Leto XX., št. 120
■t-
Ljubljana, četrtek g, maja 1939
Cena 2 Din
Upravmstvo ujuoijana, Knafijeva o — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, delen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor. Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računj pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180. Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon SL 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Angleška odločitev o usodi Palestine
Že dolgo se je napovedovalo, da bo britanska vlada napravila odločno gesto tudi v palestinskem vprašanju ter si» fem objavila posebno »Belo knjigo«, tako se je sedaj zgodilo. More se reči, da je Anglija poskusila vse, da doseže sporazum med obema strankama. Na londonski konferenci je dala priliko delegacijama Zidov in Arabcev, da se razgovorita, a že takrat je napovedala, da bo sama izdala končne ukrepe, ako bi neposredna pogajanja ne dovedla do uspeha. Nekaj kasneje so se na britansko pobudo in pod vodstvom egiptovske diplomacije delegacije zbrale znova v Kairu ter nadaljevale razgovore. Toda do uspeha zopet ni prišlo.
Tako je Anglija presekala vofel in objavila v »Beli knjigi« svoj načrt za solucijo palestinskega problema, ki ga bo začela tudi izvajati. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je načrt kompromisen in pomeni nekako sredino med židovskimi in arabskimi zahtevami. Zato je povsem umljivo, da ni zadovoljil nobene strani in da se pojavlja odpor tako pri Arabcih kakor pri Židih. Toda že na prvi pogled je vidno, da je odpor mnogo večji pri Židih, ki kažejo nad palestinsko solucijo izredno veliko ogorčenje. Ze to priča, da se čutijo Zidje mnogo huje prizadete in da so njihova pričakovanja doživela mnogo hujši udarec od arabskih.
Pred vsem je izrečena z britanskim programom odločitev o glavnem spornem vprašanju, namreč o tem, ali naj postane Palestina židovska, ali pa naj ostane arabska. Angleži so odločili, da število židovskih doseljencev v Palestini nikdar ne sme preseči ene tretjine relotnega prebivalstva. Arabcem je s tem zagotovljena večina; njihova bojazen, da bi utegnili kdaj postati manjšina v židovski državi, je odstranjena. Vsekakor je ta določba najhujši udarec židovskemu načrtu in židovske organizacije, ki danes pripravljajo odpor, proteste in štrajke, očitajo po svojih glasnikih britanski vladi, da je prelomila dano besedo, prekršila medvojno Balfourjevo deklaracijo ter v njej slovesno dano obljubo o židovski domovini v Palestini. Toda v Londonu se s temi očitki ne čutijo prizadete, trdeč. da so izpolnili dano besedo ter pripomogli, da so si Zidje v Palestini zares osnovali svoj nacionalni dom, češ da nikakor ni treba, da bi obnova židovskega doma morala pomeniti ustanovitev židovske večine in povsem nacionalne židovske države. Pač pa se čutijo Angleži brezpogojno vezane, da vzdržijo v Palestini nacionalno samosvoje življenje Židov, ki ne smejo trpeti nikake škode od tega, da bodo tvorili samo eno tretjino celotnega prebivalstva.
Kako se bodo Zidje vživeli v sedanje tolmačenje obnove nacionalnega doma, je poglavje zase. Gotovo pa je, da so si ga v cionističnih krogih dosedaj tolmačili tako, da bodo polagoma židovski doseljenci stvorili večino v deželi in jo končno organizirali kot židovsko nacionalno državo. In komaj moremo dvomiti, da bi se bilo zares tako zgodilo, da niso Arabci pokazali tako izredno ogorčenega odpora.
Židovska tretjina še ni dosežena. Zato se židovsko d.oseljevanje ne ustavi, marveč se lahko še nadaljuje, dokler ne doseže tretjine. Kakor znano, so Arabci prav v tej točki kazali največjo nepopustljivost, zahtevajoč, da se židovsko priseljevanje kratko malo takoj ustavi in prepove. Tu se bodo morali tedaj tudi Arabci vdati v kompromis, dasi mu dosedaj še krepko nasprotujejo. Toda priznati si bodo morali končno, da so jedro svoje zahteve dosegli, in da smejo biti z zaokretom problema kar zadovoljni, dasi ne more biti dvoma o tem, da bodo le neradi pristali na to, da delijo oblast v deželi z židovsko tretjino. Angleški načrt določa dobo deset let za pripravo organizacije palestinske države. Bodoča uredba države se mora pripraviti in preizkusiti, in sicer v smislu pretehtanega židovsko-arabskega sodelovanja. Ako bi se to v toku desetih let ne posrečilo, predvideva britanski načrt, da se prehodna doba še podaljša, kar pomeni pritisk na Žide in Arabce, da se čim prei sporazumejo k složnemu sodelovanju. Arabci so zahtevali, da se takoj osnuje Palestina kot samostojna država, seveda kot povsem arabska. Britanski načrt pa ima določno v zasnovi skupno arabsko-židovsko državo, kjer bodo Arabci morali v polni meri upoštevati židovske nacionalne težnje. Židovski očitek, ki odmeva te dni na protestnih zborovanjih, češ da bodo Zidje v bodoče izročeni na milost in nemilost gospostvu arabske večine v Palestini, torej ni utemeljen.
V velikem sporu, ki se je pojavil med velesilami na Sredozemskem morju. je dvakrat važno, da se zopet uredijo in normalizirajo odnošaji z Arabci, ki se zdijo tako rekoč prirodni zavezniki Angležev, vsaj v dani situaci-
SPORAZUM MED ANGLIJO IN RUSIJO
JE V GLAVNIH TOČKAH ŽE DOSEŽEN
Uspešno francosko posredovanje na diplomatskih posvetih v ženevi - Bonnet in Halifax zopet doma - Odločilna seja angleške vlade - Odločitev bo znana v par dneh
Ženeva, 24. maja. AA. Angleški zunanji minister Halifax in francoski zunanji minister Bonnet sta odpotovala snoči iz Ženeve v Pariz. Bonnet je odpotoval v prepričanju, da bo po razgovorih, ki jih je imel z angleškimi in ruskimi predstavniki, postal trojni francosko - angleško - ruski sporazum v kratkem stvarnost. To še ne pomeni, da bi moralo priti že danes do sklenitve pogajanj, popolnoma verjetno pa je, da se bo angleška vlada že danes izjasnila v korist sporazuma. Angleški zunanji minister Halifax bo priporočil svojim tovarišem v vladi, naj načrt sprejmejo. Ko se bo to zgodilo, bo ministrstvo za zunanje zadeve uradno sporočilo načrt Moskvi. Smatra se, da bo glede na razgovore v Ženevi s predstavniki Rusije ruski odgovor ugoden. Zaradi tega je vladal snoči glede pogajanj v merodajnih krogih optimizem. Francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj razgovore s predstavniki Rumunije in Poljske, ki jih je obvestil o stanju pogajanj z Rusijo. Soglasnost Poljske in Rumunije za sporazum je bila potrebna. Zasedanje sveta Društva narodov se bo končalo šele v četrtek.
Pariz, 24. maja. AA (Havas) Ženevski dopisniki velikih francoskih listov smatrajo, da je že prišlo do sporazuma med Veliko Britanijo in Rusijo. »Jour« pravi, da bo v najkrajšem času poslano v Moskvo novo uradno poročilo londonske vlade. Čeprav na uradnih mestih drže vsebino sporazuma v največji tajnosti, se je vendar zvedelo, da Poljska in Rumunija kot državi, ki sta neposredno zainteresirani, nista postavili nobenih ugovorov proti nameravanemu sporazumu. »Figaro« piše, da je bila sprejeta zahteva Rusije o pomoči proti morebitnemu napadalcu tako da je za osnovo pakta vzeto načelo medsebojne pomoči. »Journal« pravi, da so pogajanja tudi za novo pogodbo med Francijo in Turčijo na dobri poti. »Ma-tin« pripominja, da ie položaj odslej dalje v rokah angleške vlade. »Epoque« pa poroča, da bo Chamberlain že na jutrišnji seji spodnje zbornice podal izjavo, da je v načelu dosežen sporazum z Moskvo.
London, 24. maja. z. V londonskih političnih in diplomatskih krogih zatrjujejo,
da so se pogajanja z Rusijo po objavi nemško - italijanske zvezne pogodbe pospešila. Nekateri napovedujejo, da bo za vsako ceno še pred binkoštnimi prazniki prišlo do sporazuma. Čeravno ob tej uri še niso znani sklepi angleške vlade, ki se je danes proti večeru sestala k seji, zatrjujejo poučeni krogi, da bodo že nocoj sprejeti odločilni sklepi, ki jih bo ministrski predsednik Chamberlain objavil morda že na jutrišnji ali najkasneje na pojutrišnji seji spodnje zbornice.
Po poslednjih informacijah se je Rusija naposled zadovoljila s tem, da ji zagotovita Anglija in Francija v primeru napada svojo pomoč, d očim jamči Rusija s svoje strani za nedotakljivost angleškega in francoskega ozemlja. Direktno jamstvo za baltske države je bilo opuščeno, vendar pa bo podana taka povezanost, da bi Anglija, Francija in Rusija v danem primeru avtomatsko priskočile na pomoč, če bi bila napadena katerakoli izmed baltskih držav. Enako bodo Anglija, Francija in Rusija druga drugi pomagale, če bi se katera izmed njih zapletla v vojno. Tako v Parizu kakor v Londonu so si na jasnem, da je Anglija nujno navezana na podporo Rusije, če hoče v primeru potrebe v polnem obsegu izpolniti obljube napram Poljski in Rumuniji.
Cfeamberlainovo potrdilo
London, 24. maja. AA. Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da so bile pri razgovorih, ki jih je imel lord Halifax v Parizu in ženevi, razjasnjene vse važnejše točke. Imam razlog za upanje je dejal, da bo mogoče v kratkem doseči popoln sporazum glede glavnih vprašanj. Treba je razjasniti še nekatera naknadna vprašanja, mislim pa. da ne bodo povzročila kakih resnejših težav.
Chamberlain je izrazil tudi upanje, da bo po binkoštnih praznikih mogel podati ekspoze o sporazumu, ki bo dotlej dosežen. To svojo izjavo je Chamberlain dal kot odgovor na vprašanje Atleeja Q angleško-ruskih odnošajih.
Grof Ciano zopet v Rimu
Zahvala kralja Viktorja Emanuela italijanskemu zunanjemu ministru za njegovo delo v korist domovine
Rim, 24. maja. AA. Dopoldne ob 11.40 se je zunanji minister grof Ciano vrnil v Rim. Na postaji so mu priredili prisrčne manifestacije. Kolodvorsko poslopje je bilo vse v italijanskih zastavah. Grofa Ciana so sprejeli in pozdravili tajnik fašistične stranke minister Starace, državni podtajniki, člani diplomatskega zbora, predsednik senata in skoro vsi ministri. Na trgu pred postajo so bili zbrani člani nemške kolonije z zastavami in godbo, ki je zaigrala italijansko in nemško himno. Ogromna množica ljudstva, med njimi oddelki črnih srajc, je navdušeno pozdravljala grofa Ciana, ko se je odpeljal v Beneško palačo kjer ga je sprejel Mussolini. Ciano mu je izročil originalni izvod italijansko-nemške pogodbe o prijateljstvu in zavezništvu. Kmalu po prihodu zunanjega ministra v Beneško palačo se je na trgu zbrala velika množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala Mussolini ju.
Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je poslal zunanjemu ministru grofu Cianu naslednjo brzojavko: Po vaši vrnitvi v Rim sem srečen, da vam morem izraziti svoje največje zadovoljstvo in yam s tem pokazati, da visoko cenim vaše konstruktivno in ustvarjalno delo.
»Giornale d'Italia« ugotavlja, da je ita-lijansko-nemška zveza doživela skoraj v vseh državah ugoden sprejem, razen v Franciji, kjer listi še zmerom prinašajo tendenčne članke proti državama osi. Takšno pisanje le še povečuje nekatere razlike, in še jasneje kaže hegemonistične želje zahodnih demokracij. A vse to je zaman, kajti današnia Evropa ni tista, kakor je bila poprej; današnja Evropa je razumna.
Berlin, 24. maja. AA. Maršal Göring je imel včeraj govor pred funkcionarji organizacije za protiletalsko obrambo. Med drugim je dejal, naj bojevniki v primeru, ako pri prišlo do vojne, vedo. da so pripravljeni vsi ukrepi, da se njihovi dragi zaščitijo pred nevarnostmi, ki pretijo iz zraka. Mi upamo, je dejal Göring, da do tega ne bo prišlo, ker želimo mir, toda ne kot frazo, kakor se danes ta beseda tako pogosto izreka. Okoli Nemčije so se zbrali sumljivi elementi, ki delajo na to. da Nemčijo in njeno zaveznico Italijo obkolijo.
ji. Židovski kritiki so že pred tedni očitali britanskim uradnim krogom, da so palestinsko konferenco porabili v glavnem za to. da pridobijo delegate arabskih držav za novo sodelovanje z Veliko Britanijo, pa da so se jim ta prizadevanja prav dobro posrečila. Kaže, da je bilo res tako in da je deian-sko že obnovljeno razmerje zaupanja med Londonom in arabskim svetom. Zdi se, da je zagotovljeno tudi sprijaz-njenje Arabcev z novim palestinskim načrtom, dasi bodo imeli sprva ekstre-misti nemara še precej besede.
Trudijo se, da se narod z narodom, država z državo ter sila s silo združi, da bi skupno mogli udariti proti osovraženi narodno-socialistično-fašistični zvezi. Nam nočejo ničesar prostovoljno odstopiti. V času, ko je bila Nemčija obkoljena, je bilo preveč poniževanja, toda danes stoji v srcu Evrope močna nacija ramo ob rami z drugo močno nacijo. Oba naroda sta pripravljena, da v vsakem primeru branita svoje življenjske pravice. To, kar je bilo sklenjeno v ponedeljek, ni zveza v obliki nekdanjih paktov in zvez minulosti V ponedeljek je bila podpisana skupna usoda za vse čase. Naj bi ta velik dogodek pripomogel k ohranitvi miru.
Letalska posvetovanja v Rimu
Berlin, 24. maja. AA (DNB). V zvezi s sklenitvijo vojaške zveze med Italijo in Nemčijo je odpotoval v Rim generalni inšpektor nemškega letalstva general Milčh, da po nalogu maršala Göringa začne razgovore z italijanskim letalskim ministrom. V spremstvu generala Milcha je bivši nemški letalski ataše v Rimu generalštab-ni polkovnik Waldau in še nekaj častnikov nemškega letalstva.
Hitler odpotoval
v Berchtesgaden
Berlin. 24. maja. AA Kancelar Hitler je odpotoval snoči v Berchtesgaden.
Letonski zunanji minister v Berlinu
Berlin. 24. maja. AA. V Berlin je prispel letonski zunanji minister Munters. Njegov obisk je zasebnega značaja.
V jeseni volitve v Angliji
London. 24. maja. o. Na velikem zborovanju v Cardiffu bo 24 junija ministrski predsednik Chamberlain otvoril propagando konservativne stranke, ki bo trajala do jeseni. Trdijo, da bodo kasno v jeseni razpisane parlamentarne volitve.
Za sodelovanje čeških desničarskih strank
Praga. 24. maja. AA. (DNB): Včeraj so se ves dan nadaljevala pogajanja med češkimi fašisti in predstavniki vlade za čim ožje sodelovanje čeških desničarskih skupin pri vladi ter za okrepitev vpliva fašistov na politični razvoj. Vodja čeških fašistov Gajda se je sestal s predsednikom vlade generalom Eliašem. General Gajda je imenoval poseben fašistični akcijski odbor petih članov, ki je pooblaščen pogajati se z merodajnimi krogi.
Halifaxovo poročilo
angleški vladi
Pariz, 24. maja. AA. Angleški zunanji minister lord Halifax in francoski zunanji minister Bonnet sta prispela davi ob 6.55 v Pariz. Halifax se je s svojim spremstvom odpeljal takoj s pariške postaje na letališče Le Bourget, kjer je zajtrkoval ter ob 8. z letalom odpotoval v London.
London, 24. maja. AA. Dopoldne se je lord Halifax vrnil iz Ženeve in se je takoj odpeljal v Downingstreet št. 10 na sejo vlade, kjer je poročal o razgovorih, ki jih je imel v ženevi. Ministrski svet je zatem razpravljal o odgovoru na predloge sovjetske vlade. Po zadnjih obvestilih iz krogov, ki so blizu vladi, se zdi, da je bil pri ženev. sldh razgovorih vsaj glede najglavnejših vprašanj dosežen sporazum. Prav tako pripuščajo možnost, da bo večina članov angleške vlade odobrila ta načelni sporazum.
Vloga Poljske
Varšava, 24. maja. AA. (Reuter): Po vesteh iz Pariza in Londona tu mislijo, da je bil dosežen sporazum pri angleško-ruskih pogajanjih. Kolikor je znano, sie od Poljske ne zahteva, da bi pomagala Rusiji Smatrajo, da bo prepuščeno Poljski, da odloči o obsegu in o naravi takšne pomoči
Veselje v Londonu
London, 24. maja. br. ženevski preobrat v angleško-ruskih pogajanjih je znova močno dvignil optimizem londonskih političnih in finančnih krogov. Dejansko je danes tudi Chamberlain v spodnji zbornici potrdil, da so vse glavne težave že premagane in vsa bistvena vprašanja že raz. čiščena. Čeprav ni pričakovati, da bo sporazum dosežen in objavljen že pred bin-košti, kakor je bila to izrecna želja vseh odgovornih političnih krogov, nego bo sporazum pod streho šele prve dni po binko-štih, so si angleški politični krogi vendarle oddahnili.
Komunike, ki je bil izdan o današnji seji vlade, je vzbudil v vseh krogih veliko zanimanje.
Popoldne se je zbralo v poslanski zbornici razen skoraj vseh njenih članov tudi izredno veliko število občinstva in novinarjev. Obče so pričakovali, da bo ministrski predsednik Chamberlain že na tej seji podal izjave o načelnem sporazumu z Rusijo. Kmalu pa se je zvedelo, da je bil v ženevi sicer dosežen načelni sporazum o vseh bistvenih vprašanjih angl.-rusko-fran-coskega sodelovanja, da pa Chamberlain vendar nima namena že danes obširnej« govoriti o tem. Ostala so nerešena še nekatera manj važna vprašanja o izvedbi obveznosti, ki bi jih sprejele Rusija, Anglija in Francija z novo pogodbo o vzar jemni pomoči. Dejansko so bili današnji sklepi angleške vlade, ki so bili sprejeti na osnovi poročila zunanjega ministra lorda Halifaxa o ženevskih razgovorih, in predlogov ministrskega predsednika Chamber-laina, fiksirani v posebni noti, ki bo še nocoj odposlana v Moskvo.
Chamberlainova izjava v spodnji zbornici je bila sprejeta od vse zbornice z ogromnih aplavzov, saj je pomenila uradno potrdilo vesti iz ženeve in Pariza, da so se pogajanja v okviru razgovorov lorda Halifaxa, Bonneta in Majskega v ženevi dejansko premaknila z mrtve točke. Angleški listi so Chamberlainovo izjavo objavili že ob 16. uri v posebnih izdajah.
Tudi Bonnet je po svojem povratku v Pariz takoj nadaljeval svoje delo na tem sporazumu. Davi je bil pri Daladieru in mu podal daljše poročilo o poteku in rezultatih razgovorov z ruskim poslanikom v Londonu Majskim, nato pa se je sestal z ruskim poslanikom v Parizu Suričem. Tudi ta razgovor se je nanašal na pogajanja z Rusijo.
Nocojšnji pariški in londonski listi v obširnih poročilih o pogajanjih napovedujejo, da se bo takoj po binkoštih vršil ali v Parizu ali v Londonu sestanek vodilnih angleških, francoskih in ruskih državnikov. Na ta sestanek bo iz Moskve prišel Molotov ali pa Potem kin. Kakor vse kaže, bo na njem svečano podpisan novi spo-razum.
Zasedanje sveta DN
Po Halifaxovem in Bonnetovem odhodu le majhno zanimanje — Nova resolucija o Kitajski
ženeva, 24. maja. AA. Po odhodu lorda Halifaxa in Bonneta je padlo zanimanje za zasedanje sveta Društva narodov, ker so se angleško-ruska pogajanja prenesla iz ženeve v London.
Dopoldne je prispel v ženevo angleški državni pod tajnik Buttler. Udeležil se je sestanka odbora, v katerem so zastopniki Francije, Velike Britanije, Rusije Litve in Kitajske. Ta odbor je imel nalogo, da sestavi odgovor na vlogo kitajske vlade. ki jo je v ponedeljek v imenu kitajske vlade obrazložil Wellington Koo. Na sestanku odbora je bil dosežen sporazum o načrtu resolucije, o katerem so sprejeti nasveti, ki jih je svet. Društva narodov že dai državam, naj pomagajo Kitajski kot žrtvi napada. Države — članice Društva narodov bodo zahtevale od svojih diplo-
matskih zastopnikov na Kitajskem, nad jih obveste o točnem številu žrteiv med civilnim prebivalstvom na Kitajskem radi bombardiranja iz zraka.
Rusija in remilitarizacija Alandskih otokov
Ženeva, 24. maja. br. Ruski poslanik v Londonu Majski, ki je letos tudi predsednik sveta Društva narodov, je prejel od ruske vlade navodila, po katerih je zahteval, da svet Društva narodov odgodi razpravo o remilitarizaciji Alandskih otokov. Ruska vlada od finske vlade še ni prejela podrobnih informacij o tej njeni nameri in zaradi tega še ni mogla zavzeti svojega stališča glede ponovne gradnje utrdb na teh otokih.
Srečanje dveh suverenov
New York, 24. maja. d. Ameriško in kanadsko časopisje popisuje kot eno največjih senzacij obisk slovitih kanadskih petork pri angleški kraljevski dvojici. Obisk se je izvršil v poslopju kanadskega parlamenta v Torontu. Petorico sestric so enako kakor kralja in kraljico pripeljali s posebnim vlakom v Toronto. Z njimi so potovali njihov telesni zdravnik dr. Dafoe, vzgojiteljice in njihovi starši. Ob ogromnem navdušenju prebivalstva so se petorčke peljale skozi mesito pred parlament, kjer so jih predstavili kralju in kraljici. Sestanek ni bil javen. Otroci so ostali pri kraljevski dvojici okoli po! ure. Vsaka izmed sestric je izročila kraljici svoj šopek in je bila od kraljice obdarovana z modrim plaščem. Po isti ceremoniji in ob zaščiti motorizirane policije so otroke zopet odpeljali na kolo-d\or in s posebnim vlakom v Callander, kjer žive v posebnem vzgajališču, ki ga je za nje zgradila država.
Petorčke so. kakor znano, proglašene za otroke kanadske države in so ponos vse Kanade in vse ostale Amerike. Interesantno jc, da so s kraljem in kraljico govorile francosko. Dobro četrtino Kanadčanov tvorijo namreč Francozi in Francoza po narodnosti sta tudi oče in mati petorčk.
Kanadski listi poudarjajo, da sta se v Torontu srečala dva suverena, kralj in otrok, in dva največja ljubljenca Kanade, kraljevska dvojica in sestrska petorica.
Fort Williams, 24. maja. AA. Angleški kraljevski par je imel včeraj priliko videti prave Indijance, oblečene v kože ter z orlovim perjem na glavi. Kralj in kraljica sta ob 23.35 odpotovala v Wìnnipeg, kamor sta prispela davi Ob ob 5.30.
Kralj Jurij VI. je imel nocoj Ob 20. po srednjem evropskem času govor po radiu na prebivalstvo vsega angleškega imperija in vsega sveta.
K nezgodi angleške
kraljice matere
London, 24. maja. AA. Tovorni avtomobil, ki je trčil v avtomobil kralj ice-matere Mary, je močno poškodovan. Pravtako je bil poškodovan avtomobil kraljice Mary ter so razbite na njem vse šipe ter deloma karoserija.
Zdravniško poročilo pravi, da je zdravstveno stanje kraljice Mary zadovoljivo ter da ni povoda za zaskrbljenost. Zdravniki želijo, da bi ostala kraljica vsaj 12 dni pod njihovim nadzorstvom. Zato ne bo prisostvovala derbyju, kakor je prej nameravala.
Francosko-poljska
trgovinska pogodba
Pariz, 24. maja. br. Danes je bila podpisana nova francosko-poljska trgovinska pogodba, po kateri bo Poljska v bodeče izvažala velike množine svojega premoga v Francijo, Francija pa proizvode svoje avtomobilske m elektrotehniške industrije na Poljsko. V sniisiu pogodbe bo znašal trgovinski promet med obema državama v bodoče približno po 500 milijonov frankov na
Ma
Povratek italijanskih legionarjev iz Španije
Cadiz, 24. maja. br. Jutri zjutraj bo prispelo iz Neaplja 8 velikih transportnih ladij, na katere se bo takoj vkrcalo 20.000 italijan. vojakov. Iz Genove je že danes odplulo več transportnih ladij, ki bodo prav tako prevzele nekaj oddelkov italijanskega vojaštva v Španiji. Kakor zatrjujejo tukajšnji poučeni krogi, se bodo vsi italijanski legionarji do 1. junija vrnili v
ttatite
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Francije
Službeni obisk našega trgovinskega ministra na pariškem velesejmu
I
Pariz, 24. maja. a. Jugoslovenski trgovinski minister Jevrem Tomič se je dopoldne pripeljal v Pariz. Na postaji so ga sprejeli ravnatelj za razširjenje trgovine v franco-stkem trgovinskem ministrstvu, zastopnik zunanjega ministra, glavni ravnatelj pariškega velesejma, ravnatelj francosko-jugoslovanskega urada za gospodarsko proučevanje, jugoslovenski poslanik v Parizu itd. Postaja je bila okrašena z jugoslovenskimi in francoskimi zastavami.
Ob 10. je minister Tomič prišel v spremstvu poslanika Puriča pred Slavolok zmage, kjer ga je sprejel poveljnik mesta Pariza s častno četo republikanske garde. Minister je po enominutnem molku položil na grob Neznanega junaka šopek cvetlic z ju-goslovensko trobojnico. Nato je odšel z vse-
mi prisotnimi pred spomenik kralja Petra I. in Aleksandra I. ter položil nanj venec.
Ob 10.30 minister prišel na velesejem, kjer sita ga sprejela francoski trgovinski minister Gentin in pariški župan 9 predstavniki velesejma. Po ogledu glavnih paviljonov je uprava velesejma priredila ministru in njegovemu spremstvu kosilo. Na ko-sdlu so bili tudi vsi člani vodstva velesejma, bivši trgovinski minister Paul Bastid, ravnatelj velesejma Louis Martel in mnogo drugih osebnosti. Na banketu je Tomica pozdravil s prisrčnim nagovorom predsednik velesejma. Zahvalil se je Tomiču za njegov obisk in izrekel zadovoljstvo z razvojem trgovine med Francijo in Jugoslavijo, ki je posebno oživela po sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama.
Nemške informacije o sestanku na Dunavu
Berlin, 24. maja. br. DNB poroča, da so se razgovori Gafenca in dr. Cincar-Markoviča na Dunavu, ki so trajali tri ure in sta jih imela oba državnika na štiri oči, nanašali v prvi vreti na angleško-turški pakt. Dr. Cincar Markovic je Gafencu pojasnil stališče Jugoslavije, Gafencu pa je
razvil svoj načrt o novem paktu jugovzhodnih evropskih držav, ki bi se mu priključili tudi Bolgarija in Albanija. Po informacijah agencije je jugoslovenska vlada navdušeno sprejela to iniciativo. Gafencu bo 9. zunija obiskal Ankaro in bo tudi tam razvil ta svoj načrt.
Palestino bo končno
le treba razdeliti
Neznatna večina v angleški spodnji zbornici o priliki palestinske razprave — Angleški tisk za razdelitev Palestine v židovski In arabski del
zu je, da država ne odobrava vladne politike. Vlada bo morala zaradi tega spremeniti svoje stališče ter ga prilagoditi še posebno zaradi napetosti mednarodnega političnega položaja. Na osnovi poročila kolonialnega ministra Macdonalda se vidi, da se palestinsko vprašanje lahko reši samo tako, da se Palestina razdeli med Žide in Arabce. Eventualno bi se lahko rešil problem Sirije. Francoska vlada sicer ni pripravljena izvesti eksperiment posebno zaradi občutljivosti Arabcev, toda zdi se, da bo do tega vendar prišlo o priliki ureditve arabskega in židovskega vprašanja.
London, 24. maja. AA. (Beuter) Ker je vlada o priliki včerajšnje debate o palestinski politiki dobila v spodnji zbornici relativno majhno večino, smatra današnji tisk, posebno opozicijski, da bo vlada spremenila svojo palestinsko politiko. »Manchester Guardian« naglasa, da pomeni večina 89 glasov v tako važni zadevi skoraj poraz. List smatra, da bo končno le treba razdeliti Palestino v židovski in arabski del. »Daily Telegraph« razpravlja o gospodarski strani naseljevanja Zidov v Palestini ter pravi, da so današnji stroški naseljevanja Zidov nesorazmerno veliki in negospodarski. »News Chronicle« pravi, da bo morala vlada v primeru, če bo hotela ostati pri svojih dosedanjih sklepih, iskati v ostalih kolonijah angleškega imperija prostor za naselitev Zidov. Tudi »Times« smatra, da je vladna večina glede predloga Bele knjige preneznatna, kar doka- ;
Spopad z arabskimi uporniki
Jeruzalem, 24. maja. br. V bližini Sa-marije je prišlo snoči do hudega spopada med oddelki angleške vojske in arabskimi uporniki.
Nov incident
na gdanski meji
Varšava, 24. maja. br. Danes dopoldne ie je na poljsko-gdanski meji pripetil nov incident. Ob 3. zjutraj je iz Gdanska pri-vozil na poljsko stran nemški tovorni avto. Pred carinsko stanico se je moral ustaviti. Šofer ni hotel opraviti običajnih formalnosti na stanici, nego se je odpravil na sprehod ter se oddaljil s ceste. Neki poljski carinik ga je pozval, naj se vrne k avtomobilu. Ker se šofer na njegove pozive ni odzval, je poljski carinski stražnik oddal dva strela. Pozneje je avto nadaljeval svojo pot preko Pomorjanskega v Nemčijo. Štiri ure kasneje se je vrnil in tokrat je šofer naglo opravil svoj posel na carini in nato krenil dalje v Gdansk. Avto in šofer sta se nepoškodovana vrnila na nemško stran.
Berlin, 24. maja. p. DNB je objavil vest o novem incidentu na poljsko-gdanski meji. V svojem komunikeju pravi, da je bil nemški šofer napaden. Ko je opazil, da je poljski carinski stražnik naperil proti njemu orožje, se je naglo vrgel na tla. Le tako je ušel smrti. Gdanski senat je zaradi tega incidenta takoj protestiral pri poljskem komisarju v Gdansku.
Slovaška v hudi gospodarski krizi
Curih, 24. maja. z. »Neue Züricher Zeitung« poroča, da je zavladalo na Slovaškem silno primanjkovanje surovin in najvažnejših življenjskih potrebščin. Zlasti v zahodnem delu Slovaške so morale vse tovarne ustaviti obratovanje. Gospodarski krogi nujno zahtevajo takojšnjo sklenitev novih trgovinskih pogodb, ki bi omogočile gospodarski razvoj Slovaške. Naročila iz Češke so popolnoma izostala, ostalo inozemstvo pa s Slovaško še ni navezalo gospodarskih stikov. Tudi iz Nemčije prihajajo le malenkostna naročila in še to po večini takega blaga, ki ga na Slovaškem samem primanjkuje. Vrh tega se pojavljajo silne plačilne težave, tako da je vse gospodarsko življenje na Slovaškem v hudi krizi.
Vprašanje angleškega
zastopstva v Pragi
London, 24. maja. AA. Na popoldanski seji spodnje zbornice je predsednik vlade Chamberlain izjavil, da bo po 25. maju, ko bo odšel angleški odpravnik poslov iz Prage, Anglijo začasno zastopal angleški pod-konzul. Vprašanje bodočega zastopstva angleške vlade v Pragi se še proučuje. Chamberlain je izrazil upanje, da bo v najkrajšem času mogel tudi o tem dati točno izjavo.
Nemška letala nad poljskim ozemljem
Varšava, 24. maja. AA. (Havas). Snoči so štiri nemška letala letela nad poljskim ozemljem v bližani Volstina jugovzhodno od Poznanja. Eno letalo se je moralo spustiti na tla. Pilot je izjavil, da je zašel in da je bil namenjen v Erfurt. Obmejne straže so pridržale letale in letalca, dokler ne bo končana preiskava.
Zdravici v Bruslju
Bruselj, 24. maja. a. Belgijski kralj Leopold ni. je imel snoči na večerji, prirejeni na čast nizozemske kraljice Viljemine, govor, v katerem je med drugim poudarjal veliko miroljubnost belgijskih državljanov, obenem pa izrazil željo, da bi male države v Evropi, ki imajo skupno nad 100 milijonov prebivalcev, začele skupno borbo proti duhovnemu in materialnemu siromaštvu današnjih dni.
Nizozemska kraljica Viljemina Je v svoji zdravici naglašala, da želita nizozemski in belgijski narod ohraniti mir, kar je glavni namen njunih naporov. Dolžnost Belgije in Nizozemske je, da delata skupno proti gospodarski in socialni krizi, ld grozi svetu. Kraljica Viljemina je obiskala davi znamenito bruseljsko mestno palačo, kjer so ji župan in člani mestnega sveta priredili izredno svečan sprejem.
Nizozemski poslanik v Bruslju je imel povodom obiska kraljice Viljemine govor po radiu, v katerem je med drugim izjavil: Sredi vznemirjenosti, ki vlada mednarodni politiki, nadaljujeta Belgija in Nizozemska kot svobodni državi delo za ohranitev miru. Dobri sosedstveni odnošaji med obema državama vplivajo pomirjevalno. Oba naroda sta miroljubna, pripravlje. na pa sta tudi v primeru potrebe do zadnjega diha braniti svojo svobodo in neodvisnost.
Revizija danske ustave odklonjena
Kodanj, 24. maja. AA. (DNB): Pri včerajšnjem plebiscitu o reviziji danske ustave je bil zavrnjen vladni zakonski osnutek. Plebiscita se je udeležilo le 44.4% volilcev, namreč 966.037. Ker je po ustavi predpisanih najmanj 45% glasov, jih je bilo tokrat 12.002 premalo oddanih. Proti zakonskemu načrtu je glasovalo 805.409 volilcev.
Min. predsednik Stauning je izjavil, da danska vlada ne bo podala ostavke zaradi neuspeha pri plebiscitu. Izid plebiscita je izzval veliko presenečenje posebno zaradi tega, ker je velik del konservativnih volilcev glasoval proti vladnemu predlogu.
SiegSriedova Unija pod vodo
Strasbourg, 24. maja. o. Utrjevalna dela na nemški zapadni meji nasproti francoske Maginotove črte so morali včeraj popoldne prekiniti, ker je Ren zaradi dolgotrajnega deževja prestopil bregove. Voda je popolnoma poplavila že napol dograjene utrdbe. Delavci so morali pobegniti od dela ter so pustili na mestu vse orodje. Nemške utrdbe pri Renu so mnogo nižje kakor francoska Maginotova črta, zaradi česar na francoski strani niso prizadeti od poplave.
Nad sto hiš pogorelo
Reval, 24. maja. w. V jugovzhodnem estonskem mestu Petsur je izbruhnil silen požar, kakršnega na Estonskem še ne pomnijo. Pogorelo je nad 100 hiš. Šele ob 13. se je posrečilo požar omejiti Ker je med ognjem divjal vihar, je nosilo iskre poldrug kilometer daleč ter sta se vneli tudi dve vasi v okolici, kjer je ob 11. požar še vedno razsajal. Boje se, da šta obe vasi postali žrtvi ognja.
Beležke
člani vodstva JNS
v Sarajevu
V	torek dopoldne je prispel v Sarajevo predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič, ki bo govoril na skupščini banovinske organizacije JNS za drinsko banovino. V Sarajevo je dopotoval tudi bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič ki bo imel v sarajevskem srezu več konferenc, katere so sklicale tamošnje občinske organizacije JNS. Za binkoštne praznike pričakujejo, da bo prispel v Sarajevo tudi prvi podpredsednik JNS Jovo Banja-nin.
Trije ministri o hrvatskem vprašanju
V	nedeljo so govorili o hrvatskem vprašanju na skupščini JRZ v Novem Sadu trije ministri vlade g. Dragiše Cvetkoviča. Predsednik banovinskega odbora JRZ, minister Bešlič, je dejal po poročilu »Samouprave«, da »poklanja Kraljevska vlada posebno skrb hrvatskemu vprašanju. To najbolj dokazuje pot predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča v Zagreb, kjer se je razgovarjal o hrvatskem vprašanju z dr. Mačkom Treba je ugotoviti, da ni imela nobena vlada še tako velikih in težkih nalog, kakor jih ima vlada S• Cvetkoviča.«
Minister Tomič je dejal o hrvatskem vprašanju, da »so sedaj pogoji sporazuma znani Zato bomo lahko delali odslej zopet politično na terenu. Globoko sem uverjen, da se bodo pogajanja nadaljevala in ugodno zaključila v zadovoljstvo Srbov in Hrvatov ter na srečo cele naše države.«
Predsednik poslanskega kluba JRZ in minister brez portfelja Vojko Cvrkič pa je dejal, da »govore o hrvatskem vprašanju razni pozvani in nepozvani. Nihče pa še še ni tako iskreno lotil reševanja tega vprašanja, kakor vlada g. Cvetkoviča. Sedaj se je prvič začelo neposredno razpravljanje o njegovi rešitvi in doseženi so bili veliki uspehi. Mi resnično želimo sporazum, ker smo prepričani, da ni danes bolj važnega političnega vprašanja. Samo eno vprašanje je še, ki je večje od hrvatskega, in to je — država.«
JRZ in narodno edinstvo
Splitska »Država«, glasilo banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino, objavlja uvodnik o pomenu in značaju JRZ. List pravi, da so vstopili člani v JRZ prvenstveno zaradi strankinega programa in njegove osnovne jugoslovenske misli. Ti ljudje so tudi danes zvesti jugosloven-skemu programu stranke. Kdor je 11. decembra volil listo JRZ, je volil stranko, ki hoče braniti in bo branila z vsemi sredstvi narodno edinstvo. Stranka pozdravlja vsako akcijo, ki bo služila za pomirjenje našega notranjega političnega življenja, toda ona vztraja pri osnovnih idejah svojega programa, ki ne morejo nikdar postati predmet razpravljanj in pogajanj. Ideja narodnega edinstva mora ostati izven in nad vsakimi razgovori, pogajanji in strankarskimi kompromisi.
Tako piše glasilo JRZ v Splitu.
Pri starem poslu
Zagrebški »Obzor* se je v zadnjem času zopet krepko posvetil svojemu staremu poslu: objavljanju neresničnih ali pa pol-resničnih vesti in informacij o notranjepolitičnem položaju, katerim potem dodaja svojevoljne komentarje, že večkrat ga je tudi »Hrvatski dnevnik« zaradi tega energično lopnil po zobeh. Starina »Obzor« se potem izmika, pa začne z drugega konca.
V	včerajšnji številki servirà svojim bralcem podrobnosti o zadnjem sestanku dr. Kramerja z dr. Mačkom in ve natančno povedati, kakšno je danes stališče beograjske opozicije. Med drugim navaja »Obzor«, da je dr. Kramer predložil dr. Mačku sestanek z delegati opozicije, a da je od tega preteklo že 20 dni, pa nihče ni prišel v Zagreb. Rečemo lahko, da je ta informacija povsem netočna. Z velikim veseljem zagrebški »Obzor« tudi beleži glas, ki naj bi dokazoval, kako so nastala nasprotstva med UO in KDK.
Iz »Obzora« pridno ponatiskujejo razni mali intrigančiči na severu in jugu Jugoslavije. Prepričani pa smo, da male in velike intrige, ki se danes pletejo na vse strani, ne bodo uspele. Na eni, kakor na drugi strani je zavest velike dolžnosti dovolj jaka, da bo končno premagala vse težave ter razčistila situacijo. Kdo je danes interesiran, da kvari delo za porazum, o tem ni treba mnogo razpravljati.
Madžari proti Slovakom
Slovaški tiskovni urad se pritožuje nad budimpeštansko oddajno postajo, ki še vedno širi o notranjih dogodkih na Slovaškem zlonamerne in pretirane vesti.
V	slovaškem in madžarskem jeziku pripoveduje budimpeštanski radio bajke o strahoviti bedi in splošnem neredu na Slovaškem. Osobito se poudarja 6laba skrb oblasti za javno varnost ter nered-nosti, ki jih uganja baje Hlinkova garda, ki ji je poverjena varnostna služba. Bratislavski dopisni urad zavrača te trditve kot izmišljotine in pravi, da bi se Slovaki prav lahko osvetili Madžarom za to hujskanje in obrekovanje ter bi jim pri tem ne bilo treba segati po bajkah in zlobnih lažeh. Ako Madžari slikajo življenje na Slovaškem v tako črnih barvah, zakaj toliko silijo na Slovaško? Ako je Slovaška siromašna in sestradana, zakaj beže iz Madžarske na Slovaško dan za dnevom vojaki, in to ne samo Slovaki, marveč tudi Madžari? Tako vprašuje bratislavski dopisni urad in dodaja, da bi teh beguncev gotovo ne bilo. ako bi bila Madžarska tak raj in Slovaška tak pekel, kakor to pripoveduje budimpeštanski radio. Neprestana propaganda proti Slovaški dokazuje, da madžarsko zatrjevanje o mirnem sožitju s Slovaško ni nič drugega nego gola fraza in da tudi zagotavljanje grofa Csakyja, ki se je izjavil v istem smislu, nima prav nikakršnega pomena.
Pomen Industrije
za Jugoslavijo
Predsednik »Zveze jugoslovanske industrije železa in kovin« inž. LJubomir Godje-vac je v uvodniku zadnje številke »Metalurgije«, ki je glasilo zveze naših kovinskih industrijcev, napisal uvodnik, v katerem pravi med drugim:
«Poleg možnosti, ki so nam nudile reparacije, poleg ugodnih časovnih razmer in očitnih vzgledov v bližnjem in daljnjem sosedstvu smo po skoro dvajsetih letih prišli žele do tistega, kac predstavlja podla-
Katastrofa ameriške
podmornice „Squalus"
Kljub obsežnim reševalnim delom je malo upanja, da bi
posadko rešili
New York, 24. maja. br. Ameriški podmornici »Squalus« so se na poti z Belih otokov pokvarili stroji in se je pogreznila v veliko globočino. Ponesrečeni podmornici, v kateri je 62 mož posadke, so na odredbo mornariških oblasti takoj odhitele na pomoč vojna ladja »Falcon«, rušilec »Broo-klin« in podmornica »Sculpin«. ki je stopila takoj v telefonsko zvezo s komandantom ponesrečene podmornice, od katerega je dobila poročilo, da imajo še za 48 ur kisika.
Kapitan Momsen, ki je iznašel posebne aparate za reševanje podmorniških posadk, je odpotoval z letalom iz Washingtona na kraj nesreče, ter izdal takoj vsa potrebna reševalna navodila. Aparat Momsen omogoča osebam, ki so pod vodo v veliki globini, da se Lahko v stiski rešijo na površje.
New York, 24. maja. AA. (Reuter) Domneva, da se je v podmornici »Squalus« zadušilo 49 mornarjev, je izšla v neuradni obliki takoj potem, ko so davi ponovno dobili zvezo s podmornico. Člani podmornice so dajali s kladivom Morsejeve znake ob stene podmornice in sporočili, da je v podmornici zadosti toplo, da imajo zadosti hrane, da pa jih zapušča moč in da luči
Otvoritev našega paviljona v New Yorku
New Yor«, 24. maja. AA. Včeraj je bdi slovesno otvorjen jugoslovenski paviljon na newyorèki razstavi. Otvoritvi je prisostvovalo nad tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi večje število jugoslovenskih izseljencev iz vseh severnoameriških državic. Med govorniki je prvi nastopil zastopnik zvezne vlade na svetovni razstavi, predsednik newyor&ke občine La Guardia, ki je govoril v srbohrvaščini, V svojem govoru je toplo pozdravil Jugo slovene ter omenil, da Je bival pred svetovno vojno nekaj časa kot konzul v naših krajih. Pozval je Jugosiovene, naj ohranijo slogo, ter dejal: Ljubite se med seboj kot bratje in ves svet vas bo ljubil.
V imenu Jugoslavije je poslanik Fotič mieid drugim prebral del pisma iizns jdite-lja Nikole Tesle, v katerem veliki učenjak izraža obžalovanje, ker zaradi bolezni ne more biti navzoč pri tako pomembni manifestaciji naše kulture v Zedinjenih državah, s katerimi želi Jugosla; vi ja okrepiti zveze. Pismo se končuje z besedami: »V tem upanju kličem: živel predsednik Roosevelt! živel kralj Peter n.! živel knez namestnik Pavle! Na mnoga leta — vaš Nikola Tesla.«
Za Jugoslovenski paviljon vlada veliko zanimanje. Komisar razstave poslanik Fo-tič je priredil zakusko, ki je potekla v prijetnem razpoloženju pozno v noč.
Nov ban zetske banovine
Beograd, 24. maja. p. Pomočnik notranjega ministra Božidar Krstič je bil imenovan za bana zetske banovine.
Nov pomočnik
notranjega ministra
Beograd, 24. maja. AA. S kraljevim ukazom je imenovan za pomočnika notranjega ministra Arsa Petrovič, pomočnik bana mo-ravstke banovine.
Turški vojaški inštruktorji za Arabijo in Afganistan
London, 24. maja. o. Vlada Ibn Saudove Arabije je prosila turške vlado, naj pošlje vojaško komisijo, ki bi izvežbala arabsko vojsko. Slično prošnjo je poslala turški vladi tudi afganistanska vlada.
Izprememba nevtralnostnega zakona v Ameriki odložena
Washington, 24. maja. AA (Havas) Predlog revizije zakona o nevtralnosti je še vedno na mrtvi točki. V ameriških diplomatskih krogih vlada vtis, da je malo verjetno, da bi vlada mogla to vprašanje rešiti na sedanjem zasedanju kongresa. Na drugi strani smatrajo mnogi narodni poslanci in senatorji, da se položaj v Evropi boljša ter napovedujejo zaradi tega, da se bo debata o predlogu o reviziji nevtralnosti preložila na prihodnje zasedanje.
Nov ruski veleposlanik v Varšavi
Variava, 24. maja. AA. Snoči je prispel iz Moskve novi rusiki veleposlanik Sar?nov, lei bo predal So ta teden akreditivna pisma predsedniku republike.
go kovinske industrije in njeno začetno vlogo v obrambi države. To je posledica tega, da v naši državi ni bilo nobenega gospodarskega načrta, dočim so vsi okrog nas po načrtu dvigali i poljedelstvo i industrijo. Poleg tega je bila razširjena še usodna zabloda, da smo mi bogata poljedelska država z neizčrpnimi zakladi, ki ji ni treba toliko industrije, ker bi vsako podpiranje industrije šlo na škodo poljedelcev, ki da tvorijo 80 odst. prebivalstva. Toda iz statističnih podatkov o gmotnem položaju naših poljedelcev, iz zadnjih statističnih podatkov o velikem prirastku prebivalstva, iz poročila o stanju naših gozdov, iz strokovnjaških mnenj, da bodo naši najbogatejši rudniki izčrpani v enem ali dveh desetletjih, iz gladu po železu v Evropi, ld bi mogel v nekaj letih požreti vso našo Ljubijo, iz vsega tega se jasno vidi, kako velika in težka je bila ta zabloda.
Mi smo siromašna zemlja. Naš izvoz vseh vrst žita predstavlja izvoz kruha, ki je prikrajšan sto in sto tisočem lačnih Ju-goslovenov, ki ne najdejo nikjer pravega zaslužka, ker mi hranimo tujce s kruhom, ld ga njim odtrgamo od ust.
Naša rudna bogastva izčrpavajo tujci, da nam jih predelana za drag denar nazaj prodajajo. Naši gozdovi tudi odhajajo v tujino, a novi gozdovi težko in počasi rastejo. — Naše prebivalstvo se občutno množi tn s tem so pred nami zelo motni izgledi bodočega gospodarskega in socialnega stenja.«
ugašajo. Pomožni ladji se je posrečilo dobiti zvezo z vsemi oddelki podmornice ranzen s torpednim oddelkom, ki je, kakor mislijo, poln vode. Mislijo tudi, da je več mornarjev v tem oddelku utonilo, ko so dajali znamenja.
Portsmouth, 24. maja, w. Admiral Cole je odredil, naj skušajo rešiti posadko potopljene podmornice s potapljaškimi zvonovi. Podmornica leži že 28 ur na morskem dnu. Davi ob zori so izpustili iz podmornice signalno bombo, ki je označila pravi kraj, kjer se je podmornica potopila. Ko se je zjutraj spustil eden izmed potapljačev na morsko dno, so mu iz podmornice sporočili, da je še 33 mož živih, potemtakem računajo, da se je že najmanj 26 članov posadke zadušilo. Vseh članov posadke je v podmornici 59.
Sedem mornarjev rešenih
Portsmouth, 24. maja. w. Opoldne se je
potapljačem posrečilo rešiti s potapljaškimi zvonovi iz globine 72 m sedem čla/-nov posadke podmornice. To je prvi primer v zgodovini ameriške mornarice, da so koga rešili iz tolike globine.
Jugoslovenski
novinarji v Splitu
Poročali smo že na kratko, da se je jubilejni kongres jugoslovenskih novinarjev, združen z letošnjo glavno skupščino njihove stanovske organizacije, ki se je v nedeljo začel v Zagrebu, v ponedeljek nadaljeval in zaključil v Splitu. V Split je prišlo okrog 50 delegatov vseh petih sekcij Jugoslov. novinarskega udruženja. Železniška uprava jim je dala na razpolago posebne vagone in jim tako omogočila prijetno potovanje. Po prihodu v Split so si novinarji v spremstvu splitskih kolegov in splitskih strokovnjakov ogledali slovite mestne zanimivosti, zlasti Dio-klecianovo palačo in arheološki muzej.
Ob pol 12. se je v lepem foajeju mestnega gledališča nadaljeval kongres. Navzoči so bili najvišji predstavniki tamoš-njega javnega življenja, na čelu jim ban dr. Bujič, divizionar general Mihajlovič, mestni župan Vrdoljak, predsednik ape-Lacijskega sodišča, predsedniki gospodarskih in stanovskih zbornic itd. Ko je bil kongres zaključen je sledila še kratka zaključna seja redne glavne skupščine JNU, o katere poteku smo že poročali. V debati je bil nanizan stanovski delovni program novinarskega udruženja in njegovih sekcij za prihodnja leta.
Opoldne je splitska mestna občina priredila novinarjem »ribiški obed« na Vra-njicu, romantičnem polotočiču ob koncu Kaštelskega zaliva. Tudi obeda so se udeležili najvišji splitski predstavniki, ki so se nato še pridružili novinarjem, ko so se popoldne odpeljali na izlet po morju. Lepa in velika potniška ladja Jadranske plo-vidbe »Sumadija«, ki je bila v celoti izdelana v domači splitski ladjedelnici, jih je peljala mimo vseh sedmih Kaštelov do Trogira, kjer so si ogledali tamošnjo slovito katedralo ter druge zgodovinske in umetniške dragocenosti, ki jih je Trogir poln. Po ovinku okrog otoka Čiova so se proti večeru vrnili v Split. Na potu jim je Jadranska plovidba priredila zakusko, pri kateri so ladijski oficirji in drugi domačini seznanili novinarje v prijetnem kramljanju z mnogimi važnimi problemi našega Jadrana in pomorstva sploh. Dobra polovica novinarjev se je z nočnim vlakom zopet vrnila na svoje domove, nekaj pa jih je ostalo še v Splitu, odnosno naslednji dan odpotovalo v razne kraje Dalmacije.
Kakor zagrebški je tudi splitski del kongresa in glavne skupščine jugoslovenskih novinarjev potekel v znamenju stanovske solidarnosti in discipline, ki že mnogo let sem omogočata, da zavzema Jugoslovensko novinarsko udruženje po svojem delu in po svoji notranji konsolidaciji eno prvih mest med vsemi stanovskimi organizacijami naše države.
Ustanovitev zavoda Nikole Tesle v Beogradu
Beograd, 24. maja. p. V Inženjerskem domu je bil danes občni zbor društva za ustanovitev zavoda Nikole Tesle. Pred kratkim je prosvetni minister čirič izdal uredbo o ustanovitvi in ureditvi tega zavoda. S tem je bil društveni program izpolnjen. Zavod bo posloval kot avtonomna znanstvena ustanova.
Na občnem zboru je tajnik Bokčan prečital in komentiral uredbo. Med drugim je omenil, da je francoska vlada obljubila za zavod podporo dveh milijonov dinarjev.
Stavka v tvomici vagonov v Brodu ob Savi
B^od, 24. maja. o. Uprava tvorni ce vagonov 'je otrvestila vse uradnike, ki jim je odpovedala službo, da bodo prejemali plačo do 30. junija. Odpust uradništva je izzval med prebivalstvom veliko nezado. voljstvo, ker menijo, da se uprava tvor-nicebaviz načrtom, da preseli svoje naprave v kak drug kraj. Zato so razne organizacije poslale deputacijo k upravi tvornice, da bi se poučile o položaju. Uprava tvomice je izjavila, da stavkajo delavci že 7 tednov in so njihove zahteve nasprej omljive.
Požar v tovarni konzerv v Kragujevcu
Kragujevac. 24. maja p. V tovarni konzerv bratov Stepa novi če v je v pretekli noči nastal ogromen požar. Ogenj, ki je bil baje podtaknjen, je uničil štiri velike objekte. Škodo so ocenili na dva milijona din.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Zjasnilo
se bo od severovzhoda. V vzhodni polovici države po večini oblačno in so ponekod verjetne padavine. Toplota se ne bo dosti spremenila.
Dunajska: Izpremenljivo vreme, od Casa do časa precej oblačno, temperatura sa bo dvignila, vetrovno,
;
Politični pokret
omladine JNS
Iz referata banovinskega tajnika O JNS Andreja Uršiča
so usta In zobovje podvrženi škodljivemu h uničujočemu vplivu bakterij, zaradi tega je pri učinkoviti ustni negi samo antiseptična ter bakterij® uničujoča voda, kakor j« ODOL, zanesljivo varstvo. Uporabljajte za dnevno nego ust ODOL — čuvaja zdravja.
Na banovinski skupščini omladine JNS v nedeljo 21. maja je podal banovinski tajnik O JNS g. Andrej Ur-šič poleg poslovnega poročila tudi pregled načelnih in političnih osnov omla-dinske organizacije. G. Uršič Je med drugim izvajal: Gibanje OJNS se je pričelo v času, ko so politični nasprotniki polagali stranko vsak dan v grob in z njo proglašali za mrtvo jugoslovensko in napredno misel med Slovenci. Takrat smo mi pripeli na svoja prša znake Jugoslovenske nacionalne stranke in ona je z nami zaživela novo še močnejše življenje.
PraJsednlk OJNS tež. 3ože Rus
Kaj so b!B razlogi, <Ja smo se odločili Omladinci sodelovati v našem javnem političnem življenju? Predvsem je bila za nas odločujoča zavest, da mora biti mladina za javno življenje naroda m države to, kar je bister studenec, ki priteka v jezero, da se ne premeni v mlakužo. Samo, če bo mladina izpolnjevala to svojo vrhovno nalogo v življenju naroda, se bodo razčistile tudi naše danes težke in motne notranje politične prilike. V teku svojega dveletnega dela, ki smo ga opravljali v najtežjih okoliščinah, izpostavljeni vsemogočim oviram, smo s svojimi uspehi dokazali, da smo res bistra voda.
Poleg tega pa nas je klicala v javno življenje tudi zavest, da gre Evropa usodnim časom naproti in da se vzporedno s tem postavljajo z vso nujnostjo v ospredje nerešeni problemi našega narodnega in državnega življenja. V takih razmerah je čutila mladina dolžnost, prevzeti nase del javnih bremen in odgovornosti in podpreti s svojim mladim idealizmom tiste, politične činitelje v narodu in državi, katerih poglede na osnovna načela narodnega in državnega življenja, je spoznala za pravilne.
Vkjučitev omladine v Jugoslovensko Racionalno stranko se je pokazala kot vsestransko posrečena odločitev. Tako ideološko kakor taktično nas Jugoslovenska nacionalna stranka ni razočarala. Ona nam je dala tudi možnost uspešnega razmaha naših mladih sil, ki prihajajo po njej do vedno močnejšega vpliva na naše splošno in še posebej na slovensko politično življenje.
Nato je prešel tajnik Andrej Uršič na mednarodna vprašanja. Ugotovil je, da je preteklo komaj 20 let od versajske pogodbe. katere tvorci so mislili, da so ustvarili z nje večni mir in nov red v življenju narodov. N'cn i'j so, da jc nastopila doba
Kranj. 24. maja
Na zadnji občinski seji sta predsednik finančnega kakor tudi policijskega odseka odpovedala sodelovanje in gospod župan sigurno ne bi zmogel tolikih funkcij, če imi ne bi stal zvesto ob strani njegov stalni sodelavec in svetovalec g. dr. Megušar.
Uvodoma je g. župan poročal, da je banska uprava razrešila dolžnosti občinskega odbornika uradnika OUZD g. Rotarja, in imenovala prvega z liste namestnikov g. dr. Šilarja.
Mnogo zanimanja je vzbudila oddaja zidarskih, težaških in tesarskih del novega kopališča. V pošt e v sta prišla samo dva ponudnika: inž. Pretnar ie zahteval prvotno 651.000, Kavka pa 536.000 din. Gospod župan je povedal, da znašata ti dve ponudbi — po odbitku za nasip, ki je nepotreben — 478 oziroma 458 tisoč dinarjev, tako da dobi to delo. kakor že most in pokopališče, zopet stavbenik Kavka iz Ljubljane. Isti nasip je bil kalkuliran pri inž. Pretnarju z 173.Ö00, pri Kavki pa le z 78.000 din. Pri oddaji teh del je opozoril g. Co:nar. da delo do konca kopalne sezone gotovo ne bo dovršeno. Župan je odgovoril, da bo to naj-brže res, da pa bo tenis in drsališče gotovo pravočasno urejeno.
Lepa šavnikova pot pod Jelenovim klancem bo zaradi bližnje regulacije zginila, ker bo po nasipu izravnana z nivojem klanca samega. Gospod župan je predlagal odstop te poti državnemu erarju. Skoda da se ni izdejstvovalo polnovredno nadomestilo. ker bo pešcem sicer zaradi prahu pa tudi zimske poledice sprehod proti kolodvoru skoraj onemogočen.
Naslednja točka dnevnega reda je bil predlog občinske uprave za najetje 4 in pol milijonskega posojila za gradnjo nove tekstilne šole. Banovina je pripravljena prevzeti jamstvo in bo tudi odplačevala anuitete. Dr. Megušar je razložil, da je procedura mnogo daljša, če najema posojilo banovina, g. ravnatelj dr. Kočevar je poudaril. da banovina ne more najeti posojila. ker načrti za to šolo niso gotovi.
Občinski odbor je svoječasno že pooblastil g. župana, da se pogaja glede prodaje prevolškega posestva z usmiljenimi bratj s
demokracije ▼ mednarodnem življenja, doba sodelovanja na kulturnem, socialnem in gospodarskem poprišču Ironija usode je hotela, da podpisniki tega pakta doživljajo njegovo tragedijo. Danes se ponovno opredeljujejo narodi v sovražne tabore in odloča se o usodnem vprašanju, ali bo obveljala enakopravnost med majhnimi in velikimi narodi ali pa bo nastopila doba nasilja kot činitelja, ki bo določal način in pogoje mednarodnega življenja. Kar se nas tiče, vemo eno: da bomo z vsemi sredstvi kakor en mož branili težko plačane pridobitve naše zgodovine. Naša nacionalna čast in popolna notranja m zunanja politična suverenost ne bo nikdar cena. s katero bi bili pripravljeni kupovati mir. Jugoslavija je samo naš življenjski prostor in interesno področje samo jugoslovanskega naroda in nikogar drugega.
Nato je prešel govornik na naše notranje politično življenje, v katerem bi morali najti pozitiven odmev na vse usodne mednarodne dogodke. Kakor drugim majhnim narodom ukazujejo mednarodne prilike tudi našemu narodu notranjo slogo, medstrankarsko premirje in širokogrudno, pošteno, iskreno, pametno m pravočasno rešitev vprašanj, ki slabijo naše enotnost in našo odpornost. Temu oilju je podredila Jugoslovenska nacionalna stranica vse svoje interese. Z vso iskrenostjo se je pridružila politiki pravičnega sporazuma med vsemi deli jugoslovenskega naroda. Že v pohonski deklaraciji so njeni voditelji poudarili, da je vprašanje sporazuma osrednji problem naše državne politike, ki se mora brezpogojno rešiti v okviru bitnih narodnih in državnih interesov. S tega vidika je treba presojati njeno zgodovinsko odločitev pri zadnjih d ržavnozbonskih volitvah. Nobena stranka v državi ni talko podredila svojih strankarskih interesov ideji bratskega sporazuma, kakor je to storila Jugoslovenska nacionalna stranka. Bila je pripravljena celo na načelne žrtve, če s tem koristi golim življenjskim interesom naroda in države.
Nato je prešel govornik na naše slovenske razmere. Ugotovil je, da 60 naši politični nasprotniki na širokogrudnost jugo-slovenskiih nacionalistov odgovorili še z večjim strankarskim ozkogrudjem in da so nemoteno nadaljevali svoje klevetniško in razdiralno delo, čeprav je ves narod zahteval in še danes zahteva da se zlasti Slovenci brez ozira na razlike spričo mednarodnega razvoja in razdorne propagande, ki je šla preko našega ozemlja, strnemo v močno duhovno enoto. Naši politični nasprotniki so proglasili, da je 11. december 1938 že ustvaril slovensko koncentracijo. Iz tega razloga so odklanjali vsako sodelovanje z drugimi skupinami, češ da bi to značilo slabitev že ustvarjene slovenske enotnosti. Mi pa strankarsko zagrizenost v teh usodnih časih z vso odločnotjo obsojamo. Mar res kdo veruje, d,a se more brez naprednih Slovencev odločati o usodi Slovencev? Ni je sile, ki bi nas napredne in nacionalne ljudi mogla odriniti od soodločevanja o usodnih vprašanjih našega naroda in države.
Ob zaključku se je tajnik Andrej Uršič ponovno dotaknil zadnjih državnih volitev in ugotovil na podlagi volilnih zapiskov, da je Jugoslovenska nacionalna stranka predvsem stranka malega človeka in mladega človeka, ki se nista dala zlomiti. Stranka bo morala iz tega izvajati vse posledice. Skrajni čas je. da se reši naš glavni politični problem, ki predvsem danes izčrpava moči, da se more Jugoslovenska nacionalna stranka z vsemi silami po6vetiti reševanju socialnih in gospodarskih problemov. Naš politični problem je obenem naš socialni problem.
Kandiji, ki naj bi zgradili tam bolnišnico, ker so razmere v ijubljansiki zaradi ogromnega dotoka bolnikov, posebno z Gorenjskega. nemogoče. G. župan je stopil v stik z usmiljenimi brati, toda izkazalo se jc, da nimajo na razpolago potrebnih sredsrtev. Pač pa je župan dobil nedavno drugo ponudbo za Prevolo, o kateri naj bi danes občinski odbor sklepal le načelno. Kranjska žup-na nadarbina je namreč po g. dekanu Skcrb-cu ponudila za Prevolo 1.200.000 dinarjev in se obvezala, da zgradi tam v teku 5 let sa-natorij (po besedah g. župana »porodnišnico in malo kirurgije«). Ce ta sanatorij ne bi bil v teku petih let dograjen, se nadarbina obveže, da vrne brezplačno občini ves južni del tega zemljišča, ki meri okrog 5 ha od cclotnih 23 ha. Na ugovor, da je sanatorij nepotreben in da bi se in sc bo morala zgraditi bolnišnica, je g. župan razložil, da se »za sanatorij dobi koncesija mnogo lažje kakor pa za bolnišnico.« Glede ccne je g. župan izjavil, da je primerna, če nc visoka. Obč. odbr. g. Košinik Miha je bil mnenja, da je cena mnogo prenizka, posebno, če pomislimo. da se baš gradi prav blizu vodovod in da stane danes svet celo na Kokrici že 10 do 15 dinarjev za m2, dočim bi za mnogo dragocenejšo Prevolo dobili po tej ponudbi le 5 din. Ponudbo je temperamentno zagovarjal g. dr. Megušar, kateremu se '/di predlog g. dekana naravnost sijajen. G. dekan mu je namreč že prej povedal, da bo ponudil za Prevolo ceno, kakršne ni še ni-kdo; dr. Sajovic je sicer kazal neko ponudbo, ni pa povedal, čigava je. niti koliko nudi, zanimal pa se je za Prevolo tudi že industrijec Horak. Toda vsa bi — po mnenju g. dr. Megušarja' — izkoristili to zemljišče za špekulacijo, tako da občina ne bi imela ničesar od tega, dočim se g. dekan zaveže, da ne bo špekuliral. Tudi banovina je proti majhnim bolnišnicam glede na razmeroma velike stroške za osebje in inventar, kar povzroča ogromno pasivnost takih in podobnih zavodov. Zato misli g. dekan postaviti ta sanatorij popolnoma na gospodarskem načelu in nastaviti le enega hišnega zdravnika, dočim bi zavarovance zdravili zdravniki Okrožnega urada, ostale Specialisti, Zä katere bi grire-
dili v to «vrh o špecielne tečaje. Cene ni delavce bi bile nizke, da bi jih OUZD lahko plačeval, dočim bi bil drugi ali pa celo prvi razred seveda temu primerno dražji, tako da bi podjetje slonelo popolnoma na gospodarskem načelu in »e samo vzdrževalo v zvezi z ostalo ekonomijo, javnimi dajatvami in podporami. G. dr. Megušar je zaključil, da je zadevo treba dobro preštudirati, dekanovo ponudbo pa priznati kot osnovo za pogajanja in mu tako dati priliko, da v tem času razparcelira kak del na-darbinskih zemljišč in tako pripravi denar in vse potrebno za nakup Prevole.
G. Kerč je ugovarjal, da stvar gotovo ni tako nujna in da občinski odbor ne more kar na brzo roko sklepati o kupčijah, ki presegajo milijon, in o zemljišču, katerega oo občina se krvavo potrebovala. Velika javna bolnišnica je vsekakor nuj no potrebna in banovina ter država bosta prej ali slej prisiljeni, da jo pod težo razmer v ljubljanski bolnišnici zgradita. Nadalje je g. Kerč poudaril, da je Prevola vsak dan več vredna, in je predlagal, da občina de-kanove ponudbe ne sprejme, ker je odklonila nedavno tudi ponudbo tovarne Sem-perit, ki je nudila za del tega zemljišča,
Velikia Dolina, 24. maja.
Breganica. ki je v nedeljo strahotno pustošila po Brogamskem eelu, uničevala polja, travnike in odnesla vse vrtove, je po neprestanih nalivih še narastla, vendar njena razdiralna moč ni več tako strašna. V ponedeljek sta si opustošenje ogledala sresici kmetijbki referent iz Brežic g. • Vrisk in zastopnik cestnega odbora in odredila začasno deio.
Kakor to-stran, tako je tudi na hrvatski strani Breganice prizadejalo strašno neurje prebivalcem obmejnega samobor-skega .?reza ogromno škode. Neurje je v nedeljo popoldne pustošilo polja, travnike, vrtove, razdiralo ceste in uničevalo poslopja. Z neverjetno brzino je narasel nad 3 m potok Ratina, ki teče skozi mestece Saimobor, nedaleč od banov inske meje. Sirene iz tovarn so tulile svojo monotono pesem na pomoč. Zamolklo tulenje se je £>lišalo k nam. Gasilci so bili na delu in pomagali reševati, kjer je bila največja nevarnost. Ves trg Samobor je bil naglo preplavljen. Promet na državni cesti Zagreb — Ljubljana je bdi prekinjen, številni avtomobilisti, ki jih je neurje zajelo ob meji na Posavju in v Samoboru, niso mogli dalje. Dvajset avtomobilov je čakalo na rešitev pred hotelom »Lavico« v Samoboru ,ker je deroča voda odnesla most pred hotelom. Vsi mostovi ob vznožju Gorjancev na naši in hrvatski strani so porušeni ali tako poškodovani, da so nezmožni za promet. Voda je škoraj v vse hiše Samobora vdrla v kleti, da so jo morali s sesalkami črpsti. Tudi pritlična stanovanja so bila polna vode. Krasni vrtovi številnih vil okoli Samobora so popolnoma uničeni. Voda ni odnesla samo zemlje in posevkov, marveč je na/nosila kamenje in pesek, odnesla ograje in plotove.
Voda je vdrla v električno centralo in poškodovala naprave. Telefonska centiala ni mogla delovati. Planinci, ki so bili v sam.oboisk.ih gorah, niso mogli nazaj. Usodno je bilo. da vsi potoki iz Gorjancev, ki se zlivajo v Savo, nimajo odtoka v reko. ker je ta strašno narastla. Tako je vse Dolnje Po-avje in ves predel ob poto, kih južnovzhodnega dela Gorjancev liki veliko jezero. Tudi Sarva še vedno narašča. Samo v okolici Samobora in na naši strani znaša škoda gotovo 10 milijonov dinarjev. Nekateri kraji na hrvatski stra-
18 deževnih dni v maju
Litija, 24. maja.
Letošnji maj je beležil že 15 deževnih dni. Polovica meseca, imamo pa še cel teden do konca ... Zanimiv je pogled v zapisnik litijske dežjemerske postaje, ki jo vodi g. Tinko Juvan. Poslednje 4 dni beležimo naslednjo množino padavin: 21. t. m. 350 mm, 22. t. m. 565 mm. 23. t. m. 190 mm, davi pa točno 100 enot. Skupaj torej 1205 mm v zaporednih 4 dneh. Toliko padavin je le redkokdaj. Zaradi primerjave naj navedemo, da smo imeli v letošnjem letu največ padavin dne 4. januarja. Takrat je snežilo in deževalo dan in noč in ombro-metrična postaja je zabeležila rekord 596 milimetrov.
Sava je bila danes še 180 centimetrov nad normalo. Ko prihajajo v Litijo ljudje iz okoliških vasi. pripovedujejo, koliko težav so imeli zaradi tolikšnega dežja. V Ce-rovci je nekemu kmetu potegnil plaz toliko zemlje, da mu je odnesel precej daleč kočo za kuhanje žganja. V današnjem »Jutru« smo poročali o nepojasnjeni usodi pastirčka Poldeta, ki je šel lovit ribe in ie izginiL Na Bregu so danes krožile vesti, da so pogrešano mrežo že vjeli v Maljaku v savski soteski. O Poldetu pa še ni glasu. Poldetovi bratje so odšli proti Zidanemu mostu poizvedovat za pogrešancem.
IMSEBIBAJTE V „JUTRU"!
kjer je nameravala sama zgraditi delavsko kolonijo, po 15 din za kvadratni meter. — Obč. odb. Čolnar je poudaril zapriseženo dolžnost braniti občinske interese. Prevola je vredna še enkrat toliko. Zupan: Pripeljite kupca! Čolnar: Takoj, samo razpišite prodajo! — Končni predlog g. župana o tej zadevi se je glasil: »Naj občinski odbor sklene, da se občinska uprava pooblasti za pogajanja z župno nadarbino na bazi ponudene cene in pod pogojem, da se sanatorij zgradi v teku 5 let, sicer pa vrne občini 5 ha zemljišča.« Proti temu predlogu je glasovalo 6 odbornikov, nekateri so se vzdržali glasovanja.
Pri gradnji kanalizacije za novo šolo se je zgodila majhna nesreča. Pri kopanju iztoka v Kokro so zašli — po izjavi g. župana zaradi neke nesrečne skale — na zemljišče kranjskega vrtnarja E rmana. Sedaj zahteva g. Erman za zemljišče primerno odškodnino ali pa nadomestek v naravi, občinska uprava pa predlaga razlastitev v javne namene. G. Čolnar je ugovarjal, češ: zakaj se zadeva ni uredila pred dovršitvijo dela. Predlog občinske upravg. katerega je prav toplo še zagovarjal g. dr. Megušar, pa ni prišel na glasovanje.
ni trpijo občutno škodo tudi radi toče. ki se je tu pa tam vsula iz težkih oblakov in uničila še v tistih predelih, kamor ni mogla voda. Na naši strani je ni bilo. Ogromna masa Save, ki se v velikanskih valovih vali po strugi in je razlita po Posavju, je napravila ogromno škodo tudi regulacijskim delom na reki. Savska banovina, ki že nekaj iet sem sistematično regulira rečno strugo, da ne odnaša Po-ea/vcem plodne zemlje je težke milijone vložila v ta dela. Pred razdiralno silo reke seveda kloni vse, kar je 70 tonski bager dobrega napravil. Prod, sipine, griči, otoki — vsega bo Sava spet nanesla, zraven odtrgala fašine, obrambne nasipe in ponovno odnašala težko pridobljeno obrežno ozemlje. Kakšna škoda je tu, je težko preceniti.
Stalno naraščajoča Sava, poleg tega številni pritoki z Gorjancev in s štajerske strani — med njimi obmejna reka Sc tla, — so številnim obrežnim vasicam resna nevarnost. Prehod iz kranjske na štajersko stran je nemogoč. Voda je razlita preko obrambnih nasipov. Vasica Ključ je resno ogrožena, da je ne poplavi. Voda narašča in je baje dosegla železniško progo. Zelo nevarna je Sotla, ki se tu na Dolnjem Posavju razlije in je tudi potrebna regulacija. Določenih je naid 13 milijonov dinarjev za regulacijo. Strašna poplava je prehitela dela. Posavci na banovinski meji z obupom gledajo strašno razdejanje. Izdatna pomoč je res potrebna.
★
Beograd. 24. maja. p. Ministrski svet je na svoji snočnji seji odobril za prebivalstvo Bele Palanke in okolice, ki je bilo prizadeto po zadnji vremenski katastrofi, 500.000 din podpore, za one v Samoboru 100.000.
Kakor poročajo beograjski listi, je Bela Palanka, ki je bila pri zadnjih neurjih v srbskih krajih najbolj prizadeta, po naporih meščanov samih kakor tudi s pomočjo 200 pionirjev iz Niša v glavnem očiščena. Ustanovil se je poseben odbor za pomoč poplavljencem in je bila ustanovljena javna kuhinja, ki brezplačno nudi hrano prizadetemu prebivalstvu. V celoti cenijo škodo v Beli Palanki in okolici na 30 milijonov dinarjev, saj je voda odnesla kar 25 hiš, za bivanje nesposobnih pa je 246 hiš.
Žrtve besnih voda
Maribor. 24. maja.
Tudi OÄboldski potok, ki teče s Kapie v Dravo, se je v zadnjih nalivih Spremenil v uničujoč hudournik. Med drugim je ogražal tudi Prajsov mlin pri Sv. Ožbol-du. Pretila je velika nevarnost, da ga hudournik odnese. Lastnik mlina se je Obrnil zaradi tega s prošnjo za pomoč na nekatere okoliške posestnike. Z vrani so skušali pritrditi in privezati mlin, da ga ne bi odneslo besneče vodovje
Pri tam delu sta biia zaposlena 37-letai posestnik Anton Rotovmàk in 41-letni posestnik Peter Pavlič. oba iz Sv. Ožbalda, Hudournik pa je med tem tako narasel, da je vodovje zajelo RotovnSka in Pavli-ča ter ju odneslo izpred oči ostalih reševalcev. ki ni!«) mogli niti misliti na to, da bi priskočili Pavliču in Rotovniku na pomoč. Deroča vofda ju je odplavila naprej proti Dravi. Njunih trupel pa doslej de niso našli.
Kakor pravijo poročila, so nekateri očividci izpovedali, da je Drava v svojem gornjem delu nosila v dtaeb velikih nalivov na svoji površini več človeških trupel. M jih pa doslej še ni naplavila. Le pri Setolici je naplavila Drava neko žensko truplo, vendar pa doslej identiteto še niso invogli ugotoviti. Gre za truplo približno 50-letoe ženske. Truplo je bilo v te eresej ča&a, Ni pa na. njem
nobenih znakov nasilja. Domnevajo, da gre za nesrečo ali samomor.
Pri Slovenski B.strici pa je utonila v bistriškem potoku 9-letna delavčeva hčerka Marija Juhartova. Ko je šla preko brvi pri tvornici bakra, je revici spodrsnilo. Padila je v narasli potok in utonila. Truplo nesrečne deklice je naplavil potok niže Slovenske Bistrice.
Mnogo divjadi je Slo z Muro
šafarsko, 24. maja.
Le nekaj dni še nas loči od obletnice lanske katastrofalne povodnji, ki je prekosila vse dotedanje, katere posledice pa se čutijo še danes. Močni nalivi zadnjih dni so z velikansko naglico napolnili Muro, ki je vedno bolj naraščala ter potisnila mnogo vode tudi v njene pritoke. Mnogo vode je naletelo tudi v nedeljo, ko se je v bližini Ivanjkovcev utrgal oblak, nato pa je pridrvela voda v smeri proti ljutomerskemu pokopališču, kjer je poškodovala tudi ban o vinsko cesto. Seboj je prineela mnogo blata, ki je uničilo tudi kulture, ko je voda lila s hribov ter odnašala seboj rodovito prst. Po tem nalivu se je močno dvignila ščavnica ter napolnila strugo.
Stalni nalivi v nedeljo in ponedeljek so še bolj dvignili Muro, ki je v noči od ponedeljka na torek narasla za 2 metra ter poplavlja travnike, gozdove, kmalu pa bo tudi na bližjih njivah. Seboj nosi drva, šibje, debla in vse, kar je ležalo v gozdovih. Umazana voda napravi ja škodo na travnikih, ki so ravnokar dobili lepe goste trave. Divji vodni tok je pobral tudi mlado divjačino, zajce, račke, račja in fazan ja jajca. Utonilo je tudi nekaj stare divjačine, ki ce zaradi naglega naraščanja vode ni mogla več rešiti.
Ljudje so se zbirali v velikih gručah oh Muri ter s strahom gledali njen besni tok. Z regulacijo Mure, ki se že dolgo obeta, bi ne bilo prišlo po dveh dneh dežja do poplav, ki so vsako leto na sporedu in odnašajo narodu plod njegovega znoj-nega d eia.	>
——>	t v
Na Dravskem polju
Ptuj, 24. majat
šele ko so pričele vode upadati, lahko presodimo škodo, Vode. ki so ee razlile po njivah, travnikih in vrtovih, so uničile velik del poljskih pridelkov. Najbolj so prizadeti kraji v občini Slovenja vas in št. Janž ter kraji, ki ležijo ob Pesnici. V Domavi, Pacinju in Sv. Marjeti še stoji voda precej visoko po travnikih in njivah. Pokrajina je bila še v torek kakor veliko jezero. V več hiš je uidrla voda, da so morali prebivalci pobegniti. Iz št. Andraža v Slovenskih goricah v torek ni prispela pošta v Ptuj, ker je ceeta med Sv. Bolfenkom in Andražem pod vodo. Kmetje obupano zrejo na svoje travnike in njive, v marsikateri hiši se bo čez leto oglašal glad.
V	Markovcih niže Ptuja leži na DravU mlin, katerega lastnik je posestnik Korošec. Ker je zaradi narasle Drave pretila mlinu nevarnost, da ga valovi odnesejo s seboj, sta se v čolnu podala do njega posestnika Primožič in Lorenko, da ga nekako zavarujeta. Ko pa sta priveslala do glavnega toka. se jima je prevrnil čoln in oba moža sta se znašla v valovih razburkane Drave. Kmalu sta se pokazala na površini in se z vsemi močmi borila za življenje. Izčrpana sta sreöno dosegla breg, kjer so ju radostni sprejeli vaščani^ ki so že obupali nad njunim življenjem.
V	nedeljo je divjala nad Makolami huda nevihta. Na polju je zalotila posestnika Jožefa Furmana. Naenkrat se je za-bliskalo in strela je uldarila vanj ter ga omamila. Domači so Furmana našli ožganega po vsem telesu in ga v nezavestnem stanju pripeljali v bolnišnico.
V Šmartnem in okolici j
Šmartno pri Litiji, 23. maja.
Deževje zadnjih dni je tudi v našemi okolišu napravilo precej zadreg. V ponedeljek ob 10. dopoldne je začel naraščati potok in je prestopil breg pri Izgoršku in; Šucu. Most pa je požiral vodo. Zaradi na-rasle vode so imeli težave v elektrarni in£ smo bili ob luč. Narasla voda je tekla prf Bregarjevih kar skozi hišo. Janševa hiša pa je bila spremenjena v otok.
Tudi cesta proti Zavrsniku je bila no preplavljena. Nekatere ljudi so prevažali kar v samokolnici. Tudi most, ki vodi do graščine Grmač, je bil preplavljen. Ob vsakem večjem deževju trpimo v našem koncu zaradi razdivjane Reke. Struga ima ovinke in se voda ne more dovolj naglo odtekati.
Tudi v bližnjih vaseh" je napravilo deževje precej škode. Iz Jablanškega potoka javljajo, da je drugače mirna in ponižna vodica narasla v razdivjan hudournik. Spotoma je hudournik trgal zemljo in je med drugim pokvpril tudi 40 m občinske ceste. Najbolj je prizadet mlinar Šinkovec, ki mu je razdivjana voda pretrgala jez in poškodovala tudi mlin. Sodijo, da ima Šinkovec kakih 15.000 din škode.
V Gradišču pa se je neurje spravilo na občinsko cesto. Močno jo je razrilo in poškodovalo. Znanemu sadjarju in posestnik« Tonetu Zupančiču je raztrgalo travnik. Pieko travnika ima hribovski gospodar položene cevi za vodovod, plazovje mu je n* več faajife razi ornilo sevi,.
---
Kranjske občinske skrbi
S seje občinskega sveta — Oddaja del za novo kopališče Usoda občinskega posestva Prevole
Fcivodnjl t . »
Hude posledice ob banovinski meji
m
Domače vesti
* V. jugoslovenski protituberkulozni kongres bo — kakor smo pred kratkim že objavili — v dneh od 27. do 30. t. m. v ko. pališču Lipik. Spored kongresa je ta-le: 27. t. m. ob 17. seja glavnega odbora Jug. lige proti tuberkulozi, od 18. pa seja odbora ftizeološkega društva. 28. t m. ob 9. svečana otvoritev kongresa v kopališčnem salonu; ob 10. socialno-medicinska predavanja (Tuberkuloza in selo). Med drugimi referenti predava tudi g. dr. Tomaž Fur-lan. upravnik zdravilišča Topolšica; ob 16. občni zbor Jug. lige proti tuberkulozi. 29. t. m. ob 9. strokovno-medicinska predavanja. (Novejše metode kirurgičnega zdravljenja pljučne tuberkuloze). Med ostalimi referenti predava tudi g. dr. Robert Neubauer, šef-primarij zdravilišča na Golniku; ob 16. občni zbor Jug. ftizeološkega društva. 30. t. m. ob 9. predavanja o delovnih pogojih ftizeologov v zvezi s škodljivim vplivom rentgenskih žarkov in bacilov. Glavni referent g dr. Pero Samardži-ja. Vsem udeležencem priporočamo to-le najugodnejšo železniško zvezo: iz Ljubljane z brzovlakom ob 9.20, prihod v Zagreb ob 12., odhod iz Zagreba z brzovlakom ob 12.55 in prihod v Okučane ob 15.31. Odtod dalje z avtobusom, ki dospe v Lipik ob 16.30. Avtobusni prevoz stane 25 din. Pro-tituberkulozna zveza v Ljubljani.
6B«51	£0
M* -
Z^sz^— "TT**0 ^
MOSI*1T

* Proslava 801etnice duh. svetnika Šašlja.
Poročali smo pred kratkim, da je minule dni obhajal 801etnico svojega življenja zaslužni narodopisni pisatelj, duhovni svetnik Ivan Sašelj. Jubilantu so dne 23-t. m. priredili v Stični njegovi prijatelji intimno proslavo. Na povabilo opata sti-škega samostana g. dr. Avguština Kostel-ca, ki je tudi sam belokranjski rojak, se je zbralo v samostanu okrog 20 častilcev in prijateljev našega jubilanta. V Stično je prišel že pred njimi tudi jubilant sam, ki je dopoldan v veličastni samostanski cerkvi maševal, nato pa so se vsi zbrali v samostanski dvorani, kjer je pozdravil jubilanta in goste opat g. dr. Kostelec. Jubilantu je nato izrekel čestitke direktor etnografskega muzeja bivši minister dr. Zupanič, ki je omenjal njegovo delo na narodnopisnem polju in njegove zasluge za slovensko folkloristiko. V imenu ljubljanskih Belokranjcev je sporočil jubilantu čestitke predsednik društva Bela Krajina dr. Bano, ki mu je pri tej priliki izročil diplomo častnega članstva društva Bela Krajina, umetniško delo akademskega slikarja Maksima Gasparija. Vrstile so se nato še čestitke ostalih in končno se je jubilant gin j en zahvalil, predvsem inicia-torjem proslave opatu dr. Kostelcu in ministru dr. Zupaniču.
aparati in filmi ter amaterske izdelave najceneje pri »VENUS«, Tyrševa 9.
* Vrba — Prešerni — Prešeren — Rojstna hiša, je naslov knjižice, ki je pravkar izšla in ki je zbudila veliko zanimanje med ljudmi že, ko je bila napovedana. Napisala sta jo naš najboljši prešernoslovec univ. prof. dr. Fr. Kidrič in pisatelj Fr. Finžgar; dr. Kidrič je napisal poglavja o Vrbi, Prešernih in pesniku, Fran Finžgar pa vodič po Prešernovi rojstni hiši. Knjižica je naprodaj v Tiskovni zadrugi, Novi založbi in drugih ljubljanskih knjigarnah.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485 25 V 35
*	»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« objavlja v letošnji 41. številki od 24. maja: ukaz o pretvoritvi nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru v popolno, uredbo o izdajanju ga-rantnih pisem izjemno od predpisov čl. 88 zakona o državnem računovodstvu, pravilnik za izvrševanje nekaterih določb uredbe o narodnem zdravstvenem skladu, telefonski promet z Italijo ter spremembo pravilnika o poslovanju v obrtu izvoščkov radovljiškega sreza.
*	Znižane cene na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, bodo imeli s to izkaznico in s staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 31. maja do 12. junija, vračajo pa se od 3. do 17. junija. (—)
•	Preklican razpis. Kr. banska uprava je razpisala mesto zdravnika združene zdravstvene občine St. Ilj v Slov. goricah v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Razpis tega mesta se preklicu je.
•	Prešernova koča na Stolu bo od 27. t. m. odprta in stalno obskrbovana, enako tildi novozgrajeni Valvazorjev dom na Stolu.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Brez težav deluje DarmoL K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne preizkušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Dar-mol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37. (—)
*	Kopališko zdravljenje vojnih invalidov se bo tudi letos vršilo v Dolenjskih Toplicah. Zdravljenje se bo pričelo v začetku julija. Prošnje je treba vložiti čim prej. Navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih na-čelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kr. banske uprave.
*	»Slovenci v Kočevju naj dobe laStno mestno četrt«. Pooblaščeni civilni geodet g. Mate Lozar nas je naprosil, da objavimo: K članku pod naslovom »Slovenci v Kočevju naj dobe lastno mestno četrt« od pretekle nedelje in k notici civ. geodeta g. Petročnika od preteklega torka moram kot prizadet podati naslednjo izjavo: Kr. banska uprava ni poslala ne mene, ne kakega drugega civilnega geodeta, ki naj bi izmeril agrarno zemljo v Kočevju. Pač pa je razpisala licitacijo kompetentna komisija za likvidacijo agrarne reforme v Ljubljani strogo po predpisih pravilnika za izvršitev tehničnih poslov. Pri tej licitaciji sem jaz sklenil z zaupniki agrarnih interesentov predpisano pogodbo, katero je ministrstvo poljedelstva tudi potrdilo — vse strogo po predpisih omenjenega pravilnika. Ako se cenjeni g. kolega geodet Petročnik ni zanimal za ta dela in se sploh ni udeležil licitacije, je to pač njegova zasebna zadeva, smatram pa, da ni nikakor upravičen vzbujati pri prizadetih strankah sum v korektnost postopka in izvršenega dela.
Iz Ljubljane
u— Na prvi produkciji šole Glasbene Matice bo izvajal naj prvo mladinski zbor pod vodstvom prof. šonca 7 mladinskih pesmi, deloma s spremljevanjem klavirja. Nato bo zaigrala Dolinar Vera »Lajnarje-vo pesem« čajkovskega na violini, Cotič Marija na klavirju Mozartove »Variacije«, Ferdič Ignac na čelu čajkovskega »žalostno pesem« in Strniša Metka Pleyelovo »Sonatino v c-duru«. Nato bo zaigral Ma-tičič Janez na violini Sokolovskega »Vprašanje«, Bartol Zora Rebikovo »Pismo« in »Melanholični valček«, Kogej Leopold na violini Neckejevo »Koncertino Beethoven« in znani mali Gorjanc tri klavirske skladbe, končno še Batista Marko na violini Ra-fovo »Kavatino«. Produkcijo sklene godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Je-raja, ki bo zaigral dela Ipavca, Jeraja, Lajovica, Adamiča, Kogoja in škerjanca. Začetek produkcije bo ob 18.15 jutri v petek, v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored v Matični knjigarni.
NEDELJA 28. MAJA 1939
POSTOJNSKA JAMA
KONCERT GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE
MEŠANI ZBOR 90 ČLANOV DIRIGENT M. POLIČ Prijave samo še danes pri Putniku Din 75.—.
u— Važno za avtomobiliste in motoci-kliste. Pregled novih motornih vozil bo odslej vsak petek ob 11. uri v Ljubljani pri upravi policije, šubičeva ulica št. 5. Prvi tak pregled bo dne 26. t. m.
u— Zatvoritev prehoda skozi Latter-mannov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 3. do 12. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti Pivovarni Union, zaprt od 30. maja do vključno 16. junija.
Bramorf e in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
B R A M O R I N.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1.
V OBLASTI UPORNIKOV
Smeli zrakoplovni poleti, borba za golo življenje ln Daljni vzhod še bolj utrdijo RillO Union — Tel. 22*21 ljubezensko zvezo, ki jo hočejo drugi nasilno zrušitL Predstave ob 16, 19. in 21. uri.
DANES PREMIERA
Kitajska — zemlja stalnih nemirov, je pozorišče napetega filma
u— Dva karambola. Sredi popoldneva je na vogalu Fügnerjeve ulice in Šentpe-trske ceste prišlo do razburljivega karambola med motociklom, na katerem se je vozil 201etni Lojze Zrnec, sin posestnice iz Grosuplja, in nekim avtomobilom. Udarec je bil tako silovit, da sta se v precejšnji meri poškodovali obe vozili, Zrnec pa je dobil precej hude poškodbe po glavi in po rokah. — Zjutraj pa sta na vogalu Zvezde ob Selenburgovi ulici trčila drug v drugega tramvajski voz in pa konjska vprega 351etnega premogarja Franceta Martinjaka, zaposlenega pri trgovcu Mo-retu na Šmartinski cesti. Martinjaka je vrglo z voza, voz sam pa se je pri sunku povsem zdrobil, medtem ko je konj utekel nesreči. — Med drugimi bolniki so na kirurškem oddelku sprejeli včeraj tudi Martino Košutovo, hčerko železniškega uradnika z glavnega kolodvora, ki je pred glavno pošto padla s tramvaja in dobila lažje poškodbe.
Da pri delu ne omagaš, s Čik-b.vnbonom si pomagaš
U— Izlet v Postojnsko jamo. Na binkošt-no nedeljo bo v Postojnski jami koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Poliča. V veliki dvorani Postojnske jame bo nastopil celotni Matični zbor in izvajal dela domačih skladateljev. Prijave sprejemajo samo še danes biletarnice Putnika, zato pohitite s prijavami! Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak. Vsi stroški brez hrane 75 din, potrebni sta dve fotografiji ali osebni potni list. Ne odlašajte, priglasite se še danes.
u— Za mestne reveže je darovala 100 din ga. Justina Westerjeva s Hradeckega ceste 8. v počastitev spomina svoje hčerke Zinke, mestni socialni urad je pa na krsto položil preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Botri in botri ce se opozarjajo, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebr-nino v Ljubljani odprte na binkoštno nedeljo dopoldne, dočim bodo popoldne in v ponedeljek ves dan zaprte. £—),
"/-N o 212^
(XCn^/^cdivuL
' PRFDSTAVEob IG 19 21 "
I
u— Ustanovni občni zbor »Društva za zaščito in podporo revne dece« v Spodnji šišld bo v četrtek 25. t m. ob 20. uri v lovski sobi gostilne pri Stepiču. Pripravljalni odbor. (—)
u— JNAK Edinstvo obvešča člane, da današnja ekskurzija v Narodno tiskarno izostane zaradi Istočasnega zborovanja na univerzi. Prav tako zvečer ne bo članskega sestanka. Prihodnji sestanek bo v četrtek, 1. junija.
u— Javni produkciji gojencev glasbene šole »Sloge« bosta danes in Jutri v glasbeni dvorani Sloge v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor). Nastopijo gojenci solo-petja, klavirja, godal, pihal in trobil ter šolski zbor in orkester. Pričetek bo vsakokrat ob 18. uri.
u— Uredite pošto Novim Jaršam! Pišejo nam: Z inkorporacijo so bile Nove Jarše priključene mestni občini ljubljanski. Še do danes pa ni urejena dostava pošte. Vasi Tomačevo, Spodnje Jarše, Šmartno dobijo prej pošto kakor pa mi, ki spadamo pod mesto. Naj se tudi v tem pogledu potrebno uredi. Iste dolžnosti, iste pravice!
Iz Celja
e— Strokovna nadaljevalna šola je zaključila šolsko leto v nedeljo 21. t. m. Uprava združenja kovinarjev lnkolarjevje ob tej priliki nagradila 5 vajencev svoje stroke, vsakega z zneskom po 100 din. Zastopnik uprave gosp. Rudolf Perdan je zbranim kovinarjem tolmačil namen nagrad. Upravitelj šole g. Zdolšek Bogomir se je zahvalil zastopniku uprave za podeljene nagrade, ki so velikega vzgojnega pomena. Izrazil je željo, da bi bilo mogoče v bodoče nagraditi in odlikovati prav vse vajence, ki so odlični v vedenju in v uspehih.
e— Pravoslavna služba božja o binko-
štih bo v pravoslavni cerkvi sv. Save v nedeljo 28. t m. ob 8. in v ponedeljek 29. t. m. ob 10.
—e Nesreča pri stavbL V torek se je ponesrečil 42-letni delavec Franc Zgoznik iz Pečovnika pri Celju. Ko je pomagal postavljati oder za neko stavbo, je padel z odra 8 m globoko in si zlomil desno nogo v členku. Prepeljali sq ga v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Golarjev večer bo jutri, v petek, ob 20. v Ljudski univerzi. Poleg slavnostnega govora in recitacij so na sporedu tudi pevske točke, ki jih bodo odpeli Matičarji ter Nanosovci. Večera se udeleži tudi slavlje-nec g. Cvetko Golar, kateremu na čast prireja ta večer Umetniški klub v Mariboru.
a— Sokolski nastop v št. Ilju preložen. Ker so nalivi poškodovali telovadišče, pa tudi zaradi drugih nepremostljivih ovir se preloži glavni nastop šentiljskih Sokolov od binkoštnega ponedeljka na jesen dne 3. septembra t. L
a— Odloženi predstavi spet na mariborskem odru. Zaradi obolelosti gospe Zar krajškove sta se morali odložiti predstavi »štev. 72« in »Pygmalion«. Obe predstavi prideta spet na oder in sicer drevi »Pygmalion«. Vlogo ge. Zakrajškove je prevzela gdč. Starčeva.
a— S flobertovko si Je obstreifl po nesrečnem naključju 251etni Ivan Planinšek, sin usnjarskega mojstra iz Ješence pri Fra mu. Flobertovka mu je precej razmesarila levico. Planinšek se je zatekel v bolnišnico.
a— Ustreljen. V Grlincih so hoteli trije tihotapci s tihotapskim blagom preko meje. Niso uvaževali graničarjevega poziva, naj postoje. Pričeli so bežati. Zaradi tega je graničar po predpisih streljal za tihotapskimi beguni. Obležal je mrtev 21 letni Franc Matjašec, ustreljen v hrbet.
Duhovita komedija
PLAVOLASA PRIKAZEN
(nemški dialog).	Film za razvedrilo in smeh
KINO SLOGA — Tel. 27-30. L del: MODERNI GUSARJI Senzacijonalni kriminalni film v dveh velikih delih po istoimenskem strip romanu. Režija: Ford Beebe in Cliford Smith._Predstave ob 16., 19. in 21.
TAJNI AGENT X-9
Milan Bajagic obsojen na 7 let roMje
Tragedija mladega črnogorskega orožnika
Naše gledališče
drama
četrtek. 25.: živi mrtvec. Red Četrtek. Petek, 26.: Zaprto.
Sobota, 27.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Nedelja, 28.: Velika skušnjava. Izven. 3nL
žane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 29.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek, 30.: Zaprto.
Danes bo za red četrtek Tolstega drama »živi mrtvec«, delo, ki je doživelo pri občinstvu in pri kritiki velik uspeh. Vseskozi človeško zajeta zgodba nesrečnega zakona in posledice protizakonite rešitve tega problema, katerega glavna oseba je Fedja Protasov (Kralj), dajejo igri obeležje pretresljivega pasijona. Jelisaveto Andrejevno igra ga. šaričeva, njeno mater ga. Marija Vera, Viktor Mihajlovič Ka-renin je g. Jerman, njegova mati ga. Na-blocka, knez Sergej Dimitrijevič g. Skrbin-šek, ciganka Maša ga. Mira Danilova, Li-zinà sestra Saša je Ančka Levarjeva, preiskovalni sodnik g. Lipah, starša ciganke Maše sta g. Cesar in ga. Rakarjeva. Poleg navedenih je v manjših vlogah zaposlen domala celoten dramski ansambeL Režijo ima prof. Šest.
V tej sezoni bo že 28. vprizoritev finske igre »žene na Niskavuoriju« in to v soboto 27. t. m. zvečer v drami. To rekordno število predstav v eni sezoni priča o visoki vrednosti te igre. Poslednja vprizoritev v soboto zvečer bo po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol.
OPERA
Četrtek, 25.: Falstaff. Red A. Petek, 26.: Zaprto. Sobota., 27.: štirje grobijanl. Red B. Nedelja, 28. ob 15.: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Torek, 30.: Zaprto.
Za red A bodo peli drevi v operi Verdijevega »Falstaffa« z g. Primožičem v naslovni vlogi, glavne ženske vloge pojo ga. Vidalijeva, Kogejeva, Poličeva, Ribičeva, nadalje gg. Marčec, Banovec, Zupan, Sancin itd. Opero dirigira in režira ravnatelj Polič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
četrtek, 25. ob 20.: Pygmalion. Red D. Petek, 26.: Zaprto.
Sobota, 27. ob 20.: Utopljenca. Red B.
Celje, 24. maja
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je pričela davi razprava proti 32-letnemu bivšemu orožniku Milanu Bajagiču iz Tepanja v Konjicah, doma iz Žukve v šavniškem srezu v zetsiki banovini, ki je bil obtožen umora, dvakratnega poskusa umora, zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine ter prestopka zoper imovino s prevaro. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Rus, Bajagiča je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrašovec. Razpravi, ki je trajala od 8.15 do 13.30, je prisostvovalo zelo mnogo občinstva.
Iz obtožnice, ki prikazuje nesrečnega Bajagiča kot žrtev njegove ljubice Ane Žuč-kove, posnemamo:
Bajagiceva nesrečna ljubezen
Milan Bajagič je prišel po odsluženju vojaškega roka 31. marca 1933 kot orožnik v Oplotnico. Dobri dve leti pozneje se je v Tepanju seznanil z Ano Žučkovo, ženo trgovca Rudolfa Žučka in materjo dveh otrok. Bajagičev takratni starešina narednik Anton Campa piše, da je bil Bajagic vse dotlej dober tovariš, v službi zelo vesten in ponosen; s prihranki je rad pomagal drugim iz trenutne zadrege. Ko je postalo Bajagičevo intimno razmerje do Žuč-kove znano, je stavil narednik Campa služben predlog za Bajagičevo premesititev v Ptuj v nadi, da bo Bajagič tam pozabil na svojo zmotno ljubezen. Dne 26 . avgusta 1937 so Bajagiča zares premestili v Ptuj. Po 14 mesecih zglednega službovanja v Ptuju pa je lani 30. oktobra podal ostavko in se 1. novembra za stalno preselil na dom svoje izvoljenke Ane Žučkove v Tepanju, ki je bila med tem že 31. decembra 1937 vložila tožbo za ločitev zakona. Hotela se je poročiti z Bajagičem in je prestopila v pravoslavje. Mož je privolil v ločitev brez pravdanja in tudi ni nastopil sodno proti Bajagiču. Bil je prepričan da je vseh razprtij kriva njegova žena, ki je svojo služkinjo pripravila do tega, da je pisala svojemu bratu k Sv. Tomažu pismo s prošnjo, da bi ji presdcrbel za njeno »mlado gospo« nekaj strupa. To pismo pa je po naključju prestregel trgovec Franc Lamut in ga izročil orožnikom. Rudolf Žučko, ki je izvedel za vsebino tega pisma, je bil prepričan, da je njegova žena zasnovala naklep, da ga zastrupi.
Bajagič zatrjuje, da je samo Žučkova povzročila, da je zapustil orožniško službo, ker bi se kot orožnik z njo sicer ne mogel poročiti. Ko se je o Vseh svetih lani preselil na njen dom, so bili Žučkova ter njeni starši, gostilničar Franc Guček in njegova žena Ana prva dva meseca z njim izredno prijazni in je vladal med njimi v hiši najlepši sporazum. Ker pa je prišel Bajagič z izgubo orožniške službe ob svojo eksistenco in ni ničesar zaslužil, so se zaradi pomanjkanja denarja začele rahljati med njimi vezi. Napetost v hiši je dosegla tako stopnjo, da je Bajagič v sporazumu z Žučkovo sklenil oditi v Maribor in si poiskati zasebno službo. Pod pretvezo, da mu je služba že zagotovljena in da mora položiti samo še kavcijo, je izvabil bivši orož-niški kuharici Ivani Založnikovi dne 21. februarja na Zg. Pristavi pri Konjicah v sporazumu z Žučkovo 1.800 din posojila in se 23. februarja odpeljal z avtobusom v Maribor.
V četrtek 23. februarja opoldne j! je poslal iz Maribora z avtom pismo in jo prosil, naj pride v nedeljo za njim v Maribor. Že zvečer pa je prejel od nje odgovor, ki je vplival nanj porazno. Žučkova mu je namreč sporočila, da ne bo prišla za njim v Maribor, in mu je tudi prepovedala vrnitev na njen dom, češ da njen oče kaj takega nc dopusti več. Bajagič si je ves razburjen takoj najel avto in se odpeljal v Tepanje, kamor je prispel že okrog 22. Noč je prebil v seniu. Nihče ni vedel, da je Bajagič ▼ Tepanju. Ves drugi dan je čakal Bajagic na ugodno priliko, da bi se sestal z Žučkovo, a zaman. V petek 24. februarja zvečer se je hotel na tihem splaziti v podstrešno sobo. Domači pa so ga fiuli ter začeli v družbi gostov v gostilni govoriti slabo o njem. Spoznal je, da je prevaran in izdan. To spoznanje je rodilo v njem nagel sklep, da ustreli najprej njo in nato še samega sebe. V njegovih domačih krajih se često uveljavi črnogorski običaj, da mož ustreli svojo nezvesto ženo ter tako sam sodi njo in sebe, samo da reši na ta način svojo časit. Bajagič je hotel ustreliti Žučkovo, a mu je bila na poti njena mala hčerka. Zato je ustrelil sikozi oJc.no trikrat v senco Ane Žučkove. Ko so nato domači in gostje še vedno grdo govorili o njem ter začeli trgati njegove fotografije, je začel streljati predvsem v smer, od koder je prihajal glas Ane Žučkove. Nato je pobegnil.
Usmrtitev orožnika
Jokovica v Oplotnici
Bajagič se je od 24. februarja do 6. marca potikal po kozolcih in svi&lih v okolici Oplotnice. Začel s« je zavedati svojega nepremišljenega dejanja m je sklenil javiti se dblastvu. V ta namen je pisal svojemu rojaku, orožniku Jovami J okovi 6o v Oplot-nici ter ga prosil za pomoč in sestanek v Oplotnici. Preden pa se je z njim sestal, je čul, da je bila Žučkova medtem v Zagrebu. To ga je zelo zabolelo. Spremenil je svoj sklep, da se preda ofclastvu, in je hotel zbe-žati.
V ponedeljek 6. marca zvečer se je sestal v Oplotnici z orožnikom Jovom Jokovidem. Ker ga je pa hotel Jokovič aretirati in na vsak način privesti na orožniško postajo, je Bajagic v razburjenosti izvlekel samokres in dvakrat ustrelil proti Jokoviču, da bi se ga otresel. Nesreča pa je hotela, da ga je zadel v glavo in vrat in da je Jokovič obležal mrtev. Bajagič. ki ni vedel, da. je Jokovica usmrtil, je po dejanju zbežal v Tepanje. Planil je v Gučkovo gostilno in tam začel divje streljati, da bi pogodil Žučkovo in nato usmrtil še samega sebe, ker je spoznal, da je njegovo življenje uničeno. Njegov naklep pa se ni posrečil. Bajagič je pobegnil iz Gučkove hiše. Ko je prišel do hiše posestnika Simona Napotnika. ga je Na-potnik nahrulil. Bajagič je bil užaljen in je ustrelil skozi Napotnikcvo okno. Krogla je obtičala v sobi v zidu.
Bajagič se je nato napotil peš proti Celju, odtod pa v Laško in Zidani most. Z Zidanega mosta se je odpeljal v Rimske toplice in ostal pet dni v gostilni pri »Novi pošti«, v nedeljo 12. marca zjutraj pa se je pripeljal z vlakom v Celje. Stopil je v Celjski dom. kjer si je hotel najeti sobo in si končati življenje. Napisal je pet poslovilnih pisem. Policijski agenti pa so ga pravočasno izsledili. Bajagič je takoj vse odkrito priznaL
Bajagiceva izpoved
pred sodniki
Pri današnji razpravi je Bajagič izjavil, da se čuti krivega. Opisal je svoje življenje, svoj prihod 1. 1933. v Oplotnico, svoje razmerje z Žučkovo in končno težko spoznanje, da se ga hoče Žučkova. ko je žrtvoval za njo vse, brezvestno znebiti. Orožnika Jokovica je kot črnogorskega rojaka v svojem. obupu prosil pismeno za sestanek za 6. marca zvečer v Oplotnici ter ga po starem črnogorskem običaju pozval na Boga in vero, da bi mu pomagal. Jokovič se je pozivu odzval. Namesto da bi mu prožil pomoč, pa ga je hotel aretirati. To je Bajagiča, ko je videl, da je Jokovič prelomil »vero«, tako raztogotilo, da se je uprl aretaciji. Ko sta se začela ruvati. je Bajagič sprožil samokres. Videl je, da je Jokovič padel, a ni vedel, da ga je usimrtil. Kakor brez uma je hitel v Tepanje, planil v Gučkovo gostilno in začel divje streljati okrog sebe. Bajagič, ki je lep mlad mož, je omenil, da mu je najbolj žal, da je usmrtil Jokovica.
Priče, obramba, sodba
Ana Žučkova, ki je stara 33 let, je kot priča močno obremenjevala Bajagiča in zanikala skoraj vse, kar je Bajagič trdil, tudi manj pomembne stvari.
Priča Oton Sušeč, 16-letni trgovski vajenec pri trgovcu Jermanu r Oplotnici, je izpovedal, da je videl Jokovica in Bajagiča, ko sta se 6. marca zvečer v Oplotnici ruva-la, pozneje pa je slišal dva strela. Priča Vida Hasenbihlova iz Oplotnice je povedala, da je na Bajagičevo prošnjo nesla usodnega dne Jokoviču Bajagičevo pismo s prošnjo za sestanek V njeni odsotnosti je čul Bajagič, da je bila Žučkova v Zagrebu odpravila. Ko se je Hasenbihlova vrnila, je bil Bajagič ves izpreroenjen in ni več odgovarjal na njena vprašanja, pozneje pa je odšel. Bajagiča v Oplotnici precej pomilu-jejo.
Orožniški narednik Anton Campa iz Pod-lehnika, je opisal Bajagiča kot vestnega moralnega moža. Je pa nagle jeze in se kmalu spet pomiri. Po njegovem mnenju Bajagič ne bi izvršil omenjenega dejanja, če bi bil takrat priseben.
Priča Ivana Založnikov» je izpovedala* da je Bajagiču posodila 1.800 din, ko je dejal, da potrebuje denar za novo službo. Žučkova je takrat izjavila, da je tudi ona plačnica za to vsoto.
Državni tožilec dr. Rus je orisal Bajagičevo tragiko. Občinstvo je nagradilo njegova izvajanja z odobravanjem, nakar je predsednik senata dejal, da bo dal izprazniti dvorano. Državni tožilec je poudaril, da ga je Bajagičcva tragedija pretresla. Govoril je olajševalno in je njegov govor ganil nekatere do solz.
Zagovornik dr. Milko Hrašovec je v tehtnem zagovoru orisal duševno razrvianost. v kateri je živel Bajagič, ki da je izvršil dejanje v takem duševnem razpoloženju, da se ne more zagovarjati za svoje dejanje in ga je treba oprostiti.
Senat se je umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 40 minut, nakar je predsednik dr. Dolničar ob grobni tišini razglasH sodbo: sodišče je spoznalo Bajagiča za krivega, da je dvakrat streljal na Ano Žučkovo in enkrat v sobo Simona Napotnika; in krivega uboja, čigar žrtev je postal orožnik Jokovič, oprostilo ga je pa obtožbe zaradi goljufije v škodo Ivane Založnikove. Sodišče je tur di razsodilo, da je bilo pojmovanje narave dejanja bistveno zmanjšano, ko je Bajagič streljal na Žučkovo in ko je tudi streljal v Napotnikovo sobo. Obsojen je bil na 7 let robi jo in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Zagovornik je takoj prijavil revizijo in priziv.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob 20. uri, film »Zasanjane ustne«. Kot dodatek Paramountov žurnaL (—)
Postani in ostani član Vodnikove družb el
S P
Beograd, 24. maja
Današnji izredni občni zbor, ki je bil v Delavski zbornici, je ob 10.15 otvoril predsednik JNS dr. Andrejevie. Pred prehodom na dnevni red je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n., pokrovitelju saveza, ki so jo vsi delegati sprejeli z burnim odobravanjem.
Predsednik je nato obžaloval odsotnost delegatov zagrebškega in splitskega pod-saveza ter delegatov nekaterih klubov osješkega podsaveza, zlasti zaradi tega, ker tako niso zastopani na občnem zboru oni klubi, ki so stavili predloge za reorganizacijo nogometnega saveza.
Nato je bil izvoljen 14-članski verifika-cijski odbor, v katerem je bil LNP zastopan po predsedniku dr. Köstlu. Od 702 v savez u včlanjenih klubov je izročilo po-verilnice 483 klubov, ki jih je odbor vse verificiral. Od 55 slovenskih klubov je bilo tamkaj zastopanih 52.
O edini točki dnevnega reda glede spremembe pravil in pravilnikov je poročal tajnik Kosta Hadži, ki je v svojih izvajanjih naglasil, da se še noben občni zbor ni sestal v tako težkih okoliščinah kakor sedanji. Obžaloval je odsotnost delegatov <«iih klubov, ki so dozdaj vselej konstruktivno sodelovali pri delu v JNS in bili Vedno nosilci zlasti zakonodajnega dela v našem nogometnem forumu. Tajnik je nato podal pregleden historijat o nogometnem savezu od njegove ustanovitve leta 1919. do danes. V zvezi s tem je posebej poudaril, da so tudi do leta 1930, ko je bil sedež saveza v Zagrebu, beograjski športniki zmerom sodelovali pri delu za napredek nogometnega sporta. V nadaljnjem je naglašal toleranco, ki jo je pokazal upravni odbor pri prizadevanjih za dosego sporazuma, ki pa se ne sme tolmačiti kot slabost. Treba je, da se doseže sporazum, ki pa ne sme biti enostranski diktat. Prečital je nato vso korespondenco med sa-vezom in ZNP in poudaril, da ima upravni odbor pri sedanjem stanju veliko odgovornost. Kakor iskreno želi sporazum, mora obenem tudi skrbeti, da se osigurata disciplina in pravni red v naših športnih organizacijah. Po prečitanju spomenice je tajnik še enkrat poudaril, da upravni odbor ponuja roko v spravo vsem, ker samo želi, da bi se razmere v našem nogometnem športu uredile tako, kakor zahtevajo njegovi interesi.
Spomenica, ki je bila sprejeta z vzklikom, pravi med drugim:
Izredni občni zbor JNS je po odobrenem poročilu upravnega od bora sprejel naslednje sklepe:
1. Z obžalovanjem ugotavlja, da se je velik del klubov zagrebškega, splitskega in osješkega podsaveza vzdržal navzočnosti na tem izrednem občnem zboru, čeprav za to ni imel nobenih objektivnih razlogov. Redni občni zbor JNS na dan 29. I. i. L je sprejel potrebne sklepe glede reorganizacije saveza, toda ZNP je v nadaljnjem poteku dogodkov odklonil vsako sodelovanje in je pred kratkim ustanovil združenje, k! po pravilih JNS ne more obstojati, obenem pa zavzel popolnoma negativno stališče nasproti JNS. ZNP se ni lotil rešitve vprašanja reorganizacije na demokratični način, niti v duhu športnega sporazuma, temveč z diktatom, pri čemer je postavil zahtevo, da se morajo vsi njegovi predlogi spre-
Biifikdšfm nogometni turnir
Glede binkoštnega turnirja sporočamo, da bodo na njem sodelovali: graški Rapid, Maribor, Ljubljana in reprezentanca Ljubljane. Ti udeleženci so zasigurani, a glede posameznih parov, ki bodo nastopili, ni še rešeno vprašanje.
Naša športna publika bo imela torej za binkošti takšen spored, kakršnega že prav dolgo ni bilo v Ljubljani.
V nekaf vrstah
Kvalifikacijska tekma v Trbovljah
Preteklo nedeljo sta dva močna podeželska kluba — SK Radeče in SK Hrastnik — igrala prvo kvalificijsko tekmo za vstop v prvi razred. Ta važna tekma je bila odrejena na nevtralno igrišče SK Amaterja v Trbovljah. Zmagalo je po ostri borbi s 4:3 (2:2) zasluženo moštvo SK Radeč.
Takoj v začetku je ostro napadel Hrastnik, toda ni prišel do uspeha, šele po nekoliko prestrogo prisojeni enajstmetrovki so zabili Hrastničani prvi gol. Ohrabreni po tem uspehu so potisnili Radečane popolnoma v obrambo in res dosegli tudi še drugi zgoditek. Radečani so zdaj uredili svoje vrste ter v naglem nasprotnem napadu znižali rezultat na 2:1, nekaj pred polčasom pa celo izenačili.
Po odmoru so dobili besedo Radečani in kmalu prišli v vodstvo. Zdaj se je razvila huda in napeta borba za zmago. Radečani so bili v tem delu boljši od Hrastni-čanov in so zvišali rezultat celo na 4:2. Proti koncu pa jim je spet zmanjkalo sile in je Hrastničanom uspelo znižati razmerje na 4:3, kakršno je kljub vsem naporom, da bi prišlo do izenačenja, ostalo nespremenjeno do konca.
Med tekmo je močno deževalo in so bila tla zelo blatna, vendar je bila igra še dokaj lepa, čeprav nekoliko preostra. Sodil je g. špat. Za nadaljnji plasma morata obe moštvi odigrati še povratno tekmo, ki bo prav tako na nevtralnih tleh v prvih dnevih junija.
Kolesarska dirka okoli Srbije
V predvčeraišnu drugi etapi od Užičke Požege do Raške je bil vrsti red dirkačev na cilju naslednji:
R T
jeti en bloc, ne glede na to, ali so utemeljeni ali ne. Novo športno združenje v Zagrebu je celo doseglo, da nekateri igralci niso sodelovali v nedavni državni reprezentanci. Toda kljub vsemu temu je večina klubov JNS in njegov upravni odbor pripravljen skleniti bratski športni sporazum, ki ga pa druga stranka odklanja, zaradi česar pade tudi nanjo vsa odgovornost za to postopanje.
2.	Obsoja nastop klubov, Id so preprečili sodelovanje nekaterih igralcev v državni reprezentanci kot nesportno gesto, ki bi utegnila škodovati naši nacionalni reprezentanci v odnošajih s tujino, zastopajoč stališče, da se naše notranje razmere nanašajo samo na nas in glede vprašanja državne reprezentance ne more biti med člani JNS nobene razlike, ker je dolžnost vsakega igralca, da igra za državne barve ne glede na vse okolnosti.
3.	V iskreni želji, da se reši vprašanje reorganizacije JNS in spremembe pravil in pravilnikov, odstavi ja z dnevnega reda to vprašanje, ker smatra, da se ne more reševati brez sodelovanja predstavnikov in klubov ZNP, SNP in ONP, ker so bila ta pravila leta 1926 v Zagrebu in leta 1935 v Beogradu sporazumno in soglasno sprejeta od vseh podsa-veznih klubov.
4.	Odobrava dosedanje umerjeno taktično postopanje upravne-odbora JNS, ker je prepričana, da bo samo talco mogoče pridobiti spoštovanje pravil v celoti.
5.	Pooblašča upravni odbor JNS, da proti vsem, ki ne spoštujejo pravil, uvede najstrožje mere, ki se mu zdijo potrebne, dalje, da po svoji uvidevnosti, morebiti zaokroži podsaveze, izpopolni nacionalno ligo do največ 12, izvede državno prvenstvo kakor tudi ostale savezno prireditve, itd. Da se doseže sporazum, se pooblašča upravni odbor, naj na skopni seji s predstavniki vseh pod-savezov sprejme potrebne pravilnike z obvezno močjo, kakor bi bilo najbolj v interesu nemotenega razvoja našega nogometnega sporta.
V razpravi o resoluciji sta govorila samo dva govornika, in sicer predsednik sarajevskega podsaveza Sime Jurišič, ki se je pridružil izvajanjem upravnega odbora, proti resoluciji pa je govoril delegat Bu-garski iz Novega Sada, ki je stavil vprašanje. ali so klubi, ki so se abstinirali še zmerom člani zaveza. Na poziv, naj zadevno stavi konkretni predlog, je predlagal izvolitev posebnega odbora, česar pa izredni občni zbor ni sprejel, temveč je bila gornja resolucija sprejeta z vsemi glasovi. Ob 11.35 je predsednik dr. Andreievič
zaključil ta izredni občni zbor.	T. Z.
*
Ostavka saveznega kapitana. Na konferenci JNS pred izrednim občnim zborom je savezni kapetan Boško Simonovič podal ostavko. Kakor se zatrjuje, je prišlo med njim in upravnim odborom do spora, zaradi katerega je Simonovič izvajal takšne posledice.
1. Tudose (Rumunija) 5:03:15, 2. Lavrih (Jugoslavija) 5:03:15.3, 3. Cristea (R) 5:03:15.4. Ljubič (J), 5. Drljačič (J), 6. Kele (J), 7. Erdelji (J), 8. Veljkovič (J), 9. Grigoriu (R), 10. Penčev (J).
Skupni plasma po dveh etapah, po katerih vodi še zmerom Prosinek (J), pa je naslednji:
1. Prosinek (J) 10:42:50.2, 2. Tudose (R) 10:48:58, 3. Kele (J) 10:50:31, 4. Po-kupec (J) 10:50:37, 5. Veljkovič (Jugoslavija) 10:54:56, 6. Premk (J) 10:54:56, 7. Lavrih (J) 10:56:11, 8. Kopčuk (Romunija) 10:56:11, 9. Grgac (J) 10:56:56, 10. Jan Capu (R) 10.59.
Včeraj je šla dirka dalje od Raške mimo Kosovske Mitrovice do Skoplja (201 km).
Po tretjem kolu tekem za Davisov pokal
Do predvčerajšnjim smo morali čakati, da smo dobili dokončne izide vseh srečanj v tretjem kolu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal v evropskem pasu, in sicer zaradi tega, ker je prišlo do odločitve med Nemčijo in Poljsko šele v zadnjem singlu, v katerem je Henkel na splošno presenečenje v treh setih s 6:4, 6:2, 6:3 odpravil Bawarovskega in tako priboril Nemčiji za zmago potrebno točko in pravico sodelovanja v naslednjem kolu.
Rezultati v tretjem kolu — da jih ponovimo vse skupaj — so bili naslednji: Belgija : Indija 3:2, Italija : Monako 5:0, Jugoslavija : Madžarska 4:1, Nemčija : Poljska 3:2, švedska : Danska 4:1, Anglija : Novi Zeland 3:2, Francija : Kina 4:1. V četrtfinalih, ki bodo večinoma o binkoštnih praznikih, se bodo torej sestali Norveška (ki je prišla do sem brez boja) in Belgija, Italija in Jugoslavija, Nemčija in švedska ter Anglija in Francija»
Prosinek spet prvi
Kosovska Mitrovica, 24. maja. V današnji prvi poletapi na progi do Skoplja je v Kosovski Mitrovici prvi prispel Prosinek, naslednji pa so bili Grgac, Pokupec in Pavlik, medtem ko je favorit prejšnjega dneva Rumun Tudose prispel šele peti. Današnja cela etapa se je proti večeru končala v Skoplju.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
I Anglija : Rumunija 2 s o (1 : o)
Bukarešta, 24. maja Danes se je vršila tekma med Rumunijo in Anglijo. Pred 40.000 gledalci so Angleži razvili sijajno, odločno in naglo igro, kakršne očitno niso zmogli ne v Milanu ne v Beogradu. Med drugimi so bili na tribunah tudi ministrski predsednik Calinescu, zunanji minister Gafencu in drugi člani vlade ter ves diplomatski zbor.
Angleži so nastopili v novi postavi, že od vsega početka je bilo opaziti, da so imeli trdno voljo, zmagati za vsako ceno. Tekma se je razvila v divjem tempu. Skoraj ves čas je bila žoga na rumunski polovici igrišča. Rumuni so branili svoja vrata z občudovanja vredno vztrajnostjo in odločnostjo. Toda tehnični premoči Angležev niso bili kos. V prvem polčasu je zabil neubranljiv gol Gouden, v drugem Dalsh.
Razpis
desetoboja za prvenstvo mesta Maribora,
ki ga priredi medklubski odbor Ljubljanskega atletskega podsaveza v Mariboru v dneh 17. in 18. junija t. 1. ob 17. na stadionu SK. Železničarja ob Tržaški cesti.
Točke in vrstni red tekmovanja dne 17. junija ob 17.: tek 100 m, skok v daljino
z zaletom, met krogle, skok v višino z zaletom in tek 400 m.
Točke in vrstni red tekmovanja dne 18. junija ob 17.uri: tek 110 m z zaprekami,
met diska (z boljšo roko), skok v višino s palico, met kopja ( z boljšo roko) ln tek 1500 m.
Prijave je treba poslati na naslov: Jenko Jože, tajnik MOLAP, Maribor, stadion SK železničarja, Tržaška cesta. Prijavni-na znaša din 10, za osebo. Prijave, ki bi prispele po določenem roku ter prijave brez priložene prijavnine, se ne bodo upoštevale. Zmagovalec si pribori naslov prvak mesta Maribora v desetoboju za leto 1939. Nagrade: prvoplasirani prejme plaketo; n. in m. kolajno. Tekmovanje bo na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva ne-dvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo le verificirani atleti mariborskih klubov, ki so včlanjeni v JAS. Tekmuje so po pravilniku in pravilih JAS.
— JASO. Seja bo d re vi ob 20. v stanovanju g. dr. Ferenčaka, Gajeva 3-IEL Smučarski klub Ljubljana. Sestanek
damske sekcije bo drevi ob 19 v damski sobi kavarne Emona.
SK Ljubljana. Danes strogo obvezen trening ligaškega in rezervnega moštva. Igralci naj bodo najkasneje do 16.30 na igrišču.
ŽVEČITE PO VSAKEM KAJENJU!
Wrigley vas bo osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kupite Se danes zavojček Pepperminta ali Spearminta!
WRIGLEYS
SOKOL
Othello in njegov Jago
Na moje poročilo o prvi predstavi Sha-kespearjevega »Othella« v ljubljanski drami (»Jutro« 16. maja) je Ciril Debevec, ki igra Jaga v novi uprizoritvi, objavil v »Slovencu« 21. t m odgovor pod zaglav-jem: Nekaj opazk h gledališkemu poročilu »Othella« v »Jutru«. Frazo: poročilu »Othella«, ki me je prvi mah zbodla v oči, bi človek smatral za brezpomemben lapsus, če je ne bi bil Debevec še v besedilu svojega članka ponoviL Tako pa bi se komu — če izsledki Freudove psihoanalize še drže — utegnilo zdeti, kakor da se Ciril Debevec tudi v zasebnem življenju počuti Jaga in smatra svojega nasprotnika — v tem primeru mene — za svojega Othella. Ah, kako brez primere zanimiv, plemenit duel!
Zaradi mene, pravi Debevec, ne bi odgovarjal. Pa kakor razberem iz njegovega pisanja, bi najbrž tudi zaradi sebe ne. Jedro njegovega članka je namreč pojasnilo na ugotovitev, s katero sem svoje poročilo zaključil: »Odprto ostane vprašanje, zakaj nista mogla igrati Jaga in Desde-mone Skrbinšek in SariČeva.« Vsakomur je moralo biti jasno, da ta ugotovitev ni bila naslovljena ne na Jaga ne na Desde-mono, temveč na upravo Narodnega gledališča, ki je edina poklicana in dolžna, da zadevo, ki se v dobršni meri prav po krivdi neuspele Debevčeve igre razrašča v afero, pojasni. Zato je vsa Debev-čeva zgodba o tem, kako je do Jaga prišel, posebej še tisto o njegovem »igralskem in režiserskem občutku proti kolegu g. M. Skrbinšku«, od sile nerodna in čisto odveč.
Prav tako pa so odveč tudi vse ostale njegove »opazke«. Da »kultura govora v naši drami prehaja v krizo« in da »prav nosilci glavnih vlog niso našli dovršenega, dognanega izraza«, priznava Debevec sam. Smešna pa je njegova trditev, »da se je to zgodilo v veliki meri po zaslugi gg-ocenjevalcev, ki so imeli za lepoto in plastiko govorjene besede vedno gluha ušesa in ki so jo hvalili vedno tam, kjer je ni bilo, in grajali vedno tam, kjer je — vsaj relativno — bila«. Prav tako si je Debevec na jasnem o patosu, ki se je »razmahnil na škodo preprostega, nepotvorje-nega izraza«, obenem pa ima dovolj po-
Smrtna nesreča v kamniški tovarni
Ljubljana, 24. maja. Davi so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 30-letnega brusača Viktorja Osolnika iz Mekinj, zaposlenega v Hočevarjevi tovarni v Kamniku. Ko je zjutraj natikal jermen na transmisijo, se je po neprevidnosti njegovih sodelavcev sprožil stroj. Jermen je zagrabil Osolnika in ga potegnil s seboj. Sele na njegov vik in ropot, ki so ga povzročali udarci nesrečnega brusača, ko ga je transmisija vrtela s seboj, ob tla, so prihiteli na pomoč. Osolnik je bil takrat že ves v krvi in nezavesten. Brž so ga položili na avtomobil in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Kljub skrbni negi, ki so mu jo posvetili zdravniki na kirurškem oddelku, je Viktor Osolnik, ne da bi se bil predramil iz nezavesti, umrl.
Z vesele pojedine v mariborsko jetnisnico
Maribor, 24. maja Dober plen so zajeli orožniki pri Duple-ku. V neki hiši je bila zbrana zanimiva druščina, ki je v hiši veselo popivala in ki je priredila pravcato gostijo. Orožnikom se je to popivanje zdelo zelo čudno. Njihova pozornost je narastla, ko so zaman pozivali lastnika hiše, naj odpre hišna vrata. Tudi ponovni pozivi niso zalegli. Orožnikom ni preostalo nie drugega, ko da so s silo odprli hišna vrata. Ko so »i natančneje ogledali zanimivo druščino, so ugotovili, da so prišli na sled precej dolgo zasledovani vlomilski in tatinski skupini, ki je med drugim osumljena številnih vlomov in tatvin v Mariboru in okolici. Plen je bil tem boljši, ker so izsledili sredi zabavajoče se druščine tudi Ivana Kranjca, kolovodjo te kriminalne tolpe. Zanimivo je, da so našli orožniki pri hišni preiskavi precej izdatno zalogo cigaret. To kaže, da gre najbrže za vlomilce, ki so rzroipali tudi v Langovo trafiko v bližini tezenskega postajališča.
Ivana Kranjca in vse njegove pajdaše so z vesele gostije in pojedine prepeljali v tukajšnje sodne zapore. Nadaljuje se preiskava, ki naj pokaže, v koliko so bili vlomi in tatvine v zadnjem času delo omenjene skupine.
Iz Trbovelj
t_ Trboveljska občina opozarja prebivalstvo, zlasti delavce, da v smislu pravilnika o ustanovitvi in uporabi podpornega fonda za onemogle delavce lahko prejmejo podpore: 1. onemogli delavci, ki so od 1. julija 1. 1925. dalje najmanj 250 tednov zavarovani za bolezen pri OUZD; 2. delavci, stari 70 let, pa so bili od 1. julija 1, 1925. dalje najmanj 500 tednov
guma, da svoj topi, enolični, nerazumni govor v Jagu zagovarja s potrebo »svojevrstne stilizirane govorice«, kakršno zahtevata klasika in Shakespeare. Ce sem zapisal, da njegova igra »ni našla ventila, skozi katerega bi mogel vsaj skromen plamenček človečnosti«, Ciril Debevec sam dobro ve, kaj sem mislil in odveč terja od mene podrobnih navodil. Samo iz cinizma se je lahko rodil ves dvomljivi, sumljivi disput, ki ga Ciril Debevec veže na to mesto, in prazno je njegovo zatrjevanje, da se nekakšni — takorekoč po moje pojmovani človečnosti (»zmešani kompleksi plemenitosti — na vsak način pokazati ob vsaki priliki svojega človeka«) nalašč izogiblje: skoraj ne verjamem, da bi se Ciril Debevec in po moje pojmo-vana človečnost lahko kdaj srečala v življenju.
Do tod je zadeva preprosta. Težko pa mi je razumeti tisto o prišepetavanju, ki da sem mu preveč dostopen, in o ponižanih in razžaljenih, ki jim rad nastopam kot zagovornik. (Mar so Shakespeare, njegov in Zupančičev jezik, ki jih branim pred patosom in potvorbo, ponižani in razžaljeni?) in na koncu čisto na lepem: »Toliko v pojasnilo g. M. (v članku me Ciril Debevec diskretno navaja z inicial-kami, medtem ko je v opombi pod črto zapisal moje polno ime) in vsem gibčnim jezikom, ki so slabe volje in ki po raznih krajih in v raznih razpoloženjih, ne vem, iz kakšnih vzrokov, trosijo vesti, ki ne ustrezajo resnici.« Gospoda moja, v takšnih rečeh je zmerom treba ohraniti razsodnost in mirno kri — nikoli ne blekajte v prazno, da vas kdo ne prime za jezik. Vesti, »ki ne ustrezajo resnici«? Kje so v mojem poročilu takšne vesti? Se naj mar gremo sodnijo brez konca in kraja?
Poglavje zase je doslednost, ki jo je »Slovenec« izpričal z objavo Debevčevega polemičnega članka, čeprav ocene svojega gledališkega poročevalca o »Othellu« doslej še ni prinesel. Ni še dolgo tega, ko smo v njegovih stolpcih brali modre besede o tem, da mora človek, ki javno dela, prenesti tudi javno kritiko, tokrat pa je na široko odstopil prostor — resnično — užaljenemu samoljubju.	L. Mrzel
Sokolsko društvo v Žalcu gradi svoj So_ kol8ki dom. Mogočna stavba, ki ji bo med sokolskimi domovi težko najti par, bo kmalu popolnoma dogovljena. Otvoritev, ki bo združena z okrožnim zletom in razvitjem naraščajskega prapora, bo 6. avgusta. Na prireditvi bo sodelovala, upamo, tudi novo ustanovljena vojaška godba iz Celja. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva, rezervirajte 6. avgust in prihitite v prelepo Savinjsko dolino, v stari nacionalni Žalec, da se poklonite novemu sokolskemu domu, ki bo nosil ime Nj. Vel. kralja Petra H. in da manifestirate za zvišeno sokolsko idejo!
prijavljeni ln zavarovani pri OUZD. Tiskovine in potrebna podrobnejša pojasnila daje socialno politični urad občine Trbovelj.
Hiša se je podrla
V Marini pri Milanu se je podrla neka trinadstropna hiša, katero so po nalogu stavbnih oblasti morali podpreti s tramovi zaradi popravil. V trenutku nesreče je bilo v hiši, kjer so stanovale štiri stranke, več starejših oseb. Nesreča se je primerila v dopoldanskih urah, ko »o bili otroci v šoli. To je bila sreča v nesreči sicer bi bila katastrofa zahtevala več človeških žrtev. Izpod razvalin so potegnili dva mrliča in osem ranjenih.
Ležišča premoga
na Švedskem
Pri Astadu v južni Švedski so odkrili velika ležišča premoga in magnezita.
Iz Murske Sobote
m8— Mura narašča in se razliva po poljih. Promet z brodi je za nekaj časa pretrgan. Tudi brod pri Petanjcih že v ponedeljek ni mogel voziti. V Prekmurju ves teden ni bilo dežja, v nedeljo pa je začelo liti. Nebeške zatvornice se tudi v torek še niao zaprle.
ms— Zaprte trgovine o praznikih. Pomočniški zbor trgovskega združenja v murskosoboškem srezu je stavil predlog, da se uvede popolni nedeljski počitek, ki naj velja tudi za praznike. Na občnem zboru združenja trgovcev so prav živahno pretresali to vprašanje. Mnenja članov, ki so posegali v debato, so bila različna, videti pa je bilo. da ima predlog pomočniškega zbora precej zagovornikov. Nazadnje je bil sprejet kompromisni predlog, da se s takojšnjo veljavnostjo uvede počitek v trgovinah poleg veljavnih norm tudi ob vseh drugih večjih cerkvenih praznikih. Tako bodo zdaj trgovine zaprte ves dan na vsem področju murskosoboške-ga sreza na praznik 29. junija, 15. avgusta, 8. in 26. decembra.
R
I O
četrtek, 25. maja
Ljubljana 12: Bolgarska lahka glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Kmečki trio. — 14: Napovedi. — 18: Svet v pesmi (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Sokol kr. Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tercet Stritar poje ob spremljevanju harmonike (g. Stanko). — 20.45: Karel Hin-ko Macha: Maj, spominski večer. — 21.45: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Beograd 17.30: Petje in klavir. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Simfonični koncert. — 22.20: Harmonika. — Praga 19.20: Pester glasbeni spored. — 20: Beethovnova IX. simfonija. — 22.10: Plošče. — Varšava 21: Skladbe za violino in klavir. — 22: Plesi. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.05: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Orkester. — 20.55: Komorna glasba. — 22: Ples. — Dunaj 12: Mali orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.30: Lovska ura. — 20.15: Zvočne igre. — 22.30: Lahka in plesna mu. zika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Petje. — 20.15: Kakor Dunaj. — 21.30: Italijanske arije ln pesmi. — 22.30: Kakor Dunaj. — München 19: Iz operet in zvočnih filmov. — 21.20: Večer Schuber-tove glasbe. — 22.20: Lahka glasba. — Pariz 19.30: Plošče. — 19.45: Radijska fantazija. — 20.30: Dramski večer. — 22.45: Plošče.
Križanka št. 79
Vodoravno: 1. staroslovanski bog. 5. otok v Sredozemskem morju. 9. moška oseba iz Go-tovčeve opere. 10. divja žival. 11. pokrajina v savski banovini. 13. kulturna ustanova. 14. ruska reka. 15. Prešernov prijatelj. 17. močan kos lesa, 18. pritrdilnica. 19. kraj na Koroškem. 21. kazalni zaimek. 22. lesena posoda. 23. poljska politična osebnost. 24. okrajšava za anno domini. 25. kraj pri Tržiču. 27. nota. 28. prestolnica v Evropi. 30. kaznivo dejanje. 31. svetopisemska oseba. 32. rimski pesnik žalostink. 33. kos papirja. 34. ud družine. 37. umetniški izdelek. 38. Cha-teaubriandova drama. 39. sodobna španska politična osebnost.
Navpično: 1. sestavni del cveta. 2. Simončič-Gregorčeva opereta. 3. del telesa. 4. nikalnica. 5. veznik. 6. kraj v dunavski banovini. 7. tuja beseda za prenapeteža. 8. hrib pri Beogradu. 12. svetopisemska oseba. 15. tuj ka za šotor. 16. druga beseda za pogreb. 19. vrsta luščila. 20. kemična prvina. 24. letoviški kraj v Svici. 24a. pisalno orodje, črnilo ali pero, tujka. 26. vojaška edinica. 27. naš otok. 27a. oddelek, tujka. 29. strelivo. 31. kraj pri Zidanem mostu. 35. egiptovsko božanstvo. 36. kemični znak za radij.
Rešitev križanke št. 78
Vodoravno: L Amon, 4. Samo, 8. rak, 9. galeb, 10. onamo, 12. tla, 13. sirena, 15. Al, 16. ali, 17. Grm, 19. Ant, 21. car, 24. ara, 26. Rak, 28. tu, 30. Danica, 32. Ana, 34. rabin. 35. polje, 37. ona, 38. Arto, 39. oreL
Navpično: 1. Arosa, 2. Manila, 3. Okarina, 4. sa, 5. alt, 6. Mela, 7. obala. 9. gong, 11. me, 14. are, 18. Maribor, 20. trd, 22. Racine, 23. etapa, 25. Aare, 27, Kanal, 2S, ünor, 31. na, 33. alt, 36. ja,
O
Izredni občni zbor JNS
Složen na
a&rebu
Po kratki razpravi je bila sprejeta obširna spomenica, ki poudarja pripravljenost za sporazum, obenem pa zahteva strogo spoštovanje pravil
Četrtek, 25. V. 1939.
i >7CTB0* K. Z9U ■	■	' —" ■ ..-■■■ « ...	C <
Fašisti in monarhisti na padskih ulicah
Pod tezo razmer |e strankarsko življenje v Franciji utihnilo
Prizor ob pariški svečanosti pred Napoleonovim slavolokom, pod katerim je
grob neznanega junaka
Pariz, sredi maja
Odkar so se začeli zbirati nad evropskim horizontom temni oblaki je skorajda utihnilo francosko strankarsko življenje v oni isti Franciji, v kateri je bilo stran-karstvo izredno pestro in živahno, v kateri je več strank, kakor kjerkoli na svetu. Vso oblast so dotlej imeli v rokah strankarski odbori, od katerih so bili poslanci in senatorji popolnoma odvisni, od teh pa zopet posamezni ministri in vlada. Znana je bila labilnost francoskih vlad, ki so bile takorekoč vsak dan pred možnostjo padca. Jasno je, da vsled tega tudi njihova avtoriteta ni bila velika. Usode vlad so bile odvisne od strankarskih kongresov in od slučajnega razpoloženja parlamenta. Stabilna večina, ki stalno podpira vlado, je bila v Franciji neznana pojava.
Francija pod vlado dekretov
Med tem se je tudi v Franciji vse spremenilo. Zlasti odkar je po nepotrebnem izgubila na ugledu, dasi samo začasno, ravno zaradi škodljivih strankarskih, levičarskih vplivov, ki so skozi leta zanemarjali vojsko. Ugled se je spet kmalu vrnil. Toda samo po zaslugi skoraj diktatorske vlade Daladiera. Odkar je vlada po marčni krizi dobila polnomočje, da ukrene vse potrebno za narodno obrambo v najširšem smislu te besede, njena zakonodajna oblast stvarno ni manjša od oblasti nemškega kancelarja, z edino izjemo, da bo morala svoje dekrete naknadno predložiti parlamentu, ko bodo že davno uveljavljeni. V sedanjem trenutku je vlada pooblaščena na vse ukrepe, ki jih smatra za koristne, in skozi vse to leto je normalna zakonodaja po parlamentu zamenjana z zakonodajo vlade, z décrets-lois. V demokratični Franciji je to res mogoče samo v čisto izjemnih razmerah. Seveda pri tem ne trpijo politične sloboščine. Vendar velikih shodov ni več. Samo bolj redko se sestanejo strankarski pristaši, da poslušajo poročila svojih prvakov. V samem Parizu se bolj pogosto oglašata le skrajna desnica in skrajna levica, ki se še najmanj držita strankarskega premirja in ki vršita zlasti močno propagando med mladino. Tako je letošnji 1. maj potekel v Parizu ob splošnem delu in popolnoma neopaženo, dasi so ga sicer izkoristili levičarji za velike manifestacije. Tudi proslava na Pére La-chaisu ob obletnici ustrelitve dvajset tisoč komunardov po reakciji je imela bolj ko-memorativen značaj. Zato so pa letos skrajni desničarji močno izkoristili nacionalni praznik Device Orleanske za svojo veliko manifestacijo.
Devica Orleanska, simbol narodnega odpora
Francoska narodna junakinja in svetnica., Jeanne d' Are, uživa veliko popularnost v vsej Franciji in je ni cerkve, ki ne bi imela njenega kipa in tudi ni večjega kraja brez njenega spomenika. Pregnala je Angleže iz dežele in vmestila francoskega kralja, zato jo smatrajo za simbol odpora proti napadalcu in za simbol zaščitnice monarhije. Dasi se zdi njeno junaško delovanje bolj legendarno, vendar to ni bil več sivi srednji vek, marveč že prva polovica 15. stoletja, in so tudi francoski zgodovinarji dokazali zgodovinsko točnost njenega izrednega življenja, čeprav narodni
praznik še iz ancien régima, je ostal njen god v veljavi tudi po revoluciji kot drugi narodni praznik poleg glavnega 14. julija, padca Bastille. (Sploh je v Franciji zelo malo praznikov. Poleg omenjenih dveh narodnih so še samo štirje cerkveni). Letos so bila na praznik Device vsa poslopja okrašena s trobojnicami. Vendar drugače kakor pri nas. Zastavic je več skupaj v šopku. Samo na državnih poslopjih vihra velika trikolora.
Vojaška proslava
V sedanjih težkih časih je imela tudi letošnja proslava francoske junakinje večji pomen. Vlada venomer poziva narod, da se zedini, da pozabi na vsa nasprotja, da razvije svoje skrajne energije, da bi bila Francija kos sedanjim izrednim razmeram. Proslava se je vršila pred spomenikom Jeanné d' Arcove na trgu des Pyramides, kjer se pričnejo Tuilerije. Ves spomenik je bil okrašen z zastavami, girlandami in neštetimi venci. Prisotna je bila tudi vlada z zastopniki mesta Pariza. Okrog trga je bila častna straža konjenice republikanske garde. Sprevod je trajal skoraj pet ur. Vlada je prisostvovala samo prvemu delu. vojaškemu. V drugem delu so korakale razne katoliške in domorodne organizacije, v tretjem pa zastopniki desničarskih strank.
čeprav je bil vojaški sprevod mnogo skromnejši kakor 14. julija, je vendar pokazal sijajne vrline francoske vojske, ki tako redko paradira. Sprevod je otvorila impozantna konjenica republikanske garde, potem so strumno korakali gojenci vojaške Politehnike in slavne vojaške akademije Saint-Cyr, za njimi pešadija republikanske garde in Garde mobile, francosko orožništvo. Nato se je vrstila pešadija, po dva bataljona z zastavo iz štirih polkov, med njimi eden kolonialni. Za njimi je korakala mornarica in letalske čete. Sprevod je zaključil večji oddelek tankov in avtomitraljezov. Vojska je defilirala v pravcu Palais Royal - Co ne o r da. Na vsej poti po dolgi rue de Rivoli je bila burno pozdravljena od tisočglave množice.
Francija brez klerikalne stranke
Takoj za vojaškim se je pričel sprevod patriotskih in katoliških društev pod njihovimi zastavami: veterani vojske in mornarice, nacionalna katoliška federacija, zastopniki katoliških šol in ustanov, katoliška unija žen in deklet, potem razna sport-ska združenja, skauti, slikovite skupine francoskih narodnih noš iz vseh pokrajin, učitelji, študenti in srednješolci, bivši bojevniki in cela vrsta drugih nacionalnih
Pariška policijska prefektura
In karitativnlh društev, ki se klanjajo Devici kot svetnici in narodni junakinji. Fran-coskl katoliki so odlično organizirani, toda samo na strogo verski podlagi. V Franciji je izvedena polna ločitev cerkve od države in se cerkev vzdržuje le z lastnimi sredstvi. Politično so francoski katoliki organizirani v vseh mogočih strankah od skrajne desnice do radikalov. Francija nima klerikalne stranke in sploh ne pozna klerikaliz-ma v našem smislu. Nobena stranka ne trdi zase, da je edinole ona katoliška. Kljub temu versko življenje močno napreduje in je katoliška cerkev v Franciji v polni svobodi in v konkurenci z vsemi ostalimi svetovnonazorskimi strujami dokazala svojo opravičenost v duhovnem življenju naroda.
liso« z vzdignjeno desnico
Okrog poldneva se je začel politični sprevod. Ves čas sprevoda je bila policija in mobilna garda koncentrirana v ogromnem številu, da bi preprečila spopade med desničarji in levičarji, ki so bili prejšnja leta zelo hudi. Na začetku Tuileries je bila instalirana cela poljska bolnica, ker se je računalo tudi z najhujšim. Toda časi so se izpremenili. Bilo je sicer manifestacij in demonstracij, vzklikov in protivzklikov, prepirov, suvanja in prerivanja med političnimi nasprotniki, a to je bilo tudi vse.
Skrajna desnica je mobilizirala vse svoje sile ne samo v sprevodu, temveč tudi med gledalci. Levičarji so bili bolj redko zastopani. Ob tej priliki ste lahko opazovali veliko svobodo, ki vlada v republiki, v kateri se lahko agitira tudi za monarhijo. Desničarji so celo vpili: »živel kralj, dol republika!«, in pri tem jih je mobilna garda ščitila prod ogorčenimi pristaši republike! Najprej so defilirali najbolj zmerni na skrajni desnici, parti national et social, ki so pristaši politike močne roke. Potem so prikorakali francoski fašisti, parti populaire frangais, ki jih vodi komunistični odpadnik Doriot. Za njimi francoski monarhisti okrog action fran^aise z Maur-rasom na čelu ter naposled najbolj številni — njihov sprevod je sam trajal polne dve uri — bivši razpuščeni Croix de Feu, fašistična organizacija, sedaj legalno organizirana pod imenom parti social fran^ais, pod vodstvom proslulega polkovnika La Rocque-a. čudno je bilo videti sredi Pariza, kako na tisoče ljudi z vzdignjeno roko defilira pred spomenikom narodne svetnice! Ti Francozi so prepričani, da Francijo lah-
Naziv »koridor« vsebuje močno omalovaževanje poljskih pravic do tega ozemlja, zato se Poljaki vedno razburijo ako ču-jejo to besedo. Kdor pravi »koridor«, pravi vojna«, je njih odgovor, ako v govoru pade ta izraz. V evropski javnosti je precej splošno vkoreninjen nazor, da ima ta del poljskega Pomorja pretežno nemško prebivalstvo in da je Versailles prav brezobzirno prisodil te kraje Poljski. Resnica pa je ravno nasprotna. Na ozemlju, ki je znano pod imenom koridor, je prebivalstvo najmanj po 90% poljsko in je ta slovanski značaj dežele ohranjen preko tisoč let. Res da je drugi rajh Viljemove Nemčije storil vse, da bi ta del Pomorja popolnoma ponemčil, toda to se mu ni posrečilo. Nasilna nemška naselitev ni pognala korenin in ob prevratu so se nemški naseljenci vrnili v Nemčijo, ker so izgubili vse pred-pravice in je kolonizacijska komisija izgubila svojo pomoč in oblast.
Današnje poljsko Pomorje — Koridor — je bilo vedno del poznanjske pokrajine, Poznanj pa je bil v zgodnjem srednjem veku prestolnica poljske države. Zaradi silnega pritiska nemškega soseda so poljski kralji prenesli prestolnico najprej v Krakov, kasneje pa v Varšavo, ker se je po pripojitvi velike kneževine Litve težišče države premaknilo na vzhod. Tako zvani versajski diktat 'je Pomorje prisodil Poljski na temelju jezikovne karte nemškega »Ostmarkenvereina« iz leta 1913, ki je bila nedvomno sestavljena v škodo Poljakov, pa vkljub temu ni mogla zabrisati pretežno poljskega značaja Pomorja. Ako ne vpoštevamo mest, je poljsko prebivalstvo tvorilo povsod preko 80 odstotkov. Nemški jezikovni otoki so bili kot umetne tvorbe posejani po vsem ozemlju. Središča te nasilne naselitve so tvorila državna posestva, ki so bila zaplenje-
ko refi samo močna, nacionalistična dikta- , tura, ki bo kos političnim sistemom obeh velikih sosedov in ki je edina sposobna, da jo zopet vzdigne na gospodujoči položaj v Evropi.
Francija potrebuje
stalno vlado
V sprevodu ni imel nihče uniforme, ker so vse uniforme in polvojaške organizacije v Franciji prepovedane. Zato so pa vsi v sprevodu imeli ponosno svoj strankarski časopis »Le Petit Journal« ali »L* Action Fran^aise«, s katerim so izpričali svojo pripadnost. V sporedu je bilo tudi veliko število žen, ki sploh igrajo v političnem življenju Francije mnogo večjo vlogo, kakor se to ponavadi misli v inozemstvu, i Znano je, da ima francoska gospodinja do- J ma veliko besedo tudi v politiki ter močno i vpliva na moške člane rodbine. Neverjetno pa je, da Francozinje še vedno niso dobile volilne pravice. Parlament jo je sicer že večkrat izglasoval, toda stari gospodje v senatu so se še vedno z uspehom uprli. Kakor možje, so tudi žene izredno dobro informirane o političnih dogodkih, kar je tudi nemala zasluga svobodnega tiska. Monarhisti in fašisti argumentirajo ravno zdaj z izrednimi pooblastili sedanje vlade, da je Franciji ne samo v izrednih časih, temveč trajno potrebna stalna vlada, ki jo lahko upostavi samo avtoritativni režim ali monarhija. Monarhisti so pristaši bourbonskega pretendenta na francoski prestol, grofa Pariškega, ki živi v pregnanstvu v Belgiji. Oni dokazujejo: 40 kraljev skozi tisoč let v službi Francije! Vsekakor pomembno. Imajo tudi svoj dnevnik »Le Courrier Royal«. Položili so nešteto vencev pred spomenik braniteljice kralja, vse z belimi bourbonskimi liljami. Uspelo jim je tudi tokrat prirediti sijajno manifestacijo sredi Pariza in marsikje tudi v pokrajini. Toda republika, najsi je bila ustanovljena pri svoji tretji obnovitvi samo z enim glasom večine, se jih ne boji. Republika je tako močna, da lahko dovoli tudi delovanje fašistom in monarhistom. Kajti francoski kmet in malomeščan je v ogromni večini pristaš radikalne stranke ali centruma, dočim imata obe marksistični stranki močno oporo v delavstvu. Vendar se mora tudi republika prilagoditi novim razmeram in iskati bolj stabilno parlamentarno osnovo, ker je to splošna zahteva današnjega časa. Diktatorska pooblastila vlade in drugi septenat predsednika republike so jasen dokaz, da je republika ubrala pravilno pot. Ta edina vodi k disciplinirani, stabilni in močni Franciji, ki lahko odločno in odločujoče vpliva na usodo naše celine v velikem interesu evropskega miru.	O. A.
na poljskim plemičem in veleposestnikom o priliki raznih poljskih vstaj. Ker sq ob prevratu ta veleposestva prešla v last poljske države, ni imela Poljska prav ni-kakega interesa vzdrževati na njih cele vojske nemških gozdarjev, oskrbnikov pomožnega osobja in učiteljev za otroke teh naseljencev Ostmarka in kolonizacijska komisija sta med Poljake namenoma na-
Botrce — Botrčki!
Lepo darilo za vsakogar je fotoaparat Balda z optiko 1:6.3 — lepo torbico in
2 filma ^frTŽ^ Isochrom
za Din 320.—
katerega kupite v specijalni fototrgovinl
Foto Tourist — Lojze $muc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8
kateri se tudi zaveže, da Vam aparat zamenja, ako Vam isti ne bi odgovarjal. Preskrbite se pravočasno s svežimi filmi
za praznike! Zunanja naročila izvršujemo poštnoobratnol
seljevali nemški živel j iz notranjosti, ker se je izkazalo, da nemški naseljenci iz bližine poljskega strnjenega ozemlja niso dovolj odporni in ne vrše dovolj brezobzirnega ponemčevanja.
O poljski zasedbi L 1918. je vsa ta nemška poplava planila nazaj na zapad in tem naseljencem se je pridružilo meščanstvo, ki ga je prevzela panika in ki je mislilo, da je njihova izselitev samo začasnega značaja. Na ta način se je nemški živelj močno zmanjšal in mesta Grudziadž (Grau-denz), Bydgošč (Bromberg), Tčev (Dir-schau) in druga so s priseljenci iz ostale Poljske dobila zanesljivo poljsko večino od 60 do 80%. Omenjeni zemljevid Ost-marke je za leto 1913. izkazoval samo en okraj današnjega »Koridorja« z nemško večino. Ta okraj je prišel pod Poljsko, zato pa je ostalo pod Nemčijo mnogo Poljakov pri Kwidzinu (Marienwerder) ; ta okraj je po podatkih Ostmarke še vedno štel okoli 50% Poljakov. V najožjem delu »Koridorja« se je meja potegnila strogo po narodnostnih vidikih in je jezik do Gdynje narodnostno popolnoma poljski. Tu živi poljsko pleme Kašubov, ki jih ie pristranska statistika štela kot posebno narodnost, da bi na ta način pokazala manjše število Poljakov. Ta preprosti prijem seveda ni imel uspeha in so Kašubi vedno bili zelo zavedni Poljaki.
Kar se zgodovinskih razlogov tiče, txs ozemlje do razbitja Poljske nikoli ni spadalo v nemški rajh. Nemški viteški red je tod vladal kot vazal poljskih kraljev in knezov. S časom se je osamosvojil, po bitki pri Grunevaldu 1. 1410 pa je zopet zapadel pod poljsko vrhovno nadoblast. Ko je bila vladavina reda sekularizirana in so nastopili vlado Hohenzollernci, sq bili slednji še vedno podložni poljskim kraljem. Cela vrsta Hohenzollernov je polagala prisego podaniške zvestobe poljskimi kraljem. Tozadevne listine so ohranjene in poljski listi jih objavljajo, da s tem zavračajo nemške trditve o večno nemškem značaju Pomorja.
Kar se tiče Gdanska, je bilo mesto db 12. veka prestolnica pomorjanskih knezov. L. 1308. je prišel v roke nemškim vitezom in je ostal pod njihovo oblastjo 144 let. Kralj Kazimir Jagelonski ga je 1. 1452 zopet pridružil poljskim deželam. V Poljski je mesto ostalo 341 let do druge delitve Poljske (1792.), ko je prišlo pod prusko oblast. Ob Napoleonovih vojnah je bil Gdansk vzet Prusiji in kot svobodno mesto postavljen pod nadzorstvo saškega kralja, ki je bil obenem vojvoda varšavski.

•€LBL0q ■io

OISZTYN
NOV! a S7E2£CIN/

fcYDQOSZCr
A
GRUDZIADŽ \
'%&■ * v/
„ .•••r ^v T
TOMJNV.....- w
e koridor, temveč
Pomorje
Zgodovinski in današnji pomen tega ozemlja
Amerika in Anglija
London, v maju
Pred kratkim sta odpotovala na obisk v Kanado angleški kralj in kraljica. Pri tej priliki bosta, kakor znano, obiskala tudi Ameriko in njeno svetovno razstavo. To bo prvikrat v zgodovini, da bo angleški kralj gost predsednika Združenih držav ameriških. In vendar je le 150 let, kar je Amerika slavila svoj prvi »dan neodvisnosti«, kar so Angleži »po neumnosti in trmi svojega kralja«, kakor to sami pravijo, zapravili Ameriko.
In medtem ko se vsa Evropa mrzlično oborožuje in ko je vsa njena diplomacija od zapada do vzhoda, pa od severa do juga na nogah in zaposlena kot še nikdar poprej, prihajajo iz Novega sveta poročila, kako je Amerika otvorila svojo svetovno razstavo, ki je celo za ameriške pojme — vedno tako široke in obsežne — prirejena v velikanskem slogu. Imenujejo jo »Svet bodočnosti«.
S tem človeku spet pride na misel, — ali se svet bodočnosti morda res ne bo oblikoval bolj na oni strani Oceana kot tukaj. Že leta je bilo znano in priznano vodstvo Amerike na materialnem in tehničnem polju. Zdaj pa vse kaže, da se tudi njena duhovna stran razvija in danes se svet ozira proti Ameriki za novimi idejami in za upanjem, da pride od tam. kar ne more priti od nikoder drugod. Nekoč so bile Atene središče sveta, za njimi Rim. Pariz je bil svetovna prestolnica, dokler ga ni Izpodrinil London, ki je zrasel v viktorijanski dobi s pomočjo stroja in premoga ter angleških državnikov in finančnikov
v imperijsfeo prestolnico, v prvo mesto na svetu. Danes je London še vedno finančno središče sveta, toda v mnogih drugih ozi-rih so že prevzeli prvenstvo v angleško govorečem svetu Američani. Kolikokrat slišimo o visokem nivoju ameriških univerz, posebno odkar so sprejele med svoje učitelje velike može, ki jim ni bilo več obstanka v stari domovini. Ameriški časnikarji so med najsposobnejšimi na svetu, Ameriški muzeji so tako dovršeno urejeni, da se evropski obiskovalci pritožujejo, zakaj jih bolj ne posnemajo. In še nešteto je takih primerov.
Angleži so še pred desetimi leti gledali na Američane kot na »slabo vzgojene otroke«. Njihovo bogastvo jim je vedno imponiralo, a nemogoče je bilo za njihove pojme ameriško ponašanje, njihov okus, ali raje neokus, ki so ga vse preveč opazno razkazovali. A takrat je bila Amerika mlada dežela, ki je samo uživala in verjela v svoje brezmejno bogastvo. Temu je sledila ekonomska kriza in z njo trda šola za Ameriko. Prvič je »šla. sama vase«, začela misliti in spoznavati življenje. Prvi blagoslov je bil zanjo, da si je med svojimi možmi izbrala za predsednika Roosevelta, moža redkih sposobnosti in znanja. Ravpo danes, ko je usoda sveta v rokah le nekaj mogočnikov, lahko bolj cenimo osebnost ameriškega predsednika, posebno če gledamo nanj z evropskih bregov Atlantika, kjer dežele niso bile baš tako srečne s svojimi voditelji
V tem času se je tudi angleško mnenje o Ameriki spremenilo. Lahko rečemo4 da
so postali ponosni na te svoje sorodnike onkraj morja, če je razen občudovanja in hvale prostora še za kakšne druge občutke, je mogoče ostalo le še nekaj zavisti med Angleži, da je Amerika danes v toliko bolj ugodnem položaju, da dela in živi, kakor sama hoče. da ima dovolj časa in sredstev, da rešuje in razvija svoje lastne notranje probleme.
Dan za dnem slišimo peti hvalo ameriški dinamični vitalnosti. Optimizem in prekipevajoča energija ustvarjata tam čudeže. In ravno mesta z najbolj mešanim prebivalstvom, kot n. pr. Chicago in San Francisco, vzbujajo največje občudovanje pri Angležih in prerokujejo jim največjo bodočnost. Kakor triumfira na evropskem kontinentu ideja čiste rase, tako v Ameriki triumfirajo produkti nečiste rase.
če so bili Angleži bolj kritični v preteklosti in so zdaj spremenili to svoje razmerje v občudovanje, /je z ameriškim ponašanjem do Angležev ravno nasprotno. Ker so bile vodilne plasti Amerike anglosaksonskega porekla in protestantske po veri, je bilo naravno, da so poslušale in sledile svojim evropskim stricem, ki so bili toliko bolj preizkušeni v vseh umetnostih tega življenja. A vse se na tem svetu spreminja in če je predsednik Wilson še lahko sledil svojim pradedom v angleške vasi, Roosevelt tega ne more. ker je holandskega porekla. Ameriški poslanik v Londonu in vsa njegova mnogoštevilna simpatična družina so katoličani, kar je najbrže prvi primer med ameriškimi poslaniki tukaj. Dobro je znan njujorški župan La Guardia, Italijan po poreklu. Tako se počasi pojavljajo med vodilnimi osebnostmi ljudje, ki niso anglosaksonskega porekla in to se bo pojavile naj-
brže bolj in bolj pogosto. Saj je temeljni princip ameriške ustave, da barva, pleme in poreklo ne igrajo nobene vloge v enakosti državljanov, če je bil do zdaj nezapisan zakon, da deželo vladajo protestantski Anglosaksonci, se bodo prej ali slej najsposobnejši med kasnejšimi priš-leci iz različnih evropskih narodov priborili mesta v vodilnih krogih.
Zanimivo je razmerje ameriškega javnega mnenja do političnih dogodkov v Evropi. Splošno priznavajo, da je do nedavnega še močna struja, ki je zastopala načelo: »Proč od Evrope in njenih homa-tij!« v zadnjem času zelo veliko izgubila. Opazovalci v Ameriki med septembrsko krizo so celo trdili, da je bila Amerika na predvečer Monakovega spet tam, kjer je bila leta 1917: pripravljena, da bi se šla borit v Evropo. Njen predsednik se je ponovno in čisto spontano — pravijo, da celo Mr. Chamberlain ni vedel za njegovo »odprto pismo« Hitlerju v aprilu, dokler ni bilo objavljeno — vpletel v evropsko politiko. Američani pravijo, da imata največ zaslug za to zmago nad politiko ameriške izolacije radio in ameriški žuraali-sti, ki so tako zainteresirali javnost o tukajšnjih razmerah, da so Američani po cele noči presedeli pri svojih aparatih in sledili razvoju krize.
V kolikor je zrastlo zanimanje za tukajšnje dogodke v zadnjem letu na oni strani Atlantika, v toliko pa je zrastla tudi kritika angleške politike. Chamber-lainova vlada je morala preslišati več trpkih očitkov in krute resnice od onstran Oceana kakor od katerekoli druge strani. Ameriški tisk je sprot' prinašal točne in neizprosne komentarje k dogodkom. Angleži, ki so obiskali Združene države, so
morali slišati še vse kaj drugega, ne da bi ob takih prilikah mogli odgovoriti kaj drugega v svojo obrambo in opravičilo, kakor: »Ameriki je lahko, ona je taka daleč od Evrope«.
Spričo vsega tega ni čuda, da so vladni in dvorni krogi bili v nemalih skrbeh, kako bo z obiskom angleške kraljevske dvojice v Združenih državah, ki naj bi potrdil svetu dobre prijateljske odnošaje med obema državama. Obisk je bil naznanjen že lani in misel, da bi ga odpovedali je bila kmalu spoznana za neprimerno. Našli so posrečen izhod s tem, da so naznanili, da hočejo poudariti privat-nost kraljevega obiska in da zato ne bei spremljal visoka gosta na njihovem potovanju noben angleški minister, kot je tö običajno, kadar gre kralj v tujo državo. Lani ju je v Pariz spremljal zunanji minister lord Halifax. Nekateri angleški časopisi so pri tej priliki diskretno pripomnili, da bo tako navdušenje Združenih držav za kraljevsko dvojico bolj neskaljeno.
Med tem je pa že tudi Chamberlainova vlada obljubila, da bo spremenila svojo zunanjo politiko in čeprav jo še včasih mikajo stara pota, se vendar vztrajno trudi prilagoditi se novim. Amerika ni štedila s hvalo in obravnavanjem ob tej priliki. In če sodimo po časopisnih izdajah zadnje nedelje, ki so polne člankov in slik angleške kraljevske družine, čeprav je še dober mesec časa, predno prestopita kanadsko-ameriško mejo, potem lahko pričakujemo, da bo obisk angleškega kralja predsedniku Združenih držav zares triumfalen.	X. V. (London)!
INSERIRÀJTE V „JUTRU"?
C» o s po d ar s t yo
Zboljšanje naše zunanje trgovine v aprilu
Povečan izvoz lesa, svinj, bakra in rod
I
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši trgovini v mesecu aprilu. V preteklem mesecu se je naš izvoz ugodneje razvijal nego v prvem četrtletju. Medtem ko je vrednost izvoza v januarju v primeri z lanskim januarjem zaostajala za 10.6%, v februarju pa celo za 13.9% smo šele v marcu dosegli lansko višino izvoza v istem mesecu; v aprilu pa je vrednost našega izvoza prekoračila izvoz v istem mesecu lanskega leta za 9.5%.
V aprilu je znašal naš izvoz 333.214 ton (lani v aprilu 380.613) v vrednosti 433.3 milijona din nasproti 395 7 milijona din v lanskem aprilu. Po količini je bil izvoz v aprilu sicer za 12.5% manjši nego lani, po vrednosti pa se je povečal za 37.5 milijona din ali za 9.5%.
Naš uvoz je bil v aprilu manjši nego v prejšnjem mesecu in tudi manjši nego v lanskem aprilu. Znašal je 103.364 ton (lani 102.685) v vrednosti 418.9 milijona din nasproti 432.3 milijona din v lanskem aprilu. Nasproti lanskemu aprilu se je vrednost uvoza zmanjšala za 13.5 milijona din ali za 3.9%. Na zmanjšanje uvoza so očitno vplivale omejitve pri uvozu surovin.
Povečanje izvoza na eni strani in zmanjšanje uvoza na drugi strani je povzročilo, da smo v aprilu zabeležili prvikrat letos aktivno trgovinsko bilanco in znaša izvozni presežek 14.5 milijona din, medtem ko smo imeli lani v aprilu za 36.6 milijona pasivno bilanco. Seveda je treba upoštevati, da je ta aktivnost vsaj deloma posledica ukrepov za omejitev uvoza surovin iz neklirin-fkih držav.
Gibanje naše zunanje trgovine v prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih din):
januar 1939. februar 1939.
mare 1939. april 1939.
izvoz 319.1 339.5 423.0 433.3
uvoz 378.3 402.1 476.3 418.8
saldo
—59.2
—62.6
—53.3
—14.5
1514.8	1675.4	—160.6
1569.5	1743.8	—174.3 1903.4	15688	+334.6
1117.9	1382.2	—264.3
1235.6	1095.3	+140.3 1099.0	1100.4	— 1.4
937.7	807.5 +130.2
905.6	952.8 — 47.2
jan. - april 1939. jan. - april 1938. j an. - april 1937. jan. - april 1936. jan. - april 1935. jan. - april 1934. jan. - april 1933. jan. - april 1932.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta je dosegel naš izvoz po vrednosti Ì514.8 milijona din; pri tem je bil za 54.7 milijona din ali za 3.5% manjši nego lani v istem razdobju odnosno za 388.6 milijona din ali za 20.4% manjši nego v istem razdobju pred dvema letoma.
Naš uvoz pa je letos v prvih štirih mesecih dosegel vrednost 1675.4 milijona din, to je za 68.4 milijona din ali za 3.9 manj nego lani v istem razdobju. Naša trgovinska bilanca je bila letos do konca aprila pasivna za 160.6 milijona din.
Izvoz v aprilu
Pšenice smo v aprilu izvozili 1004 vagone v vrednosti 17.0 milijona din (lani 30 vagonov za 0.6 milijona din). Izvoz koruze je bil večji nego v prvem četrtletju in smo v aprilu izvozili 1783 vagonov koruze v vrednosti 18.2 milijona din, (vendar je bil ta izvoz še znatno manjši nego lani v aprilu, ko smo izvozili 15.287 vagonov koruze v vrednosti 151.3 milijona din. Povečanje izvoza koruze v primeri s prvim četrtletjem je pripisati olajšavam, ki so bile izdane v zvezi z delno uporabo internih dinarjev za izvoz v neklirinške države. Pri izvozu pšenične moke in otrobov vlada še vedno zastoj in je izvoz v aprilu dosegel le 1 milijon din nasproti 13 milijonom v lanskem aprilu.
Fižola smo letos v aprilu izvozili za 5.7 milijona din (lani za 3.2), vina pa za 2.6
milijona din (0.3). Izvoz konoplje se je povečal na 117 vagonov (lani 81) v vrednosti 11.3 milijona din (7.3). Nadalje smo v preteklem mesecu izvozili 6 vagonov hmelja (10) v vrednosti 0.6 milijona din (2.0).
Boljši izvoz živine.
Kakor je znano je letos v prvem četrtletju najobčutneje nazadoval izvoz živine. V aprilu pa se je v zvezi z večjim izvozom v Italijo in češkoslovaško zopet dvignil. Medtem ko smo v prvem letošnjem četrtletju izvozili le 2958 glav goveje živine, je izvoz govede samo v aprilu dosegel 1723 glav v vrednosti 4.9 milijona din; nismo pa še dosegli lanskega izvoza, kajti lani smo v aprilu izvozili 2181 glav v vrednosti 5.5 milijona din. Prav občutno se je povečal izvoz svinj, ki se je povzpel na 32.987 glav (lani 16.580) v vrednosti 55.2 milijona din (lani 22.8). Izvoz konj pa je bil nadalje zelo slab in smo v tem mesecu izvozili le 420 konj (1576), v vrednosti 2.0 milijona din (4.4).
Žive perutnine smo v preteklem mesecu izvozili za 2.2 milijona din (2.6), svežega mesa in zaklane perutnine za 9.8 milijona din (8.2), mesnih izdelkov za 3.6 milijona din (3.2) in svinjske masti za 9.9 milijona din (1.5).
Povečan izvoz lesa
Ze prejšnji mesec smo zabeležili, da se
je v marcu zopet povečal naš izvoz lesa. To povečanje je prišlo še bolj do izraza v preteklem mesecu, saj se je izvoz gradbenega lesa v tem mesecu povečal na 8191 vagonov (lani 6038) v vrednosti 63.1 milijona din (lani 45.7). Drv smo v aprilu izvozili 1057 vagonov (91) v vrednosti 2.3 milijona din (0.2), lesnega oglja 292 vagonov (103) v vrednosti 1.8 milijona din (0.6), železniških pragov 178.000 (108.000) v vrednosti 9.9 milijona din (4.7) in lesnih izdelkov za 2.7 milijona din (3.3). Nadalje smo v preteklem mesecu izvozili za 3.9 milijona din ekstraktov za strojenje (2.1). V celoti je bil izvoz lesa, drv, oglja, pragov, lesnih izdelkov in ekstraktov za 28 milijonov dinarjev večji nego v istem mesecu lanskega leta.
Ostali izvoz
Znatno se je letos v aprilu povečal izvoz bakra in rud. Bakra smo v aprilu izvozili 474 vagonov (176) v vrednosti 75.8 milijona din (21.1). Izvoz rud pa se je povečal na 24.991 vagonov (11.271) v vrednosti 42.7 milijona din (24.6), izvoz surovega svinca pa na 2.3 milijona din (0.9). Izvoz cementa se je po količini sicer povečal na 1252 vagonov (1098), po vrednosti pa je za malenkost nazadoval na 3.1 milijona din. Končno smo v aprilu izvozili za 1.4 milijona din (1.8) kalcijevega karbida in cianamida in za 2.0 milijona din sode (1.1).
Maniši uvoz surovin
Omenili smo že, da je zmanjšanje uvoza deloma povzročil manjši uvoz surovin zaradi znanih uvoznih omejitev iz neklirin-ških držav. Tako smo letos v aprilu uvozili le za 13.4 milijona din surovega bombaža (lani za 23.6) in za 25.9 milijona din bombažne preje (lani za 26.7). Surovih kož smo v aprilu uvozili le za 1.6 milijona din, medtem ko je lani v aprilu znašal uvoz 9.2 milijona din. Uvoz premoga se je zmanjšal od lanskih 43.700 na 38.500 ton odnosno od 18.8 na 12.0 milijona din. Uvoz železa in polfabrikatov se je skrčil od 14.4 na 9.8 milijona din. Nadalje se je zmanjšal uvoz surove kave od 4.9 na 2.0 milijona din.
Povečanje pa opažamo pri uvozu volne in volnene preje, in sicer od lanskih 17.9 na 24.4 milijona din. Uvoz svilene preje (umetne svile) pa se je dvignil od lanskih 7.6 na 9.9 milijona din.
Zbor Centrale industrijskih korporacij
V prostorih Industrijske zbornice v Beogradu je bil včeraj 23. redni zbor Centrale industrijskih korporacij. Poleg drugih gostov so prišli na zbor finančni minister Djuričič, kmetijski minister Bešlič, minister za sociaLno politiko Rajakovic. pomočnik finančnega ministra dr. Sladovič, zastopniki visokih komercialnih šol, Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, osrednjih uradov in drugih korporacij. Iz Slovenije so prišli predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino Avgust Praprotnik, generalni tajnik zbornice za TOI Ivan Mohorič, tajnik Zveze industrijcev dr. GoJia in dr. Vrhunec.
Zborovanje je otvoril predsednik beograjske Zveze industrijcev dr. Vlada Ilič, ki je v svojem govoru pozdravil dosedanjega predsednika centrale g. Avgusta Praprot-nika. V svojih izvajanjih je med drugim iznese! predloge za ustanovitev posebnega odbora za proučevanje finančnih vprašanj. Čeprav je naša država pretežno agrarna je treba vendar pospešiti razvoj industrije, ki postaja važen činitelj za ves napredek v državi. Dotaknil se je tudi vprašanja revizije socialne zakonodaje, ki naj se prilagodi stvarnim možnostim. Finančni minister mora čim prej rešiti vprašanje primanjkania deviz, tako da bodo mogli industrijci dobiti potrebne surovine za svoje obrate. Na kmetijskega ministra je apelirai. naj pospeši industrijsko proizvodnjo lanu, konoplje
in drugih industrijskih rastlin Od ministra za socialno politiko in narodno zdravje je zahteval, naj ne dopušča stavk, ker so sedanji časi za to zelo neprimerni.
O gospodarskih prob'emih industrije je referiral gen tajnik Čurčin. nakar je finančni minister Djuričič v svojem govoru na-glasil, da je vlada sprejela v svoj program vse ono, kar sta navedla predsednik Ilič in generalni tajnik Čurčin. ni pa mogoče dovoliti, da bi se privatna inic<ativa spuščala v eksperimente, ker narekujejo višji interesi racionalen in postopen razvoj naše industrije. Zato bo treba postaviti poseben gospodarski program. Težave, ki izhajajo iz našega geografskega položaja, vladi niso dopustile, da bi izved'a svoj program za izgradnjo naše industrije.
Kmetijski minister Bešlič pa je opozoril na težave, s kat&r mi se je treba boriti spričo raznih sistemov, ki omejujejo svobodni razvoj trgovine na vse strani. Obljubil je, da bo storil vse. kar je potrebno. da bo mogla industria izpolniti svoje velike nalege do naroda in narodne obrambe. Po končanih referatih in debati je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za pred edn ka je bil izvoljen beograjski župan in predsednik beograjske Industrijske zbcrnice Vlada Ilič, za podpredsednike pa Avgust Praprotnik, DjoKa Djun-djersKi, dr. Milan Uhnans^i in Tomo Msksimovic.
Gospodarske vesti
= Promet Reke in Sušaka. Reška »Ve-deta d'Italia« objavlja zanimive podatke o blagovnem prometu Reke in Sušaka v zadnjih 15 letih, in sicer glede na izvajanja pariškega »Exeelsiorja«. Blagovni promet reške in sušaške luke se je v zadnjih letih razvijal takole (v tisočih ton):
	Sušak	Reka	. Skupaj
1913			2097
1924	177	389	566
1930	728	777	1505
1932	473	483	956
1934	576	601	1176
1936	503	679	1182
1937	740	777	1517
1938	580	770	1350
Reški list poudarja,		da imata	reška in
cer ne izključuje medsebojne konkurence, toda konkurenca obstoja tudi med drugimi lukami. Da ni razlogov za konkurenčno vojno med Reko in Sušakom kaže tudi sodelovanje v prometu ene in druge države. Reka in Sušak lahko živita in se razvijata kot luki druga poleg druge.
— Razstava tujsko-prometnih zvez. Obe slovenski tujsko-prometni zvezi, ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali na razstavah ljubljanskega velesej. ma. Propagirati lepoto in urejenost Slovenije, vabiti tujca k obisku Slovenije, vabiti ga k daljšemu bivanju, to je namen teh razstav. Ljubljanski velesejem je za take turistične razstave izredno prikladno mesto. Saj gre mimo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih, iz bližnje in daljne okolice, pa tudi iz inozemstva. Letošnja tujsko-prometna razstava obeh tujsko-prometnih zvez se razlikuje od do-
sedanjih predvsem po uporabljenem gradivu. Medtem ko je doslej lepoto Slovenije kazala večja zbirka fotografij, so letos za razstavo uporabljeni veliki, od zadaj razsvetljeni transparenti. Razstava zasluži vso pozornost občinstva, saj v dostojni obliki opozarja na turistično visoko razvito Slovenijo. (—)
— Poštna hranilnica, podružnica ▼ Ljubljani na binkoštni ponedeljek dne 29. t. m. ne posluje za stranke.
Borze
24. maja
Na jugoslovenski borzi notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80. Prav tako notira London na svobodnem trgu kakor doslej 258. Po tem tečaju se ravnajo tudi ostali tečaji na svobodnem trgu. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 31.25, češki klirinški čeki pa so se nudili po 149 (včeraj v Beogradu 142.50). Beograjska borza zaradi praznika danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 461. Zaključki so bili še v 6% begluških obveznicah po 89 in v 6®/t dalm agrarnih obveznicah po 86.50. Končno je bil promet v delnicah Trboveljske po 185.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaj!: London 206.17 — 209.37, Pariz 116.40 — 118.70, New York 4385.50 — 4445.50, Ženeva 995 — 1005, Milan — 231.95 — 235.05, Amster-dam 2366 — 2404, Berlin 1771.37 — 1789.13, Bruselj 749.50 — 761.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.81 — 147.11, Nev York 5458.13 — 5518.13, Ženeva 1236.72 — 1246.72, Amsterdam 2942.50 — 2980.50, Bruselj 932.11 — 944.11.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7550, London 20.7750, New York 443.75, Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 238.50, Berlin 178.0250, Stockholm 107.0250 Oslo 104.40, Köbenhavn 92.75, Praga 15.25, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Tako Izgleda nedovoljena tatvina vi-šenj! — Nasprotno brez nevarnosti uživate odličen višnjev bonbon 505 s črto.

ZA OKO - ČRTA ZA OKUS-AROMA
c*ra
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 461 — 462, 4»/o agrarne 60 — 60.50,

Scfiicfdovo terpentlno-vo milo, kateremo gleda čistoče ni najti pri* mere, razvija pri pranja obilo in gosto peno, ki temeljito a vendar prizanesljivo opera tkanino. Tako ostane perilo dolgo kot novo i« Vas razveseljuje s svojo bleščečo belino.
SCHICHT™0
4«/« severne agrarne 60 — 60.52, 6*/0 begluške 88 — 89, 6% dalm. agrarne 86.50 — 87, 7o/o stabiliz. 98 — 99, 7«/0 invest 99.50 — 100.50, 70/0 Seligman 99 den., 7% Blair 92.75 — 93.75, 8«/0 Blair 100 — 101; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 212 den., Trboveljska 185 — 187.50, Gut-mann 53 bi., šečerana Osijek 75 — 90, Osiječka lijevaonica 160 den., Isis 25 den., Jadranska 315 bi.
Blagovna tržišča
2 ITO
+ Chicago, 24. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 76, za sept. 75.625, za dee. 77.75; koruza: za julij 50.75, za sept. 71.375.
+ Winnipeg, 24. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 63.
Trgovsko bolniško in podporno društvo je polagalo obračun
V	nedeljo so v zbornici za TOI pod predsedstvom Erieta Gombača zborovali delegati Trgovskega bolniškega in podpornega dnštva. Občni zbor, ki se je prvič vršil po sistemu zastopstva po delegatih, je poteke! gladko.
Poslovno poročilo je podal predsednik Gombač. Iz njegovega poročila posnemamo, da je v preteklem letu število članstva zavarovancev narastlo in šteje sedaj društvo višjih prostovoljnih zavarovancev 5421, v obveznem zavarovanju pri Bolniški blagajni pa jih je 10.092. Predpis prispevkov je lani dosegel 1,841.611 din in plačevanje je bilo še dokaj redne kar priča o ugodnem izpolnjevanju prevzetih obveznosti s strani zavarovanega članstva Med bolezenskimi dajatvami in podporami višjega zavarovanja zavzemajo prvo mesto izdatki za zdravljenje in oskrbo članov in svojcev v Šlajmerjevem domu za katero je lani društvo izdalo za 785 članov in svojcev s 7797 oskrbnimi dnevi 542.165 din. Poleg tega pa ja društvo izdalo še za oskrbo in zdravljenje v javnih bolnišnicah in klinikah za 655 članov in svojcev z 8495 oskrbnimi dnevi 304.850 din. Celokupno zd-avljenje je torej zneslo din 847.015. Na raznih podporah v bolezenskih primerih je društvo izdalo še za skupno 233 članov m svojcev 164.010 din. Izdalo je končno še na posmrt-ninah skupno 38.000 din.
Zasedba Šlajmerjevega doma je bila stalno zelo velika, pogosto pa je bil dom prenapolnjen, da niti ni mogel sprejeti vseh bolnikov in je moral v takih primerih odklanjati predvsem zasebnike, ki so za dom prav za prav največjega finančnega pomena. Kako velikega pomena je dom za zavarovano članstvo, je razvidno iz dejstva, da se je v njem od ustanovitve pa do lani zdravilo 1922 članov in 1946 svojcev s skupno nad 40.000 dnevi in je bilo samo lani izvršenih 861 operacij, ambulantnega in fizikalnega zdravljenja pa je bilo deležnih 1138 oseb.
Vedno večja prenapolnjeno»t društvenega sanatorija. zlasti pa težnja članstva po izpopolnitvi doma s posebn.m ginekološkim odnosno porodniškim oddelkom sta narekovala društveni upravi nujno nalogo, da poskrbi za razširitev doma. Kakor računajo, bo razširjenje sanatori ta dovršeno do jeseni in bo potem razpolagal s 100 posteljami in obsegal kirurški, interni in gine-ko'osko-porodniški oddelek. Opremljen bo tudi z raznimi ambulatoiiji, napravami za fizikalno zdravljenje in za razne specialne preiskave ter bo tako ustrezal vsem zahtevam modernega zdravstva, ki je v interesu zavarovanega članstva. Notranja oprema bo smotrna in udobna, bolnikom pa bo za razvedrilo na razpolago tudi radio.
V	zmislu sklepa zadnjega občnega zbora si je društvo v preteklem letu prizadevalo, najti čim ugodnejšo rešitev ureditve lastne zdravstvene naprave v Mariboru. V to svrho je bil v Mariboru sestavljen delegatski sosvet in na njegovo pobudo se je društvo obrnilo na bansko upravo v Ljubljani 9 prošnjo, naj pristane na. postavitev posebnega društvenega paviljona ▼ okviru mariborske banovinske bolnišnice. Ker je uprava banovinske bolnišnice v Mariboru v tej zadevi zavzela odklonilno stališče zar radi projektirano regulacije batne bata»-
niče in banska uprava zaiadi tega društvu ni ustregla njegovi prošnji, se je sosvet v J sodelovanju z društvom posvetil proučevanju dveh nadaljnjih možnosti za ureditev nameravane zdravstvene naprave v Mariboru. Gotovo pa je, da je realizacija zdravstvene ustnove v Mariboru odvisna v največji meri od mariborskih zavarovancev samih, odnosno od njihovih prizadevanj, da bi pridobili TBPD na mariborskem področju čim večje število novih članov. Predsednik je nadalje poročal, da glede na-meščenskega bolezenskega zavarovanja v preteklem letu ni nastopila nobena sprememba, ki bi ustregla društvenim težnjam. Društvo je slej ko prej posvečalo pažnjo dejstvu, da je potrebna specialna zakonita ureditev celokupnega nameščenskega zavarovanja, ki naj bi obsegala: bolezensko, nezgodno, pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Društvo pri tem upošteva po>-trebo po delovni skupnosti m povezanosti vseh teh zavarovalnih panog. Zato je stremelo predvsem za tem, da bi čim prej uvedla teritorialna porazdelitev delokroga med že obstoječimi tremi zasebnimi društvenimi blagajnami TBPD v Ljubljani, Merkurja v Zagrebu in Trgovske omladine v Beogradu in da bi postalo zavarovanje pri njih obvezno. V tej smeri je treba zaznamovati delen uspeh v tem zmislu. da zadnji finančni zakon predvideva možnost uredbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katero bi bilo z zakonito močjo možno določiti meje obstoječih privatnih društvenih bolniških b'agajn po področjih pokojninskih zavodov in predpisati pogoje za osnovanje novih. Izvedbo takega pooblastila bi TBPD le pozdravila, saj bi bil s tem napravljen prvi korak k uresničenju njegovih teženj. Na kraju svojega poročila se je predsednik toplo zahvalil vsem svojim tovarišem v društveni upravi za njihovo delo in prospeh v društvu.
Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo mariborskega delegata Toma Tropa, ki je v daljših izvajanjih pojasnil stališče mariborskega sosveta glede ureditve posebne društvene zdravstvene ustanove v Mariboru.
Tako predsednikovo kakor blagajnikovo poročilo, ki je bik) delegatom natiskano predloženo, je bilo sog'asno sprejeto. Sledilo je poročilo predsednika nadzornega odbora Lojzeta Hartmanna, ki je poročal, da je bilo delovanje uprave v preteklem letu povsem v redu. Na njegov predlog je bila upravi soglasno izglasovana zaupnica. V zmialu pravil se letos volitve novega odbora niso vršile. Med samostojnimi predlogi je bil prečitan in soglasno sprejet predlog Društva nameščencev KID z Jesenic glede ureditve zdravljenja v domu. Občni zbor delegatov je upravo pooblastil, da v okviru možnosti ugodi in izvede predloge tega društva. Navzoči delegat tega društva je k izglasovanemu predlogu priključil Se dodatni predlog, po katerem naj bi društvo privolilo glede na posebne razmere nameščencev na Jesenicah tudi periodično pregledovanje žen nameščencev, ki naj bi jiia. pregledovala zdravnica iz Šlajmerjevega doma. Predsednik je obljubil, da bo uprava o tem predlogu razmišljala in da mu bo po možnosti ugodila.
Po izčrpan em dnevnem rodu Je predsednik zborovanje nMjaM 2 zahvalo vsem sodehijocän*
Vlomilci in tatovi okoli Ljubljane
Po vaseh okrog Smarne gore se zadnji čas množijo primeri vlomov, tatvin in podobnih reči, ki stavljajo varnost po teh krajih v precej žalostno luč in bo moralo prebivalstvo samo seči po obrambi, če bo hotelo ohraniti svoj sloves.
Nedavno se je skupina sumljivcev pod večer pritihotapila do hiše nekega krojača ob cesti med Skaručno in Šmartnim. Zli-kovci so najbrž čuli, da ima krojač gotovino doma, pa so potrkali na njegovih vratih in mu začeli pripovedovati nekakšno zgodbo o divjem merjascu, ki da straši po bližnjih gozdovih. Pregovorili so ga, da gre ž njimi nadenj. Odklenil jim je vrata, jih oborožil z motikami in kar je še imel pri roki, sam pa je vzel revolver s seboj. Komaj pa so bili na cesti, je krojač zaslutil, da imajo zahrbtne nakane in da ga hočejo samo zvabiti v gozd. Poiskal je primerno pretvezo, češ, da mora še enkrat domov, a kakor hitro je bil spet v veži, je zasukal ključ in ostal v hiši. Bil je sam doma, njegova žena je bila v službi v tekstilni tovarni v Tacnu. Pajdaši so nekaj časa čakali, a ko ga le ni bilo, so se vrnili in začeli razbijati po vratih. Z nekaj streli skozi okno je nasilneže prepodil, a od tam so se umaknili v neko šmartinsko gostilno, kjer so se pri kozarcu vina pomenkovali o tem, kako bi krojača in njegove denarje dobili v pest. Na srečo je v sosedni sobi sedel orožnik, ki so ga gostje opozorili na klateže. Pristopil je in jim napovedal aretacijo. Orožniki so takoj začeli preiskavo in aretirance izročili sodišču.
Včeraj so se neki zlikovci privoščili prav drzno pobalinstvo na račun lastnice znane gostilne pri Novem zvonu v Tacnu. V zgodnjih jutrnjih urah, ko je bila gostilna že odprta, a je bila uslužbenka zaposlena v notranjih prostorih, so se pred hišo ustavili neki potepuhi in začeli snemati dve leseni tabli z napisom firme in s cenikom jedil in pijač. Kakšen namen so mogli imeti tatovi s tema dvema tablama, ni znano, gostilničarki pa so le prizadejali za 500 din škode. Oškodovanka je tatvino takoj prijavila šentviškim orožnikom, ki so tatovom že za petami. Zanimivo je, da so neznanci izvršili tatvino vpričo nekega gorenjskega mesarja, ki se je slučajno pripeljal mimo, a ko jih je vprašal, kaj počno, so mu natvezili, da snemajo tabli zaradi popravila.
Zbor obmejnega učiteljstva na Rakek«
Učitelji tvo logaškega sreea, ki se poredko sestaja, je zibarovalo ▼ soboto 20. maja na Rakeku. Zbralo se je 52 članov od 96, kolikor jih šteje društvo, ka<r je sicer ie 54«/a, vendar zadostno spričo neugodnih zvez.
Glavna totìka dnevnega reda je bil referat g. prof. Vemčeslava Čopiča o »pelu v šoli po sodobnih pedagoških načelih*. Predavatelj je prešel vsa obdobja različnih pedagoških gibanj te* se pomudilpri globalni metodi. Izhodišče pouka nam je dal že Sokrat z naukom: »Spotanavaj farnega selbe!« Nato je g. predavatelj točneje opredelil pojem kulture kot pot učlovečavanja ter od tu prešel k opredelitvi današnjega človeka m k cilju vzgoje, vzgajanju za skupno življenje. Posebej je učiteljsfcvo nagradilo predavatelja za njegove besede glede vzgajanja naše. ga človeka, da bo našel vero vase in v svoj narod ter da bo ostal pri tej veri ob vsakem še talko težkem položaju, t katerega bi vrgle naš narod zunanje in notranje politične neprilike. V okrepitev tega je navedel Sterratene fai etične vrednote, s katerimi bomo končno le morali priti do popotne zmage.
Sledil je upravni del aJborovanja, kjer je situaci jsko poročilo zadovoljilo prisotne glede opravljenega deäa učiteljske osrednje organizacije, ne pa giede doseženih uspehov. Ko je še tov. blagajnik povedal, da je sedaj bolj zadovoljen s plačevanjem čtanaotine, So buli izbrani delegati za ba» novšneAco in državno skupščino. Prav na» zadnje Je še tov. «resolučar« prečital resolucijo, kjer so končno prišli na prvo meato nagi najmlajši, posebno pripravniki, ld ugopfftičeiao postajajo vedno glasnejši.
Lapa z letali zgorela
Na precej nenavaden način je zgorela pri Berlinu velika lopa z mnogimi aeropla-, ni V Rangsdorfu na južni strani Berlina ®e nahaja eno največjih vzletišč v Evropi in tam stoji tudi letalska t vomica Bücker. Poleg tvorniškega poslopja se nahaja šola za vežbanje bodočih pilotov.
Eden izmed pilotskih učencev se je te dni divignü z letalom v zrak, nato pa je pristal in je pustil motor aeroplana v pogonu. Hotel je s tem prihraniti trud svojemu nasledniku v letalu. Nenadoma pa se je letalo z vso siilo zagnalo naprej rn se je zaletelo naravnost v lopo za letala. Prebilo je zid m se pri tem raztreščilo. Eksplozija je povzročila ogenj in požar je v razmeroma kratkem časiu uničil lopo in letala, ki so bila spravljena tam pod streho. Gmotna škoda jo velika, k sreči pa ni človeških žrtev.
»Empress ol Australia« pristaja v Quebecu
Ladja» ki ie pripeljala angleško kraljevsko dvojico v Ameriko, se ustavlja v kanadskem pristanišču in mnofioa ljudstva pozdravlja
saveroia brttefgjg» Imperija
Tu sta bila prošle dni angleški kralj in kraljica svečano sprejeta od članov narodnega
predstavništva in kanadske vlade
Uš — duša podjetja
Petorčice so videle
kralja in kraljico
ki bosta pripovedovala doma svojima hčerkama o svojeglavi Emiliji in njenih sestricah
Kino v vlaku
Dansko ljudstvo ljubi zabavo in dobre
doanisleke ter je nemalo ponosno na novost, ki so jo uvedli na danskih železnicah. Ta novost je vagon s kinematograf -elico divorano, kjer se predvajajo filmi med železniško vožnjo.
Očividci poročajo, da dansSd kino na kolesih znatno prekaša celo tovrstne ameriške naprave. Potniki, ki prihajajo iz inozemstva, se zdaj že na poti v prestolnico lahko seznanijo z znamenitostmi Kodanja — seveda, le tedaj, če se jim bolj ljubi slediti prizorom na platnu, kakcxr gledati skozi okno.
Mesto Toronto, kjer so bile angleški kraljevi
V Toronto so bile v ponedeljek predstavljene angleškemu kralju in krajici tudi znamenite kanadske petorčice, sestrice Dioinne. Pripeljale so se v Toronto v posebnem železniškem vozu s petimi majhnimi posteljicami.
Občinstvo si je z velikim zanimanjem ogledovalo spalni voz sestric Dionnejevih in na kolodvor so prinesli obilo darov za petorčice, ki so imele srečo biti predstavljene vladarski dvojici.
Varuhi petorčic pa so imeli zaradi otrok že par dni hude skrbi. Ko so punčke učili dvornega poklona, se je Emilija, ki je silno trmoglava, redno postavila na glavo, namesto da bi se priklonila po dvornem ceremonialu. Pestunje so prihajale v obup, kajti poredna Emilija ima vrhu vsega še močan vpliv na svoje štiri sestre, ki prav rade napravijo vse, kar pride Emiliji na misel. Zato bi se kaj lahko zgodilo, da bi vsa petorica namesto poklona pokazala visoki-
dvojici predstavljene kanadske petorčice
ma gostoma, kako lepo zna prevračati kozolce. Punčkam so stesili posebne bele oblekice in jim kupili bele klobučke. Bile pa so razočarane, ko so cule, da na sprejemu ne bo obeh princes. Ko so jilh pomirih, so sklenile poslati jima poseben dat.
Da bi šlo vse po želji vzgojiteljev, so sprejem uredili tako, da je prišla zadnja na vrsto Emilija in bi je sestre ne mogle posnemati, ako bi ona po sivo ji navadi napravila kakšno po svoji glavi Kakor poročajo, se je izteklo vse brez incidenta. Vladarska dvojica je sprejela petorčice v sobi ministrskega predsednika Oratoria v Taron-tu. Kralj Junj VI. je daroval vsaki izmed petorčic svetloplav plašček; otroci pa so izročili vladarju vsak svojo fotografijo s čačkami, ki naj pomenijo njih podpis. Vsaka izmed petorčic je tudi objela m poljubila kraljicò Elizabeto, ki je z nasmehom vrnila poljube vsaki deklici posebej. Po tej ceremoniji so naložili otroke v spalni voz m jih odpeljali domov.
Prazne češke vojašnice
Kakor poročajo češki tisti, je bivša češka vojska »daj popolnoma demobilizirana. Pet in dvajset vojašnic v Pragi je praznih in poslopja bodo preuredili t stanovanjske hiše.
Od vseh strani se daje fotografirati
„Mof mož fe morilec"
Morilčeva žena odkriva državnemu tožilcu pravega zločinca, da ne bo trpel po nedolžnem osumljeni
V Franciji so doUle uradnice na poštnih centralah za tetefion plinske masbe Id vežbajo v izvrševanju svoje službe s maskami na obrazu
Oživljenje srca
z elektriko
Zastoj srca še ne pomeni, da je nastopila smrt. Znanih je mnogo primerov, ko se je posrečilo v sicer zdravem organizmu zastalo srce zopet obuditi k utripanju. V zadnjih letih se je znanost vedno in vedno nanovo bavüa s temi vprašanji in je skušala Izrabiti električni značaj delovanja srca v svoje namene.
Današnje stanje elektrotehnike dopušča, da lahko še tako slabe električne struje ojačimo, lahko pa tudi poljubno usmerjamo toke kakršnekoli jakosti. Izumitelj C, Schmittutz v Draždanah je zdaj izgo-tovil električni generator za srce. Generator proizvaja električne udarce, ki spodbujajo srce in ga podpirajo, da jačje utripa. S kontakti, ki jih nastavimo na kožo, pa lahko srčni mišici odvzamemo nekaj toka, ki ga potem generator uporablja za porazdelitev električnih udarcev. S tem se oja-či naravno utripanje srca.
Nova priprava je v toliko pomembna, ker lahko postane pripomoček pri poskusih za oživljanje ponesrečencev. Dosedanji poskusi v tej smeri so se dobro obnesli. Generator je spodbujal srčne mišice k delovanju celo v retorti izven telesa.
Zračna zveza Pariz—Curih
Te dni so otvorili novo zračno progo med Parizom in Curihom. Promet vzdržujeta družbi »Air France« in »Swiss Air«. Letalo rabi od francoske prestolnice do Cariba komaj 105 minut.
ANEKDOTA
Dirigent Artur NSkisch je vadfl v Lipsie em. Orkester pa ga ni in ni mogel a» dovoTjitL Slednjič je zavpü; »Prosim gospodje, najejte se vendar doma, ne pa tukaj pri skušnji!«
»Kako vendar?« se je tedaj oglasil eden izmed trobentačev, »saj od nas zdaj nihče ne je!«
Nato Nikàsdb:
riKako ste dejaü, ne jč? Kdo pa poffhtt note drugo za drugo?«
VSAK DAN ENA
»Zdaj pa ne pomaga nobena maža več, možiček! Zdrkniti moraš k meni in me rešiti z naporom svojih najboljših siile
OEveiybodys weeklyc£
Triki premetenega ameriškega brivca, ki je zaradi slabe poslovne morale izgubil pravico do izvrševanja
obrti
V nekem nedavno otvorjenem brivskem salonu za gospode in dame v 31. ulici New Yorka je policija velela zapreti obrat, ker je našla v njem mrtvo uš. Ob istem času je sporočila lastniku salona, da se mu odvzame koncesija zaradi slabe poslovne morale. Mrtva uš namreč ni bila dokaz, da je salon nečeden lokal, temveč nasprotno: brivec jo je uporablja! vedno kadar je hotel povečati svoj zaslužek. To pa se je dogajalo na sledeči način:
Kadar je kakšna dobro oblečena in po ameriški sodbi petična dama prišla v salon in ukazala, naj ji počešejo lase, je česalka nekajkrat potegnila po laseh najprej z redkim, nato pa še z gostim glavnikom. Nenadoma pa je obstala, skremžila obraz in šepnila dami nekaj diskretnega v uho... Damo je vselej ob takšni priliki oblila rdečica do ušes, kajti česalka ji je zaupala, da je našla na glavniku uš, kar seveda ni nič strašnega, saj je v velemestu vse mogoče. Nato se
je procedura nadaljevala: časalka je predlagala dami. naj si da »zaradi uši« umiti glavo kar je obiskovalka navadno sprejela. In glavo so umili klijentinjam vedno z žvepie-nim milom, nato so jo posušili m še namazali z dišavami. Za nameček so obsvetl jeva li kožo še z ultravioletnimi žarki Pri odhodu je gospodar salona vnovčil pet dolarjev...
Ta kupčija je nekaj časa dobro cvetela, nazadnje pa se je neka dama opogumila in je izkoriščevalca ovadila policijski oblasti, ki je iz ovadbe izvajala posledice. Tako je brivec, ki se je skušal okoristiti z izvirno idejo, prišel ob vse. Policija je namreč poslala v brivski salon svojo zaupnico, ki so tudi v njenih laseh našli »mrtvo uš«. Zaupnica pa se ni dala premotiti, marveč je »corpus delicti« odnesla s seboj na policijo, ki je izkoriščevalcu zaradi slabe poslovne morale odvzela pravico do frizerske obrti.
Problemi emigracije v Angliji
»Daily Telegraph« poroča, da je angleška vlada sklenila poostriti nadzorstvo nad emigranti, ker ima v rokah dokaze, da se je vtihotapilo v Anglijo pod krinko emigrantov več tajnih agentov nemške državne policije. Posihmal bo moral vsak emigrant, ki se bo hotel naseliti v Angliji, dobiti domačo osebo, ki bo jamčila zanj. Kdor nima osebnih znancev, se bo moral obrniti za pomoč na emigrantsko organizacijo.
Na smrt obsojeni vohunki
Rusko vojaško sodišče v Kijevu je obsodilo na smrt dve ženski, ki sta vohunili za neko inozemsko državen
Od strahu je umrl
V	Aigleju v Švici se je neko štiriletno dekletce zapodilo proti avtomobilu pleskarja Busse j a v trenutku, ko je bik) vozilo v največjem diru. Ze se je zdelo, da je katastrofa neizogibna, ko je Bustse potegnil zavoro. Avto se je nenadoma ustavil in dekletce 6o živo, le nekoliko opraskano potegnili izpred koles. Na Busseja pa je to tako vplivalo, da mu je postalo slabo in ga je od razburjenja zadela kap
Požar pri Tokiju
V	soboto popoldne je pustošil v tokijski četrti Chnori ogenij, ki je uničil 130 hiš. Trajalo je dobro poldrugo ubo, predai so požar zodu&lL
V Saint Omeru pri Lilleu se je imel te dni začeti nejasen proces. Neki Stiller je obtožen, da je umoril svojega tovariša pri delu Carona. Zločin je bil izvršen v bližini Lensa.
Stillerja so policijske oblasti kmalu prijele in osumile zločina. Preiskava je namreč dognala, da sta imela Stiller in Ca-ron tisti dan pred Caronovo smrtjo prepir. Kdaj in kako je storilec izvršil umor, ni mogoče dognati. Ugotovljeno je samo to, da je imel Stiller na svoji obleki madeže od krvi. Mož pa pravi, da je to kri, ki se je pocedila iz njegovih ran, ki jih je dobil pri padcu s kolesa.
Tik preden se je imela začeta obravnava, pa je prejel državni tožilec pristojnega
Tat, požigalec in morilec
Maščevanje odpuščenega delavca, ki ao ga zasačili pri
tatvini
V neiki tvornici za nogavice v Perpig-nanu tik francosiko-španske meje so odkrili. da krade nekdo že dalj časa denar iz blagajne in odnaša tudi nogavice. Poostrili so nadzorstvo in res so kmalu izsledili med delavci tatu, ki je skušal vlomiti v blagajno. Vodstvo podjetja je delavca zaradi tega pri priči odpustijo in ga poslalo domov. Toda proti večeru se je tat vrnil v tvomi-co. Potegnil je iz žepa samokres in grozil delavcem in delavkam, da bo začel streljati, če ga bo kdo motil pri njegovem delu. Njegovo »delo« pa je obstojalo v tem, da je podtaknil ogenj v skladišču za nogavice.
Ko je začelo goreti je nasilnež prisilil delavce in delavke, da so po vrsti zapustili tvorniško poslopje. Samo ravnatelj podjetja se je razbojniku postavil po robu. Za-
to je zločinec uporabil orožje in ga ustrelil. Tudi nekega delavca, ki je skušal pogasiti ogenj v skladišču za nogavice, je oplazil s kroglo iz revolverja Domov odšli delavci in delavke so nato obvestili gasilce. Četa je skušala vdreti v tvornico, toda pobesneli razbojnik se jim je ustavljal in je streljal nanje, dokler je imel kaj nabojev. Končno so ga gasilci obkolili. Videv-ši, da je premagan, je izvršil samomor.
Ogenj v tvorniškem poslopju se je medtem tako razširil, da je uničil velike količine svile in poškodoval tudi nekaj strojev. Škoda cenijo na milijon frankov. Neka delavka je dobila pri gašenju takšne opekline, da so jo morali oddati v bolnišnico.
Telefonistka s plinsko iiwslw
Otok se pogreza v morje
Približno 160 km južno od Manile leži otočič Verde. Zadnje dni je bil tam potres, katerega so se prebivalci tako prestrašili, da so zbežali v čolne. Otok je namreč začela zalivati voda in zemlja se je j eia pogrezati pod vodno gladino. Na otočiču, ki ima 15 kvadratnih km površine, živi 4000 prebivalcev.
Otočič Verde leži v Karaibskem morju blizu Venezuele
sodišča pismo z natančnimi podatki o zločinu, ki ga baje ni izvršil Stiller. Pismo je poslala »morilčeva žena«. Takole piše državnemu tožilcu.
»Nočem, da bi bil obsojen kdo po nedolžnem, zato hitim z odkritji. Dolgo sem razmišljala o stvari, zdaj moram povedati resnico, da bom imela čisto in mirno vest«
Nato popisuje žena, kako je bil izvršen umor in navaja tudi nekatere priče. Državni pravdnik je po prejemu tega pisma odredil ponovno preiskavo, da pride resnični krivec na zatožno klop.
pariška lepotna kraljica Sonja Bessis, kateri se je prvič v zgodovini vsakoletnih tekem posrečilo, da je še za naslednje leto obdržala naslov najlepše Parižanke
IL WINDER:
7»
(]Ospod'nJ£n0pjStà
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtortzlran prevod)
»Ti madžarski izsiljevalci!« je vzkliknil Franc Ferdinand, ko je zvedel o teh pogojih. »Da sem jaz cesar, se ne bi nikoli vdal takšnemu izsiljevanju!«
Cesar se je vdal. Skoraj nič se ni srdil na ogrske politike; vdano je seštel vse žrtve, ki jih je moral doprinesti za prestolonaslednika. Vedel je, da mu bo zameril do smrti. Sedemdesetletni vladar ni bil maščevalen in le redko je bil nespravljiv; življenje ga je bilo naučilo, da je čedalje prizanesljiveje sodil o človeških slabostih. Razdalja, ki ga je ločila od drugih ljudi, se mu je zdela tako neizmerna, da je gledal na mnenja in dejanja ljudi z višine mnogokrat razočaranega, toda nad njih nizkoto nedosegljivo vzvišenega boga. Prestolonasledniku pa ni hotel in ni mogel odpustiti. Ženitev Franca Ferdinanda je pomenila cesarju nezaslišano žalitev habsburške hiše, neodpustljivo ponižanje cesarjevega dostojanstva in njegove časti. Odredil je, da Eiaj se izvrši slovesnost odpovedi Franca Ferdinanda v kar najstrožji obliki. Ta dan ni hotel pri-zanesti prestolonasledniku nobenega ponižanja.
Knez Montenuovo se je z radostjo lotil izvršitve cesarskega ukaza. Tudi on je hotel, da bi ostal 28. junij leta 1900. velik zgodovinski dan. Ta dan je hotel maščevati sebe in cesarja, dobiti cesarju in sebi zadoščenje za vse prevzetnosti in brezobzirnosti ošabnega in trmoglavega prestolonaslednika, ki se je bil drznil motiti cesarjev pokoj in mir.
[ Montenuovo je svojeročno «pisal ftm»nilr oseb, ki
naj bi prisostvovale slovesnemu dejanju. Spisek se je daljšal in daljšal, in ko je bil dokončan, se je spomnil knez še mnogih imen, ki jih je hitro vstavil, in mnogih razgovorov, da je mogel razširiti krog povabljencev. Minister vnanjih zadev je imel kot minister cesarske hiše dolžnost, pregledati spisek in ga potrditi. Montenuovo je smehljaje se podal imenik grofu Goluchowskemu, rekoč: »Upam, ekscelenca, da nisem pozabil nobenega imena.« Minister je preletel čudovito dolgi spisek z očmi, ga smehljaje se potrdil in pohvalno dejal: »O tem, svetlost, sem prepričan. «
Vabila so razposlali. Hkratu je prestolonaslednik uradno naznanil cesarski višji dvorniški pisarni, da bo njegova poroka tri dni po slovesni odpovedi, to je, dne 1. julija, v Zakopih na Češkem.
Cesarjeva želja je bila, da se ne bi udeležil poroke noben član cesarske hiše; toda upiralo se mu je, da bi jim pot v Zakope izrečno prepovedal. Do 19. junija knez Montenuovo ni vedel, kako naj odene neizgovorjeno prepoved v opravičljivo in nezavzetno obliko. Zvečer dne 19. junija je pa umrla kneginja Jožefina Hohenzollernska, ki je pripadala nevladajoči knežji veji hohenzollernske hiše in z vladajočo rodbino Hohenzollerncev ni bila v sorodstvu, tako da ni imel avstrijski dvor nika-kega razloga, da bi njeno smrt uradno obžaloval. Vzlic temu je Montenuovo po kratkem posvetovanju s cesarjem dne 23. junija odredil dvanajst-dnevno dvorno žalovanje. V zasebni okrožnici nadvojvodom in nadvojvodinjam, ki je bila priložena sporočilu o odreditvi dvanajstdnevnega dvornega žalovanja, so člane vladarske hiše prosili, naj se za časa dvornega žalovanja ne udeležujejo slovesnosti radostnega ali vobče vedrega značaja.
Ta opomin je bil skoro nepotreben. Člani vladarske hiše so se ogibali prestolonaslednika kakor
J prekflcanca ali izobčenca. Nekateri — tako nadvoj-1 voda Friderik in nadvojvodinja Izabela — so se s tem maščevali za žalitev. Drugi so si zgolj prizadevali, da bi se vedli tako, kakor jim je cesar predpisoval. Zelo malo se jih je odkritosrčno razburjalo nad nepristojno ženitvijo, ki je silila cesarja v skrajni odpor. Najbolj ogorčen je bil Oton, »lepi Oton«. Najmlajši brat Franca Ferdinanda, Ferdinand Karel, ki je bil še vedno bolan in slej ko prej navdušen za dvorno gledališče, nikakor ni bil ogorčen;. ženitev iz ljubezni mu je kazala značaj mrkega starejšega brata v prijaznejši luči. Toda bolnik, ki je bil ostal bratoma zmerom tuj, ni imel poguma, da bi zapustil vrsto naježenih članov vladarske hiše in javno stopil na stran Franca Ferdinanda. Marija Terezija, njegova mačeha, in njene hčere so bile edine članice vladarske hiše, ki so se upale prisostvovati poroki.
A pred poroko je bilo treba pretrpeti 28. junij — slovesno odpoved.
Franc Ferdinand je vso tisto noč pred dnem ponižanja bedel v premišljevanju. Prisega, ki mu jo je bilo storiti, je tlačila njegovo dušo kakor težko breme. Med pogajanji ni bil omahoval, njegov ponos se je takrat manj upiral kakor ob mnogo ne-znatnejših vzrokih. Zmerom si je ponavljal: »Cesar bom, in Zofija bo moja žena; več nisem hotel.« Zdaj se je žalostil in si očital, da je žrtvoval otroke, ki mu jih bo rodila Zofija. Groza ga je bilo škodoželjnih ljudi, ki so komaj čakali, da bi med priseganjem buljili vanj. Groza ga je bilo ponižanj, ki so čakala njega in Zofije po svatbi. Ali se je bilo zanesti, da bo ona, ki je bila tako ponosna in občutljiva, znala razumno in vzvišeno prezirati nenehne in neogibne žalitve, ki bodo zadevale oba-dva, njega in njo? In sam — kako malo se je mogel zanesti na svojo vzvišenost in obrzdanost! Ugibal je: »Moji otroci ne bodo moji dediči, moji otroci ne bodo smeli nositi mojega imena. Moja žena se bo
zmerom čutila ponižano, vsak trenutek bo prinašal nove spotike in žalitve. Da bi ta jutrišnji dan vsaj že minil!« In hudo mu je težila dušo zavest, da vsako stvar težje doseže kakor drugi ljudje. Mislil je na svoja nesrečna otroška leta, na za vratno bolezen, ki mu je bila zastrupila mladost vse dO zrelih moških let. Hudo mu je težilo dušo, da rau nebo ni bilo naklonjeno. Z vsakršno nadlogo in nesrečo ga je nebo zmerom obilno in neomejeno obsipalo. Kadar si je pa zaželel sreče, mu jo je dajalo le nerado in zmerom le na pol, nikoli ne vse. Ali se sme polovična sreča vobče imenovati sreča? Ali ni polovična sreča vse bolj polovična nesreča — in ali ni polovično nesrečo prav za prav težje nositi kakor celo?
Te mračne misli so ga privedle nazaj v praške garnizijske čase: na Hradčanih, v mrkih dvoranah, kjer je nekdaj preživel njegov mračni, sanjarski prednik Rudolf n., ga je, takisto kakor danes, napadala otožnost, ki jo je zbujala slutnja o usodni zvezanosti s sanjskim cesarjem Takrat je to otožnost malone ljubil; izpodrivala je iz prostorov praškega kraljevskega gradu duha onega drugega Rudolfa, cesarjeviča, ki je tiste čase še živel. Kakor tiste čase, je Franc Ferdinand zdaj spet čutil: »Predniku, sanjskemu cesarju Rudolfu II., sem bližji kakor cesarjeviču, ki je umrl kot samomorilec.« In ko je v polsnu, v polsanjah mislil na te mračne misli, mu je rojilo po glavi: »Če mi je svet sovražen, bom brezobzirno kakor mrki praded uresničeval svoje sanje, ki se zde ljudem grozljive. Ako poginem v temi in ljudomržnji kakor moj praded, mi ne bo prav nič žal, kajti to je velika usoda, ki ni nevredna Habsburžana in cesarja. Onega drugega Rudolfa pa, samomorilca, sem že premagal, pustil sem ga za seboj. Nisem se dal ugnati v kozji rog kakor on. čez tri dni povedem nevesto pred oltar, in nekega dne bo sedela zraven mene na prestolu — vsemu in vsem na vkljub.«
114 olturni pregled
»Velika skušnjava« v ljubljanski drami
Morda bi se komu zdelo, da sta ta dva Fiskora na sezono — ni dolgo tega, ko smo videli njegovo »Upniki na plan« — skoraj preveč. A v i-Veliki skušnjavi«, ki so jo prvič dajali v soboto, smo spoznali košček življenja, ki potegne človeka za seboj.
V »Veliki skušnjavi« je mnogo manj naumetničenega, narejenega kakor v »Upnikih«, ljudje, ki se v nji bijejo med sabo, so preprosti, naravni brez prigovora. Bogata, bolestno skopušna gospa, ki hoče svojo siromašno sestro okrasti dediščine; ta njena sestra vsa nebogljena, plemenita v svoji zadregi; povrhu še tretja izmed njih, filmska igralka, lahkoživka, ki ji do-misleki usode prav tako za nekaj ur priigrajo ukradeno bogastvo v roke, da bi ga pognala za dvomljiv skok v kariero — skoraj preveč je vsega, da bi moglo biti prepisano iz življenja, pa vendar so vsi konflikti, vse poteze v značajih, sleherna kretnja živa resnica. Izpačena morala starejšega, vladajočega rodu se sreča tu s čisto nepokvarjenostjo in pravičnostjo mladine in doživi svoj poraz. Tatovi so okradeni slabi ljudje dobe — pa v prav
humanih merah — svoje plačilo in dejanje se izteče v vesel happyend.
V režiji prof. šesta je komedija dosegla pri občinstvu lep prejem: uprizoritev je dihala vedrino, radost, temperament. Mojstrsko je Nablocka podala osrednjo figuro, go. Albino, da je bilo vsega v enem — bolesten pohlep po denarju in prisrčna zaskrbljenost gosposke tatice v zagatah pred zasledovalci. Mira Danilova je njeni sestri in pajdašici Helgi dala realistično dognan izraz mondene, za uspehi hlastajoče filmske igralke. Podobo plemenite, v svoji preproščini lepe Štefke je v dovršeni igri doživela Polonca Juvanova. V kreacijah, skladnih s celoto sta Gregorin in Bratina podala Petrača in štefkinega moža. Simpatičen par, ki se nazadnje le najde — vsak po svoje ves vnet za resnico in pravico — sta bila Vida Juvanova (Lida) in Drenovec (Bogdan). Umetnina velikega stila je Danešev lik dobrodušnega dedka. Rakarjeva je kuharico Urško podala z zvrhano mero humorja, ki je užgal. Pozornost sta vzbudila Gale (Pinč), ki bi po pravici zaslužil, da mu drama nudi malo več prilike dela, in Breziger (Junicki).
L. M.
Dve knjižici poezije
t&ilvin Sardenho, Izbrane pesmi II. — Vida Täufer,
Veje v vetru)
Prvemu zvezku »Izbranih pesmi« Silvi-na S a r d e n k a se je pred meseci pridružil drugi zvezek na 60 straneh. Medtem ko je bila prva knjižica posvečena trem materam: pesnikovi, Krekovi in božji, daje novemu zvezku Sardenkovih pesmi prevladujoči ton domovinska pesem. Tako se očitno kaže pesnikov načrt, da izbor svoje poezije razporedi po motivičnih skupinah, kar je pri izbranem delu nemara praviL-nejše in tudi zanimivejše, kakor časovna zapovrstnost ali kakšno drugo merilo.
O pomenu in značaju Sardenkovih »Izbranih pesmi« je že bila beseda v stolpcih tega lista, ko je izšel prvi zvezek. Nova knjižica nam samo poglablja pogled v pesniško snovanje in stvarjanje tega avtorja, ki je bil ne le generacijsko, marveč tudi po svojem pesniškem stilu vrstnik in sopotnik naše predvojne Moderne, še iz »Zadruge« tovariš Ketteja, Murna in Zupančiča. Kakorkoli ga je od teh vrstnikov ločila duhovna rast pod drugim podnebjem, pod sugestijo drugačnega okolja in vplivom določenejših svetovnonazorskih idej, je ostal združen z njimi po nekaterih skupnih inspiracijskih podnetih, kakor sta na pr. narodna pesem in ruska literatura in po sorodnem okusu pri oblikovanju pesniškega jezika. Medtem pa, ko se je Župančič s svojo svobodno rastjo, ki je lahko kljubovala slehernemu vetru, odkoderkoli je že prihajal, motivično, idejno in oblikovno obilno razbohotil in postal za Slovence centralna pesniška osebnost 20. stoletja — medtem je Sardenko ostal v bližini Ketteja, in Murna. Njegov pesniški izraz je sicer postal še bolj rahel, krhek in nežen, kakor so pokazale »Dekliške pesmi«, vendar j» med njim in mladima, že zdavnaj pokojnima tovarišema iz »Zadruge« ostala neka tesnejša sorodnost vse do današnjih dni V tem pogledu je bila Sardenkova pesniška rast znatno bolj omejena kakor rast umetniško svobodnega, samoraslega in. tvorno mnogo močnejšega Župančiča.
Drugi zvezek Sardenkovih »Izbranih pesmi« je razdeljen v tri dele: Z doma, Doma in Domov. V prvem ciklu spominjajo »kobSanski« motivi na nekdanje simpatije do ruske literature (o njih pričuje že avtorjev ukrajinski ps.vdonim). Domovinsko ljubezen polaga pesnik tudi na usta ruskemu izgnancu (»Poznaš Kazansko Mater?«):
O sveta zemlja RuMje mogočne: Kazanski stolpi, anjéperski gradovi, doline donske, tulske trate sočne, jergénski holmi, härkovski lesovi! Oko ne bo vas zrlo več nikoli Razrušenih so mojih sreč prestoli. V slovenskih selih iščem rusko vas, v slovenski pesmi slušam rodni glas.
Skozi dvanajst pesmi se pleto variacije domovinskega občutja izgnancev; edin ciklus v naši poeziji, ki ga je navdahnila usjoda ruskih beguncev. Domovina brezdo-movineev je nekak emocionalni privid, ki ga ustvarjajo spomini in hrepenenje; Sar-denku prehajajo te lirične variacije ponekod v epsko formo, pojo udarno kakor ba-
lada, vendar me ne morejo do konca prepričati; zdi se, kakor bi bilo v njih nekaj nepristnega, le posredno doživljenega. Tudi v drugem delu se pesnik vrača k motivu ruskega izgnanca, vendar pa tu prevladujejo spevi o slovenski zemlji, ubrani na občutje domaČega človeka in dobivajo tu in tam skoraj že »aktualen« prizvok: Slikar, ki slikaš krasno ženo, in v bol in v radost zatopljeno, izberi vzorec si pri nas. Ljubljano, Maribor in Celje in naše sleherno naselje odseva tožnomil obraz.
Najznačilnejši pesmi tega cikla sta »Slovenska zemlja« in »Doma se nam po bratih toži«. V tretjem delu »Doma« je pesniška vsebina dobila najbolj ubrano obliko v »Brezdomcu«, medtem ko se pri nekaterih drugih pesmih posrečen začetek razbije v bledo, nezadostno ali prisiljeno poanto.
Domovinski motivi so v današnji poeziji redki in ko se sodoben pesnik vrača na to že tolikokrat požeto njivo, mora imeti izredno mojstrstvo izraza, če se noče zadovoljiti z variacijami že znanih motivov, češka lirika je prav v zadnjem letu (n. pr. Horov »Domov«) odkrila novo, izredno subtilno deželo domovinske poezije. Sardenko ni pokazal tega odkriteljskega pogleda, — ki je sicer v naši novi poeziji, sploh zelo redek, — zaigral pa je na. slovenske kobzarske strune nekoliko presrčnih in toplih melodij, o katerih menim, da ne bi
smele biti preslišane v današnjem hrupu. ★
Oprema knjižice »Veje v vetru«, ki jo je preskrbela za mariborsko založbo tiskarne sv. Cirila Gizela šuklje, spominja zdaleč na opremo Sardenkovih »Dekliških pesmi«. Vida Täufer, ki predstavlja s to ljubko knjižico svojo prvo pesniško zbirko, ni začetnica, ki bi se podvizala s knjižno izdajo svojih verzov, že dalje časa se avtorica nekam potihoma in v dolgih časovnih presledkih oglaša v revijah in če so pesmi katere izmed mladih slovenskih pesnic zaslužile knjižno izdajo, tedaj so je pred vsemi drugimi vredne pesmi Vide Tauferjeve. Slovenci imamo za čudo malo pesnic (zato pa tem več feminilnih p e s n L kov) in med njimi je zavzela avtorica »Vej v vetru« že kar s prvo zbirko pomembno mesto. Vida Taufer ima že nekaj časa svojo pesniško fiziognomijo; nekateri njeni verzi so taki, da jih bo morala sprejeti vsaka bodoča antologija slovenske lirike.
Medtem ko se je njena prednica in ime_ njakinja na slovenskem Parnasu Vida Je-rajeva gibala še v krogu heinejevske lirike in pesniško rasla od vitaminov naše Moderne, je Vida Täufer razvila svojo pesem na prelomu povojnega ekspresionizma in današnje h konkretnosti in resničnosti nagnjene poezije. Ne glede na pravilnost ali nepravilnost tega pesniškega »rodo-slovja« pa drži mnenje, da nobena slovenska pesnica ni doslej pokazala toliko izrazito ženskega, prav ssa prav dekliškega, k§k<« kaže Vida Täufer alanti y svoje»
rahlem, zastrtem, delikatnem izražanju erotičnih dožitkov in občutij. Tisti verzi z naslovom »žena«:
Jaz sem le trta, a ti si drevo, kako bi te vsega ovila! Jaz sem le zemlja, a ti si nebo,
kako bi brez tebe molila? so morda najbolj ženski v vsej naši poeziji. Njeno zbirko, ki združuje 34 pesmi razdeljenih v tri dehteče šopke, prevevajo kot osnovne niti večni motivi vere, priro-de, ljubezni, smrti, hrepenenja in pričakovanja. Vse pesničino doživljanje priro-de je podpluto z neko bojaznijo, ki se kaže tudi v rahločutni zadržanosti njene erotike in prehaja v temne tone o smrti, ki zazvene zdaj iz »Pomladnih sonetov«, zdaj iz magdaJenskega cikla, zdaj iz »Jesenskih razgledov«. Na nje vpliva nemalo tudi
pesničina religioznost. Skozi vso nežno ln krhko tkivo verzov Tauferjeve pa se pleto občutljivi živci melanholije, izvirajoče iz daljne, morda že v otroški dobi doživete bolesti ki tvori prvobitno osnovo pesniči-nega doživljanja sveta, votek, ki na njem tke vso svojo poezijo od verskih motivov do erotičnih spominov.
Vida Täufer kaže pristno pesniško naravo tudi v tem, kako skrbi za obliko in jezik, saj brez tega ni in ne bo prave poezije. Njene pesmi se zde uglašene na tanke strune in nam ne zapuščajo v duši neskladnih zvokov. Ko zapremo knjižico, se nam zdi, da nekje zamirajo zvoki Chopinove sonate in da se nam odmika izpred oči tihožitje z rožami. V pesmih Tauferjeve se nekako uravnovešata glasbeni in likovni element lirike in v tem je velika prednost njene lirike pred večidel opisno in retorično poezijo njenih prednic na slovenskem Parnasu.	.	—o»
Slavnostni koncert ljubljanske Glasbene
matice v Zagrebu
V počastitev msgr. Janka Barleta je ob njegovi 701etnici uvrstila naša Glasbena Matica v vrsto svojih gostovanj izven slovenske prestolnice tudi koncert v Zagrebu. O msgr. Barletu smo čitali izpod peresa L. M. š.-a v »Jutru« (20. 5.) pregleden in zgoščen članek, ki je pravilno poudaril jubilantovo vsestransko pomembnost in na kratko naštel njegove neprecenljive zasluge za našo kulturo. Glasbena Matica je na tem koncertu, ki je bil tudi za razvajeni Zagreb elitna prireditev, izvajala ob razprodani dvorani jako težak program tako brezhibno, da je taka propaganda slovenske kulture lahko za vzor vsem drugim kulturnim delavcem. Pod odličnim Poličevim vodstvom je zbor kljub neugodnemu, soparnemu ozračju v prvem delu koncerta vzorno zapel nekaj Lajov-čevih pesmi, že kremeni ta »Bolest je kovač« je vlila v poslušalce čar slovenske pesmi, ki je poslej v vsem večeru družila izvajalce in poslušalce v navdušeno razpoloženje. Tik po prvem delu sporeda sta govorila na čast jubilantu univ. prof. dr. Boris Zamik (za društvo »Narodni dom«) in dr. Vladimir Ravnihar (za ljubljansko Glasbeno Matico), ki je izročil msgr. Barletu spominsko knjigo v vzorni Justinovi izdelavi s sledečimi Župančičevimi besedami:
»Vaša Bela Krajina je zibka, položena med Slovenijo in Hrvatsko, kakor da jo poganjata dve materi in pojeta detetu v njej vsaka svojo pesem: ta pesem dveh mater se je Belemu Krajincu zlila v mehko, gibko govorico, ki jo razumejo tostran in onstran Kolpe. Takega rodu je Vaša Sveta Cecilija: poje in govori jezik, iz katerega razbiramo Slovenci in Hrvati vsak svoj glas.
Ob vaši sedemdesetletnici Vam prinaša Glasbena Matica v zahvalo slovensko pesem.«
Koncert je nadaljevala z dvema Lajov-čevima pesmima gdč. Ljudmila Polajnar-jeva, ki je žela burno odobravanje. Po kratkem odmoru je sledilo jedro vsega koncerta — tri težke zborovske točke: Foersterjeva »Ljubica«, Koporčeva »Ukrajinska« in Adamičeva »Smrt carja Samuela«, (bas-solo g. Tone Petrovčič). Kljub težavni zaporednosti dolgih in kompliciranih skladb je zbor docela sveže opravil težko delo, ki je vredno vsega priznanja. Brez ozira na intonacijske težkoče, ki jih je zlasti v zadnjih dveh skladbah mnogo, brez ozira na pevsko naporna mesta, ki posebno v Adamičevi skladbi daleč presegajo navadne mere, brez ozira na vzdržljivost, ki jo do skrajne meje zahtevajo ti zborovski stavki, je treba ugotoviti da je zbor tudi zgolj interpretacijsko dovršil neprekosljivo delo. Ritmična izklesanost, jasnost izraza in vzorno podajanje besedila — kar vselej odlikuje resnično dobre zbore — se pokažejo v Matičnem zboru v toliki meri, da lahko s ponosom gledamo nanj kot na nosilca slovenske zborovske kulture. Veselimo se, da nas tak odličen zbor zastopa v Zagrebu, o katerem je znano, s kAk8*1*™ visokim merilom meri koncertno udejstvovanje. Izvrstna akustika dvorane Glasbenega zavoda in pa pozorno poslušajoče, hvaležno in toplo sprejemajoče poslušalstvo sta zboru omogočila, da je dal lz sebe najboljše.
Za srednjim delom Je zapela gdč. Pola jnarjeva ob spremljavi podpisanega dve Pavčdčevi pesmi in burno pozvana, dodala še Lajovtevo »Pesem o tkalcu«. Tomčeve »Svatske«, Stavenskega »Zvira voda« in Adamičeva »Jelen, jelen« so zaključile spored. Toda občinstvo, ki ni bilo samo lz krogov Slovencev, živečih v Zagrebu, temveč ts<B ta elitna zfegretaföe hrvaške druž-
be, ni hotelo iz dvorane. Kar se zlepa ne zgodi se je zgodilo ta večer: zbor je moral dodati kar tri pesmi: Adamičevo »Hribi še beli so«, Schwabovo »Ave Marija« (sopran solo gdč. Zupanova) in končno našo drago pesem »Luna sije«. Dirigent in solisti so dobili vence in šopke.
Zahvala, da je koncert tako dobro uspel, gre razen izvajalcem predvsem g. Pita-micu, zagrebškemu Slovencu, ki je z neumorno požrtvovalnostjo in s trdim delom prireditev organiziral.
Zaželjeno zbližanje med Slovenci ln Hrvati bi s pomočjo takih osebnosti kakor je msgr. Janko Barle in s takimi predstavniki kakor je Glasbena Matica z njenimi sodelavci in ne nazadnje s takimi organizatorji, kakor smo jih našli med zagrebškimi Slovenci rodilo boljše uspehe, kakor jih rodi tolikokrat neplodno delo na drugih področjih. Kultura, v kateri imajo besedo intimni čuvstveni odnosi in plemenito delovanje duha, nam govori o sosedstvu, o razločkih, ki jih priznavamo in upoštevamo, pa tudi o skupnosti, ki naj nas veže iz preteklega v bodoče.
Marijan UpovSefc
Zapiski
Gostovanje ge. Bandrowske-Turske v vlogi Traviate. V torek 23. maja zvečer se je ljubljanskemu občinstvu predstavila v vlogi Traviate istoimenske Verdijeve opere dramatska koloraturka ga. Ban-drowska-Turska. Po velikem uspehu, ki ga je bila gostja ob tej priliki deležna, spada med najboljše goste-umetnike, kar smo jih v poslednjih letih slišali na domačih opernih deskah. Le svojevrstne spone moi*ejo poslušalca in gledalca tesno prikleniti na ves nenaravni, včasih nesmiselni svet, ki se mu očituje med kulisami v dejanju in glasbi. Močna ustvarjalna sila velikega umetnika, čigar osebnost se staplja z vlogo in njenim izrazom ali visoka pevska umetnost, zmožna vseh odtenkov čustvenega stopnjevanja v barvi glasu, nas premamita in pričarata v nas tisto razpoloženje, ki nam dela operno stvaritev razumljivo in verjetno do te mere, da nas prime in gane. — Ga. Ban-drowska-Turska je nastopila v delu in okolišu, ki ni bil najprikladnejši za uveljavljanje njenih sposobnosti Pela je italijansko (ne posebno razumljivo), kar je v due tih in ansamblu motilo kot malokdaj, igrala pa je z zborom in solisti ki so bili večidel še utrujeni od turneje in nepazljivi. Podrediti se je morala spremembam, ki jih je vnesel dirigent g. štritof svojčas v delo; povrh je v poslednjih letih kreirala vlogo Traviate zgolj ga. Gjungjenac, tako da je vsem domačim sodelujočim prešel tempo glasbe in način štritofove interpretacije do te mere v meso in kri, da so se le s težavo podrejali gostji ki Je, kar se tempa in ritma tiče, postopala zelo samovoljno — ne vedno v svojo korist Predvsem pa je treba poudariti da dirigent g. štritof v osnovi tolmači »Traviato« čustveno razgibano, dočim je tipična lastnost skoro vseh velikih pevcev, izdatno izkoriščajo vse odlike svojega glasu od fortissima preko bogatih dinamičnih in barvnih prelivov do najnežnejšega pianissima, kar gre neizbežno na račun zavlačevanja. Ga. Bancfcrowska je prav s takim petjem znala očarati številno pozorno občinstvo. Na tistih mestih pa, kjer mu Je še pridružila doživijeno, dMjivo igro, je posegala v dušo prisotnih, kakor zmorejo le največji... Njen glas je v nižini tako izdaten, da mu ne bi prisodil kolorature, v srednji legi je ponekod stisnjen, vendar močno prodoren in svetgS pa roia^ovlt do
najbolj blestečih višin. (Vseskozi previsou ka intonaci j a je bila najbrž posledica in-dispozicije.) V zadnji sceni kjer Je prišel pevkin izredno rahli pianissimo ter mojstrsko obvladanje v naraščanju in poj©-m an ju tona posebno do veljave, nam osta« ne gostja nepozabna.	P. S»
Jubilejna pro-slava šole mariborske Glasbene Matice. Pretekli teden je šola Glasbene Matice v Mariboru praznovala 20* letnico svojega obstoja. V dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je bila prireditvi primerno okrašena, so se zbrali mnogoštevilni poslušalci Slavnostne pro* dukcije so se udeležili med drugimi: zastopnik škofa dr. Žagar, zastopnik župa-i na ravn. Rodošek, prota Ivoševič, banovinski prosvetni inšpektor Marko Bajuk, ravnatelj glasbene šole »Drava« prof. Dru-zovič, od mariborske Glasbene Matice ravn. dr. Tominšek in Poljanec, od drugih šol ravnatelj klasične gimnazije Mastnak in podpisani od ljubljanske Glasbene Msu tiče in drž. konservatorija. Po kratkem uvodu, ki ga je namesto odsotnega predsednika govoril prof. dr. Crnek in orisal glavne razvojne dobe glasbene šole, so nastopili gojenci klavirskega oddelka gdč. Serajnikove, Finžgarjeve in dr. Klasnnca* violinskega oddelka gg. Vrabca in Pahorja, oddelka za violinčelo g. Otona Bajdeta* gojenci pevske pedagoginje gdč. Ropasova, šolski godalni orkester pod vodstvom Otona Bajdeta in mladinski dekliški zbor pod vodstvom gdč. Ropasove. Gojenci kot soì listi in v združenjih so pokazali prHičncj visoko stopnjo zrelosti tehnične izvežba-noeti in muzikalnega znanja. Zlasti pa jei vse pohvale vreden spored, ki je bil izključno slovanski, pester in zanimiv, ustrezajoč višini sodobnih koncertnih zahtev« šola glasbene Matice v Mariboru oči vidno! zelo dobro napreduje pod spretnim vodstvom Otona Bajdeta, muzika, ki ga tudi Ljubljančani dobro poznamo po njegovem koncertnem udejstvovanju. Naj bi oblasti pravočasno dale šoli Glasbene Matice, tej važni kulturni edinici na severni meji KS živi in se bori v prav težkih razmerah, zadostno podporo, da bi s plodnim delom užigala slovensko zavest in borbenost in se posvetila s svojo stroko edino tej rtau logi	Marijan UpovSeK
Kako sem'
odstranili
i
svoje gube
I» so odrekli kozmetični specialisti in takosvanl »odstranjevalci sob«.
ENOSTAVNA DOMAČA NEGA USTVARJA ČUDA
Za noč sem upo-l rabi j ala kremo, po- I mešano z Blocelom, ki ga pridobivajo is Jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta Je kakor Blocel v Vaši lastni koži Ta v resnici magična substanca | ohranja Vaio kožo Čvrsto, svežo In I mlado. Odkril jo Je slaven profesor dunajskega vseučilišča. Zdaj Je pome- | Sana z rožnato kremo Tokalon. Uporabljajte to hrano j sa kožo z Blocelom svečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon.'
Ona hrani kožo, _____
sožuje razširjene pore in je c^ boljša podlaga za puder te S:..
V vsakem primeru je sajamüen uporabljate ti dve kremi, aU pa A nemo dvakratno kupno ceno.
«
Postani in ostani i' Vodnikove dfiii^J
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Dober parketar
olii, mizar z lastnim obr-tom, dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parket«.
12999-1
Frizerko
dobro delarko, perfektno v stroko spada; očega dela — sprejme Žnidarič, salon Rozman, Kranj.
12998-1
Krojaškega
pomočnika
takoj sprejmem. — Vrbinc Alojzij, Vidovdanska št. 20 Ljubljana.
12995-1
Agilno prodajalko
pridno m pošteno, ki je zmožna tudi malih pisarniških del, — sprejmemo za Ljubljano. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.
12997-1
Šoferja
z nekaj kavcije, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah J litra.
12996-1
Perfektno sobarico
z lepim nastopom m z dobrimi referencami, iščem, ne starejšo od 35 let in mlajšo sobarico za pomoč prvi sobarici in za ostala hišna opravila. Ponudbe: L. Mat-ian, Kotor.
12975-1
Deklico
sprejmem pridno in pošteno v trgovino suhomesnate robe, z vso skrbo v hiši. Vse drugo se poizve pri gospej Košir v Kamniku.
12893-1
Brivskega
pomočnika
vojaščine prostega, sprejm« salon M. Podkrajšek, Sv. Petra cesta 12.
12984-1
Inženjerja
absolventa rudarske akademije, mlajšega, neoženjene-ga, po možnosti z znanjem nemškega jezika, ki bi bil pripravljen specializirati se t globokem vrtanju, iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.
12890-1
Frizerka in
brivski pomočnik
dobita stalno službo. Plača dobra. Nastop takoj. Go-dina, Sv. Petra cesta 3.
13008-1
Kolarskega
pomočnika
po možnosti veščega avtomobilskega dela, sprejmem. Jos. Kordeš, Sušak.
13013-1
Krojaškega
pomočnika
za prvovrstno veliko delo, sprejmem. Franc Avšič, Ko-menskega ul. 36.
13010-1
Brivskega
pomočnika
takoj sprejmem. Naslov v »seh poslovalnicah Jutra.
13003-1
ffiuàhèisce*
Beseda 50 par, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Pomočnica
samostojna moč, za trgovino in gospodinjstvo, želi premeniti službo 1. junija ali prevzame manjšo trgovino v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod značko »Kavcije zmožna«.
12993-2
Pisarniška moč
zanesljiva, vsestransko izvež-bana, dobra saldokontisti-nja, želi pol ali celodnevne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva pisarniška moč«.
12947-2
Sobarica
želi mesto v boljši hiši. Vajena serviranja, likanja in šivanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13024-2
Trgovski sotrudnik
manufakturist, z večletno prakso, zmožen samostojnosti, pošten, agilen, vešč nemščine, verziran isto konfekcije, galanterije, premeni mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premenim mesto«.
12966-2 Mesto sluge
ali kaj primernega išče trezen in pošten vešč več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamorkoli«.
12992-2
Vesten
knjigovodja
izvrstna moč, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, želi menjati mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«.
12909-2
2
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Potnika
resnega prodajalca z motornim kolesom za prodajo tovarniške zaloge, kontrolnih blagajn, kavnih mlinčkov (električnih), avtomatskih črpaljk, motornih koles itd., sprejmem proti fiksumu in proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Navedba referenc«.
13031-5
Agentura
v Zagrebu
dobro uvedena, išče zastopstva. Cenj. ponudbe na Za, greb I, pretinac 80.
13007-5
riTm
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA.
Oblačila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Srajce za birmance
fine, modne, športne ter svilene letne srajce za gospode po znano nizkih tovarniških cenah nudi — »KREKO«, Tavčarjeva 3, sedaj tudi nova podružnica Tyrševa 31 (zraven veletrgovine Verlič).
13000-13
Glasbila
Beseda 1 din, davek ;
din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Klavir
v dobrem stanju zaradi smrtnega slučaja poceni prodam. Vprašajte: Pader, tr govec, Slovenska Bistrica.
13023-26
Prodam
Beseda 1 din, davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Kontrolne blagajne
po din 1.750
kavne mlinčke
električne »Mahlkönig« ali »Jrus« Vam dobavi že za din 2.500 Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
12988-6
Hišni vodovod
z elektroavtomatsko črpalko od vodilne nemške tovarne za vse globine vodnjaka — Vam dobavi po res nizkih cenah. — Ludvik ILERŠIČ, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13 (Rimska cesta).
12987-6
Portalna
izložbena okna
(vitrine) nova 2 X 3 m, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13009-6
Športni voziček
(dobro ohranjen), takoj poceni prodam. Igriška 4, podpritličje.
13004-6
G. T. Botman:
S Pegazom - okrog sveta
A vse na svetu ima senčno stran. Jo-delbergerjev krasni bariton je bil privabil vse leve. Mirko je jel od strahu in ganjenosti pomagati pevcu, in divji levi so prelivali tolikanj mile solze, da je bilo kmalu vse mokro pod njimi.
Zlata ura
Glashütte, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Birma«.
12991-6
/J
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl anesek 17 din
Ravnalce
(Einsteller) za avtomatske in revol verske skoblje potrebuje industrija v notranjosti. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Regleri«.
12941-7
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Denarni zavod
malega človeka
je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti.
178-16
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
4-sedežen avto
brezhiben, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Avto«.
12980-10
Motorne trikolice
znamke »Phönix« in motorna kolesa »Atlas« 100—250 ccm Vam dobavi po brez-konkurenčni ceni : zastopstvo Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
12986-10 Motorno kolo
popolnoma novo s Sachs mo torjem, nevoženo 98 ccm, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jutrova nagrada«.
12887-10
Motor
200 ccm, popolnoma nov, pod roko ugodno naprodaj. Istotam Harle7 s prikolico. Celovška 42, dvorišče.
13005-10
Stroji
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Lokomobilo
od 80—120 KS, iščemo. — Nujne ponudbe s ceno frco vagon ali mesto ponudnika. Točen opis in letnico grajenja brezpogojno priložiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobil«.
12940-29
Eeseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za jobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrševa 12.	17-12
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj Si znesek 17 din
Botrcam in botrom
se priporoča totograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta, hotel Balkan.
12973-3P
Botri in botrce!
Najlepše Vas fotografira D. Rovšek, Kolodvorska ul. 35. Za binkošti po znižani ceni!	13012-30
če iščete
nakup, prodajo, udeležbo, najem industrije, trgovine, žage ali mlina
obrnite se zaupno
na mojo pisarno. — Sijajni uspehi. Strokovni in pravni nasveti v vseh denarnih in trgovskih težkočah.
Rudolf Zore,
Ljubljana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din.
13006-16
1SERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj
ši znesek 17 din
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih, hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	125-36
Nova hiša
v Ljubljani, naprodaj «a 550.000 din. Obrestuje se po 10%. Informacije brezplačno pri Ivan Gabrenja, Stari trg 32, Ljubljana.
13021-20
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvosobno stanovanje s pri tiklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39«
12848 21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
čisto sobo
s posebnim vhodom, oddam [>o zmerni ceni takoj ali 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12982-23
Lepo
opremljeno sobo
s souporabo kopalnice, oddam 1. junija gospodični. Medvedova cesta 5, parter (v bližini gor. kolodvora.).
12906-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na Starem trgu 19-11.
13022-23
I

^f»»4 „ar-

.Vis»
ODDA SE TAKOJ VELIK LOKAL
s pritiklinami, pripraven za skladišče, obrt, malo industrijo, otroški vrtec, šolo ali slično na Marmontovi ulici 16, Bičevje 19, Gregorič. Poizve se tudi v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
V NAJEM VZAMEM PISARNIŠKE PROSTORE
najmanj 4 sobe, te mogoče v pritličju ali I. nadstropju in približno 100 m2
GARAŽE s telefonsko linijo. — Ponudbe zaželjene s ceno in malo škico na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober posel«.
TEKSTILNA TVORNICA — SPREJME
zastopnika
za volnene in polvolnene tkanine za Dravsko banovino proti proviziji, po možnosti z avtom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Br. 77«.
VRTNE SOLNČNHUl
izdelujem počenši
od din 85.—. bela fettmann
Zagreb Masarykova 9
Rezultat natečaja za izradu idejne skice za uredjetije i regulaciji! Vrnjačke Banje
Na raspisani natečaj-konkurs za izradu idejne skice za uredenje i regulaciju Vrnjačke Banje javilo se 16 utakmičara. Rok korikursu istekao je 1 maja ove godine, žiri — Oce-njivački sud — odreden od Gospodina Ministra socialne politike i narodnog zdravlja, sastao se u Vrnjačkoj Banji 5 maja t. g. i pristupio je pregledu i oceni prispelih radova. žiri je završio posao i doneo odluku da ni jedan rad nije u potpu-nosti odgovorio postavljenom zadatku, te ni jedan rad nije nagraden prvom nagrad om.
Drugom nagradom od 40.000.— dinara nagraden je rad pod motom »Mir« 2614 čiji su autori arhitekti g. g. Ratomir M. Bogojevič, Nikola R. Gavrilovič i Radovan V. Višek, — svi iz Beograda.
Dve treče nagrade od po 30.000.— dinara dodeljene su radovima pod motom »Slatina« čiji je avtor arhitekta g. Miša Manojlovič iz Beograda, i radu pod motom »298« čiji je avtor arhitekta g. Mihajlo Radovanovič, docent Universi-teta iz Beograda.
Ostalim radovima dodeljeni su sledeči otkupi:
Radu pod motom »Nova Banja« . . . dinara 14.000.—
Radu pod motom »19« i »T« . . .po dinara 9.000.—
Radu pod motom »344«, »333«, »304« po dinara 5.000.—
Radu pod motom »38246«.....dinara 3.000.—
Da bi se donelo rešenje za isplatu i avtorima otkupljenih radova, pozivajo se ovi da u roku od 10 dana od dana ovog oglasa izveste upravu Vrnjačke Banje da li pristaju na otkup ili ne.
Isplata svih nagradenih i otkupljenih radova izvršiče se na kasi Državne hipotekarne banke u Beogradu po priznanici, koje se imaju podneti Ministarstvu socijalne politike i narodnog zdravlja — Sanitetsko odeljenje.
Oni utakmičari, čiji radovi nisu ni nagradeni ni otkupljeni, prijaviče se Upravi Banje za povratak radova u roku od 15 dana posle izložbe u Beogradu.
Dan otvaranja izložbe u Beogradu objaviče se naknadno.
(Iz Uprave Vrnjačke Banje Br. 3678 od 20 maja 1939 g.).
Prometna banka d. d. o Ljubljani
STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49
Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5%
STABE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE
m
Prazno sobo
išče boljši uradnik - samec. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 33«.
13032-23a
Opremljeno sobo
solnčno, išče solidna stalna gospodična, bivša uradnica za takoj ali za 1. junij v centru mesta. Plača dobro in točno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna oseba«.	13033-23a
Živali
Pozor lovci!
Prodam mlado psico brak-jazbečarko, staro 5 mesecev, z rodovnikom, od prvovrstnih na lovu in razstavah nagrajenih staršev. — Vprašati na : Ernest Bernetil Zagreb, Domagojeva 2.
12978-27
Izgubljeno
Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanje naslova S din. najman) šl znesek 17 din
Zlata zapestna ura
se je izgubila v torek od 11. do 13.30 od sodnije do Evrope in nazaj po Tyrševi, Prešernovi na trg, nazaj na Bansko v Knafljevo, z Banske k pošti na električno na Vič. Pošten najditelj dobi nagrado v ogl. odd. Jutra.
12994-28
Razno
Nega lepote
zanimivo brošurico dobite brezplačno ,ako javite naslov z dopisnico : Superba, Zagreb, Dica 64.
11843-37
.«■•«a
STROJ
za izdelavo preje za pletenje iz sukanca
nov ali rabljen — v dobrem stanju kupimo takoj. — Pismene ponudbe poslati na Publicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9, pod br. 53276.
I
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13« Ljubljana
TELEFON 36-92
vecbabvne
JUGOölAPJKA
SV. PETft NASIPA
INSERIRAJ
V ..JUTRU" !
Edino INFICIN
ugonablja popolnoma in trajno ŠČURKE, RUSE — BUBE in 6VABE in ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi, vrnem denar. — Orig. škatlica din 15.—, zavitek i'O POŠTI	din 6.—.
LEKARNA KRAJČEVIČ, VUKOVAR.
Tnficin
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
m	M • za kuhinjo
Linotej sever
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje iinoleja.
■
Parkete, trst je, bakulo, strešno le-penlco, bitumenfuto, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo
In razna izolačna sredstva dobite najceneje pri
JOS. R. PUH, Ljubljana
Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13
I
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda
JANEZA POGAČABJA
izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo prečastitemu gosp. dekanu za duhovno tolažbo, gosp. dr. šarcu in gg. zdravnikom ljubljanske splošne bolnice za trud in zdravljenje, JLG Zboru, Sokolskemu, Obrtnemu in Gasilnemu društvu za častno spremstvo, govornikoma za poslovilne besede ob grobu, Sokolom-pevcem za ganljive žalostinke ter vsem, ki so nam v teh dneh lajšali gorje.
RADOVLJICA, 24. maja 1939.
Žalujoča rodbina POGAČAR
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pestite redno kemično filatiti aü barvati ▼ tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 ra lirica — Svetloiikalnica
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220.-
proti povzetju. Dobivajo se v vseh
lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. t. S. b. 5846-39
I
Preminul je tragične smrti naš tovariš, gospod
Bakovnik Ivan
absolvent državne tehnične srednje šole v Ljubljani
Dragega nam tovariša bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 25. maja 1939, ob treh popoldne na starem mestnem pokopališču v Kranju.
LJUBLJANA—KRANJ, dne 24. maja 1939.
Njegovi zvesti tovariši

Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA OBERSNEL
roj. IVANČIČ
Pogreb pokojnice bo v četrtek 25. t. m. ob 4. popoldne v Lokvi na Krasu.
DIVAČA, LOKEV, RODIK, 24. maja 1939.
IVAN ORERSNEL in ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem, ki so nam stali ob strani v neizmerni tugi in bolečini, ko nam je kruta usoda ugrabila našo preljubijeno soprogo, zlato mamico, hčerko, sestro itd., gospo
BITENC VLÀSTO roj. RAJŠF
ki ste jo kropili, molili zanjo, jo spremili na zadnji poti, ki ste sočustvovali z nami, naša najiskrenejša zahvala.
Posebno zahvalo izrekamo ordinari ju ormoške bolnice gosp. dr. Antonu Horvatu za veliko oporo in izkazano naklonjenost. Ravnatelju drž. gimn. g. Franju Aliču, gg. profesorjem, sres. šol. nadzornikoma gg. Vizjaku Cirilu in Zazuli Rafaelu, upraviteljici dekl. okol. šole ge. Gulinovi Ljudmili, upravitelju deške okol. šole gosp. Majhenu Aleksandru, vsem tovarišicam in tovarišem ptujskega sreza, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, najlepša zahvala.
Izredno zahvalo izrekamo predsedniku ormoškega učit. društva g. Belšaku Ljudevitu za v srce segajoči govor, tov. Mazluju Alfonzu in tov. Kafolovi Ljudmili za vso pomoč, tovarišem pevcem za ganljivi žalostinki, tovarišicam in tovarišem ptujske-breške dekliške in deške okoliške šole za prekrasne vence, dijakinjam 2.a razr. drž. realne gimnazije in ljubi deci ptujske dekl. in deške okol. šole iskrena hvala za spremstvo.
V največjo uteho pa si nam bil ti dragi Runeč. Predsednik kraj. šol. odbora g. Raušl Franc, člani kraj. šol. odbora, tov. upraviteljica Zalezina Berta, tov. Arrigler Bojana in Kuntner Zinka, draga Rajh Marta — za tvoj prekrasni govor — tebi preljuba šolska mladina, vsi prijatelji in znanci runečkega šolskega okoliša — nimamo besed, da bi izrekli svojo hvaležnost. Vaše ljubezni ne pozabimo nikoli!
PTUJ, dne 24. maja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij «jutra« Stanko ViraaL — Za Narodno tiskarno d. d, tat tiataaarja Ita» Jvaa» — Za
dal ja eieomcm Moli Novak. — SM s Wabl jani,