ANALI PAZU HD Let. 11, 1-2, pp. 19 50, december 2025 https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.19-50.2025 Zver, 2025 M : JEZIK J HORVATA V PREKMURSKEM PROSTORU Sprejeto 23. 10. 2025 Recenzirano 20. 11. 2025 Izdano 2. 12. 2025 NINA ZVER Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija. e- nina.zver@um.si DOPISNA AVTORICA nina.zver@um.si Horvat, Hrvati, prekmurski jezik, poenotenje slovenskega jezika, kroatizmi Povzetek , u. 1932 (1905 jezikoslovno analizo njegovih rokopisnih pridig. Obravnavani sta dve pridigi dlagi primerjalne analize glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih in leksikalnih Duhovni pastir, 1909) prispevek razkriva razvoj Horvatove jezikovne posrednika slovenskosti v panonskem prostoru. Prispevek osvetljuje pomen Horvatovih pridig kot vir polovici 20. stoletja. ANALI PAZU HD Vol. 11, No. 1-2, pp. 19 50 December 2025 https://doi.org/10.18690/analipazuhd.11.1-2.19-50.2025 Zver, 2025 BETWEEN CROATIAN AND SLOVENE: J HORVAT S LANGUAGE IN PREKMURJE NINA ZVER Accepted 23. 10. 2025 Revised 20. 11. 2025 Published 2. 12. 2025 University of Maribor, Faculty of Arts, Maribor, Slovenia. e-mail: nina.zver@um.si CORRESPONDING AUTHOR nina.zver@um.si Abstract 1932 in Martjanci), a Croat from Burgenland, spent 27 years of his priesthood (1905 1932) in Prekmurje, then part of Hungary, where he learned Prekmurje due to his pastoral work. The article summarizes the most important biographical information and in the central part provides a linguistic analysis of Horvat's manuscript sermons. Two sermons are discussed the earliest from 1905, written in Prekmurje with pronounced Croatian elements, and a later one, which shows a gradual adaptation to the Slovene literary language. Based on a comparative analysis of phonological, morphological, syntactic and lexical characteristics and a comparison with the Central Duhovni pastir, 1909), the article reveals the development of Horvat's linguistic abilities and his conscious approximation to the Slovene literary norm. The language of his later sermons shows a balance between the Prekmurje and Central Slovenian traditions, which testifies to the priest's role as a mediator of Slovenianness in the Pannonian region. The article sheds light on the importance of Horvat's sermons as a source for studying interlingual contacts and the processes of unification of the Slovenian literary language in the first half of the 20th century. Keywords: Horvat, Burgenland Croats, Prekmurje sermon language, croatisms, unification of the Slovene standard language N. Zver: 21. 1 Uvod 1 Oktobra 2019 2 sem od mentorja dr. Marka ka 530 prekmurskih in 3 rokopisne pridige, prepis in jezikovno analizo. 1912) in krajevnih oznak na prvih straneh pridig (Cs. oz. Berden, saj ne sovpadajo s podatki iz njegove biografije. 3 Novinah (13. 5. 1917: 1 2) govorilo proti njegovemu avtorstvu: 1) bil je bolan, zato so njegovo delo prevzemali kaplani; 2) avtorstvo sem potrdila na podlagi krajevnih in datumskih navedkov na pridigah, zametka pisma, zapisanega med vrsticami ene izmed pridig, kjer prosi ministra za pridigah s pisavo njegove korespondence, hranjene v sombotelskem (SZEL) in 1 - 2 Prim. Zver N. (2024), , doktorska disertacija. 3 Rojen 1887 v Bogojini, ordiniran 1914, kaplan v Beltincih, pri Gradu, v Szepetneku, Lendavi in pri 22 ANALI PAZU HD . Slika 1 Vir: Osirotela martjanska fara, Marijin list 2 4 5 na Ogrskem (1841 1891) (1839 1907). Imel je tri brate in eno sestro, . Leta 1892 je . Zatem se je vpisal na sombotelsko . Zapisi 1904) pogosto zboleval V Zala Zala 4 Podrobneje gl. Zver 2022a. 5 Danes Narda, kajti leta 1950 sta bili Velika in Mala Narda N. Zver: 23. ) njegovega kaplanovanja v Szepetneku so ohranjene tri pridige v . na 16. marca je Zaradi bolehnosti v slovenskem Franca Ivanocyja, prekmurskega narodnega buditelja (Smej 1975: 61). Horvatove pomena, saj so delo duhovnika , ki se je jezika ljudstva, h kateremu je bil poslan se je v Prekmurj najbolj intenzivno izvajala a. Sprva je bil pridigar pisanja (in verjetno tudi govora) v , saj svojega izvora seveda ni mogel takoj prikriti. Z vsako novo pridigo pa pisec izkazuje vedno slogu. 3 6 6 podrobneje obravnavala v Horvat 2022a. V ponazorilo podajam v Prilogi prispevka prepis ene izmed pridig iz 1905. 24 ANALI PAZU HD . nske (nem. , prvih 16 prekmurskih pridigah, napisanih leta 1905: 7 ikavski refleks jata (jil jedel , ricsi, szvitloszt, piszmi, najlipsa, bili bel , mriti umreti , minyati, szpiva poje , miszto namesto , odjimle odjemlje , stili hoteli , nej szmio ni smel , bi szido sedel , vrime, brigi bregu , sznig, kriposzt, szvitli, szvitszkom, na livo, nimi nemih ) refleks a za polglasnik (tajdan teden , tamano temno , zemalyszki, vasz ves , polag, konacz, , fundamenat, , najam, szpodoban, csemeran, zadohvolan) refleks u za (duga mavrica , zubi, sztupi, nuter, tuzsiti) u (zgubila, plug, vu drugom) premena -m v -n v orodniku ednine samostalnikov vseh treh spolov 8 (grejhon, Szinon, sziromakon; Bozsansztvon, cslovecsansztvon, piansztvon; nezahvalnosztjon, pokoron, predgon) lj v samostalniku zdravlye 7 , uporabljen v 1. in 2. obdobju Horvatovega zapisovanja pridig, je prekmurica oz. prekmurski : cz = /c/, cs ly = / /, ny = / /, sz = s, s zs Potrebo po opustitvi nekdanjih poimenovanj , ogrica, je izpostavil (2012), saj sistem prekmurskih grafemov vsebuje tudi znake, ki prekmurski glasoslovni sistem, medtem ko jih prekmurica, po analogiji s terminoma slovenica in ogrica. Novo poimenovanje , . 8 -on oz. -un celo v orodniku ednine poenoteno -ov oz. - [of], [ouf] (prim. Zver 2023a: 78 za zastavun, s kukarcun, z mamun, , itd. N. Zver: 25. izglasni -l 9 (bi mal, , tocsil, gucsal, viszil, govoril, dahnul je, oblikal, odperl) namesto prekmurskih refleksov -o, -eo oz. -ao refleks u- za slov. vzglasni v- v samostalniku uzroki odraz dj za psl. *dj (rodjakon, jedinorodjenoga, radjak), ki je na anskem -u vszu naturu, , lejpotu, nasu hizsu, priliku, prodaju, kocku, poszvecsenu miloscsu) -u in mestniku ednine (npr. Bogu, ; na bregu, na szvejtu, po vasem jeziku; na padavon zlatu, vu szerczu) namesto prekmurske -i ja jaz raba oziralnega zaimka ko kar (npr. ) nesklonljivim zaimkom v rodilniku nje (npr. , , ) -ije (najpotrebnija, naj zadnyije, najvrednia, najmodrija; zsmetnije, Kasznije) -ju moreju, verzseju, zemeju, braniju, , tiraju, navcsinyu, zversiju, boju bojijo , ideju) -nu- v glagolih II. vrste (dahnul je, posiknuti, podignul, bi osztanulo, szo sztanule) oblika csu za 1. osebo ednine in oblika cse htiti hoteti Od etoga csu vam dnyesz predgati; biti) 9 Izglasni -l 26 ANALI PAZU HD . bude za 3. osebo biti (da z- ) zanikanje z obliko nij (npr. ; nij mogla razmiti) - (premislavajucs, pozablyejucs, znajucs, poznajucs) neka (taksi cslovik sze neka pascsi; neka nasz pomazse) Vszaki cslovik rado ma lejpo blago; csi rado mamo Jezusa Krisztusa; Csi rado dicsijo) 10 glede na besedne vrste. Tabela 1 Samostalniki duga Gospon hasan pinezi stela Pridevniki zapretan Glagoli donesti dojti durati habati se grejati se osloboditi plakati 10 Spletni vir: http://www.zigh.at/gradiscansko-hrvatski-jezik-kao-sistem-23-11-2008/ (pridobljeno 14. 11. 2022). N. Zver: 27. slati stvoriti trsiti se upotribiti voliti zahititi zaostaviti zbrojiti Prislovi okolo, opet, onda uvik jako potom toga slobodno, Vezniki nego neg neka osebojno takaj Predlogi suproti misto krez 17. stoletja pripisovanje posameznih jezikovnih prvin enemu samemu jezikovnemu sistemu. -m v -n, odraz u za zlogotvorni (sunce, vuk -oga, -omi) in besedje, ki je predvsem posledica Veliko besedja, navedenega v zgornji tabeli, je bilo skozi stoletja stikov Prekmurcev z 95; Zelko 1972: 10 ) prevzetega v 95) meni, da so se nekatere besede Gospon, hasek (z izpeljankami hasnovitno itd.), pejnezi, habati se, osloboditi, plakati, stvoriti, ostaviti, zbrojiti, opet, jako, potom toga, nego. 28 ANALI PAZU HD . 4 maternemu, a mu je bil vendarle tuj. V svoji prvi pridigi za veliki petek je takole prosil vernike: (21. 4. 1905). Leta 1912 jo je zapisal sko , , na Vendskem, v pa je povsem kos. Po grofovem pozivu se je prijavil na prosto mesto v Martjancih, kamor za njeno prenovo. Omenja se ga kot glavnega pobudnika gradnje novega oltarja, po (Erjavec 1977: 86). , na kateri je nastala , objavljena v Kalendarju Srca J leta 1933 (Slika 2). potrdil , ki ga je kot otrok tudi osebno poznal. N. Zver: 29. Slika 2 Vir: , 1933, str. 48. - oblasti s sumljive, in pogosto je zaradi tega prihajalo tudi do pravnih sporov (Zver 1985: 35). Novine 2. 1. 1930: 21). Prebiranje prekmurske (Marijin list, , Novine (Drobtinice, Duhovni pastir, Slovenski prijatelj idr.) ter drugih publikacij pa mu je pomagalo tudi seznanjati se z aktualnimi jezikovnimi koncepti, ki jih je postopoma sprejemal v svoje rokopisne pridige. V Kleklovih Novinah (18. 7. 1920: 1) se omenja, da je Horvat skrbel tudi za ohranjanje 30 ANALI PAZU HD . s /je/ hrani/l/ /pokojni/ 2019: 388). Prekmurska auk v svojem maternem jeziku . in narodotvorno N. Zver: 31. dejanje jezikom je bilo po mnen 5 norme 5.1 Jezikovni koncepti v Horvatovih pridigah tri obdobja, prepoznavam tri jezikovne koncepte. (1) 1912), je pisal v Horvatovih pridigah so, kot je bilo omenjeno, prisotne Horvat v sedmih letih moral dodobra spoznati (npr. zajtra / cintor napravo naredil, ola - pri tem pa si je prizadeval sledi (Drobtinice rica (prim. op. 7). 32 ANALI PAZU HD . ( izgubljala pojutri vgojdno pojeb naredil, napravil cz c ny nj ; za / ly lj . 11 Duhovnem pastirju. 5.2 pridige s Horvatovo priredbo 11 N. Zver: 33. Tabela 2: Primerjava slovenskega izvirnika in Horvatove prekmurske priredbe (Duhovni pastir, december 1909, 12/26, 600 607) (NP388) 12 Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Jan. I. 14. i prebivala med nami. ki se doma in v cerkvi slovesno obhaja. vse diha tevilnih Kaj pa pomeni to milo zvonjenje, oltarji, kaj vesele godbe glasovi, kaj Nepopisljiva Kaj vse to pomeni, nam pove sv. Janez, Beseda je meso postala in je med nami prebivala. Kdo pa je ta Beseda, ki je meso postala? Ti kristjan ta R 12 nadpisane dele pa vrstico. Izvirna postavitev vrstic 34 ANALI PAZU HD . Bog od pravega Boga (symb. Nic.); ta je zvezda iz Jakopa (4. Moz. 24. 17.), je podoba nevidljivega Boga (Kol. betlehemskega hlevca. Bodi nam Bog od pravoga je vu dete vu pozdravljeno sv. dete, ti Gospod tam v hlevu betlehemskem rojen od sv. Device, tako se rodi pri sv. cerkvi; kakor se je tam v jaslicah prikazal v blagor in milost vsega sveta, takrat nad njim strmeli, vsa nebesa z vnogo, ki Betlehemi. Kak je bio naimre Gospod Marie, tak se tam vu jeslicah pri N. Zver: 35. dopadajenjem vanj zrla in so se razlegali divni glasovi: mir ljudem na zemlji, tako ga zdaj tudi na oltarju obdajajo, in ravno tista pesem: Gloria ... se mu razlega ... Pri vsem tem pa vendar mnogoteri spijo, Razlegajo se v cerkvi lepe pesmi v slavo kristjani hitijo v tempelj: mnogi pa gredo tudi k vsem posvetnim zabavam, ob praznikih, takrat spijo dolgo v beli dneve med letom, ob katerih so videli cerkev od znotraj. Zgodi se to po vaseh, enako. prelepa pesem: zdaj na oltari obdajajo i ravno tista pisem: Gloria, mu doni. Pri vsem tem pa denok zvonovi, vnogi spijo. nevolni, tak, kak se mu je godilo v Betlehemi? 36 ANALI PAZU HD . od angelov, ki iz nebes prihitijo ter ga preslavljajo. Dragi kristjani! Katerim a ter ga celo od sebe odpravijo; ali angelom, ki se mu da bi si svoji sv. Cerkvi. Tako je prav in dobro, sveto obhajali, tako da se bodo da se odpovemo hudobiji in posvetnim na tem svetu. Amen. ga K letijo ino ga hvalijo, njemi diko spevajo? Ali ka to pitam, gda ste dnjes vsi na se je Glejte N. Zver: 37. -jezikovna navede citat iz Szvetih Evangyeliomov e in o. Z ostrivcem na e (3x), (5x), (3x), , (2x), , , , , , , , , , (2x), , , , , , , , , , , , ; diftong: , , ; ali samo mesto naglasa: takrat , . Ostrivec na o vendar zgolj pri tvorjenkah iz -bog-: , (2x), , , . Odrazi za diftonga e: in o: , spevanje, z telom, dete, prelepa, lepe; podoba, , bilo, Gospod, Bog, zvonovi i: in oz. (npr. , , pitam; , ). e-ja za stari polglasnik ( , , lehko), i- e iz jata (Divice, so vidili, Diteta), za u ( , , , , , , ), u < ( v- ( ), grafema dj v jedinorodjeni (vendar rojena, rojen redukcije (tak, kak, majo, ), -h ( -o, -io, - ao oz. -eo za , bio, prikazao, ), osnova na -r- v odvisnem sklonu (oltari), oblika , ki sicer ni posledica glasovne ) predstavlja o slovansko varianto (prim. ESSKJ, geslo ); prehod skupine kt- v - ( > ( mn > vn (vnogi Mehki glas je otrdel le v dveh primerih ( , odpravlajo), lj (Nepopisljiva, , kralj, nevidljivoga, pozdravljeno 38 ANALI PAZU HD . ). Jatov odraz je izjemoma ikavski (pisem - i v dajalniku in mestniku ednine (Bogi, ; vu Betlehemi, na oltari osnova samostalnika telo v odvisnem sklonu (z telom ( (nebeskoga, pravoga, nevidljivoga, zlatoga), -oj v dajalniku in mestniku ednine ( , , , ), zaimek je jih ( biti v prihodnjiku (bodete) in glagolska oblika sija (3. os. ed. sed. glagola sijati -ami med rokami), -i: pred jezero leti, -ah (po nedeljah, vu jeslicah); v vsakdanjem govoru se -aj -x v - . pridevnikov (in , , ), po vzoru SKJ pa se pri Horvatu pojavlja tudi , Gospod rojen (od D. Marie), njemi (daj. m. sp., naglasna oblika; njemi diko spevajo) se pojavi tudi osrednjeslovenska ustreznica: mu doni; kak se mu je godilo (naslonska oblika). Predlog vu in prve polovice 20. stoletja, je vokaliziran po kajkavskem vzoru. Predlog z avtor rabi ne glede na to, ali mu sle z telom, , z tem. i v predlogu iz izpade ( ), pri Horvatu pa se kljub temu N. Zver: 39. enkrat pojavi iz obraza z obrazov). vrst podredij in priredij (npr. Kak kakor se je tam v jaslicah prikazal v blagor in milost vsega ; ), opazne pa so tudi posamezne spremembe in prilagoditve: 13 ; ; vu v hlevu betlehemskem; Razlegajo se v cerkvi lepe pesmi; so videli cerkev od znotraj; stava glagola na konec povedi ( ko se obhaja ); spevanje vesele godbe glasovi; prelepa pesem in so se razlegali divni glasovi; so takrat nad njim strmeli; mu doni se mu razlega; spijo dolgo v beli dan; ; glasi katero nam Gospod na znanje daje; talniki bodete ; pred jezero i jezero leti ); pa spijo; 13 40 ANALI PAZU HD . zabavam; ino ga hvalijo, njemi diko spevajo ter hvalo pojo); Mladim i starim radost sija iz obraza Mlado in staro , radost sije vsem z obrazov; milo zvonjenje, ki se ; del pridige); sprememba glagolske osebe ( se pa Katerim izmed obeh ); sprememba glagolskega vida (odpravlajo odpravijo); in bi morda ; celo od sebe odpravijo). se svojilni rodilnik namesto pridevnika ( ). (2) Pomen glagolov znati in vedeti ( ; med tednom, ob nedeljah, ob praznikih; nedelje med letom, so dneve med letom, ob katerih so videli cerkev od znotraj). (4) Desna besedilu, a ga Horvat ni v celoti posnemal ( ; ; vendar: ). N. Zver: 41. , Nepopisljiva, podoba, , obdajajo, , se, Donijo, posvetne zabave, , , se ne zmenijo, , , . Osrednjeslovensko besedje je prilagajal prekmurski morfonologiji: , odpravlajo, nevidljivoga visok > veliki; slovesno obhaja > ; mnogoteri > vnogi; hitijo > idejo; tempelj > ; > prehajajo; > ; > ; borno > slabo; prihitijo > prihajajo > ; > ; milost > ; > jezero beteg (< dika denok vendar - , - : , . Tabela 3: Razlikovalno osrednje- in vzhodnoslovensko besedje Horvat Horvat Horvat Beseda - jezero praznik gredo idejo v resnici vu istini preslavljajo v hlevu hvalo diko kristjan obhaja pitam petje spevanje obljubljeni ko gda takrat dovolj zadosta ampak, a ali Horvat pa je bil premalo pozoren pri prevzemu besede : (Horvat). Sledil je osrednjeslovenski rabi in pri tem spregledal njen prekmurski pomen. V 42 ANALI PAZU HD . osrednjeslovenskem prostoru se je ta pomen izgubil, v Prekmurju pa se je zaradi v njihovem 5.3 Ugotovitve Primerjava Horvatove pridige z osrednjeslovensko predlogo, objavljeno v Duhovnem pastirju obdobja. 14 , lehko; Diteta, Divice; ; ; ; jedinorodjeni), pri pisavi mehkega pa se je e: in o: sta prav tako , spevanje, z telom, dete; podoba, Gospod, Bog, zvonovi -i v , na oltari -oga - in srednjespolskih pridevnikov (pravoga, zlatoga -oj v dajalniku in mestniku ednine ( , ) in zaimek -i za prekmursko -ami (pred jezero leti, Omn s. in m. sp.), -ah za prekmursko -aj (po nedeljah, vu jeslicah Mmn oblike ( , rojen, ), in prevzem zaimka mu za prekmurskega (n)jemi. S 14 Pridige, objavljene v Duhovnem pastirju, so predstavljale predloge marsikateremu prekmurskemu duhovniku, mdr. tudi Ferdinandu Hermanu (prim. Zver 2023: 239 242). N. Zver: 43. na besedni ravni. Kljub prisotnosti nekaj osrednjeslovenskih besed (npr. , , , se ne zmenijo, med ljudstvom ustaljenih panonizmov ( , , , istina, ) in , ). Vsem jezikovnim r slovenskim procesih jezikovnega poenotenja prve polovice 20. stoletja. kakor nekateri drugi kmalu po smrti pozabljen, pomen njegovega dela za Prekmurce pa dolgo spregledan. Biografski drobci, ki so nam poznani, pa vendar osrednjeslovenske periodike v posmrtnih zapisih postavljali ob bok prekmurskim narodnim buditeljem. Angela Berden, n a Andreja Berdena je poskrbela, da so za njim ostale rokopisne pridige prava literarna in jezikovna zakladnica. Rokopisi razkrivajo, da se je Horvat kljub neznanje jezika zaradi ega porekl a politika v Prekmurju) izpopolnil in tako vernikom v okolju, kamor je bil poslan, pomagal utrjevati slovensko narodno zavest. Slovenskost je spodbujal tudi z raz anjem Ivanocy-Kleklovega tiska, mohorjanskih knjig in 44 ANALI PAZU HD . osrednjeslovenske periodike, Literatura Drobtinice za leto 1862. (1862). Vaje cerkvene zgovornosti. V Marburgu, 3 46. Jezikoslovni zapiski, 18(2), 149 165. Duhovni pastir Deteta. Duhovni pastir, 26(12), 600 607. Stopinje 1977 (str. 78 Hadrovics, L. (1974). Faksimiles - Palkovits (ur.), (str. 45 52). Horvat, N. (2020). Predstavitev prekmurskih rokopisnih pridig iz 1. polovice 20. stoletja. Slavia Centralis, 13(2), 50 63. Stopinje 50 (str. 89 92). Jezik in slovstvo, 67(1 2), 3 26. Narda. Hren, M. (2021). Moja herbija: spumijni pa pripuvejsti ud inda. - . (2018). Mariboru. (Zora, 129). Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest (str. 380 Filozofske fakultete. (Obdobja, 38). Kalendar Srca Jezuzovoga za navadno leto 1933. 1930). Str. 40 55. Prekmurje podoba panonske pokrajine (str. 11 http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/gradivo/gradiscanska Croatica et Slavica Iadertina, 79 85. Marijin list. (1932, 8. julij). Osirotela martjanska fara. 28(7), 13. Novak, V. (1972). Kajkavske prvine v prekmurski knjigi 18. stoletja. , 20(1), 95 103. Novine. 2. Novine. N. Zver: 45. Novine. (1920, 18. julij). Cerkveno popevanje v Prekmurji. 7(29), 1. Prekmurje. -socialna zveza. Smej, J. (1975). Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga. Inavguralna disertacija (delni natis). Maribor: Snoj, M. 3 , www.fran.si, dostop 21. 11. 2025. (str. 41 fakultete. (Obdobja, 22). (ur.), (str. 147 (Zora, 120). Slavia Centralis, 11(1), 299 311. Zelko, I. (1972). Zgodovina Bistric v Prekmurju. V: G. Hozjan (ur.), Sad ljubezni do Boga in domovine (str. 5 38). Gornja Bistrica. . (1985). Ivanocyjev pomen za slovensko narodno zavest v Prekmurju. V: V. Novak (ur.), Ivanocyjev simpozij v Rimu. Rim: Slovenska bogoslovna akademija. . (1996). Zgodovina Prekmurja (ur. V. Novak). Murska Sobota: Horvata. , 70(3), 255 268. Studia Historica Slovenica, 22(1), 63 100. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko (str. 223 246). . (2023a). Govor treh Bistric v Prekmurju. Slavia Centralis, 16(2), 66 90. . (2024). Doktorska disertacija. Maribor. Ivanocyjev simpozij v Rimu (str. 37 46). Rim: Slovenska bogoslovna akademija. O avtorju Nina Zver (roj. Horvat) je rojena leta 1995 v Murski Soboti. Od leta 2020 je zaposlena kot asistentka na Oddelku Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. okviru podoktorskega projekta pa svoje raziskovanje nadaljuje in nadgrajuje. Dejavna je v programski skupini (P6-0156) ter sodeluje 46 ANALI PAZU HD . Priloga: Prepis Horvatove pridige za Veliki petek, 21. 4. 1905 15 Slika 3: Prva stran prepisane pridige . 15 rekmurskega a v gajico ( cz c , cs , sz s , s , zs , ny nj , ly lj ). O sv. ), je posodobljena. popravljene. Dejanski prelomi vrstic in strani so prilagojeni sodobni postavitvi, medtem ko so izvirni odstavki ohranjeni. N. Zver: 47. a dragoj kervi. Elmondtam . 16 Bolje bi mal volju dnjes plakati se, kak predgati. Gde je jezik, nja i smerti Jezu ove? Nejli se moramo plakati, na kri u mertvoga vidimo etoga, ki nigda nikoga nij ki je vsakomi dobro njil, vu smertnoj za svoje nepriatelje molil? Gda je Jezu na kri u vmer, vsa natura je njihovu smert alostila; sunce je tamano postalo, skaline so poknole, grobi so se odperli, zemlja se je je smert Jezu ova vsu naturu raz alostila, nejli mora alosten biti i eti za teroga je Jezu na krej non drevi vmer? Ar za nas, za narod, za na e nje je Jezu zneba doli stopo, svoj itek da nas i z-Bogom pomiri, kak apo tol nas z-etimi Nejste na padavon zlatu, ali srebru nego na Kristu i dragoj kervi. Ka zetoga zhaja? Oh, ajte, ne ja, da a teliko vrejdna, keliko je draga kerv Jezu a Kristu a Zbroji, oh, ker a gu i sv Ago ton zbroji Jezu a 33 letov vse vse nje, vse skuze, tere je to il, vsa mi nja, vse ri i, tere je gu al, ternje, tero je njihovu glavu bolu, avle, terimi so njihove i noge razbili, kerv, tero je , i poglej kri no drejvo, na teron je visil, na teron je svoju u za tvoju u oddi al. Vse eto gu a teb : Glej, ker anska a, teliko si ti vrejdna. i je Gospon Kr tak rado mal i za tak vrejdnu der al na u u, teliko mislil na nje na e zato i mi rado mati na u u, za na u u starati, i 17 Od etoga u vam dnjes predgati. Mislim, da e nam na hasan biti, i si dnjes pri kri u Jezu ovomi od na e du premi avamo. Dokle premi avamo, naj bojde Jezu znami, vas pa prosim lejpo, ajte zterplj njem, i ni nej gu am po va em jeziku isto. Rado maromo mati na u u, za nj lejpotu. Lejpa erlenost na i, lejpa duga na firmamenti, lejpo je sunce, tero svojimi zraki vse za lejpo nav inji; ali ko je eta lejpota suproti lejpoti i bi lehko bilo stvoreno veli sv Bernardin keliko praha je na bregu morja vsi eti lejpota bi manja bila od nja so neg no na sled Boga, a a lovi anska je kejp Boga. Bog nas na eto v i vu pismi (zetimi ri i). Po nju vsega svejta je Bog etak odgovoro: lovika na kejp i na spodobnost na Stvoro je zato Bog lovika z ilovice zemlj i dahnul je na njihov 16 . 17 48 ANALI PAZU HD . obraz di anja itka i tak je nastal lovik nj loveka a je kejp Boga, zato nikaj ni tak lejpo na svejtu, kak a lovi anska. Bernat etak pi e: lejpotu Boga, i razmiti lejpotu Vsaki lovik rado ma lejpo blago i veseli se njemi! nejli moramo rado mati na u u, tera je najlip a med vsin njen, ar nj lejpota je Bo joj lejpoti spodobna? Nejli moramo jako paziti, da ne razmra imo kejp, spodobnost Boga? Mislim, da nij tak ega lovika med vami, ki nebi bil svoju jedinu, u u vu sv spovidi od grejhov z istil i vu posve milo e bili gvant oblikal, vu terom gvantu je na a a opet kejp i spodobnost Boga. Paziti moramo, da lejpotu na e e nej da kejp Bo ji opet zgrejhom ne razmra imo, grejha se moramo zato habati, ar i grej imo, na u u zamorimo, i opet smo gde smo pred spovidom bili, na kraju pekla. Nej zadosta rado mati na u u, nego i na veliko ju moramo timati, ar je jako draga. Pred nami stoji kri no drejvo, na terom je Bog moral mriti, da tvoja a od smerti more gori stati. Katharina, radosti Jezu a premi lavaju , nij mogla razmiti, zakaj je moral Jezu teliko terpiti za lovika? Onda je njoj Bog ednu u pokazal, tera je bila vu posve enoj milo i, i tak gu il: Glej! nejli bilo vrejdno za etu u terpiti i mriti? Sam Bog je za na u u mro, da eto u zato veliko vrejdnost mora na a a mati, tera je na kervi Jezu a Kr. i e Bogu, i ne e tvojemu , ker anska a, najve emu nepriatelu samomu vragu. Eta je ednok vse orsage svejta obe al Jezu u, i poklekne pred njim i njega po Ka pa ne obe a za ednu u? Istina, svejta vse bogatstvo, vsa lja obe a loviko, i njega moli, i njemi i misto Boga; ar bolje pozna vrejdnost nego lakomi ljen lovik; zna vrag, da je a kejp Boga, koga on tak merzi i koga rado i svojega doli po iknuti. Bog je pa nam angelje ki nas braniju suproti avanja vraga. Eto opet nam zasvedo i, keliko vrejdna i kak draga je na a a pred Bogom. i sam Bog na tak veliko tima na u u, zato i mi smo du ni na veliko timati na u u, starati se, da joj kvar ne v injimo, ar neg jednu o mamo, tero, i eta kvar na mesto dnesti nemremo. i blago eto moremo nadomestiti, i oganj zni i na u hi u, milostivni lj nas poma eju i nesre u za manju nav inju; a zmarljivostjom pa opet moremo vas kvar nadomestiti. i smo zdravlje i eto moremo nazaj dobiti, ali i jedinu u etu nesre u ve nadomestiti nemremo. ljena a je ljena. Vetoj pogibeli je na a a, gda grej v injimo, ar , jeli e nam Bog djati priliku, da se od oslobodimo, pa ni niti smerti N. Zver: 49. a jedini smertni grej je pa dosta, da na u o, da na vpekel pridemo. Pitajte kak ste vi na va u u skerbili? Jeli ste va u u po polevali z molitev ro Po nedele pa po jeli ste va u u rahnili z- jom ri jeli ste Bo ju ri no ali? i je na a a bete na, jeli poiskamo vra itelja Ker anski stari i, skerbite na va e detc tejlo, ali jeli skerbite i na njihove e? jeli je za uvate od prilikov na grej, v terimu svoju isto u, svoju nekrivnost i zetim svoju u Morete si zmisliti, kak boli Jezu a , da mi nego na tejlo skerb imamo vsaki a na u, za tero je on mro, skoro nikaj nemislimo cejli tajdan. Boli Serce Jezu a, gda vidi, da mi na u u za malo za hip ega veselja, z jednom ri za nikaj na prodaju postavimo na u u, na kocku ver emo vekive no bla enstvo, pozabljeju ete ri i la: loviku, i vas svejt zadobi, jedinu, u u pa Na Gospon Jezu Kr je mnogo terpo; ali najbole je ga eto alostilo, da je vidil, keliko lj e biti, v terimi njihova smert i njihova muka nikaj sada ne e donesti. Eto znaju je tak moral je hasni kervi? i enskim tak odgovoriti: jokate nad menov, nego nad sebov pa na va oj detc Zato i rado mamo Jezu a Kristu a i njihovu smert i njihove muke: imajmo rado, timajmo na veliko na u u i spravljajmo i kin e, skerbimo na na u jedinu u, da ju ne Vrejdna je etoga na a a, ar je lejpa, draga i jedina. Sv Terezia se je jako plakala, gda su ju pitali, zakaj se tak jako pla e, etak je odgovorila: Tri mi nji meni skuze vu ija tiraju: Eden jedna smert i jedna a. i jednoga Boga nij teromi bi mogla moliti; i mi je jedna smert bila, nemren mriti; i sam jedinu u zgubila, neiman ka ve Oh dabi ve krat na eta tri mi nja , ! Ete pri grobi naj nam napamet, da je Bog mro za na u u, da je njihovu kerv za na e e do zadnje kaplje zto il. timajmo na veliko zato na o u i skerbimo na nju, nekajmo ju minjati za teri neg hip Mislim, da nejste posve enu milo u zaj po spovidi pa po pri e avanju zmertnim grejhom, da nejste Bo ji kejp razmra ili opet, da nejste opet va e serce vragu djali. i bi se na lo tak nesre noga med vami, tak i lovik se neka pa i svoju u z istiti vu spovidi. A na dale pa skerbimo, pazimo, da nej zagrej imo, da vu smertnoj od grejha istu u bodemo mogli na emu stvoritelu nazaj djati i z Jezu om tak gu ati: a moj! vu tvoje preporu avam moju Amen. 50 ANALI PAZU HD . 18 r k az Ur Isten szinre zi, a dusgazdag pedig fog ugymond a szt. A kit az Ur Isten meret mondja a azt okkal meg, hogy ezekkel birja, vagy alkalmat adjon az a K. K. mert a ki hogy elveszik, ha pedig ezt akkor veszve van minden. Povzetek biografske podatke in v osrednjem del pridig. Obravnavani sta dve pridigi dlagi primerjalne analize glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih in Duhovni pastir, dnika slovenskosti v panonskem prostoru. Prispevek osvetljuje pomen Horvatovih pridig kot vira prvi polovici 20. stoletja. http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 18