------ -'..I riA V.".'A7EL J L jub L J A?! A J tj a o '!A V T J f t. 257 List Uhaja v™--*^^ 0 neuc« L 33T " L 6.50 vtč. —^ JTVT V širok osti I ko[' Oice, zahval«, pogifcuijm (C. C. con U p—to) ponedeljka. Naročnina: za I mesec L 8—« , celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno e 30 st. —■ Oglasnina za 1 mm prostora a^rfovske in obrtne oglase L 1.—. za osmrU /L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—k •i na prvi strani L 2.— Trstu, ti pfk, M. oktobra H27.M EDINOST itavUk« 30 cent. Letnik Lil Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulic« S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredniltvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravaiitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — L*st, maložba in tisk Tiskarne »Edinost«. Poduredniftivo r Gorici: ulica Giosut Carducci it. 7, I. n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Severna Amerika ie m nasellevalna politika Gosto naseljene države skušajo po veČini rešiti pereče socialno vprašanje, ki stopa dan za dnem čim bolj v ospredje, namreč vprašanje brezposelnosti, z raznimi konvencijami in diplomatskimi dogovori, katere sklepajo z državami, ki imajo na razpolago Še dovolj zemlje, ali pa kjer industrijska mesta še niso prenapolnjena. Tako opažamo n pr., da je danes glavni tok italijanskega izšel jeniškega gibanja usmerjen proti Južni Ameriki, namreč v Argentinijo in Brazilijo, ter sploh v romansko Južno Ameriko. Razmere v Južni Ameriki za delavstvo pa niso posebno u-godne, predvsem zato ne, ker industrija tam še ni dovolj razvita (kar je mest v industrijskih podjetjih, so že prenapolnjena), delo na polju in podobni opravki pa našim izseljencem ne donašajo zadostnih dohodkov. Obljubljena dežela delavstva je bila v prejšnjih časih pred vsem Severna Amerika, t. j. Zedinjene države. Kot pa vemo, je emigracijski zakon Zedinje-nih držav, ki regulira priseljevanje, zaprl vrata Romanom in Slovanom. Posledica tega je pa taka,, da jo niti Amerikanci sami niso pričakovali. Z zakonom so hoteli pred vsem vzpostaviti razmerje med različnimi nacio-lialitetami, iz katerih sestoji emigracija. Hoteli so doseči namreč to, da bi se v Severno Ameriko izseljevali pred vsem Germani, t. j. Nemci, Anglosak-sonci, Skandinavci, a velikemu številu romanskih in slovanskih emigrantov naj bi se priseljevanje zabranilo. Romanskega in slovanskega toka izseljencev danes ni, An-glosaksoncev in Nemcev isto-t&ko ni, ker se nočejo izseljevati. Letna kvota, ki določa število izseljencev za Britanijo in Nemčijo, ni dopolnjena. V Zedinjenih državah Severne A-merike manjka delovnih moči, radi tega so delavci zelo dobro plačani; življenske razmere so iste kot v Britaniji ali Nemčiji, cene blagu niso 'poskočile sorazmerno s plačami. Čudno pri vsemu temu in nedoumljivo je, zakaj se velike množice angleškega in nemškega delavstva, ki živijo brezposelno, ne izselijo v Severno Ameriko, ko jim je pot pač odprta? Toda pustimo ta težka vprašanja in ozrimo se na drugo, ki pred vsem zadeva nas same: zakaj je zaprta imigracija Romanom in Slovanom? Odgovor na to je pač čisto enostaven! Pretežna večina prebivalcev Severne Amerike je germanska. Britanci, Nemci in Skandinavci se potemtakem po kratkotrajnem bivanju onstran oceana poameričanijo. K temu jih že nekako prisili enakost religije, jezika, severna mentaliteta. Medtem ko Romani in Slovani nimamo skoraj nobenih sorodnosti s Prekooceanci ne v jeziku, ne v veri, ne v mentaliteti. Sploh se mi radi vsega tega ne damo tako lahko asimilirati; živimo skupno s svojimi nacionalnimi tovariši, med sabo se tudi ženimo. Germani, ki se hitro asimilirajo in kmalu nalezejo amerikanskega duha, tudi veliko več produciraj o s svojim delom; nasprotno se na romanski in slovanski strani močno Čuti nacijonalna odpornost, kar ima svoje vplive na produkcijo. Vse to je povzročalo, da slovanski in romanski delavci že pred vojno niso bili toliko iskani kakor germanski. Posledica težke asimilacije Romanov in Slovanov je tudi ameriški naseljeniški zakon, ki regulira imigracijo. V Ameriki prevladuje prepričanje, da je pretirani, nacionalizem veliko zlo, ki je povzročilo tudi svetovno vojno. Pravijo, da nacionalizem, kljub težki lekciji, ki jo je dcbil v svetovni vojni, ovira evropsko gospodarsko konsolidacijo. Kot dokaz navajajo vedno nova oboroževanja evropskih držav. Amerika se torej boji nacionalizmov, ki bi zamogli postati močnejši od gospodarskih teženj prebivalstva. Zedinjene države so hotele z imigracijskim zakonom onemogočiti na la stnem ozemlju razvoj nacio- nalizmov, ker bi bili ti zmožni pokopati ves njihov ekonomski razvoj. če gledamo statistične raz-predelbe o Zedinjenih državah Severne Amerike, vidimo, da so tam velike nacionalne skupine, ki se duševno še niso amerikanizirale. Te skupine, ker žive razdeljene, začasno niso škodljive. Če bi se pa organizirale na ultra-nacionalni podlagi, hi o-grožale homogenost, skupnost države in istočasno tudi njeno moč, ki bazira na tej skupnosti. Začasno, kot rečeno, so neškodljive; postale pa bi lahko nevarne z vedno večjim doselje-vanjem iz Evrope, kajti že danes je v Ameriki milijone naseljencev, ki se nacionalno popolnoma ločijo od pravih Ameri-kancev. Da že v pričetku zadušijo in ubranijo to nevarnost, so novim navalom romanskega in slovanskega prišel j eništva zaprli vrata s svojim znamenitim regulacijskim zakonom. Poslednje čase pa listi spet razpravljajo in pišejo o tem, da bodo Zedinjene države Severne Amerike zopet odprle vrata slovanskemu priseljeništvu s spremembo zakona o imigraciji. Zedinjene države namreč zadnje čase na prebivalstvu zelo padajo. Temu je krivo dejstvo, da se germanska plemena počasi razplojujejo in da je prebivalstvo Severne Amerike v precejšnji meri okuženo od načel ((modeme družbe», katera se izrazito očitujeio v današnji Franciji, kjer število prebivalcev leto za letom pada, mesto da bi rastlo. Slovanom se bo menda dovolilo priseljevanje samo iz tega razloga; Slovani se namreč zelo hitro množijo. Za enkrat se o vsemu temu le piše in govori. Videli bomo kaj vse prinese bodoči razvoj tega vprašanja. M- R- Mita m\Mm predsedflika bo ob j avl jena danes RIM, 27. Jutri izide uradno glasilo fašistovske stranke «Fo-glio d'Ordini», ki bo vsebovalo poslanico načelnika vlade na črne srajce in na italijanski narod z ozirom na praznovanje pete obletnice fašistovskega pohoda na Rim. Kakor poroča agencija «In-formatore della Stampa», se bodo pričele z jutrišnjem dnem prodajati nove vrste toskanskih cigaret, cigaret «Eja» in toskan-skih cigar, ki bodo izdelane iz posebnega tobaka in ki se bodo prodajale v zavojih no 10 cigar. Končno se bodo jutri predali prometu tudi novi srebrni 20-1 irski novci. Osroilsli MMMi oloi Sestanek v Ijiktorskt palači RIM, 27. Danes zjutraj se je sestal v palači Littorio pod predsedstvom glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turati-ja osrednji medsindakalni Odbor. Na današnjem sestanku se je odbor v glavnem bavil z vprašanjem polnomočja pokrajinskih medsindikalnih odborov glede določanja in nadzorovanja cen posameznih živil. Bavil se je tudi s poročilom o dosedanjem delovanju medsindikalnih odborov v posameznih' pokrajinah glede reševanja gospodarsko - sindikalnih vptra-šanj, ki so jim jih predložile v rešitev lokalne sindikalne organizacije. Sestanek, ki se je pričel ob ti. ufi, je bil zaključen ob 13. uri. Konflnaclja RIM, 27. Rimski list «Teve-re» poroča: «Po ukrepu pokrajinske konfinacijske komisije v Turinu je bil konfiniran Klav-dij Colisi-Rossi. Colisi-Rossi, bivši tajnik fašistovske zveze turinske pokrajine, je "bil pred časom izključen iz fašistovske stranke. Po svoji izključitvi iz fašistovske stranke je pričel v javnosti delovati proti smernicam nacionalne vlade. Poleg tega je skušal z vsemi sredstvi ovirati delovanje omenjene fašistovske zveze ter je živahno agitiral med skvadristi, ki so bili istotako že prej izključeni iz fašistovske stranke, ker so jili po večini smatrali kot za javni red zelo nevarne elemente.« Podrobnosti o potopitvi „Mafalde" 1202 potnikov rešenih — Sožalje diplomatskega zbora — Kako se ie parnik potopil J noalko zadjtasle meliaistra laOe RIM, 27. Povodom nesreče, ki je zadela italijanski parnik «Principessa Mafalda*, so izrazili skoro vsi diplomatični zastopniki inozemskih držav pri Kvirinalu italijanski vladi izraze svojega sožalja in solidarnosti. RIO DE JANEIRO, 27. Tukajšnji urad paroplovne družbe «Navigazione Generale Italiana» naznanja uradno, da je prejel zanesljive vesti, da znaSa Število rešenih potnikov v celoti 1202. RIO DE JANEIRO, 27. Če se je število irtev o priliki potopitve parnika «principessa Ma-falda» na srečo zmanjšalo tako zelo, se je treba za to okolnost zahvaliti predvsem junaškemu ravnanju poveljništva parnika; kajti skoro gotovo je, da je pri nesreči izgubilo življenje tudi poveljništvo parnika. Po vsej verjetnosti so hoteli člani po-; veljništva ostati do zadnjega na svojem mestu ali pa so se celo namenili utoniti skupno s par-nikom. Če se namreč upošteva, da se je potapljal parnik «Prin-cipessa Mafalda* celih 5 ur po eksploziji, si ni mogoče na kak drug način razlagati, zakaj neki niso zapustili ladje niti poveljnik niti prvi častnik niti glavni strojnik. TukajSnji u-rad družbe «N. G. I.» je prepričan, da se nahajajo med žrtvami, kajti doslej še ni prispela nobena vest, po kateri bi bili na parnikih, ki so rešili potnike parnika «Pricipessa Ma-falda». Med žrtvami je bržkone tudi ladjin zdravnik dr. Figa-roli. M prMsjejo odvitfd RIO DE JANEIRO, 27. Dva potnika parnika « Princ ipessa Mafalda», ki sta se rešila na grški parnik «Pera», popisujeta poslednje dogodke na paraiku «Principessa Mafalda» na sledeči način: Tragični prizori so se pričeli v trenutku, ko smo, potniki tretjega razreda, ravnokar večerjali. Naenkrat je zagrmela strašna eksplozija, ki je kakor kak silen potresni sunek pretresla vso ladjo. Vsi potniki so zbežali na krov ladje. Ko smo prihiteli v bližino poveljniškega mostu, smo videli poveljnika, ki nam je kričal: «Bodite mirni, ker ni nikake nevarnosti.» Besede poveljnika pa le niso pomirile potnikov, ki so povpraševali službujoče mornarje, če obstoja nevarnost, da se parnik potopi. Panika je vedno bolj naraščala in to zlasti med ženami izseljencev, ki so krčevito stiskale k sebi svoje otroke. Posadka se je na vse načifie trudila, da bi pomirila prestrašene ljudi. Ko so se potniki že precej pomirili, sta nenadoma dve novi eksploziji pretresli ladjo, ki se je pričela polagoma nagibati. Mnoge žene so padale v nezavest. M ožje-potniki pa so pomagali posadki spuščati v morje rešilne čolne. Med tem (asom je že legla tema na ocean. Razburjenje se je znova nekoliko poleglo. Najprej 90 bile pripuščene v čolne žene in otroci. V splošnem je treba priznati, da se je vršila re&ilna akcija v lepem redu, kajti mnogi potniki so vztrajali skupno s posadko na ladji, dokler niso bili v rešilnih čednih vse ženske in otroci. Nekoliko pozneje se je razlegel med potniki, ki so ostali na ladji, vzkliz veselja: Na obzorju sp se pojavile luči; bile so luči parnika «Formosa». Posadka parnika je tekom celih pet ur neumorno in v največjem miru reševala potnike. Rešilno akcijo je obtoževala globoka tema. Tudi natakarji so se obnašali na občudovanja vreden način ter so neprestano pomirjevali jokajoče se žene in deco. Da se prihrani čim več prostora, niso bila v rešilne čolne naložena nikaka živila, temveč le nekoliko pitne vode. Parnik je ostal na površju celih pet ur. Po poslednji eksploziji, ki so jo slišali le še oni, ki so se nahajali v neposredni bližini parnika, se je ladja močno nagnila in so jo pogoltnili valovi. Nad parnikom pa je Vzvalovel velik vrtinec. Ravno v trenutku, ko se je parnik «Principessa Ma-falda» potopil, se je pojavil na obzorju še en parnik:, Bila je angleška ladia «RosettiA. Oba parnika sta si razdelila med seboj potnike, ki so se nahajali v rešilnih čolnih. Kasneje smo zvedeli, da je bilo med paniko, ki je nastala v prvem trenutku, več potnikov ranjenih. RIM, 27. Po posled. poročilih agenc. Štefani se je nahajalo na paraiku «Principessa Mafalda» vrednostnih papirjev v vrednosti 64 milijonov lir, blaga pa v vrednosti 50 milijonov lir. Vojvoda delie Poglie in piMja Jtaia v Neaplja NEAPELJ, 27. Davi ob 10. uri je prispel v Neapelj dvorni vlak s francosko princezinjo Ano in njenim ženinom vojvodo delle Puglie. Spremljali so ju vojvoda d'Aosta, vojvoda in vojvo-dinja di Guiza in njuna hčerka princezinja Frančiška ter ostalo spremstvo. Na kolodvoru so jima priredili svečan sprejem. Častno stražo so tvorili miliški prostovoljci. Zaročenca je sprejela; na neapeljskem kolodvoru vojvodin j a d'Aosta, ki so jo spremljali člani in članice njenega dvora in dvora Njegovega Veličanstva kraljice. NEAPELJ, 27. Pri poroki vojvode delle Puglie in francoske princezinje Ane .bodo zastopali poslansko zbornico predsednik on. Casertano in podpredsednika on. Acerbo in on. Giunta, ki prispejo v Neapelj 3. novembra ter se nastanijo v Grand-hotelu. MlnlstrskT odlok glede Izvrševanja odvetniškega poklica ▼ norih pokrajinah. RIM, £7. «Gazzetta Ufficiale* prinaša v svoji današnji številki med drugimi naslednja ministrska odloka: Ministrski odlok z dne 26. oktobra 1927., ki določa, da ostanejo borze dne 28. oktobra in 3:, 4. ter 5. novembra 1927. odprte. Ministrski odlok z dne 6. oktobra 1927., ki določa glede izvrševanja odvetniškega poklica X anektiranih pokrajinah sledoče: Člen 1. Rok 12. 10. 1927., o katerem govori drugi odstavek člena 12. ministrskega odloka z dne 4. septembra 1926. se podaljša za dobo enega leta. Člen 2. Dokler ne bodo v a-nektiranih pokrajinah ustanovljene na podlagi zakonov z dne 26t septembra 1920., št. 1332 in z dne 19. dneembra 1920., št. 1778 ter kraljevega ukaza-za-kona * dne 22. februarja 1924., št. 211 sveti prokuratorskih zbornic, bodo izvajale njihove funkcije izredne kraljeve komisije, ki so bilo ustanovljene za odvetniške zbornice. Člen 3. S posebnimi odloki bo lahko dovoljen izrednim kraljevim komisijam, ki so bile u-stanovljene za odvetniške zbornice, nadaljnji rok, če še niso dovrSile svoje izredne revizije tocadevnih odvetniških seznamov v zmtslu čl. 3. ministrskega odloka z dne 4. septembra 1926. Italijanaka-jngoslovenski Satea-niftki tarifi RIM, 27. Kakor doznava a -gencija «Recentissima», bodo vstopili z 11. novembra v veljavo novi tarifi za prevoz blaga in avtomobilov med postajami italijanskih in jugoslovenskih državnih železnic. Za enkrat se omejujejo novi tarifi samo na blago, ki je najbolj v prometu med obema državama: žito, les, živina itd. Novi tarifi so sestavljeni na podlagi dvo-valutnega sistema in predvidevajo spričo tega cene, določene v lirah, za itali- janske sektorje, in cene, določene v dinarjih, za jugoeloven-ske sektorje. Potožiti » Romuniji se ja povodom aretacije Manoi-lescua poslabšal BEOGRAD, 27. Včerajšnja «Pravda» je prinesla iz Temeš-vara vest, po kateri je povzročila aretacija bivšega državnega podtajnika * Manoilescua med romunskim prebivalstvom veliko razburjenje. Vlada je zavzela napram Manoilescu-u kot posredovalcu za povratek princa Karola na Romunsko zelo resno stališče in je izdala proti njemu in sploh proti vsemu tozadevnemu gibanju stroge odredbe. Teleiormke zveze v Romuniji so pretrgane. Na vseh< romunskih mejah se glede brzojavk in časopisnih korespondenc, ki so namenjene v tnoaemstvo, izvaja stroga cenzura. Med odredbami, ki jih je izdala vlada, je tudi ta, da je treba z vsemi sredstvi preprečiti povratek princa Karola na Romunsko. Načelnik vlade Brattanu je o odločitvi vlade poročal kraljici-vdovi Mariji. Omenjena vest pravi glede odnoSaiev med kraljico Marijo in načelnikom vlade, da ti niso prijateljski, saj bi naj bila kraljica še pred kratkim izrazila želio naj se njen sin povrne v Romunijo in zasede prestol svojega očeta. Tudi telefonska zveza med Bukareštom in Beogradom je docela pretrgana. Iz romunske telefonske centrale so odgovorili na vsako zahtevo iz Beograda, da so vse zahtevane zveze pretrgane in poškodovane. Telefonska zveza med Bukarešto in Beogradom pa je obenem tudi edina telefonska zveza med Romunijo in ostalimi glavnimi telefonskimi centralami v inozemstvu. Tako je tudi z brzojavnimi zvezami. Glasom drugih vesti iz romunskih obmejnih krajev je bilo po vsej Romuniji aretiranih mnogo ljudi in Bratianu preprečuje tudi z največjim nasiljem vsako manifestacijo v prilog princa Karola. Položaj ie postal v poslednjih dneh zelo rescfc. dasi skušajo romunski vladni krogi razširiti vesti, ki so povsem nasprotne resnici. BUKAREŠT, 27. Včerajšnji listi so prinesli naslednji ofi-ciozni komunike: Preiskava proti bivšemu državnemu podtajniku je dognala težke prestopke. Listine, ki jih je lastnoročno napisal Manoilescu, pričajo o njegovi akciji prerti mo-narhir-tičnemu redu. Edino strogi paznosti oblasti se je zahvaliti, da je bila akcija preprečena. Javna mnenje bo razumelo, da je potrebno ohraniti vsebino teh dokumentov obdržati za enkrat Še v tajnosti, to pa radi nadaljnjih preiskav. Listine, ki so bile do sedaj zaplenjene, bodo v riekaj dneh, po zaključitvi preiskave, objavljene v fac si-milu. Včeraj se je sestal romunski ministrski svet. Predsednik Bratianu je poročal o preiskavi proti Manoilegcu-u in drugim. Odobrena je bila tudi izjava, ki jo je imel danes načelnik vlade podati v poslanski zbornici. Na drugi strani napreduje tudi delovanje opozicije zelo naglo. V bližnjih krogih Ave-rescua zatrjujejo, da se bo vsa opozicija v najkrajšem času združila v enoten opozicijski blok. Železniška nesreča na progi med Sarajevom in Most ari em SARAJEVO, 27. Vsled železniške nesreče, ki se je pripetila včeraj na progi med Sarajevom in Mostarjem, je tudi Še danes ustavljen železniški promet. Blago je stavljeno pošiljateljem na razpolago, ker ni znano, kdaj bo spet promet o tvor j en. Sarajevska direkcija državnih železnic je izdala o nesreči ponovno uradno poročilo, v katerem pravi: Sredi med postajama Bradina in Vrdnjanin je počila os enega izmde vagonov tovornega vlaka. Povodom tega je ta vagon skočil s tira in se prevrnil v 30 m visok jarek. Za sabo je potegnil še 7 drugih vagonov, od katerih je bilo 6 naloženih s premogom In sedmi z moko. Stroj in ostali vagoni so ostali na tračnicah. Vsled sunka, ki ga je povzročalo padanje vagonov, je padel strojevodja s stroja. Pri tem k sreči zadobil le lahke poškodbe, kurjač pa je bil težko ranjen. Z vagoni sta padla v jarek tudi dva zavira-ča, ki sta bila na mestu mrtva. Truplo enega so našli pod mostom, dočim so drugo zasuli razbiti deli vagonov in premog. Njegovo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Vsled padca vagonov je bil močno poškodovan gornji (lel mosta, na katerem se je dogodila nesreča. Poškodovani del mostu je dolg 12 metrov. Danes so pospešili delo, da bi v toliko popravili most, da bi lahko hodili potniki peš preko njega. Računajo, da bodo trajala popravila poškodovanega dela proge najmanj 10 dni. Dunajski in drugi inozemski listi so prinesli o nesreči fantastična poročila, Češ da je bilo u-"Bftih 260 potnikov. Te vesti so seveda spričo uradnega poroČi-Ja docela netočne. Osnutek stanovanjskega zakona v jugoslcvenskem skupščinskem odboru odobren BEOGRAD, 27. Jugoslovenski skupščinski odbor za proučitev načrta stanovanjskega zakona je na svoji današnji seji po daljši debati z 11 proti 10 glasovom sprejel zakonski osnutek, kot ga je predložil narodni skupščini minister za socialno politiko dr. Gosar. O tem osnutku bo narodna skupščina razpravljala bržkone že na svoji jutrišnji seji. Zakon bo stopil v veljavo, ko ga bo sprejela nar. skupščina, ga podpisal kralj in ko bo objavljen v «Službenih Novinah>>. Najbrže se bo to zgodilo še pred 1. novembra. Truplo Cena Km ne bo prepeljano v domovino? PRAGA, 26. Truplo umorjenega albanskega poslanika Cona bega je imelo biti sinoči z brzovlakom prepeljano v Trst in nato s parnikom dalje v Albanijo. To so tudi uradno sporočili. Ostalo pa je v resnici ?e na mrtvaškem odru v dvorani praškega Wilsonovega kolodvora. Kot poročajo sedaj, noče albanska vlada izplačati češki železniški upravi za prevoz trupla Cena bega zahtevanih 30.000 čehoslovaških kron, marveč ji ponuja le 4000. Mogoče je, da bo truplo umorjenega poslanika Cena bega pokopano na pokopališču v Pragi. Morilec Petljure oproščen PARIZ, 26. Pred kratkim smo poročali o pričetku procesa proti Zidu Schwartzbardu, ki je izvršil atentat na bivšega ata-mana ukrajinske vlade Petiju-ro. Proces, ki je trajal vse ta dni, se je zaključil danes. Porotniki so atentatorja Schvvartz-barda oprostili. Drobne vesti Japonski naučni minister Japonski naučili minister je odredil s posebnim odlokom, da izgube vse one učiteljice, ki nosijo kratke lase, svoje službe. Odlok pravi, da more edino le hiter in energičen ukrep rešiti mlado generacijo Japonske ul-tramodemih in ne japonskih idej. Znano je, da so slovele Japanke po vsem svetu rladi svojih bujnih las in umetniških frizur. Ana Czillag Mnogi naših bravcev se bodo še spominjali na oglas, ki je predstavljal žensko z dolgimi lasmi in imel spremljevalno besedilo približno te-le vsebine: «(Jaz, Ana Czillag, s svojimi 175 centimetrov dolgimi lasmi itd.» Oglas je,delal reklamo za neko tekočino oziroma mazilo, ki je pospeševalo rast ženskih las. O-glasi so izhajali v vseh listih' pred vojno in prodajalne tegai mazila so se nahajalo v vsehl večjih mestih. Sedaj je ftlai tvrdka Ana Czillag, zadruga C omejenim jamstvom in glavnimi sedežem v Berlinu v konkur®, ki ga je povzročila edino le nova moda ostriženih las. flnrotalte „Edinost" IL •EDINOST* V Tis In, dne 28. oktobra 1927. DNEVNE VESTI Ki OMEJITEV IZSELJEVANJA V skladu z novimi smernicami, ki jih izvaja ministrstvo za zunanje zadeve glede izseljevanja, je nočalbik vlade sklenil odpraviti 60-odstotni popust, ki se je do se^ daj dovoljeval na državnih železnicah onim delavcem, ki so se peljali na mejo ali pa v kakšno vkrcno luko z namenom, da se odpravijo v inozemstvo iskat dela. Obenem je ministrski predsednik sklenil zvišati od 50 na 75 od sto železniški popust za italijanske delavce, ki se iz inozemstva vračajo v domovino. IZSELJENIŠKO GIBANJE Rimska agencija je objavila prve podatke o izseljeniškem gibanju, ki jih je izdelala nova Generalska direkcija Italijanov v inozemstvu. Ti podatki se nanažajo na prvih sedem mesecev tek. leta. Od januarja do julija se je izselilo iz Italije 134.435 oseb, 23.305 oseb manj kot v prvih 7 mesecih lanskega leta. Povrnilo se je v domovino v istem času 63.603 izseljencev, 23.187 manj nego lani. V letu 1926 se je izselilo G3.603 o-seb več nego se jih je povrnilo v domače kraje. Izseljevanje v evropske države in v kraje ob Sredozemskem morju se je zmanjšalo od 99.965 oseb v letu 1926 na 59.397 v tek. letu. V te kraje se je letos izselilo 25.040 oseb več nego se- jih je iz istih krajev povrnilo v Italijo, lani pa je ta razlika znašala 47.574. Znižalo se je izseljevanje v Francijo za 95 od sto, v Belgijo za fZ od sto in v Tunis za 29 od sto. Izseljevanje v prekoc>cens^e kraje pa se je letos ojačilo. Takih izseljencev je bilo 75,038, lani pa 67.865. Leta 1926 se je 19.466 oseb reč hraelilo v prekooceanske kraje nego povrnilo, letos pa je razlika narasla na 41.792. CENIK ŽIVIL Občinska komisija za živila je določila novi cenik za razprodajo Živil na drobno. Cenik je stopil v veljavo včeraj, 27. oktrobra. Sladkor: v kristalih L 6.70, v prahu 6.90; riž: navaden 1.70, II. vrste 1.60; testenine: dobra vrsta 2.90, extra 3.50; kava: Rio navadna 21.50, Rio dobra 22.50, Santos dobra 24.50; enotna moka 1.80; turščična moka 1.20; fižol: nov 2.10, zelen nov 1.90; olje: semensko navadno 5.70, oljčno 8.60 liter; Slanina: prvovrstna, domača 10, druge vrste 9.20, ameriška slanina 9; mast: domaČa 8.40, ameri-Ska 8.40; rrmslo: prvovrstno 19.50, druge vrste 17.50: sir: «reggiano» (192*5) 18.50«, iz 1. 1925 27.50, emen-talski 14 lir za kg; mleko po 1.40 liter. Za praženo kavo se navedene cene zvišajo lahko za 25 od sto. Vse trgovine, mlekarne, pekarne itd., ki prodajajo katerikoli izmed g. n. živil, si morajo nabaviti tak cenik, ki mora biti izložen na vidnem roe«tu. Cenik se dobi pri stražarnicah mestnih stražnikov. En iztis stane 30 stotink. BOŽIČNO PECIVO Kakor smo te dni na kratko že poročali, je ministrstvo za narodno gospodarstvo — v zmislu to-stvarnili odredb ministrsk. pred-sedništva — dovolilo, da se v času od 20. decembra t. 1. do 10. januarja 1928 izdeluje in prodaja sveže pecivo -iz žitne moke, ki pa mora biti zmleta v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. — Isto velja za slaščice. Po 10. januarja 1928 bo nadaljnje prodajanje takega peciva prepovedano. Bivši grški kralj na prehodu skozi Trst Včeraj ob 8. uri se je peljal skozi Trst v Neapelj bivši grški kralj Jurij s princezinjo Ireno. Pripeljala sta se z luksuznim vlakom iz Bukarešta. Čeh osi o vaš ki gen. konzulat v Trstu naznanja, da bodo njegovi uradi 28. oktobra, ob priliki čehoslovaš-kega narodnega praznika, ves dan zaprti. C. BARISONOV KONCERT V veliki dvorani tukajšnjega krožka «Circolo Artistico«, v ulici Coroneo 15, se bo vršil v pondeljek 7. novembra, ob 20.30, koncert violinista C. Barisona. Na vzporedu so naslednje točke: 1) Haendel C. F., XIV. Sonata; 2) Beethoven op. 61, Koncert v d- duru; 3) Debussy-Hartnmnn, La fille aux cheveauz de lin; Čajkovski - Kreisler, Humoresque; Paga-nini - Vogrich, Dans le bo is; 4) Igor Strawinsky, Sulte za violino in glasovir. Vse te točke, razun 2., se bodo v Trstu izvajale prvi krat. Spremljal bo na glasoviru g. Evgenij Visnoviz. — Vstopnina 5, sedeži 10 in 5 lir. Vstopnice v razprodaji pri Tedeschi & Obersnu, Corso V. Em. III. Iz tržaškega življenja * ■■■HHIM Posledice padca po stopsioah. 53-letna Antonija Gerlanc, stanujoča v Barkovljah - Riviera št. 12, je Sla sinoči obiskat *vojo o-moženo hčerko Ano Pertot, ki stanuje v Bovedu št. 465. Okoli 19. ure se je zopet odpravila proti domu. Toda, ko je šla po stopnicah, ki vodijo z dvorišča na cesto, le padla vznak in se pri tem tako hudo udarila v hrbet, da je obležala težko poškodovana. Na njeno vpitje so (prihiteli Pertotovi. ki so jo prenesli v hišo in ji skušali na kak način pomagati. Ker je pa GerlanČeva tožila hude bolečine v hrbtu in ni ino^la stati pokonci, je bil naposled poklican na pomoč zdravnik rešilne postaje. Ta je ugotovil, da si je GerlanČeva poleg poškodb, ki iih je zadobila na zgornjem delu hrbta, najbrž tudi zlomila hrbtenico. Z&to jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer Je bila nesrečna ženska sprejeta v kirurgični odde-Ik. Zdravniki so si pridrtali vsako sodbo o njenih poškodbah, ki so vsekakor resne. Motorike*] proti avtomobil« Ko je 35-letni krčmar Anton Sesso, stanujoč v ulioi G. Brun-ner #t. 3, včeraj popoldne okoli 14. ure vozil « svoim motocikl jem po ulici Stuparich, se je na križišču ulice Gatteri zaletel v avtomobil, ki je ▼ istem trenutku pri-vozil izza vogala. Čeprav sta avtomobil kakor tudi motocikelj vozila počasi, je bil sunek vendarle hud. Ses&a je butnil z glavo s tako silo v zadnji del avtomobila, da je obležal nezavesten; zadobil je hude rane na temenu in bradi. Šofer, 44-letai Henrik Polla, stanujoč v ulici Gatteri št. 29, je takoj priskočil na pomoč nesrečnemu motociklistu, ga položil v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali. Ako ne nastopijo kake komplikacije l>o mož ozdravil v 14 dneh. Konj ga je brcnil "Včeraj popoldne je bil prepeljan v nvestno bolnišnico 28-letni kmet Josip Ižanc, doma iz Laz pri Senožečah; imel je hudo bunko na trebuhu in najbrž tudi notranje poškodbe. Mladenič je povedal, da ie šel predvčerajšnjim zjutraj pori »dat krmo konjem v domaČem hlevu. Ko se je pri tem poslu sukal okoli konjev, ga je eden brcnil v trebuh. — Nesrečni mlade-ni8 jte btl sprejet v kirurgični odri alk. Njegovo stanje je resno, ker lahko nastopijo nevarne komplikacije. Nesreča z nrdveijen 17-let ni Ivan Sčulac, doma iz Buzeta v Istri, je včeraj zjutraj našel — tako namreč trdi mladenič — na vrtu nekega soseda star revolver. Radovednost ga je premagala, da je vzel oroije v roke ter ga začel pregledovati. Pa se je kmalu kesal svoje radovednosti; stari pihavnik, ki je bil nabasan, se je namreč nenadoma spro žil in krogla je predrla Sčulacu dlan leve roke. Včeraj popoldne je neprevidni mladenič prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izleiil in obvezal rano, ozdravijioo v 8-10 dne. Nato je bil Sčulac na lastno Željo prepuišften domači negi. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti IZ O&RGŽNIGE ZVEZE INDUSTRIJALCEV Obvezni prispevki Pokrajinska zveča industrijalcev v Gorici poživlja vnovič vse industrijalce, ki so njeni člani, in one, ki niso člani, da zadoste kar najhitreje svojim ofcrvez nos tiru po zakonu 3. aprila 1926, S*. 563 in temu sledečemu kr. odloku z dne 24. februarja 1927, 3t. 241, ki se nanašajo na obvezne ter integrativne prispevke. Vsaka prekomerna zamuda ne bo prinesla drugega kot kazni, ki jih predpisujejo zgoraj omenjeni z&-koni, s precejšnjo gospodarsko in moralno Škodo za družbe in posameznike, ki bodo rok zamudili. Izkaznice Ker mnogo industrijskih družb še ni napravilo prošnje za dosego izkaznice, poživlja Zveza industrijalcev vse zainteresirane družbe, da to store, ker veaka družba, ki je včlanjena, mora biti opremljena z izkaznico. Kazen za zamudo pri Izplačevanju davkov. Zveza industrijalcev sporoča Se sledeče: Kr. odlok-zakon z dne 14. februarja 1927, št. 125, člen 3. določa: «tKazsen pri iztirjetvanju v slučaju zamude izplačitve je v Škodo izplačevalca od 1. januarja 1927 povišana od 4 na 6 stotink za eno liro, ozir. mesto Štiriodstotna je šeetodstotna.» Toliko, da bodo vedeli zamudniki in vsi oni, ki so vpisani v seznam direktnih davkonr. Teh 6% je kazen, ki se ponavlja vsaka dva meseca. Tako da je oni, ki zamudi eno leto, dolžan plačati koncem leta 136 lir za vsakih 100 lir, ki bi jih bil moral plačati pričetkom leta. Oni, ki ia niso sredili poležanih kavcij Pokrajinska zveza trgovcev poživlja še vse one trgovce in izvr-ševatelje raznih obrti v mestu Gorici, ki še niso po že izplačani kavciji na pravilen način to položitev kavcije uredili, naj to store do 31. tega meseca. In sicer na sledeči način: Prinesti je treba na tajništvo Zveze trgovcev (Corso Verdi 10) sledeče dokumente: 1) dve «izjavi o položitvi kavcije (dichiarazione di versamento). Za to potrebni vzorci se dobe na registrskem uradu. 2/ L 3 ali 5 v denarju za kolkor-ne znamke, in sicer: L 3 za one, ki so polotili L 500l L 5 pa za one, ki so poioiili črez 500 lir. 3) L 10.10 v de&arj*! za pristojbine vpisa omenjenih izjav. 4) L 1.50 za postranske stroške. Praznovanje pohoda na Rim. Kot po drugih mestih, tako se bo tudi v Gorici v nedeljo dne 30. t. m. z velikimi svečanostmi praznovala obletnica pohoda nad Rim. Sestanek vseh zastopstev in raznih Članic fa&stovske organizacije se bo vršil na trgu Cesare Bat tisti. Nesreće in nezgode — V tovarni Brunner v Podgori se je močno poškodovala na desni nogi neka Marija Bizjak iz Vrtojbe. Moral je priti Zeleni križ, ki ji je prinesel prvo pomoč. — Neki Marij Paliavec, star 15 let, iz P od gore št. 8, je tako nesrečno padel s stolice, da si je zlomil levo roko. Tudi po njega je moral priti Zeleni križ, da ga je odpeljal v goriško bolnico. — Pri tvrdki «Mis$on» je bil zaposlen v delavnici neki Olimpij Bonini, stanujoč v ulici Capuccfc-ni. Pri čistilnem stroju, kjer je bil zaposlen, se je odtrgal kos železa, ki mai je priletel v Čelo in mu tam povzročil £ftrofco rano; kos ga je zadel tudi v desno oko in povzročil nevarnost, da ga agu-bi. Zeleni križ ga je prepeljal ▼ mestno bolnico. Ponereril |e. Naznanjen je bil kvesturi neki Jožef Fischer, 35 let star, stanujoč v ul. Castello št. 4, uslužbenec pri Prekooceanski paroplovni družbi, da je poneveril pri omenjeni družbi 7700 lir. Prepovedane se stave v favnik Po odtoku goriške kvesture je prepovedana stava v javnih prostorih na ta način kot so prepovedane hazardne igre. Vsi gostil, ničarji v mestu morajo obesiti na steno v gostilniški sobi lepak, ki pripovedujejo stavljenje. Ravno v St. Petru se je dogodil zadnje čase slučaj, ki dokazuje kako pametna in potrebna je ta uredba. Dva moška sta stavila za precej visoko vsoto. Eden je zapadel, pa ni imel denarja, da bi plačal stavo. Tedaj je oni, ki je stavo do-bil, pograbil njegovo kolo in ga odpeljal. Prvi pa ni molčal. Sel je in naznanil drugega, češ da mu je kolo'ukradel. Posledice so seveda pravdanje, kreg, mržnja itd. Včasih pa so take stave celo povod za krvave prepire. Smrti in poroke od 16. do 24. oktobra: Rojenih: moških 5, ženskih 3; »kupno 8. Urofli so: Lucijan Piciulin, star 2 meseca, Rozarij Marcovig -20 dni, Frančiška Žbona vd. raj. Ternovec - 77 let, Filip Honorfc, imenovan Jourdan, industr. - 57 let; Ana vd. Kralj r. Lasifi - 54 l.j Marija vd. Erzetič r. Vidic - 70 1.; Cocut Terezija - 2 L, Battaus - 7S 1.; Jožerf Visintin - 41 1.; Jordan Karolina - 16 1.; De Luca Andrej -12 let. Poročili so se: Jožef BreeČak s Terezijo Pintar; Anton Kumar s Frančiško Nardin; Dante Angeli s Karmen čekovič; Albert Rufolo z Livijo Antonijo Morini; Marija Salvadori z Ano Frančiško Cernir goj; Miani z Makovec Ivano. Izpred sodlifa Ker )e kotel podkupiti orožnike. Na goriškem sodišču se je moral zagovarjati Jožef Cargo iz Banjšic. Obdolžili so ga, da je hotel z 10 lirami podkupiti orožnika, ki so ga prišli vklepat. On je namreč obdolžil nekoga tatvine. "Ker pa ni bilo nobenih dokazov, so podvomili o njegovi resnicoljubnosti, češ da je samo simuliral tatvino. Zato bi moral biti aretiran. Ko so pa prišli orožniki ponj, jim je ponudil 10 lir. Orožniki, ki so ga peljali v Kanal, so razumeli, da jim ponuja deset lir, Če ga izpuste. Obtoženec se je zagovarjal, da jim je res ponujal deset lir, ampak le zato, da bi mu z njimi kupili kruha ki sira, ker je bil lačen. Eden izmed orožnikov trdi, da obtoftenca ni razumel, ker je govoril slovensko. Drugi pa trdi, da prav gotovo ve, da mu je ponujal TO lir aato, da bi ja spustili. Sodniki so Cargo obsodili n? S mesece zapora ter na 100 lir globe, toda pogojno. Je naluMnlk. Marija Holzfnger je doma Iz 2abnie* v bližini Trbiža. Kljub svojemu nemškemu imenu je Slovenka. Obdoliena je bila, da je vtihotapila 11 kg In pol saharina. Zagovarjala se je n rekla, da je nedolžna. K nji na dam da je pričel namreč neki pastir ter jo naprosil, če sme pri njej shraniti nahrbtnik, ki ga je imel s seboj. Dobra, kot so vsi tisti ljudje v gorah dobri, mu je to dovolila, čeprav ni vedela, kaj se je nahajalo v nahrbtniku. In pastir je shranil nahrbtnik na svinjak. Tri dni pozneje pa so prišli miličniki in vprašali obtoženko po nahrbtniku. Ta jim ga je takoj pokazala in v njem so našli saharin. SodiSče je oprostilo Holcinger-jevo, ker očividno ni zakrivila slabega dejanja. Lahkomiselni fant. Manriea je pripeljala svojega sina na sodišče, vsa v skrbeh zanj. V črnem je bila ona oblečena, neprestano je govorila o njem — kot vsaka mati o svojem sinu, ki ga ljubi — da je bil vedno dober fant in priden in da ga je samo takrat zmotilo. Njen sin, ki je star komaj 17 let in ki se imenuje Alqjz TomažiČ, doma iz Sanabora nad Vipavo, je namreč pobral nekoč svojemu prijatelju, nekemu Ježu, tudi iz Sanabora, hranilno knjižico, ponaredil podpis ter od-fiel v Vipavo in dvignil denar. Nato si je — o sanje 17-letnili fantov z dežele! — kupil pri znanem vipavskem krojaču (da mu napravimo malo reklame!) Kra-pežu, najpopularnejšem vipavskem dovtipnežu — že obrabljeno koto za 250 lir. Pa so priSli fantu kmalu na sled. Jež je zapazil, da mu manjka knjižica in ko je zvedel, da jo je pobral Tomažič, ga je dal takoj zapreti. Pozneje mu je mati Tomažiča povrnila denar. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev in 10 dni zapora, toda le pogojno. 13 let ima, pa Je is pred sodniki. Trinajstleten fantič, drobčkan in suh, bled in raztrgan je stal pred sodniki. Ril je vklenjen. Imenuje se Filip Rupnik in je doma iz Ka-nomelj pri Idriji. Ril je obdolžen, da je tihotapil. Nekoč so finančni stražniki zapazili več ljudi, ki so prihajali preko meje in nosili s seboj blago. Ker se neznanci niso hoteli ustaviti, so pričeli za njimi streljati. Dva sta zbežala, mladega, komaj trinajstletnega dečka pa so ujeli in ga pripeljali sedaj pred sodišče. Fantič -je pravil, da ga je hlapec, ki je delal pri njih, naprosil, naj bi mu nesel črez mejo Iz Jugoslavije, kamor se je bil on napotil k svojemu stricu, nekaj tobaka. In on je to storil. Sodniki so ga obsodili na 10 mesecev ter 20 dni zapora. Toda dali so mu pogojno kazen. NJIVICE IN KOJSKO Slabe goste smo imeli to leto: sušo in točo. Seveda je pridelek zelo skromen. Upanje, tolažba re-vežev, nam je pa kljub temu že ostalo, da bo prihodnje leto boljše. Nekaj dohodkov v veliki žepni su&i nam letos prinašajo drv. Vozimo jih v Gradiško, tam je prodaja najbolj gotova. Z njimi si pomagamo pobaci iz dneva v dan in smo veseli, da je vsaj lepo vreme, da lahko obdelujemo, skopu-jeroo, popravljamo in gnojimo. — Delo je nače veselje v teli jesenskih dneh. Pa še nekaj je: ujige Goriške Matice amo dobili in zdaj beremo. Vsak svoje. Gospodar koledar, mlajši pravljice, kar je vmes pa drugi, sinovi in hčere. — Rogato nas je obdarila Matica letos in hvaležni smo ji. Najbolj morda še dr. Račarju, temu našemu zdravniku, za lepe nasvete in vzpodbude, ki jih deli med nas. Priznamo, da smo že dolgo pogrevali take knjige. VRSPOLJE PRI VIPAVI Smrt dveletnega otroka Že več kot pred tednom dni se je ponesrečil dveletni otrok tu-kajSnemu mehaniku PleSnarju. Mali Rudolf PleSnar je bil vedno okrog svoje mamice, le za hip je nekdo, ki je imel v delavnici pri očetu opravka, pustil vrata na dvorišču odprta. Deček, ki je bil zelo živ, je izrabil priliko in zbežal na cesto. Ob cesti se vleče nizek, komaj nekaj nad meter visok zid. Otrok je zlezel na zid in se plazil po njecn. Nenadoma se od-krudi velik kamen, otročiček »gubi ravnotežje in zdrkne v jarek z glavo navzdol. Kamen pa za njim. Deček zavrije. Takoj nato pride nekdo po cesti in zapazi otroka, dvigne ga in ga nese v hi So. Otrok je bil v nezavesti, čudno je bilo to, da na glavi in nikjer ni imel nobene rane. Takoj nato ga je oče aesel v Vipavo k zdravniku dr. Pavlici, kateri je ugotovil, da gre za pretresen] e možganov. Skrbno so ga potem zdravili, toda bilo je vse zameti, otrok je pred dnevi podlegel rani. SKRILJE Požar. V nedeljo zvečer je nenadoma izbruhnil požar že v poznih večernih urah v hlevu Jožefe Baje, pre-kupčevalke s sadjem v Skriljah. V razloček od letošnjih dveh požarov v sosednih Dobravijah, kjer je primanjkovalo gasilcem vode, je ob skriljskem požaru deževalo. Ogenj pa je kljub temu upepelil hlev m senik z vsem letošnjim pridelkom sena ter uničil pod hlevom v hramu tudi pet hektolitrov vina. Vrhu tega se je komaj rešil s senika neki domač človek, ki je sodno proglašen za slaboumnega. Škoda znaša okoli 10.000 lir in je pokrita komaj glede ene tretjine z zavarovanjem. Vzrok požaru ni znan. RfIZHE ZAMIMIVOSTI čuden slučaj V Montevideo-u (Urugvaj, Južna Amerika) je naroČil bančni uradnik bančnemu slugi, naj mu kupi srečko še pred žrebanjem. Ko je šel sluga, da kupi srečko, ga je poklical nazaj drug uradnik in mu izročil denar, naj tudi njemu kupi srečko. V agenturi so rekli slugi, da je prinesel za dve srečki premalo denarja in sicer je manjkalo 15 centesimov (nekaj nad 3 L), ki jih je sluga nato iz svojega vplačal, Drugo jutro je prosil sluga u-pravitelja, da je kupil dvema u-radnikoma srečke. Upravitelj je bil radoveden — žrebanje se je vršilo namreč prejšnji večer — pregledal srečki, primerjal s številkami v jutranji izdaji lista in ugotovi], da je ena srečka zadela glavni dobitek. Toda sluga ni mogel povedati, čigava je bila srečka, ki je xzadela. Končno sta se oba uradnika zedinila in si razdelila dobiček od katerega sta dala slugi, ki je doplačal iz svojega 15 centezimov 697 pesov v zlatu t. j. nad 12.000 L. Popolnoma ravna banana Neka londonska založba je iz>-dala novo pesem «Ste li že videli ravno banano ?» (Have You ever seen a straight Banana?) Melodija te pesmi je prav pripravna za ples. Založba je šla dalje in razpisala nagrado v PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman la kanadske prošlosti (31) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Anica se je stresla. «Mraz mi je v moji notranjosti je mrzlo kakor led,» je dejala. «Nisem pričakovala, David, da bom videla takega moža, moža. ki govori in se ohna&a tako vljudno — in vendar pfcčutini zdaj večjo grozo pred njim pego prejj* . »Prijazna in dobra si bila z njim, Anica.» «In o Bogu govori! Svetoskrun-stvo je to pri človeku, čigar roke so omadeževane s krvjo.« od oblačilom vraga!» «Tvoje lepe, galantne gospode sm videl tudi oblečene v črnih oblekah. Kako more gozd napraviti razliko ?» t'* «Uh!» se je Anica zopet stresla. «To je čudno. Kako ti more biti (tako zoprn? Še nikoli ni storil najmanjše nečastne stvari.« «Tudi če verujem to, kar tudi moram in h&čem, čutim čedalje bolj, da je oh senca, ki bo stala med nama in srečo. Ne čudi se in ne vprašuj me, zakaj, ker skrivnost je to meni sami. Brez dvoma, preden poteče leto, bo ta prismojena slutnja v meni izginila.« «Ne,» je rekel David skrivnostno, «i zginila bo preden bo konec te noči.« Hitela sta molče dalje, dokler nista zagledala nred seboi medel svit luči na oknih Marije Ročk. •Ti bi šel rad za njim,« ga je Anica obtožila. «Ce ti ne bo neprijetno, Anica...« •Neprijetno meni! Ali ni določeno v najini pogodbi, da te pošljem k njemu?« in dvignila je glavo ter odkorakala samo' proti hiši. David je videl, kako so se vrata njegovega doma odprla. Tisti večer je sveča v sobi Marije Ročk gorela pozno v noč. Gorela je še, ko sta se David in Crni lovec povrnila in se neslišno kot dva tatova splazila na svoja le-žišfia v podstrešju. Ko je sveča ugasnila, sta Marija Ročk in Anica St. Denis še dolgo ležali budni in široko odprtih oči. V Aničinem srcu je vladalo začudenje, sreča in strah — strah, ki je vztrajal kot mračna in grda senca, dasi je slišala od začetka do konca povest o Petru Joelu, Črnem lovcu. V srcu druge je pa kraljeval obup, ki je skozi ure mučnega nespanja postajal mračnejži in mračnejši. Dnevi, ki so sledili, so bili prvi mejniki, ki jih je David reeno zabeleži v svojem življenju. Ves njegov svet se je spreminjal in zdelo se mu je, da se v njem spreminja vse, celo njegova mati in Anica in Crni love in celo gozdovi sami. Postal je starejdi, toliko starejši, da je celo iz njegovih nog izginil del vihrave mladostne prožnosti, Trudoma se je sprehajal po gozdu. znesku 10.000 funtov onemu, ki bi ji izročil popolnoma ravno banano. Banane so sad, ki j^ zakrivljen. Ta nagTada ni dalg miru železnišk.emu uradniku Johnu Hartley-u. V svojem rast« linjaku je po daljšem trudu a posebnimi aparati vzgojil po* polnoma ravno banana, nesel ja k notarju, ki mu je potrdil, da je banajia, slika se je priložila aktu, ravna, nato je banano no* sel v westminstersko banko v spremstvu notarja in ji izročil banano v varstvo. Hartley j3 dokazal, da je v posesti ravne banane, toda tvrdha nočo plačati nagrade, češ, da je bil razglas od njene strani le šala. Toda Hartley se ni mučil zastonj, vzel si je odvetnika in toži tvrd-ko na plačilo 10.000 funtov Šter-linov (okrog 900.000 lir). Razprav ve pričakujejo vsi z velikim zanimanjem. Naveličana življenja. Betty Boltz iz Arada v Rumuni-ji je prekoračila svojo stoto Je:o. Da bi ne obremenjala financ svojih ljudi, pri katerib je živela je sklenila umreti. Skozi tri dneve je starka molila in prosila Boga, naj ji bo milostljiv in naj ji odpusti zadnji korak. Ko so šli vsi domaČi iz hiše, je prižgala štiri sveče, in jih postavila k postelji, kamor je legla, oblečena v svojo najlepšo, svileno obleko. Nato si je prerey-a-la žile na svojih rokah in sklenila obe, kakor bi molila. Sorodniki so prišli kmalu domov in dobili starko vso krvavečo sredi prižganih sveč. Poklicali so zdravnika, ki je dal prepeljati starko v bolni in izjavil, da jo bo vkljub veliki izgubi krvi rešil. BORZNA POROČILA Amsterdam 734-740, Belgija 253-257, Francija 71.75-7205, London 89.07H-89.27K, Španija 3U-317, Švica S52.25-354.25, Atene 24.0o-24.55, Berlin 434-440, Bukarečt 11-11.40, Praga 52.12^-54.42«, Ogrska 317-323, Dunaj 255.50-261.50, Zagreb 32,12 «-32.42 Vž. Uradna cena zlata (27. 10) 353.18; vo jnood škod n. obveznice 7t.8r>. POSLANO*) IZJAVA Podpisani preklicu jem vse, kar sem žaljivega govoril o g. Antoniji Hrvatin iz Brezovice 27, ker ni resnično. Kofclar Anion, (1152) Brezovica st. 18. *) Za članke pod tem naslovom odkKi-nia uredništvo vsako od£nvomost. BERLITZ-SCIiOSi vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filii 22, pouk iii pre-1441 15-16LETNO deklo za prodajalno rrn-šanega blaga se išče. Pojasnila v Bistrici št. 85, slaščičarna. 14&2 PISALNI stroji, majhni in veliki, kontrolne blagajne, več vrst, po nizkih cenah prodaja MGlicr, Trst, Ireneo 6, telefon 997. 1479 KROJAŠKI pomočnik išče službe. Ivan Štafančič, Malo polje p. Col (Zolla di V -paccoj. . 1480 MIZARSKI pomočnik in učenec se sprejmeta. Šlenc, mizar, Bistrica. 1461 NAD 1000 kosov salvjetnih obročkov prodam po L 0.60 kos. Izredna prilika. P. Oberdan 1. 1476 MLADENIČ išče službe v kakšnemkoli uradu. Naslov pri tržaškem upravn:-Stvu. H69 NATAKARICA, 30 let stara, z večktno prakso, zmožna treh jezikov, s prvovrstnimi referencami, išče službe. Nastop takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1471 r ZLATARNA Ai&ert Povfr T trat. Vin Mazzlni A*\ ° Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja I in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. Sardoč sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah o^.) v POSTOJNI (ambulanca dr. Fr. Gruden) ki je bil zdaj za njegra poln hlari-note in neprijetnega mraka. Njegov svet je bil to, ta o