Hosapiezpa šiev
Naročnina listu : Celo leto 83 (Mn., pol |6 din^ Jetri leta tO «Bn., mesečno 7 ■wen Jugoslavije: Celo leto 140 cfo. faté* »8 ftH oznanila se zaraJanaJo po dogovoruj lc*erlra»|B primeren pojmsS.
j»,	iilhit Tffi#
102. èite'v.

■^t-
WP
STRAŽA
IllIfilBI pglltittB Ust H llBIIBlkl Ijslstf«
Poifnina plačana v gotovini,
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in paieL Urednišivo in upravništvo le v Maribor«, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mon? govoriti vsaki dan samo od il. So 12. «rs* Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije se poštnine prosta
Telefon Interurban št 113.
3M «trito©**, dne 3, septembra, 1034.
ZLetuUs XVI.
Za odamo nasilnih organizacij.
Pašič in Pribičevič sta se za časa svojega vladanja prav malo zanašala na zakone, zato pa tembolj na svoje Oborožene pristaše. Iz ustave sta si skovala strankarski kapital, parlamentarizem sta teptala na celi crii in vse, kar sta delala premišljeno, se je osredotočilo v tem, da sta zbirala okrog sebe z zlorabo oblasti, s podkupovanjem in z goljufijo, z netenjem strasti in frazami cele čete pristašev, ki so dobivali orožje po namenu in načrtu da terorizirajo pod krinko obrambe naroda in države, pod krinko varstva kralja in monarhije vse Pašič—Pri-bičevičevi politiki nasprotne državljane ter tako izvo-jujejo strankarsko zmago na celi črti.
Pašič si je organiziral Srnao, Pribičevič. pa orjuno in člani teh dveh organizacij so v oboroženih četah pod popolnim varstvom oblasti in celo ob nekakem jamstvu neodgovornosti in nekaznovanja tolkli in ubijali neoborožene in mirne politične nasprotnike Pašiča in Pri-bičeviča. Pod krinko jugoslovanskega patrijotizma je organizirala orjuna cele do zob oborožene ekspedicije proti mirnemu prebivalstvu in ko so se po raznih-or-junaških zločinih vodile preiskave, se nikdar ni dalo ali pa ni hotelo najti individualnega krivca. Orjunci in smaoci imajo sicer najbolj si nasprotujoča gesla, prvi jugoslovanstvo, drugi pa velesrbstvo, a vendar je ta nasprotujoča si ideologija silno prozorna in ljudstvo je kmalu spoznalo, da je vse skupaj ena in ista banda. — Orjuna in srnao sta delali vzajemno, porazdelivši si sfere in terene svojega nasilja. Samo v Vojvodini, kjer so se interesi preveč križali, je došio večkrat med njimi do spopadov, a še večkrat so bili obojevrstni fašisti popolnoma složni v nasilju proti izrazitim nasprotnikom režima in pa proti narodnim manjšinam.
Pašicu in Pribičeviču pa oboroženi fašisti, člani orjune in srnao niso zadostovali in sta oba delila tudi orožje med svoje pristaše onih krogov, ki nimajo smisla za posebne organizacije in Uniforme, ampak samo čakajo na migljaj, da z danim in dovoljenim orožjem udarijo. Tako je Pašič oboroževal po bosanski Krajini srbske seljake, Pribičevič pa svoje pravoslavne Ličane, katere ima že od nekdaj dresirane v divjem sovraštvu proti Hrvatom. S temi oboroženimi četami sta hotela iti Pašič in Pribičevič na volitve, pri katerih bi bila Radičeva in najbrž še katera druga opozicijonaina stranka s posebno obznano onemogočena, oboroženi režimski gardisti bi pa z orožjem o rokah gonili opozicijonalne volilce na volišče k skrinjicam režima.
Lahko se tudi prizna, da je bilo od početka med orjunci nekoliko fanatičnih pristašev,, ki so se res oklepali nekih idej, a pozneje, ko se je enkrat videlo, da je oče orjune Pribičevič pripravljen tudi svojo stranko žrtvovati, samo da ostane na oblasti, je moralo poslati tudi še tako zaslepljenemu pribičevičevcu jasno, da je cela Pribičevičeva jugoslovanska ideologija navadna sleparija in da njen predstavnik na to idejo niti ne misli, ampak samo vse pokuša, da bi se poleg Pašiča obdržal na oblasti. Vsi, ki so še sedaj s Pribičevičem, so pokazali, da pri njih ni ideje in patriotizma, ampak samo strankarstvo in strankarska špekulacija.
Kadar Pribičevič ni bil na oblasti, se je orjuna vedno potuhnila in je takoj zopet začela terorizirati, kakor hitro se je Pribičevič zopet preril do oblasti ali pa je imel kolikortoliko izgledov za to. Če so se po južnih krajih nekateri člani orjune izjavljali za Davi-uoviča, še ne izpremeni in niti ne oslabi dejstva, da je orjuna Pribičevičeva garda. Davidovič namreč ne rabi oboroženih pristašev in ker se. od njegove strani za orjuno ni ničesar storilo, so tudi iz orjunskih vrst utihnili vsi glasovi v njegov prilog. Orjuna je in ostane Pribičevičeva garda in če se sedaj po svojem listu v Sloveniji še toliko stavlja novi nacijonalni vladi na »razpolago«.
Sedanja vlada orjune v nobenem oziru ne rabi in čas bi že bil, da to tudi dovolj jasno in izrazito pokaže. ■Najprej vlada reda in zakonitosti ne more in sme trpeti, da bi obstojala poleg zakonov in oblasti, poleg vojaštva, žandarmerije in policije še oborožena garda pod krinko zaščite države in nacionalizma, ki pa v resnici proti zakonu in proti oblasti vodi strankarsko politiko ter ogroža življenje in imetje sodržavljanov radi tega, ker so njeni polilični nasprotniki. Prejšnji režim se ni brigal za to, kako take bande uničujejo ugled države, sedanji režim pa to dobro razume in za to fašistov ne more in ne sme trpeli. Prav imajo sicer oni, ki pravijo, da se razbojniških in enakovrstnih tolp ne razpušča, ampak da se vsakega člana tolpe prime z zakonom, a vendar je treba pri stvari pomisliti na to, da se orjunci in srnaoci kot nerazgnana tolpa sicer potuhnejo in pri tem triumfi-rajo ter Varajo nerazsodne ljudi, češ, vlada se nas ne upa razpustiti. Nadalje je ireba tudi pomisliti, da se posameznike po zakonu težko zasleduje za krivična dela, ki jih je izvedla cela tolpa, dokler ima tolpa svojo organizacijo, ki posameznike skriva, brani ter za njih organizira tudi krivoprisežnike itd. Na vsak način je treba hitro uvesti postopanje proti vsem orjuncem in srnao-cem, ki so osumljeni raznih zločinov. To bi se na noben
način ne smelo trpeti, da pišejo najbolj sumljivi orjunci javna pisma državnim pravnikom ter razlagajo, da hočejo v pričakovanju sodnega postopanja na vsak način ostati na svobodi. Tako so pisali na primer ljubljanski orjunaški voditelji že pred več tedni, a doslej javnosti še ni znano, da bi se proti nijm kaj podvzelo, ko vendar sami pričakujejo poziv pred sodišče. Tudi to se ne bi Smelo trpeti, da orjuna napoveduje razne svoje prireditve, razvijanje zastav in podobno, ki je na vsak način v zvezi vsaj s predrznim izzivanjem, če že ne z izgredi. Še predno se orjuna z ukazom razpusti, bi se morale prepovedati vse njene prireditve.
Vprašanje orjune in vseh drugih oboroženih organizacij močno vpliva na razpoloženje ljudskih slojev in bi bil radi tega že skrajni čas, da se vzame v pretres ter se tudi v tem pogledu začne akcija za vrnitev v normalne, kulturne in zakonite razmere.
Politične beležke.
Radičev govor o mednarodni varnosti. V nedeljo so imeli poslanci Radičeve stranke v Zagrebu svojo sejo in Radič je govoril o nekem ameriškem predlogu glede mednarodne, varnosti. Ta predlog je dobil Radič od nekega Angleža, ki je tudi zagotovil, da se bo o tem debatiralo na plenarni seji Društva narodov. Po predlogu Amerikancev naj bi se vsaka napadalna vojna proglasila kot mednarodni zločin, pri sporih in spopadih naj bi sodilo mednarodno sodišče in ono državo, ki pred sodišče ne bi prišla, bi se smatralo za krivo in odgovorno. Radič pravi, da je na tem predlogu slabo to, da se obrača na vlade in države in ne na narode, pristavil bi še dve točki in sicer: Ge v enem parlamentu proti pacifistični večini nastopajo vojaški in drugi krogi s silo, naj se taka država proglasi za napadalca cele Zveze narodov. Ge je v eni skupni državi več narodov in ima eden od njih same pacifiste za zastopnike, potem naj društvo narodov pokliče ta narod za svojega člana ter proti državi nastopa kakor v prejšnji točki, če bi proti miroljubnemu narodu' nastopala s silo. — O sestanku maldantaninih ministrov v Ljubljani meni Radič, da izgleda vse to kot nekako sporazumljenje proti razorožitvi. Nadalje meni, da bi on tudi lahko šel v Ženevo na zasedanje Društva narodov, a da ni hotel iti. Iznesel je tudi precej fantastično trditev, da je hotel Pašič s pomočjo bolgarskih emigrantov prodirati v. Bolgarijo. Ob sklepu svojega govora je Radič naglašal miroljubnost svoje stranke ter povdarjal, da je sedanje stanje in sedanja viada pot k boljšemu življenju in k boljšim razmeram. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, sklepom -katere hočejo hrvatski* narodni poslanci zastopati in širili svoja miroljubna načela tudi v parlamentarni večini, kateri pripadajo, in v vladi, katero podpirajo.— Povodom tega zborovanja piše »Obzor«, da se je Radič prepustil svojemu navdušenju in vnemi za miroljubna načela ter se tako oddaljil od praktične vsakodnevne politike. Tokrat ni bil v formi realnega politika kot v dosedanjih' govorih po vrnitvi iz Moskve. Srajca je človeku bližja od suknje in tako tudi zaključki tega zborovanja ne spravijo iz ospredja domačih važnih vprašanj, ki so važna, nujna in mnogoštevilna.
Zanimive izjave Ljube Jovanoviča. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki se mudi v Splitu, je dal uredniku tamošnje »Nove Dobe« naslednjo izjavo: »Kot predsednik Narodne skupščine moram stati izven boja strank, ter je radi tega razvidno, da se ogibljem dajati javne izjave, ker se zlasti rado človeku potem ono pripisuje, kar ni nameraval povdariti. Lahko pa rečem, da je sedanja politična situacija rezultat odnosa v Narodni skupščini in ker je naša država parlamentarna monarhija, v kateri ima vlada večino, je moralo priti do te situacije. Nadejam se, da ne bo neugodnih posledic, pa akò bi bile, odgovarjala bo zanje vlada in stranke, koje ji pomagajo. Vsak politik je v gotovem oziru odgovoren, na j večjo odgovornost pa ima oni, ki je na vladi. — Moram posebno povdarili, da se država ne nahaja v razsulu. Če bi država propadala, ne bi na primer Split, ki se vedno bolj razvija, še nadalje napredoval, ampak nazadoval. Sličen primer se opaža v vseh naših mestih in ta opažanja nam vlivajo nade na boljšo bodočnost. Hrvatsko vprašanje je že star problem, katerega bo mogoče rešiti samo počasi in z največjo obzirnostjo. Kar se tiče dela v parlamentu, je Jovanovič dejal, da se morajo najprej pripraviti zakonski predlogi, katere morajo prerešetati odbori, predno pridejo pred parlament. Tak je običaj v vseh parlamentarnih državah. —•
»Pravdino« poročilo iz Ženeve. Dopisnik beograjske »Pravde« brzojavlja iz Ženeve, da je dospela tja albanska delegacija pod vodstvom samega predsednika nove vlade Fan Nolija. Predsednik prejšnje albanske vlade Ahmedbeg vlaga protest ter ne prizna Fan Noli-jevega albanskega zastopništva, češ, da je ta vlada z nasiljem prišla na površje in da je večina parlamenta še vedno na strani prejšnje vlade. V Ženevi pričakujejo,
; da pride tudi Ahmedbeg s svojo delegacijo. Naša dele-1 gacija misli Ahrnedbega podpirati. Nadalje še javlja j dopisnik »Pravde«, da naš zunanji minister dr. Marin-I kovic na vrnitvi iz Ženeve ne misli v Pariz, ampak da j se bo sestal s Mussolinijem.
Prepovedani shodi orjune in HRSS. V nedeljo, dne
31.	avgusta se bi moralo vršiti v Makarski v Dalmaciji veliko zborovanje HRSS. V istem času je hotela prirediti v Makarski svoj shod orjuna. Da ne bi prišlo do nemirov in krvoprelitja, je notranji minister obe zborovanji prepovedal. Predstavnik orjune v Beogradu je pri notranjem ministru osebno interveniral, toda minister je vstrajal pri svojem odloku ter izjavil, da je zborovanji prepovedal vsled nasveta srezkega poglavarstva in velikega župana. — V nedeljo so nameravali v Beogradu zborovati Srnaovci. Notranji minister je tudi to zborovanje prepovedal in shod se radi tega ni vršil. — Glavni odbor Srnao je na svoji seji izključil enega svojih naj hujših kričačev — Svetolika Saviča, glavnega urednika »Balkana«. Saviču očitajo, da je kot blagajnik srbskih fašistov poneveril večjo svoto denarja.
Po svetu.
Zasedanje Društva narodov. V pondeljek je začelo
5.	zasedanje Društva narodov. Na dnevnem redu je: vprašanje vojaške kontrole za Avstrijo, Ogrsko, Bolgarijo in Nemčijo. Zmanjšanje oborožitve,- finančna sana-I cija Avstrije in Ogrske, angleški predlog o mosulskem vprašanju, razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo itd. Macdonald ima pripravljen tudi predlog prisilnih ukrepov proti onim državam, ki bi rušile mir. Po tem predlogu naj bi se osnovalo posebno mirovno-obrambno sodišče. — Proti garancijskemu paktu sta nastopili Švedska in Italija. Švedska smatra za glavno nalogo Društva narodov splošno razorožitev, predloženi garancijski ■pakt bi pa nanesel državam več škode kol pa riferisti ter ni verjeti, da bi ga vse države sprejele. Po švedskem mnenju se problem razorožitve ne more vezati s tem paktom. Italija zavrača posamezne točke pakta ter pri tem posebej opozarja, da je razsodišču pri Društvu narodov nemogoče pri sporih v štirih dneh ugotoviti, kdo je napadalec in kdo je žrtev. Sploh pa bi imel pakt !e tedaj pomen, če bi ga vse države sprejele.
Po sprejetju londonskega pakta v nemškem državnem zboru. Nemški nacijcnalisti niso brez cene sprejeli in pustili sprejeti Dawesov načrt. Nemška vlada bo takoj po sprejetju iz londonskega dogovora izvirajočih- zakonov pričela nova pogajanja ter bo pospešila evakuacijo Poruhrja pred določenim rokom. Dokler ta cilj ni dosežen, ni pričakovati ni kaki h trgovsko-političnih pogajanj. Vlada potem j takem upa, da ji ho uspelo uveljaviti temeljno misel nem-\ škonacionalnih predlogov v neki drugi obliki. Cena, za } katero so pristali nemški nacionalci na Dawesove zakon-j ske predloge, je precej visoka. V berlinskih političnih j krogih se govori, da bodo: zahtevali nič manj nego štiri J ministrske portfelje, obenem pa bi -dobili mesto državnega kanclerja, ker namerava dr. Marx podati dne 30. septem-. bra svojo demisijo. Z vladne strani se je nemškim nacio-nalcem tudi obljubilo, da se bo razbila takozvana »velika koalicija« na Pruskem. Če bedo enkrat nacionalisti v vladi, bodo pa socialisti v ostri opoziciji in Reichstag ne bo imel obstanka.
Beg voditelja ogrskih republikancev. Na Dunaj je pribežal ogrski republikanski vodja Emefih Weer, ki je bil, kakor znano, od sedanjega ogrskega režima toliko mučen po zaporih, da je čisto obolel ter napol oslepel. Na razne intervencije in proteste iz inozemstva je ogrska vlada pred tedni dovolila, da se Weer zdravi v nekem sanatoriju. Pariška liga za človeške pravice je izdala tudi protestno spomenico v slučaju tega ogrskega opozicijonalca, pa ko je pri vseh protestih in intervencijah izgledalo, da misli režim še hujše ž njim postopati, so njegovi -prijatelji omogočili beg iz sanatorija na Dunaj.
Kolektivna nota velesil kitajski vladi. Francoski, angleški, japonski in ameriški poslaniki v Pekingu so predali kitajskemu zunanjemu ministru kolektivno noto radi dogodkov v Šanghaju. Kitajska vlada se poziva k intervenciji za mirno rešitev sporov ter se opozarja, da je odgovorna za škodo, ki bi ob bojih med razcepljeno kitajsko vojsko nastala za evropske koloniste v Šanghaju.
Iz Slovtniie.
Sklepne birme v lavantinski škofiji za letos so: Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je bilo pretečeno nedeljo birmanih 162. Dne 7. t. m. bo še birma v Mežici na Koroškem, 8. na Polzeli, 9. pri Sv. Petru v^av. dolini, 10. v Žalcu, 11. v Grižah, 13. v Galiciji, 14. na Teharjih, 16. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 17. v Kamnici pri Mariboru, 18. pri Sv. Barbari pri Vurbergu, 20. pri Sv. Križu pri Mariboru, 21. pri Sv. Petru blizu Maribora, 28.
pri Sv. Marjeti ob Pesnici, 29. v Selnici ob Dravi in 30. pri Gornji sv. Kungoti.
Obmejno župnijo Sv. Duh i\a Ostrem vrhu je ob priliki zadnje birme, o kateri poročamo na drugem mestu, prvič obiskal jugoslovanski vladika — lavantinski škof dr. Andrej Karlin.
Duhovniške novice. Gospod Franc Hrastelj je prestavljen iz Dobrne kot II. korni vikar v Maribor, na Dobrno pa je prišel kot kaplan g. Alojzij Vrhnjak iz Braslovč. — Na župnijo Buče v kozjanski dekaniji je bil zadnjo nedeljo inštaliran tamošnji gospod provizor Miloš Turk. — — jesenskim župnijskim izpitom se je priglasilo 8 kandidatov.
Pomenljiv jubilej. Gospod mariborski profesor in monsignor dr. Medved je na Janezovo, dne 29. t. m. obhajal pri Sv. Arehu petindvajsetletnico, odkar prihaja vsako leto ravno na ta praznik maševat v cerkev sv. Areha.
V Rušah po volitvah. Potihnil je vihar, ki je završal iz vseh skritih kotov združenih prijateljev centralistične vladavine. Škode pa ta vihar ni napravil nobene, razven da je podrl trdnjavo »mali Beograd.« »Ruše so bile napredne, so napredne in bodo ostale močna trdnjava tudi v bodočnosti«, tabo so klicali svoje dni, a kolo volitev jo je podrlo. Že so se veselili, da bodo s silno agitacijo spleli vrvi, da zadrgnejo za vselej vrat vzdigajočih se nazadnjakov. Toda klerikalni zmaj se je potajil kot mrtev, da ob uri odločitve sikne s svojimi zobovi po nič hudega slutečih demokratih. Ko so demokrati med tem snovali načrt, kako obdržati vlado naprednjaško-zagrizenega županskega stolčka, so pozabili, da račun brez krčmarja ne velja. Izmuznil se jim je bil; klicali so ga, pa jim je povedal, da je račun že brez njih narejen; čudili so se in strmeli ob tej neverjetni novici. Kar je picčilo na vasi več inožnarjev: presenečeni so si orjunski naprednjaki šli gasit svojo jezo »n žejo, ker padla je njihova trdnjava. Njih nadebudna, nestrpna mladina pa je klicala sramoto na »mali Beograd.« Nezaslišano: V Rušah: črni župan, rdeči pa svetovalci! Sila kola lomi. Z nestrpnostjo, podkupovanjem, terorjem in z orjuno se ne gradi vladavina. To je treba pomniti. Odbija se tudi z izzivanjem in sramotenjem. Zares, sramota, da napredni »mali Beograd« nima smisla za oliko, ker iz sokolskih vrst izhaja kravje blato na plakatih Mladinskih dnevov. Sramota, da dotični g. demokrat še ni šel. iz Ruš, ki je to storiti obljubil, če bo postal župan eden od »črnih.« Če ste se preobjedli »črnega« kruha, pazite, da ne bo počilo; smrad ne stori dobro. Ponižnost in mirna kri vse preneseta in dobro, storita. Trgovci pa naj povprašajo v Trbovljah svoje tovariše, kaj se zgodi, če se silijo v ospredje proti črno-rdečim.
Toča je popolnoma zabila v pondeljek popoldne dele Št. lija v Slov. goricah. Župan Svaty se je glede ločine škode že osebno obrnil na velikega župana mariborske oblasti in na poslanca Žebota, ki je glede poškodovanj po toči že odpotoval v Beograd.
Pri pondeljkovem neurju in nalivu je obiskala gosta toča Svečino, njeno okolico in sploh obmejne kraje.
Toča in neurje v občini Pohorje — župnija Hoče. Pri pondeljkovi popoldanski nevihti je nevihta s točo obiskala občino Pohorje. Toče je padlo tako na gosto, da je bila cela občina v torek predpoldne pobeljena od ledu kakor po zimi od snega. Silni nalivi so se usuli po hudournikih s hribov in odnesli vse brvi v občini Zg. Hoče.
Mežiška dolina. V Dravogradu, Prevalju itd. imamo državne nameščence, ki so zreli za kraje ob albanski meji ali za Črnogoro, v Sloveniji jih ni mogoče rabiti radi njih surovosti in nezakonitega postopanja v službi. Glavni krivec je obmejni komisar v Dravogradu, proti kateremu so morali naši poslanci vložiti pritožbo pri samem ministru notranjih zadev. Mož je zaupnik Pribičeviča in spada vse prej drugam, kakor na slovensko-nemško mejo. Med žan-darji se nahaja neki Simčič v Prevaljah, ki je strasten or-junec, ki je odobraval trboveljske dogodke in izjavil, da bi dal, ako bi imel, deset milijonov za »prepotrebno« orjuno. Korajžen orjunski žandar naj gre v svojo domovino, pri nas mora orožnik skrbeti za red in mir, a ne oboževati nasilnih organizacij, ki delujejo proti obstoječim zakenom. Jako srboriti so nekateri finančni stražniki v Prevaljah, ki se kot »veliki narodnjaki« poslužujejo skoTaj vedno italijanskega jezika in psujejo duhovnike zelo olikano »črni hudiči.« Gg. Simčič dn financerjem, ki tako skrbe za ugled države ob meji, nujno svetujemo, da sami prosijo za premestitev drugam, sicer bomo primorani presiti gg. narodne poslance, da jim preskrbe mesta v Macedoniji ali Črnigoril
Težko se je ponesrečil. V soboto zvečer se je vračal na vozu iz Brezna ob Dravi proti Lehnu posestnik in novi župan g. Volmajer. V tehniškem grabnu je v temi j stopil iz voza in pri tem je padel v 7 metrov globok jarek. Pri padcu si je tako poškodoval hrbtenico, da mu je spodnji del telesa popolnoma ohromel in je malo upanja, da bi se kedaj' pozdravil in okreval.
Cigansko taborišče — vzrok nesreče. Iz Ptujske gore ; poročajo: Zadnjo soboto zvečer se je vračal ptujskogorski ! g. župnik Franc Zagoršak na vozu iz Pragerskega na Ptuj- j sko goro. Med potom je naletel na veliko cigansko ta- • borišče, kjer je gorelo vse polno ognjev na prostem. Konji so se ustrašili ognja, zdivjali, voz se je prevrnil, g. župnik je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil desno roko. dvakrat, levo pa enkrat v rami. Drugi dan je peljal mimo tega ciganskega taborišča iz Majšperga na težkem vozu zaboje z jajoi hlapec majšperškega trgovca. Pri ciganskem taborišču so konji zdivjali s težkim vozom, ki se je 'prekucnil in žrtev ciganskega taborišča je postalo na liso če jajc.
Sestanek bivših vojakov na Brezjah na Gorenjskem. Za nedeljo, dne 31. avgusta, je bil sklican na Brezje sestanek bivših vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne. Na
. par pozivov v našem. časopisju se je po štetju »Naroda« i zbralo 10.000 ljudi, po »Jutru« pa 10—12.000. Že na ; predvečer sestanka se je zbralo na priljubljenih Brezjah j vse polno mož in mladeničev iz cele Slovenije. Število ; teh že na predvečer zbranih se je v nedeljo znatno pove-I čak» in nepristranski poročevalci so našteli samo mož in j fantov nad 5000. Svečanost udeležencev svetovne vojne i je otvoril bivši vojni kurat Bonač z govorom, v katerem se je v ganljivih besedah spominjal žrtev svetovne vojne. Po nagovoru je bila sv. maša na prostem in cerkvenim slovesnostim je sledilo skupno zborovanje, katerega je vodil bivši kurat Jernej Hafner. Pozdravnemu govoru g. Hafnerja so sledili še drugi govorniki, ki so se udeležili svetovne vojne. Po končanih navdušenih govorih so bili na od vseh sprejeti predlog sprejeti ti-le za to slavnost pomembni sklepi: 1. V cerkvi na Brezjah se obesi slika z javno zahvalo za božjo poipoč v vojni. 2. Obvežejo se vsi zborovalci, vsak v svojem krogu delovati v korist tovarišem invalidom, slepcem, sirotam padlih tovarišev in gojiti bratsko vzajemnost med vojnimi tovariši. 3. Že letos naj se osnuje v vsaki župniji ali občini odbor, ki v teku enega leta postavi primeren spomenik ali ploščo z imeni j padlih v vojski. 4. Da se za točneje obratovanje in hitro ? izpeljavo teh nalog izvoli poseben centralni odbor. 5. Še j kedaj priti na tak sestanek, kdaj in kje. 6. V svrho pospe-
■	sevanja naštetih nalog se ustanovi na prihodnjem zboro-! vanju zveza vojakov iz svetovne vojne. —- Po sprejetih j sklepih je bilo sklenjeno, da se bo’ čez eno leto vršil zo-; pet enak sestanek na Brezjah. Kot predsednik odbora, ki
■	bo vodil in nadzoroval zgoraj omenjene sklepe, je bil izvoljen major Martin Colarič. Zborovaloi so nabrali pri tej priliki lépo svoto za slepe invalide in spominsko sliko, — Tako je poteklo v kratkih obrisih zborovanje udeležencev na božji poti, ki je Slovencem najbolj priljubljena na Brezjah. Veličastnosti in nepristranosti tega sestanka ni moglo utajiti »Jutro« in je tokrat prvič lepo in objektivno: poročalo. Svojo zagrizeno liberalno klikarsko lajno pa je zavrtel cb tej priliki starina »Narod.« Tudi v to prireditev je zanesel »Narod« ogabne strankarske laži in jezo nad tem, ker sta ta sestanek sklicala dva duhovnika in ki je bil po pisavi »Naroda« demagogija. »Narod« seveda tudi ni pozabil pri tej priliki psovk na božjo' pot na. Brezjah in na pretakanje solz glede preteklosti. — »Jutro« in »Narod« sla oba glasili ljubljanske Žerjavove klike. Odkar je prešel »Narod« v dr. Žerjavove roke, še ni nikdar tako: »Jutru« nasprotno poročal kot ravno tokrat glede sestanka na Brezjah. Popolnoma si nasprotujoča poročila lahko prinašajo: samo listi, katere vodi in jim daje smernice Agro-merkur dr. Žerjav. Značajnost in doslednost mladinov dr. Žerjavove klike se najlepše zrcali po naprednih glasilih, med katere spadata v prvi vrsti »Jutro« in »Narod.«
Prošnja za podporo. Jugoslovanska provincija usmiljenih bratov se pripravlja za gradbo nove bolnice v Ljutomeru; bolnico namerava zidati v večjem slogu, da bo služila vsem potrebam trpečega ljudstva. Za dovrši-tev tega človekoljubnega načrta pa je potrebno mnogo denarja, katerega usmiljeni bratje nimajo, ter so radi tèga navezani na darove usmiljenih ljudi. Te dni bo usmiljeni brat Placidius Kavčič iz Ljutomera nabiral milodare po Mariboru in okolici. Obračamo se na usmiljena srca brez razlike strank, da nam blagovolijo pomagali po svojih močeh.
Iz Konjic. Pri volitivi župana in občinskih svetovalcev so si osvojili konjiški demokratje Pašič—Pribiče-vičevega kova občinsko upravo čislo v svoje roke. Z jednim glasom večine so pobasali vse, kar se je dalo in kar so sploh imeli kam vtakniti. Ako bi bilo še jedno jabolko na mizi na razpolago, ne bi meli več žepa za njo; to se pravi ,ako bi bil še eden občinski svetovalec za volili, bi ga ne imeli več komu dati, kajti vsem ostalim gospodom zakon prepoveduje zavzemanje takih mest. Čeravno so se nekateri v njih vrstah zgražali nad tako požrešnostjo in častihlepjem vendar so bili vsi tako strogo disciplinirani, da je vsak tudi sam sebe volil. Zanimivo je bilo poslušati, kako so možato in junaško, na čelu jim dr. Prus odgovarjali »sprejmem«, pozabljali so pa pri tem, da brez pazljivega in poštenega delovanja Slovenske ljudske stranke in brez pomoči naprošenih nemčurskih, razoroženih uskokov, o njih v občinski dvorani sploh govora ne bi bilo. Gospodje, s tem ste zarezali zopet novo razpoko, to smrdi po nasilju in korupciji. In ker je SLS gojila in goji vsikdar pravičen in bratski sporazum, pere in pobija pa povsod nasilje in korupcijo, tako tudi te občinske uprave ne more in ne bo podpirala, dokler ne zmaga poštenje. S korupcijo dol! Ob priložnosti kaj podrobnejšega o izvoljenih.
Delavsko zborovanje se vrši v Celju v nedeljo, dne 7. t. m. ob 9. uri dopo’fjne pri Belem volu v dvorani. Na zborovanju bo govoril poleg drugih tudi načelnik Delavske zveze za Slovenijo, tovariš dr. Andrej Gosar iz Ljubljane. Ob 11. uri dopoldne se pa vrši pri Belem volu v tajništvu seja delavskih zaupnikov in voditeljev skupin in krajevnih organizacij: v celjskem okrožju. Delavci, zaupniki in somišljeniki, udeležite se tega važnega zborovanja v Celju polnoštevilno.
Novice iz Šmartria ob Paki. Petričev očka, ali kakor se sami prav radi imenujejo, veliki župan Petrič, si svojih živcev še niso pomirili. V tej hudi živčni bolezni so skovali za »Jutro« dopis, kateri dokazuje, da v njihovih možganih vsled te bolezni ne more biti več vse v redu. Pišejo o nekih zamorcih, klobas tudi ne morejo pozabiti in od polomije venomer nekaj fantazirajo. Očividno so ga že večkrat korenito polomili. Vsled svojih boianih živcev vidijo zamorce »brcati, vikati in pikati«, sami pa slišijo travo rasti! Radi pa črtajo Petričev očka novice iz Šmartna : ob Paki, katere prinašata »Straža« in »Slov.- Gospodar.«
; Točno čakajo vsak dan sami ali pa eden izmed -sinčekov na vlatk, da čimpreje zvedo za novice. Ker jim te novice gotovo zelo ugajajo, zato jim ustrežemo in tudi obljubljamo, da bomo o najnovejših redno poročali. Nekatere pri-I občujemo že danes. Evo jih! — Elektrarna v Hudem po-I toku, velevažna naprava in last Petričevega očka, prične v i kratkem s polnim obratom. Luč od tega podjetja bo raz-i svitljevala hiše vsem pristašem Petričeve strančice. —
: Elektrarna bo oddajala tok tudi velikemu lesnemu indu-i strijskemu podjetju Gallin & Petrič. Podjetje je že usta-! novljeno in začne v kratkem razpošiljati svoje izdelke,
I izdelane pod strokovnim vodstvom glavnega ravnatelja podjetja g. Petriča, — Luč iz navedene elektrarne bo nadalje dobivala tvrdka »Oljka«, tovarna kemičnih izdelkov, svinčnikov, gumija, plavila, barv, flajštrčkov in kapljic. Lastnih tvrdke, g. Petrič, bo, kakor nas je zagotovil, oddajal svoje izdelke iz te tovarne le gotovim osebam, z gumijem in barvami mazal in barval, s flajštrčki in kapljicami zdravil in krepil le pristaše svoje, to je Petričeve strančice!
Kcnjerejsko društvo za mariborsko oblast. Konjerejski odsek II Kmetijske družbe za Slovenijo, kateri se je ustanovil takoj po preobratu, se je spremenil s 1. t. m. na pod-I lagi sklepa občnega zbora odseka z dne 27. 3. t. 1. v : Konjerejsko društvo za mariborsko oblast. Tozadevna pra-! vila so potrjena ter vodi posle društva do prvega rednega ; občnega zbora dosedanji odbor. Delokrog društva obsega i ozemlje mariborske oblasti. Sedež društva je začasno I Ivanjkovci.
Rezultati v avtomobilski gorski dirki na Vrhniki pri Ljubljani. Pri izvanredno težavni gorski dirki, na cesti, polni ostrih vijug, katero je priredil dne 24. av-i gusta t. 1. SHS avtomobilni klub na Vrhniki pri Ljub-j Ijani in ki se je vršila ob veliki udeležbi tu in inozem-j skill gledalcev, vzubjala sla oba v serijah izvršena j Fiat-voza »501 Sport« gg, Herbersteina in Ghyzyja po-! sebno pozornost. Dasi je voz g, Herbersteina, kakor smo naknadno doznali, kot voz za splošno uporabo napravil pred dirko že več kot 18.000 km, voz g. Ghyzyja pa le i 3000 km, sla vendar oba voza z razliko 1 in ena petina ! sekunde dosegla cilj kot prvi in drugi svojega razreda. Ta uspeh jasno izpričuje odlično kakovost turinskih Fiat izdelkov.
; Ornarne »let.
Konferenca katoliškega episkopata. V Djakovem so imeli jugoslovanski škofje neposredno po evharističnem kongresu osiješkem večdnevno posvetovanje. Navzoči so bili vsi nadškofje, škofje, škofijski upravitelji ; in delegati, med njimi škofje dr. A. B. Jeglič, dr. A. Karlin in dr. Srebrnič. Dne 19. avgusta se je episkopat udeležil črne sv. maše, ki jo je opravil nadškof in predsednik konference dr. A. Bauer za pokojnega škofa Strossmayerja. Prvi seji je prisostvoval tudi apostolski nuncij Msgr. Pellegrinetti, — Episkopat je v posebni spomenici, poslani ministrstvu verstev, označil' svoje stališče napram načriu šolskega zakona za osnovne šok, ter zahteval, da se vpoštevajo pravice CerKve in svoboda verskega poučevanja. Ministrstvu za notranje zadeve so škofje ponovno poslali v odobrenje pravila društva »Krščanska šola«. Sklenili so, da se lakoj prične organizacija katoličanov, ki naj se odločno postavijo v bran zoper brezversko šolo. Dalje se je poslala ministrstvu prosvete spomenica, ki v nji episkopat zahteva, da se redukcija katehetov ne sme izvršiti brez poprejšnjega privoljenja in sporazumi jen ja s pristojnim škofijskim ordinariatom. Hrvatski škofje so sklenili, da bodo razposlali o priliki 1000 letnice hrv. kraljevine skupno pastirsko pismo hrvatskemu ljudstvu. Posebno pozornost je posvetil jugoslovanski episkopat tudi vitalnemu vprašanju, kako naj bi se uredili prejemki duhovščine v dušnem pastirstvu in v pokoju. Ministrstvu se je svetovalo, naj se takoj odpomore zlasti siromašnemu sveče-ništvu. Končno so se reševala še razna druga vprašanja glede misijonstva, cerkvene discipline itd.
Pomoč Slovencem na Vestfalskem. Minister za socialno politiko je odobril kredit 200.000 dinarjev za podporo onim Slovencem, ki hi se iz Nemčije radi vrnili v domovino. Naš konzul v Düsseldorfu bo dobil za od~ j pravo naših rojakov v domovino denarna sredstva na ! razpolago.
Za upokojence in izplačevanje zaostalih razlik. — Dne 30. avgusta je finančni minister dr. Spaho


Schicht
Prsse
Siflictit-are mili z inimko „Jelen“
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Schieht-ovim milom je zabava!

sprejel predsednika Uradniške zveze, profesorja An-doroviča, ki se je ž njim razgovarjal o vprašanju dragonjskih doklad penzijoniranim in o izplačilu razlik po novih plačah od oktobra 1923 do aja 1924. Minister-dr. Spaho je izjavil, da se dela na uredbi o dokladah vpokojencem, ki pride pred finančni odbor in narodno skupščino in da namerava to vprašanje tako urediti, da upokojenci, ki so po raznih zakonih upokojeni, in tem zakonom odgovarjajoče prejemajo pokojnine v različnih izmerah, dobe izenačeno skupno mesečno pokojnino. To je posebno važno za upokojence, katerih pokojnina je odmerjena v kronah, kakor ludi za one, ki so upokojeni po starem zakonu. Dr. M. Spaho je izjavil, da se bode resno brigal, da se zaostale, razlike izplačajo, najprej najnižjim uslužbencem in uradnikom.
Korupcija v prometnem ministrstvu. Zemljorad-niške »Novosti« se zadnji čas, osobito bavijo z odkrivanjem korupcije in afer bivše vlade. V vsaki številki objavijo par umazanih afer, od katerih so nekatere silno zanimive, ker se vidi iz- njih, od kakih ljudi je pustila bivša vlada izrabljati državo. Korupcija v železniškem ministrstvu se je bila posebno razpasla. To ministrstvo je imelo poseben fond za socijalno-humanitarne' namene, uporabljal se je pa samo za privatne svrbe upravnikov. Na čelu uprave lega fonda je bil uradnik, katerega je svojčas železniška direkcija v Sarajevu odpustila radi raznih umazanosti, ter se je nahajal v disciplinarni preiskavi. V Sarajevu ne bi smel ostati, ker bi bil zaprt, zato je pobegnil v Beograd, kjer se mu je s strankarsko priliznjenostjo posrečilo doseči nad vse ugodno mesto šefa uprave fondov v prometnem ministrstvu. Za to službo nikakor ni bil sposoben, pa ni tudi nič delal. Njegovo delo je bilo v tem, da je na račun fonda po raznih kopališčih »šacal« razna poslopja in zdravilišča, koja bi moralo po njegovem mnenju železniško ministrstvo kupiti. Seveda so bila la »šacanja« talko urejena, da je vedno odpadel lep del na njegov žep. f kratkem času si je ia upravnik napravil lepe denarce. — »Novosti« obljubljajo, da bodo v eni prihodnjih številk donesle. še nove zanimivosti iz uradovanja tega gospoda. — Sigurno je, da ni samo šef izrabljal fond, ki je življenjskega pomena za preskrbo onemoglih in obolelih žel. uslužbencev, za sebe, ampak da so živeli na ta račun vsi podrejeni uradniki.
Kako se je gospodarilo v poštni upravi pod bivšim režimom. Leta 1921 je v Sarajevu vzbudila splošno pozornost preiskava, katero je vodil inšpektor poštnega ministrstva Krsta Popovič proti ravnatelju Dekanicu. Očitali so mu, da je oškodoval državo za mili jonske svote, ker je izdal v promet zalogo starih znamk, katere bi bila lahko država mnogo dražje prodala filatelistom. Končno je inšpektor odredil, da se cela zaloga znamk pošlje v Beograd, kjer jih bo ministrstvo prodalo na dražbi. In res je prispelo iz Bosne v Beograd več zabojev lakih znamk, kojih nominalna vrednost je znašala 13 milijonov. Kmalu na to se je pa vršila v ministrstvu pošte dražba in omenjene znamke iz Bosne so bile prodane za — 10 milijonov kron. Pokupili so jih trgovci z znamkami iz Beograda in Novega Sada. Država je pri tej prodaji izgubila 3 milijone kron, kar bi si bila prihranila, ako bi bile znamke prišle v promet; ker je hotel ravnatelj Dekanic državo obvarovati izgube, je prišel v disciplinarno preiskavo. Jasno je, da so bile znamke, ki pomenijo za filateliste visoko, vrednost, dražje prodane, kot za 10 milijonov. Prebitek so. enostavno gospodje, ki so s prodajo manipulirali, vtaknili v žep. In ker niso prodali samo starih znamk iz Bosne, ampak so jih pošiljale v Beograd vse direkcije, so na ia način pri prodaji znamk zaslužili ogromne svote in s tem državo oškodovali.
Vihar v Vojvodini. V severni Bački in Banatu je minulo soboto razsajal strahovit orkan, ki je trajal samo eno uro, pa je v tem kratkem času napravil večmilijonsko škodo. Celi kompleksi vinogradov so uničeni, sadno drevje je v več okrajih do malega vse izruvano in polomljeno, podrtih je mnogo poslopij; in stanovanjskih hiš.
Pogosti potresi v Novem Sadu. Pretekli teden je iznenadi! prebivalce Novega Sada hud potresni sunek; v kratkem razdobju so se nato vrstili skoro celi teden lahki potresi, ki so prebivalstvo silno zbegali. Proti koncu tedna so sunki prenehali, minuli pondeljek pa so se zopet pojavili. Škode ti potresi niso napravili do sedaj še nobene, vendar se je za prihodnje bati, če bodo močni sunki še nadalje mesto tresli.
Pravna fakulteta v Sarajevu. Pravosodni minister dr. Hrasnica je izdal naredbo, da se vrhovno sodišče v Sarajevu preseli iz starega poslopja v novo sodno palačo. Stara palačo bo renovirana in v njej bo nameščena nova pravna fakulteta, s katero bo spojena visoka šerijatska šola (šerijat je muslimanski sodnik) in kasneje še mogoče višja gozdarska in rudarska šola.
Nove akcije leomitov. Na bolgarski meji je opažati živahno gibanje komitov, ki se na .več mestih pripravljajo na vpad na naše ozemlje. Glavni stan ko,mitov se nahaja v Čustendilu, odkoder sta odposlani dve močni četi v smeri proti Bošiljgradu. Okrog planine Belasice se grupira več komitskih čet, v selu Ključu pa se nahaja vojvoda Pantev s številnimi komiti. — Na našega vojvodo Palesa, kojemu se je zadnji čas posrečilo uničiti več bolgarskih komitskih čet, je bil v Gjevgjeliji te dni izvršen atentat. Atentator je streljal na vojvodo, ko je ta šel po ulici v sredini mesta ter ga je ranil na vratu. Ostali streli so zadeli spremljevalce ter nekatere težko ranili. Atentatorju se je posrečilo vsled panike, ki se je polastila ljudi, zbežati. Nekega finančnega stražnika, ki je skušal begunca zadTŽati, je ubil s strelom iz samokresa, nato pa izginil in vse iskanje za njim je bilo zaman. Atentator je najbrž eden bivših Paloševih častnikov, ki je pobegnil k Todoru
Aleksandrovu. Aleksandrov je atentat na Paloša določil, da se mu osveti za uničene komitske čete. — Pred par dnevi je iz Albanije udarila na naše ozemlje večja grupa kačakov, katerim se je posrečilo oropati eno vas ter odvesti v Albanijo 300 ovac. Albanske oblasti pa so roparjem plen odvzele ter ga vrnile v celoti našim obmejnim stražam. Ta akt albanske vlade še živahno komentira, ker je to prvič, da je nastopila proti čez mejo prebeglim roparjem ter vrnila plen.
Tragična smrt brata in sestre. Pred par dnevi se je dogodila v Badorovem kraj Bitolja velika nesreča. — Dvajsetletni kmetski fant Peter Mirkovič je hotel očistiti svoj samokres, pa ni pogledal, če ni nabit. Med snaženjem se je pa orožje nenadoma izprožilo in krogla je ubila poleg stoječo Mirkovičevo sestro, 16 letno Marico. Ubogega brata je tragična smrt sestre, katero je kolikor-toliko sam vsled nepazljivosti zakrivil, tako potrla, da se je sam usmrtil z dvema streloma v trebuh.
Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništ-va. Izšla je knjižica s tem naslovom, ki jo je po prof. visoke šole za svetovno trgovino dr. iur. in dr. phil. in dr. rerum politic. Granichstaedten-Czervi za naše razmere priredil in z ozirom na ravnokar ustanovljeno ljubljansko borzo dopolnil dipl. agr. A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in z mnogimi praktičnimi primeri podaja knjižica mnogo, vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaku trgov skih učnih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu prepotrebnih naukov. Knjižica obsega 192 strani; njena vsebina je: uvod, glavni dobitek, umetnost naložbe kapitala, temeljni pojmi za razumevanje borzništva, obisk na borzi, tajnost bogastva, menica, ček, od česa živijo banke, (depozitni, kontokorentni, akceptiiokorenini, diskontni in eskomptni, lombardni, ustanavljalni in emisijski, komisijski, menjalniški, devizni, hipotečni in razni drugi posli), za kulisami bančništva, razne zanimivosti iz denarnega prometa, bankovci, banka in borza, borza in država, banka in narodno gospodarstvo, banka in hranilnica, banka in industrija, banka in država, praktični nasveti za naložbo kapitala in za špekulacije, zagonetka premijskih poslov, prolongacijski posli, koniremine, blagovna ali produktivna borza, tolmač tehničnih izrazov. Je to edino in prvo delo svoje vrste med Slovenci. Knjižica je zelo praktična in poceni ter jo vsakomur najtopleje priporočamo. Stane 20 D. s poštnino vred. Naročila in denar je vpošiljati na g. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Knafljeva ulica 15,
I.	nadstropje.
Pojasnila in legitimacije za Velesejm v Pragi dobite m čehoslovaškem konzulatu, Breg in pri Aloma Company, Kongresni trg 3, Ljubljana. Dne 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev.	531 3—1
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo Suri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, tt-lefon 100.
KAKO SO POD AVSTRiJO NEMCI IN NEMŠKUTARJI GOSPODARILI V MARIBORU.
V zadnji številki »Cillier Zeitung« piše neki mariborski Nemec ali nemškutar o dosedanjem gospodarjenju na mariborskem magistratu. Ker resnice ne pozna, aji pa je noče poznati, zalo seveda tudi laže, da je kaj. Prav nič mu ni prav, kar se je zadnja tri leta zgodilo na našem magistratu. Ne bomo odgovarjali na vse neumnosti, ki so v omenjenem listu napisane, marveč hočemo v kratkem pojasniti le naše občinske dolgove. Mi se z občinskim gospodarstvom v zadnjih treh letih sicer ne strinjamo, a vkljub temu moramo braniti resnico in pobijati laž.
Nemškuiar piše v »Cillier Zeitung«, da so se občinski dolgovi od prevrata sem- silno pomnožili. To je navadna laž. Pred prevratom so gospodarili na našem magistratu sami Nemci in nemškutarji, kakor jih zdaj obsega nemška kandidatna lista. In ti Nemci so takrat tako dobro gospodarili, da so do konca leta 1918 naložili občim dolgov za celih 16 milijonov zlatih kron, kar pomeni v današnjem denarju 1050 milijonov, reci in beri: entisoč in petdeset milijonov kron, to je nad eno milijardo kron. Poleg tega dolga so zapustili vsa podjetja v najslabšem stanju. Poslopja so razpadala, ker jih nikdo ni popravljal, plinarna je bila za nič, ker so bili vsi stroji slabi in cevi od rje izjedene, tako, da je ena tretjina plina šla v zgubo. Od električnega podjetja pa takrat sploh ni bilo še ničesar. Stari nemški mestni očetje so položili električni kabel od falskega elektrovoda pa do glavnega kolodvora. To je bilo vse. In še ta kabel ni nič vreden, ker ni bakren, ampak iz aluminija in se bo moral v najkrajšem času zamenjati z novim. To je bilo torej staro nemško in nemškutarsko gospodarstvo na mariborskem rotovžu. Kratko lahko rečemo: Podjetja vsa zaiptuščena in razdrapana, občinske naprave pod ničlo in poleg tega entisoč petdeset milijcnov današnjih kron dolga 1
Koliko dolgov ima mariborska občina danes? Koliko dolgov se je napravilo od prevrata sem? Od prevrata pa do konca leta 1923 je mestna občina napravila dolgov za 15 milijonov današnjih kron, kar bi znašalo pred prevratom 235.000 zlatih kron, reci in beri s povdarkom: dvestopetintrideset tisoč kron. Torej stari nemški občinski svet je zapustil dolga 16 milijonov zlatih kron; slovenski občinski zastop pa je napravil od prevrata sem samo za 235.0C0 zlatih kron novih dolgov! In to še
pravzaprav dolg ni! Kajti slovensko zastopstvo je za ta denar tudi res veliko ustvarilo. Po prevratu se je položil bakren (ne železen) kabel skoz celo Koroško predmestje, v Melje in v Lajiersberg do Dervušekove opekarne. Napravilo se je celo nadzemeljsko električno omrežje, razsvetlil se je že velik del mesta z električno lučjo, popravila in prenovila se je plinarna, elektrificirala so se po večini šolska m druga poslopja, popravili in asfaltirali so se trotoftrji; ustvarilo se je celo električno podjetje z vsemi zalogami in napravami. In vkljub vsemu temu delu je naraste) dolg mestne občine le za 235.000 zlatili kron! Nemci in nemškutarji, ki so ob prevratu mestni občini zapustili nau eno celo milijardo današnjih kron dolga, pri lem pa še vse mestne naprave popolnoma zanemarili, se pač mariborskim volilcem nikakor ne morejo priporočiti kot dobri in vzorni gospodarji! Zato pa na dan volitve naj velja geslo: »Za Nemce in nemškutarje nobene krogljice!«
OBČINSKE VOLITVE V MARIBORU.
Za občinske volitve v Mariboru so vložile 4 stranke kandidatne liste, in sicer: Narodni blok, socialdemokrati, »domača gospodarska stranka« in pa vitez Zagorski. V Narodnem bloku so združene vse slovenske stranke, to so: Slovenska ljudska stranka, demokrati, narodni socijalist in radikali. Vse stranke Narodnega bloka so se zedinile na skupen občinski gospodarski program, ki ga bomo v prihodnji številki objavili ter natančno razložili. Volilci, ki so pristaši naše Slov. ljudske stranke, bodo iz tega spoznali, da program Narodnega bloka obsega samo take točke, katere lahko podpiše in zagovarja vsak pristaš Slovenske ljudske stranke, da jih celo mora zagovarjati, ako hoče res biti naš pristaš.
Nemci in nemškutarji
Za danes si moramo nekoliko ogledati iako imenovano »domačo gospodarsko stranko«. Pod imenom domače gospodarske stranke« se skrivajo vsi mariborski
Nemci in nemškutarji
Naši Nemci in nemškutarji si ne upajo odkrito nastopiti pri volitvah, zato so se skrili pod ime »domača gospodarska stranka«, da bi s tem imenom preslepili slovenske volilce in si prigoljufali njihove glasove. Pa ne bo šlo. Slovenski volilci mariborske Nemce in nemškutarje predobro poznajo, zalo jim ne bodo šli na limanice. Res, bedak bi bil vsak Slovenec, ki bi še danes, ko živimo v lastni jugoslovanski državi, volil Nemce in nemškutarje, ki so nas poprej pod Avstrijo zatirali, stiskali, preganjali, pretepali, nam pobijali šipe, ki so nas zasramovali in pljuvali na nas. Slovenci,, le pomislite, kako so mariborski Nemci in nemškutarji v začetku vojske sikali na vas, kako so vas denuncirali, kako so vas zapirali in vlačili pred krive, krvoločne sodnike! In tem Nemcem in nemškutarjem, ki so nam Slovencem pod Avstrijo delali le krivico, bi naj vi Slovenci dali svoje glasove? Ne, in zopet ne! Mi sicer nikomur nočemo delati krivice in tudi Nemcem ne. Mi Nemcem privoščimo vse pravice, ki jim gredo kot našim državljanom, a te pravice privoščimo le pristnim Nemcem, ki so kot taki rojeni. Nikakor pa ne priznamo tem Nemcem pravice, da bi nam oni še zdaj v naši narodni državi potujčevali in odtujevali naše ljudi, kakor so delali poprej pod Avstrijo. Nemškutarjev, ki niso pravi Nemci, temveč le potujčeni Slovenci, pa ne pripoznamo nikdar. Če pogledamo kandidatno listo »domače gospodarske stranke«, vidimo, da je na nji le malo pristnih nemških kandidatov, pač pa so velika večina sami nemškutarji, ki so bili rojeni kot Slovenci, a se danes slutijo k Nemcem. Take liste, ki obsega med kandidati povečini slovenske janičarje, ki so zatajili naš narod, noben Slovenec ne bo volil. Zato pa pozivamo vse svoje pristaše, da dne 21. septembra pri volitvi vržejo svojo krogljico v prvo skrinjico, v kateri se bodo zbirale krogljice vseh narodno čutečih Slovencev, ki so združeni v Narodnem bloku. Proč z nemškutarji! Maribor mora ohraniti slovensko lice!
Važen shod. Pozor! Jutri v četrtek, dne 4. septembra, ob pol 8. uri zvečer, se vrši važen sestanek zaradi mariborskih občinskih volitev v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sestanek so uljudno vabljeni vsi odborniki vseh pet krajevnih organizacij SLS in vsi zaupniki. Prosimo, da se vsi odborniki gotovo udeleže!
Pozabljena stvar. Leta 1915 je bivši avstrijski vojni erar odvzel 18 posestnikom na Teznu pri Mariboru nad 25 ha lepe zemlje za premikalni kolodvor. Erar ni odvzete zemlje ne plačal, ne dal najemnine. Ubogi kočarji so še morali vsa leta plačevati visoke davke od zemlje, katero si je prilastil avstrijski erar. Vse pritožbe niso nič izdale. Prizadeti so se letošnjo spomlad obrnili na Jugoslovanski klub za odpomoč. Poslanec Franjo Že bot. je energično posredoval pri železniškem ministrstvu in pri direkciji. Te dni je stvar dozorela in posestniki dobijo kmalu izplačano kupnino in zakupnino. Izplačilo je zavlekla še samo mestna občina Maribor, ker socialdemokraški župan in pa nemški vodja stavbenega urada niso imeli posebne skrbi za to zadevo. Omenimo, da je leta 1915 neki železničar z razlastitvijo, prišel celo ob svojo hišo.
Zaključni dan Industrijsko-obrtne razstave v Mariboru. Ob priliki zaključitve Industrijsko-obrtne razstave napravi odbor, ki se je posebej v ta svrho ustanovil, velik zaključni dan in sicer v četrtek, dne 4. t. m., začetek ob 15. uri. Ta dan bodo na vrtu svirale štiri godbe, variete s posebnim programom (igrajo gg. Lubejeva, Rasberger, Rožanski dn drugi). Sodeluje dvoje pevskih društev, i ekma lepotic, tekma v Žaklju, kmetska ženitev, plesišče, strelišče, kegljišče. Ves razstavni prostor bo ta dan okrašen in na večer

Vsem, ki so ob nenadni izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda
■\7"in.3s:ota, I_ien.a,rtič,
Čevljarskega mojstra
na katerikoli način pokazali pieteto do pokojnega, bodi tem potom izrečena naša iskrena zahvala.
Posebna hvala ec. gg. p. Hijacintu in p. Pavlu, za vodstvo pogreba in za lepe tolažilne besede ob grobu, zadrugi čevlj. mojstrov za darovani venec, ter vsem znancem in prijateljem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
540	Žalujoče zena z otroci.
Fo?dson 'tx>Sbk'toi?ji.
Univerzalni stroj za poljedelstvo in prevažanje velikih tež. - Pogon s petrolejem.- Letna produkcija 300.000 traktorjev. - Velikega pomena za nar. gospodarstvo.
Dosédaj čez 10 milijonov avtomobilov izdelanih. - Zadnji milijon izgotovljen v 132 dneh. - Vsled tega najcenejši ---------- avto sveta. -----------
Zastopstvo: American Import Co. Maribor, Koroška c. 24.
I	DPexilo,	I
I	pleten.iz2.iii',	|
I	na,	$
I	d.rc onarij a,	|
I	galanterij a.	|
P	Največja iibira!	Najnižje cene!	&
i	Gaspari	& Famnger	1
§	Maribor, Aleksandrova cesta 23.	§•
cenah.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom prepridke izgube naše neporabljene matere, oziroma tašče, gospe
iLn.dLx>ejGič,
vdove,
izrekamo našo prisrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo pevskemu zboru »Jadran« za tolažilne nagrobnice.
Žalujoči ostali.
bajno razsvetljen. Vstopnina 10 dinarjev, legitimacije neveljavne.
Slike od mladinskih ctnevov. Marsikateri udeleženec, fantovskih ali dekliških dnevov bi rad imel kol spomin slike sprevoda, zborovanj itd. Take slike se dobe pri Alojziju Lipovž, Trg Svobode št 3, Maribor. Po naročilu se razpošilja v vsaki množini interesentom,
Studenci pri Mariboru. Delavsko pevsko društvo »Enakost« si je postavilo krasen gledališki oder v dvorani gostilne Senica v Studencih na katerem bode imenovano društvo dne 8. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer prvič uprizorilo igri: Stritarjeva »Blaga duša«, dramatična slika in »Uskok» (poslovenil Davorin Bole.) — Nikdo naj ne zamudi si ogledati umetno slikanega zastora in odra sploh, kateri kaže umetnost, gospoda Potočnika, ki je s svojim marljivim delom žrtvoval proste ure v prid društva.
Dušica
Rtmaa v treh delih. Angleški spisala B. Orczv, Prevedel Paulus.
44
Pa tudi njegovi znanci in prijatelji so bili iznenađeni. Prepričani so bili, da kje ribari na svojih posestvih v gorati Škotski, le malokdo je vedel, kod gospod Percy Blakeney pravzaprav hodi.
Percy sam se je menda zavedal, da ga nihče ni pričakoval na veselico. Plaho in kakor v zadregi se je smehljal in njegov dobrodušni obraz je prosil odpuščanja, ko je stopil soprogi naproti ter se klanjal na desno in pozdravljal na levo številne prijatelje in znance in sosede.
Margareti je žarelo lico, prisrčen, srečen smehljaj -ji je zaigral krog drobnih usten, pohitela bi mu v naročje, pa premagla se je šiloma.
»O, gospod Percy«, mu je vzkliknila naproti, »ali ste že videli šatore? Povem vam, takih lepih reči še v življenju nisem gledala! Moj najlepši dan bi bil danes, da — da ni tehle vzdihljajev in strahov moje uboge, ljube Juliette —!«
Nežno je potrepljala svojo spremljevalko po roki.
»Nikakor me ne osramotite pred gospodom Percy-jem!« je šepnilo mlado dekle in boječe zrlo na izbrano oblečenega, finega gospoda, k: se jima je bližal. Zaman je skušala, da bi spoznala v gizdavem, plahem, bebastem človeku orjaškega, umazanega premogarja Lenoirja, drznega junaka, ki je njo in njenega Pavia iztrgal iz rok revolucije v samem trenutku, ko so ju peljali v smrt.
»Vem da bi morala biti vesela«, je nadaljevala in se skušala nasmehniti, »vem da bi morala pozabiti na vse, razen na to, kar sem dolžna gospodu —.«
Percyjev bučni smeh je prekinil Juliettine besede.
»Ha ha ha! E-hm, — jaz pa ne vem, na kaj vse bi ne smel pozabiti. Tone tamle me že cele ppl ure nadleguje in obljubiti sem mu moral, da mu najdem hladen prostorček in še hladnejšo pijačo. In v pol uri pride na veselico Njegovo kraljevsko Visočanstvo. — Povem vam, gospodična Julietta, prave peklenske muke me čakajo! iEajti Njegovo kraljevsko Visočanstvo je vsikdar žejno kadar sem jaz napit, in napito, kadar sem jaz žejen in se mi jezik prijema nebu. V vsakem slučaju sem vsega pomilovanja vreden!«
»V vsakem slučaju govorite velike neumnosti, gospod Percy!« se je šalila Margareta.
»Kaj druga pa naj človek počenja ob takem vročem, lenem popoldnevu, kakršen je danes?«
»Pojdite in poglejva si šatore! Kar umiram radovednosti, da bi videla ruskega velikana in smešne pritlikavce, učene psičke in plešoče medvede! —- čujte, gospod Déroulède«, se je obrnila k Francozu, ki je stal blizu nje, »tule vzemite gospodično Julietto pa jo peljite na godbo! Strašno se dolgočasi v moji družbi!«
'Julietta in Déroulède sta le prerada ubogala. Prijela sta se pod pazduho in odšla, za njima pa gospa Suzana in njen mož Andrej Foulkes, ki se je, tako so pravili, itak vedno držal svoje žene za predpasnik.
Percy in Margareta sla ostala sama. Ljubeče mu je pogledal« v ©èi. »Percy —!« je prosila.
»Kaj je, dragica?«
»Kedaj si se vrnil?«
»Davi.«
»Prišel si iz Calaisa?«
»Iz Boulogna.«
»Na »Zori«?«	" "'v ; '
»Da.«
»Zakaj nisi prišel k meni?«
»Nisem mogel, dragica! Prispel sem v London na svoje stanovanje ves umazan in nesnažen. Nisem si upal pred te, dokler nisem umil s sebe francoskega blata. — In potem je poslal pome vvaleški princ. Hotel je zvedeti, kako sem opravil. Med begunci je par njegovih dobrih znancev iz francoskih plemiških krogov. Zanje se je zanimal. — In ko sem mu že vse povedal, kar je hotel zvedeti, je bilo prepozno za Richmond. Truden sem bil tudi. In povrh sem si mislil, da le itak najdem na veselice.«
(Dalje prihodnjič).
Pridnega hlapca iz dežele sprejme Gnilšek, trgovina z vinom v Maribora, Razlagova ulica 25.	534 2—
Lepo malo posestvo z zidano in z opeko pokrito hišo in hlevom, 5 minut ud cerkve, 25 minut od železniške postaje, se proda. Stanovanje takoj na razpolgao. Sp. Hoče 46, Maribor.	539
Gumbe iz blaga in usnja različnih vrst ter žireblje za tapetniške izdeluje 4F. ,Blanki,	Maribor, Tattenbachova
ulica 16.	536 2—1
CUNJE
krojaške, suknjene in platne« as odpadke, staro železja. iovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste
kupujem po nafvtšiih saneh
A. AMer,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s ko* vaškimi odpadki in vlitim,
Najcenejle In najuspešnejše
©atelulelu
samo potom
Oglasnega zavodi
F. Voršič-a
naslednji,
Harlbcr, Slomškov trg W,
Pojasnila brezplačno!
ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID KAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVI
v vseh velikostih za župne cerkve, podani» nice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih
'±±±±±±±±±±±±±±±±&M
f*
Stropa mizarstvo	%
HOCHNEGER&WIHER
K@roIk3C.53 HAI BOR Koroški c. 53 I
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb t kakor vseh v to stroko spadajočih mizar- ^ skih izdelkov. —- Pohištvo za sobe in pi-same trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic (Patent Rudi1. Postrežba točna!	Cene zmerne!

®g|JSr Somišljeniki, širite naše