Leto LXXTV., ŠL 57 LJubljana, petek 14« tefcroarja 1941 Cena Din i.— Izhaja vBaiL dan popoldne tevzemsi nedelje In praznik*, — nn—M do 80 potit mrt a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50, od 100 do 800 Trat 4 Din S, r+č$ tnaermU pettt rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — >81ovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 14*—, za Ino—11 it do Din 2o. „ se ne UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA« Knafljevm ollea it. O H-22. 11-33, H-24. tl-36 tn SI-Ji Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cestam telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg ft. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.35L Položaj u Rumuniji in Bolgariji Evakuacija civilnega prebivalstva s petrole]skega ozemlja in romunskih obmejnih krajev • Militarizacija državnih in zasebnih podjetij v Romuniji - Bolgarija noče biti presenečena v razvoju vojnih dogodkov Bukarešta, 14. febr. p. Včeraj je bila uradno demantirana vest, ki je bila razširjena v inozemstvu, češ da je Anglija napovedala Rumuniji vojno. V diplomatskih krogih opozarjajo, da bodo normalnj diplomatski odnošaji med Anglijo in Rumnnijo prekinjeni šele potem, ko bo angleški poslanik zapustil ru-munsko ozemlje. Listi ponovno objavljajo navodila za za. ščito pred letalskimi napadi. Dasiravno še ni bil objavljen noben odlok vlade glede evakuacije prebivalstva iz petrolejskegra območja, so se mnoge družine po nasvetu vojaških oblasti že začele izseljevati. Prav tako zapušča civilno prebivalstvo luke cb Dunavu, zlasti Konstanco in Djurdjevo, v katerih se pretovarja petrolej za Nemčijo. V uradnih krogih priznavajo, da je to rezultat sklepa vlade, ki bo v najkrajšem času objavljen. Do tega je prišlo zaradi bojazni da bi moglo angleško letalstvo z napadi na petrolejsko območje iz podunav- ske luke, preprečiti dobavo petroleja Nemčiji. New Tork, 14. febr. e. t CBS). »International News Servicec javlja, da se je včeraj že pričela evakuacija petrolejskega področja iz raznih obmejnih mest ob bolgarski meji. Romunske oblasti so svetovale oficirskim rodbinam, naj zapuste ta področja, ki bi lahko postala torišče bojev. Bukarešta, 14. febr. AA (Štefani) Včeraj je bil objavljen ukaz, s katerim se objavlja, da so bile militarizirane številne skupine državnih in zasebnih podjetij. Kovanci za vojno industrijo Bukarešta, 14. febr. e AA. (Tass). »Tim-pulc in »Universulc javljata, da bodo iz prometa vzeta kovanci po 1 in 2 leja. Listi navajajo, da si želi rum unska vlada na ta način zagotoviti znatne rezerve kovin, ki bodo uporabljene za vojno industrijo. Ta ukrep bo razširjen tudi na druge vrste kovancev. Egiptski poslanik zapušča Bukarešto Bukarešta, 14. febr. e. (Tr. Pre). Kakor se izve iz diplomatskih krogov bo egiptski poslanik v teku prihodnjega tedna zapustil Bukarešto, kjer pa bosta ostala dva uradna poslaništva za opravljanje tekočih poslov. Vesti, da bosta tudi turški in grški poslanik v kratkem zapustila ni-munsko prestolico. se ne potrjujejo. Kdaj bi se zabliskal bolgarski meč Sofija, 14. febr. p. »Mir« posveča uvodnik položaju Bolgarije in piše med drugim: Mir in nevmešavanje. to so žtlje. ki Sc kažejo z v^eh strani. Med tistimi, k j to žele. Smo tudi Bolgari, dasiravno vemo, da mir in sodelovanje v vojni nista od- visna Samo od nas. Nihče ne ve. kako se bo sedanja vojna nadalje razvijala in kam vse so bo razširila. Nobenega dvoma ni, da bodo voiujoče *e države pred odločilnim kocem poskušale pritegniti še razne manjše in večje države. Bolgarija se zaveda, da je Čnvanje miru do zadnjega trenutka neogibno potrebno, da bi mogli zbrati svoje sile in se zavarovati pred vsakim presenečenjem. V tej želji ne sme nihče gledati morebfti ka^e demoralizacije, Ce pa pride do tega. di bo porušen mir in neodvisnost n»š> države. DOtem nai nihče ne dolii Bolearov. če se bo zopet bliskal bolgarski meč. Budimpešta. 14 febr s (Reuter) Madžarska asenciia citira bolgarski rad'o ki ie tavil. da želi B^lsariia dobiti o eko ETrške^n ^zemlja i^hod na Egeisko mori?. Londonsko mnenje London. 14. febr s (Columbia B S.) V ansleških Dolitičnih krofih izražalo mne- nje, da bi prihod nemške vojske v Bolgarijo utegnil privesti do ohladitve nemsko-ruskih odnošajev. Za kulturni dvig bolgarske vasi Sofija, 13. febr. AA. (DNB) Ministrski predsednik dr Filov ie sestavil noseben cdbor. ki bo imel nalogo izde'ati in izvesti petletni načrt za kulturni dvicr vasi. Načrt ie napravil bivši minster Bagria-nov. Uspeh nemške razstave v Sofiji Sofija. 14 febr. A A (DNB». Tukajšnja razstava >Ncva nenvka gradbena umet-no?rt < ie bila včorai zaprta 7 neverjetno velikim uspehom V zadnjih treh tednih j a razstavo cbi^kalo 25 (TO ljudi Dohodki pri vstopnini so bili izročeni r>reds~dniku sofijslce občine kot izreden dodatek za bol carsko zim. ko pomoč. Vichy, 14. febr. e. Na povratku iz Italije sta prispela včeraj general Franco in zunanji minister Serrano Suner v Francijo, kjer sta bila gosta poglavarja francoske države maršala Petaina, V Montpellieru je maršal Petain španskim gostom na čast priredil svečano kosilo ki so mu prisostvovali tudi admiral Oarlan ter razni odlični diplomatični in politični predstavniki Franci j e. Po kobilu je imel maršal Petain z generalom Francom daljši razgovor. Popoldne sta imela še en razgovor, kateremu sta prisostvovala tudi admiral Dar lan in Serrano Suner. Montpeliier, 14. -febr. AA. (Havas). Potem, ko se je maršal Petain poslovil od Španskega državnega poglavarja generala Franca, je odšel k spomeniku padlim vojakom, ljudstvo pa ga je navdušeno pozdravljajo. Vse je bilo v zastavah. Maršal Petain je položil venec pred spomenik, nato pa se je odpeljal na kmetijsko šolo, ki stoji 3 km proč od Montpeliera. Montpeliier, 14. febr. AA. (Havas). Maršal Petain je uradno ob 20. url zapustil Montpeliier, ko je odpotoval s posebnim vlakom. Pred odhodom je Petain ostal v dolgem razgovoru s Pletrijem, francoskim veleposlanikom v Madridu. Med svojim bivanjem v Montpellieru je maršal Petain obiskal univerzo, ki ima najstarejšo medicinsko fakulteto v Evropi. Maršal Petain je tudi obiskal kmetijsko šolo, kjer je imel govor, v katerem je podčrtal, da se mora po premirju francoski narod vrniti h kmetijstvu. Ob 18. uri se je vrnil v prefekturo, pred katero ga je pozdravljala zbrana množica. Tam je Petain sprejel ugledne osebnosti iz vsegra olerožja in je nato med burnim vzklikanjem množice odšel na postajo. Madrid, 14. febr. AA. (Reuter). Gene-ralissimus Franco je v četrtek zvečer prekoračil špansko mejo na poti iz Francije tn je takoj nadaljeval potovanje v Madrid. Viehy, 14. febr. s. (Columbia BS). Po tukajšnjih informacijah ne namerava španska vlada tudi po sestankih generala Franca z ministrskim predsednikom Mussolini-lem in maršalom Petainom spremeniti svoje zunanje politike in ne namerava stopiti v vojno. Madrid, 14. febr. s. (Reuter). Španski listi prinašajo c sestankih generala Franca z italijanskim ministrskim predsednikom Kairo. 14 febr. AA. (Reuter) Snočnje uradno poročilo prs\n* da se okoli Kerena razvija velike bitka in da se italijanske če-te močno upirajo Ozemlje je silno težavno. Angleške čete prodirajo proti Abreci, ki je SO km juznozapadno od Asmare, glavnega mesta Eritreje Tudi tod je ozemlje zelo neugodno, ker ovira hitro prodiranje. Vzhodno od Rudolfove ga fezera eng/eške čete ugodno napredujejo Kairo, 14. febr. s. (Reuter). Reuterjev posebni poročevalec javlja, da v puščavi v južni Libiji operira že več mesecev manj si angleško-novozelandski puščavski oddelek, ki razpolaga tudi z oklopnim! vozili. Ta oddelek je že ponovno napadel izolirane sovražne postojanke ter razdejal skladišča in letala, Mussollnljem ln maršalom Petainom samo uradna poročila brez vsakih komentarjev. Edino glasilo Falange »Arribac dostavlja k službenim komunikejem nekaj pripomb, v katerih izraža priznanje generalu Francu in Mussolinlju. Rezerviranost v Berlinu Berlin, 14. febr. e. V tukajšnjih odločilnih krogih se vzdržujejo vsakega uradnega komentarja glede sestanka med Mussolini-jem in generalom Francom, ker smatrajo, da spada ta sestanek v področje obeh sredozemskih sil Španije in Italije. Po mišljenju službenih krogov v Berlinu je ta sestanek nedvomno značilen za odnošaje med obema sredozemskima državama. Glede predmeta tega razgovora je več verzij. Gre večinoma za domneve, toda za pravo ozadje se ni moglo izvedeti. V vsakem primeru je domneva, da bi bil general Franco prejel vlogo posredovalca za sklenitev premirja med Anglijo in Italijo, popolnoma brez podlage. Odgovorni činitelji nem&ke prestolnice smatrajo to verzijo, Id izhaja iz angleških virov, za uspelo novinarsko Šalo Vse druge verzije v zvezd s tem sestankom se zdijo bolj verjetne. Ena teh, ki je tudi angleškega izvora, da sta se na sestanku razgovarjala o prehodu nemških in italijanskih čet Čez špansko ozemlje v svr-ho zavzetja Gibraltarja. V nevtralnih krogih v Berlinu mislijo, da se bo Španija morala odločiti, za svoj prispevek Evropi. Ne mislijo, da bi to moralo pomeniti aktivni vstop Španije v vojno proti Angliji, kakor to navajajo nekatere vesti iz Švice, temveč bo Španija s svojim zadržanjem omogočila sklenitev obroča, odnosno, da bo Evropa sklenjena v krog, ki ne bo ogrožen niti v primeru, če bi ameriški intervencionisti vendarle hoteli za vleči Zedinjene države v vojno. Ni izključeno, da je bil predmet razgovorov bodoče stalešče Španije do evropskega kontinenta. Mussolini je izkoristil to priliko za sestanek, na katerega je čakal že poldrugo leto. Kakor kaže, še nikoli ni bila situacija bolj zrela za Španijo, da vrne svoj dolg Italiji, pravijo v novinarskih krogih v Berlinu. Obe državi sta sredozemski m sta zelo zainteresirani na nadaljnjem razvoju položaja v tem področju. Operacijsko področje puščavskega oddelka je obsegalo ozemlje južno od z*lenic Siva in Džarabub, kakor tudi oazo okolice Kufra. Neka patrulja puščavskega oddelka je prodrla iz južnega Egipta 500 km daleč v Libijo, napadla kolono sovražnih vozil ter zajela več ujetnikov in zaplenila uradno pošto za posadko v Kufri, iz katere so angleške vojaške oblasti dobile važne informacije. Druga patrulja puščavskega oddelka je prodrla skozi južno Libijo do Cadskega ozemlja, kjer je stopila v stik z oddelki svobodne francoske vojske. Kairo, 14. febr. s. Associated Press poroča iz Bengazija, da je v bojih južno od Bengazija sodeloval na anglftžtei strani tu- di manjši oddelek grških vojakov. Bilo je j to 130 Grkov, ki so biii doslej internirani I v nekem taborišču 120 km južno od Ben-I gazija. Ko je angleški oklopni oddelek prodrl na jug od Bengazija, so italijanski vojaki zapustili ujetniško taborišče ter odhiteli na bojišče. Grški ujetniki so se oborožili ter so napadli Italijane, ki so bili v boju z Angleži, Mali grški oddelek je Atene, 14. febr. (At. ag.). Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 110. vojnem poročilu: V teku krajevnih ofenzivnih operacij so naše čete pregnale sovražnika z utrjenih postojank, pri čemer so zajele 400 sovražnih vojakov in zaplenile mnogo vojnega materiala- Grška letala so uspešno bombardirala sovražne postojanke na bojišču. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Vsa grška letala so se vrnila s svojih poletov. Atene, 14. febr. e. AA. (Reuter). Atenski radio je snoči uradno objavil, da so grške čete v primorju napredovale za 5 kilometrov In da tudi na ostalih frontah polagoma, toda z gotovostjo napredujejo. Na osrednji fronti so se vršili veliki boji, mestoma s spopadi na nož. Grške čete ograzajo Tepeleni. Na fronti pri P od gradcu so grške čete s pomočjo topništva napredovale poldrag kilometer. Boji ob Skumbi in Devoli so nenavadno srditi. Sovražnik se trdovratno in ogorčeno upira. Italijani še zmerom napadajo Atene, 14. febr. e. Glavna točka italijanskih napadov je še vedno osrednja fronta, kjer divjajo boji brez prestanka. Oba nasprotnika sta na tej fronti vrgla v boj svoje najboljše moči. Tudi včeraj so bili Washingtou, 14. febr. a. (Ass. Press). V zvezi z izjavami, ki sta jih o odstop i tvi nadaljnjih ameriških rušileev Angliji podala mornariški minister Knox in VVendell VVillkie, je objavil snoči uradno izjavo o stališču predsednika Roosevelta tudi Roo-seveltov tajnik Early. Izjava pravi, da si Knox in VVillkie, kakor predsednik Roosevelt glede stališča do odstopa nadaljnjih rušileev nikakor ne nasprotujejo. Predsednik Roosevelt je točno poučen, koliko novih rušileev bi Anglija potrebovala. Zdi se, da obstoje v Izjavah Knoxa in WiUkia o tem vprašanju nekatere razlike. Vprašanje odstopitve rušileev po treba še točno proučiti, ker je treba upoštevati pri odstopit vi novih rušileev mnogo okoliščin. VVaahington, 14. febr. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt in mornariški minister Knox sta se včeraj razgovarjala o vprašanju čim večjega števila rušileev, ki naj bi bili poslani Angliji. Po končanem razgovoru je minister Knox izjavil novinarjem, da ne more ničesar povedati o tem, ali bo poslanih v Anglijo večje število rušileev, ter je pripomnil, da svojega prejšnjega mnenja ni spremenil. Kakor znano, je Knooc v odgovoru na Willkiejev predlog sam zajel 3000 Italijanov, med njimi enega generala :n enega polkovnika. Italijanski ujetniki v Indiji Bomba>. 14. febr. s. (Reuter). Včeraj je dospel semkaj nov transport italijanskih vojnih ujetnikov iz Libije. Doslej je bilo iz Libije prepeljanih v Indijo že 12.000 italijanskih vojnih ujetnikov. ves dan srditi in krvavi boji. Italijani srdito napadajo, da oi prebili fronto, toda naleteli so na odločen odpor grških čet. Tudi okrog Tepelenija divjajo boji z nezmanjšano srditostjo. Grške čete na tem odseku postopoma napredujejo proti severu in so obšle Tepeleni iz strateških razlogov. Levo krilo grških čet je pet kilometrov severno od Tepelenija, toda do zdaj mesto še ni zasedeno. Italijani se močno upirajo in se utrjujejo na svojih položajih. Severno od Himare in severno od Klisure so bili tudi hudi boji in Italijani so, kolikor je to dopuščal teren, napadli tudi z oklopnim! edinicami. Vreme je omogočilo tudi delovanje letalstva. Številne formacije italijanskih bombnikov v spremstvu lovcev so bombardirale nasprotne položaje ob Devoli in ob reki Skumbe, okrog Tepelenija in tudi vas Ge-ravo. Bombardirana je bila tudi cesta Korica—Podgradec. Angleško in grško letalstvo je tudi stalno bombardiralo nasprotne položaje na cesti Podgradec—Elbasan in Tepeleni—Valona. Letalski napad na Krf Atene, 14. febr. s. (Ass. Press). Grško notranje ministrstvo javlja, da so sovražna letala včeraj napadla mesto Krf. Napad ni povzročil niti škode niti žrtev. O priliki drugih letalskih napadov na grška mesta na celini je bilo povzročene nekaj škode na zasebnem imetju. pred zunanjerpoUUčnim odborom senata dejal, da ne verjame, da bi bilo mogoče poslati Angliji večje število rušileev. Nova angleška naroČila London, 14. febr. s. (Taas). >Daily Mail« objavlja izjavo, ki jo je podal njegovemu dopisniku v Washir.gtonu predsednik komisije za nacionalno obrambo v Zedinjenih državah Knudsen. Knudsen pravi, da bo takoj, čim kongres sprejme zakon o posojanju vojnega materiala, angleška vlada sporočila Zedinjenim državam, koliko letal, tankov, ladij in drugega vojnega maetriala potrebuje. Knudsen je navedel, da je doslej kupila Anglija v Zedinjenih državah za 1500 milijonov dolarjev vojnega materiala. Nova angleška naročila vojnega materiala pa bodo po Knudsenovem mnenju dvakrat večja od dosedanjih. Knudsen je nadalje sporočil, da bodo ameriške letalske tvornice v letu 1941 izdelale skupno 16.000 vojaških letal. 2e sedaj proizvajajo tvornice v Zedinjenih državah nad 1000 letal mesečna. 1$ : 8 VVashington, 14 febr, AA iDNB). Zunanjepolitični odbor senata fe s 15 proti S glasovi sprejel zakon o podpiranju Anglije in sicer v obliki, kakor je bil sprejet pred poslansko zbornico. Pred gljisovanjem sta bila zavrnjena dva predloga, da se predsedniška pooblastila orne je in sicer tako, da se vojaške sile USA ne bi smele uporabljati izven zj padne poloble. V ponedeljek bo senat na svoji plenarni seji razpravljal o osnutku omenjenega zakona. Za varnost Panamskega prekopa Uashington, 14. febr. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt je poslal kongresu zahtevo, naj se na korist ameriškemu načrtu za oboroževanje odobii kredit 352 milijonov dolarjev za zbolj&mje in popravilo pristanišč ter regulacijo rek. Za pristanišče v Los Angel osu bodo porabili 176 milijonov dolarjev, 11 milijonov dolarjev bodo pa porabili za dopolnilne ukrepe za varnost Panamskega prekopa. Hopkins v Ameriki Ne\v Vork, 14. febr. AA. (Reuter). Osebni P.ooseveltov odposlanec Hopkins se jo odpeljal včeraj iz Bolame (Portugalska Guineja) s kliperjem v New York. Letalska vojna na zapadu Li«nat>n, 14. febr. s. (Reuter;. Letaisko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna Leta.ska aktivnost nad Anglijo je bila preteklo noč omejena na kratek čas oo nastoou mraka. Posamično sovražno letalo ie vrslo več bomb na London ter povzročilo znatno škodo na ime, iu in mnogo človeških žrtev. Bombe so bile vržene tudi na sevemovzhodni del Sko: Pri tem je bilo Tx?škodova-nih nekai zeradb in ie bilo tudi nekai človeških žrtev. Sovražna letala so vrgla bembe omoči tudi na več točk v vzhodjii Angliji. Skoda pa je tu le majhna in človeških žrtev ni bilo. London, 14. febr. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da ie včerai nad Dover jem nrišlo do hude letalske bitke med »Spitrireom« in »Messei^chmitorn 109«. ki je hotel napasti oviralne balone. Sovražno letalo so naoadli rudi proti letalski tupovi in strojnice, nato pa je letalo za velikim dimom izginilo v oblakih. Domnevajo, da je bilo letalo poškodovano. London, 14. febr. s. (Reuter). Sovražna, letalska aktivnost nad. Anglijo je imela, preteklo noč le majhen obseg in je trajala malo časa. Krat e! uarm je bil dan tudi v Londonu, ki' je primeril en sam incident. Posr* .eno sovražno letalo je nam reč odvrglo na mesto svoj tovor bomb, pri čemer je poškodovalo mnogo hiš in trgovin ter neko postojanko civilne protiletalske zaščite. Napad je zahteval nekaj človeških žrtev. Tudi napad na se vemo vzhodno škotsko je povzročil človeške žrtve. London, 14. febr. AA. (Reuter). Uradno poročilo letalskega ministrstva in ministrstva za državno varnost, izdano snoči, pravi, da so sovražnikova letala v manjšem številu, po večini posamič včeraj preletela angleške obale, da so na nekaterih mestih vrgla bombe ter da je bilo malo škode tn človeških Žrtev. Kralj in kraljica ▼ Manchestru London, 14. febr. s. (Reuter). Kralj in kraljica sta včeraj v spremstvu notranjega ministra Morrgensona posetila Manche-ster, kjer sta si ogledala škodo, povzročeno prt letalskih napadih. Med drugim sta kralj in kraljica posetila poslopje borze, ki Je bilo popolnoma razdejano. Po sestanku med maršalom Petainom in generalom Francom Po Informacijah iz Vichyja ne namerava Španska vlada po sestankih v Bordigheri in Montpellieru spremeniti svoje zunanje politike Srditi boji v Albaniji Grki poročajo o krajevnem napredovanju kljub nemu italijanskemu odporu Velika bitka za Keren Operacije v juznolibi jski pu32avi — V bojih za Benghazi so sodelovali tudi grSki vojni ujetniki Med Rooseveltom, Knozom in Willkiejem ni nesporazuma Izjava Rooseveltovega osebnega tajnika o dobavi ameriških rušileev Angliji Stran S »SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. februarja 19*1. BU*. 37 Vojna je stopila v novo razdobje kaj je usoda pripravila Avstraliji in vojne ie, |a- akcije proti Nizozemski Indiji Amsterdam, 14. febr. AA. (DNB). Angleški radio poroča iz Sidneya, da je avstralski vojni kabinet po včerajšnji seji izdal poročilo, v katerem pravi med drugim: Vojna je stopila v novo razdobje. Negotovo je, kaj je usoda pripravila Avstraliji. Država mora biti pripravljen«: na vse. New York, 14. febr. s. (Columbia B. S.). Z Daljnega vzhoda so prišla davi nova poročila o naraščajoči napetosti in možnosti vstopa Japonske v vojno proti Angliji* Veliko pozornost je vzbudila včerajšnja službena izjava avstralskega obrambnega sveta, da mora biti Avstralija pripravljena na najhujše in da mora organizirati vs asvoja sredstva za obrambo. Danes se vrši nova seja avstralskega obrambnega sveta, na kateri bo navzoč tudi vrhovni poveljni kangleške vojske na Dalj nem vzhodu maršal Brook-Pappon. Pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da se je vrnila v Avstralijo avstralska križarka »Sid ney«. ki je bila doslej eno leto v Sredozemlju. Izjava avstralskega obrambnega sveta je vzbudila neugodne komentarje v tokijskem časopisju. Listi govore o skupnih an-gleško-amerisko-avstralskih vojaških ukre p:b. Neki manjši list pa celo odkrito pi*e. naj Japonska napade in uniči Singapor. ker bo na ta način najhitreje končana vojna na Kitajskem, češ da ravno preko Sin-gapora prejemajo Kitajci večino vojneaa materiala po cesti skozi Birmo. Iz Sanghaja prihajajo nova poročila o koncentracrji japonske vojne mornarice v indokitajskih In siamskih vodah. Obstoji domneva, da pripravljajo Japonci v bližnji bodočnosti neko vojaško akcijo v južno-vzhodni Aziji. morda proti Nizozemski Vzhodni Indiji. V angleških uradnih krogih menijo, da Japonci v svojih oporiščih zalagajo nemške vojne in pomožne vojne ladje, ki že nekaj mesecev operirajo v Pacifiku ter napadajo angleške trgovske ladje. Angleška sodba London, 14. lebr. s. (Reuter). V ang'.e-šk"h uradnih krogih še niso prejeli nobenega potrdila za vesti, da Japonci koncentrirajo v Pacifiku na raznih točkah velike množine vojaštva in vojne mornarice. Čeravno pn se zdi. da trenutno ni pričakovati na Daljnem vzhodu nobene neposredne spremembe položaja, se vendar angjeski uradni krogi popolnoma zavedajo, da se je položaj na D2ljnem vzhodu v zadnjih mesecih stalno slabšal. K poslabšan j u so pripomogli med drugim tudi ponovni govori japonskega zunanjega ministra Macu oke, kakor tudi ponovne izjave iz japonskih uradnih mest o potrebi razširjenja japonskega življenjskega prostora. V angleških uradnih krogih pripominjajo, da take izjave močno spominjajo na izjav« ki bo se slišale pred izbruhom vojne v Evropi z nemške strani. Obenem pa iz-r za j o v angleških krofih upanje, da bodo na japonsko politiko vplivali oni japonski krogi, ki se zavedajo, v čem obstoje pravi japonski interesi. ArgleSki odnosi s Siamom •>nu£kok, 1 i. febr. s. (Reuter). Iz ino-zem.skih krogo\ so se razširile vesti, da smatra siamika vlada ojačenje angleških v;>i.iSicih in letalskih postojank v severnem delu Malajskega, polotoka kot grožnjo proti svojim interesom. V zvezi s temi vestmi je podal zastopnik siamske vlade izjavo, v kateri pravi, da ni v slamsko angleških odnoSajih nastopila nobena sprememba in noben nesporazum. Anglija in Siam sc od nekdaj medsebojno obveščata o svojih obrambnih ukrepih na obmejnem ozemlju na Malajskem polotoku in zato siamaka vlada ni bila presenečena, ko so prispela angleška ojačenja na Malajski polotok. Ne\v Yerk, 14. febr. AA. (Tass). United Pre?rs rx>roča. da so odposlali bombnike avstralskega letalstva na malaiske otoke, da bi okrepili annleško letalstvo. Japonske zalite ve v Nizozemski Indiji London. 14. febr. s. (Reuter). Uradno glasilo tukajšnje nizozemske vlade »Vree Ne deri and« poroča o nizozemsko japon- skih gospodarskih pogajanjih v Bata vi ji. List pravi, da zahtevajo Japonci pravico raziskavanja neobljudenega ozemlja in izkoriščanja rudnikov, nadalje pravico, da se smejo v Nizozemsko Vzhodno Indijo seliti japonski delavci, zdravniki itd ter da smejo japonski trgovci odpreti v nizozemskih kolonijah svoje trgovine. Japonci zahtevajo tudi posebne privilegije v trgovskem prometu z Nizozemsko Vzhodno Indijo ter nameravajo uvesti direktno letalsko zvezo med Nizozemsko Indijo in Japonsko in položiti tudi svoje kablje za brzojavni promet . Nizozemski list pravi, da vztraja nizozemska vlada odločno na stališču, da ne priznava nobeni velesili prvenstvene pravice v položaju v Vzhodni Aziji ter pripominja, da nizozemsko prebivalstvo v Nizozemski Vzhodni Indiji pozdravlja to stališče svoje vlade. Japonska posvetovanja v siamski prestolnici Bangkok. 14. febr. s. (Ass. Press>. Vodia japonske vojaške misije v Indokini general Sumita .ki je obenem predhodnik komisije za premirje med Siamom in Tndo-kino. ie imel v Banskoku več razgovor)" s siamski m ministrskim predsednikom in drugimi visokimi siamsk^mi oserjnostmi. Sumita se je z Ic-ualom vrnil v Saigon. Čeravno izjavljajo v siamskih uradnih krogih, da so se posvetovanja Sumite v Banekoku nanašala samo na likvidacijo siamsko-indokita jskih obmeinih sporov, vendar mednarodni opazovalci ne izključujejo domneve, da se je govorilo tudi o širšem sodelovanju med Japonsko in Siamom Izseljevanje ameriških državljanov \Vashington, 14, febr. s. (Ruter). V ameriških uradnih krogih potrjujejo, da želi ameriška vlada, naj bi se takoj Izselilo z Daljnega vzhoda čim več ameriških državljanov. S tem hoče ameriška vlada olajšati konzulatom na Daljnem vzhodu delo v primeru, če bi se položaj še nadalje poslabšal. Obenem pa ne izključujejo, da gre pn japonskih vojaških in mornariških demonstracijah na Daljnem vzhodu zaenkrat samo za nov primer »živčne vojnem. Krvavi neredi v paragvajski vojski Buenos Aires. 14. febr. AA. (DNB). Iz Asunciona ocroČajo. da ie v oaraffvaiski vojski v zadnjih dneh na raznih krajih prišlo do resnih neredov. Vojaki, ki so pristaši sedanje vlade, so skušali nasilno odstraniti po. elinika nolka. za kateresa ie bilo ugotovljeno, da ie pr.s.až bivšega predsednika republike. Pri tem dejani u je sodelovalo več sto vo.altov in ie pr š o do krvavih spopadov. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb Smrt italijanskega novinarja Milan. 14. febr. AA. (Steiam). Znani novinar, pisatelj in poutik G ino Rocca e umrl v 50. ietu starosti. Gino Rocca je b.i na zgodovinskem sestanku Dri sv. grobu v Milanu, kjer je bila ustanoviiena fašistična stranka. Bil ie med prvimi sodelavci »Popola d' Italia« in sicer takoi do njegovi ustanovitvi in ie bil v zadnjem času urednik za književnost. Novi konzorcij „Bor" Dunaj. 14. febr. e. Kakor javlja »Siid-ost Echo« je bil v Parizu med nemško delegacijo pod vodstvom nemškega generalnega konzula v Begradu Neuha:;sena in predstavnikov večine francoskih da ini-carjev borskesa rudnika podpisan sporazum, na podlagi katerega večina delnic tega podjetja preide v nemške roke. Po navodilu maršala Hermanna G d rinila ie bil v to svrho ustanovil en nemški konzorcij pod imenom »Bor«, ki bo dobil potrebno finančno podporo od velikih neanških bank. Ko bo večina delnic izročena nemškim predstavnikom, bo izvoljena nova uprava borskega rudnika. Konec ljubljanske smodnišnice Končno je padla velika ovira v razvoju Ljubljane Ljubljana, 14. februarja Velika ovira razvoju Ljubljane je biLa MDodnsšnfca na Ljubljanskem polju. Težišče Ljubljane se prenaša čedalje bolj proti severu. kjer je najugodnejše zemljišče za zidanje, medtem k > so na jugu razvoju mesta določene mej t. \ Barjem. Do prevrata pa je ostalo Ljubi.,, sko polje pusto: v velikem krogu ob smodnišnici nI bilo nobene hiše. Kdor je hotel zidati v okolici smodnišnice, je moral podpisati reverz, da ne bo zahteval odškodnine, če bo zaradi eksplozije trpela njegova hiša Razumljivo je, da so si civilne oblasti prizadevale, naj bi voia^^ oblast preselila skladišče smodnika na primernejši kraj. Ni bila ogrožena le bližnja okolica smod-ni^ice. temveč vse mesto. V smodnišnici so bile nakupičene ogromne količine eks-prz.vov. Pred svetovno vojno je mesto segalo le do ždeznice, vendar je bila smodnišnica še vedno preblizu To so meščan' prav dobro spoznali že \ 1906, ko je prišlo do prve eksplozije Do hude eksplozije je prišle rudi med svetovno vojno, ko je bila nevarnost *e večja, ker so imeli v smodnišnici nakupičenega mnogo streliva za italijansko bojišče. Smodnišnica pa ni bra odpravljena niti *e po svetovni voj ni. vendar v nj' n bilo več nevarnega streliva. Mestna občina si je prizadevala dolga leta, da bi ji državni erar prodal zemljišče s starim skladišči. V enem teh poslopij ima skladišče Rdeči kriz, drugo, večje poslopje, je pa še vedno uporabljala vojaška uprava. Zdaj je s*tera smodnišnica z vsem zemljiščem prešla v last mestne občine, in sicer na podlagi menjalne pogodbe, sklenjene 12. novembra lani Zemljišča merijo 9.657 m* Starejši Ljubljančani se še dobro spominjajo silovite eksplozije v smodnišnici leta 1906. O tej eksploziji je poročal nas list 27 julija 1906 med drugim: »Danes dopoldne je divjala nad Ljubljano in okolico silna nevihta. Okoli polu dvanajste se je slišalo, da je strela udarila nekam v obližji Ljubljane Skoro nato so se jeli dvigati oblaki in popoldne se je že zjasnilo. Ob pc,:u dveh je pa naenkrat počil dvakrat top na Gradu in čuvaj je naznanil, da gori v vojaški shrambi smodnika na Savskem polju blizu artiljerijske vojašnice. Strela ie namreč dopoldne udarila v oni dcT smodnišnice. kjer vojaki pripravljajo municijo. Nastal je ogenj, ki ga vojaki kljub največjemu naporu niso mogli pogasiti. Ko so videli, da je ve* njihov trud brezuspešen, so zapustili shrambo in zbežali skupno b kantinerjem dobre ve- . doč, da se prej ali mora vneti v shram- 1 bi smodnik in eksplodirati. In res, ob tri četrt na dve je sfrčal del poslopja med strahovitim pokora v srak... V smodnišnici se je vnelo 1000 kg smodnika in nekaj ekrazita. K smodnišnici n« sme nikdo. ker se je Še bati nadaljnjih eksplozij. V7se vojaštvo v Ljubljani je alarmirano___Nevarnost je še vedno velika, da se vname še glavna zaloga smodnika!« Naslednji dan je naš list poročal: »O včerajšnji eksploziji v vojaški shrambi za smodnik nam je dodati, da se je vnelo 2000 kg smodnika... Kjer je stala shramba, je te plitva jama z nekoliko ruševine... ▼ pramenih do 100 korakov je razpršeno mnogo kilogramov težko kamenje... Na sosednem skladišču ni ostala niti ena opeka cela, sploh je celo poslopje razpokano in rastreseno, da se mora podreti in v tam poslopju je bilo 200.000 kg smodnika! Ne smemo misliti na posledice, ako bi bila nastaja tudi v tej shrambi eksplozija. Proti toliki malomarnosti vojne uprave mora Ljubljana najodločneje protestirati...« L. 1917 je prišlo zopet do eksplosije. Tedaj je eksplodirala granata in ubitih je bilo več ruskih vojnih ujetnikov. Zdaj je pa konec zloglasne smodnišnice, ki so se je meščani po prvi eksplosiji bali celo bolj kakor potresa po znanem ljubljanskem potresu. Mladinska smuška nedelja v Trbovljah Mladinske smuške tekme v slalomu in smoku Trbovlje, 12. februarja Zadnjo nedeljo so se vršile v Trbovljah mladinske smuške tekme v smuku in-slalomu. Tekmovali so med seboj učenci I. in II. deške ljudske in meščanske šole. Spričo velikega zanimanja za ta koristni sport v Trbovljah je bil tudi odziv mladine k tekmam nad vse časten. Po predhodnih Izločilnih tekmah je bilo pripuščeno k nedeljskemu tekmovanju le po 10 najboljših smučarjev z vsake šole. Neugodne šolske stavbne razmere ne dopuščajo, da bi se učenci lahko vsako popoldne sistematično vežbali pod vodstvom svojih učiteljev, ker posečajo šolo v turnusih. Zato je b'l komaj teden dni posvečen treningu. Tekmovanje v smuku se je vršilo dopoldne Izpod Planinske vasi na precej težki progi, dolgi 1300 m z višinsko razliko 100 m. Uspehi so bili sledeči: 1. Zidar (mešč.) 2:49, 2. Sprogar (I. deška) 2:51, 3. Ocepek (II. deška) 2:59, 4. Orač (II. deška) 2:59, 5. Tratnik (mešč.) 3:01. Ker je bil cilj v neposredni bližini farne cerkve, je tekmovanju prisostvovala velika in pestra množica občinstva. Z živahnim aplavdiranjem je krepko vzpodbujala tekmovalce k večjemu elanu. Isti tekmovalci so popoldne opravili še tekmovanje v smuških likih. Smučišče je ležalo na daleč vidnem in sončnem kraju pod Ojstrico. Tekmovalna proga je bila dolga 150 m z višinsko razliko 40 m. Tekmovalci so morali pokazati vso spretnost pri 20 precej težko postavljenih vratih. Poudarjamo, da je bila to prva medšolska tekma v slalomu in da je večina tekmovalcev prvič in z velikim zanimanjem opazovala alejo modrih In rdečih zastavic. Toda vsa čast jim. vsi so se znašli in najboljši so pokazali sleče uspehe: 1. šprogar (I) 42.4, 2. Zidar (m) 43.0. 3. Rep (I) 43.2, 4. Lubi (I) 46.0. 5. Mrzelj (I) 46.2 Tudi tej tekmi je prisostvovalo lepo število staršev ln prijateljev mladine. Končni rezultat v kombinaciji nam prikazuje sledečo sliko: 1. in 2, mesto si delita Zidar (m) in Sprogar (I) s po 270 točkami, 3. Rep (I) z 293 toč., 4. Tratnik (m) 306 t., 5. Orač (II) 309 t. Zmagovalci so prejeli praktična darila in diplome. V skupni oceni po šolah so to pot zmagali učenci I. drž. deške ljudske šo!e, ki so dosegli skupno 3072 točk, te-mo za njimi na drugem mestu so dijaki meščanske šole s 3079 t., d oči m so natretjem mestu učenci II. drž. deške ljudake šole s 3434 točkami. V splošnem je treba pripomniti, da je tekmovanje poteklo v popolnem redu tei da ni bilo treba zabeležiti nobene, niti najmanjše nezgode. Vsi tekmovalci so se vedi: zelo disciplinirano, za kar zaslužijo Se posebno pohvalo. Po uspehih je letošnja prireditev tudi bolje uspela od lanske, ker so bili doseženi mnogo boljši rezultati. Tekme je vodil učitelj Rihar Rafael. Z njim vred pa sta ves čas sodelovala tudi strokovna učitelja Kimovec France in Pav-čič Marijan. Nesebično in požrtvovalno je ves čas pomagal z nasveti n praktičnim delom tudi diplomiram smuški učitelj Gor-jup Janez, a pri samih tekmah še strok, učitelj meščanske šole černelč Božo ln nekateri člani smuškega odseka SPD. Istočasno so se izpod Ojstra vršile, kot že objavljeno, dekliške modšolske tekme v smuku pod vodstvom učitelja Flegarja Toneta, ki so tudi prav lepo uspele. Udeležilo se jih je 23 deklic. Prvo mesto si ie priborila meščanska šola. Tudi naš Sokol je v nedeljo poslal svojo mladino na smuško tekmovanje, ki se gn je udeležil sokolski naraščaj, moška ln ženska deca z 21 tekmovalci. Tekme je vodilo sokolsko nač-^lništvo. I^alboljšl so bili pri naraščaju Razborsek Slavko s časom 5*45.2. pri moški dcel Pokom Janez s časom 2:8.2. Forte Marjanca, ki je tekmovala na Isti progi kot moška deca je dosegla čas 3.8. Naša deca je torei letos vidno stopila s smučmi na plan. želeli bi. da bi letošnja prireditev ne ostala osamljena, temveč bf z lansko vred tvorila pedlago za tradicionalni izbor bodočih prvakov belega sporta v trboveljskem črnem revirju. Za to nam jamči navdušenje mladine in dela tukajšnjih gg. učiteljev, ki so po večini absolventi uvodnesra metodičnega smučarskega tečaja za učiteljstvo. Smuk! Naglo naraščanje rek Ljubljana.. 14. februarja Včeraj amo opozorili, da so vode začele počasi naraščati ter da so že presegle normalno višino. Naglasili smo, da preti resna nevarnost poplav, če bo deževalo. Po vremenski napovedi bi naj le rahlo deževalo, v resnici smo pa imeli močno deževje vso noč in v Ljubljani so nameiili 39.5 mm dežja. Zaraii tega so voxle začele zelo naglo naraščati. Najbolj so reke naraščale ponoči in dopoldne so še vodno počasi rasle. Zalo je narasla Ljubljanica na Barju, vendar doslej še ni bilo nevarnosti večjih poplav. Ob razvodju v Trnovem je bila Ljubljanica dopoldne že ISO cm nad nor-m*'lo. Pri šoli na Barju je Ljubljanica narasla približno meter nad normalo in prav toliko pri vevfcki papirnici. V Vevčah se je voda že razlila po poplavnem ozemlju na tako zvanih Sigah. Razlije se vedno, ko je približno 75 cm nad normalo. Zelo naglo je narasla tudi Sava, v eneim samem dnevu za cel meter nad normalo pri Tacnu pod šmarno goro. Narasla bi pa še bolj, če bi se ponoči nekoliko ne ohladilo na planinah, kjer je snežilo. še vedno ni zanesljivo, ali se bo vreme izboljšalo. Zračni pritisk je bil še nižji kakor včeraj ter je še ve. J no nevarnost, da bo deževalo. Iz škoffe Loke — X°v grob. po dolgem trpljenju je umrl v Starem dvoru posestnikov sin in diplomirani tehnik g. Josip Zakoinik. Smrt ga je pobrala, v 22. letu starosti. Pokojni simpatični mladenič iz obče znane Zakot-nlkove družine je bil na tem. da stopi samostojno na pot življenja, ko mu je neizprosna bolezen izpodkopala zdravje, in je slednjič tudi iztrgala ljubljenega sina iz naročja, težko prizadetih staršev. Mladeniča, čigar smrt je vzbudila splošno sočutje, so pokopali danes ob 8 30 na staro-loškem pokopališču. Pokojnika bemo ohranili v trajnem spominu, svojcem pa izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje! — Občni zbor škofjeloškega Kola jugoslovanskih seter bo v torek 18. t. m. ob 14. pri H omami na Mestnem trgu. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionar k in volitve. Vabimo! — Družabni večer prirede oficirji škofjeloške gamizije v petek 14. t. m. ob 20.30 v prostorih Sokolskega doma. Igrala bo vojaška godba. Večer bo nekaka zaključna svečanost o priliki vojaških smučarskih tekem, ki so bile o-l ponedeljka dalje. — Radijske motnje so včasi prt nas tako hude, da je poslušanje radia sploh nemogoče Naročnik stori ob takih prilikah najbolje, da aparat zapre. Kako se to sklada s plačevanjem radijske naročnine, je pa seveda drugo vprašanje, ki tudi narekuje radijskim poslušalcem zahtevo, da pristojne oblasti store vse. da se odpravijo motnje, ki nastajajo zaradi neblokirajuh aparatov. Prosimo pošto, da vzame to zadevo resno v roke, radijski naročniki ji bomo hvaležni- — Medveda so sledili v Fu&t&Iu. Včeraj zjutraj so naleteli Fojkarjevi, ki stanujejo na Hribcu v Puštahi, na svojevrstno sled. Poročali smo, da je prilomastil k nam medved, ki se potika sedaj nekje v Dolomitih. Zima pa ga je bržčas prignala do človeških bivališč. Okrog Fojkarjeve hiše so bili sledovi medvedovih tac, ki so kazale, da je moral priti kosmatinec od Stenja. — Prva družabna prireditev škofjeloškega Rdečega križa »Pri kroni« je bila zelo dobro obiskana. Prispeli so vsi zdrav- niki-predavatelji, pa tudi bolničarji in bolničarke. Tako se je zbrala družba ob veselem kramljanju. Bolničarji in bolničarke si bodo siasoma omislili primerne obleke z značkami RK, — Nagrade sokolskega ^iim- Izžrebane so bile številke 1261, 1522, 1649, 1746 in 1807. Nagrade: k a vin servis, tucat robcev, strojček za rezanje mesa in petkraten brez-brezpiačni poset sokolskih kino predstav so bile razdeljene, pač pa se ni še oglasil lastnik vstopniee št. 1261. Iz Zagorja — Umri je 45 let stari strelski mojstar v kamnolomu TPD LugUr Štefan. Podlegel je dolgotrajni, zeio mučni bolezni v ponedeljek in smo ga ob veliki udeležbi pokopali v srec-o. Rajni je bil markantna pojava, s\ojski človek in strasten ribič. Prod kratkim je postavil družini lepo hišico, sreče pa, da. bi užival lepše življenje ni doživel. Zapušča vdovo in osem otrok. Naj počiva v miru! — F^-rovž se podira! so zaklicali oni dan in kmalu se je nabralo mnogo radovednega sveta pred 102 leti starim župni-ščem, ki je šg ziaj predmet posebnega zanimanja in govoric. Pred kratltim je neki tukajšnji podjetnik začel kopati temelje tik ob župnišču, kateremu bodo dozidali nov trakt. Kmalu so se pokazale sunil ji ve razpoke, toda nihče ni rnislil na kaj hujšega. Medtem je mraz zrahljal slabo in nezadostno podlago, na kateri stoji poslopje, ob od jugi pa se je v zgodnjih urah zrušila skoro polovica južne stene odi tal do ostrešja, z njo vred pa deli spodnjega in zgornjega hodnika. K sreči se je zrušilo ob času, ko niso delavca zaposleni, sicer bi najbrž bile človeške žrtve. Ostalo poslopje je ostalo docela nedotaknjeno, ker je bil samo ta del zgrajen na slabih temeljih. Ob veliki smeli vendar srečen razplet. — Javn° ln pokrito perišče nam dajte, tako zdihujejo gospodinje, ki morajo prati ob vsakem vremenu na edinem, nezaščitenem perišču v Dolenji vasi, kjer se jih včasih nagnete toliko, da ne pridejo — če vztrajno ne čakajo v redu — na vrsto. Zagorje se širi, s tem pa nastajajo nove naloge, o katerih mora občinska uprava vedno voditi račun. Sedanje perišče je premajhno, treba bo misliti na drugo in morda še na tretje. Kazalo bi perišče urediti tudi ob Kotredežici, toda vsako izmed teh mora biti pokrito ter nuditi zavetje pred padavinami. Najprej pa uredite I zadevo v Dolenji vasi in gospodinje vam bodo hvaležne za to. Upamo, da nam za to potrebno napravo ne bo treba izgubljati novih besed. — Ukinitev vlaka, ki je prihajal v Zagorje okrog 9. zjutraj je vedno bolj' občutna. Pritožujejo se krajani, pritožujejo pa se tudi turisti, katerim je bil ta vlak za izlete v našo oklico najbolj priročen. Zdi se. da ni odpomoči, prosimo pa, da se pri novi ureditvi ta vlak upošteva in uvede. — šolske smuške tekme so prirecUi razredi višje ljudske šole v Zagorju. Prvi in drugi oddelek sta tekmovala na dva kilometra in je bil prvi Vodenik Ivan, tretji in četrti oddelek na tri kilometre pa je dal zmagovalca Šinkovca Franceta. Tekme sta vodila učitelja gg. Kopriva Janez in Klun France. Za letos pa je menda tega kcsiec ter odpadejo za nedeljo napovedane skakalne tekme Sokola. — Predavanje dr. B. Vroona o političnem pregledu bo cb koncu tega ali v začetku prihodnjega meseca, na kar že danes opozarjamo. — Bakntnkt ring&raja za naraščaj in co bo namesto pustovanja v nedeljo ob 15. popoldne, Preskrbljeno je za lepo in prijetno raavedrilo naJIh najmlajših ter *o vabljene radovedne mamice in očki ter sploh sokolski prijatelji in pripaxinild. do~ čim se bodo Ločani v Sokolskem domu kar zarea ah* maškare kakor smo že objavili in tjakaj povabili. KOLEDAR Danes: Petek, 14. februarja: Valentin DANAŠNJE PRIREDITVE Razstava, a Kad. slikarja Frana Klemen-čiča v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 17. DEŽURNE LEKARNE Danea: Dr. Picooli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Mortci — Zaloška cesta 47. Služkinje in postrežnice so se oglasile. Ne vse, pač pa nekatere. In hudo se ptito tuje jo, da morajo garati od ranega jutra do poznega večera ali celo tja do polnoCi. Pri tem so pa lačne. In ker so lačne, sc\-jo pač po kruhu ali kar jim pride pod ri> ke. Lačen človek ne more delati, prm'ijo. In hudujejo se tudi, da leže gospodin \ milostive ves dan na divanih, da se samo Šminkajo in pudra jo, ne primejo pa z.i no beno delo. Lrboge služkinc in postrežnice morajo pa lačne garati, da jim kar pot lije z obrazov. Tako približno opisujejo s\x>je bedno življenje tiste služkinje in postrežnice. ki so se oglasile na naše ugotovitve. Podpisala se ni nobena in to je naj\*ečja škoda. Radi bi namreč pozmtli vsaj eno služkinjo ali postrežnico v Ljubljani, ki gara od ranega Jutra do poznega večera, pri tepa tako lačna, da mora posegati pn tujih jestvinah. Sicer pa tudi če bi bilo res. da bi morale uboge reve lačne tako ttr&ino garati, se npm Se \*edno zdi čudna utemeljitev tega poseganja. (Y bi namreč Vti ljudje tako mislili, bi ne bilo na bo? em svetu nobenega reveža, ker bi vsak kratko-malo posegel po tem, kar mu manjkj. /v? naj bo že kos kruha, klobasa, nova obleka ali avto. Privatna lastnina bi l ila s tem definitivno pokopana. Anonimne služkinje in postrežnice se tudi pritožujejo, da morajo garati za borih 250 do 300 din mesečno. Kai pa hran,: ln stanovanje? Ali to nič ne ffane? Vc/namo javne nameščence s fakultetno izobrazbo, ki morajo prakticirati brezplačno ali pa ki prejemajo za svoje delo 800 do 900 J"j me-sečno brez hrane in stanovanja, pn tuđi obleke in čevljev ne dobe v slu/hi. Ka> Ce bi te primerjali s služkinjami in poetreini-cami? Malo manj pretiravanja in malo wč vestnosti bi pač smeli priporočati tudi tistim služkinjam in postrežnicam, Kl morajo lačne od jutra do večera garati. Iz polici!kronike Ljubljana, 14. februar Ko je prišel v sredo malo prod polnočjo čuvaj Anton Furlan od Zavoda za .'. panje« mimo izložbenega okna Uriti'' knjigarne v Frančiškanski ulici, je ot da je izložbeno okno odprto in opieu Furlan je o vlomu takoj obvestil stražnika pred glavn pošto, nakar .st h oba zbudila hišnika. Drugi dan je bilo i tovljeno, da je tat odnesel iz okna pat zlatih nalivnih perea, in sicer tri znamko >Pelikan«, dve pa znamke >StaedYr vrednih 1100 din. Vlomil jo v izlor: okno najbrž neki manjši, čokat m srednjih let, ki ga je Furlan videl postajati v Frančiškanski ulici že ob pi ohhodu dobro uro poprej. Tatovi koles so postali z tdrvj Cm ip#t poajetnejši. Predsnočnjim je nafcd peljal 1000 din vredno, črno pleskano mO> 8ko. kolo znamke -Traber« s tovarniško št. 43202 Štefanu Drobežu. in Sicer i'.p^d Go1.ščeve gostilne na Tyrševi cesti. Izpred neke vile na Vrtači je tat odpeljal 900 din vredno kolo znamke >Or-denc inž. Viktorju Pirkmaveru. To k ' i je bilo opremljeno z novo dinamo-svetiko ter ji melo nov? ;ume. Izpred kina »Matice« je nekdo ukr mehaniku Ivanu Kot barju črno pleakano kolo znamke 3>Champ'.on*, vredno VOOdn. Ivan Jančlč se je y sredo samo za trenutek pomudll v gostilni Pri k minil ii mizic na Vodnikovi cesti. ko!o pa je pustil na dvorišču. Priložnost je t^koj izr I drzen tat. ki mu je kolo, znamke S1 " ' ' vredno 700 din. čisto neopaženo odpe'jal. Rudolf Perhavec je prijavil, da mu je bilo ukradeno 1000 din vredno. rdeč<~ skano kolo neznane znamke, opremi s Kavčičevim krmilom, iz vlakovne spro-jemnice na glavnem kolodvoru. Na Krekovem trgu pa je tat odpeljnl 1000 dinarjev vredno, rd^če pleskano I znamke »Wittekind«, opremljeno z dinamo-svetflko, Vinku Garp^r^iču. Ženska bolnica v Novem mestu Novo mesto, 13. februarja Ženska banovinska bolnica je v lansk^-a letu sprejela v zdravniško oskrbo LJ7 - S-bolnic Operacij je bilo 962. 149 odprtje trebuha, 23 vaginalnih, 53 porodniških itd. Porodov je bilo 300. Za nalezljivo bolesni jo se je zdravilo 125 žensk. Tifus 5. len 22, ošpice 1, meningitis 31, difterija i?, para-tifus 26. disenterija 7, porodična vročica 6 in za škrlatinko 10. Umrlo jih je 15. Skupno pa je umrlo 55 bolnic ali 2" „. Prehranjevalnih dni je bilo 3*.390. Zavod jc imel na dan povprečno 105 bolnic. Vseh postelj pa je 134. Za porodnice je na razpolago samo 14 postelj, kar je vsekakor premalo, če pomislimo, da so te postelje stalno tudi Base-dene. Neobhodno je potrebno, da se uradi poleg zavoda strogo ločen porodniški oddelek, kar je bilo tudi često naglašeno. '>a porodnice ne spadajo v Okvir stalnih bolnikov. Naval na bolnico je vsekakor velik, ker je to edini zavod, katerega se lahko poslužujejo bolnice z Dolenjske in sosedne Bede Krajine, posebno zaradi ne preveliko oddaljenosti obeh krajev Uprava zavoda nujno potrebuje prenosljiv rentgenski aparat, za kar je banska uprava Že naproše-na, da se aparat nabavi. V zavodu se zdravijo ot xn obojega spola do starosti 5 let. Na zavodu deluje kot šef-zdravnik gine-k log in operater, prima rij g. dr, Slavko Perko in zdravnici dr. Rihar Bernarda in dr. stolfa Veruša, »•LOVBlfSBTI lf A ROD«, Btrnn t DNEVNE VESTI — VaJrns t rg-ovloslct* pogajanja. V Cera j je Odpotovala v Opatijo delegacija nase tekstilne Industrije na pogajanja o uvozu in cenah italijanskega bombažnega prediva za prvo četrtletje tekočega leta. Poleg tega se pa prično v kratkem trgovinska pogajanja z Madžarsko. 1. aprila poteče namreč dosedanja trgovinska in plačilna pogodba med našo državo in Madžarsko. Pripravljajo se tudi trgovinska pogajanja med našo državo ter Rusijo in Bolgarijo. — Nadaljnji porast indeksa cen. Po podatkih Narodne banke se je v trgovini na debelo indeks cen v januarju dvignil od decembra za 6.8 na 150.7 okroglo za 4%. — Prva obravnava zaradi žalitve po rad..i. Zanimiva obravnava bo 17. marca v Sarajevu proti javnemu delavcu Mustafi Mula viču- Tožen je zaradi žalitve po radiu. To bo prva obravnava te vrste v naši državi. — Avtomobilske pnevmatike i% Francije še niso prispele. Poročali smo, da dobimo iz FVajirj je drugo pošiljko avtomobilskih pnevmatik. Zaenkrat je pa prispelo samo obvastilo, da jih dobimo, pnevmatik pa Je ni. Pa tudi po tem, ko jih bomo že imeli, še daleč ne. bo krita potreba po njih. Rabili bi jih mnogo več, pa jih žal nI mogoče dohiti. — Tretji večer ruske glasbe bo v ljubljanskem radiu danes ob 20. uri. O Skrja-binu kot centralni osebnosti bo predaval prof. dr. Dragotin Cvetko, koncertni del na bo izvajal rektor Anton Trost. ki bo prikazal skladbe skladateljev Rahmanino-va. Metneria in Skr jabirta. Na zanimiv večer opozarjamo. — U^oda posadite parnika »Dub« ni mana. Kaj se je zgodilo s posadko našega pa.rn.ika »Dubc, ki ga je potopila neka tuja podmornica, še ni znano. Rodbine članov posadke in lastniki parnika so se obr-r.iii na vse strani, da bi dobili informacije, toda zaenkrat niso še od nikoder dobili odgovora, častniki in večina mornarjev je iz Dubrovnika in okolice. — Netočna vest. Xe dni Je bila objavljena vest. da je upokojen kapetan I- klase Duian Albert. Mnogi so mislili, da se nanaša ta vest na kapitana Alberta z vojnega okruga To pa ni točno. Upokojen je bil namreč kapetan I. klase Albert Duša nsk i. — Toroka, V nedeljo dopoldne se poroči v rerkvi stiSkega samostana znani fotograf in trgovec iz Stične g. Janko Erjavec z gdč. Voi Lco Karlingerjevo lz Stične. Prici bosta zoboz ravnik iz Most dr. Milan Perko in trgovec z avtomobili iz Ljubljane g. .Tanko I^ovše. Novoporočencema želimo mnogo sreče! — Sneg povs°d južen. Poročila TujskO-.-.etnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPD ne objavljamo, ker je sneg povsod južen razen Komne, Krvavca in Velike planine, kjer je osrenjen. Sp&fftfta ntaskasrada SK Vrhnike 15. IT. 1341. Sokolski dom — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo p •> oblačno s krajevnimi padavina:;^. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Ma- am, K.mi boru in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 15, Beogradu, Sarajevu in Splitu 14. Kumboru 3 3. y Zagrebu 12, na Visu in na Rabu 10, v Ljubljani 7.2. v Mariboru 6.0. Davi je knzai barometer v Ljubljani 752.1, temperatura je znašala 3.8, v Mariboru 2.0. v Zagrebu 3, v Beogradu in Sarajevu 5. na Visu 6. na Rabu 7. v Splitu 10, v Kum-boru 12. v Dubrovniku 13. — TU je zasledovancL Pred dnevi je bilo vlomljeno v lovsko kočo dr. Vladimir-j« Ravnikarja v Zgor. Brezovici pri Pre-s t—11 Vlomilec se je pri vlomu posluži! ponarejena ključa in odnesel volnen pulover, lovrki površnik, par moških in par * tiskih čevljev ter neka^ perila v skupni vrednosti okrog 1000 din. Kot vlomilca zasledujejo nekega Jožeta Klemenčiča, ki je domn nekje v ljubljanski okolici, ki se je pa delj časa potepal po vaseh okrog Podpeči, - V Smartnem je bilo vlomljeno v trgovino Josipa Racija. Na delu sta bila znana vlomilca Drago Katnik in Friderik Gačerdek, ki ju orožniki že dclj časa zasledujejo. Odnesla sta jz trgovine za okrog 8000 din m anuf akt urnega in špecerijskega blaga. — Nesreče. Na Stari Vrhniki je padel z lestve 431etni r>ase^tnik Janez Muha in sj zlomil desno nogo. — 331etni posestnik Janko Brandt iz Komende je šel včeraj v srozd kjer so podirali smreke. Ena pa je prezgodaj padla ter oplazila Brandta po glavi in po životu. Brandt je dobil hude notranje in zunanje poškodbe. —. V bolnico so pripeljali tudi Ivano Trepšetovo, ki je na Zaloški cesti padla s kolesa in si zlomila d?.sno roko. — 106 let je dočakal. V vasi Novi šeher pri žepči je umrl oni dan Mustafa šijako-vič. s'ar 106 let. Kadil je mnogo, pa tudi pil ga je rad. Bolan ni bil nikoli. Se ko mu je bilo 100 let, je opravljal lažja kmečka dela. Z vlakom in avtomobilom se ni nikoli vozil, ker modernim prometnim sredstvom ni zaupal. — 901etni starček skočil v vodnjak. Iz Križevcev poročajo, da je skočil pri Sv. Ivanu - žabnu v vodnjak 901etni Edvard Lacko. Bil je velik siromak in preživljal se je s tem. kar so mu dali dobri ljudje. Zadnje čase ga je še mučila bolezen in to ga je tako potrlo, da je obupal nad življenjem. — Najstarejša Crnogorka umrla. V Nik- šiču je umrla Gcspava Bajević. stara 110 let. BlTa je najstarejša Crnogorka. Njen mož ie dočakal 107, njena mati pa celo 125 let. Iz Ljubljane —lj Veseic zg°dbe o Krušnih kartah tudi že krožijo po našem mestu kar skupaj s storijami o križih in težavah s skritimi zalogami živil. V nekaj dneh mestni pre-skrbovalni urad seveda ni mogel natanko pregledati vseh stotisoč prijav za karte, pa je marsikdo dobil krušno karto tudi po pomoti in celo po krivici. Sedaj so pa v mestnem preskrbovalnem uradu pričeli prijave rešetati in so našli v rešetu strogih uredb in predpisov marsikaj zanimivega, dosti žalostnega in tudi marsikaj veselega. Tam iz Sibirije je namreč prišla prijava državnega uslužbenca, ki je podpisal, da vsa družinr. z njim vred šteje šest upravičen cr-- Zadnji upravičenec je rojen 15. maj: ca 1940., je ženskega spola in po poklicu čuvaj. In gladko so mu dali krušno karto na 2 kg moke na mesec natanko po postavi. Sedaj so pa. sele opazili, Gospa ministrica. Ker je za vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite že v predprodaji od danes dalje. —lj Polenovka, ra7^ mor*ke ribe — gostilna Lovšin, Gradišče 13. 107—n — Smučarji, vsi na Krvavec! Sijajna smuka, 109—n —lj »Ples ped zvezdo« prirede v nedeljo Hermesovi kolesarji pri Martincu v Zg. šiSkL 108—n —lj Tatvine. Iz stanovanja v Gledališki ulici 12 je nekdo odnesel par novih moških čevljev, znamke »Elegant«, par rjavih sandal, sliko, in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 900 din. Mariji Liebigma-novi za Bežigradom je tat ukradel z vrta več moškega i« ženskega perila, ter dva namizna prta. Tat je oškodoval Lebigma-novo za 400 din. — Iz neke hiše v fikrab-čevi ulici pa je odnesel tat več obleke, perila in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 2500 din. Iz Celja —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 17. t m. ob 20. univ. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba o temi »Činitelji embrianalnega razvoja«. Predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike. —c Medmestne tekme obveznikov telesne vzgoje v smuškem patruljnem telcu in v alpski kombinaciji za moštva in poedince bodo v soboto 15. in nedeljo 16. t m. na Golteh, ker so snežne razmere pri Celjski koči neugodne? Tekmovali bodo obvezniki telesne vzgoje s področja mestnih poglavar stev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. —c Razmere na delovnem triu. Pri oelj. ski borzi dela je bilo 10. t m. v evidenci 1474 brezposelnih (1227 moških in 247 žensk) nasproti 1428 (1183 moškim in 245 ženskam) dne 51, januarja. Delo dobijo: 1 delavec, 7 kmečkih dekel, 4 služkinje, 3 kuharice ter po 1 natakarica in sobarica. —c Izpiti vozačev motornih rozfl a kan didate celjskega, gornjegrajakega, šmar-skega in konjiškega sreza bodo prve dni marca v Celju. Kandidati naj vložijo pred pisane prošnje na sreskem rjačelstvu v Celju. Dan izpitov bo javlja* L sata tki motornih vozil naj takoj zamenjajo karte ta nakupovanje bencina, ee tega se ndso storili —c Napad in nesreč* V Sfpartneo) v Rožni dolini so neki fantje v torek napodil 26-letnega dninarja Antona Verdeva iz 2 a vrha pri Smartnem in g« močno poškodovali po glavi in prsih. V Bukovju pri IConjicah si je šestletni kočarjev sindak Anton Kropej pri padcu zlomil desno no* go nad gležnjem. Poškodovanca se zdravita v eeljskd bolnici Iz Kranja — Polletni zaključek na sjimnasiii. Celotno število učencev in učenk na tukaj* šnji gimnaziji ie znašalo ob koncu I. poletja 671. Izdelalo le 3S1 dijakov in dlia- kini ali 58.78°h od celotneea števila. 287 Jih ni izdelalo. S so bili neocerJeni. 6 na je bilo odstranjenih z zavoda Najboli&i uspeh ie bil zabeležen v VIL razredu, najslabši na v III. a. kier i« od 62 učencev izdelalo le 32.26 Hm Kakor ie razvidno iz teh Številk ie uspeh v sorazmerlu z drugimi zavodi xf državi kar diber Izredno slab usoeh v III. a gre gotovo na rova* Drenarjoln i enooti razreda. — Aerokiub je polagal obračun dela Na nedeljskem obč. zboru ie predsednik aero-kluba g. Pesi obširno govoril o delovanju kluba, ki ie v oreteklem letu zabeležilo že orve usoele v orotjasrandi kakor tudi v internem delu. V pretočenem letu ie bilo zapaženo zanimanje široke javnosti za prireditve kluba, ki ie dosegel s Pridnim delom mlaiših članov tudi krst brezmotor-nega letala kar ie vzbudilo ori 1avr»o-ti izredno priznanje. G. predsednik se dobro zaveda težkoč okoli gradnje in važnosti jedrilic za klubov naraSčal. zato se le v iskrenih besedah zahvalil tudi njim za požrtvovalno delo. Razumljivo ie. da klub sam ni zmogel finančnih sredstev za gradnjo letal in raznih tečajov kalen* tudi ostalih prireditev temveč, da ie ^_ il v veliki meri navezan na raclodarnosr dobrotnikov, katerim se mora klub v veliki meri zahvaliti za uspešno delovanje. Kliub temu. da so bila vsa sredstva izčrpa p a za delo v pretečenem letu. na si ie klub zastavil tudi za bodoče leto obširen Droaram dela. od katerega bo dokončna iza-adnia vis&kozrncžp.ega letala tip2 »Cavka« zahtevala največ žrtev in truda Prisotni zborovalci so v obširni debati proučili tudi vse možnosti za zbiraiie Dotrebn h sredstev za uspešno naca jevanie propagande letaUkega Sporta. V nevi odbor |0 bili izvoljeni S£. Pe?l Vilko. Gcrianc r*r.. Lieber Frane. I^evičnik Ivo. Cof Bogo. dr. Megusar. inž Mlakar, inž. Savnik V.. Češenj. Papež, inž. Stepančič Wend ing, Jarr. Konci lija. inž Brillv. Ko^orok in Terčcn. — Za član« upravnega svetn Hranilrvce dravske banovine. p;dru?nice v Kr»ni •, so bUi imenovani gg. dr. Anton Meg.i ar, Jurij Pollak in Mihael nrakslsr. — Sokolske *»mučarcke tekme v Stra-žišču p;i:-edi Sokolsko društvo v St a^. žLšcu v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri d J* poldne na progi 10 km aa člane in 5 m za naraščaj. Tekme bedo prav zanimive, saj se jih bo udeležilo tudi nekaj ssejsear-jev društva Kranj. — S-histi, pohitite s pripravami za prvenstveni turnir. Prijave bodo dre v i ni igralnem večeru zaključene. Prijavnina znaša 5 din. Drevi bo od.iicr.-n še brz;tur-nij nato pa bodo izžrebana mesta igralcev, ki bodo razdeljeni v skup;ne. — OdJugra in občina. Tik medno ie bi zvožen z naših ulic večji del sne^a nas je obiskala od ju ga. ki le rx>vzrcč:la prave poplave po cestah in plačnikih. Kljub temu, da bi morala izučiti občino že zadnja od juga. pa tudi sedai ni bilo pri češčeniu snaga z ulic poskrbljeno za pravilno delovanje odtočnih kanalov1. Sneg tx> cesah je skOPfial i i voda se nabira no cestah, požiralniki ta so še vedno pod ledem in snegom. Sedaj bo potrebno še enkrat delati delavcem no žiobudri namesto, da bi že nri odstranjenju snega očistili kanale. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Petek, 14. februarja: zaprto, (generalka) Sobota, 15. februarja: Zaprta vrata. Premiera. Red premierski Nedelja, 16. februarja: ob 15. uri: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. url Petak, 14. februarja* ob 15. uri Vesele žene windsor&ke. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cene h. Sobota, 15. februarja: Ples v mačkah. laven Nedelja, 16. februarja: ob 15. url: »Vesele žene windsorake«. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Globoko znižane cene MAJHNA RAZLIKA »Pozdravljena, Tončka! Kako pa tvoj Jože?« »Hvala, dobro mu gre. Toda zdaj je Tone.« Pretresljiva ljubavna tragedija V Splita je pednarednik vojne mornarice Franc Žura] ustrelil sebe in svojo izvolJenko SpUt, 13. februarja Včeraj popoldne sta si v nisi v Marceli-novi uJici št. 6 končala življenje dva zaljubljenca. H gostilničarju Antinu Gabriču je prttel podr.arednik na. šolski ladji >Ja-dran« Frane fcuraj, doma iz Slovenije. Z njim je bilo mlado dekle, ki jo je predstavil za svoj nevesto. 2uraj je prosil Gabri-6a, naj mu da sobo. Gostilničar mu je ustregel. Fant in dekle sta odšla takoj v najeto sobo. Ker ju pa do petih popoldne nI bilo na apreg^le<1. se je za»delo to gostilničarju sumljivo. Natakarica je potrkala na vrata, toda nihče se ni odzval. Stvar je postala Se bolj sumljiva in gostilničar je obvestil orožnike, da ae je moralo v njegovi krčmi nekaj zgoditi. Natakarica je zlezla v sobo skozi okno in orožniki so ji sledili. V sobi so zagledali strašen prizor. Na postelji je ležalo mrtvo dekle, na tleh pri postelji pa mrtev Žuraj. Dekle je imelo rano v prsih. Ustreljeno ;e bilo naravnost v srce. Fant je imel pa dve rani. Preiskava je dognala, da je narednik najprej ustrelil svojo izvoljenko v srce, potem si je pa pognal dve kregli v prsi. Ker je pa mislil, da to še ne bo dovolj, si j* prerezal s britvico še žile na obeh rokah. O samomoru mladih zaljubljencev se je takoj raznesla vest po mestu in pred h&o se je kmalu zbrala velika množica radovednežev, ki so se živahno pogovarjali o tragični usodi mladega para. Pri mrtvecih niso naSli nobenega pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ju je pognalo v smrt. Našli tudi niso nobenega znaka, ki bd pričal, kaj se je zgodilo pred tragedijo. Policijski organi so zaslišali k romarja in natakarico ter preiskali sobo. Trupli so prepeljali v presekturo banovinske bolnice, kjer je bila obdukcija Pozneje so ugotovili, da se pise dekle Gencvefa Rodin in ca je 18 let stara go-jenka Obrtne ftole usmiljenih sester v Šibeniku, kjer živi njen oče tn trije bratje. Prvotno so mislili, da sta Sla Zuraj ln Rodino va v smrt zaradi nesrečne ljubezni, potem se je pa izkazalo, da ni tako. Včeraj zjutraj sta namreč prispeli v SpUt sestra in dva brata pokojne Rodinove iB pravili so. da je bila Genovefa dve leti zaročena z nekim drugim fantom pehotnim narednikom, ki je bil iz aibemka premeščen v Bileče. Po njegovem odhodu se ja pa zaljuhila v Zuraja, toda starši so nasprotovali tej zvezi. Te dni je priplula šolska ladja nase vojne mornarice Jadran« v Splitsko priata-ni^Če in tako sta se zaljubljenea sestala v Splitu, k jar »ta se odločila za proatovolipo skupno smrt. SOKOL — Radovljica. Sokolski oder nas je v nedeljo razveselil z Golarjevo »Vdovo F.o- šlinko«, ki je od takrat, ko je še nova zabavala povsod, kjer se je pojavila, nismo videli na našem odru. Ko smo po petnajstih letih spet gledali to igro. smo videli, da ni prav nič izgubila na prvotnem blesku in tudi ne na privlačnosti. Dvorana je bila polna, kakor malokdaj. To nas uči, da imamo tudi sami do»ti izbire v igrah in ni treba, da tako posegamo po tujih, mnogokrat slabših delih, kakor je bila to nekaj let sem navada. V »Rošlinki« so dobre vloge, ki se kaj prilegajo našemu človeku, samo skrbno izvesti jih je treba. To naj si zapomnijo posebno oni, ki hlepe po salonskih vlogah, pa niso prav nič pripravni za nje. Snov iz vsakdanjega našega življenja ,to je za nas, sij smo vsi skupaj otroci preprostega kmečkega naroda, ne pa visoka gospoda. Tudi irrralc! so to pokazali, ker so sami uživali pri igranju in tako podali lepo. zaokroženo celoto. Vestna režija s. Lojzke Horvatove je vse pohvale vredna, ker leži v nji težnja za resnim vstvarjanjem, ki je edina pot do dobrega gledališča, V nedeljo bomo ponavljali in priporočamo vsem, ki jih je pretečeno soboto veselica pobodla, da igre niso videli, naj jo pogledajo. S-r. mm Sokolsko društvo v Dol. Toplicah je prav pridno na delu, zlasti v prosvetnem pogledu. Tu pa tam pa poskrbi tudi za prijetno zabavo. Tako je priredilo v nedeljo običajno predpustno veselico z raa-škerado .ki je bila prav dobro obiskana. Rekordna udeležba in dobro razpoloženje, ki je vlad-alo ves Čas prireditve, je pač dokaz, da sa ljudsto želi od Časa do časa tudi razuyedriia, ki je zlasti v sedanjih resnih časih že prav potrebno. Na prireditvi je vladalo ves čas veselo in razigrano razpoloženje v bratski slogi dobrih Sokolov in prijateljev sokoLstva pa tudi udeležba bližnjega bratskega ciruštva iz Straže-Valte vasi je bila zelo številna, saj so pred pustne sokolske prireditve v Dol. Toplicah je od nekdaj res elitne prireditve, Sokolska dvorana je bila prireditvi primerno okrašena, kar je dalo že na zunaj pravo razpoloženje. Zabava se je v najlepši dostojnosti ob policijski uri zaključila ter je tako v moralnem kakor tudi v gmoinem pogledu dosegla lep uspeh. V nedeljo 16. t m. pa priredi sokolsko društvo narodno igro »Rokovnjači«. — Sokolsko društvo Ljubljana - Moste. Novo izvoljena uprava je že pričela z delom in določila program za letošnjo poslovno dobo. Letni telovadni nastop bo 13. julija na letnem telovadišču v Vodmatu. Pri naši četi v Dolu, ki letos praznuje 10 letnico, se vrši istotako telovadni nastop dne 1. junija v Beričevem. Bližnja bratska društva naprošamo, da na ta dneva ne prirejajo svojih nastopov. Tudi vsi odseki, izvzemši kolesarskega, so se že konstituirali in pričeli z delom. Največja naloga in največ dela čaka seveda gradbeni odbor. Radi silnega porasta cen v stavbenemu materijalu, se bo treba nekoliko omejiti in skrčiti pri zgradbi, oziroma postaviti vsaj najnujnejše prostore za telovadbo, zgraditev stranskih prostorov' pa odložiti na ugodnejši čas. Vse one brate in sestre, ki so že podpisali svoje prispevke, naprošamo, da denar nakažejo po postni položnici ali pa ga izroče pooblaščenemu inka-santu br. Deklevi. — Gledališki odsek uprizori v četrtek 20. februarja Molierovo ko- medijo v treh dejanjih »Sraplnove zvijajo«, 6. marca pa mladinsko igro »Jurfick«. Začetek vsakikrat točno ob 20. v kinu Moste. Predpustna zabave drufltvo letos na ho priredilo, ker ni Čas za to in ker ni na razpolago primernih prostorov. Mesto tega izdatka, darujte za socialni sklad. Zdravo. Iz Metlike — Osebna ves1. V četrtek je zapustil Metliko splošno znani mag. p hm. g. Kn-pelhardt Franc, ki si je tekom svojega bivanja in delovanja v Metliki pridobil tako pri meSČunstvu kakor okoličanih »plo-šen uprled in spoštovanje ter radi ljubeznivega nastopa tudi velik krog znancev in prijateljev. Kot Izredno glasbeno naobra-žen je z velikim zanimanjem in osebno podporo spremljal posebno glasbeno delo tako mestne godbe kakor tuoli ackoiskoga orkestra in užival ob njih uspehih. Ba$ se je pripravljal, da ustanovi v Metliki Glasbeno matico, ki bi naj zbrala v moški in mešani zbor vse metliške pevce in pevko in prav zato nam je njegov odhod iz Metlike tem težji in nepričakovan. Na njegovem mestu mu iz srea želimo vso srečo in željo, da ce še večkrat povrne med na lj — VtnOJ^ki tečaji. Predavanja o pridelovanju zelenjadi ter obdelovanju vrtov, ki smo jih najavili pred štirinajstimi dnevi, bodo v Metliki v šolskem poslopju v torek 18. februarja ob 10., v Črnomlju v nedeljo 16. t. m. od 17. ter na Vinici v ponedeljek 17. t. m. ob 15. Želeti je, da se predavanj udeleže vsi kmetovalci, gospodinje in mladina, da bodo poučeni o akciji za porpeaevanje zelenjadar3tva. — St.ofii kontnmacl Ker je bila ugotovljena st< klina na poginulem psu iz Radovi Cev. otfina Metlika okolica, je uveden strogi zapor psov ln mačk za celo področje bivšega sreza Metlika, ln sicer z i občine Metlika mesto, Metlika okolica, R*-datoviči. SomiČ in Gradac. Vsi psi in ni&Cke merajo biti zavarovani tako. da je vsaka poškodba oseb in živali po njih popolnima izključena. S P C! SI T — Med klubska skakalna tekma. Športni klub Ilirija v Ljubljani razpisuje za dne 16. februarja 1941 na svoji 25 m skakalnici na Slovenskem Javorniku s pnčetkom ob pol 15. medklubsko skakalno tekmo za. seniorje, junlorje. naraščaj ln mladino. Pravico do nsstopa Imajo vsi verificir.1. | in predverifieirani tekmovalci SZSZ. Pri-javnine ni! Tekmuje se po prarDpflcu JftS in pravilih SZF*Z. Vsak tekmovalec nastopa na lastno odgovornost. Prijave z na-ve.-'b^ rojstnih letnikov tekmovalcev je poslati na naslov; špom Zdravko, Slovenski Javoinik št. 183 najkasneje do 12. ure na dan tekmovanja, Obinva rc^iOt^tov bo ob 17. Prvi trije v wki razpisen! skupini prejmejo spominske plakete. Zmagovalrr v soniorski skup!ni prejme prehcdnl pokal, ki preide v trajno last onoga tekmovalca, ki si ga dvakrat pribori. tsorzna poročila — i urin 14. februarja. Beograd 10, Pariz 7.75, London 16.10, New Y*ork 431. Bruselj 59. MIlan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.60. Oslo 98.50. Kopenhagen 88. 50. Sofija 425, Li-sabona 17.27, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, Hel-singfors 875. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave nesena din i.— davek posebej. £a plamene odgovore glede malih oglasov je crebe pniožitj inamko. — Popustov za male oglase ae priznamo RAzno UMETNI MLIN se odda takoj v najem. Vodni pogon. Prednost Imajo lastni posestniki. Vee se poizve pri Mariji Slana, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 405 OGLAŠUJ »Slov. Narodu« POSTELJNE MREtE izdeluje tn ima stalno v salogl — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — AJjOJZ AJTOLOVIC, Gregorčičeva 0. POZOR! Popravljam gumasto obutev, v salogl imam damske gumaste Škornje. — Kupujem rabljene moeke čevlje, da so le zadnji đell dobri. KLAV2ER, Voenja-kova uL 4. 490 POSEST SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej Nalmanjdl znesek a.-- din BRIVSKI POMOČNIK dobi 3lu*bo. Nastop 17. februarja. Kari Tavčar, brivec, sko-f ja Loka. 494 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek H.— din 60 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8-— din TRGOVSKO BISO enotiadstropno, s dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine takoj prodam. — Ponudbe na ispravo pod £. P. 2991 KROJAŠKE LN VOLNENE ODPADKE kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec — stari trg 15. Ljubljana. 496 TOVORNI AVTO Diesel, v dobrem stanju. 5-ton-ski, lahko tudi brez gum. kupim. Prednost Imajo znamke Mercedes. Man. 'aurer. Ponudbe na Schmo i, oglasni zavod, Novi Sad. 492 PRODA u. Beseda 50 par Davek posebej. NaJmanISI znesek din DOBRA PREBAVA ~~ JE ZDRAVJE Znanstveno je ugotovljeno, da je »Ambroževa medica« najboljši regenerator prebavnih organov. — Pristno dobite le v »MEDARN1« Ljubljana, Židovska uL 6. 13.T. Makulatura! papir proda oprava ^Slovenskega Nat*odaM Ijoblja«, Knailjcva ulica stav. § Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«! vtttk, 14. februarja 1ML Stev. 37 Lani smo izdali 232*5 milijona din za 1 v Slovenji — Izredno povečana poraba tobačnih izdellurv decembra Ljubljana, 14. februarja Tobak je pomembna gospodarska rastlina. Ne moremo ga sicer primerjati s pšenico, a ga tudi ne smemo kratkomalo izločiti iz gospodarskega življenja. Zato pa moramo resno računati z njim. Ljudje se ne odvadijo kajenja niti v najslabših časih. Znano je celo nešteto primerov, da so vojaki med svetovno vojno celo lažje pogrešali kruh kakor tobak. Propaganda proti kajenju bi najbrž Imela še manj uspeha kakor proti pijančevanju. Kadilcev je nedvomno tudi mnogo več kakor pijancev, čeprav so pivci številnejši. Kadilci so velesila; zato si »sveta vojska« proti kajenju ne sme obetati nobenih uspehov. Tudi avtoriteta zdravnikov bo odpovedala. Lani smo čitali razpravo nekega znanega zdravnika, ki je dokazoval, da je nikotin povzročitelj številnih bolezni. Zavzemal se je. naj bi Slovenija raje žrtvovala del milijonov, ki jih požene vsako leto v zrak, za boj proti jetiki. Takšni predlogi zaiežejo prav toliko, kakor če kdo predlaga, naj bi države nalagale del milijard, ki jih potrebujejo za oboroževanje, v druge, bolj socialne namene. Kakor ne moreš zaustaviti zemlje, da bi se ne vrtela, prav tako ne moreš s farnimi pobožnimi željami preusmeriti gospodarskega življenja. Prav zaradi tega, da je potrebno na leto toliko Ln toliko milijonov din za pobijanje jetike, ne bo nehal nihče kaditi. ALI NAJ OBDAVČIJO KAJENJE? Kako bi naj preusmerili tiste milijone, ki se iztekajo iz žepov kadilcev, v zdravstvene sklade? Ali naj obdavčijo kadilce? To se pravi, ali naj država obdavči sama sebe? Kadilci dajejo državi leto za letom stalne dohodke celo bolj zanesljivo kakor davkoplačevaci. Kako bi se naj država odpovedala tem dohodkom in s čim bi jih naj nadomestila? Vprašanje pa je tudi, kako bi naj zaposlili vse tiste, ki zdaj žive od tobaka: pridelovalce, delavce tobačnih tovarn, trafikante itd. čeprav tobak ni žito, vendar nudi neštetim ljudem kruh. Jetični seveda nimajo od tega nobene koristi, toda ali bi jo imeli, če bi ljudje morali prenehati kaditi ? Ali bi kadilci potlej nosili dinarje v nabiralnike, da bi zbrali milijone za zidanje sanatorijev? TOBAK IN FILOZOFIJA ? O tobaku je sicer mogoče filozofirati, a z nobenim filozofskim sistemom ne moremo odvaditi ljudi kajenja. Lažje si celo mislimo tobak brez filozofije kakor filozofijo brez tobaka, kajti tobak baje rodi več irl^j kakor sami filozofi brez njega. Kaj pomaga filozofirati, da je tobak povsem nepotreben na svetu, ko si vendar sveta ne moremo misliti več brez njega kakor ne brez smodnika! će bi ne bil izumljen smodnik, bi se ljudje ne streljali, če bi ne odkrili tobaka, bi ne kadili. Zdaj pa naj kdorkoli dokazuje, da je nesmiselno, če se ljudje streljajo, ljudje vendar ne bodo zar?di tega izdelovali nič manj smodnika. Prav tako je s tobakom: dokazujte ali ne. da je Škodljiv, kadilcev ne bo zaradi tega nič več in nič manj. Tako je. kakor da smo priklicali hudiča — zdaj ga ne moremo več poslati nazaj, odkoder je prišel. KADILCI DAJEJO ČIM DALJE VEČ Ne smemo pričakovati, da bodo ljudje začeli opuščati kajenje. Tudi med najostrej-šo gospodarsko krizo so kadili. Kade seveda tudi zdaj, z nič manjšim užitkom in vedno z enako vnemo. Kadili bi tudi, če bi se tobak še podražil. Ne kade nič manj, odkar se je tobak podražil lani. Najbolj zanimivo pa je, da naši kadilci polagajo na žrtvenik nikotinu od leta do leta več milijonov. Tega ne smemo pripisovati le podražitvi tobaka, če bi podražitev vplivala, bi skupni izdatki za tobak naraščab; pri manjši porabi bi višje cene pokrile, kolikor bi kadilci kupovali manj. OKROG 100 MILIJONOV VEČ V zadnjih sedmih letih so izdatki naših kadilcev naraščali tako hitro, da so bili lani za okrog 100 milijonov višji kakor leta 1933. Tistega leta je Slovenija izdala za tobak 135,350.222 din, Lani pa že 232,482.240 din. Lani je odpadlo v Sloveniji povprečno 176 din izdatkov za tobak na slehernega prebivalca. To so vsekakor lepe vsote, ki nam pa tudi dokazujejo, kako velik gospodarski pomen ima tobak. Za primer naj navedemo samo, da izda dravska banovina na leto več za tobak kakor znaša banovinski proračun! Lani smo izdali na mesec povprečno po 17 milijonov za tobak ali po 566.666 din na dan. Okrog pol milijona din prometa na dan v vsej banovini pa vendar ni mnogo za neštete trafike. ZAKAJ PORAST DECEMBRA? Poročali smo že, da je poraba tobačnih izdelkov decembra nenavadno porasla. Nekateri so si to razlagali s tem, da so se kadilci zalagali s tobakom v strahu pred podražitvijo. V resnici so se decembra širile govorice, da bo tobak podražen. Drugače si res težko pojasnimo, zakaj bi se prav na koncu leta začela velika sezona kajenja. Kadilci so izdali lani decembra 24,719.864 din. Se nikdar niso v nobenem mesecu izdatki za tobak pri nas znašali toliko. Upoštevati je sicer treba, da se je tobak lani precej podražil; toda četudi računamo, da je bil povprečno dražji za 25%, vendar sprevidimo, da so se izdatki povečali predvsem zaradi mnogo večje porabe kakor prejšnja leta decembra. Predlanskim je Slovenija izdala za tobak decembra 16.36 milijona din, 1. 1938 16.36 mil., L 1937 15.16 mil., 1. 1936 14.74 miL in 1. 1935 13.86 milijona din. JANUARJA NORMALNA PORABA Da je bila decembra poraba tobaka povečana res, ker so si kadilci delali zaloge, sprevidimo iz vsote izdatkov za tobak prejšnji mesec. Januarja je Slovenija izdala za tobak 18,248.191 din. Ta vsota odgovarja normalni porabi. Lani januarja so kadilci izdali za tobak 15.715.314 din. To je sicer precej manj kakor letos, a upoštevati je treba, da je bil tobak pred letom cenejši. Statistika kaže, da je bila poraba nekaterih cenejših vrst cigaret, ki jih kadilci naj- bolj kupujejo, prejšnji m*—^ precej manjša kakor pred letom. To pa ne dokazuje, da zdaj kadilci kade manj, ker so imeli tobak v zalogi še od decembra. APRILSKA STAVKA KADILCEV Ko je bil lani aprila tobak podražen tako-rekoč čez noč, so se kadilci — kakor navadno — silno razburjali. Mnogi so prisegali, da ne bodo nikdar več niti pogledali tobaka. Zatrjevali so sami celo bolj kakor nekadilci, da je kajenje neumnost ter da je škoda vsakega dinarja za tobačni dim. Da pa niso le govorili, temveč so v resnici začeli stavkati, sprevidimo tudi iz statistike. Lani aprila so naši kadilci izdali najmanj za tobak, razen februarja, ki je najkrajši mesec, in sicer le 15,628.676 din (februarja 14,169.016). Silno je nazadovala zlasti poraba cenenih vrst tobačnih izdelkov, ki so se najbolj podražili. Da so kadilci v resnici stavkali nekaj tednov, sprevidimo že po izdatkih za tobak maja; sestradani kadilci so se po postu tem bo1 vrgli na tobak in maja so izdali že 19,470.347 din, julija pa celo 22,198.453 din. Sicer pa vsi vemo, koliko drže zaobljube kadilcev. Nikotin je neizprosen tiran ln kadilci bodo temu strašnemu božanstvu kadili vedno, čeprav bodo zaradi tega prisiljeni manj jesti. Neurejen hudournik sredi Ljubljane Skrajno zanemarjena Snežnižka ulica in dragi kričeči nedostatki v mestu Ljubljana, 14. februarja. Vabimo ljubljanske meščane, posebno gospoda župana ljubljanskega in njegov gradbeni urad. na ogled Snežniške ulice, v delu od Rimske ceste do Aškerčeve ceste, ki ie še posebno zanimiv ponoči, ko ni v vsem tem predelu ulice nobene razsvetljave, niti na križišču Rimske ceste, v katero se izteče omenjena ulica. V tem predelu gradijo mineraloški institut in dotični stavbeni podjetnik je v svoje svrhe zavzol dobri dve tretjini ulice Raztreseni so po ulici hribi kamna apna. sodra, peska razni odri in utice in zapreke itd. Ostali o-zek del ulice vštevši tako zvani hodnik ob nasprotni hišni fronti pa je hudournik, in še neurejen Kadar je dež, ali pa sedaj ko kopni sneg. teče po ulici potok po v>ej ddgosti ulice, ker ni nobenih odtočnih kanalov, ali kar jih je je zakritih z drugimi ovirami, po hodnikih pa se zlivajo potočići iz hišrrh žlebov, vse skupa i pa ie mlakuža, pr kateri brede nestevilno Mir-janov - davk.izplačevalcev ki jim je ta ulica najkrajša zveza med mestom in Mirjem. In takih brodice v n; malo ob vseh urah dneva in večera, ker večina Mirjanov -se poslužuje te ulice kot najkrajše. Pred tedni pa ko je zapadel precej visok sneg in je obležal par 'ednov. tedaj ni bilo niko-.gar na božjem svetu da bi pospravil ta sneg ali ga vsaj deloma razoral. Pešci so si morali, drug za drugim, gaziti visoki sneg. dokler si niso z vztrajnim gaženjem priborili skro-mrv prehod, da so lahko ob poledeneli stezi balansirali proti domu ali od doma Ko je začel sneg kopneti, pa so imeli pe^ci brezplačno Kncpovo kuro-, ker so brodili do gležnjev po vodi . . Mirjani so bili čisto pozabljeni Kaj pa šele v temi, tedaj je bil prehod sploh smrtno-nevaren! Čuden pojav' Mestni gradbeni urad, ki je markiral tako skrb za Mirjane, da jim je hotel z vso sile preskrbeti po vsem Mirju asfaltne hodnike, seveda na stroške privatnih posestnikov, in ko so se ti ♦soglasno uprli, jim je pres-krbel vsaj robnike za drag denar zasebnikov, ko so vendar vsi hodniki na Mirju bili lepo v redu, snažni. Čisti in sproti očiščeni., — ta mestni gradben' urad ki tako heče skrbeti na stroške drugih za sistemiziranje. lepoto in praktičnost uhe v predmestju nima na najmanjše skrb' za Snežniško ulico v mestu, kjer se koncentrira ves promet Mirja-nov. niti da bi jo vsaj približno razsvetlil, niti da bi jo držal vsaj v elementarnem redu m najpristojnejši snagi. Če si kak hišni posestnik v mestu da postaviti ozek oder. da si pobeh hišo. mora plačati za mestni prostor drago najemnino, ki mu ga do milimetra omejijo, da ga niti najmanje ne prekorači V Snežnišk: ulici pa je stavbni podjetnik, ki gradi mineraloški institut, zasedel skoro vso ulico, pa ga ni organa gradbenega orada ki bi to postavil v pra- ve meje ali pa da bi vsaj zahteval od podjetnika, če je že zasedel m razora 1 dober del širine dl^ce. da vsaj ostali del drži v redu. ga vsako toliko popravi ali posipa ker Ie njegovi vozovi in tovorni avtomobili » ga ne samo na voznem delu, nego tudi na nasprotnem hodniku razorali, da izgleda ta ulica kaor neurejen hudournik Sicer pa je načelo mestne občine, ki naj bi brlc mer edinstven. In v mestu samem so ulioe, ki sr večinoma v središču, lepo tlakovane ;n asfaltirane, tako nesnažne in umazane, kakor to že leta in leta ni bilo. Po hvaležnem nauku: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel!« je sedaj, ko je oble-žani sneg po ulicah skopne!, po vseh najlepših ulicah središča visoka brozga na pol skepnelega snega umazanega od premoga, žaganja in drugih smeti, ki po najlepših fi-zikaličnih zakc-nih brizga na vse strani, čim zdirja avtomobil n^imo in opremi plašče mimoidočih in elegantnih dam s čudovitimi blatnimi arabeskami, tudi po hodnikih, ki so pa po skrbi dotičnih mejašev -hišnih posestnikov čedno osnaženi Nekdaj smo videli pc ulicah vsaj pometače, ki so tako brozgo pomedli. v središču so kdaj kdaj celo pomili ulice z brizgalni-cami sedaj pa čaka vsa ta nesnaga svojega naravnega fizikalnega razvoja, da se razprši na vses trani. potem počasi posuši m razkroji v prah kot dobrodošle crgralno sredstvo V kolikor pa že pošlje mestna občina delavce na cesto da pospravijo sneg in brozgo, so ti kot čreda brez pastirja prepuščeni varnim sebi. brez vsakih narodi! in — bcdril za pospešeno delo Tc >kupine spravljajo v lepem, božjem -n>ru sneg m kupe in večinoma na odtočne k a nale. da se potem voda izpod snega .k more dteči ;n nastajajo luže, namesto aa bi rh n.ak oicovodja ki naj bi vodil tuJ' tako delo. navajal, da je potrebno v prvi vrsti odkriti odtočne kanale, da voda lahko odteka, rVgUvj*, &ase pa je se živilski trg za se-meniičeiii in ca Vodnikovem trgu. St^j mce o posameznimi vrstami živil so razkropljene po tem prostranem prostoru, vmesne zvezne poti in ceste pa so mlaku že s pol skopnelim snegom, v katerih plavajo razne smeti. In po teh m lakuž ni h poteh mera jo balansirati gospodinje in kupovai-ke. od stojnice do stojnice. Nekdaj se je ves živilski trg vsaj enkrat na dan počistil. Kakor kaže, je ta lepa navada sedaj od- padla. Kaj bi se ne dalo vsak dan še znotraj zgodaj pred začetkom trga postrgati vse poti z grcbljami, cdstraniti zmehčani in Se več zledeneli, poteptani sneg? Dobro bi bflo tudi posipati zvezne poti s peskom, da bi se s tem promet po trgu vsaj nekoliko lajšal. Merodaini faktorji naj si vsaj ogledajo to nesnago po mestu in na trgu, pa upamo, da se jim bo srce omehčalo in da bodo ukrenili čim prej vse potrebno, da se ti nedostaki odstranijo ali vsaj omilijo. Par ducatov delavcev in par vozov* peska, vse pod smotrenim vodstvom, pa bi bilo kraj tej nesnagi v enem dnevu! Osredotočenje ameriškega kapitala 75«ooo Američanov fana sad polovico delniškega kapitala 200 največjih ameriških koncernov Leta 1938. je imenoval ameriški preži-dent Roosevelt poseben odbor — takozvani monopolni odbor — ki mu je bila poverjena naloga Droučiti osredotočenje bogastva v Združenih državah. Prvotna naloga odbora ie bila poučevati ameriško ljudstvo o monoDolih in rodbinah ki imajo odločilno besedo ori na i več i ih ameriških koncernih Sporazumno z vlado ie pa ta odbor vedno boli izsublial sv o i Drvotni namen in svoie naloee ni izoolnil tako kakor mu ie bilo naročeno Zavarovalniški odbor ie sestavil ooročilo obseeaV>če zgodovino 200 rodbin, ki imajo odločilno besedo Dri naivečiih ameriških koncemih Predsednik monopolnega odbora senator ovedi. — 13.02: Pisano polje daj zidane volje! (plošče). —i 14: Poročila, objave. — 17: Otroška ura: —17.30: Glasbeni utrinki (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo pust igra radijski orkester. — 18.40: Naša domovina v ledeni dobi {g. prof. Ciril Slebinger). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac ura. — 19.40: Znane koračnice (plodče). — 20: Zunanje-politični pregled (g. dr. Al. Kuhar). — 20.30: »Od Ribn'ce do Ra-kitn'ce*. — Nekaj starih ribniških šal izvajajo ribniški rojaki. Vmes po jo fantje na vasi in igra Veseli kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Za vesel konec igra radijski orkester. A- E. Fieiding 42 Črna mačka prinaša srece Roman Farrant prvi hip ni mogel izpregovoriti, tako je bil razburjen. Pornter ga je prijel krepko za ramo in navzlic Farrantovemu odporu ga je potisnil v stranske zasebno sobico, ki jo je imel v ta namen že pripravljeno Do tu je Šlo vse dobro Farrant ie bil pa preveč srdit, da bi Pointerju ne bilo treba paziti nanj. — Ničesar ne morete storiti, Farrant, — je za-mrmral Pointer in zaprl za seboj vrata. — Imam številke teh delnic, dal mi jih ie bančni ravnateli sira Henrvja Isti ravnateli. ki mu rib. ie prinesel včeraj zjutraj Imam tudi številke delnic v vrednosti deset tisoč fun+ov ki jih ie dv^grvl sir H»n-ry iz banke prvič Znano je nam tudi ds Ste i h hotoli Drodati DOtom bank Pointer se le ozrl v svoi notez tn prečita! imena raznih bank. — Imamo vaša pisma poslana tem gospodom in v Strand hotel s podnisom Amolda Gaz1eria Men-trobusa In vem tudi da ste iih nos^liali r*"> go-STv-^čVii Hughesnvi kakor sem v^m že povedal Kako mi torei misIH«1 noiasniri to? Farrant si ]e bil ta čas zakril obraz z rokami Ko ie odstranil roke. je bil bled kakor zid Pointer ca ie smatral za moža izredne telesne moči in poguma. Toda v tem trenutku mu ie oboje odpovedalo. Farranta je bil obšel velik strah. Eno roko ie položil na mizo in ko jo ie dvigni1, ie ostala na mizi vlažna sled Farranta i° bil .^blil hladen rx>t IzDregovoriti še vedno ni mogel — Neka mlada dama bi rada govorila z goico-dom. — je dejal natakar na pragu. 2e pri tem, ko je Pointer prosil, da bi nri dali na razpolago sobico kraj bara. — je bil dal oseb-iu navodila, naj odpro vsakomur, kdor bi vp" aš^il po njem. Vstopila je Marv Hughesova. Bila ie zelo °le-eantno oblečena Na pragu ie presenečeno obstala Natakar se ie nasmehnil in zanrl vrata — Gospod Pointer! — je vzkliknil^ Marv presenečeno Nisem vedela niti na m;s°l mi ni prišlo obmolknila ie in se ozrla n« Farranta Oči-,Tidno je pričakovala da bo spregovoril on Fa~-~ar»+ io ie pa ^«=»rla1 7 izrazom «rH-:a**u in groze Kar ie planil nnVrtnc? Pointer je videl, dq ma MH oro^n kakor marTca. — Marv domov noidi! Poidi in ne vrni se! — Tz niegovih oči sta še vedno odmevala strah in «=»čim •»lasom: — N«* tega nisi storil ti! To ni res! Ne. ti tega nisi storilf — Ne, tega nisem storil — Fanant jo je prijel za roko in naenkrat jo je krepko objel. — Toda .. bil sem nor, nor da si se zapletla v to ti. Marv. drago dekle, odpusti mi Reci torej, da mi odpuščaš Ne bova več imela prilike govoriti! — Spregovori! — Krepko jo ie privil k sebi Marv Hughesova je nekaj časa molčala potem je pa puskusila potisniti ea od sebe — Kaj ie bilo v teh pismih? — je vprašala. — Dejal si mi. da je v njih prošnja za službo in dokumenti... Kaj je bilo v resnici v njih? — Pravil si mi. da si toliko izgubil s smrtio sira Henrvja — Denar je bil v njih. — je odgovoril Farrant — Denar, o katerem ne morem dokazati, kako sem prišel do niega Marv. odpus+i mi! Ne prosim te da bi mi verjela, toda odpusti mi Ce bi bil vedel kaj se bo zgodHo. bi bil raje umrl. kakor da sem te zapletel v to — Denar? — je ponovila Mary Hughesova obupano. — Pusti me. Ted. pusti me!: Denar' In teh dvajset funtov, ki si mi iih dal in ki sem jih danes notrošila za te cape ali ie bil tudi ta denar v pismih? — Iz oči sta ii odsevala ieza in obuD — Ne. ta denar ni bil v ni