Pri carini sem pre» koračil dopust in zato sem bil odpuščen ter sem odšel k staršem. V Ljubljani sva se a Mimi večkrat sestala, ona je služila v ki* nu INRT.< — na obeh straneh parterja postaviti stole. Na krst izvirne drame štajerskesra rojaka so prispeli tudi gostje iz Maribora. Celja in od drugod. Tako je bilo poslopje, kakor ulj. preden roji: novsod napetost, razigranost in radostno vrtanje. Občinstvo je sprejelo vsako dejanje z navdušenjem in gromkim, brezkončnim ploskanjem, po tretjem, odrski najpestrejšem in najmočnejšem dejanju pa je prirejalo g. Le-varjn kot dovršenemu, silnemu Hermanu ter tovarišem prisrčno ovacije ter priklicalo tudi avtorja opetovano pred zastor. G. Novačan je prejel mno£o cvetja, predvsem pa do kaze, da |e s svojim shakespearski zasnovanim delom izvojeval popolno «mago. Krasna inscenacija, nove dekoracije in nova oprema, vseskoz gladka nredstava. 7a kar gre vse priznanje g. režiserju prof O Sestu in g. slikarju Tv. Vavpoticu, izrazno bogata, stilski uglasbena godba g. Slavka Ostrea. odlične kreacije gg. Levarja, Cesarja. Rogoza. Skrbinška. žive. efek'ne ljudske aefe-ne. vse to ie globoko zajeti, dogodkov silno bogati drami s celo vrsto močnih značajev in strašnih konfliktov prineslo izreden uspeh »Herman Celjski* je prava odrska igra. ki ima v sebi vse pogoje trajnega življenja ter postane nedvomno popularna; igrala se bo po vseh naših večjih odrih, a dosezala po tujih gledališčih, ki imajo več protagonistov kakor naše, še popolnejšo obliko in še globlji izraz v igralcih in zunanji uprizoritvi. Rim, Jeruzalem in Nemštvo Habsburža-nov 80 zavezniki, ki razkoljejo silni celjski hrast in ga uničijo v najkrasneiŠi lepoti in moči. NovaČan je podal mogočno dramo, v kateri divjajo vse najsilnejše strasti: maščevalnost, častihlepje, ljubezen, 'akomnost, verski in plemenski fanatizem, vse v plapola-jočih zubljih. Zajemajoč iz zgodovinskih virov, je ustvaril iznova osebe iz svoje notranjosti ter je ožaril in izoblikoval v njih »večno Človeške« beštije in živalice, ki vzbujajo grozo, gnus in sočutje, tfovačanu se je docela posrečilo, podati i« silne dobe dramatsko borbo samih silnih osebnosti, nadčloveških skoraj v svojih ciljih in sredstvih. Tako je odhajal sinoči blizu polnoči pač vsakdo pod vtiskom, da ie prisostvoval izvirni umetnini, ki je na veliko Čast naši literaturi. Podrobnejšo oceno napišem čim prej mogoče. Fr. G. Premijeri Pacclnljev« oper« »Dekle z zla-tata zapada«. Po daljšem premoru le v naši operi zopet premijera Puccinijevega dela. Avtor sam pozna te a ter »ko tehniko tako dovršeno, da postavlja na oder zrela dela, polna življenja ta uspeha. Dejanfe t« za nas nove Pucciai- jeve opere se vri j v KaiiioraUi. »Dekle s sla« teta zapada« ]e drama ljubezni in moralnega prenavljanja t mračnim ki graadijoznun ozad« jem divjih dal m divje prirode* Je epizoda iz originalne prirode cele ameriške zgodovine. Za naš oder }e delo naitudiral ki zrežiral operni ravnatelj g. Mirko Polič. Premijera se vrši za premijertki abonma v sredo 9» t m. Koncert na korist Žrtvam bolgarskega potresa« pri katerem sodelujejo operni solisti, operni orkester in pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada, se vrši definitivno v četrtek in ne, kakor le bilo javljeno.v sredo. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v. Maficni knjigarni. Prireditelj koncerta je kradevni odbor Rdečega križa v LjubSjaai. Repriza Golouhove »Krize«. Delavski oder »Svobode« v Ljubljani ponovi v soboto zvečer ob 20. uri v dramskem gledališču Golouhovo »Krizo«. Njegov prvi nastop je uspel nepričakovano. Ker se je javilo še precej interesentov iz občinstva, ki premijere niso mogLi posetiti, Je gledališka uprava na prošnjo Delavskega odra ponovno dala na razpolago dramsko poslopje. Pri igri sodeluje nad 80 ljudi, po večini delavci in delavke tz ljubljanskih tovarn. Ker Je pre- cej vstopnic že razprodanih, opozarjamo p. b. občinstvo, da si jih nemudoma preskrbi v pred-prodaji pri Prosvetnem Odseku Dekrvske zbornice. Gradišče 2. Cene ljudske. Koncert na korist žrtvam potresa na Bolgarskem. V sredo, dat 9. t. m. se vrli v Unionski dvorani koncert na korist žrtvam potresa na Bolgarskem. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani spored pa Izvajajo operni solisti, operftl orkester in pa pevski zbor Olasbene Matice ljubljanske. Operni solisti z a pojejo več samospevov s spremrjevaojem klavirja, operni orkester igra tri simfonične skladbe, medtem 2 bolgarska plesa, pevski zbor Olasbene Matice pa del svojega programa s čehoslovaške turneje. Koncert bo izredno zanimiv ne slede na dobrodelni namen, ki ga ima ta cela akcija. Obisk nai-fcopleje priporočamo, vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. Prva repriza Novačanove drame »Herman Celjski«, ki je dosegla pri premijeri v nedeljo zvečer izredno velik uspeh, se bo vršila v torek, dne 8. t. m., in sicer za abonente reda B. Zasedba kakor pri premijerL Pripominjamo, da igra Arona Salobirja g. Kralj in ne, kakor Je bilo pomotoma na plakatu, g. Košič. Pisane zgodbe iz naših krajev Strašen roparski umor. — Krvava občinska seja. — Nemška igralka nad Novim Sadom. — Nenavaden samomor starke. — Roman mlade služkinje. —- Nekavalirski ljubimec. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da so našli pred tednom mrtva v stanovanju Svetozara Kraljića in njegovo ženo. Soseda je dolgo zaman trkala na vrata, zakonca Kraljić se nista oglasila. Soseda je poklicala moža in druge va-ščane, ki so s silo odprli hišo in našli v sobi zakonca Kraljic mrtva v mlaki krvi. Ugotovili so, da sta postala žrtvi strašnega roparskega umora. Policija je uvedla strogo preiskavo in umora je bil osumljen neki M. Jovanović. Vendar policija ni mogla dokazati, da je baš on morilec in ga je zato izpustila iz zapora. Zasliševali so ga pa še nadalje. Včeraj so našli umora osumljenega Jo-vanovića obešenega v njegovi sobi. Ko je prišel občinski sluga, da bi ga povabil na sodnijo na zopetno zaslišanje, mu Jovanović ni odprl sobe kakor običajno. Sluga je s silo odprl vrata in zagledal osumljenca visečega ob oknu. Bil je že mrtev. Kraj obešenca je ležalo pismo, v katerem samomorilec trdi, da ni izvršil strašnega umora, da pa ne more več prenašati neprestanega zasliševanja, ker ima bolne živce in gre zato raje v smrt. ★ Iz Subotice poročajo, da ie prišlo pri predvčerajšnji občinski seji v Molu do krvavega pretepa, v katerem so bili težko ranjeni štirje občinski odborniki. Ob 9. uri je najstarejši občinski svetnik otvoril sejo in je poročal, da veliki župan ni dovolil ponovne volitve občin-kih nastavljencev. Tedaj se je dvignil madžarski zastopnik Peter Vida in je zahteval, da se odlok prečita tudi v madžarskem jeziku, ker večina občinskega sveta ne razume državnega jezika. Zaradi tega so se močno razburili radikalski občinski svetniki in večina navzočega občinstva. Razburjenje se je še povečalo, ko so samostojni demokrati Vuletič in Slavnović ter madžarski zastopnik Merdjev v svojih govorih poudarjali, da je dovoljeno pri občinskih sejah uporabljati tudi jezik kake narodne manjšine. Med temi govori so poslušalci sejo neprestano motili z raznimi medklici. Najstarejši zastopnik je nato odre^ kratek odmor. Med tem so kmetje Upadli občinske svetnike Vida, Vuletića, Slavnovića in Nedjeva. Očitali so jim. da se potegujejo za madžarski jezik. Napadeni občinski očetje so bili težko poškodovani, zlasti Vida in Ner-djev imata težke poškodbe na glavi. Ko ie prišla policija, so napadalci že pobegnili. Ranjence so takoj odpeljali v bolnico v Senti, kjer so jim nudili prvo pomoč. Srezki poglavar v Senti je odredil strogo preiskavo in aretacijo napadalcev. Kakor je znano, je nemška igralka Antonija Strassmannova, članica igralske skupine P. VVegenerja, tudi strastna letalka. Po je dospela pred dnevi v Novi Sad in je zagledala letalo nad mestom, je takoj izrazila željo, da bi rada letala nad mestom. V soboto je mlada igralka izrabila priliko in sedla v vojaško letalo ter se dvignila v zračne višine. Ko so jo novinarji vprašali o vtisih, je izjavila, da je bil to najlepši dan njenega sedem-tedenskega potovanja. Moja želja po letanju, je nadaljevala igralka, se ie končno uresničila. Spoznala sem tudi ob tej priliki prave športnike, kakor so letalski oficirji. Letalski častniki.so mi razkazali letališče. Bila sem presrečna, ko sem stopila v letalo tipa Branden-burg s poročnikom Kvedrom. Pogled na mesto je bil očarljiv. Šele iz letala se vidi lepo, kako se Dunav vije okoli trdnjave Petrova radin. Zdelo se mi je, da letim uro dolgo rtad mestom, v resnici smo pa bili v zraku le 15 minut. Vesela sem bila. da se mi je po tolikih tednih nudila prilika leteti po zraku. Rada bi ostala v Novem Sadu, da bi se izurila v pilotiranju brandenburških letal. Letalski poročnik me je tudi pustil h krmilu. Z njim bi letela tudi v Ameriko, tako dobro obvlada letalo. Zračne krivulje se sploh ne občuti. Tudi pristala sva zelo lepo. Igralka si je ogledala vežbe v letalu in padanje v padobranu. Na grob ponesrečenega letalca Petroviča je položila šopek svežega cvetja. Ko so jo novinarji vprašali, od kedai se zanima za letalstvo, je odgovorila, da že tri leta. Strassmannova je tretja izprašana pilotka v Nemčiji. Kot kolesarka je dosegla rekordni čas v 20 km cestnem dirkanju, vozi tudi avto in ima že več hitrostnih nagrad. Zelo rada leti tu- di v balonu. V avgustu pojde z Wege-nerjem v Amsterdam. Tam bo podnevi letala, zvečer pa igrala. VVegener ji je že v Beogradu prepovedal letanje, ker se boji za njo. Že v Zagrebu je hotela na letališče, pa ji je zabranil. V Novem Sadu je pa bila neposlušna in odšla je na letališče in v letalu nad Novi Sad brez njegovega dovoljenja. Iz Subotice poročajo o nenavadnem samomoru 90-letne starke, vdove Mite Aradski v Bašninovi. Starka se je v samomorilnem namenu polila s petrolejem in se zažgala. Kot živa baklja je tekala nekaj časa sem in tja. Prihitel je Ludvik Big in jo polil z vodo. nesrečna starka je pa bila že vsa opečena. Obleka ji je popolnoma zgorela in meso ji je padalo od kosti. Samomorilko so odpeljali v bolnico, med potjo je pa v strašnih bolečinah izdihnila. Starka je živela popolnoma sama in je sosedom večkrat omenila, da je sita življenja in se bo usmrtila. Starka je bila v vasi priljubljena in je njena nenavadna smrt vzbudila splošno sočutje. ★ Pomanjkanje in beda spravita marsikoga na kriva pota, v roke kriminalistov in v ječo. Tudi želja po bogastvu in eleganci polnijo ječe. Taka žrtev lepih toalet, svilenih nogavic in pudra je te dni sedela na zatožni klopi pred sodniki v Sarajevu. Mlada in lepa Katica Knežević je hotela biti na vsak način oblečena kakor se spodobi. Pred 5 leti je zapustila rodno vas in se je nekaj časa preživljala s petjem in igranjem na tamburico po sarajevskih nočnih lokalih. Ko se je tega življenja naveličala, je vstopila v službo kot služkinja. Bila je v službi pri neki gdč. Najman. Nekega dne. ko ni bilo gospodinje doma, je služkinja izmaknila iz omare 5500 Din. Naslednji dan je ukradla iz nočne omarice še zlatnine in dragocenosti za 6000 Din. Gospodinja ie končno tatvino odkrila in policija je lepo Katico aretirala. Na zatožni klopi je Katica milo jokala in javkala. Ko io je državni pravdnik vprašal, kaj jo je zapeljalo k tatvini, čeprav je imela lepo plačo, je odgovorila, da sama ne ve, kako je postala tatica. Gladna in žejna ni bila, toda zahotelo se ji je lepih toalet, svilenih nogavic in nakita. Hotela sem biti po godu svojemu ljubčku, je končala mlada tatica, ki je bila tudi zelo sladko-snedna in si je z upradenim denarjem kupovala kolače in čokolado. Katica je bila obsojena na 2 leti ječe. Prokleta svila! je vzdihnila Katica, ko k> Je pograbil stražnik in jo odvedel v zapor. Vaški fant Meho Akmadžić v Cazinu se je zaljubil v lepo devojko Hasibo Murič, ki je živela sama s svojimi starši in je bila precej bogata. Tudi ona ga je rada videla in je prejemala od njega razne darove. Slednjič io je vprašal, kedai hoče postati njegova žena, ker je že dovolj čakal. Hasiba se je pa bala staršev, ki niso pustili, da bi Meho postal njen mož. Meho je zato sklenil odvesti svojo ljubico s silo. Nekega dne se je skril za vrbo blizu vodnjaka, kamor je Hasiba hodila vedno po vodo. Hasiba je prišla, toda spremljala jo je njena sestrična Zeina. Meho je skočil izza vrbe in pograbil Hasibo, sestrični je pa rekel, naj gre sama domov, ker bo odvedel Hasibo na dom in jo vzel za ženo. Hasiba se je začela upirati, Meho jo je pa vrgel čez plot in jo vlekel za lase, ko se je vrgla na zemljo in mu ni hotela slediti na dom. Sestrična je prihitela Hasibi na pomoč, toda Meho jo je sunil z nožem v obraz in ji še zagrozil s samokresom. Na klice na pomoč je priletel slednjič sosed, ki je s kolom pregnal nasilnega fanta in ga naznanil orožnikom. Za to nekavalirsko početje je bil Meho obsojen na 3 mesece ječe. etezmea KOLEDAR. Danes; Ponedeljek. 7. maia 1028: katoličani: Stanislav; pravoslavni: 25 aprila Og* njana. Jutri: Torek, 8. maja 1928; katoličani: Prikazen Sv. M.; pravoslavni: 25 aprilu^ Budislav. DANA9NJE PRIREDITVE. Drama: «Roka pravice*. A. Kinć Matica: «NoČ ljubavi*. Kino Ideal: «Grad strahov*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar, čič, Karlovska ceata. Stev 105 «SCOV!BNSKT NXROD. 8ne 7. maja 1927. ocr*d S« Dnevne vesti. — Kraljev prihod na Bled. Ker je vreme hladno in deževno, se bo prihod kralja Aleksandra na Bled najbrž nekoliko zakasnit _ Odlikovanje. Odlikovani so: z redom Sv. Save IV. stopnje inspektor trgovinskega ministrstva dr. Ciril Žižek, ravnatelj državne trgovske šole v Ljubljani Josip Gogala, profesorja Srednje tehnične sole v Ljubljani Pavel Kril in Stane Pre-roelč, z redom Sv. Save V. stopnje pa strokovni učitelj Srednje tehnične sole v LJubljani Josip Beran. — General ffadžlč ne odstopi. Vojni minister general Hadžič ie izjavil, da so vse vesti o njegovem odstopu izmišljene. Res ie samo to, da odide poleti za 10 do 15 dni v kako kopališče na odmor. O tem, da bi sestavil generalsko vlado in pomiril razburjene duhove v radikalski stranki, ne more biti govora — Novi inspektor poštne direkcije v Ljubljani. Za inšpektorja poštne- direkcije v Ljubljani je imenovan višji kontrolor poštnega ministrstva Dušan Gjorgjevič. — Znižanje takse za novinarske pogovore. Poštni minister ie dovolil, da se znižajo takse za novinarske telefonske pogovore od 50 na 40%. Ta odTedba stopi v veljavo 15 maja. — Iz našega državljanstva sta izstopila dr. Edvard LuŠin, bančni uradnik na Dunaju, rodom iz Ljubljane in Franc Petek inženjer v Merami, pristojen v Spod. Se-čev, srez Šmarje. — Iz carinske službe. Na lastno prošnjo je odpuščen iz državne službe carinski posrednik pri carinarnici v Ljubljani Josip Zidarič. — Pritožba iz avtomobilskih krogov. Iz avtomobilskih krogov smo prejeli sledečo pritožbo: Gorenjska cesta, pred vojno in tudi še prva leta po vojni naša najlepša piometna cesta, naš ponos, je letos v naravnost brezupnem stanju. Vsa je razruva-na, grapasta, posejana z luknjami in lužami in blata je kar na debelo. Za cesto se nihče ne zmeni. Gramoz je sicer navožen, toda nikogar ni, ki bi ga nasul in zasul ž njim gTape in jarke. Najslabša je cesta med Št Vidom in Kranjem, kler je vožnja skoraj nemogoča. Človeka na vožnji tako pretresa in meče kakor bi se vozil po najslabši cesti doli v Banatu, kjer so priznano najslabše ceste v naši državi. Avtomobilisti plačujemo okoli 1500 Din oblastnega davka samo za popravo in vzdrževanje cest, toda dosedaj oblastni odbor še ni pokazal niti trohice volje, niti kakeca dejanja in ceste so letos odkaT so prešle na oblastno samoupravo, še slabše nego so bile poprej. Ganite se, oblastni očetje in poskrbite, da naše ceste ne bodo propadale. — Iz diplomatske službe. Tajnik našega poslaništva v Pragi Milan Stankovič je odpoklican v zunanje ministrstvo. — Jugoslovensko odlikovanje mesta Trenčfna. V soboto se je odpeljal iz Prage v Trenčin na Slovaškem naš poslanik Branko Lazarevič v spremstvu rektorja beograjske univerze Pavla Popoviča, škofa Gorazda Paulika, generalnega inšpektorja ju-goslovenskih vojaških grobov na Češkoslovaškem Cvrčanina, njegovega namestnika Perkota, konzula Dajičiča. zastopnika vojaškega atašeja kapitana Konjarja in dveh tiskovnih atašejev. Včeraj je poslanik La-zarevič izročil občini mesta Trenčin visoko odlikovanje, s katerim je odlikoval mesto kralj Aleksander. Obenem Je izročil občini v varstvo grobnico z zemskimi ostanki ju-goslovenskih vojakov. Češkoslovaško vlado je zastopal prometni minister dr. Gažik. — Američani v Jugoslaviji. Parobrodna družba CunaTd Line priredi v maju skupni izlet v Jugoslavijo. Veliki parnik »Berega-ria* odpluje 16. t. m. iz Newyorka. Izletnike bo spremljal CunaTdov zastopnik, naš izseljenec V-ikovič, ki bo skrbel za vožnjo po morju in po železnicah v Jugoslaviji. — Češkoslovaški cariniki v Beogradu. V soboto zvečer je prispelo v Beograd 52 Češkoslovaških carinikov. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu naših carinikov generalni direktor dr. Šmid. Včeraj so si ogledali zanimivosti naše prestolice. danes so se pa odpeljali v Skoplje. Češkoslovaški cariniki posetijo vsa večja mesta naše države. Baje je nastala z razdelitvijo denarja, ki so ga zbrali naši cariniki, da prirede češkoslovaškim kolegom čim prisrčnejši sprejem, umazana afera, o kateri pa ne bomo poročali, ker Je to stvar carinikov samih. — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v LJubljani priredi letos na 17. maja veliko romanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne, vseh invalidov, vseh sorodnikov padlih vojakov v prelepo Savinjsko dolino v Petrovce pri Celju. V Petrovčah se na ta dan vrši žalna slavnost za vse padle vojake lavantijske škofje, maša zadušnica, pridiga č. g. vojnega ku-rata Bonača, govori raznih govornikov, med drugimi predsednika Z. S. V. g. majorja Colariča. veliko pokoininsko zborovanje ter občni zbor zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Svlra rudarska ?iodba iz Velenja.. Kn. Škof. ordinarijat v Mariboru je to slavnost dovolil Že 29. febr. 1928, ministrstvo železnic pa je dovililo polovično vožnjo do Pefrrovč in nazaj Že 2. marca. Vsi udeleženci kupijo tam, kjeT stopijo na vlak cel listek, ga dajo žigosat z mokrim žigom ter listka v Petrovčah ne sme'o oddati, temveč velja ta listek za brezplačno vožnjo nazaj. V Petrovčah pa lobiio potrdilo, da so se slavnosti res udeležili Pravico do polovične vožnje imajo vsi brez razlike spola, kateri se bodo slavnosti dne 17. maja v prelepi Saviniskl dolini v Petrovčah udeleželi. Dunav in Drava naraščata« Iz Osijeka poročajo, da Drava neprestano narašča. Ker že več dni dežuje, se le bati katastrofalne poplave. Tudi iz Noskovca in SopiJa poročajo, da preti nevarnost velike poplave. V soboto popoldne se ie vršila v hldrotehničnem oddelku v Osijeku konfe- renca o ukrepih za slučaj poplave, ker je tudi Dunav zelo narastel. Vse je odvisno od vremena Če bo še nekaj dni deževalo, Je katostrofa neizogibna. — Poroka. V soboto se je poročil na Brezjah naš urednik g. Otma? F r 11 s c h z gdč. Drago Hafnerjevo. Mladoporočencema obilo sreče! _ Reorganizacija poštne službe. Poštna direkcija za Slovenijo je predložila ministrstvu pošte, naj uvede v Ljubljani m po možnosti tudi v drugih večjih krajih Slovenije izpraznjevanje poStnih nabiralnikov s konji oziroma z avtomobili. Sedaj izpraznjujejo nabiralnike pešci, kar Je zelo zamudno in nepraktično v modernem poštnem prometu Poštna direkcija je dobila na račun reparacij en postni avto. s katerim je pobirala za poskušnjo pošiljke po nabiralnikih. Ta se je pa pokvaril in ni več uporaben. Želeti bi bilo, da ministrstvo pošte ugodi pametnemu in praktičnemu predlogu naše poštne direkcije. — Glavna skupščina Centrale industrijskih korporacij. Prva letošnja glavna skupščina Centrale industrijskih korporadj se bo vršila 9. in 10. tm. v Beogradu. Na dnevnem redu je vprašanje državnih dobav in zakona o državnem računovodstvu, financiranje oblastnih samouprav, odprava davka na poslovni promet in vprašan ie usluž-benskega davka. — Mesto venea na krsto svojemu stricu g. F. Fabiani je daroval gosp. Karlo Fabiani, ravnatelj Jugobanke 100 Din Podpornemu društvu slepih Ljubljana. NajiskrenejSa hvala. — Vreme. Izletnikom in turistom je deževno vreme včeraj temelj to pokvarilo veselje. To se je poznalo rud! v mestu, kajti" vse kavarne, kinematograf i In tudi gledališče je bilo dobro obiskano. Poroči je nehalo deževati in tudi danes dopoldne le bilo vedro, toda lepega vremena še ii pričakovati. Barometer Je zopet neko'lko padel. Danes zjntraj Je kazal 756 .n.n. Temperatura je znašala 11 stopinj. Včeraj je deževalo povsod v državi, samo v Dubrovniku je bilo oblačno. Temperatura je povsod znatno padla. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu m Dubrovnika In sicer 19 stopinj. V Beogradu in Skoplfu je bilo 16. v Sarajevu 13, v Mariboru in Zagrebu 8, v LJubljani 7 stopinj. Nastopilo je torej za ta Čas zelo hladno rreittč in morda nam bo dež vsaj v drugi polivlci maja prizanese!. — Dve nezgodi. V ljubljansko bolnico so prepeljali 121etnega Tvana Tavželja po- sestnikovega sina, ki si ie pri sbmoreznici poškodoval desno roko Anton Jenko, 45-letnj Žagar iz Zgornje Kokre, ie v soboto žagal na cirkularki, pri delu .pa je zašel z levo roko pod Žago. Dobil ie precej težke poškodbe In so ga morali prepeljati v bolnico. — Kiti najmanjše motenje prebave se ne sme zanemariti! Malo ne razpoloženje od danes lahko ie jutri postane huda bolezen. To je razlog, zaradi katerega morate vzeli eno malo žlico praška MAGNA na pol kozarca vode, čim občutite nerazpoloženje v želodcu. Prašek MAGNA blaži nežne membrane želodca, odstranjuje kolcanje in napihavanje ter učinkuje tako, da želodec in čreva funkcionirajo v popolnem redu. Dobiva «e v vseh lekarnah in drogerijah. 1 omot « točnim navodilom 4 Din. Po pošti pa se naroča na naslov: Laboratorij Alga, Sušak. Za dva omota priložite pismu 10 Din v znamkah. 374-n Iz Ljubljane — Novo kopaliSče v Ljubljani. Avtor načrta novega kopališča v Ljubljani g. VojnoviČ nam sporoča dodatno k članku, ki smo ga priobčili v soboto, sledeče: Kakor je v mojem projektu omenjeno, je spodnja voda takoj pri naši turbinski napravi za 3.40 m nitja. Vsled tega Je zgraditev bazena mogoča do 3.40 m globočine in se pri tej globočini da bazen izprazniti naravnim potom po kratkem odvodnem kanalu v spodnji del vode. To smatram važno v slučaju nezgode, popravila bazena itd. in tudi niso potrebne nobene mehanične naprave za izpraznitev bazena. Ureditev zarvomic pri bazenu omogoča, da teče vsa vodna množina skozi bazen ali samo del iste, torej mogoča Je poljubna manipulacija z vodo —lj K usposobljenostnim izpitom, ki so se vršili v času od 27. aprila do 5. maja na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja, se je prijavilo 17 kandidatov in 47 kandida-tinj. Usposobljeni eo bili: I. a) za laščino: s. Pavla Dovč, s. Frančiška Fras, Ana Sim-čič in Marija Zidar; b) za srbohrvaščino na meščanskih šolah: s. Justina Koncilja. II. Za osnovne šole: Stanko Andolšek, Avgust Bin-der, Karel Christof, Franc Gruden, Mirko Ko-kolj, Ivan Kopriva, Franc Lunaček, Josip No-vacan, Celestin Perkavac, Josip Pirnat, Tomo Podnar, Milan Ražem, Anton Robič, Filip Slokan, Stane Šuler, Ivan Zupan In Martin Železnik. — Ljudmil AndolSek, Marija An-žič, Valerija Bašca, Josipina Cetin, Cirila Erjavec, Marija Ferenčak, Marija Gale, Stana Gerlovič, Terezija Glasener, Marija Gorišek, Angela Gospodaric, Gizela Gregorič, Marija Jerin, Julijana Kadunc, Franja K oka 1 j, Olga Koželj (z odliko), Emilija Kristan, Vida Kuhar, Ana Lavrenčič, Jelica Leban (z odliko), Ana Markelj, Matilda Martinčič, Florijana Mokorel, Marija Ozwald (z odliko), Pavla Perpar (z odliko), Kristina Petek (z odliko), Roza Petelin, Marija Polak, Marjeta Poznik, Antonija Preveč, Antonija Pungartnik, Cecilija Rape - Jelene, Antonija S*dej, Ljudmila Sila, Marija Šuštar, Julijana Sušteršič (z odliko), Marija Trtnik, Marija Umnik, Marija Urbančič, Marija VerovŠek (z odliko), Elizabeta Vračko in Ferdinanda Završnik. —lj Posel francoskih profesorjev. Tekom prihodnjega tedna se bodo mudili v naši sredi profesorji francoskih univerz iz Lilla in Strasbourga. Dne 10. maja bo predaval gosp. Guerlin du Guer, profesor na filozofski fakulteti lillske univerze, 6 razmerah v indu- strijskih'krajih na severu Francije, s kkiop-ličnimi slikami. 11. in 12. maja bo imel gosp. Robert Redslob, profesor mednarodnega prava na univerzi v Strasbourgu sledeča tri predavanja: 1.) Francoska revolucija in mednarodno pravo. 2.) Društvo narodov. 3.) Alza-cija (s skiopticnimi slikami). Cas in kraj teh predavanj objavimo pozneje. —lj Dar Akademiji in Galeriji. Ljubljanski trgovec, ki ne želi biti imenovan, je nakazal fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo znesek 10.000 Din in se tem postal »Zidare slovenskih prosvetnih zavodov. Nesebičnemu podporniku iskrena zahvala. —I| Brutalen napad. V gostilni pri Lo-zarju na Sv. Jakoba trgu je v soboto ponoči popivala večja družba delavcev, rr.cd njimi tudi brezposelni peCn- Anton Ćokan. Okoli 1 zjutraj so vsi zapustili gostilno. Pred gostilno je prišlo med delavci do prepira in kar nenadoma so vsi navalili na Co-kana. Reveža so podrli na *Ia r. .traho-vite obdelali. To pa jim še nI bilo dovolj Eden je pristopil k ntem. in ga z nožem sunil v hrbet. Napadalci so rato zbežali in pustili nesrečno žrts? samo. Cokana je našel službujoči stratiik v mlaki krvi in le obvestil rešilno p^sta.o. Ran enca so r.tpeljali v Nmnico ^oiclia ji včeraj in danes polovila vse, ki so sodci-Tvali pri pictepu. Aretiranih je bilo II oseb. zanimivo je, da so med njimi štirje bratje. Kdo je Čokana sunil z nožem, dosedaj še nI bilo mogoče ugotoviti. —lj Vlomilci na delu. Na dolenjskem kolodvoru je bil včeraj v Jutranjih urah izvršen drzen vlom. Na stranskem tiru dolenjskega kolodvora je stal vagon, ki je bil pripravljen za odhod. K vagonu se Je splazil neznan zlikovec, odtrgal plombo in odnesel balo usnja, težko 16 kg. Usnje Je bilo vredno 2000 Din. Iz Celja —c Zapadli obrok občinskih davščin. Mestni magistrat javlja, da je zapadel 1. aprila t. 1. drugi obrok občinskih davščin. Zapadle zneske je poravnati pri mestni blagajni najkasneje do 15 maja. —c Močno deževje zadnjih dni je povzročilo, da so vode okrog Celja močno narastle in ponekod tudi izstopile. Posebno manjši potoki so poplavili celjsko okolico okrog Ostrožnega, Babnega in drugod. Če bi ne bilo deževje v presledkih prenehavalo, bi bila velika povodenj neizogibna. Izredni občni zbor profesorskega društva, sekcija Ljubljana Včeraj se je vršil v ljubljanski realki izredni občni zbor ljubljanske sekcije društva srednješolskih profesorjev Predsednik sekcije, prof. Fr. J e r a n je pozdravil delegate in omenil, da je na dnevnem redu novi finančni zakon in gmotni položaj profesorjev. Novi finančni zakon je posebno letos hudo prizadel profesorski stan: vzel mu je tedensko dve naduri in mu dal vrhu tega še dve, o«iroma štiri ure učne obveznosti več. Sek-cijski odbor je na svoji zadnji seji izrekel svoj protest proti temu in tozadevno sklical izredni občni zbor, da se eujejo primerni nasveti in sklepi in da se primerno reagira na ta udarec. Predsednik ie prečital pet dopisov: iz Celja, iz Ptuja (število plačanih nadur se je zmanjšalo skoraj za polovico; nemoralno po-čenjanje, da se vtihotapljajo v finančni zakon določbe, ki ne spadajo vani), iz Sarajeva (zahteva, da se skliče izredni kongres društva v Beograd 20. maja z dnevnim redom: načrt srednješolskega zakona), iz Murske Sobote in iz Novega mesta. Prof. M a s t n a k (Celie) je iziavil, da vlada splošen vtis, da društvena elavna uprava ni storila svoje dolžnosti. Na ponovne dopise in urgence niti ne odgovarja. Morala je vedeti za amandmane h finančnemu zakonu in bi jih bila morala preprečiti. Prof. Vladimir Lapajne (Beograd) odgovarja kot član glavne uprave in pravi, da se na sejah nikoli ni razpravljalo o povečani učni obveznosti. Zakon je šel skozi finančni odbor, v katerem so tudi profesorji, ki ga pa niso spremenili. V kreditu za nadure so vračunani tudi prejemki honorarnih in kon-traktualnih nastavnikov v Srbiji katerih je telo mnogo. Zato je bilo lani treba naknadnega kredita 16 milijonov Din za to postavko »nadure«. Ker finančni minister letos ni hotel ponovno dati tako visok'h naknadnih fcreditov,je dal potom zakona zmanjšati učno obveznost. Ni bilo pa v fin. zakonu rečeno, da se imajo urniki in oredmetniki izpre-meniti in razen v mariborski oblasti se to v vsej državi ni nikjer zgodilo. Prof. Jos. Schweiger (Ljubljana) se čudi, kako je to, da glavna uprava ni pazila, kaj pride v fin. zkon. Srednješolski profesor dobiva leto za letom verie obveznosti, a v zvezi s tem vedno manjše preiemke. Prof. Zelenik (Celje) pravi, da se je vča-si dejalo *Naša je šola ie dobra in mi smo najbolje plačani uradniki r. danes se pa govori >Naša šola je slaba in mi smo najslabše plačani uradniki«. Z vsakim fin. zakonom so bili vedno le srednješolski profesorji ori-zadeti. nikdar meščanski ali osnovnošolski učitelji, nikdar sodniki. Prof. Marko Baink (Ljubljana1) zahteva, naj se glavna uprava nrelojj? v Zarrreb ali Ljubljano, č'e v Beogradu nič ne delaio. naj bo sedež društva tam. kjer je največia aktivnost, kot se je to na pr. zgodilo pri mu-zičarjih. ki so vsled neredov v Beogradu prenesli sedež društva v Zagreb, kjer sedaj v splošno zadovoljnost deluje. Osla si se nato še cela vrsta govornikov. Slednjič občni zbor sklene pristati na predlog sarajevske sekciie: sklice naj se za bln-košti izredni občni zbor v Beograd. Za delegate so določeni prof. Jeran. Zelenik in Dolenc. Dajo se Jim točna navodila za kongres. Nato prečita predsednik prof. Jeran povabilo glavne uprave na počitniški izlet v Francijo. Pot bi vodila skozi sledeče kraje: Ven-timiglit, Marseille, Bordeaux. Clermont-Ferrand, Dijon. Aix-les-Bains, Pariz, Strss-bourg. Odhod okoli 13. lulija, »rajanje 80—35 dni, stroški najmanj 4500 Din. Navzoči kon-statirajo, da noben profesor tega ne premore. Po slučajnostih predsednik zaključi zborovanje. Umor Margite Vorosmartyjeve pred praško poroto Nadaljevanje senzacijonalne obravnave. — Margila je bila noseča. — Mihalks in Svkorskv valita krivdo drug na drugega. — V soboto se je nadaljevala v Pragi scnzacijonalna porotna obravnava pro. ti morilcem Margite Vorosmartvjeve. Drugi dan obravnave je prinesel ne. pričakovano odkritje. Iz zasliševanja obtoženega Svkorskega je namreč raz« vidno, da ni bila umorjena samo Vo* rosmartvjeva, marveč da so morilci uničili tudi mlado življenje, ki je klilo pod srcem nesrečne žene. Vorosmartv. jeva je namreč tik pred smrtjo prizna. ia Svkorskemu, da je noseča in da je oče deteta, ki je pa ni rodilo, Mihalko. Sykorsky je izjavil, da kot lajik ni do» bro vedel, kako je bila Margita umor* jena. Baje se mu niti sanjalo ni, da je voda, ki ji jo je dal, zastrupljena. Me. sec dni pred aretacijo je pa govoril s Klepetarjem na kliniki dr. Ostrčila in tovariš mu je izjavil, da je bila Mar* gita zastrupljena s strupom, ki ga je nasul v vodo. Sirota bi bila umrla, tudi če bi je Mihalko ne zadavil. Svkorskv je torej javno obdolžil Mihalka zavrat* nega umora. Zanimivo je, da je poslal Mihalko svojemu tovarišu v preisko* valni zapor pismo, v katerem mu sve* tuje, kako naj se zagovarja. Svkorskv je opisoval priprave za umor tako, da bi se dalo sklepati, da sta bila dr. Kle* petar in Mihalko dogovorjena. Na kra* ju umora je Mihalko samo dejal Kle. petaru: «Dajte Margiti prašek, ker je utrujena«. In Klepetar ji je dal prašek, ki jo je za večno uspaval. Svkorskv sam je trdil, da o umoru ni imel pojma. Mihalko je iziavil, da se ne čuti kri* vega in da so vse navedbe v obtožnici neresnične. Mož je študiral svojčas teologijo, toda študija ni dovršil, ker so mu profesorji baje svetovali, naj da bogoslovju slovo. Med svetovno vojno je opravljal duhovniško službo na ita« lijanski fronti. Pred poroto je govoril o svojih dveh ženah. Prva, rojena Eu nother, je umrla kmalu po poroki in govorilo se je, da jo je mož zastrupil. Drugi zakon je bil ločen na zahtevo žene, igralke Zdenke Pogrebačeve. 2e» V štirih urah preko oceana Vesti o senzacijonalnem poletu v svetovje, ki ga pripravlja nemški pilot Raab, temelje večinoma na kombinacij jah nemških poročevalcev. Zastopniku \Volfovega urada je Raab izjavil, da je sklenil s Fritz Opeiom pogodbo, da se dvigne z lahkim letalom, katero je kon» struiral sam, 9000 m visoko. Pri kon* strukciji letala je vporabil izum Valier* Sandersonove rakete. Za poizkusno ra* ketno letalo si je izbral tip znamke R. K. 9. Grasmiicke, ki tehta prazen samo 250 kg. Letalo bo še izpopolnjeno in bo imelo namesto motorja raketni pogon. Prvotno se je razširila vest, da name* ravajo Raaba izstreliti nekako tako, ka» kor izstrele granato iz topa. Ta vest pa ni resnična. Letalo se dvigne z začetno hitrostjo 50 do 60 km od tal in doseže sčasoma hitrost 400 km na uro. Namen Raabovega poleta je prouči* ti meteorološke razmere v višini 8000 do 9°00 km, da bi se na podlagi opazo* vanj ugotovili izgledi rednega zračnega prometa med Evropo in Ameriko. Raab se spusti po končanih opazovanjih s pa* dalom na tla. Z drugim velikim poda* lom se spusti na zemljo njegovo letalo. Letalo so že začeli graditi v tovarni RaabsKatzenstein v Kasselu in upati je, da se bo Raab dvignil koncem maja ali začetkom junija. Letalo, ki bo zgrajeno na podlagi opazovanj med poskusnim poletom, doseže maksimalno hitrost 1000 km na uro, tako da bi trajal polet iz Evrope v Ameriko 3 do 4 ure. Seve» da bi morali letalci letati visoko nad zemljo, kjer je zrak tako redek, da bi nil odpor neznaten. S plinom in kiopotci nad Bakerjevo Baker jeva ali kakor so j 6 krstili naši Ljubljančani «Žefa», ki je dosedaj tri« umfirala na vseh gostovanjih in turne* jah, je naletela v Budimpešti na pre* cejšen odpor in na protidemonstracije. Še predno je nastopila v madžarski metropoli, je nastala proti njej velika gonja. Dvignili so se krščanski socija. listi in stavili interpelacijo na samega notranjega ministra. In prišla je poseb* na komisija, kateri je morala 2efa predvajati svoje plese. Komisija je re* kla: dobro in dostojno! Toda krščanski socijalisti in madžar. ski šovinisti so bili drugačnega mnenja. Zamorka ne sme onečaščati s svojim plesom kraljestva Sv. Štefana. Jok! In razborite organizacije so sklenile, da se bodo z vsemi sredstvi borile proti tej sramoti 20. stoletja. In ko je Bakerjeva nastopila prvič v kabaretu, so se zbrali pred gledali« ščem in priredili brezplačni koncert tu* ljenja in žvižganja. Policija pa je bila pripravljena in je nevabljene goste raz. gnala. Toda razgrete butice se še niso umirile. Ker so se demonstracije pred gledališčem izjalovile, so sklenili pono» viti jih v kabaretu samem. To nalogo so poverili štirim vnetim zagovorni* kom morale, štirim akademikom, ki so že poprej energično nastopali proti Ba» kerjevi. In akademiki so temeljito iz. polnili svojo nalogo. V soboto je namreč Bakerjeva na« stopila v varijete ju Royal Orpheum. na je dokazovala, da ji je mož grozil, da jo polije z bencinom in zažge. Pred poroto je pa Mihalko navajal druge motive razporoke, v katerih je zelo ne. kavalirsko blatil in obrekoval bivšo ženo. Porotnike in občinstvo je zelo presenetila njegova izjava, da je imel največji interes na njegovi poroki z Margito Svkorskv sam. Margita je ba» je obljubila Sykorskemu svojo hišo v Košicah, vredno 400.000 Din, če se mu posreči pregovoriti Mihalka, da se z njo poroči. Še večjo senzacijo je vzbu* dila morilčeva izjava, da se z Margito sploh ni nameraval poročiti. Mihalko je na dolgo in široko opisal priprave in umor. Pri tem je zašel v protislovja in izpovedal v bistvu rav* no nasprotno, kakor pred preiskoval* nim sodnikom. Senat je konfrontiral Mihalka s Sykorskym, da ugotovi, kdo je glavni krivec. Oba sta krivdo tajila in valila odgovornost za umor drug na drugega. Dr. Klepetar je izjavil, da tra« gične smrti nesrečne žene niti posredno niti neposredno ni kriv. Priznal je, da je opravil poročne obrede, da pa pri tem ni imel slabega namena. Hotel je samo storiti uslugo svojemu znan* cu Mihalku, ki jc dejal, da mu histe* rična žena ne da miru in da ga hoče na vsak način spraviti v zakonski ja. rem. Pod častno besedo je izjavil, da še svoj živ dan ni bil na kraju, kjer je bila Margita umorjena. Vse kaže, da dr. Kleptar res ni kriv, kajti njegov zagovornik je predložil senatu razglednico, ki jo je podpisal Klepet^- usodnega dne v Pragi. Obravnava je bila v soboto proti ve* čeru prekinjena in se nadaljuje danes dopoldne. Danes bodo zaslišane prve priče. Porotniki stoje pred težko na* Iogo, kajti še noben kriminalni zločin ni bil tako zamotan, kakor jc umor iMargite Vorosmartvjcve. O tem priča dejstvo, da bodo morali porotniki od* govoriti na 90 vprašanj. Varijete je bil nabito poln. Ko je za* čela Bakerjeva plesati banan, je v va* rijeteju nekaj zasmrdelo; dušljiv plin se je pričel širiti po dvorani. Publika si je pričela brisati oči in kmalu je vsa dvorana jokala. V varijeteju je nastala velika panika, vse je drvelo proti iz* hodu. Na oder so frčali tudi kiopotci, ki so povečali smrad in povzročili še večjo zmešnjavo. Večina gledalcev je naglo zapustila varijete. Policija je kmalu dognala, da so aka* demiki vrgli med publiko tako zvane plinske bombe, ki povzročajo solza* vost. Vsi štirje so bili aretirani in po* licija jih je le s težavo branila pred razjarjeno publiko, ki jih je hotela lin* čati. Akademiki so dobili za nagrado krepke brce in zaušnice. Predstava je bila prekinjena. Študenti so bili na po* liciji zaslišani. Dva sta tajila soudelež* bo, druga dva sta pa odkrito priznala, da sta metala bombe. Izjavila sta, da sta storila to v znak protesta, ker je na Madžarskem mnogo gladujočih umetnikov, dočim dobiva Bakerjeva za svoje nastope bajne honorarje. Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. Laura la Plante v senzacijonalnem filmu Grad strahov Špijoni. Tajinstveni ogleduhi. Groza. Strah! KINO IDEAL. Velik dobrodelni bolgarski koncert v prid ponesrečencem po potresu na Bolgarskem v okvirju cLjudske univerze* in <2en-skega društva> v Mariboru v veliki unionski dvorani, v Četrtek 10. maja ob 8. uri zvečer trije prvovrstni bolgarski umetniki, in sicer: ga. M. Carigradska, primadona opere v Sofiji (sopran); gosp. G. Gospodinov, bivši Član opere v Sofiji, sedaj član Ljubljanske opere (tenor) in gosp. A. Krajev, komorni pevec in Član opere v Sofiji (bariton). Pojejo bolgarske narodne pesmi in operne arije. Solospe-ve ln duete. Gospa Carigradska in gosp. Krajev sta na veliki turneji, ki jo prirejata v korist svojim nesrečnim rojakom po celi Evropi. Naj nihče ne zamudi te priložnosti, da sliSi lepo bolgarsko pesem in velike bolgarske umetnike — obenem pa pomaga olajšati grozno usodo stotisočev nam dragih Bolgarov. Strašno gospodari med njimi beda in smrti Zato kupujte v čim večjem številu vstopnice za koncert ln darujte požrtvovalno prostovoljne prispevke gospem in gospodom, ki se bodo obrnili do vas z od nas potrjenimi polarni in vstopnicami. Vstopnice po 50, 40, 30, 20 in 15 Din se dobe tudi v predprodaji pri ge. ZL Brišnik in gosp. Hoferju. Maribor, stori tudi ti, ne glede na narodnost fn stranke tvojo Človečansko dolžnost. Ves čisti donos izročimo bolgarski vltdi. ^Ljudska nn!verza> in cjfcnsko društvo. Strto 4. SLOVENSKI NAROD« "dne 7. maja 1927. Stev. 105 G. VY. Appietun. Skrivnost stare vojvodinje Roman Tu sem zagledal Dred spalnim va-Konom vojvodinjo in markiza v spremstvu njunih pariških prijateljev. Nalašč sem šel počasi mimo in naročil postre-ščku. naj odnese prtljajro v kupe za kadilce. Časa imam še dovoli, da poskrbim za prostor v spalnem vagonu, sem si mislil. Stal sem torei na peronu in opazoval, kako so se moii znanci poslavljali. Tudi iaz sem hotel vstopiti, pa-se mi ie približaj železničar in mi izročil pisemce. Tisti hip ie dal postaje-načelnik znamenje za odhod. Hitro sem skočil v vagon in razpečatil pismo, glaseče se: Dragi prijatelj! Človek mora biti včasi oprezen. Ker boste v Rimu potrebovali moje pomoči, potujem tja preko Turina. Genove in Pize. Jutri med obedom boste lahko v jedilnem vozu z menoj srovorili. —- F. Teh vojvodiniili vrstic sem bil tako vesel, da bi bil najraje za vriskal. K sreči je potovala po isti proci, kakor jaz. Prepričan sem bil. da se ie odločila za potovanje v Rim meni na ljubo in da io je vod"il plemeniti nasrib. ker je hotela biti v moii bližini, če bi mi pretila nevarnost. To ie bil nov dokaz, da najino razmerje ni običajno prijateljstvo. Celo uro so mi rojile po glavi misli, ki bi bile predrzne, da ni vojvodinja sama dokazala, da ji ie moia usoda vedno boli pri srcu. Ostal sem dolgo v oddelku za kadilce, potem sem pa odšel v spalni vagon, kjer sem se znova uda jal divnim saniam. Drugo jutro sem se prebudil šele ob 9. in sprevodnik mi ie povedal, da se bližamo Chamberyju in montcenisske-mu predoru. Naročil sem kavo in se oblekel. Nato sem odšel nazai v oddelek za kadilce, si prižzal pipo in se poglobil v knjige tako. da ie čas hitro minil Ko ie vlak prisopihal iz do-lirega predora, sem pogledal na uro. Bilo je poldne. Zaprl sem knjigo in odšel v jedilni vagon. Naglo se ie polnil in ves srečen sem opazil, da sedi vojvodinja pri sosedni mizi. Ko sem se ji približal, se je začudeno ozrla name in dejala tako glasno, da se je slišalo no vsem vagonu: — Ali. kako nepričakovano srečanje, dragi doktor! Vidite, da sem vas ubogala in se odpeljala na jug. Kdo bi mislil, da se med vožnio srečava. Zamrmral sem nekaj o bosratem pacijentu, ki me ie poklical v Rim in izjavil sem. da tega vabila nisem mogel odkloniti. — To vam rie bo škodilo, doktor, je dejala smeje. London ie dolgočasen, v Rimu boste imeli pa dovoli prilike, da se razvedrite. Ste že obedovali? Ali bi ne prisedli k moji mizi? Imam sicer znance v vlaku, s katerimi sem se že napol dogovorila, a to nič ne de. Sedite, prosim. Povedati mi morate, kaj je s staro grofico Pangbourne in njenimi hčerkami Rada bi tudi vedela, da-li bo lady Felicija okrevala. In tako je gostolela, dokler se ni njen glas izgubil v žvenketanju posode. Nato se jc previdno nagnila čez mizo in dejala tiho: — Razumete zdaj? — Da. Spočetka sam se nekoliko čudil. — In jezili ste se tudi? — Ne preveč. — Oh, oh, pogledati bi se morali v zrcalo, da bi videli, kako mrko gledate. Nikoli bi ne verjela, da znate tako srdito gledati. — Mislim sem, da me sploh niste opazili. Zasmejala se je. — Kako naivni ste! Ali pa se pri tem hlinite? — Pri čem? — Pri tem, da hlinite presenečenje, kakor da bi žensk ne poznali. Videla sem vas že v hip-u, ko ste »prispeli na charingcrosski kolodvor. In ves čas, izvzemši nekaj minut, ko sem morala obedovati z markizovim bratom in njegovo soprogo, ki sta naju čaka'la na severnem kolodvoru v Parizu sem vas opazovala. Sicer bi morali pa to sami vedeti. — Zdaj vidim, da sem vam delal krivico, sem odgovoril smeje. Ko so mi •pa izročili vaše pisemce, — — — No? — Sem bil srečen, kakor dete, ki dobi božično darilo. Pri tem sem se tako glasno zasmejal, da je položila prst na usta in zaše-pc-taJa: — Kakšne razloge imate za domnevo, da je stara vojvodinja v Rimu? Tega mi še niste povedali. Vaša brzojavka ie bila kratka tako, da nisem razumela, kako ste prišli do tega zaključka. — Ne smete misliti, da sem storil to nalašč. Dobil sem anonimno pismo, iz katerega sklepa žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno u čin* kuje pri arteriosklerozi — cPLANINKA* čaj je pristen * plombiranih pa* Vetih po Din 20.— t na. pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana. Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah! OGROMEN USPEH! RAZPRODANE PREDSTAVE! PREKRASNO! OČARLJIVO! Vsakdo je bil navdušen lepote monumen* talnega vele filma! NOČ LJUBAVI Pravica poročne noči. Jus primae noetis V glavnih vlogah nepozabni ljubavni par VILMA BANKY in RONALD COLMAN Ta divno lepi film si morate danes ogledati! Predstave ob: 4., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA Stanovanje treh sob, kuhinje in prfciklin, na sofnčni legi v sredini mesta — išče boljša stranka. — Ponudbe pod «Snaga/885» na upravo »Slovenskega Naroda*. Hiromani. Priš'ei samo za kratko dobo. Po črtah roke čita prošlost, sedanjo s t ki bodočnost. Sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 3. do 7„ hotel • LIoyd«, soba II. — V. Timofejev 868 Pazite na obleke ker st veliko, veliko lahko prihranite Čt jo daste čistit ir ba.-vat v kemično nralnicn kjer je cena rajnižja in najbolj solidna postrežba Anton Boc, LJUPLJANA Selenhurgov* ui št 6/1 — tovarna Vič*Glince Opremljeno sobo zračno, z električno razsvetljavo, 15 minut od stavne pošte oddam solidnemu gospodu ali dijaku. Mesečno z zajtrkom Dro 300.—. Vselitev lahko takoj. — Ponudbe pod •Solnčna !ega/879» na upravo «SI. Naroda*. Pritlični prostori 2 sobi in pritoki ine, v Tavčarjevi ulici, se oddado za pisarno z avgustom. — Pojasnila v Tavčarjevi ulici 10, II. nadstr. 900 Uradnik zmožen knjigovodstva in vsega pisarniškega dela, z dveletno prakso, žel: premeniti. sedanje mesto. Dopise na upravo lista pod »Juni — 899«. Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, išče samostojna gospa za takoj v centrumu mesta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda pod »Lepa soba S97«. Kdo posodi uradniku s stalno, službo 4000 Din proti mesečnemu odplačilu 500 Din? Obresti in garancija zas'gu-rani. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo 901«. D. M. C največje skladišče Sirajevo, Prestolonaslednika Petra 26 791 Urejuje: Josip Zupančič. — Za, »Narodno tiskarno*; Fran Jezeraek, - Za opravo to inaeratoi dd ii*ta; Oton Cbnatoi. — V« t Ljubljani.