PRIMORSKI DNEVNIK p<®iiina macana v getovuu ri Of“ 1* -Abb i arupDo - tiena 3a lir Leto XVII. - St. 19 (4793) Kennedy proučuje s svojimi sodelavci stanje odnosov med ZDA in SZ Dean Rusk napoveduje uvedbo tajne diplomacije - Nobenih komentarjev o razgovoru Thompson-Hruščev - Prihodnji teden bo Kennedy poslal kongresu poslanico o stanju v državi - V četrtek Stevensonova tiskovna konferenca TRST, torek 24. januarja 1961 sedanje tcčii \ -^GTON, 23. — Predstavnik Bele hiše je spo-den'» v Predsednik Kennedy prebral prihodnji te-Vče-rr cn?resu svojo poslanico o stanju v državi, nim t m6 Kenned'y začel proučevati skupno z držav-s*al am om ^-,eanom Rtiskom poročilo, ki ga je po-ra?J>„riSKi Poslanik Thompson iz Moskve o svojem rškrJ;01^1 s Hruščevom. Danes se je proučevanje ame-žavn^a VJ?t®k':h odnosov nadaljevalo ob navzočnosti dr-nja* j®? tajnika za obranrpo in svetovalca za vpraša-DpaIZnVne varnosti ter drugih članov vlade. *hsk je časnikarjem ifi. U' da sta s Kennedy-pn spenila voditi večino nii vi8,11;]• z drugimi država-,aviP°. diplomatski poti. Iz-bedv Je: • <;. zve2j so rezerviranosti v v Thompsona uashihgton„ Skih kr°f;ih v Gruščev „u,,mnenja, da je Sestanelr za poletje ^ kroffiKPrjd.sednikov vlad- m.aia ne ■ državnega depart-sestani,ključujejo možno-?R HruSz„,a med Kennedyjem ln to ob .Pred poletjem. nja skun?z■ 1 evanju zaseda- se bo fc OZN marca, če 2aaedanja oCev udeležil tega Rebitni t,tS®VRda bi ta mo-> značaj ,e, .lmel Pnva-rtraviio, rta Istlh krogih ?y nagi0 ^ ^amerava Kenne-ce °dnosov oPati’ kar ^ ti-Z?to da hi S ®ovietsko zvezo, Pobudo °ndrtŽ31 ■ diplomat-^rava v?' Dodaiajo, da na- •'j«-i- Shal; riraliaŠn’er? sestanku so I‘ska zun:mr„°Jaško. Plf>t ame-g?vorih 1”',e Politike. Pri raz-Tooraj, ’ 1 so se začeli že 5*2 SSii.tJ."': Preprp kjf; zadeve prevladu- f'avhemrUrf6 *unkcionarje v onika a -epartnsaju. Za po-,vedameriškZaVnega tajnika 1 prepričan- zadeve prevlauu-natl Sedanii j6’- bo inoeno- C, P°rtoricu TTni P°dtajnik ;arn°n. 76u . Arturo Morales „avs ir^ rjujejo, da narne-napraviti iz neke vrste .mostu. !»>>•«?,M“a>' S? ?“a jaškega sektorja, zlasti pa za povečanje proračuna za o-brambo. Pričakovati je, da bo Kennedy previdno in_ postopno ravnal, kar se tiče zunanje politike, ter bo svoje prve sklepe s tem v zvezi povezal s potrebo, da pusti odprta vrata za predloge Sovjetske zveze, če bodo ti v skladu z bistvom govora, ki ga je on imel na dan svojega ustoličenja. Te ugotovitve so dobile danes potrditev najprej v izjavah državnega tajnika Ruska, da nameravata s Kennedyjem uporabljati diplomatske poti za neuradne in tudi formalne razgovore, ter izjava predstav, nika državnega departmaja Whyteja, da so ZDA odobrile podrobnosti diplomatske akcije, ki jo je začela Velika Britanija glede Laosa. Kar se tiče stališča glede Laosa, ugotavljajo, da je nova uprava zainteresirana za rešitev laoške krize v okviru vprašanja od resov s Sovjetsko zvezo. Bivši asistent v Beli hiši Robert K. Gray, ki je bil uslužbenec bivšega Eisenho-iverjevega svetovalca Sherma. na Adamsa, je objavil članek, v katerem pravi, da bi se glavna- vprašanja, s katerimi je imela opravka Eisenhoiver-jeva vlada, lahko načela prej, če se ne bi bil Sherman Adams vmešal med ta vprašanja in predsednika. .Z najboljšimi nameni, piše Gray, je Adams držal predsednika daleč od oseb in dokumentov, ki bi omogočili primerne u-krepe pri važnih vprašanjih, kakor je bila recesija leta 1957-58 ter psihološki in propagandistični refleksi prvega sputnika. Ker je moral Eisen-hovver konec koncev načeti ta vprašanja, je Adamsova ak-cija enostavno preprečila, da bi se Eisenhower zanimal zanje, dokler niso dozorela. Vse-kakor je treba reči v korist Adamsa, da je nemogoče ugo-toviti, koliko kriz je umrlo v njegovih rokah, preden so se rodile«, dodaja člankar. »Adams, pravi člankar dalje, je dela! to, kar Eisenho-\ver ni hotel storiti, in med stvari, za katere je imel predsednik malo okusa, je treba postaviti politiko, odnose s podrejenimi in velik del notranjih zadev*. V začetku .eta 1959, ko- je Adams odstopil po preiskavi proti njemu zaradi odnosov, ki jih je imel z industrijcem Goldfinejem, se je začel Eh senhower bolj zanimati za dr. žavne zadeve. «Po mojem mnenju, nadaljuje Gray, je bi! ta novi Eisenhower produkt poteka časa: postal je predsednik, ki se je zavedal zgodovine in ne — kakor nekateri trdijo — rezbltat odslovitve Adamsa ali smrti Fo. sterja Dullesa«. Gray pravi dalje, da je bil Adams sicer zelo vdan Eisen-hovverju, toda kljub temu se je včasih razjezil nanj. Tako je nekdaj, ko ga ni našel v uradu, vzkliknil: »Moj bog, spet je šel igrat golf*. V Londonu je voditelj laburistične opozicije Gaitskell izjavil danes na tiskovni konferenci, da se zdi, da se no- va ameriška uprava želi pogajati s Sovjetsko zvezo, da pa potrebuje nekaj časa, da revidira ameriško politiko. H. Gaitskell, ki se je vrnil iz ZDA, kjer se je sestal s Ken-nedyjem, s Stevensoriom, Ru-skom in Bo\vlesom, je dodal, da bi želela ameriška uprava skrbno pripraviti tla, preden sprejme novo konferenco najvišjih. Pripomnil je, da je treba za vsako ceno preprečiti nov neuspeh. »Toda ta priprava je vprašanje mesecev in ne let«. Gaitskell je povzel v treh točkah svoje vtise, ki jih je dobil pri razgovorih z novi- mi ameriškimi voditelji: «1. Ugotovil sem, da nova ameriška vladna skupina zelo želi voditi politiko gospodarskega razmaha, toda v ta oamen mora rešiti vprašanje dolarja. 2r Menim, da bo zavzela zelo odločno stališče proti vsem o-stankom kolonializma, ker je mnenja, da je »nesmiselno za zahodne države«, da se jim nadeva naziv kolonialistične. 3. Kar se tiče zunanje politike bo imela nova ameriška uprava mnogo bolj elastično stališče, predvsem na nevtralnih področjih. Toda ponavljam, potrebovala bo nekaj časa, da pripravi to politiko*. Vlada Z AR pozvala Hammarskj oelda naj repatriira njene čete iz Konga Lumumbov minister Mpolo je umri zaradi mučenja - V Bruslju rekrutirajo prostovoljce za «tujsko legijo» za Čombeja - Poziv vlade FLRJ Hammarskjocidu, naj zaščiti Lumumbo in ostale kongoške voditelje NEW YORK, 23. —■ Združena arabska republika je uradno zahtevala repatriacijo svojega kontingenta, ki je vključen v varnostne sile OZN v Kongu. Repatriacija naj se izvrši do 1. februarja. Staln: predstavnik ZAR v OZN je v petek zahteval od Harnmarskjoelda v imenu svoje vlade to repatriacijo. To je sporočil danes predstavnik glavnega tajnika OZN. Dodal je, da je Hammarskjoeld obljubil, da bo takoj proučil možnost prevoza čet v ZAR. Kakor je znano, so števil- ne afriške države, predvsem pa tiste, ki so se bile udeležile konference v Casablanci, sporočile, da bodo umaknile svoje čete iz Konga, če r.e bo poveljstvo OZN menjalo svoje politike. Sedaj je ZAR prva država, ki je to svojo napoved izvršila. Odred ZAR v Kongu šteje 519 mož. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiu!iti!iiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiines1o. za Se Žcli°dkl0nU. in izjavil, pInc*U8triai??SVetit* načrtom P° mnen?uZae,jo otoka- ti Iava Kemi °pazovalcev na-sta 'ednia najprej da- stav>tev dinlP°bude: 1. Vzpo-obn h®- Kot skib odnosov k* oviU koi ^rvi k°rak bi hamnedy j. m tne odnose, iii t»H da v ta kpban uCastra dl0 "edavne PriiU? a vlaria namerava ro bistvo f 7sp6t navezati ravi ' da se jr* i 2’ Sp°- ba- affienVo trd>iaVpniki javnega de-obniV®> da J„_noc°j zanikal Kg« Hatrunarskjoeldom, 2Da k°t stalni P0verl‘: srSttHfjsa ■ trtek- ainiharskinoirt skup' svojo Popoldne *id0?’ v ce' Vs^.tUkovno poli' 53S»<• "kS hra’«-kar SP ,:An krediti sta , !#ike «•*„ tiče državn pr'držuj _ vladi - 3. Noia ZUnar,j° m okrepitev vo- iiiini,iininiiiiniiilMlniiiliiiiiHiiiniiiiiliiiiiimiiiHiniiiiliiiiiiiiliiliilimtiiiiiiuiinimiinimiiiimiiiiiiiiiliiiuiiimiiiiiiMi'niiiiHMmiiiiiiiiii» V Maroko zahteva od Španije vrnitev vseh zasedenih maroških ozemelj Šele po vrnitvi teh ozemelj bo Maroko normaliziral odnose s Španijo RABAT, 23. — Maroški minister Alaui je izjavil, da bo Maroko normaliziral odnose s Španijo šele ko se bodo vse španske čete umaknile iz Mareka in ko bo Španija vrnila Maroku vsa ozemlja, ki jih je kdajkoli v zgodovini zasedla. «Maroko že od svoje neodvisnosti stalno zahteva vrnitev ozemelj, ki jih je zavzela Španija,« je rekel Alaui. Minister Alaui je tudi dejal, da je pokrajina Ifni prav tako maroško ozemlje, in da španska vlada ni imela pravice prepovedati 18. in 19. januarja prelet dvema maroškima letaloma. Ifni je na atlantski obali Afrike, okoli 120 km južno od Agadira. Ifni je prišel v španske roke s sporazumom med Španijo in Marokom leta 1800. Leta 1957 in 1958 je prišlo v Ifniju do ogorčenih bojev med Marokanci in Spanci. Maroška vlada je leta 1958 postala na meje Ifnija vojaške okrepitve, da bi preprečila morebitno prekoračenje meje s strani španskih čet. Bivši maroški obrambni minister Jazidi je takrat izjavil, da je Maroko pripravljen s Španijo pogajati se o Ifniju ter upoštevati nekatere španske privilegije, toda brez kakršnih koli ozemeljskih koncesij. -—«»------ Združenje arabskih sindikatov KAIRO, 23. - Sindikati delavcev petrolejskega sektorja iz ZAR, Libije in Adena so u-stanovili včeraj arabsko federacijo teh delavcev, ki je prvo jedro prihodnje vsearabske ročili ob zaključku kongresa, ki je trajal en teden. Sprejeli so tudi več priporočil, med ka terimi tudi predlog, naj se u-stanovijo sindikati delavcev s petrolejskega sektorja v vseh tistih državah, kjer ni še takih organizacij, zato da bodo vsi arabski delavci na tem sektorju organizirani v enotni združeni fronti. Razpust belgijskega parlamenta BiRUSEILJ, 23. — Vse belgijske politične stranke pristajajo na predčasen razpust parlamenta. V teku tega tedna bodo še v senatu odobrili zakon o varčevanju, nato pa bo vlada izdala prve ukrepe o izvrševanju tega zakona. Kralj bo nato razpustil parlament. Splošne politične volitve utegnejo biti že v aprilu. Belgijska socialistična stranka smatra, da razpust parlamenta (na kar pristajajo tudi vladne stranke) pomeni obsod. bo Eyskensove vlade. «»------- Sovjetski sindikati in m MOSKVA 23. — Centralni svet sovjetskih sindikatov se je danes sestal, da bi razpravlja! o pomanjkljivosti sovjetskega poljedelstva in o vlogi, ki pripada sindikatom, da bi cicsegli boljše uspehe na tem področju. Sklenili so, da bodo delavcem, ki delajo v sovho-denarju zi bodo v bodoče tudi sami določali norme in cene proizvodov. Ollenhauer v Londonu LONDON, 23. — Danes je prišel v London predsednik za-hodnonemške socialdemokratske stranke Ollenhauer. V Londonu bo ostal šest dni. Izjavil je, da se bo med drugim razgovarjal o sodelovanju med skupnim tržiščem in EFTA ter o razorožitvi. Govorili bodo tudi o vežbanju zahodnonemških čet v Veliki Britaniji. Danes se ie sestal z zunanjim ministrom Home-jem in z njegovim pomočnikom Heathom. «»------- 0 Bonn-Varšava BONN, 23. — Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da ravnatelj družbe »Krupp« Berthold Beitz ni imel od A-denauerja nobene naloge, naj bi v Varšavi potipal, da vidi, ali je poljska vlada zainteresirana za obnovitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Pripomnil je, da bodo morebitna tipanja Beitza v Varšavi veljala za njegovo osebno pobudo. Časnikarji so ugotovili, da je bil Beitz od 12 do 14.30 v poslopju predsedstva vlade ter je zapustil palačo v spremstvu načelnika protokola v predsedstvu vlade. Zato domnevajo, da se je sestal s predsednikom vlade Cyiankie- zih, dali nagrade v —------------- če bodo izpolnili določeni na- | wiczem. Zatem je odšel v mi-črt in nekaj prištedili; uvedli j nistrstvo za zunanjo trgovi-bodo tudi nov način plačeva- . no. Do sedaj ni še nič znane-organizacije delavcev na pe- j r.ja na podlagi količine ir> ga o razgovorih Beitza s polj-trolejskem sektorju. To so spo-1 kakovosti proizvodov. Sovho-Iškimi voditelji. splošnih volitev. Tak položaj bo po mnenju vodstva KD trajal najmanj do kongresa socialistične stranke, ki bo sredi marca. Taikrat — v primeru zipage avtonomistične struje PSI — bo stališče PLI brez večjega pomena, ker bo tudi stališče KD do sodelovanja s socialisti v mnogočem drugačno od sedanjega. S takim, pozitivnim razvojem PSI računajo tudi voditelji KD na Siciliji. Podpredsednik dežele Rosario (Lanza je danes v izjavi tisku poudaril med drugim, da se mu ne zdi, da bi v sedanjem položaju «vsa KD bila pripravljena skleniti 'globalno’ zavezništvo s PSI, kakor se mi zdi, da vsi socialisti niso pripravljeni storiti isto s KD. Zadošča, če pogledamo na borbo med 'carristi’ i-n avtonomisti, ki morda vsi težijo k diferenciaciji nasproti KPI; vendar pa niso Vsi prepričani v enaki meri o možnosti naglega uresničenja take diferenciacije. Po drugi plati pa je nujen politični preobrat: potrebno pa je poiskati primeren instrument. Ni moč namreč zahtevati, da bi sedanje stanje trajalo, dokler ne dozori možnost dokončne izbire«. V nadaljevanju svoje izjave Lanza zatrjuje, da ta instrument ne more biti nič drugega, kot enobarvna deželna vlada KD, s potrebnimi jamstvi, da se KD ne bo «premislila» in se povezala z desnico. Taka jamstva je KD pripravljena dati rade volje. Enobarvna deželna vlada KD na Siciliji bi bila začasna in bi predstavljala «most» k že vnaprej določeni rešitvi, brž ko bi politični položaj (cdozorelii. Tako je torej stališče sedanjega vodstva KD, in to dobro ve tudi Malagodi. Zato pa grozi s krizo takoj. Toda mož ima premalo streliva, da bi mogel vzdržati borbo -s KD. Minili so časi, ko so ga še potrebovali socialdemokrati in republikanci: danes ne le, da ga ne potrebujejo, celo otepajo se ga. Poglavje zase pa predstavlja zadržanje fašistov na Siciliji, kjer sodelujejo z demokristjani v deželni vladi. Krajevni voditelji MSI so zaprosili c-srednje vodstvo za pooblastilo, da takoj odpovedo svoje sodelovanje in tako povzroče krizo deželne vlade. O tem bo sklepalo vodstvo MSI prihodnjo sredo in po vsej verjetnosti jim bo dalo zahtevano pooblastilo. Po gornji izjavi podpredsednika Lanze pa se zdi, da vodstva KD ta možnost krize na Siciliji ne skrbi preveč. Iz vsega tega izhaja, da je kriza Fanfanijeve vlade sicer v zraku, vendar ni verjetno, da bi odločitev o tem padla prej kot v prvi. polovici prihodnjega meseca, ko se bo sestal glavni odbor PLI in proučil položaj po sestavi še manjkajočih občinskih in pokrajinskih upravnih odborov. V Firencah, Genovi in drugih mestih se nadaljujejo pogajanja s socialisti za sestavo upravnih odborov levega centra. Preteklo nedeljo je generalni tajnik KPI Togliatti imel slavnostni govor v gledališču Adriano ob priliki 40-letnice ustanovitve italijanske komunistične stranke in med drugim poudaril, da je vsakršen napredek v Italiji moč doseči le s sodelovanjem KPI in da vsakršen drugačen poskus ne vodi nikamor. Ob priliki 40-letni-ce KPI so številne komunistič-ne stranke poslale svoje pozdravne brzojavke. Svoje pozdrave je poslala tudi ZK Jugoslavije. Danes je umrl v Rimu komunistični senator Franjesco Primerano. ki se je rodil leta 1915 v Sembiase pri Catanza. ru. Pretekli petek je bij operiran na pljučih. Pokopali ga bodo jutri v rojstnem kraju. Med AGIP in ANIC (skupina ENI) ter egiptovsko ustanovo za poljedelstvo, »General petro-leum Company» in «Compagnie oriental des petrols d’Egypte» so danes v Kairu sklenili sporazum za dobavo poldrugega milijona ton surovega petroleja v naslednjih treh letih, ki ga bodo plačali z izvozom dušičnih gnojil, ki jih ANIC proizvaja v svojih tovarnah v Ra-venni. Gre za vrednost 24 milijonov dolarjev v obeh smereh. Med italijanskimi strokovnjaki in japonsko delegacijo se na zunanjem ministrstvu vrše posvetovanja, ki naj pripravijo teren za naknadna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema deželama. A. P. Belgijski radio je danes spo-ročil, da je minister za mladino in šport v zakoniti kongo. ški vladi Maurice Mpolo u-mrl v zaporu v KatangiL Kako) je znano, se je že prejšnji teden razširila govorica, da je Mpolo umrl zaradi mučenja. Odbor OZN za dobre usluge, ki je prišel v soboto v Elisabethville, je davi odpotoval iz (ega mesta, ker ni mogel priti v stik z Lumumbo. Predstavnik OZN je izjavil, da »neuradna zahteva, da bi videli Lumumbo in druge politične kaznjence, ni imela za sedaj pozitivnega rezultata. Vsekakor pa ni bila odločno zavrnjena. Odbor se poslužuje različnih poti*. Medtem ko ostaja Ham-marskjoeld gluh na vse pozive, naj se strogo drži resolucij OZN, ter kvečjemu samo formalno protestira od časa do časa pri uzurpator-skih oblasteh v Kongu, se z vso vnemo zanima za usodo belcev in raznih belgijskih a-gentov v pokrajinah, ki so pod oblastjo zakonite kongo-ske vlade. Njegov osebni predstavnik Dajal je včeraj zagotovil poslanikom ZDA, Veli-ke Britanije, Italije, Francije, Grčije, Portugalske, Nizozemske in Švedske, da bodo Združeni narodi pomagali Evropejcem, da evakuirajo Stanley-ville, če bodo diplomatski predstavniki imeli to za potrebno. l*o izročitvi Lumumbe Čom-beju oziroma Belgijcem je razumljivo, da je v pokrajinah, ki so pod nadzorstvom zako-nite vlade, narastlo negodo. vanje proti Belgijcem in drugim državljanom zahodnih držav, ker so prav Belgijci in zahodne države podpirali zaroto proti zakoniti vladi v Kongu in jo še podpirajo. V Stanleyvillu pa so baje obsodili .na smrt Mobutujevega poveljnika Ponga, ki je svoj cas ujel Lumumbo in ga pripeljal v Leopoldville. Mobutu se je medtem sam povišal za generala in danes je organiziral v taborišču Ko-kolo vojaško parado. Povišal se je v generala v predvidevanju vojaških pogajanj s Combejem, da bi organizirali slupno akcijo proti zakoniti kengoški vojski ob pomoči številnih »prostovoljcev«, ki jih zbirajo v Bruslju in jih pošiljajo v Katango. Kakor poroča dopisnik lista «Daily Telegraph« so začeli v Elisa-bethvillu organizirali evropsko »tujsko legijo«, ki šteje okrog tisoč Belgijcev, Italija-nov, Francozov, Nemcev, Ir-cev in Britancev in ki jih rekrutirajo v Bruslju. Dopisnik pravi, da je videl v nedeljo prispeti v Elisabethville letalo z evropskimi prostovoljci, ki so prišli iz Bruslja. Dalje pravi, da so funkcionarji čombeja začeli podkupovati tudi nekatere vojake in častnike OZN in jih vabiti, naj vstopijo v to »tujsko legijo«. Ponujajo mesečno plačo 140 šterlingov (približno 240.000 italijanskih lir) navadnemu vojaku. Celo belgijski demo-kristjanski ist »La Cite« pro. testira proti rekrutiranju teh prostovoljcev za Čombeja na belgijskem ozemlju in zahte. ZDA in Laos WAShiNGTuN,. 23. — Ameriški državni departma je danes sporočil cla se ZDA strinjajo z novimi angleškimi predlogi Sovjetski zvezi za obnovitev delovanja mednarodne nadzorstvene komisije za Laos, da bi dosegli konec bojev. Državni departma dodaja, da je bil predlog, ki je bil sporočen v soboto Sovjetskemu zunanjemu ministrstvu, podrobno pripravljen skupno z ZDA in drugimi vladami. Predsednik uporniške vlade v Laosu Bun Um pa je predlagal imenovanje nevtralne skupine opazovalcev kot prvi korak za rešitev spora v Laosu. Skupino bi lahko imenovala OZN. Do angleškega predloga za obnovitev delovanja nadzorstvene komisije pa je Bun Um izrekel velike pridržke. Izrekel pa se je proti kam-boškemu predlogu za sklicanje konference o Laosu. IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIUItllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllltllllllllltllllMIlIHlIlllllllflll Francozi so znova obstreljevali tunizijsko vas na meji z Alžirijo Štiri osebe ubite in več ranjenih • Oster protest tunizijske vlade Poziv konference afriško-azijske solidarnosti va, naj se s tem preneha. V New Yorku je stalni predstavnik Jugoslavije v OZN Pavičevič poslal Hammar-skjoeldu pismo, s katerim zahteva zaščito kongoških voditeljev. Pismo se glasi: 1. Vlada Federativne ljud-ske republike Jugoslavije, kot tudi vsa jugoslovanska javnost, je z globokim negodovanjem sprejela vesti o tem, da so bili predsednik osrednje vlade republike Kongo, Pa-tiice Lumumba, minister za mladino Mpolo in predsednik senata Okito, ki so bili nezakonito zaprti, izročeni notoričnemu agentu belgijskih ko. lonialistov Čombeju in ob tej priložnosti oonovno izpostavljeni napadom in najbrutal-rejšemu ravnanju. To ravnanje je dejanje najbolj grobega nasilja kolonialistov in njihovih eksponentov in ima o-čitno za cilj preprečiti iskanje izhoda iz sedanje krize v Kon-gu v skladu z neodvisnostjo, enotnostjo in ozemeljsko nedotakljivostjo republike Kongo in interesi miru in varnosti v Afriki in na svetu. 2. Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije me. ni, da pomenijo ti novi hudi degodki v Kongu, ki so v popolnem nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta in skupščine o položaju v republiki Kongu, nadaljevanje in sestavni del neposredne kolo-nialistične intervencije v Kon. gu. Hkrati pa so tudi posle, dica nedopustne pasivnosti poveljstva OZN v Kongu in organov OZN. ki so moralno odgovorni za toleriranje tuje intervencije, ki se je pokazala tudi z divjaškim ravnanjem s političnimi voditelji kongoškega ljudstva. Zaradi vsega tega meni jugoslovanska vlada, da je najmanj, kar je v nastalem po. ložaju pričakovati, da bodo organi OZN v Kongu vzeli pod svojo neposredno zaščito predsednika Lumumbo in o. stale omenjene osebnosti. Prepis tega pisma je stalni predstavnik Jugoslavije po- prošnjo, naj besedilo dostavi članom Varnostnega sveta. Londonski list »Observer* zahteva od zahodnih sil. naj obsodijo izzivalne akcije Belgije v Kongu, prav tako pa tudi očitno nespoštovanje re. solucij OZN. Obrambni kolegij za Lumumbo RIM, 23. — Na zahtevo, ki je prišla iz Konga, je posla-nec Luzzatto, ki je podpredsednik komisije za ustavne zadeve v poslanski zbornici, dal pobudo za ustanovitev o-brambnega kolegija za Lumumbo v primeru, da bi organizirali sodni proces proti njemu. V obrambnem kolegiju so Luzzatto, senator Palermo, ki je podpredsednik komisije za obrambo v senatu, prof. Pinto s pravne fakultete v Parizu, glavni tajnik mednarodnega združenja demokratičnih pravnikov advokat Nordmann, bivši minister in predsednik mednarodnega združenja demokratičnih piav-nikov prof. Pierre Cot, trije belgijski advokati, dva a-meriška advokata in dva a. rabska. v Jugoslaviji BEOGRAD, 23. — Jugoslavija bo letos natisnila 160 šolskih knjig za učence manjšinskih šol v 210.000 izvodih in v devetih jezikih nacionalnih manjšin. V zadnjih petnajstih letih je bilo izdano skupno 800 šolskih knjig za manjšinske šole. V Jugoslaviji se tiska poleg tega 47 listov in časo- slal tudi predsedniku Varnost-1 P'sov ter otroških listov v nega sveta Omarju Lutfiju s I jezikih nacionalnih manjšin. lllltlltlllllllllllllllllHI llllllll III nttlllllllltigHUriif milili tllilll II tllllllllllliHlllliililitilllllllllllM Beograjski časopisi o 40. obletnici KPI ZKJ ni kriva za težave pri izvajanju skupne izjave in I. 1956 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. —c Beograjska lista «Borba» in ((Politika« sta posvetila obširna poročila proslavi 40. obletnice Komunistične partije Italije. ((Borba« v svojem komentarju ugotavlja, da se je Komunistična partija Italije usmerila na vsakdanjo borbo ter izboljšanje življenjskih pogojev italijanskih delavcev in za zavarovanje republiških ustanov. «Borba» piše, da sodelovanje med Komunistično partijo Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije iz prvih dni obstoja, se je močno razvijalo v borbi za osvoboditev, da pa so kasneje nastopile težave, za katere pa ni kriva Zveza komunistov Jugoslavije, in ki so otežkočile uresničenje ciljev, ki so bili formulirani v skupni izjavi oktobra leta 1956. TUNIS, 23. — Tunizijska obveščevalna agencija je sporočila, da so Francozi obstreljevali s topovi z alžirskega czemlja tunizijsko obmejno vas Gardimau. Pri tem so bile ubite štiri osebe, med katerimi tri ženske; več pa jih je bilo ranjenih. Tunizijski zuna. r.ji minister je francoskemu oupravniku poslov sporočil odločen protest tunizijske vlade. Včeraj je bilo v Kairu izredno zasedanje sveta za afri-ško-azijsko solidarnost, katerega so se udeležili predstavniki 29 držav. Ob tej pnlož-nesti so objavili poziv naro-dem Azije in Afrike, s katerim jih pozivajo, naj z vsemi svojimi sredstvi pomagajo zakoniti kongoški vladi in kon-goškemu ljudstvu v borbi pro. ti kolonialistom in njihovim agentom. Dalje pozivajo vlade ki imajo diplomatske odnose s kongoško vlado, naj premestijo svoje predstavnike v začasno prestolnico Stan-ley ville. Razen tega je treba afriško, azijske kontingente, ki se u-maknejo izpod poveljstva OZN, takoj dati na razpola-go zakoniti vladi v Stanley. viliu, ki ji sedaj predseduje ministrski podpredsednik Gl-zenga. Glede Alžirije je svet odobril predlog alžirske vlade za pogajanja s francosko vlado o pogojih za izvajanje pravice do samoodločbe. Kar se tiče Laosa, obsoja svet tujo intervencijo v Laosu in zahteva sklicanje konference, ki naj bi se je udele-žile države, ki so sodelovale na ženevski konferenci leta 1954. Svet obsoja ustanovitev »skupine afriških držav francoskega jezika, ki se uporablja proti neodvisnim afriškim državam«. Na konferenci so prebrali solidarnostne brzojavke Naserja, kralja Mohameda, Seku Tureja, Hruščeva in Cuenlaja. Hammarskjoeld in Južna Afrika NEW YORK, 23. — Poročilo, ki so ga objavili davi v OZN. pravi, da bo Hammarskjoeld ponovno odpotoval v Južno Afriko, toda datum ni bil še določen. Nadaljeval bo razgovore, ki jih je imel z voditelji tamkajšnje države od 6 do 12. januarja. Hammarskjoeld pravi v svojem poro- čilu, da njegovo zadnje potovanje »ni do sedaj privedlo nobenega pozitivnega rezultata«, in da ni mnenja, da so se posvetovanja končala ter jih namerava ob primernem času nadaljevati. Poročilo trdi, da je predsednik južnoafriške vlade Wo-erwoerd izjavil, da bo še enkrat povabil Harnmarskjoelda, ker so se mu razgovori z njim zdeli »koristni in konstruktivni«. Južnoafriška predstavniška zbornica je danes odobrila pri pfvem čitanju vladni načrt za. kona za ustanovitev južno.’ afriške republike. Za načrt je glasovalo 91 poslančev, 'proti pa 52. Poslanci so zavrnili nekatere spreminjevalne predloge opozicijskih strank, ki so zahtevale med drugim, naj bi se republika obvezala, da bo ostala v okviru Commonweal-tha ter da se bo zajamčila narodna enotnost. Pred glasovanjem je Woer\voerd izjavil, da bo južnoafriška republika ostala v Commonwealthu, samo če bo ta ohranil svoj sedanji značaj. Dodal je, da ne bi dovolil drugim državam, da mu »nalagajo, kako naj se obnaša v vprašanjih notranje politike«. «Mnogi interesi povezujejo obe sosedni državi, njune narode in delavsko gibanje,« poudarja »Borba«. «Zato je dolž. nost predvsem naprednih sil, da aktivno delujejo v smeri uresničenja teh interesov in stalnega zboljšanja odnosov med Jugoslavijo in Italijo. To je neposredna investicija za stvar miru in napredka,« zaključuje list. V nekem drugem članku pa piše nocojšnja «Borba», da vsaka nedoslednost v politiki koeksistence prinaša samo škodo. Posebno veliko škodo prinaša pojav nenačelnih kompromisov z nasprotniki koeksistence. «Borba» ugotavlja, da je na škodo interesov miru in napredka, če se v izvajanju praktične politike popušča da. našnjim koncepcijam kitajskega vodstva, ki je posledica do. ločene demoralizacije in nezaupanja v mir in napredne sile v sodobnem svetu. Ce se proklamirana politika miroljubne koeksistence dejansko izvaja na način, da se v bistvenih vprašanjih popušča psevdoradikalnim dogmatičnim in sektaškim silam in njihovim pojmovanjem, to ne more koristiti skupnim naporom miroljubnih sil. »S stališča in. telesa miru in socializma ni in ne more biti nikakršne »zlate sredine« med miroljubno koeksistenco in psevdora-dikalnim nasprotovanjem koeksistenci. Ce se stvarno upoštevajo interesi družbenega napredka, naloga širšega sodelovanja in čim večjega aktiviranja naprednih in proti-kolonialističnih ter miroljubnih sil, tedaj je mogoča samo ena usmeritev, zaključuje »Borba«, a to je aktivna miroljubna koeksistenca.« B. B. Dr. J. Ribar osemdesetletnik KARLOVAC, 23. — Ljudski poslanec dr. Ivan Ribar, dolgo-Tčfffi predsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ, je včeraj obhajal svoj 80, rojstni dan. V teku včerajšnjega dne so ga obiskale v rojstni hiši v Vukmaniču pri Karlovcu delegacije političnih in družbenih organizacij iz okoliških vasi Karlovca in Zagreba, mu čestitale k rojstnemu dnevu in mu izročile darila. Čestitke mu je poslal tudi predsednik FLRJ maršal Tito. V počastitev dr. Ivana Ribarja je ansambel karlovškega gledališča predvajal v Vukraani-ču dramo Bratka Krefta »Celjski grofje«. Zakaj stavile v deželi ((socialnega niirii» Socialni pretresi, ki so tako globoko vzburkali Belgijo, so na površju postavili drugega proti drugemu le delavske sindikate pod vodstvom FGTB (Generalne federacije belgijskih delavcev) in Eyskensovo viado. Toda v tej krizi je še tretji protagonist, ki se namenoma drži v ozadju: to je visoka industrija, ki jo simbolizira nekaj «velikih» imen — Sccičte Gčnerale de Belgique, Cockerill-Ougree, Solvay itd. Politika ministrskega predsednika Eyskensa je, kakor politika skoraj vseh njegovih predhodnikov po osvoboditvi, obramba privilegijev industrialcev in finančnikov. Danes vidimo rezultate take politike. Ko so po vojni obnavljali ©pustošeno gospodarstvo, so ga postavili na temelje »nedotakljivih)) načel svobodne privatne iniciative. Znano je, da je začasni vzpon povojnega belgijskega gospodarstva močno odjeknil, posebno v Franciji. V letih 1945 in 1946 so v Franciji še govorili o belgijskem čudežu, o obljubljeni deželi, kjer so bile živilske karte hitro odpravljene in kjer si brez težav lahko kupil kavo, čokolado 'n druge dobrote, ki jih ostala K-vropa še ni imela. Bruseljska vlada si je namreč med vojno nabrala močne rezerve deviz, saj je prodajala zaveznikom bogastvo Belgijskega Konga (baker, uran itd.); s temi devizami v žepu je belgijska vlada po vojni menila, da lahko odpravi vsak poseg države v nacionalno gospodarstvo, in je ubrala popolnoma nasprotno smer kot njene sosede. Nekaj let zatem je pod vplivom gospodarskih krogov, ki bi jih bilo moč imenovati skrajneže v liberalističnem gospodarstvu, zavrgla program, ki bi utegnil, podobno kot Monnetov program v Franciji, pomladiti in modernizirati tehnično opremo belgijske industrije; o javnem nadzorstvu nad bazično industrijo sploh ni bilo govora. Premogovniki, plin, elektrika, vse to je še danes pod ikontrolo velikih privatnih finančnih skupin. Konservativnosti institucij in konservativnemu vodenju gospodarstva je ustrezala tudi konservativnost na tehničnem področju. Namesto da bi belgijski industrialci usvojili nove metode, ki jih je rodila druga svetovna vojna, so rutinsko nadaljevali predvojno pot. Tradicionalne panoge gospodarske dejavnosti so obstale na mestu, ali pa so se celo razvijale, toda belgijska industrija se je delala, kakor da ne pozna znanstvenih rezultatov s področja kemije, kakor da ne pozna jedrskih dosežkov. Namesto da bi kakor v sosednih deželah uvajali nafto kot moderno gorivo, so ostali pri premogu, da bi absorbirali nacionalno proizvodnjo, niso pa se potrudili niti toliko, da bi modernizirali svoje rudnike. Proizvodnja belgijskih rudnikov je namreč med najnižjimi v Evropi. Ta trmoglavi liberalizem se je lahko nadaljeval taiko kot prve dni po vojni dotlej, dokler so šli dobro posli v Kongu, ki so prinašali belgijskim družbam velikanske dobičke, belgijski plačilni bilanci pa imamo v obliki trdnih deviz. Velika belgijska industrija je investirala malo in je živela v glavnem od preteklosti. Lahko si je privoščila celo razkošje socialnega miru, tako da je določila relativno visoke mezde. Leta 1959 je dosegel povprečni bruto dohodek na uro v Belgiji indeks 116, v Zahodni Nemčiji 113, v Franciji 100, v Italiji 70. V nekaj letih pa se je Belgija znašla v podrejenem po- ložaju do svojih sosed, ker se ni lotila modernizacije bazične industrije z državami ali poldržavnim kapitalom, privatna industrija pa je na tem, področju popolnoma odpovedala. Sedaj je napočil čas, ko je treba napako plačati. Kot je navada v režimih svobodne privatne iniciative, prevežejo vlada in velike družbe breme »asanacije« na delavce, uslužbence in potrošnike. Tako je tudi bistvo »enotnega zakona«, zaradi katerega je šla vsa Belgija v stavko. Enotni zakon je predvsem privijanje davčnega vijaka. Zakon je zmanjšal državne subvencije železnicam, premogovnikom in občinam. Po novem zakonu se podaljša starostna meja za upokojitev, o-mejeni so izdatki za prosveto, zmanjšana je podpora za brezposelne. Razen tega je novi zakon občutno zvišal davke in takse, ki jih predpisujejo država in občine. Skratka, davkarji naj bi zbrali na leto 9 milijard več kot doslej. Enotnega zakona ni mogoče pojasnjevati samo s »kongo-ško nesrečo«, kot trdi vlada. Za zdaj so izgube belgijskega kapitala v Kongu veliko manjše kot trdijo uradna poročila. Znašajo celo manj kot 10 odstotkov celokupnih belgijskih investicij. «Union Miniere« iz Katange, ki so prikazovali kot poglavitno žrtev kongoških dogodkov, je na primer sklenila, da bo obdržala dividende na isti ravni kot pred kungoškimi dogodki. Privatne družbe se skušajo zavarovati pred možnimi izgubami v prihodnje; njihovi u-krepi gredo bolj v to smer kot pa v iskanje zdravila za že u-gotovljene izgube v Afriki. To se jim sicer za sedaj lahko posreči, ne morejo pa se izogniti posledicam »podhranjenosti« industrije v metropoli. »Podhranjenost« belgijske industrije je razvidna iz statističnih podatkov OZN za leto 1959 (na podlagi indeksa 100 v letu 1953); Belgija 119, Francija 152, Italija 158, Nemčija 162. Seveda pa n| treba podcenjevati posledic kongoških dogodkov. Morda bo razvoj političnih dogodkov v Elisabeth-villu in Leopoldvillu za nekaj časa še omogočil belgijskim družbam, da se obdrže v Kongu, toda popuščati bodo morale pri mezdah, pri socialnih daj astvah, povečala se bo kon-goška udeležba kvalificirane delovne sile v teh podjetjih itd. Toda izguba političnega in finančnega ugleda v Kongu je sprožila verižno reakcijo tudi drugje. Vlada ZAR n. pr. je spričo belgijskega obnašanja v Kongu blokirala belgijsko premoženje v Egiptu in le-to n' majhno (skupina Empain je kontrolirala luiksuzno četrt Heliopolis pri Kairu, belgijska banka v Egiptu je kontrolirala važne sektorje gospodarstva itd.). Zunanji dogodki se torej močno prepletajo z resnim notranjim gospodarskim položajem — vse to pa je privedlo Eykensovo vlado do tega, da je izdelala svoj načrt za »enot-r i zakon«. Seveda bi lahko vlada izdelala tudi načrt za reforme notranjih gospodarskih ;n socialnih struktur, ikot so to želeli socialistični sindikati, toda finančni krogi države »o imeli kaj takega za nedovoljeno poseganje na njihovo področje. Kar zadeva gospodarsko okrevanje dežele, je treba poudariti, da predvideva »enotni zakon« predvsem program varčevanja, ki naj zniža potrošnjo delavcev, uslužbencev in srednjega sloja, ne da bi pri tem zagotovil rekonstrukcijo in gospodarsko okrevanje infrastruktur. r ecegij# Še odmevi Nobilejeve ekspedicije Lundfoorgova vdova brani spomin moža Sedaj žive še trije člani švedske ekspedicije, ki je šla iskat udeležence poleta z «Italijo» Gocdbye, Mr. Kennedy... MILAN, 23. — Vdova letalskega prvaka Einarja Lund-borga, švedskega letalca, ki je pristal na ledeni plošči, da bi rešil Nobileja po padcu balona »Italija«, je sporočila svojo namero, da z vsemi sredstvi — tudi če bi se morala obrniti na sodišče — brani spomin svojega moža, ki je bil po njenem mnenju žaljen med polemikami, ki so nastale po nedavnih oddajah italijanske televizije. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiMiiiiiiitiitiiiiiniiuiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiMiiiiiiiiiii Pri treh različnih nesrečah 15 smrtnih žrtev Nesreče z letalom, na letalonosilki in pri eksploziji umetnih ognjev Vojaško letalo je treščilo na tla v Nemčiji, požar na letalonosilki Saratoga je nastal v Egejskem morju, eksplozija umetnih ognjev pa je nastala v Mehiki BONN, 23. — Vojaško letalo Zahodne Nemčije tipa »No-ratlas« je danes treščilo na tla v bližini Overatha, približno 25 km severovzhodno od Bonna. Vsi štirje člani posadke so se ubili. Letalo, ki je bilo transportno letalo, je odletelo z vojaškega letališča Wahn blizu Bonna na o-bičajni polet za vežbanje. Vodi se preiskava za ugotovitev vzrokov nesreče. LONDON, 23. — Na ameriški letalonosilki Saratoga je nastal požar, ki je zahteval sedem smrtnih žrtev. Saratoga se nahaja v Egejskem morju ob grški obali. Požar je nastat v eni izmed strojnih dvoran velike pomorske enote, ki odriva 60.000 ton, in sicer zaradi okvare dovoda goriva. Požar je trajal dve uri, potem pa so ga mornarji pogasili. Štirje častniki in trije mornarji so u-mrli, ker so se zadušili. Neki drugi častnik pa je bil precej hudo ranjen. Velika enota, najmogočnejša v ameriškem VI. brodovju, ki se nahaja v Sredozemlju, je nadaljevala pot z lastnimi silami do Aten, kamor je prišla le z majhno zamudo in kjer je sedaj zasidrana. Uvedena je preiskava, ki jo bo vodilo nekaj višjih častnikov. Saratoga ima posadko 3.500 mož — častnikov in mornarjev — ter prenaša okrog 100 ladij. MEHIKA, 23. — Zaradi eksplozije umetnih ognjev, ki je nastala v manjšem kraju pokrajine Huicpuilcan kakih 50 km od prestolnice, so izgubile življenje štiri osebe, o-krog štirideset pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo med svečanostmi na čast krajevnemu patronu. Tajni dnevnik bandita Giuliana PALERMO, 23. — Tajni dnevnik sicilijanskega bandita Salvatora Giuliana, s katerim naj bi razpolagal neki milanski tednik, baje podrobno opisuje burno življenje «kralja Montelepra«. Giulianovi spomini se baje začenjajo z njegovim prvim kriminalnim podvigom in sicer z ubojem rrekega karabinjerja na področju San Giuseppe Jato 2. septembra 1943, ko ga je ta zasačil že tretjič zaporedoma z vrečo žita, ki jo je ukradel iz skladišč za zajamčeno prehrano. Giuliano, ki je vedno obžaloval ta svoj prvi zločin, skuša baje v svojem dnevniku opravičevati vse svoje nadaljnje zločinsko početje s političnim motivom. Sam se baje označuje za «političnega bandita«. Prav tako se hoče baje prikazati v luči človeka, ki je hotel samo dobro revnemu ljudstvu. Dolga poglavja zadevajo baje tudi njegovo osebnost kot vojaškega poveljnika EVIS (prostovoljne vojske za neodvisnost Sicilije). Vest, da so se našli tajni zapiski Giuliana, je vzbudila mnogo zanimanja in takoj so nekateri hoteli priti v stik z njegovimi svojci. Toda Marian-nina in Giuseppe Giuliano, banditova sestra in brat', sta se umaknila. Giulianov dnevnik baje sestavlja nekaj šolskih zvezkov, v katerih je Salvatore Giulia- llllllltlltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllltlinillllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllH Šest bratov in bratranec je zgorelo v stanovanju Osma žrtev požara je njihov stric PASADENA, 23. — Sedem otrok in ena odrasla oseba je živih zgorelo v stanovanju, ene. mu izmed navzočih otrok pa je uspelo rešiti se z drznim skokom skozi okno. Sest otrok je pripadalo eni sami družini, sedmi je bil njihov bratranec, osma žrtev groznega požara pa je bil njihov stric. Ubila sta ga iz zavisti PALERMO, 23. — Pred porotnim sodiščem v Palermu se je danes začel proces proti kmetoma 23-letnemu Pietru Cottoneju in 27-letnemu Vin-cenzu Saporitu, obtoženima premišljenega umora. Obtožena sta namreč, da sta 23. februarja 1959 s streli ubila 26-letnega kmetovalca Giovanni-ja Marina v bližini naseljs Ponte di S. Calogero. Vzrok f ’ . t s 1 *............- -i * ‘m*®* - ff '' Italijanska gospodarska delegacija, ki se nahaja v Egiptu, na sprejemu pri predsedniku Naserju. V sredi je italijanski veleposlanik v Kairu, Naser pa ve rokuje z voditeljem delegacije inž. Quinterijem . Globke avtor zakonov o preganjanju Zidov Vlada DR Nemčije je poslala zahodnonemški vladi nove dokumente o delovanju sedanjega državnega sekretarja v predsedstvu vlade Hansa Globkeja kot bivšega funkcionarja v Hitlerjevem notranjem ministrstvu. Medtem ko so doslej Glob-keju svetovalcu in najbližjemu sodelavcu kanclerja Adenauerja, v glavnem očitali, da je s svojo publicistično dejavnostjo populariziral Hitlerjeve rasne zakone, ga novi dokumenti obtožujejo tudi, da je sestavil nacistične zakone o diskriminaciji in preganjanju Zidov. Dokumente sta izročila dva predstavnika DR Nemčije državnemu tožilstvu v Frankfurtu. Državni tožilec Bauer ni hotel komentirati novih obtožb proti Globkeju, izjavil pa je, da »ne verjame, da so vzhodnonemški dokumenti po. narejeni«. Iz centralnega arhiva DR Nemčije v Potsdamu je tudi fotografska kopija pisma notranjega ministra Fricka iz aprila 1938, v katerem predlaga naj bi Globkeja povišali na položaj načelnika v tem ministrstvu, z obrazložitvijo, da je Globke #v izredno veliki meri sodeloval pri sestavljanju vrste zakonov«, med drugimi tudi protižidovskega »zakona o obrambi nemške krvi in nemške časti«. V tem pis- mu je rečeno: «Zaradi njegove dokazane lojalnosti, odkar je prišla na oblast Nacionalsocialistična stranka in zaradi njegove stalne pripravljenosti za akcijo, je nujno, da se mu s povišanjem na položaj načelnika izreče priznanje za njegove izredne zasluge«. Iz dokumentov je tudi razvidno, da je bil Globke tudi namestnik šefa ožjega odbora v notranjem ministrstvu, pristojnega za »rasna vprašanja«. zločina je po obtožnici bila zavist, ki jo je Pietro Cotto-ne gojil do Marina, ki je bil njegov družabnik pri obdelovanju kolonskega zemljišča in katerega je lastnik zemljišča imel še posebno rad zaradi njegove izredne marljivosti. Lastnik zemljišča je celo obljubil, da bo Marinu izročil zaradi njegove prizadevnosti še druge kose njiv. Cottone in Saporito sta obtožena tudi, da sta z orožjem grozila cerkovniku Merendinu. na katerega sta naletela takoj po zločinu. Pred sodiščem sta oba obtoženca izjavila, da sta nedolžna in navajala isti alibi, kot sta ga pred časom podala karabinjerjem v preiskvi. Mati umorjenega Giovannija Marina, ki se je prijavila kot zasebna stranka, pa je potrdila, da je bil vzrok zavisti prav v dejstvu, da je imel lastnik zemlje do njenega umorjenega sina veliko simpatijo. Zaslišan je bil tudi cerkovnik Meren-dino. Razprava se nadaljuje. «»----------------- Atomska podmornica z izstrelki «Polaris» NEW LONDON (Connecti-cut), 23. — Ameriška atomska podmornica «George Washing-ton« se je vrnila v New London z 67-dnevnega križarjenja po Atlantskem oceanu. Ves čas je plula pod morsko gladino. Podmornica je oborožena s 16 izstrelki vrste »Polaris«. Njen poveljnik James Osoborn je izjavil novinarjem, da so bili izstrelki ves čas pripravljeni za uporabo. Poveljnik ni hotel povedati, ikako dolgo pot je podmornica opravila, vendar pa je verjetno, da gre za več kot deset tisoč milj. #»-—- Loren in Ponti bosta zakon razveljavila LONDON, 23. — Sophia Loren in njen mož Carlo Ponti sta sklenila, da bosta zaprosila za razveljavitev njunega zako-kona, da bi se izognila vsem posledicam obtožbe dvoženstva. Kot je znano, sta se poročila 17. septembra 1957 v Mehiki. Toda italijanski zakon ne priznava Pontiju ločitve od njegove prejšnje žene. Ponti je prispel nocoj v London, da bi se posvetoval s svojimi odvetniki. Za njim bo prišla pozneje tudi Sophia iz Madrida, kjer snema neki film. Vsekakor pa bosta ostala skupaj tudi po razveljavitvi zakona, dokler se ne bosta mogla vnovič poročiti, V intervjuju za »Europeo« je v Eskilstuni, kjer živi. Lundboggova vdova govorila o dejanju njenega moža. Zanikala je, da bi bil mogel vnovčiti nagrado zavarovalne družbe, pri kateri je baje i-mel Nobile veliko polico. Gospa je tudi izključila, da bi bil njen mož ob drugem poletu na ledeno ploščo, ki se je končal tako, da se je letalo na ledu prevrglo, pil likerje in da ne bi bil popoln gospodar nad seboj. Zatrjevanja Lundborgove vdove so bila potrjena po dveh drugih letalcih, s katerima je potem govoril časnikar, ki je najprej intervjuval vdovo. Ta dva sta Einar Chri-stell ter Ivar Rosensvard, Vi sta se tudi udeležila odprave, ki jo je poslal švedski kralj na področje, kjer je padla »I-talia«. Letalca sta italijanske mu časnikarju povedala, da so odpravo sestavljali častni: ki in podčastniki v stalni službi, vsi prostovoljci; njih poveljnik je bil kapetan Torn-berg. Po njunem pripovedovanju je Tornberg sklenil, po tem ko je bil ugotovljen položaj ledene plošče z »rdečim šotorom«, da reši najprej Nobileja, ker bi po njegovem mnenju italijanski general lahko dal koristne podatke za rešitev ostalih ponesrečencev. Misijo so poverili Lundborgu, ki je edini imel letalo sposobno pristati na ledeni plošči. Po pripovedi obeh letalcev je imel Lundborg ukaz, ki ga je moral izpolniti, in je ubogal. Major Christell ter komodor Rosensvard sta poleg nekega visokega častnika edina od dvajsetih mož, ki so se udeležili švedske odprave. Škodljive pogrevanje no zelo vestno zabeležil svoje podvige ter zlasti opisal svoje odnose z EVIS. Razen zvezkov so baje našli še marsikaj drugega, tako n. pr. pisma. Baje gre tudi za pisemsko korespondenco med takratnim pol. kovnikom Luco, poveljnikom sil za uničenje banditizma na Siciliji, ter med Salvatorejem Giulianom. Preden je bil ubit, je Giuliano večkrat zatrjeval, da zelo vestno beleži vsa dejanja svoje tolpe. Mati in bratje Giuliana so takoj po njegovi smrti začeli iskati dokumente, ki naj bi dokazali, kako je bil Giuliano od mnogih »izdan«. Dejstvo je, da sta pred nedavnim Giulianov brat in sestra potovala v Rim in Milan. Baje sta imela namen «končno povedati vse« s tem, da bi dovolila objavo dnevnika in dokumentov, in potovanje Mariannine in Giu-seppa je bilo baje prav v zve. zi z dovoljenjem nekemu milanskemu listu ali reviji, da objavi spomine bandita. «»----- Vohunstvo v Švici BERN, 23. — V Švici so odkrili še en primer vohunstva. Aretirane so bile že tri osebe. Policija ni objavila njihovih imen in niti državljanske pripadnosti. Obvestilo pravosodnega oddelka pravi le, da gre za vohunstvo na škodo Švice in da so bile aretacije izvršene v Ziirichu v noči 20. januarja. umnimn minuli,milnimi,i ............................................ Upor na portugalski ladji , . Nicky Davis — tudi ta bo pela v Sanremu Ko Komunistična partija I-talije proslavlja v teh dneh 40. obletnico ustanovitve, si pač — po vsem, kar se je zgodilo v teh zadnjih šestih letih — nismo mogli predstavljati, da bo tajnik tržaške avtonomne federacije Kri prof. P. Sema v svojem glasilu »II Lavoratore» napisal tudi sledeče besede: »Evo, kako smo postali gibanje, ki pozna vprašanja ljudstva in se bori, da bi jih pozitivno rešila; gibanje, ki živi v veliki družini komunističnih partij vsega sveta in ki je sestavni del Komunistične partije Italije, največje v kapitalističnih deželah. K tej Partiji, k> je bila vedno naša, smo se vrnili po presledku od 1945-1948, ko je prevladala ideologija, ki ni imela nobenega opravka z marksizmom - leninizmom, v kateri sta bila revizionizem in nacionalizem v središču linije, katere tržaški delavci že pred resolucijo Informacijskega urada niso odobravali, ampak so ji sledili v prepričanju, da na ta način služijo interesom mednarodnega socialističnega gibanja«. Tajnik tržaške KPI je to-' rej —• z drugimi besedami — ob 40. obletnici KPI nenadoma pogrel skreditirano, že tolikokrat spodbito in zaradi tega že zdavnaj pokopano geslo o tako imenovani »vergognoso passato«, ali po naše »sramotni preteklosti«. No, značilno je, da tajnikov členek ni bil objavljen hkrati tudi v slavnostni številki tržaškega »Dela«, ki je prav tako kot »II Lavoratore» gla■ silo tržaške KPI. Vse torej kaže, da v vodstvu KPI niso bili ravno vsi enotni o potrebi in nujnosti takega članka ali bolje rečeno, pogrevanja omenjenega zares sramotnega gesla o »sramotni preteklosti«. Na to domnevo nas navaja tudi dejstvo, da n. pr. »Delo« pona-tiskuje kar dva članka soustanovitelja KPI in še po sebe j ustanovitelja njene tržaške federacije pred štiridesetimi leti, Ivana Regenta. Celo Vidali ga omenja v svojem prispevku v »Delu«, medtem ko tega zaslužnega voditelja tržaškega proletariata »II Lavoratore» enostavno zamolči, prav tako kot ga je v tem listu zatajil tudi sam Vidali. Iz te ugotovitve torej sledi logični zaključek, da vodstvo tržaške KPI u-porablja dve merili: eno za italijanske, drugo pa za slovenske komuniste na našem ozemlju. Seveda je drugo vprašanje, ali se tako početje strinja z marksizmom-le-ninizmom. Toda glavno, kar smo ob takem škodljivem pogrevanju hoteli ponovno pribiti je, da se tako ravnanje prav gotovo ni nikoli in se še manj danes strinja z marksizmom-leninizmom, na katerega se tajnik tržaške KPI tako d to sklicuje. Verjetno je [ lo urednikom • Dela* že naj jasno, prav tako ki ^ je vsakomur lahko jasno i!*' *r- tisto, kar je po Stalinovi ti povedal o njem na o1-in široko Nikita Hruščev, bolj jasno je tisto, ko’ objavilo vodstvo Komuni, ne partije Sovjetske Stalinovi desni roki, 0 lju Beriji, ki so ga t"5 celo fizično likvidirati, bi več skupaj s Stali«51'1 somišljeniki v imenu ksizma - leninizma zatffl svetovnega in z njim tržaškega proletariata. Ce bi torej po zgledu P' Seme hoteli ugotavljati, j je koga zavajal, potem ^ pravičeno postavili takolt ditev: I Danes namreč že vsakd1 razen tajnika tržaške I. racija KPI prof. Pavla ’ me — prav dobro ve, ravne v letih 1945-1948 Vf ški delavci sledili Vid1’-. in Semi v prepričanja ‘ služijo interesom medna'1' nega socialističnega gib1[ Medtem ko sta jim po ^ novi in Berijevi smrti «j ščev in nato še XX. konf. KP SZ morala povedati, : so dejansko sledili Prot'"!l ksistični in protilenini*jljjj ter celo zločinski OTTAWA, 23. — Kot poroča kanadska tiskovna agencija je prišlo na neki čezoceanski portugalski ladji (20.000 ton) do upora med plovbo v Karibskem morju. Poglavar u. pomikov je zagrozil, da bo ladjo potopil, če se mu bo približala kaka vojna ladja. Uporniki so ubili enega izmed ladijskih častnikov, drugega pa ranili. Baje se je nato ladja zasidrala v pristanišču San. ta Lucia v Zahodni Indiji in izkrcala ranjence in nato odplula v neznano smer. Ime ladje še ni znano. Po istih vesteh je poglavar upornikov baje bivši stotnik portugalske vojske 64-le!ni Henrique Galvao, ki se je vkr. cal na ladjo na Daljnem vzhodu. Na ladji potuje poleg posadke še 600 oseb, med katerimi so tudi ženske in otroci iz ZDA, Portugalske, Nizozem. ske jn Venezuele. Galvao je znan nasprotnik Salazarjeve-ga režima in je bil pred tremi leti obsojen na šestnajst let zapora, med drugim tudi zaradi hujskanja na upor. Ko je bil v koloniji Angoli, je kritiziral portugalski kolonialni režim. Toda lani v januarju je pobegnil iz bolnišnice v Lizboni, mesec dni pozneje pa se je zatekel v argentinsko veleposlaništvo v Lizboni, kjer je zaprosil za zavetišče Pozneje so mu dovolili, da je odpotoval v Buenos Aires, kjer se je — po zadnjih vesteh — naselil. Ladja je plula v Miami na Floridi. Vseh upornikov je ba. je 69, ki so aretirali z orožjem v roki vse častnike in prevzeli poveljstvo ladje. Vzro. ki upora so še neznani, toda zdi se, da gre za sklep nji/.o-vega poglavarja, da se ne vrne na Portugalsko. Kanadska tiskovna agencija je sporočila, da se pripravljala dve angleški in ena ameriška vojna ladja, da bi uporniško ladjo zaustavile. Tudi vse ostale ladje na tem področju so zaprosili, naj poročajo o njeni prisotnosti. Po drugih vesteh pa je ameriška mornarica že poslala na sam kraj več torpedovk iz Portorica, ki bodo postopale po določbah mednarodnega prava o piratstvu in uporih na ladjah. Mornarica ZDA je poslala tudi dve letali, ki imata nalogo poiskati ladjo in signalizirati s svetlobnimi znaki. Po najnovejših poročilih se imenuje ladja «Santa Maria«, njen lastnik pa je neka portugalska kolonialna plovna družba. «»------ Kraljica Elizabeta na lovu na tigre SAWAI MADHOPUR, 23. — Britanska kraljica Elizabeta in njen mož princ Filip sta odšla danes na lov v džunglo, vendar pa je neki funkcionar | iavil pred lovsko uto. palače jaipurskega maharadže izjavil, da nista šla na »veliki lov«. Dodal je, da še ni bil določen datum za veliki lov na tigre. Kot znano sta indijsko in britansko združenje za zaščito živali protestirali zaradi najavljene udeležbe kraljice Elizabete pri lovu na tigre in 9000 študentov v Novem Delhiju je celo zagrozilo s stavko. Po zadnjih vesteh pa naj bi se kraljica in princ že napotila na lov na tigre, potem ko so sporočili, da so gonjači zasledili tri tigre v džungli v bližini maharadževe palače. Kraljica Elizabeta in Edim-burški vojvoda sta se vrnila po 4 urah brezplodnega čakanja — noben tiger se ni po. Stalina in Berije. Če danes lahko govorimo 5 , ki — ne bomo rekli i sramotni ampak — zg*1'., preteklosti, petem za |4t, preteklost označimo lahko ■ mo dobro 1948-1955 ne P5 J be 1945-1948. Leta 195SJ med drugim Hruščev t . celo osebno v Beograd in , ločno, odločno ter javu° „ veaal. da Stalin vsaj od ta 1948 pa vse do svoje s’ ti ni imel prav. Ca danes govorimo 0 steni, kar se je zgodi*5 1948, lahko torej rečemo . manj tisto, kar je v nl>s, dnevniku prejšnjo nedel)0 zelo blag način zapisi. ustanovitelj KPI tov. Regent: da je v boju P,!r skupnemu sovražniku slovenski, hrvatski in 1 janski proletariat komP3^, celoto, v kateri se je 'j leta 1948 pojavila nepo*^, na in nezaželena razp5* Tovariš Regent, ki ga 8 in Vidali v italijanščini ko poniglavo zatajujeta, j, kakor ni Semovega mm’- -da je šlo v letih 1945-19*°' kak revizionizem ali ^ nalizem, ampak da j6,’. leta 1948 za nezaželeno, 1 . brez dvoma škodljivo ko. Da pa je imela ta J poka za posledico celo ■ črnsko šovinistično hujski, tržaških delavcev itali n ari dnosti in vrsto ^ j. • napak*, je samokritično f zneje priznalo tudi samo 11 stvo tržaške KPI. sz še posebej • revizioni* ^ tiče, priporočamo Semii natančno prebere izja»e L kita Hruščeva (glej »K^jj od 18. t. m.! v moskoP; višji partijski šoli in teze, ki jih je odobril j nji, IX. kongres KPI, P8(, kaj lahko ugotovil, kaj / so voditelji KP SZ in proglašali še pred nekaj za revizionizem, kar a1 sprejemajo kot svoje teze' Zato prav zares ne mr razumeti, komu noj , žijc taki stavki, kakr** ^ je zapisal prof Sema V° f Hunsko v *ll Lavoratt>re'f ga niti uredniki •Dela’ , so smatrali zu potrebn0 , umestno objaviti v ■‘■•/'rf skern jeziku. Končno ' J izrazimo upanje, da bo j nanje slednjih v tržaški -i prevladalo in da se bo 1 tajnik sčasoma le 0*,f-vseh ostankov stalinist f berijevskega dogmatizma j začel objektivno oceni1, vsaj tiste zgodovinske ac-^ ke. ki so se zgodili pr*'1 ■ > nimi trinajstim> leti. ^al; o njih izrekla svojo 1 j tiv ip sodbo že zgodovina lanskega gibanja samo- .. 1 Hjfo V* I r r .s* k> mm Velikanska množica Je pozdravila angleško kraljivo Elizabeto II. ob njenem prihodu v ^ Delhi. Kraljica Je v Indiji na uradnem obisku Redko priznanje bivšega Hitlerjevega konzula v Szegedu «Bombardiranje Beograda je bilo najbolj neusmiljena akcija vojne» Rako naj srbski narod pozabi na ta in na druge zločine? , Avstrijski list «Neuland» 1® 9°d naslovom «Novosad-a a racija in bombardiranje °grada» objavil iz intervjuja z Erichom Kampfom bivšim konzulom prvega razreda Nemčije v Szegedu na Madžarskem, ki živi kot upo-ojenec v občini Bavarski-baain v zahodnonemški zvez-n> republiki nekatere njegove odgovore na vprašanja, ki mu d Je stav'l dopisnik lista. ™vši konzul Kampf se še anes spominja dveh tragični1 dogodkov iz dobe svojega službovanja na Madžarom, ki jih je sam osebno oživel in katerih žrtve glo-° 0 obžaluje: racijo madžarskega «honveda» v Novem adu, ki bremeni Hortyjevo ^adžarsko in bombardiranje eograda, ki ga je zagrešilo hemško vojaško vodstvo. Konzol Kampf je zanikal trdi-ve Madžarov, da bi se bil hmožični pokol v Novem Sa-u izvršil na pobudo Nem-c®v- Kekel je, da je bil naj-S oblje ogorčen zaradi tega Prelivanja krvi ter da je imel °bc«ek, da je v dobi divjadih hunskih krdel. Vprašanje uredništva sNeu-anda»: «Gospod konzul, vi sle doživeli tudi bombardira ^“Srada leta 1941?» govor; «Drtigi dogodek, * me jg globoko pretresel, le bilo bombardiranje odpr-e®a mesta Beograda. Bomb-.1 * in lovska letala, so prile-e a nad Beograd, kjer so ob isti uri ljudje bili še v po-e‘jah ali pa se ravno pri-Prouljali na nedeljski spre-°d ali k maši. Ce danes na 0 mislim, moram reči, da le to bila najbolj neusmiljena akcija te vojne. Malo na-0 sem dobil šifriran tele-®r°m, naj se takoj peljem v e°grad in ugotovim, kaj se f zgodilo z nemškim po-* aništuom. Očitno niti po-^“ništuo v Beogradu ni bi-0 obveščeno o nameravanem °mbardiranju mesta. da ^ Sern takoi na P0*’ ven~ r nisem mogel priti v no- mesta. Zaradi gore-. ’ smradu od krvi in In 1 °Jie na ce*tah ležečih de-lf.Q . °veških teles, zaradi sto-la..la in tarnanja ležečih v ni krvi jn umirajočih, mi Postalo tako slabo, da ni-ra, mogel naprej. Telefoni-sem v Berlin, da mi je ,1 °,,nemogoče priti do po-jan'vVa V mestni sredini. De-,e- ° ie treba v zgodovini na' nozaj, da se naleti *Ut* grozodejstva. Pomi- jr '. ie treba: v nedeljo zju-Pa ^ h-e pripravllai° ljudje 5t ob‘sk pravoslavne, prote-Nen a6 katoliške cerkve, nik" °ma napadejo bomb. in ' tne oziraie se na žene la ° r°^e *n ne do bi se bije ranjenim pomoč. To bilo c*onai sramotno dejanje na-ga nega socializma, katere-na(P°Sl?dice bomo morali pre- še sto let. napadu na Beograd sornjtUdi 3az izgubil ožjega ■ne ,mka, bratranca moje že- našati Pri 5eni tudi ne tj"'”' ",ulruTlt;a tnoje spre ,-3e kot lovski letalec Orad 1 bombnike nad Beo-streii- . Povratku so ga se-ietal * hrabri srbski Za *’ so ,e ne meneč se n0 ,‘rt za gnali v brezizgled-bii; orbo- Nad Szegedom so kak0 Sesfre^eni in pokopani tranit ^“kšni morilci. Ni brez rabi' f’ da 80 letalci upo-kj . letalo Messerschmitd, teni 3e ®°ering malo pred Poslat v Beograd. slite raianie uredništva; «Mi-vanjj ,a ie ta način vojsko- ornis bis,tveno pripomogel k Ort Srbov?» T’loiim°V.0r: «Gotovo! Med vanje *t’rHetnim in pot bi-tu jgP p Jugoslaviji po le-Ve(kr SCm 81 kot Nemec niu *af stauil vprašanje: Ce-Vtaife ,ve^ko povračilo in sem na?3e? in vedno znova iujog do zaključka: uni-du, u' “darec proti Beogra-lili, j l°r oivilistot), ko so mo-rodu e,ldP“l Pfi srbskem nato j ak živčni pretres, da biia u?ladalje deluje. Tudi je ne n n°daljnjem poteku voj-fsiet *zasHšana nespretnost Sievalnfh V'*- izvajanje ma-Pri (eni akcij. Opozorim naj Jkih koma na vlogo akcij- >o ^-"‘nndosov gesta pa, ki VprnT0 Uničili 'e'* va*i-k0 . sanje uredništva; «Ka-odn0siumo8l° v®ndar priti v Pekoč m.ed narodi, ki so se na Dri2>0St0Vali' do tega, da viji ne ",Jdanes v JuS°sla-jaškecr aldete nobenega vo-^idblia PPkopališča razen v Ort ? Počiv Zaorebu, kjer P* noho nemških vojakov, ln ( h-egpagos, doseže tudi dve sto let. Toda to so bolj redki primeri, vsekakor pa je njena življenjska doba vedno cez sto let, kot znaša tudi življenjska doba sredozemske želve, ki je dejansko edina žival, ki po navadi gre čez »to let. Zgrešeno pa je, trditi, da so tudi nekatere druge živali, ki žive čez sto let. Le redko se bo našel slon, ki bo prilezel do 100 let. Od 17.000 slonov, katerih življenje so kontrolirali, jih je le 1500 šlo čez 60 let in le 340 se jih je približalo sto letom, ki pa jih nobeden ni prekoračil. Hudo trdoživ zna biti domači konj, ki zna dočakati tudi 60 let. Toda to so izredno rediki, rekli bi že edinstveni primeri. Osel ne pride niti tako daleč. Doslej vedo le za osla, led prilezel do 47 let starosti. Domača muca doživi največ do 35 let. Poznajo pa primer 39-letne domače mačke in 34 let starega psa, ki po navadi podleže že celo desetletje prej. Prej smo rekli, da dočaka žival v zoološkem vrstu večjo starost kot v prirodi. To bi mogli s številkami tudi dokazati, le da nam prostor tega ne dopušča. Toda zakaj? Odgovor je zelo enostaven; ko začenja žival, ki živi v prirodi, Stareti ji popustijo refleksi, ji popustijo zobje; tudi njene mišice postajajo manj prožne, pri tem pa je v prirodi zelo veliko sovražnikov, ki so mlajši, močnejši in gibčnejši in zato le redka žival v prirodi dočaka starost, ki bi ji jo organizem dopuščal. Med pticami je nekaj zvrsti, ki dosežejo kaj lepo starost. Najdlje je kontrolirano živel neki krokar, ki je dočakal 69 let. Z njim tekmuje neki pelikan, ki je dočakal 52 let. Znani so tudi primeri, ki pravijo, da je neki galeb dočakal tudi 171 let, toda to sklepajo le po kovinskem obročku, ki so ga na njem našli, kar pa še ni zadosten dokaz. Po i-stem viru sklepajo tudi, da je neki jastreb doživel 95 let. Vsi ti podatki pa so bolj verjetni, kot ugotovljeni, kajti tudi za ptice velja, kar smo rekli za druge živali. Velja še splošno pravilo, da manjše ptice v povprečju manj žive kot večje, ker so pač lažji plen. Med ribami imajo najdaljše življenje jegulje, za katere pravijo, da doživijo tudi 56 let, dočim krap dočaka 56 let. Zanimivo bi bilo navesti še starosti posameznih rastlin. Seveda nosijo v tem prvenstvo drevesa. V Avstraliji n. pr. trdijo, da raste tam najstarejše drevo na svetu, ki mu pripisujejo starost 12 tisoč let. Težko je reči, ali gre zares za tolikšno starost. Bolj gotovo je, da je v Kaliforniji veliko sekvoj, kd so že 4000 let «na Zemlji«. t er »e OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan velikih uspehov. Vsi vaši načrti se bodo uresničili. Neki novi znanec vam bo pomagal tudi pri bolj težavnih in zapletenih zadevah. BIK (»A 21- 4. do 20. 5.) Naj se vam ne mudi, posebno ne glejte le na trenuten uspeh. Obnašanje neke vam drage osebe se vam bo zdelo čudno. Ne bodite ljubosumni. DVOJČKA (od 21. 5.do 22. 6.) Kar se trgovskih in poslovnih zadev tiče, bodite brez skrbi. Ne delajte si prevelikih utvar, kajti čustva niso trdna, če so prenagla. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vrnili vam bodo posojeni denar, za katerega ste že raču- nali, da je izgubljen. Ne delajte se preveč velike in ne rinite preveč v ospredje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ukrepajte naglo in drzno, posebno ker je od tega odvisno, ali boste v načrtu uspeli ali ne. Nekoliko preveč egoistični ste in nenasitni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z vso odločnostjo toda tudi z diplomacijo boste izpeljali zadevo, za katero ste računali, da je izgubljena. Pazite tudi na svojce. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ce se ukvarjate s trgovino, je današnji dan za vas kot nalašč, vendar ne bodite preveč zahtevni. V čustvenih zadevah bo šlo bolj narobe. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 20. 11.) Napeto ozračje med sodelavci in tudi v družini. Bodite do skrajnosti objektivni. Prevelika zahteva ne bo nikoli dobro sprejeta. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne delajte si ustvar, kot da bi brez vas ne mogli. Vaš načrt temelji na bolj trhlih temeljih. Novo prijateljstvo vas bo iztreznilo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dobra intuicija in čiste ideje, toda sredstev ni dovolj. Pazite na stroške in omejite svoje zahteve. Več čustev in manj razumarstva. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ukvarjali se boste s problemi, ki so vas vedno zanimali. Tokrat bi se znalo roditi kaj novega. Računajte z razumevanjem vaše okolice. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Majhen spor finančnega značaja. Pokažite svoje razumevanje. Tud. v družini boste bolje uspeli, če ne boste preveč samosvoji. Kulturne drobtine od tu in tam Natečaj za »Pesem vstaje« Jugoslovanska radioteletuzi> ja bo proslavila 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov z razpisom natečaja za pesmi, ki bodo pripovedovale o revolucionarnem m sodobnem družbenem razvoju jugoslovanskega socialistične skupnosti. Za avtorje teksta in glasbe je predvidena prva nagrada 800.000 din, pet drugih po 500.000 din in deset tretjih po 300.000 dinarjev Quaslmodo — član nemška Akademije Nobelov nagrajenec Salva-tore Quasimodo je bil izvoljen za dopisnega člana Nemške akademije umetnosti (od. s ek za poezijo in filologijo,) ki ima sedež v Vzhodnem Berlinu. Sicilijanskemu pesniku je prof. Utto Nagel poslal brzojavko, v kateri mu izrazaža zadovoljstvo Akademije, da ga lahko šteje med svoje članstvo. Nagrada »Ville de Parls« Literarno nagrado «Ville de Parts« za leto 1960 je dobil pisatelj Blatse Cendrars za svojo celotno delo. Njegova izbira je bila skoraj enoglasna, saj je že pri prvem štetju glasov prejel 16 glasov od 21 72-letni «pisatelj potepuh« je že dalj časa priklenjen na posteljo in živi v nekt vrste jetništvu v Ulici Jose-Maria-de Heredia. Na. grado 4.000 novih frankov (pol milijona lir) je prevzela njegova žena igralka Ray-mone. Hazstava knjig bratov Grimmov. V Kasselu je Društvo bratov Grimmov v počastitev 176-letmce rojstva Jakob a Grimma odprlo razstavo vseh dosegljivih izvirnih in prevedenih knjig prauljic, ki sta jih izdala Jakob m VVil-helm Grimm, po poklicu vse-učiliška profesorja, začetnika velikega nemškega besednjaka Na razstavi vzbuja največ pozornosti prva izdaja iz let 1812-1815. Zanimiv je tud i kitajski prevod tz leta 1960. Samo v zadnjih štirih letih je izšlo 210 izdaj pravljic v 30 jeziKih. Svjatoslav Ricbter — »ljudski umetnik« Predsedstvo vrhovnega sovjeta je podelilo naslov uljudskega umetnika SZ« slavnemu sovjetskemu pianistu Svjatoslavu Richterju Naslov itljudskega umetnika SZ« je največje odlikovanje, ki ga lahko prejme kak u-metnik v SZ za zasluge pri razvoju gledališča, glasbe in filma. Ustanovljen je bil leta 1936. Richter se je pravkar vrnil iz Kanade m iz ZDA, kjer je na svoji turneji doživljal izreden uspeh. Toscaninijev trg v New Yorku uNeiv York Times» je objavil pismo v katerem se skupina ameriških glasbenikov zavzema za to, da bi veliki glavni trg novega arhitektonskega kompleksa v Neto York u, ki je namenjen za gledališke in glasbene stavbe, poimenovali po slavnem italijanskem dirigentu Artu-ru Toscaniniju. V pismu je rečeno, da nobena osebnost v vsej zgodovini Neto Yorka, ni bila intimno tako povezana z njegovim glasbenim življenjem, kot je bil Ariuro Toscanini. Podelitev Schtvetzerjeve nagrade S Schiveizerjevo slovstveno nagrado v višini 10.000 nemških mark, ki jo vsako leto podeljuje zahodnonemška založba Kindler, je bil letos odlikovan Anglež Philip NoeL Laker za delo uThe arms rac t« (Tekma z orožjem). Leta 1959 je Noel-Baker dobil Nobelovo nagrado za mir. Prsian za nagrado Gledališki režiser Willi Schmidt v Schillerjevem gledališču v zahodnem Berlinu je na komemoraciji za nedavno umrlo gledališko t-gralko Hermino Koernerjevo razglasil, da je pokojnica v oporoki določila naj zlati prstan, ki ga je dobila svoj čas v priznanje za neko u-spelo odrsko delo, p odele najboljši igralki, ki jo bo izbrala Akademija za umetnost v Berlinu. Prstan irna izbrana igralka pravico nositi do smrti. Knjlžn’ sejem v VarSavi Kakor vsako leto bo tudi letos od 30. maja do 7. junija ti varšavski uPalači kulture m znanosti» odprt Mednarodni knjižni sejem. Lani je na tem sejmu razstavljalo 161 založb iz 27 držav. Letos se obeta znatno večja ude-ležoa. Sejem ne bo več razdeljen na dva dela, poljskega in inozemskega, marveč bo urejen zgolj po tematiki. Nagrada časopisa »Hid« pesniku Karolyju Acsu Književno nagrado časopisa »Hid«, ki jo vsako leto podeljujejo piscem madžarske manjšine v Vojvodini za najboljše objavljeno delo, so letos podelili pesniku Karo-ly ju Acsu. Nagrado 200.000 din je dobil za zbirko z naslovom iiPesem namesto tišine«. Istočasno so podelili tudi nagrado novosadskega izdajateljskega podjetja »Forum« v višini 150.000 din slikarju Joszefu Acsu za najbolje slikarsko delo. Beograjska Gpera v Kairu Beograjska Opera je z uprizoritvijo «Don Kihota« dosegla v Kairu edinstven u-speh. Kairski kritiki so zapisali, da se takšna basa kot sta Cangalovič (Don Kihate) in Vladko Korošec (Hanče Pansa) najdeta le vsakih sto let enkrat. Pred Massene-tovo opero «Don Kihote« so beograjski umetniki z velikim uspehom izvajali BorodL novo opero «Knez Igor«. Vrem* včeraj: najviSja dnevna temptratura 5.6, najnlžja 2.8, ob 19. uri 4.8 stopinje. Zračni tlak 1011.5 pada, veter 1 km na uro Vihodruk severovzhodnik, vlage 89 odst., padavine 3 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje. 'V' H 4» rza§ki m Danes, TOREK, 24. januarja Felicijan Sonce vzide ob 7.36 in zatone OD 16.59. Dolžina dneva 9.23. Luna vzide ob 11.54 m zatone ob 0.59 Jutri, SREDA, 25. januarja Pavle Šovinizem je neozdravljiva bolezen, saj daje duhovno praznim in plitkim ljudem možnost, da igrajo pred samimi seboj in pred javnostjo vlogo velikih idealistov, čeprav hlastajo v svojem pustem vsakdanjem življenju le za dobički in stolčki, to je po čimbolj večji udobnosti. Ti šovinisti so postali pri nas že posebna pasma in med njimi imajo važno vlogo zlasti bivši bojevniki, za katere je postala njihova nekdanja slava nekakšna «zavarovalna polica«, s katero so si na večne čase zagotovili lepo življenje: po domače bi se reklo, da je ljudem, ki so bili morda nekoč res bojei'iti, »zrasel trebuha ter da jim služi šovinizem za nadomestek za sivino njihovega obstoja. Seveda, lepi časi, ko so se šli v svojem dolgočasju po prvi vojni škvadriste, so daleč za nami in ostala jim je le tolažba starega gesla: »Daghe al s’ciavo»! Tem bivšim bojevnikom, za katere je postalo «bojevništvo» nekakšen drugi poklic, je treba dodati vse kolaboracioniste in republikine ali kakšnega »todtovcaa iz zadnje vojne ter nahujskano mladež, ki ene ve kaj delaš, pa je slika popolna. Njihov glavni posel je vnašanje mržnje med svoje sonarodnjake proti vsemu, kar je slovenskega vsa-kikrat, ko se ozračje malce razjasni,, in ko kaže, da bodo v Rimu vendarle začeli izvajati svoje obveznosti. Tedaj zaženejo hrup in med njimi so najbolj glasni taki, ki nosijo celo nemške priimke, so rojeni na primer nekje v Gradcu in ki po svojih polteh prav nič ne spominjajo na latinski izvor. Ko se sodelovanje med obema mejnima državama krepi, ko se vrata vedno bolj odpirajo in se ostrine iz preteklosti vedno bolj zglajnje-jo. se ti šovinisti zaganjajo proti vsaki najmanjši koncesiji tukajšnjim Slovencem, ker vedo, da je priznanje njihovih pravic pogoj za napredovanje dobrih odnosov. Tako smo videli, da so šovinisti, ki so v ozadju, ali vodijo razna trgovska združenja, zagnali hrup proti imenovanju zastopnika Slovenskega gospodarskega združenja v komisijo za trgovsko bolniško blagajno, čeprav bi vsakdo pričakoval od trgovcev, da bodo vsaj razumeli, kakšni in kateri so njihovi interesi. Q tem je misovski poslanec Gefter Wondrich predložil predsedniku vlade celo vprašanje. Druga zadeva je »afcraa s fojbo v Bazovici. Tu so neznanci odstranili in ukradli nekaj bronastih črk s plošče in takoj so šovinisti s tiskom vred namigovali, da gre za politično dejanje, za skrunitev, ki so jo zakrivili pač osovraženi «s’ctatu», tako da se je pri fojbi pojavil napis: »Vi vendicheremoa, pri bazoviškem spomeniku pa napis: »Cii italiani rispetta-nn : morti». Protestirali so seveda tu-d bivši bojevniki Mussolinijeve «socialne republike«, to je nacistični hlapci. No, seduj pa se je izkazalo, da gre za dejanje nekega tatu, sej so našli omenjene bronaste črke pri nekem starinarju. in moramo reči, da ga je policija razmeroma kar hitro našla, medtem ko skrunilcev ki so pred leti oskrunili bazoviški spomenik in spomenik padlim na Katinari, dn danes še vedno niso našli. ha še nekaj: ali gre pri kraji črk na bazoviški jami sploh za skrunitev? Doslej ni namreč še nihče ugotovil in dokazal, ali je v tej jami truplo katerega koli človeškega bitja! Sicer pa smo o tem že dovolj pisali: najprej naj oblast razišče jamo, potem naj postavlja spomenike in opravlja svečanosti m vse kar po njihovem k temu spada. V to ponjo proti slovenskemu življu spada tudi zelo strupeni izliv protislovenske mržnje liberalca odvetnika Jone, n pokrajinskem svetu ki je tudi »rodoljub» take ba- že. Končno naj še mimogrede omenimo pisanje nepoboljšljivega tržaškega dnevnika v zvezi s smrtjo znanega tihotapca na meji. Prvi dan je bilo njegovo poročanje še kolikor toliko objektivno, že njegova popoldanska izdaja je zavila dogodek osladno sentimentalnost, včeraj pa je nekdo opisal ozračje na meji v čisto poejevskem, rekli bi bolje hitchockovskem slogu, polnem skrivnosti in napetosti. Na Planjah namreč »ljudje obmolknejo, ko se približa tuja oseba; jo pogledajo sumljivo, potisnejo klobuk na oči in odidejo z malimi koraki». Ce bi šlo samo za razcvet bujne piščeve domišljije, bi se le nasmejali in rekli, da mož pač bere mnogo kriminalk. Prav tako ne bi nič pripomnili, če bi šlo za resnično pieteto, saj morajo mrtvi počivati v miru. Toda tu gre za staro šovinistično politiko izrabljanja vsega, kar lahko kali tukajšnje ozračje. In v tem primeru jim pride vse prav, tudi spreminjanje tihotapcev v heroje, čeprav je samo poročilo agencije ANSA ugotovilo, da je bil umrli znan obema policijama: jugoslovanski in italijanski. Seja tržaškega občinskega sveta Raznim vprašanjem Opčin je treba posvečati več skrbi Tov. Dekleva je posredoval tudi za pralnico v Lonjerju ■ Razprava o gospodarskem položaju Na sinočnji seji tržaškega—fluorescentnimi cevmi tudi v občinskega sveta je pripadel glavni delež vprašanjem občinskih svetovalcev. Sejo je v začetku vodil župan dr. Franzil, nato je predal predsedstvo podžupanu prof. Curn-batu, ker ie odpotoval v Rim. Svetovalec NSZ tov. dr. Jože Dekleva je postavil dve vprašanji, ki se tičeta Opčin in Lonjerja. Glede Opčin je dejal, da so se v zadnjih le. tih močno spremenile: posta-le so važno cestno križišče ter izletna točka in letovišče Tržačanov; v vasi so sezidali mnogo hiš in vil, obnovili so gostilne, bare in bifeje. Zaradi tega menijo prebivalci, da bi morala občina z malimi javnimi deli prispevati k olep. šanju kraja. Javna razsvetljava ne ustreza več sedanjim potrebam in ponoči zbujajo Opčine vtis zapuščenega kraja. Zato bi morali sedanjo razsvetljavo nadomestiti s stranskih ulicah, kot na primer v Bazoviški in Proseškt ulici. Pri tem je treba pripomniti, da ima repentabor-ska občina v načrtu namestitev takšne razsvetljave na Fernetičih do meje. Prebivalci se pritožujejo tudi glede javne čistoče, ki je pomanjkljiva zlasti v stranskih ulicah. Razen tega naj občina poskrbi, da se zasadijo kraj cest grmičevje, lehe zelenik in drugih rastlin, da bi se olepšale ceste in s tem tudi vas. Končno se ljudje vprašujejo, zakaj ni zgradila občina enega šli dveh javnih stranišč, ki sta potrebni zlasti zaradi velikega dotoka turistov in izletnikov. Glede Lonjerja je tov. De kleva dejal, la se že več let vleče vprašanje gradnje pralnice v Lonjerju. Pred nekaj meseci so mu zagotovili, da je bil izdatek za to delo že odobren. Zato bi rad vedel, iiiiiiniiimiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiitimiiiiTiiiiiiiiiitflimmmimiiimiiiiiiiiitiuiiitiimmmHitMMitHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMMiiittuiiiiiiiiii V nedeljo dopoldne na Opčinah Poročilo župana o dvoletnem delovanju občinske uprave Dr. Franzil je izjavil, da bo zadeva o smetišču v Trebčah rešena z gradnjo naprav za sežiganje smeti • Javna razsvetljava na Opčinah in nova stanovanja IACP - Na Proseku ne bo še lekarne • Premalo javnih del v okoliških vaseh V nedeljo dopoldne je v kino dvorani na Opčinah govoril tržaški župan dr. Franzil o dvoletnem delovanju tržaške občinske uprave. Dotaknil se je številnih vprašanj, ki zadevajo v glavnem mesto in občino na splošno, na koncu pa je odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu bila poslana na županstvo. Prvo vprašanje se je nanašalo na odlaganje smeti v dolino pri Trebčah. Župan je v tej zvezi dejal, da smeti od časa do časa posipajo z raznimi razkuževalnimi sredstvi, kar pa ne zadostuje, da bi preprečili razmoževanje muh in podgan, zlasti v poletnem času. Poudaril je, da bo treba to vprašanje rešiti v sklopu načrta za gradnja objekta, kjer bo. do sežigali smeti. Nekdo se je pritožil, da se mečejo odpadki iz klavnice na Opčinah na prostor izven klavnice, kar naj bi povzročilo v poletnem času neznosen smrad. Župan je v to podvomil in dejal, da je to skoraj nemogoče, kajti v klavnici je pet velikih posod, kamor mečejo odpadke, ki jih potem odvaža konjederec. Vsekakor pa je sedaj v proučevanju načrt za gradnjo stanovanja za čuvaja v sami klavnici, in ko bo to vprašanje rešeno pritožb — tudi slučajno upravičenih — ne bo več avtobusne postaje v Narodni ulici je župan dejal, da to vprašanje ni v pristojnosti občine, vendar bodo glede tega zainteresirali inšpektorat za motorizacijo. Nadalje je dr. Franzil dejal, da ustanova IACP sedaj išče primerna zemljišča za gradnjo kompleksa novih ljudskih hiš, glede barak begunskqega naselja pa je izjavil, da bo to vprašanje kmalu rešeno, in sicer v okviru naikazila 5 milijard lir za gradnjo stanovanjskih hiš beguncem. Nove lekarne na Proseku ne bo, kajti v pričakovanju novih navodil ministrstva za zdravstvo ni bil in ne bo razpisan natečaj za ustanovitev treh novih lekarn, med njimi tudi lekarn« na, Proseku. »Tgidi postaje RKna Op*in£h‘ fte to zlepa, kajti RK nima dovolj denarja, da bi lahko plačal najemnino za ustrezne prostore. Župan je potem omenil nekaj vprašanj turističnega značaja. Poudaril je, da je bilo področje Opčin sedaj prvič vključeno v regulacijski načrt in v njegovem okviru bodo skušali rešiti nekaj vprašanj. Med temi vprašanje podzemeljskega jav.nega stranišča (ki bi stalo kakih 8 milijonov Ur), potem ureditev javnih vrtov, postavitev klopi itd. Glede vzdrževanja cest in r UREDNIŠTVO TRST-UL. MUNTKCCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletrialSOO Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. V proučevanju je tudi pred- pločnikov je župan dejal, da je Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat log, da bi prostor, ki ga sedaj uporabila podjetje za mestno čistočo na Opčinah (parkirni prostor), izpraznili in preure-dili v igrišče. Vprašanje je, če se bo to lahiko rešilo. Potem je prišla na vrsto zahteva, da bi odstranili električno kabino v Narodni ulici. Zupan je dejal, da je ta zahteva zanj nekaj povsem novega, ker ni o tem še nikoli nič slišal in je dejal, naj mu tisti, ki je zahtevo postavil, še enkrat piše in podrobneje obrazloži. Že danes pa lahko rečemo, da zahteva ni nič novega, vsaj za Opčine ne. Kabina s svojimi aparati res služi svojemu namenu, ima pa še drugo funkcijo, zlasti v večernih urah. Na Opčinah namreč ni javnega stranišča in zato služijo temu zidovi električne kabine. Posledica pa je smrad, ki se širi naokoli, zlasti v poletnih mesecih. Odstranitev kabine pa bj prinesla še to ugodnost, da bi lahko razširili nevarno križišče Narodne in Proseške ulice ter Ul. dei Salici. Župan je nato dejal, da je prejel več zahtev po razširitvi javne razsvetljave. V kratkem bo občina poskrbela za razsvetlitev Ul. Ricreatorio od št. 33 do 39, Proseške ul. od št. 38 do 51, prostora ob Proseški ulici, in sicer od št. 53 do 231, ter ceste, ki vodi z obeliska do železniškega mostu na Ul. Bonomea. Za ta dela so že gotovi načrti in so bila tudi odobrena od prefekture. Prefektura pa sedaj proučuje naslednje predloge občine, ki se nanašajo na javno razsvetljavo: razsvetlitev stranske poti ob Proseški ulici, in sicer od št. 2733 do 2739, nov odsek Proseške ulice, prostor pri hiši št. 14 v Ul. dei Salici, izboljšanje razsvetljave v Ul. Sabo-tino, novo razsvetljavo v Do-berdobski ulici, in scier med Ul. Carsia in Ul. dei Salici, stransko pot ob Repentaborski cesti ter pot od Obeliska do Scale Sante. Končno je župan se navedel dela, ki bodo prišla v poštev če bo denar na razpolago: razsvetlitev Proseške ul. pri št. 54 in 56, Ul. della Vena pri št. 21, izboljšanje javne razsvetljave v Narodni ul., in sicer od postaje openskega tramvaja do mitnice, izboljšanje javne razsvetljave v Proseški ulici, nove žarnice v Ul. Hermada ter na zadnjem odseku Ul. del Ricrea- torio. , . « , , Nekdo je zahteval, da bi odstranili stojnice v Ul. dei Sa-licj in župan je na to zahtevo odgovoril, da občina ze dalj časa išče primeren prostor kamor bi te stojnice preselili. Glede premestitve ('•tanje bilo ze marsikaj storjenega, za prihodnost pa bodo .storili toliko, kolikor bo denarja- na razpolago v občinskem proračunu. V tej zvezi bi radi poudarili, da je župan v svojem glavnem poročilu naštel celo vrsto javnih del v mestu in predmestjih, zlasti pa je omenil številna cestna dela. Med desetinami naštetih ulic in trgov smo slišali le tri imena, ki zadevajo zgornjo tržaško okolico, in sicer Opčine, Trebče in Križ. Mislimo, da je to absolutno premalo, sej cela vrsta vast, ki nimajo urejenih ne samo notranjih temveč tudi glavnih poti. Župan je nato dejal, da bo nova osnovna šola na Opčinah zgrajena v približno enem letu in pol, medtem ko bodo telovadnico ob novi strokovni šoli zgradili v približno 400 dneh. Zadnje vprašanje, na katerega je župan odgovoril, se je nanašalo na telefonsko centralo na Proseku. TELVE je že postavilo zvezo med Trstom in Prosekom in je instaliralo nekaj telefonov. Centrale, kj bo za sedaj imela 100 številk, pa še niso postavili, ker je sosednji zid nevaren, da se zruši. Zato bodo ta zid kupili in ga potem podrli. Sedaj deluje začasna telefonska centrala, v načrtu pa je delo za u-trditev nevarnega zidu, tako da bi lahko še pred njegovim podrtjem instalirali potrebne aparate za novo telefonsko centralo. Župan dr. Franzil in dr. Caidassi odpotovala v Rim Včeraj sta odpotovala v Rim predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi in tržaški župan dr. Franzil. Ta odhod ni bil prej napovedan in se zdi, da ne gre za pobudo v okviru tržaške trgovinske zbornice, temveč za sestanke v okviru krščanske demokracije, saj bo odpotoval v Rim tudi tajnik KD Belci. Ti predstavniki se bodo v Rimu sestali z raznimi vladnimi predstavniki in predvsem na ministrstvu za državne udeležbe, predsedstvu IRI in Fincantieri. Vrnili se bodo v Trst v sredo. Prijave za blagajno trgovcev Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je le še nekaj dni časa za prijavo za bolniško blagajno in da rok zapade že to soboto. Zato združenje vabi vse trgovce, gostilničarje in vse druge upravičence, ki še niso izpolnili prijave, da se nujno zglase v uradu, Ul. Fabio Filzi 8, tel. 37-808. Naročijo naj si družinski list, s seboj pa naj pri-neso obrtnico (licenco), ali vsaj številko obrtnice. kako je z načrtom in kdaj bode začeli delo. Glede tega vprašanja bo pristojni odbornik odgovoril drugič, glede Opčin pa je župan dejal, da je na nekatera izmed teh vprašanj odgovoril tudi v nedeljo na Opčinah. Kar se tiče stranišč, želijo Openci, da bi jih zgradili pod zemljo, kot so v Trstu. Takšna stranišča pa stanejo od 8 do 10 milijonov lir. Glede splošnega olepšanja zunanjega videza kraja je treba najprej odobriti novi regulacijski načrt, ki ga predvideva, medtem ko stari načrt sploh ni upošteval Opčin. Ko bo novi načrt odobren, bodo lahko vložili tudi za razna ae:a na Opčinah večje vsote, župan je nadalje dejal, da se zaveda, da je treba posvečati kraju več pažnje, kot v prete. klosti. Občino bodo morale Opčine bolj zanimati tudi zato. ker bo s tem letom prevzela odgovornost za javne prevoze med mestom in vasjo. K drugim najbolj zanimivim vprašanjem svetovalcev se bomo še povrnili. Včeraj se je tudi nadaljevala razprava o misovski in demokrist-janski resoluciji glede gospodarskega položaja v Trstu. Na kratko je spregovoril vodja socialdemokratske skupine od-vetnik Puecher. Dejal je, da se ne strinja z misovsko reso. lucijo, ker je presplošna in s tem nepopolna. Po Puecherje-vem mnenju je Stopperjeve-va resolucija mnogo bolj pre-prosta kot misovska in se o-mejuje na to, da se sklicuje na prejšnje, katerih zahtev niso na pristojnih mestih dovolj upoštevali. Zato bodo socialdemokrati glasovali za de-mokristjansko resolucijo. Iz sindikalnega življenja , . . ..... .......... r Začetek 34-urne stavke v vseh obratih ČRPA Stavko so proglasile sindikalne organizacije v Trstu m Tržiču - Delavci zahtevajo povišanje prejemkov - Šesti dan stavke v podjetju AFA iz Tovarne strojev v ladjedelnico Sv. Marka. Stavka se bo pričela danes ob 6. uri zjutraj in se zaključila ob isti uri v sredo. Ponovno bodo delavci stavkali od 8. ure v soboto do 6. ure v torek 31. januarja. V podjetju AFA se je tudi včeraj nadaljevala enotna stavka, ki torej traja že šesti dan. Delavci se bodo ponovno sestali danes dopoldne na e-notni skupščini, ki jo sklicujeta obe sindikalni organizaciji, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjem sindikalnem gibanju. Skupščina bo še izredno pomembna, saj bodo na njej sindikalni predstavniki poročali o rezultatih prvega razgovora na sedežu Confindustrie glede zahteve podjetja, da se odpusti sedem delavcev. Do tega prvega sestanka je prišlo včeraj in je na njem predstav. •fiiiiiiimiimiiiiiimiiMiimiiiiiiiiiMiiiimiiiiuiiiiimiiiiimiiiimiitiiitmiiiiHinuimniimiiii Na pobudtr KZ in ZMP Tečaj o vinogradništvu in kletarstvu v Križu Zadovoljstvo kmetov za izčrpno predavanje inž. Grgiča - Sinoči se je začel tečaj na Proseku, na katerem predava inž. Pečenko Danes se prične 24-urna stavka uslužbencev CRDA v Trstu in v Tržiču. Stavko sta proglasili obe sindikalni tržaški organizaciji in vse tri sindikalne organizacije v Tržiču, tako da bo danes ustavljeno delo v vseh obratih CRDA. Pokrajinski sindikat FIOM-CGIL bo sklical danes dopoldne ob 10.30 na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščino uslužbencev, na kateri bodo razpravljali o vzrokih, ki so privedli do stavke in o nadaljnji sindikalni borbi v tem podjetju. Do stavke je prišlo, ker so se razbila pogajanja o ureditvi nekaterih važnih vprašanj, in sicer glede proizvodnih nagrad, ureditve akordnega dela, ustanovitve dopolnilnega sklada za pokojnine, nor. malnega delovanja notranjih komisij in glede delavcev oddelkov 15 in 5b, ki so prešli V soboto zvečer se je v Križu zaključil tečaj o vinogradništvu in kletarstvu,1 ki sta ga za domače kletovalce priredili Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Tečaj, ki ga je vodil inž. Stanko Grgič, je bil v osnovni šoli, obiskovalo pa ga je povprečno po 45 vinogradnikov. Prvi dan tečaja je na predavanje prišlo le 24 kmetovalcev, drugi dan pa jih je bilo že 48. Tretji dan je bilo vpisanih 56 kmetovalcev, povprečje pa je znašalo — kot smo že omenil — 45 na vsakem predavanju. ""Tečajniki so bili s predavanji in predavateljem zelo zadovoljni. Prvič zaradi tega, ker je bila obravnavana vedno občutena snov, drugič pa zato, ker je predavatelj govoril v domačem jeziku. Tečajniki so to večkrat poudarili, češ, kaj koristijo italijanski tečaji, ko pa dosti reči, zlasti še strokovnih izrazov ne razumemo! Na tečaju je bilo govora o podlagah v vinogradništvu, o pomenu saditve in rezanja, obravnavali so bolezni trte in njih škodljivce, razne vzgoje trte, vprašanje gnojitve vinogradov itd. V zvezi s kletar- Celo z otroki ravnajo krivično Po Katinari in Lonjerju je bilo slišati včeraj precejšnje kritike na račun obdarovanja šolskih otrok, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu RK na Trgu Sansovino. Tu so namreč obdarovali revne otro. ke iz raznih šol. Med temi so bili tudi šolski otroci, ki obiskujejo šolo na Katinari. Starši slovenskih otrok se Čutijo prizadeti, ker je bilo z italijanske šole na Katinari, ki ima IS učencev, obdarovanih 12 otrok; s slovenske šole, ki ima 35 učencev, pa samo eden. Ne vemo, po kakšnih kriterijih je vodstvo RK obdarovalo otroke, vsekakor pa je tako ravnanje krivično. nuniiiiiiiiiiiinitiini ......................................................................... —Iliru« stvom pa je bila poudarjena nega sodov, trgatev, predelava grozdja, vprašanje dolivanja in pretakanja, bolezni in napake vina ter zdravljenje vina oziroma preprečitev bolezni m napak. Tečaja so se udeležili predvsem starejši vinogradniki, ki so kasneje izrazili svoje obžalovanje, da ni bilo na tečaju tudi mladih ljudi. Zadnji dan tečaja sta prišla v Križ tudi tajnik Kmečke zveze inž. Pečenko ter tajnik Zveze malih posestnikov Grbec. Obravnavala sta splošno kmetijsko problematiko ter navedla nekaj konkretnih primerov o tem, kako je naše kmetijstvo zapostavljeno. Vsekakor lahko rešemo, da je tečaj v Križu zelo dobro uspel, tako da so tečajniki, ob koncu izrazili željo, da bi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov kmalu priredili še kakšen tečaj, tudi iz drugih kmetijskih panog. Sinoči pa se je začel tečaj na Proseku. Na njem bodo prav tako obravnavali vprašanje vinogradništva in kletarstva, predavatelj pa je tokrat inž. Pečenko. Dve smrtni prometni nesreči Kamion povozil deklico avto pa priletnega moža Deklica je nenadoma stopila na sredino ceste izza tovornika, ki je parkiral ob pločniku - Tudi druga nesreča se je pripetila pri prečkanju ceste Pri Sv. Jaikobu se je zgodila včeraj huda prometna nesreča, pri kateri je zgubila življenje 14-letna Maria Giuditta Menga-ziol iz Gornje Čarbole štev. 887. Vest o tragičnem dogodku se je naglo razširila po Sv. Jakobu in napravila globok vtis tembolj, ker so se ob tisti uri vračali dijaki in dijakinje ter učenci iz raznih šol in so bili nekateri priča tragičnemu dogodku. Nekoliko po 13. uri je v Ul. Sv. Jakoba, in sicer pred hišno številko 12, Maria Giuditta prečkala cesto, ko je od Sv. Jakoba privozil po Istrski ulici Otvoritev zdravniško-bolniške šole V nedeljo zjutraj so v knjižnici glavne bolnišnice odprli akademsko leto zdravniško-bolniške šole. Otvoritve so se poleg predstavnikov nekaterih ustanov udeležili tudi primariji, zdravniki in drugo bolniške- osebje. V otvoritvenem govoru je predsednik šole profesor Lapenna poudaril, da Trst nujno potrebuje novo bolnišnico, ker je sedanja za. starela in tudi ne razpolaga z zadostnim prostorom, saj morajo ležati bolniki tudi po hodnikih. Prof. Lapenna je pozval tudi upravni svet, naj se zavzame za zgraditev nove bolnišnice ker se pričakuje, dn bodo tudi v Trstu ustanovili medicinsko fakulteto. Prof. Lapenna je nadalje povedal, da je bilo lani v šoli 40 lekcij, ki se jih' je udeležilo 65 tečajnikov. Tečaji so se tikali medicinske, kirurške In pediatrske klinike in pato- loške anatomije, bolj skopo ca je bilo znanstveno delo. Namen šole je, poglobiti znanje zdravnikov, ki delujejo v bolnišnici; žal pa se je lani število slušateljev znižalo. Sledilo je uvodno predava, nje primarija prof. Gina Mar-chiora o obolelosti jeter, nakar je predsednik upravne komisije združenih bolnišnic od-vetnik Morgera izročil dvema zdravnikoma nagradi za njune znanstvene spise. viti se bo moral dober teden. Se večjo smolo pa je imel 23-letni finamcar Vittorio Tre-mante, ki se je v nedeljo zvečer ponesrečil z motorjem na obalni cesti. Peljal se je po omenjeni cesti proti Trstu, pa je iz neznanih vzrokov zadel z motorjem ob pločnik in je zgubil nadzorstvo nad vozilom. Vozil je s precejšnjo brzino in ga je zaradi tega vrglo približno 15 metrov daleč, motor pa je'zletel 'kakšnih 30 m v stran. Tremante je zgubil spomin, dobil je rahel pretres možgan in se je precej ranil po čelu in obrazu ter kolenih. melbrosin tovornik, ki ga je šofiral 55-letnj Giovanni Chinchella od Spodnje Magdalene 1211. Chinchella ni mogel pravočasno zapaziti deklice, ki se je nenadoma prikazala izza tovornika, ki je parkiral' na cesti. Čeprav je močno pritisnil na zavore, ni mogel preprečiti nesreče. Deklica je padla pod tovornik in kolesa so jo praga-zila. Pri tem ši je zlomila hrbtenico in močno pobila po glavi. Nemudoma je prihitel rešilni avto, s katerim so nesrečno dekletce odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Vsa zdravnška oskrba je bila zaman in ob 15 je podlegla hudim poškodbam. Maria Giuditta je bila v skupini svojih prijateljic, od katerih se je ločila nekaj minut pred nesrečo. Vračala se je iz šole domov. Breskrbno je hotela prečkati cesto, po kateri j« šla že neštetokrat. Tokrat pa jo je čakala za tovornikom tragična usoda in ji pretrgala nit mladega življenja. # # # Na ortopedskem oddelku je včeraj ob 9.15 umrl zaradi hudih poškodb 65-letni Alfredo Peruzzo iz Ul. Scaglioni 30, ki ga je v nedeljo zvečer povozil z avtom v Ul. Rossetti 44-letni Alberto Caramelli iz Ul. An-tenorei 11. V nedeljo okrog 20. ure je Peruzzo na vogalu Ul. Rossetti z Ul. Dei Leo stopil s pločnika in prečkal cesto, da bi se vrnil domov. Napravil ie le riekaj korakov, ’ ko j«mimo privozil Caramelli, ki je bil namenjen na Montebello, in ga podrl. Pri padcu si je Peruzzo zlomil v dveh krajih levo nogo. «#-------- Gropajec m financar sta se ponesrečila z motorjem iv nedeljo zvečer se je 19-letni Silvan Simončič iz Gro-pade št.|$) peljal Iz motosku-terjem iz Briscikov. imel pa je smolo, ker ga je zaradi gramoza na cesti zaneslo ju se je prevrnil z vozilom. Pri tem se je pobil in ranil po kolenu leve noge in po levi roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali hiin*f(.k v bolnišnico, kjer so mu nudil! I cVst.nnna V: ruti prvo zdravniško porrioč. Zdra-' t., 79-1 etna Aiuva Selu nik ravnateljstva podjetja AFA samo povedal, da je osrednje ravnateljstvo iz Milana naročilo, da morajo izvesti sedem odpustov in da gre pri pogajanjih samo za po pogodbah določen postopek ter da vztrajajo na odpustih. Tudi ta dvoumna izjava torej daje misliti, da je v ozadju odpustov v resnici pritisk ravnateljstva na delavce v zvezi z ostrim sindikalnim sporom, do katerega je prišlo zaradi uvedbe novih naprav in stališčem ravnateljstva, da bi od tega imelo korist samo podjetje. Danes bo na Združenju in-dustrijcev prvi sestanek glede 33 odpustov, ki jih je napovedala ladjedelnica Sv. Justa. «»------- Stavka prodajalcev bencina Ob polnoči so pričeli stavka, ti prodajalci bencina in bo stavka trajala ves dan, tako da bodo zaprte vse tržaške bencinske črpalke. Do te stavke je prišlo, ker se prodajalci bencina pritožujejo, da prodajo premalo bencina in da so se njih dohodki občutno znižali, češ da se to dogaja zaradi tistih avtomobilistov, ki si nabavljajo bencin v Jugoslaviji. Prvotno so zahtevali poostritev nadzorstva na blokih, kasneje pa so uvideli, da je tak predlog nesprejemljiv za prebivalstva in v sedanjih pogojih tudi nesmiseln, saj se lahko pričakujejo na blokih kvečjemu nove olajšave in ne poostritve. Zato so včeraj na skupščini, na kateri so proglasili stavko, zahtevali, naj oblasti upoštevajo njih težave in naj zato nakažejo za tržaško področje določene količine bencina po nižjih cenah in naj uvedejo torej sistem nakaznic, ki je že dolgo vrsto let v veljavi v Gorici. Na tak način bi bila njih vprašanja rešena in bi tudi avtomobilisti ne bili oškodovani. Istočasno so na skupščini tudi sklenili, da bodo protestno gibanje zaostrili, v kolikor ne bi uspeli s to prvo stavko, in sicer, da bodo po prvi 24-uTni stavki nadaljevali 48-urno in nato z 62-urno stavko. it«------ Cepljenje proti otroški paralizi Tržaško županstvo sporoča, da bo cepljenje proti otroški paralizi od 1. februarja naprej: na sedežu Urada za zdravstvo in higieno v Ulici Cavana 18 (vsak ponedeljek in petek od 16 do 18); v zdravniški ambulanti v Ulici Ma-donna del Mare 13 (vsak torek od 16 do 17); v Ulici Puccini štev. 47 (vsak petek od 17 do 18). Na Opčinah je treba vprašati za informacije od 8 do 10 na tel. štev. 21098, na Proseku pa na tel. štev. 21269. Mlad Tržačan povzročil preplah na železniški postaji v Milanu Iz Milana poročajo, da je v trenutku duševne zmedenosti 22-letni Sergio Derin iz Tr. sta včeraj dopoldne v baru na glavni železniški postaji nenadoma skočil čez točilno mizo in zagrabil dva dolga noža, s katerima je grozil prisotnim. Neki agent, ki je bil tam v službi, ga je razorožil, nato so ga pomirili in odpeljali v bližnjo ambulanto. Nekaj ur prej pa je v istem lokalu zelo razsajal, ker je bil popolnoma pijan, 38-letni Salvatore Iaris, ki so ga tudi ukrotili in odpe. ljali v bolnišnico. lahko nabavite v Kopru, trgovsko podjetje «KLAS», Ulica maršala Tita 10; v Piranu, trgovsko podjetje ((DELIKATES«, Trg osrednjih vrat št. 2; V Umagu, ((NARODNA LJEKARNA« Umag; v Sežani, trgovsko podjetje «PRESKRBA», Sežana - Kolodvorska ul. 2. Analizo o MELBROSIN-U ditajte v ((Primorskem dnevniku« z dne 22. januarja 1961. IllllllltlllllllllllllllltllllllllllllllllllllUlllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE selli, 78-!etna Marghenta Benus- si por. Benedetti, 70-letna Anto- Dne 22. in 23. januarja t.l. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 26 oseb. RODILI SO SE: Dario Petelin, Dolores Presiif il:ppo, Lorenzo Scapin, Gabriella Široki, Alessan-dro Pleve, Roberto Cerna, Tiziana Carboni, Glulla Puja, Raniero Ancona, Gabriella Stefani. UMRLI SO: 89-letna Tereza Marolt vd. Mrlak, 85-letni Costan-zo Toscjues, 69-letnj Josip Žvokelj, 84-letni Giacomo Cosolo, 84-letna Sardina Pagnacco vd. Eis-ner, 67-letni Giacomo Paulich, 66-letna Erminija Urbancich vd. Pukalovic, 87-1« tna Emma Lac-cbini vd Biagini, 74-letni Josip Orel, 58-letni Adolfo Puntaferro, 62-letna Frančiška Siokelj vd. Ka-irn, 72-letni Mario Ivančič, 68-letni Viljem Sancin, 78-letfta Maria Habianich, 79-letna Maria Vuk por. De Bernardi, 61-letni Giovanni Knezev.ch, 80-letna G.u-sippina Mlac vd. Sterle, 66-letni Ma.lo Sterle, 79-leina Angela la- j c.:vtese, 74 It -por. V.-nu-uca pcr. H. i nietta Zaratin por. Delconte, 83-letna Ivana Cesnik vd. Tomsich, 66-letna Stefanila Umek por. Gruden, 78-Ietni Giovanni Eugcnio Lazzari. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cilona 36 (Sv. I-van); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Liberta 6. Valute 1 Trst ) dolar 1 624 — švicarski frank | 145.15 funt šterling 1753.50 . ftancoski fiank 120 20 1 irivrka I4'm šiling ?3.9l (' nrr Slovensko gledališče v Trstu Danes 24. t. m. ob 20.30 V kino dvorani v Skednju, jutri 25. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah, v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri na Kontovelu ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE V vlogi gospe Eugenie nastopi tržaška rojakinja, članica ljanske Drame, ELVIRA KRALJEVA Dvorane ogrevant f olepaeiSCjO VERDI Drevi ob 21. uri prva pred' stava ((Luisilla in njegovež5 gledališča španskih plesov«, j Luisilla smatrajo dandanes ** najbolj izrazitega predstavnj' ka španske plesne umetnosti. | S svojo skupino, ki se vrači z izredno uspelih nastopov y Parizu, na mednarodnem fesj1-valu v Nerviju in na festival : v Salzburgu, bo Luisillo na odru izraza duhu najbolj | pristne španske plesne uffl*1-nosti. TEATRO NUOVO Predstava Shakespearov8 «Dvanajste noči«, ki bi rn£ rala biti drevi ob 21. uri, °8' pade zaradi obolelosti igralk8 gospe Miserocchi. Zato se Pre“' stava preloži na jutri. ( KINO Fenice 16.00 «Vod.njak devi88* Zadnji film Igemarja Bergnj8' na. Prepovedano mladini do leta. Excelsior 16.00 ((Napoleon v N* sterlitzu«, eastmancolor, H°sf’ no Brazzi, Claudia Cardinal8-Leslie Caron. Filodrammatico 16.00 «UJ«£nl Amsterdama«. Grozoten poli81-" ski film. Grattacieio 16.00 «Velika olimP1.^ da«, eastmancolor. Največ predstava sveta. Arcobaieno 16.00 «Upor sužnjev*' technicolor, Rhonda Fleming-Supercinema 16.00 ((Razvedrilo«1 Jean Paul Beimondo, Sylva K0, scina, Claude Brasseur. prepo vedano mladini. A)abarda 16.00 ((Domov po neUt' ju«, Eleonor Parker in RoWrl Mitchum. Technicolor. Aurora 16.00 «Gusar Morsa*1*1 technicolor. Capitol 16.00 »Veliki ribič», teefr Jlicolor, Hovard Kelly, SuSV Ko h n er. Film po istoimensK#11 Douglasovem romanu. Garibaldi 16.30 ((Macumba, ot°s vampirjev«, technicolor, Walter Reed. Prepovedano mladim. Zadnji dan. CDstallo 15.30 «Car Aljaske«, 5? bert Ryar., Richard Burton " technicolor. Imj>ero 16.30 ((Silvester, nerol),,, maček«, Italia 16.00 ((Balada o vojaku1'-Nagrajen v Cannesu. Valočl* Ivasciov. Massimo 15.30 «Veliko neb°*- Kirk Douglas, Elizabeth Tnr8" att. Moderno 16.30 «Doi:ina maščevanja«, technicolor, Burt Lan8*’ ster, Robert VValker. Astra 16.30 «Cerasella». Astoria 16.00 «Cme nogavice, vN" če noči«. Prepovedano ml*®‘* m. Vittorio Veneto 16.00 »Trnova P®J stelja«, technicolor, Rich*f Burton, Barbara Rusch. PreP0" vedano mladini. Marconi 16.00 «Zmenek na Is«*1!’ technicolor, Antonella Lua111 Mina Modugno. Ideale 16.00 «VeJikj cirkus«, te8*1" nicolor. Savona 16.00 »Vitezi časti«, te811' nicolor, William Holden, MoU* Freeman. Odeon 16.00 «Mačka», Franco1** Arnoul. Skedenj — Zaprto I IUISliA PKONVK Prosvetno društvo v SkeduJ" vabi vse svoje člane in prija t® lje na predavanje, ki bo v če1! tek 26. t.m. ob 20.30 v društvu]1! prostorih. Ul. di Servola 124-*] Predaval bo prof. Bojan Pav1! tič o XVII. olimpijskih igrah. so se vršile lansko leto v K uvjj. Prosvetno društvo BarkovM: sklicuje za nedeljo 29. januaU t.l. redni občni zbor. ^ Ker se bo na tem občnem ru sklepalo o novih smerni8*! prosvetnega delovanja, se naph-šajo vsi člani kakor tudii pr‘J,e tel ji prosvetnega društva, da že sedaj pripravijo na ta ob8' zbor. It A »NA OH VI';,S Filatelistični klub «L. KoS^l V sredo 25. t.m ob 20.30 obl8*1 ni sestanek na sedežu v Ul. 81 pa 9. Planinski večer SPDT V petek dne 27. t.m. ob priredi SPDT svoj planinski L. čer s predvajanjem barvnih mov Aljoše Žerjala s pc,|ov*il!» po Grškem. Sledila bo družab-predpustna zabava za naše 1 ste planince. DAKOVI IN l*KINI‘K Tč Za Slovenski dijaški dom v u daruje namesto cvet,1' grob svaku Vladku Grubiši stu daruje namesto cvetja ajj. >'■ vica Godina-Sčutova z Reke kr- amarjev. Namesto cvetja na grob P°Kpe ne Ljudmile Mohorčič daruje V;, pi Volk 2000 Ur za Dijaško M co. O MALI OOLASl_ BRUSINI CAHLO, Trst. Ul. tisti 20, prodaja gospodtuPL električne predmete — štedil®L„ na drva, premog, plin, elektRp« - traino goreče peči »aRJJm. te- na plin in elektriko. OM/Ej e pr’ plačilu Postrežba P' m (toro - Tel. 2* 041. VPRAŠANJA IW ODGOVORI Rastlinjaki brez zemlje VPRAŠANJE: Slišal sem, a ponekod delajo poskuse za Bojitev povrtnin v rastlinjakih ,rez, zemlje. Rad bi vedel, d* le-~t0 res ’n ®e obstajajo Praktični pogoji za tovrstno Pridelovanje povrtnin? ODGOVOR: Kmetijstvo — Predvsem poljedelstvo — je ' ovarna brez strehe*. Tako aP govorili doslej. Kmetijstva 1 nismo mogli misliti brez Zdaj pa imajo tudi taliji in Jugoslaviji prve °varne povrtnine pod stre-Pričakovati je treba, da lih bo kmalu mnogo več. Raz-la se bo , nova kmetijska lit ^ Se bo bistveno raz-ovala od dosedanjega na- plna Pridelovanja. To je ta-0 'menovana hidroponika ali P° domače povedano — pri-? ovanje v posebnih rastli-lakih, v katerih ni gred iz marveč sp le posode t . rita, po katerih se pre-a alo hranilne snovi; to so razredčena gnojila. V koritih na dnu nasut čist pesek, r°dec, lahko pa so tudi čre-Hnje, ki pa morajo biti čiste. a tei podlagi se opirajo stline s koreninicami, si-er Pa kar plavajo v hrani. Pridelovanje povrtnine v danesniakih brEZ zemlje dan' ni več le zanimiva po- „ i • zauiuii v d U' nos*-> marveč pomembna sP°darska novost, tako do- širV3’ ka2e hitro raz- no' * du§°slovansko svetoval-središče za kmetijstvo in Sozdarstvo to stroko skrbno vili in doslei so napra- v dveh rastlinjakih v Spli- tu spešne ■n Smederevski Palanki u-poskuse, da lahko no- ® vrste povrtninarstva pri-^ rocajo. Podobne rastlinjake v zaceli uvajati v Italiji. Pr-v* rastlinjaka imata po 500 rasti ratn*h metrov. Od drugih ^ srtinjakov se razlikujeta Pravz; njiju gred, aPrav le po tem, da ni prsti in ogrevanih marveč le korita. Seve- n^ake *reba *ud' takšne rastli- nja °grevati. Način ogreva kai *zberejo glede na to, le cenejše -— premog za ni kurjavo*, plin, les- Padki ali pa se odločijo e ektrično napravo. za soprednosti stroŠkike‘ Ceprav so gradbeni teh rastlinjakov Plača"" Veai‘’ se kmalu po-kar t Pridelati je mogoča k0r nlcrat več povrtnine ka Talc0V navadnih rastlinjakih, ni m S° Prl^6^!! na kvadrat- hižnii^er 20 do 30 k® Para- Prig medtem ko znaša kih e/6lC V navadnih rastlinja-)e m 6 ^ do 2 ^ koritih go S°jžti rastline mno- tlov0nS^e’ ker imai° Pač vse je t "..hranil. Velika prednost razve V da so rastline, ki se .“zvijajo bp ez Prsti v tekočih hranilih Roj mnogo bolj zdrave, ce, ezeaske klice, razne glivi-tna ■ amreč prehajajo večino-tak0 2en?lje na rastline. Prav ZemijiSeTskod,jivci skrivajo v leznjjJ. d’ za virusnimi bobkih' ras^ine v teh rastli-g°sto v6;.°bolevajo tako po-Pridelk' prednost je, da da SQ 1 dozorevajo hitreje in načeni sadeži mnogo bolj ize-'akšm>L *eva Pa ie> da v ms "itn a*? rastlinjaku dela za-er strokovnjak, ki zna dobi "'■'im, pripravljati primerne hranilne mešanice, takšne raztopine, da so gnojila smotrno uporabljena — ne preveč, ne premalo. Reševanje ladje «Rina Esposito» V r.oči med soboto in nedeljo se je trgovska ladja «Ri-na Esposito* znašla pri Krfu v veliki nevarnosti in je klicala na pomoč. Na pomoč ji je prihitela fregata »Cigno*, pa so ji z «Rine Esposito* sporočili, da ne rabijo več pomoči in da bodo sami lahko nadaljevali pot. Zaradi tega se je «Cigno» vrnila. Cez nekaj ur pa je «Rina Esposito* spet klicala na pomoč. Moštvo na ladji «Rina Esposito*, ki je pred dnevi odplula iz Trsta proti Rdečemu morju s tovorom lesa, je najprej odvrglo v morje nekaj lesa in je zaradi tega upalo, na bo lahko nadaljevalo pot brez tuje pomoči. Nato pa se je ostali tovor v ladji premaknil in ladja se je nevarno nagnila. Zaradi tega je sledil drugi klic *SOS», na katerega se je odzvala neka ameriška tor-pedovka, ki je sprejela del moštva. Medtem pa je prihitel iz Brindisija tudi vlačilec »Ardimentoso*, ki je jiriklo-pil ladjo »Rina Esposito* in sprejel še ostali del moštva. V nedeljo ponoči je vlačilec prispel z ladjo v Gallipoli. Na ladji ni bilo človeških žrtev, niti ranjenih. Izšel je «Zadrugar» vestnik Delavskih zadrug Po daljšem presledku je te dni ponovno izšel vestnik Delavskih zadrug v slovenščini «Zadrugar», in sicer na dveh straneh. V zadnji številki, ki velja za november in december lanskega leta, je med dru. gim uvodnik predsednika DZ o dejavnosti te ustanove v preteklem letu, poročilo o zbo. rovanju DZ v Krminu in nekaj slik z otvoritve obnovljenih trgovin Super-Coop v Trstu. Zimska anketa o delovni sili Ta teden bodo v tržaški občini, kakor že prejšnja leta, izvedli zimsko anketo o delov, ni sili, da bi ugotovili stanje brezposelnosti in vzroke brezposelnosti. Poizvedovali bodo pri 516 družinah, ki jih bodo izžrebali na anagrafskem u-radu. Anketo vodi, statistični urad tržaške občine, ki naproša pre. bivalstvo, posebno pa družine, na katere se bodo obrnili, naj sodelujejo, da bodo čimprej nabrali potrebne podatke za proučevanje življenjskih razmer v našem mestu. Uspel nastop SC z dramo «Drevesa umirajo stoje» Sindikalne vesti Z roditeljskega sestanka na strokovni šoli ■ « I ■ v H | v ■ | avtoorevozniških oodietii 50 takoj dobili zaposlitev je ugajala goriškemu občinstvu Zakaj je bila popoldanska predstava bolje obiskana kot večerna? - V kratkem se bo z igro «Stoli» poslovila od Goričanov Ema Starčeva V nedeljo smo imeli po pol-drugomesečaem presledku ponovno v gosteh v Gorici Slovensko gledališče iz Trsta, ki nas je obiskalo z delom španskega avtorja Alejandra Ca-sone «Drevesa umirajo stoje”. Zanimanje za to predstavo je bilo precejšnje, ker je prišel glas o uspelih predstavah tega dela na Tržaškem tudi k nam na Goriško. Avtor drame je bil doslej nepoznan naši gledališki publiki, ki je tud’ na splošno imela malo prilike, da bi se podrobneje seznanila z odrskimi deli španskih avtorjev. Nedeljsko gostovanje pa je imelo še poseben pomen tudi spričo gostovanja priznane tržaške umetnice in članice ljubljanske drame Elvire Kraljeve, ki nastopa v tem delu v zahtevni vlogi babice. Spričo teh dejstev je bila Prosvetna dvorana v Gorici pri popoldanski predstavi v celoti zasedena in igralcem je takoj v začetku uspelo navezati stik z občinstvom, ki se je potem stopnjeval in dosegel vrhunec prav na koncu, z visokim dramatičnim učinkom, ki ga je znala ustvariti s svojo dovršeno igro Elvira Kraljeva v zaključnem prizoru igre. dr. Boschini. Iz- n °ienih v?zencev :>ih bil° a 49 iB( Z’ ‘n sicer za skup-V ZdPoi ^ mesecev in 10 Zhesk-1',1 >,!er na razne globe S-jM u ^'o mili mo w milijnoov 722 ti- k'op veliJe sedla na zatožno DdsotniK ■ večina obtožencev, k' bili- p v6 bil° 14- Prisotni “a Vi-, Stella (obram- naffaelP !fUerra in Berton), v?storU ■ asante (De Senibus, r.icllera rtv Pa-nnain), Antonio njorgio A* Angelo in Sorgato), PrAngelni agna (Berton in ’®erton) Giorgio Stubel 1 GinAlberto Baroni (Moji in m ppe Dubravec (Nar-!»er (p„nRr°ne), Daniele Veli9 t Voli; 1Pcciii Renzo Guba-“arbieri . nicssan-^m_.), A®ui (Battino in Bri->,‘a in Ca,"0 Glberti tAnno .n,Si z)e niki okoli tov. D. Finžgarja, v tovarni Tomos, ki jim je pravil o proizvodnji novega štirikolesnega prevoznega sredstva «2 CV» — po domače «Spačka», ki je včeraj prišel na jugoslovansko tržišče in tako postal mlajši bratec fiata 600» — «Pička» gere Pinaušiča nad Tabajem. Kazenski strel je izvedel Pi-schi, toda za las čez vrata. Tudi Podgorci so s hitr.mi protinapadi resno ogrožali obrambo Juventine, posebno bivši juventinec Visintin in tudi Bandelli sta s hitrimi prodori ogrožala našega vratarja. Toda odličen srednji krilec Furlan in Costelli, ki sra bila najboljša v krilski vrsti, sta jima preprečila, da bi dosegla kakšen gol. Več sreče so imeli napadalci Ju-vnetine, ki so s Comellijem v 10. minuti dosegli edini in častni gol dneva. Igra je bila na splošno zelo trda, predvsem zaradi Podgorcev, ki so igrali z jezo in nervozo, ker so prejšnjo ne-diejo zmagali z 9:0, v Stan-drežu pa niso mogli doseči niti enega gola. Zadnjih 10 minut je bila pobuda v rokah Juventine, toda zaradi premajhne preciznosti napadalcev niso mogli doseči še enega gola. Veliko je bilo veselje Stan-drežcev, ki so to novo zmago Juventine pozdravili z me tanjem raket in umetnimi ognji. Juventina se je s to zmago utrdila na prvem mestu lestvice z 21 točkami, medtem ko imajo drugoplasi-rani Podgorci 17 točk. Juienttna: Devetak, Pašku-lm, Mozetič, Puia, Furlan, Co-stelli, Petejan, Pischi, Comel-li. Tabaj, Ferfoglia. Podgora: Simeoni, Geon, Klorič, Bandelli, Pinaušič, Brigadini, Sfiligoj, De Polo, Visintin, Spangher, Drigo. Tudi nogometna ekipa iz Sovodenj je v nedeljo dosegla važen uspeh. Na igrišču v Moraru je prepričljivo in z visokim rezultatom 5:1 premagala domačine in ponovno pokazala, da je njen napad lahko uspešen, kadar se ta to potrudi. ki slovenskih šol na Goriškem pomerili v smuku in teku na dva kilometra dolgi progi. Tekmovalci in tekmovalke so bili razdeljeni v dve skupini: v prvi so bili začetniki, v dru. gi pa tisti smučarji, ki so smučali že poprej. Snežne raz. mere so bile ugodne; bilo je lepo sončno vreme, ki je bilo vsem tekmovalcem, kakor tudi ostalim udeležencem izleta, v veliko veselje. Sodniški zbor, ki so ga sestavljali prof. Kraner, prof. Paludetto in dijakinja Sfiligoj, je na podlagi kronometriranih časov sestavil naslednjo lesvico: SMUK: 1. 13-letni Hvalič, strokovna šola — 30”4, 2. I4-letni Komjanc, strok, šola — 31 ”8, 3. 11-le'tni Marijan Kraner, ljudska šola — 33”8, 4. 14-letni Cernic, strokovna šola — 39”6, 5. 14-letni Baša, nižja gimn. — 42”7, 6. 14-letna Maja Leban, nižja gimn. — 46”2, 7. 13-letni Pahor, strokovna šola — 1'07”7, 8. 13-letni Tomšič, nižja gim. nazija — 1’20”3. V tej disciplini je odstopil en tekmovalec, dva pa sta bila diskvalificirana, ker sta zgrešila vratca. Izven konkurence je dosegel bivši dijak Dominik Florenin čas 39”2. V kategoriji, tekmovalcev, ki so smučali že poprej, so bili v smuku doseženi naslednji rezultati: 1. 22-letni Kusič, licej — 20”8, 2. 15-letni Boris Persolja — 34”7 (izven konkurence), 3. 22-letni Svab, licej -k- 39”4, 4. 13-letni Prešeren, strokov, na šola — 39”7, 5. 16-letni Orlando Persolja, 48” (izven konkurence). TEK NA 2 KM: 1. Orlando Persolja 6’51”5, 2. Boris Persolja 6’55”9, 3. Kusič 8T9”4, 4. Svab 8’25”6, 5. Ivo Florenin 9’21”, 6. Dominik Florenin 9’24”, 7. Hvalič 9’28”, 8. Prešeren 11T7”. V teku je odstopil en tekmovalec. Ker so bile tekme v dopoldanskih urah, so imeli učenci popoldne dovolj časa za smu-ko. Zvečer so se s težavo lo. čili od tako lepih krajev, kjer so prebili zares prijeten dan. rici potrdil vrstni red izidov pri natečaju za štiri nove mestne stražnike. Ta vrstni red je naslednji: 1. Nestore Ussai 272 točk; 2. Dario Bandelli 264,5, 3. Narciso Cidin 261; 4. Mario Pi-ciulin 239,75; 5. Silvio Pe- ruzzi 232,50; 6. Claudio Bul-foii, 7. Domenico Petrera; 8. Fdoardo Maurencig in 9. Gicvanni Tabaj. —«» ------ Vpisovanje v bolniško blagajno trgovcev Trgovci, krošnjarji in trgov, ski potniki, naj do 28. januarja napravijo prijavo, na podlagi katere jih bodo vpisali v sezname, da bodo imeli pravico do bolniškega zavarovanja. Prijava se napiše na poseben obrazec, ki ga je pripravila vsedržavna federacija trgovskih vzajemnih bolniških blagajn. Vsi tisti, ki se jih to t:če, dobijo obrazce na trgovinski zbornici, pri občinskih tajništvih ter na zvezi trgovcev v Gorici, Tržiču in Gra-dežu. Na podlagi čl. 1 omenjenega zakona, so dolžni izvršiti prijavo lastniki trgovin, njihovi voditelji, odnosno družab. niki, ki imajo v podjetju popolno odgovornost in prevzemajo vsa bremena glede vodstva podjetja in njegove upra. ve. Prijavo napravijo tudi tisti družabniki, ki osebno in materialno stalno sodelujejo pri podjetju in ki imajo obrt-nico na podlagi čl. 1 omenjenega zakona. Cim prej bodo prošnje vložene, toliko hitreje se bo nudila zdravniška pomoč. Za nova podjetja zapade rok za predložitev prošenj 30. dan po njihovem nastanku. V istem roku so lastniki trgovin dolžni prijaviti prenehanje njihove dejavnosti ter zapadlost katerega koli pogoja, ki je predviden za vpis Avtobus Rožna dolina-lokvc Za zboljšanje prometne zve. ze s turističnim in zimskošportnim središčem na Lokvah, kamor pridno zahajajo ob nedeljah in praznikih tudi goriški smučarji, je Avtopro. met iz Nove Gorice uvedel nevo avtobusno progo Rožna dolina-Nova Gorica-Lokve. Avtobus vozi ob nedeljah in jugoslovanskih državnih praznikih, z naslednjim voznim redom: Odhod iz Rožne doline (na bloku) ob 7.30 s prihodom na Lokve ob 9. Odhod z Lokev ob 17. uri s prihodom v Rožno dolino ob 18.20. Cena vožnji v eno smer je 170 din, za tja in nazaj pa 200 din. Hldtnica ubednidtiHi Nute in Nace. — Vabimo Vaju, da se še ta teden oglasita v uradu goriške podružnice naše uredništva v U). S. Peliico 1, ker a-nenimnih prispevkov ne moremo objavljati. Uredništvo V nedeljo zjutraj je v goriški bolnišnici povila hčerko - prvorojenko Lidija Boškin por. Vižintin. Materi Lidiji in o-četu prof. Viktorju, Vižintinu čestitajo znanci in prijatelji ob tem veselem dogodku. iiiiii m immiiiiiiiiii mi milili iiimiiimmiiiii OD VČERAJ DO DANES KINO CORSO. 17.00: «Stanovanje», J. Lemmon in MacLaine. Ci-nemascope v barvah. Ameriški film. VERDI. 17.00: «Gozd ljubimcev«, J. Adams. Nemško-fran-coski film. V1TTORIA. 17.00: «Kot Eva... bolj kot Eva«, J. Collins in G. Code, v barvah. CENTRALE. 17.15: «2enske naprodaj«, R. Burr m S. Rady. Ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: ((Policijski komisar Maigret«, J. Gabin. Francoski film. k«------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,4 stopinje nad ničlo ob 14. uri, najnižjo pa eno stopinjo pod ničlo ob 22.30, Vlage je bilo 90%. *»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. Enodnevne piščance prvovrstnih pasem prodaja PETER TOMS1C Sovodnje, Ul. XXIV. maja 28 f — 6 — 24. januarjs J61 Borba za premoč v prvenstvu A lige vedno zanimivejša Tudi v Neaplju točka za Inter visoki zmagi Rome in Milana A LIGA J Z 1 D 1 "Atalanta-Fiorentina 4-1 *Ban-Lazio 0-0 •Bologna-Lecco 0-0 'Cztania-Torino o-o •Juveutus-Partova 2-1 •Muan-Spal . 4.0 'Napoli-Iuier «0 •Roma-Vicenza 6-3 •Ldincse-Sampdoria 7-1 LESTVICA Inter Roma Catania Milan .luventus Bologna Napoli Sampdoria Fiorentina Ataiarta Vicenza Radova Torino Spal Lecco Udinese Bari Lazio 16 19 4 2 37 11 24 16 16 15 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 15 9 4 3 3* 21 22 9 4 3 26 16 22 » S 2 34 1« 21 X 4 4 31 24 20 7 3 6 24 24 17 5 7 4 1» 16 17 6 S 3 21 26 17 6 4 6 26 19 16 5 6 5 19 19 16 5 5 6 15 26 15 6 2 8 21 22 14 3 6 7 14 22 12 4 4 8 17 29 12 3 6 7 14 26 12 3 4 9 16 30 10 3 4 9 12 23 10 2 5 8 12 24 9 Prihodnje tekme (29.1.1961) Atalaiica-Udinese, Bari-Ju-ventus, Tnter-Catania, L.R. Vi-cen/a-M U(m, Lecco-Lazio, Pa-dovaiNaipoli., Roma-Fiorentina, Sampdcria-Bologna, Torino-Spal, B LIGA *Novara-TRIESTINA 0 0 "Foggia-Catanzaro 30 'Genoa-Brescia 2-0 *0. Mantova-Sambened. 10 •Parma-Messina u-u Palermo-*Prato 1-9 *Pro-Patria-Verona 3-1 •Heggiana-Alessandria 2-1 •Simmonza-Marzotto 3-0 *Venezia-Como 0-0 LEST VICA O. Mantova 18 9 4 5 19 13 22 Simmonza 17 7 7 3 17 10 21 Messina 18 6 9 3 23 15 21 Como 17 8 3 4 20 15 21 Palermo 17 4 12 1 19 13 20 Venezia 18 7 5 6 20 18 19 Heegiana 17 6 b 5 24 20 18 Sambened. 18 5 8 5 17 19 18 Novara 18 6 6 6 12 16 18 Alessandria 17 6 S 6 21 20 17 P. Patria 18 6 5 7 lf 19 17 Prato 18 6 3 7 19 21 17 Triestina 18 5 7 6 12 18 17 Geuoa 18 8 7 3 2.1 19 15 Parma 18 5 b 7 18 16 16 Verona 18 S b 7 17 24 16 Foggia 18 4 7 7 17 20 13 Catanzaro 17 5 4 8 18 21 14 Brescia 18 4 3 9 18 21 13 Marzotto 18 4 3 11 16 32 11 Prihodnje tekme (29.1.1961) TRIESTINA-Genoa, Alessan-drla-Parma. Brescia-S. Monza, Catanzaro-Verona, Marzotto-Como, Novara-Messina, Ozo Mantova-Reggiana. Palermo-Fosgia, Prato-Pro Patria, Sam-benedettese-Venezia. Športne stave TOTCM ALCIO Atalanta-Fiorentina (4-1) 1 Ban-Lazio (0-0) X Eologna-Le:c<> (0-0) X Cata^ia-Tormo (0-0) X Juventus-Padova (2-1) 1 Milan-Spal (4-0) 1 Napoli-Inter (0-0) X Rotta-Lanerossi (6-3) 1 Udinese-Sampdoria (7-1) 1 Pr?.to-Palermo (0-1) 2 Venezia-Como (0-0) X Toires-Cagliari (M) X Clrio Cosenza neveljavna Fcggia-Catanzaro (3-0) 1 KVOTE: 13 — 3.478 000 12 — 163.400 lir TOTI P 1. — 1. Goiden Ume 1 — 2. Avelengo X 2. — 1. Full l — 2. Ancibaie X 3. — 1. Massaua 1 — 2. Kentuckiznobri 2 4. — 1. Big Hen 2 — 2. Pappone 1 5. — 1. Bizzeria 1 — 2. Velocissimo 2 6. — 1. Hinviato X — 2. Baby Luna 1 KVOTE: 12 — 190.883 11 — 16.198 10 — 2.326 lir Pekoč poraz Fiorentine v Bergamu - Juven-tus zopet zmagovit - Učinkovit napad Udinese: sedem golov v mreži Sampdorie Čudno nogometno kolo preteklo nedeljo. Čudno iz raznih razlogov: na eni strani kar štiri neodločene izide brez gola, na drugi strani pa zmage z visokimi rezultati. Čudno za Inter, ki je morala pustiti v Neaplju točko, in predvsem čudno za Fiorentino, ki morda ni pričakovala takega poraza v Bergamu. Ce se je nedeljsko srečanje:--------------------- končalo za Inter še brez po- sebne škode z neodločenim izidom, pa kaj takega ni mogoče reči o florentinskem moštvu, katerega obramba je bilo kot sito. Povsod je puščalo in kaj kmalu so bili gostje bolj podobni potapljajoči se ladji kot nogometnemu moštvu. Domačini pa so bili kot deroča reka, ki podira vse, kar se mu postavi v bran. V nedeljo so gladko pometli z obrambo gostov, katerim so nasuli kar štiri žoge v mrežo. Rekli smo že, da je druga čudna in presenetljiva stran nedeljskega kola A lige precejšnje število golov. Največ so jih bili deležni gledalci v Rimu, kjer so jih na eni in drugi strani videli kljub nezadovoljivi igri obeh moštev kar ‘J. Šest jih je dosegla Roma, ki je tako ponovno prevzela drugo mesto v lestvici, tri pa so dosegli gostje iz Vicenze. Tretje moštvo, ki si je v zadnjih kolih izsililo mesto med velikani in celo pred njimi, Catania, pa je v nedeljo doživelo prav na lastnih tleh delen neuspeh. Južnjaki so imeli v gosteh Torino in gostje so napravili vse, da bi ustavili v začetku igre živahne domačine, ki so hoteli po stari navadi priti z bliskovitim napadom do uspeha. Tega niso mogli doseči m ko so spoznali, da z njihovim načrtom ne bo nič, so opustili pritisk. To pa je izrabil Torino, ki je hotel v zadnjih trenutkih igre spremeniti rezultat v svojo korist, kar pa se mu zaradi budne obrambe domačinov ni posrečilo. V tej skupini presenečata dva neodločena rezultata: Lecca v Bologni in Lazia v Bariju. V obeh primerih so imeli domačini precejšnjo smolo: naj večjo je imela Bologna, ki je morala zaigrati zaradi dveh med igro poškodovanih igralcev z devetimi možmi. Za Bari več kot o smoli je treba govoriti o nerodnosti napadalcev, ki se nikakor niso mogli znajti in so banalno zapravili številne priložnosti, pa čeprav jim je nekaj žog, ki so bile namenjene v mrežo, ustavila prečka. Kot je bilo pričakovati, je i-mel Milan lahko delo s Spa-lom, ki se je pojavil na igrišču s taktiko verižne obrambe. Nekaj časa so gostje odbijali napade domačinov, toda ko je padel prvi gol, je obramba moštva iz Ferrare popolnoma odpovedala in pustila razigranim napadalcem Milana prosto pot do njihove precej slabo zavarovane mreže. Nasprotno pa so imeli Juventusovi igralci precej trd posel s Padovanci, ki so se jim posebno postavili po robu. Tudi v tej tekmi je i-mela obrambna taktika glavno besedo, a v nasprotju s Spa-lom, Padovanci niso obupali in so se borbeno branili vse do končnega žvižga. Kljub temu pa niso mogli preprečiti pora- učinkovit. Samo v nedeljo so Videmčani spravili v mrežo Sampdorie skoraj toliko golov, kolikor so jih dosegli v dosedanjih 15 igrah prvenstva A lige. Videmčanj so našli sedemkrat pot do mreže, medtem ko je morala njihova obramba samo enkrat kloniti. Izreden rezultat torej, za katerega navijači in tudi vodstvo ikluba u-pa, da ne bo ostal osamljen. To upajo predvsem, ker bc morala Udinese začeti vzpon proti tistemu delu lestvice, ki ji lahko zagotovi gotovost, da ne izpade iz lige. Namiznoteniški turnir v Gorici Tomšiču in igr dva pokala in več kolajn Za pokal GITeT Bor na prvem mestu z 62 točkami pred Aligero z 9 V nedeljo se je zaključil v Gorici namiznoteniški turnir za pokal «goriškega mesta*. Ta je pripadel CSI Trevisu, medtek ko so si Borovi igralci osvojili «Pokal Aligera* in pokal pokrajinskega odbora namiznoteniške seikcije CITeT. poslal v borbo za Bor je poslal v pokal »Aligera* pet igralcev, ki so v končni razvrstitvi zasedli prvo, drugo, tretje, peto in sedmo mesto. Najbolj uspešen je bil Tomšič, ki si je z zmagami nad drugimi nasprotniki osebno osvojil po. kal. Drugo mesto je zasedel Edi Košuta tretji pa je bil Merlak. Ce bi bil žreb bolj ugoden, bi bil uspeh Borovih igralcev .brez dvoma še večji. Med mlajšimi igralci se je posebno izkazal Boris Košuta, ki je dobil v dar spominsko kolajno in kravato. Na tekmo- Zopet potres na vrhu lestvice B lige Z neodločenim rezultatom povratek Triestine domov Palermo uspešen v Pratu - OZO, Simmenthal in Messina izpodrinila Como s prvih mest lestvice NOVARA: Lena; Zanetti, Scaccabzrozzi; Baira, Udovicich, Molinari; Ruscoui, Mauzino, Mentani. Zeno, Bramati. TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Marangon, De Grassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Cazzaniga, Sadar. SODNIK: De Robbo iz Torre Annunziata. KOTI: 3:3. Nedeljsko gostovanje Triestine se je zaključilo za naše moštvo brez posebne škode. Lahko bi tudi rekli, da se je končalo zaradi neodločenega izida (0:0) z delnim uspehom, kar dokazuje dejstvo, da so navijači Novare kot se večkrat zgodi razočaranim ljudem, obsuli Tržačane z žalitvami, češ da so si ukradli,točko. Težko je reči, če je to res. Razumeti je treba, da so morali ledu nevajeni Tržačani paziti predvsem na ravnotežje in kljub temu, ko so našli priložnost, so sprožili protinapade, ki so bili precej nevarni. Vsega skupaj jih je bilo štiri in vsak bi se lahko tudi (končal z golom. Z druge strani pa je treba vprašati, kaj so napravili domačini, da bi prišlo do zmage. Praktično ničesar. Res je, da so zabeležili skoraj ves čas terensko premoč in da so igrali in samo igrali. Brez posebnega cilja. Nasprotno pa je Triestina zaigrala pametno in lepo. Zato je bil vratar Novare večkrat v nevarnosti kot vratar Triestine, ki je sicer posegel v borbo, vendar nikoli, da bi prestregel kako nevarno aikcijo. V prvem polčasu se je praktično igralo le pred Luisonovi-mi vrati. Le tu pa tam se je Triestina, ki je v kritičnih trenutkih puščala v ospredju samo Secchija in Fogarja, sprostila v napad. V drugem polčasu so domačini nekoliko popustili, kar so izrabili Tržačani, da so postali nekoliko nevarnejši. V tem delu igre sta Trevisan v 18’ in Secchi v 22’ zapravila izredni priložnosti, medtem ko je malo manjkalo, da niso domačini prišli v vodstvo ne po lastni zaslugi, temveč po krivdi Bracha, ki je poslal svojemu vratarju premočno žogo: Luison je ni mogel ustaviti in usnje je šlo tik ob prečki v gol-out. • * * Na vrhu lestvice B lige je prišlo, kot smo predvidevali, do majhnega potresa. Como se je moral po nedeljskem neodločenem izidu srečanja z Be- netkami posloviti od prvega mesta in se zadovoljiti s četr-za, pa čeprav so znali tega ob- tim. držati v častnih mejah. Brez dvoma je največje presenečenje tega kola pripravila Udinese, katere napad je bij v nedeljo izredno razigran in preko vsakega pričakovanja zelo Na prvo mesto se je ponovno vsidral OZO iz Mantove, katerega je pičla zmaga nad Sam-benedettese popolnoma zadovoljila. Na drugi stolček razpredelnice pa se je vsedlo moštvo iz Monze, ki je v nedeljo z vanju tretjekategornikov so bili igralci kljub močnejši konkurenci še kar uspešni. V drugem kolu sta brata Košuta klonila pred svojima nasprotnikoma, vendar njun tesen poraz priča o njuni pozitivni igri. Merlak se je moral odpovedati nadaljevanju, ker je ponovno naletel na izredno razigranega Tomšiča, ki ga je izločil, kot se je zgodilo na prejšnjem delu istega turnirja Samo Tomšič je prestal to kolo m je v treh nizih premagal Prencisa, ki spada v kategorijo 3/1. V polfinalu pa je moral Borov predstavnik kloniti pred Floramom, ki je v splošnem plasmaju posameznikov te kategorije zasedel prvo mesto. Lestvica je bila v tem tekmovanju naslednja: 1. Floramo - RAS Trst. 2. Trifoglio - Bologna. 3. Tomšič . Bor Trst. 4. Crechici - Soffitta Trst. V tekmovanju ne glede na kategorije igralcev sta nastopila le Tomšič in Edi Košuta. Slednji se je dobro branil proti Crechiciju m je izgubil v štirih setih. V drugem kolu pa je bil tudi Tomšič izločen, ker je naletel na zelo močnega Trifoglia. Borova dvojica Tomšič-Ko-šuta pa ni imela srečo, ker je izpadla že po prvem kolu Naša igralca sta imela sicer dovolj prilik za zmago, vendar sta si jo zapravila. Naši igralci so se vrnili iz Gorice s celo kopico nagrad: Tomšič je dobil pokal «Alige-ra» in bronasto kolajno za tretje mesto med posamezniki v turnirju tretjekategornikov, Edi Košuta je dobil srebrno, Merlak pa bronasto kolajno, medtem ko je Bor kot najboljše društvo v kategoriji 3/2 dobi] pokal pokrajinske namiznoteniške sekcije GITeT. Na drugem mestu so se uvrstili organizatorji, medtem ko je tretje mesto v tem turnirju pripadlo tržaškemu društvu Istria. Premoč naših igralcev je razvidna ne samo po nagradah, temveč po točkah. ki so jim pripadle: Bor si je nabral 62 točk, medtem ko je pripadlo drugoplasirani Aligeri 9, tretji Istriji pa 8. niiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiilimimiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiimiiMiiiriitiiiiinniiiMiiiiiiimiiiiiminimiiiiiimimimiimiiiiii Zaključek smučarskega tekmovanja Hahnenkamm V slalomu dvojen uspeh avstrijskih tekmovalcev V kombinaciji zmaga Avstrijke Hecherjeve in Francoza Perillata jasnim rezultatom premagalo goste iz Valdagna. Sicer je že kazalo, da bodo gostje vsaj delno uspešni, toda njihove hibe so Se kaj kmalu pojavile in tedaj ni bilo več rešitve. V Foggj so domačini izrabili izredno priložnost in so brez posebnih težkoč in z razmeroma visokim rezultatom odpravili goste iz Catanzara. V Genovi pa je imela Brescia pravcato smolo: najprej je podarila domačinom vodstvo z autogolom in kasneje so igralci Genoe rezultat povišali na 2:0 z enajstmetrovko, ki jo je sodnik prisodil zaradi grobe igre gostov do napadalca Piqueja. Messina si je znala v nedeljo priboriti na igrišču Parme neodločen izid, kar ji je zadosto- valo, da je s silo zasedla tretje mesto in izpodrinila Como še niže. Ostre borbe so bile tudi v Bustu Arsiziu, kjer se je domačinom posrečilo spraviti goste iz Verone na kolena, in v Reggiu, kjer je morala gostujoča Alessandria prepustiti zmago domačinom. Gostje so bili sicer tehnično boljši in so prvi prišli v vodstvo. Toda proti koncu so popolnoma odpovedali, zaradi česar se je Reg-giani posrečilo doseči še drugi gol, ki ji je prinesel zasluženo zmago. Edino zmago na tujem igrišču pa si je izsilil Palermo, ki je gostoval v Pratu. Domačini so bili več v napadu, toda akcije so bile precej zmedene, da bi pripomogle 'k uspehu. Gostje pa so z inteligentno taktiko dosegli tik pred koncem prvega polčasa cilj in v drugem so si za las zapravili drugi gol, s katerim bi zaokrožili rezultat. Od 1 leta na 4 mesece Znižaiia kazen Arminu Haryju FRANKFURT, 22. — Kazen, na katero so kaznovali svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca v teku na 100 m Armina Haryja, so znižali od enega leta prepovedi nastopa na 4 mesece. To se pravi, da bo Hary lahko nastopal od 1. maja letos dalje. Olimpijskega prvaka znižanje kaznj ni zadovoljilo, ker je upal, da mu jo bodo popolnoma preklicali. NOGOMET PALERMO, 23. — Nogometna tekma med Marokom in Tunizijo, ki je bila v okviru izločilnega turnirja za svetovni nogometni pokal se je zaključila neodločeno 1:1. Ker se rezultat ni spremeni] niti v podaljšku igre, je sodnik Lo Bel-lo prešel na žrebanje, ki je bilo naklonjeno Maroku. LSPorL Uspeli Jugoslovana v švicarski skakalni turneji Marijan Pečar na drugem mestu Prvi je bil Finec Kirionen, tretje mesto pa sta si razdelila Finec Imonen in Italijan Zandanel UNTERWASSER, 23. — Prva tekma letošnje švicarske skakalne turneje je bila za jugoslovanski šport izredno u-spešna: Marijan Pečar je v konkurenci 45 najboljših skakalcev iz Finske, Norveške, Švedske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Italije, Poljske in Švice zasedel drugo mesto in je pustil za seboj nič manj kot Finca Halonena, ki si je na zimski olimpiadi v Squaw Valleyu osvojil srebrno medaljo v tej športni panogi. Vsi favoriti so skočili daleč, a med vsemi si je Pečar nabral največ točk. To je bilo za vse gledalce največje presenečenje, še posebno, ker je Pečar po prvi seriji skokov vodil s 111,9 točke pred kasnejšim zmagovalcem. Fincem Kirione-nom, medtem ko je bil tretji I-talijan Milo Zandanel. V drugem poskusu, ki je bil odločilne važnosti, je Kirionen dobil povprečno oceno 18,5 točke, medtem ko so Pečarju kljub brezhibnemu letu in skoku 58 metrov prisodili 18 točk, s čimer je zdrknil na drugo mesto. Tretje mesto sta sj razdelila Finec Imonen in Italijan Zandanel. Od Italijanov je bil De Zordo deseti, medtem ko se je med Jugoslovani izkazal tudi Oman, ki je bil petnajsti, in mladinec Zajc, ki je s skokoma 54 in 54,5 m zasedel 21. mesto. Prihodnja prireditev te skakalne turneje po Švici bo v torek v St. Moritzu. Tehnični rezultati so naslednji: L Kirionen (Finska) 226,4 točke (56, 58); 2. Pečar (Jug.) 225,2 (58, 58)! 3. Imonen (Finska) 222,4 (57, 57.5), in Zandanel (Italija) 222,4 (58,5, 53 5); 5. Berg (Norveška) 221,2 (56, 57.5); 6. Halonen (Finska) 217,1 (56,5, 56,5); 7. Karisson (Švedska) 216,6 (57,5, 58); 8. Aimoni (Italija) 214,7 (57, 56.5); 9. Ukkonen (Fin.) 214,1 (56,5, 56.5); 18. De Zordo (Italija) 214,0 (56, 5 6,5); 11. Harry Glass (Vzh. Nemčija) 212,3. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiliiiin iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiimniiiiiiniiiniiHiiHiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiimiiHimiiMI KITZBUEHEL, 23. — Včeraj je bil zaključek 22. tekmovanja Hahnenkamma. Tega smučarskega tekmovanja se je udeležila, razen nekaterih Italijank in Američank ter Američanov, praktično vsa svetovna alpska elita. Tudi v drugem dnevu tekmovanja, ko je bi] na sporedu slalom, je zmagala Avstrijka Traudl Hecher, ki je ponovila sobotni uspeh nad Nemko Bieb-lovo. Bieblova je bila namreč kot že v spustu, druga tudi v slalomu in se je v lestvici kombinacije morala zadovoljiti z drugim mestom za presenetljivo 17-letno Avstrijko. Tretje mesto pa je vedno v tej lestvici pripadlo Francozinji Ledu-covi. Pri moških je tudi nedeljsko tekmovanje minilo v znamenju dvoboja Francozov in Avstrijcev, ki so praktično najmočnejši smučarji na svetu. Nedeljska zmaga je sicer pripadla Avstrijcem z Nenningom, ki je prevladoval v slalomu, toda največja čast je pripadla Francozu Perillatu, ki je sicer v, slalomu zasedel drugo mesto, a mu je pripadlo prvo v razpre- delnici alpske kombinacije. Komaj 21-letm Francoz je tako dokazal, da je vsaj trenutno najboljši alpski smučar sezone, medtem ko je že od Squaw Valleya priznani svetovni prvak v alpski kombinaciji. Tehnični rezultati so naslednji: ZENSKE Slalom 1. Hecher (Avstrija) 123,9; 2. Biebl (ZN) 124,4; 3. Michei (Švica) 129,4; 4. Gertsch (Švica) 131,9; 5. Grander (Avstrija) 131,9; 6. Staffner (Avstrija) 131,9; 7. Th. Leduc (Francija) 132,2; 8. M. Leduc (Francija) 133,3; 9. Breuer (Avstrija) 133,7; 10. Haraldsen (Norv.) 134,2. Kombinacija 1. Hecher (Avstrija) 0 točk; 2. Biebl (ZN) 1,24; 3. T. Leduc (Francija) 6,34; 4. Gertsch (Švica) 6,49; 5. Grander (Avstrija) 6,78; 6. Staffner (Avstrija) 6,95; 7. M. Leduc (Francija) 7,54; 8. A. Leduc (Francija) 9,05 točke itd. MOŠKI Slalom 1. Nenning (Avstrija) 129,3; 2. Periilat (Francija) 130,8; 3. L. Leitner (ZN) 132,2; 4. Stiegler (Avstrija) 132,8; 5. Burger (Avstrija) 135,3; 6. Arpin (Francija) 135,4; 7. Forrer (Švica) 136,1; 8. Bogner (ZN) 136,6; 9. Bozon (Francija) 137,6; 10. Senoner (Italija) 138,0; 11. Duvillard (Francija) 138,1. Kombinacija 1. Periilat (Francija) 0,60 t.; 2. Nenning (Avstrija) 1,28; 3. Forrer (Švica) 4,46; 4. Leitner (ZN) 5,02; 5. Duvillard (Francija) 5,53; 6. Bozon (Francija) 7,41; ’ 7. VVagnerbeger (ZN) 8,45; 8. Zimmermann (Avstr.) 8,65 točke itd. Košarkarsko prvenstvo Končno le prva zmaga: Ginnastica-Lazio 60:49 Zmage Ignisa, Virtusa in Simmenthala na tujih tleh Prva tekma povratnega kola je nudila prvo zadoščenje tržaškemu košarkarskemu občinstvu; domače moštvo je končno le prišlo do prve zmage v letošnjem prvenstvu prve moške lige. Vprašanje pa je seveda, če si je Ginnastica to zmago tudi zaslužila. Povedati je treba, da so gostje iz Rima igran zelo slabo. V obrambi niso pokazali ničesar, v napadu pa še manj. Proti takim moštvom je bilo teže zgubiti kot zmagati. Kljub temu so v začetku srečanja prav gostje prišli v vods.vo in ga nekaj minut tudi obdržali. Cavazzon je nato stopil na plan in se izkazai s serijo metov iz kota, s katerimi je privedel Tnestino v vodstvo. Sploh je bil Cavazzonov nastop čuden. V pivih štirih tekmah je bil celo v breme Tržačanom, njegova prva prebuditev pa je naenkrat postala usodha za nasprotnike, ker je vlila celoti emu tržaškemu moštvu novega elana. Po njegovem zgledu sta šla zaporedoma v koš še Damiani in Natoli, s čimer se je prednost Triestine kljub naporom Lazia naglo večala. Prvi polčas se je zaključil s Triestino v vodstvu z 29:22. V drugem polčasu pa so gostje prešli v silovit protinapad, a ker ta ni bil dovolj smiselno organiziran, sta Damiani in Magrini zadostovala, da sta nasprotnike ustavljala. Končno se je Cavazzon ponovno zbudil prav v kočljivem trenutku, ko so rimski gostje zmanjšali razliko na samih pet točk. S tremi zaporednimi me. t.: je Cavazzon povečal razliko za 6 točk, s katerimi je dokončno spravil nasprotnike na kolena in istočasno strl vsak njihov odpor. Tržačani so to-ej vendar le zmagali, vendar ta uspeh jim ne nudi nobenega upanja. Prišel je prepozno in vse kaže, da bo ostala nedeljska zmaga verjetno osamljena. Razen zmage tržaškega moštva ni bilo v nedeljskem kolu nobenih presenečenj. Vsi trije košarkarski velikani so razmeroma lahko odpravili nasprotnike. Zabeležiti pa je treba tudi zmago Stelle Az-zurre nad Lancom, ker je rimsko moštvo napravilo z njo odločen korak naprej k rešitvi pred izpadom. Ta zmaga je še pomembnejša, ker sta njegova tekmeca Livorno in Lazio izgubila nedeljski dvoboj Rezultati nedeljski tekem so naslednji; V Trstu: Ginnastica-Lazio 60:49 V Bologni: Gira-Livorno 77:64 V Rimu: Stella Azzurra-Lanco 65:62 V Padovi: Ignis-Petrarca 69:64 V Cantuju: Virtus-Fonte Levis-sima 64-56 V Bielli: Simmenthal-Biella 75:69 A liga DON BOSCO - TREVISO 84:58 Don Bosco je na lastnem i-grišču žel velik uspeh nad dosedanjim voditeljem lestvice. Nedeljska tekma je pokazala odlično registrirano moštvo mnogo bolj pozitivno obrambo, zaradi česar rezultat ni izostal. Don Bosco je v nedeljo prekosil samega sebe. Po začetni izenačeni igri so Tržačani prišli v prednost, katero so obdržali s pomočjo hitre igre. Svoje najboljše orožje so imeli Tržačani v bliskovitih protinapadih, proti katerim je bila obramba re-nomiranega Trevisa povsem nezmožna. P-ziO Na »Igmanskem maršui) Zmaga Pavčiča in slovenske ekipe SARAJEVO, 23. — Na Igmanu je bi] v nedeljo znani ((Igmanski marš«, ki je pravzaprav daljinski smučarski tek. Največ uspeha na tem velikem tek; movanju, ki so se ga udeležili smučarji iz vseh republik, ie imela ekipa Slovenije. Proga je bila dolga 25 km in je bila dokaj težka. Ekipe so se razvrstile takole: 1. Slovenija 708,40 točke, 2. Bi« 614,80, 3. Srbija 603,30, 4. Ro-manija 601.40, za n jimi pa Sarajevski smučarski klub, ekip8 zagrebške Vojne oblasti, reprezentanca Hrvatske, Sarajevska vojna oblast itd. Med posamezniki je zmagal Janez Pavčič, ki je pretekel progo v času 1.30:41.2; 2. Cveto Pavčič 1.31:22.1; 3. Gašper Kor-dež 1.34:10.0; 4. Viktor Brezov; šek, 5. Janko Kobentar (vsi Slov.), 6. Konstantin VladičiS (BiH), 7. Josip Kečerin (H), *■ Mojmir Trifunovič (Srb.) itd. imiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitif* Pot v novo fotografijo (Nadaljevanje s 3. strani) Jutri v Miljah K K Lokomotiva Jutri v sredo bo gostovala v miljski telovadnici košarkarska ekipa zagrebške Lokomotive. Spored košarkarskega večera je naslednji: ob 20. uri Hausbrandt A ■ Hausbrandt B (ženske) ob 21. uri Lokomotiva-Hausbrandt in ob kočljivi razsvetljavi. Posebno poglavje govori ® električnih bliskaticah, o snemanju mrtve narave, arhitekture, notranjščine, o reprodukciji, o mikro — in makro-fotografiji, o projekcijskih diapozitivih in drugem. Zelo obširno je poglavje ((Posnetek v kemični kuhinji«, kjer uvajata avtorja fotoamaterja v tehniko razvijanja, nazorno opisujeta vse potrebščine in naprave, postrežeta mu s številnimi praktičnim' nasveti in preizkušenimi recepti. Za nameček sta pisatelja dodala še nekaj drobiža, a mef* besedilo sta natresla za boljše razumevanje mnogo lepi*1 in nazornih skic, slik in posnetkov. Priročnik ima še 13 barvnib prilog. Ta priročnik za fotoamater je je napisan tako, da ga bo mogel z lahkoto in s pridol" rabiti vsak ljubitelj fotografije, kj bo našel v njem tolik0 uporabnih nasvetov, da mu b° kamera nudila še večjega zadoščenja :n novih doživeti), j Spričo tega, da je Pot v novo fotografijo napisana poljub no, je zelo pripravna za fotoklube, šole in prosvetna društva. To knjigo je moč nabavi*1 / v Tržaški knjigarni m start* 1 v platno vezana 1.100 lir. BORIS PAHOR: Onkraj pekla so ljudje Roman Ne, ne bi bil pričakoval tega od njega, si mislim, potem ko vzdigneva malega v voz in se Janoš zadere na reveže, ki ležijo na podu in se upirajo, češ da ima mali grižo. '«Jaz vam bom dal grižo!* Ne, ne bi si bil mislil, da je takšen, poznal sem samo polovico človeka in sodil po tisti polovici, ki je bila odrezava in oblastna. Tako si pravim, ko se spet zavijem v koc. Noge me niso hotele držati. Zato pa je Janoš še bolj neverjeten. Od nekod si prinese papir s črno mažo in si začne loščiti škornje. Močan in duhovit mora biti človek, da se zna sredi pogina takd norčevati iz njega. Kakor klofuta smrti. Kakor nato skok čeznjo v življenje. Junaštvo, da, pravo junaštvo. >Kam, Janoš?* kličejo za njim iz voza. «Greš na inšpekcijo?* Nekaj zamomlja, se nasmehne in si popravi črtasti jopič v pasu. Nejasna, nedoločena drznost, a vendar se nam zdi, da rešuje s svojo trmoglavostjo košček sonca za nas vse. To je pravega, toplega sonca, ne tistega mrziega očesa, ki visi nad vlakom kakor oko utopljenca. Da, pokril sem se čez glavo s kocem, da bi mi bilo topleje in kmalu nisem več mislil na Janoša. Slišati je Poljačka, ki v nasprotnem kotu drgeta pod kratko odejo, in obenem pridušeno stokanje blizu odprtih vrat. Tam stojita dva esesovca in vztrajno prežvekujeta gumijasti klobasici; enakomerno si jih režeta na majhne koščke. Prav gotovo kje izpod koca strmi dvoje oči vanje. Eden izmed esesovcev je rekrut in obleka mu rezko strči od telesa. Drugi ima naočnike in je v civilu prav gotovo poštar. Nič kaj prijetno pa jima ni med nami, posebno ker zaudarja po griži in temu in onemu oddaljeno grgrajo prsi; potem se odkašlja v plahto, in še ko ga bodo za vitega nesli v vagon ob lokomotivi, bo konec plahte uklenjen v skrčeno koščeno pest. Avtomatično r.osita v usla koščke komisa in klobase in sta, kakor da sta zašlo v prostor brez časa. Prav gotovo, saj čas je že zdavna: umrl, zvodenel je v blato in gnoj. In ta hip, ko mislim nanju in vetr., kakšna sta njuna obraza čeprav sein poc; kocem, obenem sledim šumu pod vozom. To je suho telo, ki se naslanja na kolo. Večinoma ne morejo več počeniti in samo tako stojijo z upognjenim vratom pod vozom, medtem ko so jim hlače ušle po rogovilastih nogah. Slišim, kako se roke oprijemljejo kolesa in kako se obrita lobanja dotika dna vagona; in ker mislim na hlače, ki so nabrane ob gležnjih in jih roice ne morejo doseči, ne ujamem, kar je povedal esesovcema nekdo pred vrati. «Wer?» je začudeno vprašal rekrut. • Zagrabil ga je za rokav in mu strgal iz rok fanta, Ki je šel po krompir.* • Das ghet nicht,* je rekel tisti z naočniki. «Das geht nicht.* lakrat sem pogledal izpod koca. Njegov poštarski obraz je očetovsko prepaden, klobasa v njegovi roki pa vijuga ubito rožnatega mesa. • Nemogoče,* je zamrmral rekrut. •In Janoš je kričal, da zaradi krompirjev ne bodo stieijalil* • Ne bi bil smel,* je potožil rekrut. «Ne bi bil smel.* • In še na tleh je kričal, ko je bil že zadet. Se na tleh.* • Janoš?* je vprašal Yves in izgovoril njegovo ime, kakor da ja umrl prijatelj, ki mu je bil drag od detinstva. • V taborišču smo gledali nanj malo po strani, ker je bil Ud z bolniki; zdaj vem, da je bilo to zaradi neugnane sile, ki je bila v njem. A je človek tako poln življenja, nepretrgoma čuti ob sebi oklep bodeče žice. Mi pa smo mu očitali celč to, da se je .poleti kdaj sončil za barako; liukoi posmehovanje in skrunjenje umirajočih teles, se nam je zdelo. In ko mislim na to, si pravim, da ni res, k;r bo vsak hip prišel in zaklical: 'Kje je moj Poljaick?’ In tudi esesovec tako čuti, ker še nekajkrat vpraša: 'Prav Janoš? Prav Janoš?’ In fant ob vratih ponovi: ’Da, in potem mu je pognal kroglo v glavo, da bi ga končal.’ Jaz pa sem pogledal na Janošev koc, ki je bil prav zraven mene, ker je Janoš ležal tik ob meni. Sploh je b'l zelo tova-iški z mano. Morda zato, ker sem ves čas kašljal. Ne vem. A ko smo z zbombardiranega vlaka prinesli staro 'elezno peč v naš vagon, je v obtolčeni konzervni škatli zavrel nekaj drobtin in neko travo in mi prinesel 'juhe' • Nesejo ga,» je rekel nekdo in tedaj tudi esesovca spoši ijivo pomolita glavi skoz: odprtino. Vzdolž vagonov najprej prideta dva deportiranca, za njima hodi stražar z t-rz: strelko. Onadva nosita v sivem vojaškem kocu truplo m ni videti ne glave ne škornjev. A je kratko in prav gotovo je to Janoš. Tedaj sem se vrnil in spet lege' in se pokril s kocem. Tako oster je bil tisti aprilski zrak. Da. prav to sem čutil: da je zrak zelo zelo oster. Seve, da sem pomislil, da sta vagona ob lokomotivi čisto nrazna, ker so ponoč’ zakopali vsa trupla, in da bo ležal sam, a še bolj hočem misliti na to, da me zebe. In tudi Jano-ševa škatla za juho je nedaleč ob mojem zglavju, a rajši sledni šumotu pod vagonom, kjer spet telo drsa s koščeno glavo ob dno.* • To je blazno, takšno doživetje.* In Yves ga pogleda vprašujoče in obenem plašno. Pubertetna prešernrst je izginila z njegovih lic. •Ce ima človek vsak dan koščeno ženo za sostanovalko, sc ji nazadnje čisto privadi.* •Saj ni mogoče.* • Niti zave se ne, kdaj mu je postala domača.* Yves ga je opazoval; v njegovem pogledu sta hkrati občudovanje in dvom. •Nič me tako ne glejte,* je rekel Igor Suban in se nasmehnil. • Sprašujem se, kakč morete govoriti tako preprosto o tem.* • Smrt naredi vse zelo preprosto.* • In kako se morete pri tem nasmehniti.* • Vaši mladosti sem se nasmehnil.* • Razumem. Veliko prednost imate pred nami, ker ste bili priča takšnim stvarem.* • Narobe. Vi imate veliko prednost, ker lahko naredite, da vaš svet ne bo tako pogubljen, kakor je ta naš » Nasmehnil se je. • No, zdaj lahko vzamem nemško knjigo v roko » • Le šalite se,» je rekel Yves in zamenjal nogo, ki je jahala upognjeno koleno, in bilo je, ko da se je oddahnil od nevarnosti, ki ji je po naključju 'pravočasno ušel. XLI. Mrak je počasi jemal barve nebu in drevju, ozrači* se je začelo ohlajati; ko da hladna noč nalahko drSl navzdol po položni rebri, po kateri se v/unja cesta Rekel je: «V tistem sadovnjaku se n te nekoč čakal; • Gotova sem bila, da ne boš prišel, ko si šel prejšnl1 večer tako mimo mene * • Mimo tebe in gospodične Riviere.* • Da. s Claire -cm bila.* •Zaradi nje sem bil pod temi jablanami kakor ^ binzon.* A zdaj je krivičen, si prizna, ker vleče to na dan tem bi bilo bolje, da se ne bi odločil za molk, če i1"8 biti njun pogovor bolj mučen, kakor če bi govoril. Tedaj se je obrnila. •Kaj ti je danes?* In stegnila je roke k njegove"111 vratu. Pustil se je objeti in ji je tudi položi! roke na P8*1 a bolj zato, da mu ne bi visele ob telesu, ko se nj«"8 oklepajo njegovega vratu. •Pojdiva,* je rekel. •A jaz hočem vedeti.* In njen glas ie takč nak;onjel1' da se ji nehote nasmehne. • Nič,* je rekel. «Zaaj nič več.* Prijela gR je za roko. «Priii.» In on si misli: zdaj se daj voditi, bodi takšen, kakrS811 bi bil, ko bi ne bil bral tistega pisma, ker navsev idnJ{ je vse, kakor da ga nis: oral in kakor da rm ona ni (lob1'8' Na levi m dreves, a prav ob poti je majhna lese118 koča z odprtimi vrati, tukaj še nista bila. In njego''8 roka se premakne v n;jni dlani, da bi nadaljevala »preh0, po poti. Toda Arlette je zavero ana v kočo kakor v z8«e' t če, ki ju bo rešilo. Ze čuti, kakč ju bo zaprt pros^ sredi osamele jesenske narave /.bližal, kakiS se bo njego^ oglatost omehčala ob njenem 1 ubkovui.iu In ne m8f8 slediti njeni otroški roki. Obem m se mu dozdeva, da bo morebiti njena bližina res premaknila z mrtve tot^e' •5» nadaljuj*