Z69. ftnllta. I LMOal, i ttr* 12. meta mil. Isto. ^H H^ ^Haj ^BS^H B^B^Bh ^^^^H ^1 B^^^B ^^^^H ^^^H I ^B ^1 Bi ^B ^^^H ^^^^^m ^V 'I ^B ^^^^1 Bi ^B ^^^^^B I ' BI ^^^^^B ^^^^^B ^B .Slovenski Narod- vel]« v LJuM|sal na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: €elo leto naprej • • • • K 24*— celo leto naprej • g • • K 22*— polleta „ .....12— pol leta » .....11— Četrt leta „ • • • • • 6"— četrt leta m • * • • • 550 na mesec m * • • • » 2*— na mesec • • • • • • 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tfrednistvo: Knailova nllca $L 5 (v pritličju levoj telefon st 34. lnserati veljajo: neterostopna petit vrata aa. tokrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vfn. Pri večjih laeuujah po dogovora. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d* to je administrativne stvari. — reeaaaeaaa številka vali« io TUarlav. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jlareaaa tiaaarna« MUm it 09. .Slovenski Narod* velja po pelit za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo s celo leto skupaj naprej • K 25*— celo leto naprej . . 1 K 30*— cettlc£ta ; ; :; : **5 *» Aracriko ta <■ •*drfHi na mesec m m . . , 2*30 celo leto naprej » • • • K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upra-FBittvo (spodaj, dvoriiče levo), SnaHova ulica *t Ia telefon it iS. Svetovna volna. Umikanje Srbov na črti Mišar - Cer-planina. — Od 6. do 10. t. m. je naša armada vjela 4300 Srbov. — Rusi v srednji Galiciji. — Przemsyl zopet obkoljen. — Nemci so zavzeli Dixniuiden in vjeli 3500 sovražnikov. — Nemška križarka „Emden" uničena, „Konigsberg" blokirana. NEMOTENE OPERACIJE NAŠE ARMADE NA SEVERNOVZHOD-NEM BOJIŠČU. — PROSTOVOLJNA IZPRAZNITEV SREDNJE GALICIJE. — PRZEMVSL OBKOLJEN. Dunaj, 11. novembra. (Kor. ur.) I radno razglašajo dne 11. novembra opoldne: Operacije na severovzhodnem bojšču se razvijalo po načrtu, ne da bi nas motil sovražnik. V ozemlju srednje Galicije, ki smo je prostovoljno izpraznili, so prodrli Rusi preko dolenje Wisloke čez Rzeszow in v prostor pri Lisku. Przemvsl je zopet obkoljen. V (Ji.fini reke Strvj je morala neka sovražna skupina bežati z velikimi izgubami, ker je obstreljeval neki oklopni vlak in ker se je nepričakovano pojavila naša konjenica. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r generalmajor. PRED VELIKIMI DOGODKI V GALICIJI. Kar je naše armadno vodstvo že fred več dnevi naznanilo, je sedaj izvršilo. Vsled dejstva, ker so se Nemci na Ruskem Poljskem umaknili ruski premoči, je bila tudi v Oaliciji potrebna nova grupacija naših čet, kar se je našim tudi popolnoma posrečilo. Na drugi strani pa se je tudi Nemcem posrečilo, da so se umaknili tako. da jim Rusi niso mogli slediti in da so izgubili vsako zvezo z nemškimi četami. Naravno je, da o grupiranju nemške in naše armade armadno vodstvo ne pove ničesar. To je vedno potrebno ob začetku operacij. Naše čete so se morale v Srednji GaJiciii umakniti, da ostanejo v zvezi z nemško armado in da morejo z njo skupno izvršiti določeni načrt 2e enkrat so se naše čete umaknile iz teh krajev ter so pričele takoj nato zopet z ofenzivo. Tudi to pot ima umaknitev namen omogočiti našim in nemškim četam zopetno ofenzivo. Vsled nove razporedbe naših čet Pa je bilo potrebno črto pri Pfzemv-Blu zopet zapustiti. Rusi so seveda takoj zopet sledili in bodo, kakor so že prej, žrtvovali silno mnogo vojakov za to trdnjavo. Pfzemvsl bo brez dvoma vsaj nekaj časa vezal veliko rusko armado. V Srednji Galiciji so sledile našim tri ruske armade. Prva je prekoračila spodnji tok reke Visloke, ter stoji najbrže v pokrajini na obeh straneh Tamova, druga je prodrla preko Rzeszova v smeri na Jaslo, tretja v smeri na Sanok-Lisko. Kako se bodo ruski vojski postavile nasproti naše čete, seveda iz ozirov na vojne dogodke ni mogoče razkriti, v kratkem pa se bo pokadi pomen nove razporedbe naših cet, pri čemer bo imela tudi trdnjava Krakov žejo važno naloga NaiboiJ verjetno je, da se bo razvila sedaj silna pozicijska bitka. Rusko vojsko na Ruskem Poljskem poleg tega ogroža tudi zmagovita nemška vojska na severu. O tej vojski piše major Moraht v »Berli-ner Tageblattu«: Naša severovzhodna armada je dosegla velfc uspeh. Ona se ni samo ustavljala močnim ruskim četam, marveč jih je tudi tako potisnila nazaj, da je vjela 4000 vojakov in zaplenila mnogo municije. Tažke izgube bodo Ruse gotovo prisilile k umikanju. Nevarnost za Vzhodnjo Prusko, da bi zopet videla ruske vojake globoko v svojem ozemlju, je torej močno zmanjšana. Tega uspeha naše severovzhodnje armade ne moremo dosti visoko ceniti, ker brez dvoma vpliva tudi na rusko ofenzivo na Poljskem. Berolinska >Kreuzzeitung<^ raz-motriva, zakaj je poslala Rusija čete iz Vzhodnje Galicije na jugovzhod ter je mnenja, da pošilja Rusija čete v Rc^arabijo, da iznova pritisne na Romunsko. 7AVZFTJE MIŠARJA. — OSVOJITEV VIŠIN VZHODNO OD ZA-VLAKE. — 4300 SRBOV VIETII1. Dunaj, 11. novembra. (Kr>r. ur.) Z južnega bojišča javljajo u idno z dne 11. novembra: V jutranjih urah dne 10. novembra smo po štiridnevnih, z * efiklmi izgubami spojenih bojih v -askoku za vzeli višine pri Pisarju južno od Sabca ter s tem vpognill sovrašno desno krilo. Številni vjetnikl. Nasprotnik je moral zapustiti moćno utrjeno črto Mišar - Cer planina in se pričeti umikati. Močna sovražne zadnje čete «o se znova aprle v zadaj se nahajajočih brambnih, že preje pripravljenih pozicijah. Prodiranje vzhodno Loinfce - Krupni« napreduje gladko kljub srditemu odporu sovražnih zadnjih čet. Višine vzhodno od Zavlake so ie v naši pose«ti. Kolikor je doslej znano, smo v bojih od 6. do 10. novembra vjeli okrog 4300 mož ter vpienili 16 strojnih pušk, 28 topov, med temi 1 težak top, 1 zastavo, več miinicljskfh voz in zelo mnogo municije. Na srbskih bojiščih. Vojaški sotrudnik oficijoznega »Pester Llovda« poudarja, da smo pričeli v Srbiji z mogočno ofenzivo, da porazimo srbsko armado odločilno v njeni lastni domovini. Naša druga ofenziva temelji na isti strate-gični podlagi, kakor prva: koncentrično prodiranje iz Bosne ki od Save v splošni smeri proti Kragujevcu. Najprvo so prekoračile naše čete mejo na črti Lješnica-Krupanj, potem smo zasedli Mačvo in vzeli ša-bac. Ta uspeh nam Je omogočil, da smo mogli prodirati ob bok srbske armade, ki se je bila utrdila iužno-vzhodno od črte -Uešnica - Sabac. Od cm Sabac - Lje*o*i|a *>**> prodirali naprej. Srbi se nam najbrž vprejo na višinah med Šabcem in Rogaščico. Cim jih od tam prežene-ino, imamo prosto pot k Kolubari in v Valjevo. Žele onkraj Kolubare se nam lahko Srbi zopet upro. Prepričani smo, da je srbska armada izčrpana in da se nam ne bo mogla več odločilno upreti. Skoro borno čuli o popolnem porazu srbske vojne sile. KOTOR. Iz Bara poročajo preko Rima, da je pričakovati energičnega napada francoskega in angleškega bro-dovja na Kotor. Tudi zadnja akcija francoskega brodovja proti Kotoru je bila brezuspešna. Sploh francosko brodovje proti avstrijskemu do sedaj ni imelo nobenega pravega uspeha, kakor ga je pričakovalo vsled svoje silne premoči. * NEMCI OSVOJILI DIXMUIDEN IN ST. ELOY IN VJELI 8000 SOVRAŽNIKOV. Berolln, 11. novembra. (Kor. u.) VVoiffov urad javila: Veliki glavni stan dne 11. no-gajnfcra dopoldne: V sektorju Yser smo včeraj dobro napredovali. Dlzmutden smo zavzeli v naskoku. Vjeli smo več kakor 000 sovražnikov ter vpienlli • strojnih pušk. Zahodno od Langenmarck so udarili nas! polki, pevajoč »Deutsch-land, Deutrchland uber Alles« na prvo črto sovražnih pozicij ter jo m-vzeii. Vjeli smo okrog 2000 mož francoske linijske pehote ter vplenili 6 strojnih pušk. Južno od Ypres smo pregnali sovražnika iz St. Eloy, kraj, za katerega smo se ljuto borili več dni. Tam smo zajeli okrog 1000 sovražnikov in 6 stroinih pušk. Vzllc večkratnim ljutim angleškim protinapadom, smo ohdrsali vitine, ki obvladujejo Armentieres na severu. Jugozahodno od LIH a smo napredovali v napadu. Pri poskusu, da bi zopet zavzeli oh vladajoče visina severno od Vien-ne le Chateau nm zapadnem obronku Argon, so imeli Francozi velike izgube. V Argonskem lesa tmr se verno vzhodno in iuino od Verduna. smo povsod! zavrnili francoske sunke. Z vzhodnjega boft-lča ai pomembnih vesti. Vrhovno armadno vodstvo. VELIKA BITKA V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. Iz Monakova por.ičajo: Splošno prevladuje mnenje, da bo padla še ta teden za Nemce ugodna odločitev ob Severnem morju. Od torka zvečer je angleško brodovje zopet pričelo s svojimi akcijami proti obali, toda to pot iz mnogo večje razdalje, kakor prej. Nemci se zavarujejo proti vsem mogočim presenetenjem, zlasti proti izkrcanju angleških čet med Ostendom in holandsko mejo. Vsako občevanje preko meje je prepovedano. Iz Londona poroča »Lokalanzei-ger«, da mesto Ypres gori. Velik del mesta je razdejan. Dne 10. t m. se je Nemcem posrečilo začeti obstreljevati mesto s težkimi topovi. Mesto )e popolnoma zapuščeno. Iz Haaga poročajo, đa so Nemci obstreljevali mesto tako silno, da so se morali zavezniki umakniti. Tudi iz Londona prihaja poročilo, da se je Nemcem posrečilo Ypres zasesti. Ogenj nemških topov je bil tako silen, da Je pogosto v eni minuti eksplodiralo 15 do 20 granat. Iz Pariza poročajo, da se zds, da obstoja najnovejši nemški Bačzt v tem, predre« pel Tprcm Črto aav, veznikov in prodreti v Calais preko Hazebroucka. O umikanju zaveznikov piše vojaški sotrudnik nekega švicarskega lista: Strategično umikanje zaveznikov, največje te vrste, je smatrati za popolnoma posrečeno. Ali se bo razvila iz tega pozicijska bitka, kateri ni mogoče določiti konca, aH v kratkem odločilna bitka, se še ne da povedati. Ob Yserskem kanalu zavezniki nimajo upanja na zmago, če ne pride velika premoč. Iz Hannovra poročajo po londonskih »Times^, da se bo te dni pričela silna bitka pri Lillu, ki je že hudo trpel vsled bombardiranja Nemcev. Očividno se pripravljajo Nemci tu, da prodro zavezniške pozicije. Opažati je bilo, da so Nemci tu zbrali kakih 16 armadnih zborov. Nova nemška ofenziva pri Verdunu, Reimsu in Soissonsu ter umikanje pri Nieupor-tu je imelo namen obrniti pozornost zaveznikov na te točke ter zabraniti, da bi tudi oni zbrali na severu tako moč. Iz Londona poročajo, da pošiljajo Nemci silne nove čete iz Nemčije v Belgijo. Boji okrog Ypresa Še trajajo. Tudi amsterdamska poročila vedo o silnih novih nemških Četah med Ypresom in Dixmuideno*m. Od obali reke Yser so se nemške čete vrnile v Brligge. Severno od Brugga razdirajo nemški genijski vojaki mostove. Dva belgijska polka, ki sta se odlikovala že pri Liegu ter se borila silno hrabro tudi ob reki Yser j kljub velikanskim izgubam, sta bila do zadnjega moža odlikovana. Iz Bruslja poročajo, da so bili ' ostanki belgijske vojske odposlani v Pariz v trdnjave. Ena divizija se na- • haja že v zimskem stanu v fortu Vin- I eenes pri Parizu. Neki italijanski vojaški kritik piše: Od Nemcev samih naznanjeno umikanje je imelo le majhen obseg ter je bilo samo umikanje pred vodo. Nasprotno pa so Nemci celo napredovali. V resnici so Nemci zasedli St. Georges, par kilometrov pred Nieuportom, med tem, ko so Belgijci Še dan poprej dospeli do St. Pierre Capelle. pet kilometrov bolj proti vzhodu. Tudi imajo Nemci zasedenih še več točk na levem bregu reke Yser, med St. Georgesom in Terva-etom. Ne gre tu za nemške pred-straže. Belgijska vojska, ki je prodrla proti Lombaertssvdu, St. Georgesu in Tervaetu, je bila pognana nazaj. Nemci imajo tudi še zaseden West-ende, Middelkerke in Mariakerke. TeTvaete in Ramscapelle ležita prav blizu drug pri drugem, tako. da stoie Nemci kljub poplavam južno in vzhodno tik pri Nieuportu, ki je videti ena sama razvalina. Nove čete iz Indije. »Gazetta d*e! popolo« priobčuje poročilo iz Porto Maurizio, glasom katerega je iz Marseilla poročal kapitan ladje »Ustica« svoji družbi, da je dospelo dne 10. t. m. v Marseille 25 francoskih in angleških transportnih parnikov. spremljanih od vojnih ladij s skupaj 45.000 indijskimi vojaki. • si ■ Se 280.000 angleških vojakov. One 9. novembra je bila tradici-jonalna procesija lordmajorja v Londonu. Vršila se Je ob sodelovanju vojaštva in prvič so se Je udeležUe tudi deputacije iz Kanade, Nove Zelandije in drugih kolonij. Zvečer Je bil slavnostni banket, ki so se ga udeležili vsi ministri. Voini minister lord Kitchener je v svojem govoru slavil angleško armado, ki se vojskuje ob strani Francozov in Je rekel: Naše navdušenje Je tako veliko, da še misliti ni na kak poraz. Naše izgube so Me resne, a niso zmantfaje vneme asgkškega naroda ter podžgale po- gum naše mladine. Lord Kitchener je potem govoril o velikih topovih, katere so Nemci z veliko skrbnostjo pripravili in je povedal, da je poleg kolonijalnih armad pripravljenih še 250.000 mož angleške armade, da odidejo na bojišče. Proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem. London, 10. nov. (Kor. urad.) »Times« poročajo, da ni opaziti nobenega preobrata pri novačenju, kakor se je to preje pričakovalo. Zadnji teden je bil glede vstopnih prijav v novo armado najslabši, odkar }e izbruhnila vojna. Poslanec delavstva Burmes je imel v Birminghamu govor, v katerem je rekel med drugim: Mnogo se govori o splošni vojaški dolžnosti. V slučaju, da bi ta kon-skribcija vstopila kot praktično vprašanje v politiko, bi se angleški narod takoj razdelil v dva sovražna tabora. Mnogo mladih ljudi bi si mislilo, da je pod temi okornostmi Amerika zadnje zavetišče svobode. Mnogi izmed teh bi se izselilo in končno bi jim človek tega ne mogel niti zameriti. POGIN SLAVNE KRI2ARKE »EMDEN«. — KRI2ARKA »K0N1GS-BERG« IZGUBLJENA. Berolln, 11. novembra. (Kor. u.) Uradno. Glasom uradne objave angleške admiralitete, je avstralska križarka »Sldnev« napadla Njegovega Veličanstva ladjo »Emden« dne 9. novembra zjutraj pri Kokosovih otokih v Indijskem oceanu, in sicer v trenotku, ko ie slednja izkrcavala oddelek svojega moštva, ki bi na) porušil angleško žično in kabeljsko postajo. Po trdovratnem, z velikimi izgubami združenem boju. Je nad-kriljajoča nasprotnikova artilerija užgala N. V. ladjo »Emden«, katero Je potem lastna posadka zavozlla na peščine. Angleška admtraliteta javlja nadalje, da je angleška križarka »Cha-tham« blokirala N. V. ladjo »Konigs-berg« v reki Rufidši (nemška vzhod-nja Afrika) s tem, da ie potopila 6 milj nad izlivom te reke neki parnik za prevažanje premoga. Del posadke se Je baje vkopal v utrjenem taboru na kopnem. »Chatham« Je, kakor se zdi, brezuspešno obstreljeval. Namestnik načelnika admiralskega štaba pl. Behnke. (»Sidnev« je moderna rapidna križarka angleškega avstralskega brodovja. ima 5600 ton deplacemen-ta ter razvija s 25.000 konjskimi silami brzino 25 milj na uro. Oborožena je z 8 topovi kalibra 15 cm in 4 topovi kalibra 4*7 cm. Spuščena je bila v morje šele leta 1912. »Sidnev« je torej precej močnejša kakor »Emden«, ki je imela le 3650 ton ter 12 topov kalibra 10*5 cm. V brzini sta si bili obe enaki. — Angleška brižarka »Chatham« ima 5400 ton deplace-menta ter razvija s 25.000 konjskimi silami brzino 26 milj na uro. Oborožena je z 8 topovi kalibra 15 cm in 4 topovi kalibra 4*7 cm. Posadka šteje 380 mož. — Nemška križarka »Konigsberg« ima 3400 ton deplace-menta ter je oborožena kakor »Emden«. Posadka šteje 322 mož, »Era-dina« je bila nekoliko večja ter je štela 361 mož. »Konigsberg« je bila spuščena v morje leta 1905.) O operacijah proti križarkama »Konigsberg« In »Emden«. London, 11. novembra. (Kor. urad.) Admiraliteta javlja: Ker Je napad na »Pegaza« dne 19. septembra pokazal, kje se nahaja nemška križarka »Konigsberg«, Je admiraliteta odredila, da se je v vzhodno-atriSIrm. vt^ zfei^ oettf Stran 2. UUjOVBNSKI NAKOIT, da« 12. novembra 1914. 269 štev. nih križark. Ladje so skupno izsledo-vale, kje se nahaja sovražna križarka. Izsledila je »Konigsberg« angleška križarka »Chatham« dne 30. oktobra. Usidrana Je bila v reki Rufidži nasproti otoku Mafiji, kakih Sest milj oddaljena od izliva reke- Ker je reka premalo globoka, »Chatham« ni mogla dospeti do nemške križarke, ki najbrže tiči razen ob času povod-nji na pesku. Del posadke z nemške križarke se je izkrcal na suho in se je na obrežju utrdil. »Chatham« Je obstreljevala tako okope, kakor kri-žarko, toda bujni palmski gozdovi so zavirali, da bi se moglo dognati, kakšno škodo fe povzročilo obstreljevanje. Na to smo poskrbeli, da križarki zapremo pot iz reke s tem, da smo v reki potopili parntk za prevažanje premoga. Ker je križarka vjeta in nesposobna, da bi napravila kakšno škodo, so naše brzovozne ladje, ki so jo zasledovale, prevzele neko drugo službo. Drugo kombinirano operacijo so te dmi izvršile naše brzovozne ladje proti nemški križarki »Emden«. Pri tem poslu so angleške križarke podpirale francoske, ruske in Japonske vojne ladje ter avstralski križarki »Melbourne« in Sidnev«. Včeraj je došlo poročilo, da je »Emden« prispela do Kokosovih otokov in da je na otoku Kelling izkrcala oborožen oddelek, ki je imel nalogo uničiti brezžično brzojavno postajo in prerezati podmorski kabelj. »Svdnev« je križarko »Emden« presenetila pri tem poslu ter jo prisilila k boju. V srditem boju, ki je sledil, je imela »Svdnev« 3 mrtve in 3 ranjene. Križarka »Emden« je nasedla na peščino in zgorela. Rešencem smo nudili vsakojako pomoč. Amsterdam, 11. novembra. »Te-legraaf« javlja iz Londona: Vesti o usodi nemških križark »Konigsberg« in »Emden« so zlasti v krogih, ki so interesirani na plovstvu. vzbudile veliko veselje. Zavarovalnice so zavarovalnino za ladje znižale na polovico. Kapitana Miiilerja hvalijo vsi Časopisi. Berolin, 11. novembra. (Kor. urad.) Vse časopisje izraža globoko obžalovanje nad izgubo križarke »Emden«, češ, tej ladji se je posrečilo razdreti bajko, da je Angleška gospodarica na moiju. * • * KONEC »EMDENA«. Najdrznejše nemške male križarke »Emden«, strahu Indijskega oceana, ni več. Dne 9. t. m. ga je s svojimi streli zažgala pri Kokosovih otokih avstralska križarka »Sidnev«, nakar je lastna posadka zagnala ladjo na pečine. Kokosovi otoki leže 13° južno od ekvatorja in 98° vzhodno od Greenwicha v Indijskem oceanu, zahodno od Avstralije in južno od otoka Sumatre. Zgodovina križarke »Emden« stoji čisto osamljena. Angleški listi so »Emden« primerjali z »Alabamo«, ki je napravila leta 1864 severnim ameriškim državam toliko škode. Angleški listi so tudi neprikrito občudovali kapitana Karla pL Miiilerja, seveda pa angleški trgovci nikakor niso bili veseli »Emdenovih« junaštev. Škoda, ki jo je napravila »Emden« znaša gotovo kakih 40 milijonov. Delni pregled škode, ki jo je napravila ta mala križarka, izkazuje: Ladje »Benmohr« 4806 ton, potopljena. »Buresk« 4350 ton, vzeta. »Chilkana 5140 ton, potopljena. »Ci-ty of VVinchester« 6800 ton, potopljena. »Član Grant 3948 ton, potopljena. »Član Matheson' 4775 ton, potopljena. »Diplomat« 7615 ton, potopljena. »Oxford 4542 ton, vzeta. »InJus* 3871 ton, potopljena. »Karbina« 4657 ton, vzeta. »Killin« 3544 ton, potopljena* »King Lud« 3650 ton, potopljena. »Lovat« 6102 ton, potopljena. »PonrabbeU 473 ton, potopljena. »Pontopores« 4049 ton, vzeta. »Ri-beria« 4147 ton, potopljena. »St. Egbert« 5596 ton, vzeta. »Trabboch« 4014 ton, potopljena. »Troilus« 7562 ton, potopljena. »Tvmeric« 3314 ton, potoprjena. »Semčug« 3130 ton, potopljena. Skupaj 96.085 ton. Pomorska bitka ob čilski obali. Monakovski listi poročajo preko Rotterdama: Londonskemu listu »Times brzojavljajo iz Santjaga, da je vest, da je nasedla »Glasgow« na obrežne plitvine, neresnična. V resnici o vseh angleških ladjah, ki so se udeležile pomorske bitke ob čilski obali, ni sledu. RUSKO-TURŠKA VOJNA. Egipt »Corriere della Sera« poroča iz Rima: Položaj v Egiptu dolgo ni tako dober, kakor to slikajo angleški listi. Opažati je veliko razburjenje zlasti med Beduinu Parnik »Umbria« ie dospel iz Aleksandrije s khedivo-irjoi bratom Mohamed Ali pašo m princi Jusuf Ahledotn in Azif ffcta-nom, ki so bili izgnani iz Egipta, v Neapol. Prodiranje Tirkor ▼ Egipta. Berolinski »Lokalaazeifer« poroča iz Aten, da se tam zatrtafe da operacije Turkov v Egiptu napredujejo. V Siriji le opažati mrzlično gibanje. Za generalštabnega iefa v Egiptu nastopajočih turških čet Je bil imenovan podpolkovnik Schdnberg. Iz Carigrada poročajo, da so dospele turške čete, ki so v Egiptu prodrle preko El Ariša, do torta El Šur, ki so ga zavzeli. Turški komunike o vojnih operacijah. Carigrad, 11. novembra. (Kor. urad.) Uradni komunike glavnega stana pravi: Na kavkaski fronti je napadla naša armada drugo črto ruskih pozicij. Po izpovedbi vjetnikov in dezerterjev se nahajajo Rusi v zelo slabem moralnem stanju. Neka francoska križarka in neki torpedni rušilec sta streljala na obrežje pri Fokiji in Smirni, a sta se oddaljila, ko sta naletela na odpor. Škode ni bilo nobene. Rusko poročilo o obstreljevanju pristanišča Ponti. Petrograd, 11. novembra. Generalštab kavkaske armade javlja: Dne 7. t. m. zjutraj je priplula sovražna križarka, tipa »Midilih«, pred Ponti ter je pričela obstreljevati mesto, pristanišče, svetilnik in železnico. Ruska artiljerija je naperila proti križarki svoie topove. Križarka je že po prvih strelih odplula proti Sukhum. Sest ruskih vojakov je ranjenih. Skoda je neznatna. Boji v Kavkazu. Ženeva. 11. novembra. Listi priobčujejo rusko poročilo o zadnjih bojih v Kavkazu. Poročilo pravi, da se je boj dne 8. novembra znova pri-čiL Pri Erserumu koncentrirane turške čete so napadle Ruse. Pričel je sredit boj. Turkom se ni posrečilo objeti rusko krilo. Rusi so svoje pozicije vzdržali Posebni turški delegat v Bukarešti. Bukarešta, 10. novembra. Predsednik turške zbornice tialil-bej je dospel v posebni misiji v Bukarešto, da konferira z rumonskimi državniki. Nemčija Izroča vje+e mohamedanske francoske voiake Turčiji. Ccrigrajski »Tanin« poroča: Iz Nemčije je prispelo v Carigrad 2000 mohamedanskih vojnih vjetnikov. So to po večini nekdanji vojaki francoskih regimentov iz Alžira in Tunisa, ki so se borili na francoskih bojiščih, ki pa bodo vstopili sedaj v turško armado. Prvemu oddelku teh vojnih vjetnikov bodo sledili št drugi. Razburjenje v Itaim radi dogodkov v Libiji, Rim, 11. novembra. Listi se razburjeno pečajo z napadi Bed nov in vstašev v italijanski Tripo! iniii in Cirenejiki ter poudarjajo, k<' ,o nevarna situacija nastaja vsled turške vojne tudi za Italijo. Polit; na javnost se kaže jako vznemirjeno. K padcu Tsingtava. Berolin, 11. nov. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Angleški listi razširjajo vest. da so bile v Tsingta-vu uničene 4 topničarke, 2 križarki in 2 torpedna rušilca. Temu nasproti konstatiramo, da so se ob izbruhu vojne nahajale v Tsingtavu te-le ladje: avstro-ogrska križarka »Cesarica Elizabeta«, nemške topničarke »Cor-moran«, »Iltis«, »Jaguar«, »Luchs« in »Tiger« ter najstarejša nemška torpedovka »S 90«. Izmed teh ladij so bile neposredno po izbruhu vojne razorožene »Cormoran«, »Luchs« in »Tiger«, njih posadke smo porabili za ojačenje obrambe v Tsingtavu. Torpedovka »S 90« je, kakor znano, že preje nasedla na peščine, ostale so torej v službi za pristaniško obrambo samo avsti o-ogrska križarka »Cesarica Elizabeta« in topničar-ki »Jaguar« in »Iltis«. Vstaja v kižai Afriki. London, 11. nov. (Kor. urad.) Iz Pretorije poročajo: Član zakonoda-jalne skupščine Cronje je 7. novembra z vladno armado zapustil Win-burg z naročilom, naj v okolici zbere še druge čete. Došla je vest, da se nahaja v bližini general Dewet z 2000 možmi. Dewet je napadel Cro-nja pri Boornbergu ob mostu preko reke Zand. Cronjeve čete so vjele 20 Durov, med katerimi Jih je Wk> 11 ranjenih. Dawet Je dobil otatatfa. kar ta na je posraHo vtrtnfce osvoboditi m vpleniti Cronjeve vozove. liarainj, U. novembra. (Kor. uradi Z •žirom na vtarajšnje Rta-terjev* poročilo, ▼ katerem ta priznava anaga generala Deweta nad vladnian četami pod poveljstvom generala Cronja, piša »Đerliner Ta-geblatt«: Ker sedaj Reuterjev biro ne more zamolčati resnice, jo skuša pa prikriti Lahko te pač spozna, da se je poveljnik Cronje vjel v eno izmed znanih pasti. Dewet je vdaril s tako močjo iz zasede, da je Cronje celo svoj tren moral ostaviti v rokah generala Deweta. O izgubah Angležev in njihovih drnžnikov v drugem delu bitke Reuterjev biro enostavno molči. Kongo. Iz Bordeauxa poročajo, da so francoske čete zopet zasedle one pokrajine kolonije Kongo, ki jih je Francoska svoj čas odstopila Nemčiji. Nova pogajanja med trinleentento ter Romunijo in Italijo. Kopenhagen. 11. novembra. Listi poročajo: Med Romunijo in Italijo na eni strani ter trojnim sporazumom na drugi strani so pričela nova pogajanja, katera se vodijo v Petro-gradu. Poslanik Rizov o stališču Bolgarije. Rim, 11. novembra. Bolgarski poslaniik Rizov izjavlja v »Giornale d* Italia«: Bolgarija bo skušala svojo nevtralnost na vsak način obvarovati. Ni smatrati, da bi Turčija kršila integriteto bolgarskega ozemlja. Balkanska zveza ni nemogoča in ni neverjetno, ako gre za skupne interese balkanskih narodov. Najprej naj bi se Bolgarija in Romunija prav trdno zvezali. Ako se hočete Srbija in Grška res poravnati z Bolgarijo in ji dati koncesije, potem naj kot garancijo, da bodete svoje obljube tudi izpolnile, pripustite, da zasedejo bolgarske čete takoj vse ono ozemlje, ki ga hočete odstopiti Bolgariji. • * Dr. Genadijev, bolgarski poslanik na Dunaju. »čas« javlja iz Sofije: IVled min. predsednikom Radoslavom in stam-bulovisti so vladala "že delj časa ne-sporazumljenja radi zastopstva v kabinetu. Sedaj je prišlo do poravnave: voditelj stambulovistov dr. Genadijev. ki zastopa v Bolgariji idejo brezpogojnega prijateljstva z Avstrijo bo prevzel poslaniško mesto na Dunaju, ki je že delj časa izpraznjeno. Artiljerijski dvobof. V časopisu »Petit Parisien« piše polkovnik Rousset o bojih na Francoskem in pravi, da so se ti boji spremenili v artiljerijski dvoboj. Po njegovem mnenju se je to zgodilo vsled tega, ker je nemška armada že zelo izmučena in ker mora velik del svo-ieea vojaštva porabiti za to. da si na Francoskem in v Belgiji krije hrbet. Polkovnik Rousset ne verjame, da bi Nemci mislili z artiljerijskim gromom zbegati Francoze, češ, efekt je niče-ven. Artiljerija je in ostane le pomožno orožje, odločitev pa je odvisna od infanteriie. ki mora seveda biti podpirana od artiljerije. Da se nasprotnika premaga, je treba da vojaštvo ne strelja samo, ampak tudi da pride naprej, da sovražnika prežene iz njegovih pozicij in ga potisne nazaj. Dokler se to ne poskusi, imata obe armadi enako stališče. Kako dolgo more trajati vojna? V francoski akademiji za politične vednosti je bila velika razprava o financijalnih, ekonomičnih in etnolo-gičnih vprašanjih sedanje vojne. Znameniti znanstvenik Lerov-Beaulicu je izrazil mnenje, da more vojna še jako dolgo trajati. Nasprotniki Nemčije in Avstrije imajo 321 milijonov prebivalcev, Avstrija in Nemčija pa 116 milijonov. Nemčija ima pač 65% več prebivalstva, kakor Francija, a ta proporcija se zniža na 35%, če se šteje samo tisti del prebivalstva, ki je nad 20 let star. Narodi, ki so dosti manjši in gospodarsko slabi, so mogli vzdržati dolge vojne. Klasičen izgled so Buri. Ti so imeli armado 30.000 mož, pa so dobra tri leta kljubovali angleški armadi, ki je štela 150.000 mož. Sedaj je tudi Srbija pravzaprav — če tudi s kratkimi presledki — že tri leta v vojni in ima 13% svojega prebivalstva v vojni. Če so Buri in Srbi bili v stanu vzdržati vojno tako dolgo, jo bodo Se laglje veliki narodi, ki imajo na razpolaganje vsakovrstne rezerve. Tem nazorom Je ugovarjal nekdanji minister Yves Ouvot, ki je po-vdarial da Je bol) od gospodarskih kakor od fizičnih razmer odvisno. I kako dolgo bo trajala vojna. Leta 1870. so stroški za vojno znašali okrog 12 milijard frankov, ki jih je vae plačala Francija, zakaj Nemčija Je svoje strotke pokrila z vojno od-sTccrdfuno petih milijard, ki jih Je plačala Francija. Razen vojne odškodnine Je morala Francija Se plačati velike svote za prehrano nemškega vojaštva, ki je okupiralo francosko ozemlje, če se vzame, da ima zdaj Nemčija tri milijone mož pod zastavami, Avstrija dva milijona, Francija tri milijone, Rusija pa štiri milijone, potem znašajo vojni stroški samo teh štirih držav kakih 150 milijonov frankov na dan, 4500 milijonov na mesec in 54.000 milijonov na leto. Ta svota predstavlja natančno vrednost vse letne produkcije v teh štirih državah. Ta vrednost pa se zmanjša za tri četrtine, ker so tri četrtine najboljšega moštva v vojni ali jim je sicer nemogoče produciranje. Efektivna izguba znaša torej 775 milijard na mesec, 4650 na pol leta in 93 milijard na leto. Francija bo v šestih mesecih vojne izgubila 15 milijard, Nemčija pa 22 milijard. Druge konse-kvence vojne pri tem niso vštete. Treba bo torej najmanj deset let hudega dela, predno se ta izguba nadomesti. — Tudi londonski vodilni gospodarski Irst »Economist« ugovarja izvajanjem Lerov-Beaulieua in sodi, da more sedanja vojna trajati kvečjemu osem mesecev in to iz ozirov na stroške in na razpoloženje gospodarske rezerve. Francozi o dolgosti vojne. Kopenhagen, 11. novembra. (K. urad.) Višji francoski častnik je izjavil korespondentu »Dailv Mail«: Vojna se še ne bo kmalu končala. Odpora Nemčije ne bo mogoče zlomiti prej kakor februarja leta 1916. Pismo iz ruskega vjetništva v Sibiriji. Slovenski rezervni častnik S., ki se nahaja v ruskem vjetništvu v Barnaulu na reki Ob v Sibiriji, je pisal enemu izmed svojih prijateljev z dne 10. oktobra datirano pismo, ki ga radi zanimivosti priob-čujemo. Pismo se glasi: »Upam, da Te moje pismo doseže, čeprav po dolgem času. Najprvo naj razložim, kako da sem prišel v to neprostovoljno vjetništvo. Dne 26. avgusta se je vnel ljut boj. Boj je trajal od 9. dopoldne do pozne noči. Naš voj je prodiral proti sovražniku. Streljalo se je na obeh straneh tako močno, da človek ni slišal lastne besede. Artilerija, prasketanje »mrtvaških ragelj« in pokanje pušk, vse to se je družilo v nepopisen hrup in trušč. Moj oddelek je bil najbolj spredaj, poleg tega je bilo še več drugih vojev. ki so imeli pri sebi tudi dve strojni puški. Streljali smo. da je bilo veselje. Krogle so brenčale kakor roj Čebel, a vendar se niti malo nisem zavedal, da bi bil v kaki nevarnosti. Domišljal sem si, da me sploh krogla ne more zadeti. Toda ni trajalo dolgo, pa sem se prepričal o nasprotnem. Ob 2. popoldne sem začutil kakor da bi mi bil kdo potisnil razbeljeno železo skozi roko. Krogla me je zadela in iz roke je lila gorka kri. Takoj sem si za silo obvezal rano ter se plazil za svojim oddelkom, ki je prodiral naprej. Šlo je precej težko, ker sem imel za uporabo samo eno roko. Ob 6. zvečer se je pričela še srditeiša borba. Jele so mi pešati moči in že sem mislil, da ne bom nikoli več videl svojcev, da bom zapuščen izdihnil v tujini, daleč od domovine. Toda, samo trenotek me je navdajala ta misel, potem pa ^em se osvobodil zlih sluteni ter postal stari brezskrbnež, kakršen sem bil preje vedno. Medtem je nas jela obstreljevati sovražna artilerija. Takšno obstreljevanje je najhujše, kar si more Človek predstavljati. Ni trajalo dolgo. Slišati je bil močan nok, en hip, ne, hipec, je potekel in sovražna granata je treščila na zemljo tik pred mano ter vrgla cel hrib prsti name. Vsled zračnega pritiska sem se onesvestil. V tem stanju so me pobrali Rusi in tako sem postal ruski vjernik. Kaj se je medtem zgodilo, ne vem. Prišel sem v vojaško bolnišnico. Razmeroma nisem bil nevarno ranjen: rana v roki, poleg tega pa so se mi pretresli še možgani. Čez tri dni so me prepeljali v Brodv, od tu pa v Kijev v bolnišnico. Tu sem bil 10 dni. Rana se je zelo počasi celila. Ko sem za silo okreval, so nas transportirali v Sibirijo. Po 20dnev-ni vožnji smo dospeli v Barnaul ob reki Ob, v guberniji Tomsk. O Sibiriji smo imeli vsi napačne pojme. Res Je, da Je tu zima zelo huda, toda poleti mora biti v teh krajih prav prijetno. Vsa ravan Je pokrita z žitom ali pa z brezovimi gozdovi, kar nadi krasno slikoi Barnaul Je mesto, ki šteje 60.000 prebivalcev. Hiše, ki so jako lepe, so večinoma grajene iz lesa. Ceste, kakor sploh ves teren, so pokrite z drobnim peskom. V mestu so prekrasne trgovine, ki se lahko v vsakem oziru kosajo z našimi. Dobiš tu vse, kar hočeš. Živež je tu zelo poceni, zlasti pa meso. Preprosto ljudstvo je bedno, temu nasproti pa so boljši sloji imoviti. Ako bi bil Ti tu, bi ti pač predvsem ugajal ženski svet. To so ti krasotice, pred katerimi se lahko skrijejo naša dekleta! Bivam tu v oficirskem klubu ... . Počutim se dobro, kakor se sploh more človek dobro počutiti v vjetnrštvu. V reko Ob hodim ribe lovit, tako da mi čas kaj hitro poteka. Na povratek niti misliti ne smem, saj bogve, kdaj pride oni težko zaže-ljeni trenotek! . . . Tisoč pozdravov vsem prijateljem in znancem! Tvoj Karel.« Dnevne vesti. — Božič v vojni. Kot božična darila za naše vojake v vojni so posebno pripravni sledeči predmeti: ure, žepni noži, mali samovari, žlice, vazelina v tubah, 1^'ležnice, svinčniki, električne žepne svetilke (samo take, ki ne rabijo nadomestnih tva-rin), sveče, smotke, cigarete, tobak s pridejanim cigaretnim papirjem, kratke pipe za tobak (takozvane burske pipe), tobak za pipe, vžigalice, konserve, keks, prepečenec, čokolada (izključene so siceršne jest-vine). Odpošiljanje božičnih daril za vojake sploh kakor tudi za vojake gotovih krdel n. pr. »za pešpolk« al: »za 10. poljsko kompanijo. 27. domobranskega pešpolka« se lahko izvrši potom nabirališča za darila v natura-lijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 20, pritličje, na desno, kjer se zamore pravilno zamotana, z označbo »božično darilo«, z morebitnim namenilom ter z napovedjo imena in naslova darovalca opremljena darila oddati. Za pravilno dostavljenje daril, ki so namenjena za gotove posamezne vojake, nabirališče daril v naturalijah seveda ne more prevzeti nikake odgovornosti. — Hranite živila. Da se ljudstvo opozori, kako nujno potrebno je že sedaj skrbeti, da se zabrani pomanjkanje na živilih, ki bi utegnilo v poznejšem času nastati, če bi se sedaj lahkomišljeno prodajala živila, je poslal deželni odbor vsem županstvom na Kranjskem sledečo okrožnico: V sedanjem izrednem času je nujno potrebno, da se ohranijo v deželi ona živila, katera imajo ljudje doma na razpolago, ker se ne ve, koliko časa bo trajala še vojna. V nekaterih krajih je še žita, fižola in krompirja, ki ga posamezni posestniki za prvi čas ne bodo sami za se potrebovali. To izrabljajo razni pre-kupci ki skušajo s kolikor mogoče visokimi cenami iztrgati ljudem živila iz rok. Ljudje se dajo mnogokrat po teh cenah zapeljati in odprodajajo živila tako, da se je bati pomanjkanja teh živil v deželi v poznejšem času. Zlasti se v zadnjem času odprodaja fižol in tudi prašiči se v veliki meri izvažajo. Dolžnost javnih oblastev ie, da ljudstvo opozore na pretečo nevarnost, če lahkomišljeno odprodajajo živila. Županstvu se vsled tega naroča, da da prvo prihodnjo nedeljo pred cerkvijo oklica-ti svarilo, da se ljudje naj ne dajo zapeljati po raznih agentih in da naj hranijo živila vsake vrste za domače potrebe, ker bo le na ta način mogoče preprečiti pomanjkanje, ki bi utegnilo nastati v poznejšem času. Tudi naj da županstvo to svarilo nabiti na občinski deski in na primeren kraj v posameznih vaseh. — Za ranjence. Svoječasno v tukajšnjih dnevnikih priobčena prošnja poveljstva c. in kr. garnizijske bolnišnice št. 8 v Ljubljani za naklo-nitev perila in drugih darov ranjencem, ie našla bogat odziv, vsled česar bodi izrečena vsem častitim darovalcem ponovna najtoplejša zahvala. Upravna komisija imenovane bolnišnice prejela je doslej nad 1300 srajc, 400 spodnjih hlač in velike množine drugih predmetov, kakor: posteljnine, knjig, sadja i. dr. več. Potreba po telesnem perilu pa se nikakor ni zmanjšala, temveč še narašča z vsakim dnem. Garnizijska bolnišnica sama je sicer z vsem dobro založena in tudi vojaki so bili pred odhodom na bojišče s perilom zadostno preskrbljeni; toda med ranjenci jih je mnogo, ki so na bojišču izgubili vse. vsled česar zopet in zopet nastaja potreba, da se Jih pred odpustom iz bolnišnice opremi z novim perilom. Ker pa bolniško perilo za to ni prikladno, prosi se za še nadaljne naklonitve bodisi telesnega ali pa posteljnega perila, zlasti p* 2b9. Štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. novembra 1914, Stran 5. spodnjih hlač. Pošiljatve naslavljati je na upravno komisijo c. in kr. gar-cizijske bolnišnice št. 8 v Ljubljani. — Proti draženju živil bo morala vlada končno vendar nekaj energičnega storiti. Vsak razumen človek vč danes, da bi tudi splošna določitev maksimalnih cen nič ne pomagala in da je odprta samo ena pot, da se zajezi podraženje: država naj prevzame vse zaloge žita, moke, krompirja in fižola in naj jih prodaja v državni režiji. Sedaj ima samo \lada moč, da prepreči izstradanje prebivalstva, zlasti ker mora vendar vedeti, da zaloge niso kdo ve kako velikanske. — Vojaki pesp. št. 97. Stotnik Ivan P e t r i č. poveljnik 6. stotnije, pešpolka št. 97, je svojim sorodnikom v Trstu pisal, da se je njegova stotnija v vseh bojih jako vrlo borila in da je bilo sedem mož odlikovanih: eden z zlato hrabrostno svetinjo, sest pa s srebrno. — Izpred vojnega sodišča v Gradcu. Infanterist graške meščanske garde Rajko Mittermaver je dobil 21. septembra ukaz. naj se ob encetrt na 11. zglasi za službo kot straža. Ker ga ni bilo, so ga šli iskat, na kar je mož ravnodušno odgovoril: >-Prvič si moram napraviti zadosti cigaret, drugič imam strgane čevlje — bom pa jutri prišel.« Zdaj je bil mož zaradi tega kršenja subordinacije obsojen na štiri mesece. — Poljski državni poslanec Aleksander grof Skarbek je bil v četrtek aretiran in prepeljan najprej v Krakov in potem na Dunaj. Obdol-žen je veleizdajstva. Očita se mu, da je provzročil razpust vzhodnoga-liške poljske legije in poživljal legijo-narie, naj ne store predpisane prisege, če ne bo v besedilu odstavka, da imajo poljske legije namen, boriti se za osvobojenie Poljakov. Listi pravijo, da bo grof Skarbek pač kmalu izpuščen iz preiskovalnega zapora, preiskava proti njemu pa da se bo nadaljevala. — V srbskem vjetništvu. Trgovec in stari Sokol v Lokvi na Krasu g. Slavoliub Praprotnik se je udeležil e proti Srbiji in je bil z drugimi vojaki vred vjet. Sedaj je pisal iz ?va z dne 29. oktobra datirano mo, v katerem naznanja, da je z-rav in da se mu v vjetništvu še dobro godi. Iz Valjeva je bil prepeljan v Niš. — General Radko Dimitrijev je baje imenovan za poveljnika ruske armade, ki se bori proti Turčiji. — 50.000 čeških Sokolov v vojni. Kakor je dognala Češka Sokolska Zveza se nahaja od 112.000 članov čeških sokolskih društev 50.000 Sokolov v vojni. Češka Sokolska Zveza je izdala vrhutega dosedaj že nad pol milijona kron za vojno - humanitarne namene. Kakor znano se nahaja tudi med odlikovanimi vojaki — Slovenci posebno mnogo Sokolov. — Transport s severnega bojišča. Včeraj ob 3/4 na 2. je dospel v Ljubljano posebni vlak s transportom s severnega bojišča. Bili so v tem vlaku izključno poljski legijo-narji. Naznanjenih je bilo preko 300, do Ljubljane jih je dospelo 212 in 28 težko ranjenih. Legijonarji so bili med potjo izborno preskrbljeni, tudi so bili že prej v drugi bolnišnicah. V Ljubljani so jih spravili vse v bolnišnico, prirejeno v vojašnici 27. pešpolka. Brez dvoma je, da bodo ti prostovoljci, od katerih večina ni ranjena, marveč samo izmučena od naporov, v kratkem zopet mogli vršiti svojo prostovoljno prevzeto nalogo. Bojaželjnost jim je sevala z oči in uverjeni smo, da se ta mladina ne bo izneverila svojim idealom. Ljubljansko gasilno in reševalno društvo Je izvršilo tudi to pot, kakor vselej prevoz ranjencev v bolnišnico z vso tolikokrat preizkušeno in celo na najvišjih mestih dobro znano vztrajnostjo. To izredno hitro poslovanje pod vodstvom načelnika dež. poslanca g. T u r k a, ki ga v drugih mestih ne dosegajo niti najbolje subvencionirana društva, je treba pred vsem naglašati in priznati, tem bolj, ker ljubljansko gasilno in reševalno društvo do sedaj v zadnjem času ni deležno nobene druge podpore, kakor one skromne, ki jo dobi od mestne občine ljubljanske. Prevoz transporta v bolnišnico se je izvršil tekom pol ure na 43 vozovih in 2 avtomobilih. Na kolodvoru so transport pričakovali povabljeni zastopniki oblasti in funkcijonarji Rdečega križa. Omenimo tu izmed oficijalnih zastopnikov v alfabetičnem redu gg.: okr. glavarja v p. Del Cotta, višjega štabnega zdravnika dr. Geduldiger-i a, ravnatelja c. kr. drž. policije grofa Khiinigla, mestnega fizika dr. Krajca, podpolkovnika M o I i s c h a , dež. glavarja dr. Š u -s t e r š i č a , dež. predsednika eksc. barona S c h w a r z a , dež. poslanca Turka, ob enem kot funkcijonarja reševalnega društva, dež. odbornika in podžupana ljubljanskega ter zastopnika narodno-naprednega kluba občinskega sveta dr. Karla Trii-1 e r j a , magistratnega ravnatelja dr. Z a r n i k a in dvornega svetnika dr. Z u p a n c a. Upamo, da mladi bojevniki za domovino kmalu okrevajo in da se jim skoraj izpolni želja vrniti se čim prej na junaško polje. — Seznamek izgub št. 52 izkazuje med drugimi kot mrtve te-le častnike: nadpor. Ivana Bedenka, (peh. p. Št. 97.), por. Rihard Bežek, (lovski bat. št. 20), stotnik Jakob Hren, (peh. p. št. 97.), praporščak Viktor Parma,, (peh. p. št. 97.). rez. praporščak Jos. Rvchtera, (peh. p. 97.) in poroč. Oliv. pl. Tartaglio. (peh. p. št. 97.): kot ranjene pa: rez. kadeta Lud. Golija. poroč. Marijana Jazbeca, nadpor. Milana Matica, rez. prapor. Marija Pavlina, rez. por. Jos. Rapoca, rez. praporščaka Antona Trobeja (vsi pri peh. polku št. 97.) in nadporočnika Mihaela Ornika (peh. p. št. 47.) — Vrhniške učenke in šoli odrasle mladenke za vojake. Vrhniške učiteljice so nabrale čez 400 K za volno, iz katere so dekleta zelo marljivo in vztrajno napletle 360 parov zapestnic. 50 parov kolenk, 30 čepic, nekaj pasov in nekaj parov nogovic. Nekaj teh pletenin je poslalo šolsko vodstvo g. pl. Cronu za > Rdeči križ«, nekaj pa se jih je razdelilo vojakom-domačinom. Ginljivo je bilo videti mala dekletca, ki so hitele v počitniškem času vsak dan v šolo in tu tekmovale med seboj. V srcih pa se jim je vzbujala ljubezen do domovine in do bližnjega. — 12. decembra »kritičen dan« prvega reda. Čitatelj našega lista nam piše: Prorokovanj o poteku in koncu sedanje vojne ne manjka in razni računarji so našli tudi metode, po katerih je mogoče določiti »kritične dneve? viharnega časa. v katerem živimo, predvsem seveci ; najbolj »kritični < pa obenem ajlepši dan sklepanja miru. Te me >de so ponajvee silno komplicirane celo astronomija mora na pomoč. Naslednji račun pa ima prednost, da ie jako enostaven, da pa prihaja vei iar do presenetljivega rezultata. Izhajajoč od rojstnega leta ali pa oxi leta nastopa vlade našega cesarja pridemo s popolnoma enostavno adicijo do datuma, ki ga smemo po slavnih vzorih imenovati /kritičen dan«. Naš cesar je rojen 1. 1830. K tej letnici naj se prišteje vsota njenih številk torej 14-8 + 3 + 0= 12, k dobljenemu rezultatu zopet vsota njegovih številk itd. Po petkratni operaciji se nam pokaže — letnica izbruha svetovne vojne. Račun je torej ta-le: 1830 + 12 = 1842 r 15= 1857 + 21 » 1878 -r 24 = 1902 + 12 = 1914; prištete vsote številk nam zaeno naznanjajo cesarjevo starost (12 + 15 + 21 + 24 + 12 = 84 let). Številke cesarjeve starosti znesejo adirane 12 (8 + 4 = 12). Po isti metodi pridemo do letnice svetovne vojne, ako vzamemo za podlago leto nastopa vlade; torej 1848 + 21 = 1869 + 24 = 1893 + 21 = 1914; adicija številčnih vsot nam tukaj naznanja dobo cesarjevega vladanja (21 r 24 + 21 =66 let). Ako seštejemo številki te dobe (6 + 6) pride- mo zopet do oiianf— 12. Seda] je treba pridati seveda nekoliko divina-čilskih ingredijencij ter »izračunati«, da obe dvanajstici seveda ne pomenite ničesar drugega, kakor 12. dan XII. meseca torei 12. december. Ta dan lahko proglasimo z isto upravičenostjo za velekritičen, kakor so to storili drugi proroki in računarji s svojimi dnevi. Najbolj znamenito bi bilo, ako bi se pokazalo, da smo s svojim enostavnim računom ugotovili dan, ko bodo po Evropi zapeli 7vr*novi miru. - — Iz Ijudskošotske službe. Abs. učit. kandidatinja Rafaela Hrovat je imenovana za suplentinjo in interni-stično voditeljico enorazrednice v Seli pri Šumperku. — Strahovit samomor. Pod tem naslovom je prinesel včerajšnji »Slovenec« poročilo o smrti učiteljice Marije Škerjančeve. Pojasnjujemo, da ne gre za samomor, marveč za nesrečo. Gospodična Marija Škerjan-čeva se je, ko si je kuhala na petro-lejskem samovaru zajuterk, ponesrečila, kar je tudi še sama povedala sestram strežnicam. — Knjižnica Slov. Ilustrovanega Tednika. Tretja knjiga te zbirke obsega »Kmečke povesti«, ki jih je spisal Florijan (Cvetko Golar). O kratkem priobčimo o tej knjigi posebno oceno. Novo sredstvo proti legariu. Pariški »Matin*« javlja: Neki lvonski kemik je našel snov za ceplenje proti legarju. Snov so preiskali na več kakor 10.000 osebah in na 250 krajih, celo v bojni črti. Obnesla se je sijajno. Romanje na Sveto Goro. Pod vodstvom nadškofa Sedeja se je vršilo v nedeljo veliko romanje goriških Slovencev na Sveto goro. Romanja se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Maribor. Zadnje dni je tu sem došlo znova veliko število lahko in težko ranjenih ter bolnih vojakov. Zadnji transport, v nedeljo, je imel 180 ranjencev, a je bil to le manjši del. Ostale ranjence so prepeljali dalje proti severu. Ranjenci so bili iz obojih bojišč. Maribor. V soboto zjutraj je do-šel tukajšnjemu c kr. okr. glavarstvu ukaz, da ima le to skrbeti, da spravi pod streho 4000 galiških beguncev. Del teh bodo kadar dospejo, spravili v barake, ki jih je zgradil vojni erar, del v delavnice kurilnice južne železnice, ostale pa bodo porazdelili dru-godi. — Za mesto Gradec je prijavljenih 20.000 galiških beguncev. Deloma ostanejo tam po barakah, deloma pa jih spravijo v Spielfeld itd. Maribor. Draginja se je zopet poostrila in doseza zlasti pri moki in jajcih silno ceno. Tako velja navadna moka danes že skoro enkrat ioI-ivD, kakor poprej, kilogram 64 do 70 vinarjev. Jajce, navadno, drobno, velja 12 do 14 vinarjev. Špeh je v enem tednu poskočil za 40 vinarjev yz\ kilogramu. Slednemu so mesarji krivi, ker so zagrozili, da zapro prodajalne, če se Špeharjem ne prepove uvoz. Ti, špeharji, pa seveda tudi skrbe, da se že v naprej odskodijo. Maribor. Pravijo, da namerava tukajšnja uprava južne železnice pričeti pobirati mesečno pri svojih uslužbencih prispevke za Rdeči križ. — Na griži je zbolel na severnem bojišču gimnazijski veroučitelj in vojni kurat prof. J. Kociper. — Vreme se je zadnje dni zopet obrnilo na bolje in nekoliko topleje, kot prejšnji teden. Tudi Drava, ki je vsled poplav na Koroškem naraščala, je zopet vpadla. — V soboto je semkaj došla baterija težkih havbic. — V kratkem se semkaj baje preseli z Dunaja enoletna topničarska šola. V Sv. Pavlu pri Preboldu je bila dne 9. novembra 1914 poroka gdč. Olge Zanier z g. dr. Vinko Tajnše-kom. Živela mlada poročenca! 2ivio Sv. Pavel, ki je pridobil pravi narodni diki! V g. dr. Tajnšeku ima gosp. Zanier častnega naslednika, kar se tiče narodnega delovanja. Koliko je vendar g. Zanier storil za Sentpavel-sko občino in kako dobrosrčna je ga. Zanier napram ubogim je vsakomur znano! Tako tudi gospa in, gospod dr. Tajnšek v tem oziru ne bosta zaostajala. Gdč. Olga Zanier je bila vedno vrla, požrtvovalna ro-doljubkinja in se nadelamo, da tudi v prihodnjosti pri delu v prid naroda ne bode izostala, ampa bode ob strani g. soproga skupno delovala! — Nesreče. 151etni fant Franc Rus v Spodnjem Logatcu je polil iz neprevidnosti svojo 22 mesecev staro sestrico JuJijano z vrelo kavo. Otrok le na opeklinah umrl. — V neki gostilni v Tržiču so se sprli gostje. Spor se je razvil na cesti v hud te-pež. Neki lovec le dobil pri tem težke telesne poškodbe. — Umrl le v Ljubljani postajni mojster c. kr. državne železnice gospod Vekoslav P u h a r. N. v m. p.! Spomtadnja sonata Beethovnova, drama v treh delih z Mario Carmi v glavni vlogi, imela je tudi včeraj naj-sijajnejši uspeh. Krasna je veseloigra »Zaročena za eno noč« ali »Domači ples pri komercijskem svetniku Tul-pengeruhu«, in je provzročila bučen smeh. Danes zadnji dan tega prvovrstnega sporeda. Jutri, v petek, »Nik Winter in ubežni bankir«, detektivska komedija v dveh delih. Vremenski preroki trdijo, da, ako sije na sv. Martina dan (ki je bil včeraj) solnce, pade v treh dneh sneg. Včeraj je bil lep, solnčnat dan, danes se je vreme pa že skisalo. Da bi se preroki le ukanili! Vlomi v barake se nadaljujejo. V včerajšnji noči je bilo vlomljeno na Rimski cesti v barako branjevke Marije Tihlove. Tatovi so iz barake odnesli- stensko uro ter jo popustili za barako. V baraki so pa vlomili v predal, a ker vzame lastnica denar zvečer s seboj, niso ničesar dobili in so se zadovoljili z nekaj sadjem. Na Dunajski cesti so pa tatovi vlomili pri stojnici Antona Turka v zaboj ter odnesli osem kilogramov salam. Na včerajšnji semenj so prignali 43 glav živine in sicer 35 volov, 4 krave in 4 prašiče. Izgubil se le pred tednom dni ščipalnik. zlato obrobljen, v etuiju z napisom I Jurman. Pošteni najditelj naj ga odda v našem uredništvu. Razne stvari. * Ciper. Angleška je torej anektirala otok Ciper. Od L 1878. je imela nad tem otokom že protektorat. Aneksija nima dosti pomena. Kajti faktično je bil otok že povsem v angleških rokah. Posledica aneksije je le to, da Turčija ne bo več dobivala za ta otok vsakoletnega tributa. Ciper je 9282 štirijaških kilometrov velik, torej nekoliko manjši, kakor kranjska dežela. Prebivalcev, ki so vsi grške narodnosti, je 300.000. Otok je jako rodoviten in ima izvrstne pristane, vsled katerih je velike važnosti za angleško mornarico. Brzojavna poročila. »Emden«.— Princ Fran Josip Hohen-zollernski vjet. London. 11. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo Reuterjevega urada pravi: Kapitan male križarke »Em-den« pl. Miiller in poročnik Fran Josip princ Hohenzollern sta oba vojna vjetnika in nista ranjena. Izgube »Emdena« znašajo 200 mrtvih in 30 ranjenih. Admiraliteta je odredila, da se izkažejo preostalim vse vojaške časti in da obdrže kapitan in častniki sablje. Hindenburg nI vjet. Beroiin, 11. novembra. (Kor. urad.) Po inozemskem časopisju ie krožila baje na podlagi sporočila ruskega generalnega štaba vest, da so Rusi vjeli generalnega polkovnika Hindenburga in več dodeljenih mu pruskih in saksonskih prinčev. Ta vest je popolnoma neresnična. Skrita brezžična postala v Čari-gradu. Carigrad, 11. novembra. (Kor. urad.) V prostorih ruske parobrodne družbe je oblast izvršila hišno preiskavo. Turško brodovje je znova opazilo električne valove, kar kaže na to, da se v Carigradu še nahaja skrita brezžična brzojavna postaja. Obsedno stanje v Holandiji. Amsterdam, 11. novembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je vlada razširila obsedno stanje na Friesland in Groningen. Potopljena japonska torpedovka. Tokijo, 11. novembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja: Neka japonska torpedovka, ki je pred Kiaočavom iskala mine, se je potopila. Rešili so večino posadke. Bela knjiga o vojni s Turčijo, ti London, 11. novembra. (Kor. urad.) Vlada je včeraj izdala belo knjigo o dogodkih, ki so povzročili konflikt s Turčijo. Knjiga obsega 74 strani. Pogrešan zrakoplovec. London, 11. novembra. (Kor. urad.) Od preteklega petka pogrešajo lorda Ammysleyja, člana kraljeva skega zrakoplovnega kora. Mehika in združene države. New York, 11. novembra. (Kor. urad.) \Volffov biro javlja: Carranza je sprejel pogoje ameriških združenih držav za izpraznitev mesta Vera-eruz. Proti upornim listom na Irskem. London, 11. novembra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Dublina, da namerava irska vlada postopati proti upornim listom, izmed katerih trije agitirajo proti vstopu v armado in mornarico. Padel poslanec. London, 11. novembra. (Kor. urad.) Izmed državnih poslancev, ki so šli na vojno, je padel poslanec O' Neill, sin lorda O' Neilla. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPIL PRI DOVRU ANGLEŠKO TORPEDOVKO. London, 12. novembra. (Kor. urad.) Angleška admiraliteta poroča, da je neki nemški podmorski čoln danes zjutraj potopil na višini Dovra angleško torpedno topničarko »Ni-ger«. Vsi častniki in 37 mož posadke so se rešili. Angleški parlament. London, 11. novembra. (Kor. u.) Poročilo Reuterjevega urada: Parlament je bil danes otvorjen s pre-stolnim govorom, ki pravi: Energija in simpatija mojih podložnikov v vseh delih moje države se združuje na to, da zajamči zmagoviti konec vojne. Prestolni govor naglasa nadalje trud Anglije in zaveznikov ohraniti napram Turčiji prijateljsko ne-vtraliteto. Večina mohamedanskih podanikov hiti dati dokaze požrtvovalnosti. V celi državi vlada neomajni sklep, za vsako ceno zagotoviti zmago angleškemu orožju. Fraafa Fabar naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod Vekoslav Puhar pMtajai mojster o. kr. drl. železnioe včeraj dne 11. t. m. ob 1 popoldne mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti, Korvtkova ulica 18 (Jenkova ulica) na državni kolodvor v Sp. Šiški, odkoder se prepelje v Kranj, kjer se bo v soboto, dne 14. t m. ob 2. url popoldne položil k večnem počitku. V Ljubljani, dne 1Z novembra 1914 Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Matere In žene naših vojakov. se trud ;0 neprestano, da svojim na DOjiscu se nahajajočim svojcem pri- ™XrVarstvena sredstva Proti zlim posledicam hladnega, vlažnega vremena. Zvedeli smo, da so se tisoči obrnili s to željo na lekarnarja Feller-ja, naj pošlje njih na bojišču stoječim ali v bolniški oskrbi se nahajajočim sorodnikom preizkušeno domače zdravilo proti revmatičnim bolečinam, prehlajenju, utrujenju, onemoglosti po dolgih pohodih, utrudljivem jahanju in velikem naporu, proti krčem in slabostim Feilerjev blagodi-šeči rastlinsko esenčni fluid z sil »Elsafluid«. Kakor čujemo se tem željam ne more ustreči spričo premnogih naročil, nepopolnih naslovov itd. Vendar pa svetujemo cenj. bralcem, naj Feilerjev »Elsafluid* pod lastnim naslovom naroče od lekarnarja E. V. Feller v S tu bici; Elsatrg št. 238 (Hrvatsko) in naj ga sami so» rodnikom pošljejo v poštnih zabtič~ kih, aH. da gre le hitreje, x votap- poštnih dvojnih pismih. Kakor čujemo, na zahtevo lekarnar Feller zastonj pridene lesno volno ali valovit papir za vojnopoštna pisma. Čim več steklenic naročimo, tem ceneje jih dobimo. 12 steklenic stane franko samo 6 kron, 60 steklenic franko samo 25 krm. Tudi te priporoča« obenem naročiti Feilerjev* prebavo pospešujoč* to£ talalig* fetades keneč* rabarbarske kroglice z zn. »Elsa-kroglice« 6 škatlic franko za 4 krone 40 vin. — Obe ti zdravili se priporočata od premnogih zdravnikov ter v več nego 100.000 zahvalnih pismih. Razumljivo je, da vsi, Id so Fellerje-ve izdelke Elsa rabili v mirnm časih, morejo v teh teflrih Časih tem manj prebiti breg ntik Stran 4. ■SLOVENSKI NAROD«, dne 12. novembra 1914. 269. štev. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne*. Brezuspešen trud ima želodec pogosto z zmanjšanjem slabo zgrizenih težkih jedil. V takih slučajih pripomagajmo s Fellerjevi-mi, prebavo pospešujočimi, krč bla-žečimi rabarbarskimi kroglicami z zn. »Elsa kroglice«. Pristne se dobivajo od lekarnarja E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko), 6 škatljic franko za 4 krone 40 vin. Ob enem se tudi lahko naroči Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski fluid z zn. ^Elsafluid«, 12 steklenic za 6 kron franko. Ustna voda ^^^^^Wi^ LW^LaaoW^^ Zobna krema nM-annUnp^^^^^^ * ■n^aannnn*^^ Mm. ■ ■ S zlatorumen, trčan, zajam - 11{| AM ceno čist, v dežicah s Inl I ~* " ^g vsebine, razpo- tji Šilja po K s: lil U U Ccoelarstvo sirska Bistrica. Instrukcije bi sprejela učiteljica, da bi poučevala dečke ali deklice za ljudske Šole. Naslov pove iz prijaznosti upravniŠtvo »Sloven. Naroda«. 3723 Službo si iell premenitl prodajalka izurjena v mešani stroki, vešča nem. in slov. jezika. Ponudbe pod ,,PrOfIa« Jalka 3705", na uprav. »Slov. Nar « Izgubil se Je pred mesecem pes fermač z dolgim repom. 3108 Prosi se najditelja privesti ga V Kolizei št. 6. Mestni učitelj pripravila učence za vsprefem v srednje šele. Prevzame pa tudi instrukcije za I. in II. realko. Ponudbe pod „Priprava" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3718 »a—^^» ■ - — ' ' ' '' * ■ - —.^. ■ ■ i Prodam po ugodni ceni 3724 ca. 50 hektolitrov, vinskih iniii soii razne velikosti. — Albin Zakotnik, kolodvorski restavrater Postojna, Trunki sitnliik vešč slovenščine in nemKine, izurjen t manufakturni, emlarterijskr. konfekcijski in modni trgovini ajanr* line anaSne ^njjaj za takoj alf pozneje. Cenieni dopisi se prosijo pod Hlosrndnlk 3744* na upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 3744 Tvornica salam in sušenja mesa »M. Gavrilovića sinovi« OprOfsaO IO sanke tai pwto|S¥Olois 3739 delavce. Plača po dogovoru. Prijaviti se je na ravnateljstvo tvornica M. Savrt-lovtć sinovi v Petrin}*, Slavonija« Stenografa, ki ume tudi manjša dela v od v. pisarni sprejme Dr. Franjo Kosina, riieteik i Mm. Plača po dogovoru. — Zadostuje znanje nemške stenografije. 373g Pšenico domačo, lepo plačujem po izredno visoki ceni E 45-— m 100 kg protto Kraa| Vinko Maji, valjčni ralin 1 Kralju. 3691 Krompir, rt, zuisvs iilago, vagouke mm, dobavlja po zmerni ceni Domicelj S Jelle, Rakek. 3740 Obl. pov. zemljemerec :: in sodni izvedenec :: ferdo pl Xleinmayr LjUuiiana, Slomškova nI. 3, pritličje. Se priporoča za vsa v zemljemersko in :: geodetično stroko spadajoč dela. :: 12^ NOrmAhkJE^g^OTggCNE-BOLEZNI J fLJLHLUANA kot^^ckega ulica 41 SEf»zoiaVNK R»iwaj>D^ FR. DERGANC — ■ ==;——■— * * •_ Prsta no prtf aaalo raUjon M iMil P* Ml« Bilki MSI. Podrobnosti poda F1AO nOaiARCie, Mehanik, Selenburgova ulica štev. 6. 3747 Žalostna usoda! je biti nervozen in bolan! Slaba kri in pomanjkanje redilnih snovi so vzroki takih obolelosti. Ano naj zopet zdravje in npnnjo 374 prevevata našo dušo in naj se vrne delavna moč, je treba osvetiti kri. V ta namen služi Biodvn, ki je pomoajel to tinocerlml »Bog Vas blagoslovi, gospod lekarnar, reSili ste nam očeta«, piše ?dč Z.„ učiteljica, v svoji zahvali. Mirni živa, dobro spanje, slast do jedi in pomlajena moč, se hitro povrnejo! Uživajte Biedyn n polnim zatnpnnjoml Pišite mi, pošljem Vam takoj popolnoma zastonj zadostno poizku?njo, da se sami lahko prepričate Ekspedicija Opcrn-Apotheke « anoapeata VL, Akt 4*e. s Bogu Vsei?amogočnemu je dopadlo k sebi poklicati iz težkoč Hvljenja našo ljubljeno M I J O V LJUBLJANI, dne 12. novembra 1914. talujode rodbine Skerjanc, Arhar, Potočni*. Cvetlični darovi se v smislu pokojnice hvaležno odklanjajo. MUC zdravniško priporočeno * sitroročevino daje aaoč it zdravi o. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, ----- Malage, Konjaka, Zganja itd. = DLi T TJ"B Xj 3"-A- 3ST -Ak~ Oala se nosnica v nalem in sicer 3722 a 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod »mesnica 3722". yr Syrup. Sarsaparillae ^^ W cempos. ^H f SSani knrt. SteT<7»nic« K 3 SO i* 7-50. ^ f^ Sidro * Liniment. S». \ tfadom&stilo za sidro-Pain-Expe1ler ' »•tetine o'.aji.jočo mazilo ** prehlajenja. J L n>uir.*tizfem, trganje po udih, itd. J ^^^ «;t>te1fmr.a K -- 80, V*0. 2•-■ ^^ Sidro - žvepleno - mazilo. Xeiocl«j£ujo£e pri UUju.solnem teku,itL Ločili K 1.— Eakoro v vsaki apoteki ali pa direktno v i iter-jevi apoteki „pri zlatem A levu", Praga I, J^ Elizatittiistraase 5.__