Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 107 DRŽAV, D oš! o 3 v LIUBUAH -H— Ljubljana, sobota 10. maja 1930 M ------------ I" Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123* 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: VVien št. 105.241. Težki očitki proti vladi grofa Bethlena Madžarska vlada je odklonila ugodne predloge Male an-tante, da je pomagala s tem veleposestnikom Budimpešta, 9. maja, p. Na snočnji seji parlamentarnega odbora za finančne in zunanje zadeve je prišlo do zelo zanimivega incidenta med bivšim ministrom pravde Nagyjem in ministrskim predsednikom grofom Betlilenom. Nagy je bil svoječasno član Bethle novega kabineta in je pozneje prešel v opozicijo. Odbor je na snočnji seji razpravljal o predlogu za ratifikacijo pariškega sporazuma o vzhodnih reparacijah. V debato je posegel tudi poslanec Nagy, ki je pri tem opozoril na to, da je angleško društvo za zunanjo politiko v svojem listu dne 1. februarja objavilo poročilo, v katerem naglasa, da je Mala antanta pred' haaško konferenco ponudila Madžarski, naj bi se med Madžarsko in Malo antanto črtale vse mednarodne obveznosti tako, da bi ne bilo treba Madžarski po 1. 1943. ničesar več plačati. Madžarska vlada je to ponudbo odklonila. Poslanec Nagy je na snočnji seji komentira1 to odklonitev tako, da je vlada odklonila vsekakor ugodnejši sporazum samo iz razloga, tia zagotovi visoko odškodnino madžarskim optantom, ki so po veliki večini sami veleposestniki in meti katerimi je tudi grof Bethlen sam. Zaradi osebnih koristi se je torej vlada pregrešila zoper splošne interese madžarskega naroda in madžarske države. Na te besede je grof Bethlen ves razjarjen skočil poikonci in silno raz- burjen izjavil, da smatra poslanca Na-gyja za neresnega človeka, ki hoče s takimi govori samo vznemirjati javnost. Opozoril je poslanca Nagyja, da bo vlada z njim obračunala kljub temu. da ga ščiti poslanska imuniteta, če jo bo še nadalje na tak način obrekoval. Na to grožnjo ministrskega predsednika je poslanec Nagy skočil k predsednikovi mizi, udaril s pestjo in med splošno pozornostjo ostalih poslancev in članov izjavil: »Gospod predsednik, ne 'bojim se niti vaše Oblasti, niti vaših žandarjev. Vzemite to na znanje!« Poslanec Nagy je nato zapustil dvorano, ministrski predsednik grof Beth-len pa je skušal zabrisati mučen vtis, ki ga je izzval ta incident s tem, da je prosil poslance, naj verjamejo njemu, ne pa neosnovani vesti angleškega lista, ki jo izrablja poslanec Nagy. Zatrjeval je, da mu o kakem takem predlogu Male antamte nii ničesar znanega in da bi bila vlada o tem gotovo razmišljala, če bi ji bil postavljen ta predlog od katerekoli strani. Budimpešta, 9. maja. AA. Včeraj se ie nadaljevala razprava o ratifikaciji pariške konvencije pred parlamentarnima odboroma za zunanje zadeve in za proračun. Po ekspozejih predsednika grofa Bethlena, ministra za zunanje zadeve Wa1ka in mitfstra financ We-okerla sta odbora sprejela konvencijo v načelu. Madžari žele uvesti obvezno vojaško službo Minister Gombos napada vojske držav Male antante -Nezadovoljstvo z najemniško vojsko Budimpešta. 9. maja AA. V razpravi o proračunu vojnega ministrstva so poslanci kritizirati sistem na«emniških čet, ker je sjtao drag. Govorniki so zahtevali naj določbe o razorožitvi v smislu mirovne pogodbe spoštujejo tudi na drugi strani. Voini minister Gomtoos je odvrnil, da so države, fei so Madžarski vsffille mirovno pogodbo, zahtevale tudi razorožitev, d očim s svoje strani nočejo slišati o razorožitvi Sosednje države z izjemo Avstrije, Je nadaljeval govornik, razpolagajo v mirnem času z nad 580.000 vojnjki. Madžarska je obdana z državami, ki so oborožene do zob. Taka razlika med vojnimj silami Ma- džarske in držav Male antante pomeni veliko nevarnost za mir. Oni, ki so poklicani, da varujejo mir, bii morali dovoliti Madžarski oborožitev, ki bi ji omogočila, da s svoje stnan; podpira idejo miru. Sistem naj emniških čet je dejansko drag ih je vzrok, da madžarski narod ne more vzdrževati niti predvidenih 35.000 vojakov. Minister Gombos je izjavil, da jemlje naznanile želje parlamenta naj bi vlada pod-vzela korake, da se uvede obvezna vojaška služba, vendar ne more poseči v razpravo o teh vprašanjih, kar spadajo v zunanjo noifitilko. Francoska debata v rimski zbornici Poslanec Del Croix o razmerju med Italijo in Francijo Enakost obeh mornaric Rim, 9. maja, g. Med zunanjepolitično debato zbornice je imel poslanec Del Croix daljši temperamentni govor, v katerem je govoril o vzrokih francosko-ftalijansike napetosti. Del Croix se je najprej zahvalil zunanjemu ministru Grandiiu za vodstvo pogajanj v Londonu, kjer je preprečil namero Francije. da bi izolirala Italijo. Italija želi skleniti s Francijo pogodbo, vendar pa nikakor ne more opustiti zahteve po enakosti obeh mornaric. V ostalem je ta enakost kl.iub vsem francoskim trditvam že sikoraj v vseh ladijskih kategorijah izvršena. Le glede podmornic ima Francija še par tisoč ton več. Francija je z zmago prejela vse, Italija pa ničesar. Pri tem je treba poudariti, da Francija brez nevtralnosti Italije ne bi bila nikdar zadržala Nemcev ob Marni. Del Groix je nato govoril o posetu nemških vojnih ladij in poudaril, da je strah Francije popolnoma neupravičen. Italija je pripravljena dati Franciji svoje prijateljstvo. Naj hi bi-lo to odkritosrčno prijateljstvo v Franciji priznano! Če bo pa vse zaman, ho Italija ravnala po rimskih tradicijah. Del Groi'x je žel za svoja izvajanja nad vse burno in dolgotrajno priznanje. V PONEDELJEK SE SESTANE SVET DRUŠTVA NARODOV Zasedanju bo predsedoval dr. Marinkovič, ki Je včeraj z našo delegacijo odpotoval v ženevo - Predlogi varnostnega odbora DN Poljska opozicija ruši Slavekov kabinet 207 poslancev opozicije zahteva izredno sklicanje Sejma - Predlogi opozicije za revizijo ustave Varšava, 9. maja. g. Sejmski maršal Da-Jzynski je obiskal danes državnega predsednika Moscickega in mu izročil viogo, podpisano od 207 opozic-ijonalnih poslancev, v kateri zahtevajo sklicanje Sejma na izredno zasedanje. Po ustavi mora državni predsednik sedaj tekom 14 dni sklicati Sejm, tako da se bo moral z gotovostjo sestati najkasneje do 23. maja. S tem korakom napoveduje opozicija odprt boj Slavekovi vladi, ki ji ne preostaja sedaj drugega kot odgoditi Sejm, ali pa odstopiti Opozicija skuša predvsem vzet! Stavekovi ■v ladi orožje iz rok e tem, da etavlja poleg obravnavanja gospodarskih vprašanj tudi Konkretne predloge za spremembo ustave. Ko se je le nekaj zvedelo o načrtih opozicije za ustavno reformo, hoče sedaj tudi ministrski precisednik Slavek nastopiti s svojim načrtom za ustavno reformo. Na seji, ki jo je pričakovati, bi moral Sejm ratificirati tudi Youngcv načrt ia nemško - poljsko trgovinsko pogodbo. & Prezident Masaryk csl. učiteljem Praga, 9. maja. AA. Na pozdravne go* govore delegatov učiteljskih organizacij iz vseh krajev Češkoslovaške z nad 40.000 člani, je predsednik češkoslovaške repub* like Tomaž Masaryk odgovoril v češkem, poljskem, nemškem in madžarskem ieziku in dejal, da popolnoma soglaša s strpnost« jo med raznimi narodnostmi, ki žive na Češkoslovaškem. Prezident Masaryk je de= jal v svojem odgovoru med drugim: »Nis koli nikjer proevitljenci niso imeli za ses boj velikih množic. Zato se morajo nas slanjati na duha, ki vselej odloča.« Muslimani obsojajo Gandijev pokret Bombay, 9. maja. AA. Vsemuslimanska zveza Indije je objavila resolucijo, v ka« teri obsoja pokret civilne neposlušnosti. London, 9. maja. AA. Listi poročajo, da je bilo število mrtvih pri neredih v Ša» lapurju 50, ranjenih pa je 400 oseb. Sedem stražnikov je bilo ubitih. Od teh je našlo 6 smrt v plamenih, ker so bili politi s pe* trolejem. Simla, 9. maja AA. 40 vojaških letal je demonstriralo nad pokrajino Haji Turang. zai. Namen demonstracije je bil pomiriti tamošnja plemena, ki so kazala po neredih v Pešavarju znake velike razburjenosti. Beograd, 9. maja, p. Danes popoldne je z ek s presnim vlakom odpotoval v Ženevo zunanja minister dr. Voja Marinkovič v spremstvu svoje soproge, direktorja političnega oddelka dr. Konstantina Fotiča. šefa odseka za Društvo narodov dr. Perneta in svojega osebnega tajnika dT. Koste' Pavtaviča. Dr. Marinkovič bo kot predstavnik Male antante predsedoval 59. zasedanju Sveta Društva narodov, ki se bo pričelo v ponedeljek 12. t. m. Za nas je pomembno, da bo naš zastep. nitk predsedoval temu zasedanju, ki ima na dnevnem redu dokaj važne zadeve. Londonska razorožit v ena konferenca je pustila nerešena mnoga vprašanja, o kaiterito.se bodo morali sporazumeti prizadeti državniki na tokratnem zasedanju Društva narodov. Na ta način bo naš zunanji minister kot predsednik Sveta Društva narodov sodeloval rwi vseh teh pogajanjih. Na dnevnem redu je med' drugimi važnejšimi točkami tudi referat naše države o delu odbora za zaščito dece i>n odbora za vprašanje opij, lici je še vedno odprto, čeprav razpravlja o njem posebna komisija že mnogo let Na sedanjem zasedanju bodo iz vol i eni v to komisijo še nekateri novti člani kot zastopniki onih držav, ki same ne producirajo opija, med drugimi Av- strije, Belgije, Norveške. Poljske in Španije. Ženeva, 9. maja, s. Varnostni odbor Društva narodov se je danes opoldne sestal na zaključno posvetovanje glede pomnožritve sredstev Sveta Društva narodov za preprečitev vojne, kakor jih je pred dvema letoma priporočila Nemčija. Poročilo redakcijskega odbora vsebuje dva alternativna predloga, ki bosta predložena prihodnjennu zasedanju Društva narodov samo v odobritev in ne, kakor je bilo prvotno določeno, s posebno zahtevo za podpis. Prvi predilog vsebuje natančne do-Io9be glede kontrole in sankcij za izvršitev priporočil Sveta Društva narodov, kolikor so vojaškega značaja. Nemški predlog za točno določitev dvojne de-markaciljske črte, ki naj bi jo potegnil Svet Društva narodov, je veliko manj pomemben zaradi pogoja, da ni mogoče zahtevati umaknit ve čet za obrne inii utrdlbenl pas. Drugi altemaiffvni predlog prepušča z ozirom na bistveno politični značaj intervencije Svetu Društva narodov v vseh primerih po svobodnem preudarku lizbiro vsakokratnih odredb za preprečitev vojne. Sporni stranltf pa lahko odklonita vsa priporočila Sveta, če po njihovih nazorih niso združljiva z na- I cijonaluo varnostjo. Tako odklonitev pa je treba takoj z utemeljitvijo javiti Svetu Društva narodov. Konferenca med Briandom in Hendersonom Pariz. 9. maja AA. »Havas« poroča: Francoski minister za zunanje zadeve Bri-and ie priredil kosilo, da počasti angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona. Kosilu so prisostvovale številne angleške osebnosti iz diplomatskega zbora, med nn-mi francoski poslanik v Londonu de Fleu-riot in direktor v ministrstvu za zunanje zadeve Berthelot. Briand in Henderson sta se razgovarjala o vseh glavnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedania sveta Lige narodov in med drugimi tudi o prihodnjem plenarnem zasedanju Lige narodov in o političnem položaju, ki je nastal po pomorski konferenci v Londonu, spričo povečanja gradbenega programa italijanske vojne mornarice. Odhod grškega zunanjega ministra . Atene. 9. maja AA". Danes ob I. popoldne je grški minister za zunanje zadeve Miha-lakopulos odpotoval v Ženevo na 59. zasedanje sveta Lige narodov. Ker na dnevnem redu tega zasedanja ni posebnih vprašanj, ki se tičejo Grčije, se bo Mihalakc-pulos v imenu arške vlade zahvalil Ligi narodov za dosedanjo skrb za grške begunce. Mihalakopulos bo tudi obiskal Pariz in London, kjer bo 18. maia prirejen grški dan. Trinajsti dan procesa Včeraj so bili zaslišani trije nadaljnji obtoženci — Spravni prizor pred sodiščem — Razprava bo trajala najbrž Se do konca maja Beograd, 9. maija, p. V procesu proti za-erefošfciim teroristom so bii danes zaslišani Anton Štefsnac, uradnic mestne elektrarne v Karto vcu, Pavao Marke tič, mesarski po. močnfik iz Zagreba, in Boža Arnšek, mizarski pomočnik iz Zagrebai Zagovarjajo se vsi na emaik načon, kakor že prej zaslišani soolbfiaženci. Anton Štefanac napravi v#s dolkajj inteligentnega mJajdenS-ča. Obtožen je, da je bil Slan teroristične omgaroiizaaile In da je sestavi (peklenski stroj, s katerim so nameravali pognati v zrak železniški most pri Martinovki ob odhodu vlafka s pokionitveno dopirtacijo. Štefanac odtočno zanika vsako krivdo ter naglasa, da sploh niso imeHi iti kakih z aro tuj-Skih sestankov. Na shičaijmih prifjaiteljskSh sestankih pa so govorili le o tem, da bi bi priredili kalko demonstracijo. Domenili so se, da bo on, Štefanac, poskrbel ploče-vnasto škatlo, iz katere bodo napravili petardo P povzročili demonstrativno eksplozij.«. Pločevinasto škatljo je po njegovem naročilu napravi neki delavec karlovške električne centrale, ostale dele petarde pa je sestavil štefanac sam. V svojem današnjem zagovoru si je Šte-famaic zlasti prizadeval, da bi razbremenil Beroardriča, katerega je v preiskavi označi za glavnega organizatoiija. Na danaišni razpravi je vse te svoje prejšnje izpovedi zanikal, češ da jih je dal samo zato, da bi bSJo poftoijsko zasliševanje prej končamo. Danes je izjavil, da Bernardič ni ničesar vedeti o peklenskih strojih, ker mu niso zaupali in mu zaradi tega tudi niso ciffčesaT izdati. Bemardič je bil sicer v njihov! družbi, ko so v košairi pripeljali pripravljeno petardo iz Kadovca v Zagreb, ni pa vedel, kaj nosijo. Ko so mu zagovorniki postavili še razina vprašanja o ostalih obtožencih je Štefaoac njihovo krivdo prav ta-too zanikal. S tem ie btfPo njegovo zasliševanje zatkl&uičeno. Kot dragi je btid nato zaslišan Pavao Margetič, kf )e obtožen, da je kot član tajne terorfr-stSiane organizacije prevzel nalogo, da izvrši atentate na generala Beldimarkoviča in Tomiča ter na policijsikega šefa dr. Bedeko-vioa. Po uvodnih formalnostih je Margetič obširno prepovedoval, da so vse njetgove prejšnje itzsjave, kS jih (je podal v preiskavi, neresnfilčne. Priznanje, ki bremeni njega in druge, je .podal sairpo zaradi tega, ker se je bal. da bi ž njim slabo ravnali. Predsednik: Ali je vam kdo grozi? Margetič: Ne, priiznati moram, da mi ni nihče storil nič žaiega. Predsednik: V preiskavi ste tejavrfi. da je bil Bernairdlič glavni vodja cele akcije. Maingebič: Zelo mii je žal, da sem pri za-s®šan.frh v preisikavi dajal take iizjave. Ko sem bil z Beroardičem konfrontiran. sem od sramote jokal in mu nisem mogel pogledati v očfi. Prosim vas, gospod predsednik, da mi dovolite, da se sedaj tiukaj pred svobodnim sodiščem opravičim pri Bermardt-6u ta da ga javno prosim odpuščanja. Ko mu je predsednik to dovoffl, je pristopil Mangetoč k Bernardiču, m« segel v ro- ioo i® dejal: PrtjateUi, lepo te prosim, odpusti mi, sedaj si slfišai resnico. Odpusti rti. Bernardič: Pomiri se, vse ti odpuščam Sledilo je nato čitank zapisnikov o zaslišanju na poifoijj in v preiskavi. Tam je Margetič priznal, da je dobil od Bernardina revolver. Pravi Pa, da mu ga je dal na njegovo prošnjo. Cesto je hodil kupovat živino in je imel pri sebi večje vsote, žara dS česar mu je bil .revolver potreben. V nadaindetn zasliševanji« slika Margetič svoje življenje in pravi, da je bil vedno zelo nesrečen. Zlasti v zadnjem času je bil tako pobit, da je hotel izvršiti samomor. To je bil tudi glavni namen, zaradi katerega je hotel imeti revolver. Poz nese se je pomiril m opusti svoj« samomorilne namene. Margetičev zagovornik dr. Obradovič zahteva, nad 'bi se kot priče zaslišali Margeti-čevi delodajalci in njegova sestra, ki bi lahko izpovedali, da Margetič ni mogel sodelovati aa ravnili sestankih izven Zagreba, kakor jiih našteva obtožnica, marveč da je bil stalno v Zagrebu. Zagovornik dff. Zanič: Ali poznate vse soqfotožence? Margetič: Skoro nobenega ne poznam. Večinoma sem gh prvič videl šele po aretaciji na policiji. Dr. Zanič: Kaj pa dr. Mačka, ali tega tudii ne poznate? Margetič: Pač, poznam ga kot bivšega predsednika HSS, vendar pa v svojem žav-Ifieuju nisem še nikoli osebno govoril ž nJim. Zajgovomflc dT. Bertic: Ali ste kdaj slišali, da se uporafoUjajo v politiki tuidi terori-stio:ia sredstva. Margetič: Ne, tega msem še sHišal Zasliševanje Margetiča je bilo s tem zaključeno. Po kratkem odmoru je bil priveden v dvorano Boža Arnšek, mizar^kj pomočnik iz Zagreba, star 19 let, ki tudi zanika vsafco krivdo in naglaša, da o vsem tem, kar ga doiži obtožnica, ni imel niti pojma. Z Bemardiičem ns imel akih prijateljskih zvez, Hadžije pa sploh ni poznal vse dotlej, ko ga je videl po areita-o® na polic®. Vse prejšnje izjave pri po-Ec$g in pred preiskovalnim sodnikom ie podal samo pod vplivom razmer. Ker je na današnji razpravi vse te izjave zanikal, je predsednik odredil, da se prečitaio zapisniki V pofic#stoi preiskavi je Arnšek priznal, da ga je Bernardič ponovno pozval, naj stopj v ta.too omladinsko organizacijo. Ko ga ie Arnšek vprašal, kakšna organizacija je to, ga je Bernardič osomo zavrni, češ, nal ne izprašuje, marveč naij bo discipliniran član, kij se pokori vsaki odredbi. Pozneje nekoč je vprašal Margetiča, ko sta se slučajno sešla, ali je morda tudi on član te organizacije. Ko mu je Margetič to potrdil, se je sam odločil, da se S priključi. Na prvem sestanku, ki so ga imeli, je Bernardič obvestil vse člane, da gre za taino teroristično organizacijo. Na drugem sestanku so raEjjravtjafi o tem, kako bi izvršiš atentate na generale Belimarkoviča, Tonriča in na policijskega šefa dr. Bede-koviča. __ Arnšek: Gospod predsednik, rekel sem že, da so vse te izpovedi neresnične m netočne. Res je samo to, kar sem povedal danes tulkaj. Predsednic: Prej ste izpovedali, da vam je Bernardič pri neki priliki izjavi, da bo ubil vas in vašo ženo, če j!ih boste izdali posMciS. Ali je to res? Arnšek: Vse to ni nič res, kaj takega mff tudi ni mogel reči, keT nismo imeli nikake zarote. Z zasliševanjem Amška je bila današnja razprava zaključena. Jutri bodo zaslišani Stnepan Glušac, Milan Levnaič, Anton Šte-fannč in Mirko Detoanič ter morda še Frank) Kiuntič, tako da pride v ponedeljek na vrsto bivši poslanec Jakob Jelašič, v torek pa dr. Maček in Vilko Be-gič. V sredo aH četrtek bo zasliševanje Obtožencev v glavnem zaJtoliučeno. Dokazno postopanje bo verjetno končano do konca prihodnjega tedna, ves naslednji teden pa bodo trajali bržkone govor; zagovornikov. Sodba bo potemtakem v najboljšem primeru izrečena šele koncem maja. Latiška odlikovanja naših diplomatov Beograd, 9. maja. AA. Vlada latiške republike je odlikovala z redom treh zvezd I. stopnje predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča, ministra za zunanje zadtvs dr. Vejo Marinkoviča, ministra dvora BoSka Jeftiča ter pooblaščenega ministra in poslanika Konstantina Fotiča. Z redom treh zvezd II. etopnje so bili odlikovani direktor oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Miroslav Jan-kovič, svetnik poslaništva in šef odseka v ministrstvu za zunanje zadeve Ivan Geraeimo-vič, šef protokola ministrstva za zunanje zadeve Ilije Novakovic; z istim redom III. stopnje šef kabineta ministra za zunanje zadeve Božidar Kovačevič, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve Miloš Tičevac, šef odseka ministrstva za zun. zadeve Peter Cabič; z istim redom IV. stopnje tajnik ministrstva za zunanje zadeve Bran. Dimitrijevič in V. stopnje tajnik ministrstva za zunanje zadeve Ni-kola Kneževič in ataše ministrstva za zunanje zadeve Branimir Popovid. Dostavljanje odredb finančnih oblasti Beograd, 9. maja AA. Da se postavi dostavljanje sklepov, rešeni in sporoča posameznih finančnih uprav strankam na njihovo zahtevo na pravilno podlago in pospeši dosedanje postopanje, je minister za finance odredil, da morajo ministrstvo financ i« vse podrejene ustanove dostavljati strankam svoje sklepe in sporočila z izjemo rešeni o prestopkih neposredno po pošti s priporočenimi pismi s povratnim rec©pisarn in to v primeru, ako stranka v svoji vlogi zahteva, da se S rešenie oziroma sporočilo dostavi na ta način. V zvezi s tem določa minister financ, da morajo stranke svojim vlogam pritožiti poštne znamke za 7 Din in točno zabeležiti svoj naslov, oziroma naslov osebe, ki je pooblaščena, da sprejme rešitev oziroma sporočilo. Odgoden prihod francoskih letalcev Za«reb, 9. maja. n. Danes bi bili imeli prileteti v Zagreb francoski vojaški a e ropi a« iz Dijona, o katerih smo že javili, da poletij© preko Milana •in Benetk na Balkan. Na aerodromu v Borongajn se je zbrala večja množica Zagrebčanov z oficirskim zborom letalske stroke in vojaško godbo. Kasneje je prišlo obvestilo, da zaradi slabega vremena francoski a vi jo tli iz Dijona sploh star-tali niso. Plebiscitni spomenik na Gosposvetskem polju Izzivalen sklep koroških nacijonalcev — Z nemškimi markami zgrajeni plebiscitni spomenik naj se postavi nad Gosposvetskim poljem, svetim vsem Jugoslovenom Celovec, v maju 1930. Ko-roški Slovenci smo postali po plebiscitu lojalni avstrijski državljani. Taki smo gotovo tudi danes in v naših zahtevah ni ničesar, kar bi ne bilo v skladu s tem našim stališčem. Upiramo se le proti nasilnemu pouemčevauiu, branimo se proti teptanju osnovnih pravic vsakega naroda, trpet!': ne moremo žalitev in poniževanj. Za svojo lojalnost smemo zahtevati in bi smelii pričakovati vsaj to, da bi nas smatrali naši nemški sodeželani za enakopravne državljane :n da bi spoštovali naše narodno čustvovanje. Zato nas v srcu boli, ko gledamo na priprave za parade, s katerimi hočejo Nemci proslaviti desetletnico usodnega plebiscita. Že to, da se taka proslava sploh vrši, ni v skladu z načelom mirnega sožitja obeh narodov na Koroškem, saj je danes pač vsakomur jasno, da plebiscit 1. 1920. ni bil izraz prave volje domačega prebivalstva, temveč da je bil rezultat umetno dosežen. Toda šlo bi še kako-, ako bi se proslava vršila na tih, ne izzivajoč način, z deli kulturne, socijalne in gospodarske vrednosti. Na žalost pa so dobili prevladujoč vpliv pri pripravah ekstremni nacijonalci, ki tudi danes niso boljši in uvidevnejši, kakor so bili za dobe plebiscita in poprej, in ki še sedaj ne morejo prikriti svoje mržnje do vsega, kar je slovenskega. Z žalostjo vidimo, kako hočejo tudi desetletnico plebiscita zlorabljati za nova izzivanja in poniževanja Slovencev; ne samo Slovencev na Koroškem, temveč tuiaf Slovencev in vseh Jugoslovenov v Jugoslaviji. Naj opozorim danes samo na eno stvar, ki pa je najbolj značilna. Priprave za proslave vodijo razni odbori in odseki, ki imaio svoje sedeže v Celovcu. Med n.iimi je tudi poseben »odsek za spomenik«. Ta plebiscitni spomenik naj bi še poznim zanamcem prti č al o »domovini in narodiu zvesti Koroški«, obenem naj bi bil prisega, da bo pri odločitvi iz 1. 1920. ostalo za vse večne čase, ne samo v okvirju današnje Avstrije, temveč tudi v mejah vse-nemštva. Postavitev takega spomenika pač ne more služiti iskrenemu narodnemu miru. Še huje pa je, da je odsek za spomenik sklenil, naj se ta spomenik postavi v področju — Gosposvetskega polja! Torej tam, kjer še danes sto® spomenik nekdanjega Slovenstva, kjer je slovenski kmet ustoličeval svoje vojvode, tam nai se dviga izzivalni ncmškfi spomenik. Postavljen na Gosposvetskem polju, ki je še danes sve- to vsem Slovencem in vsemu jugoslo-veruskemu nairodu, bi bil ta spomenik kakor v zasmeh vsem ornim, (ki so živeli in umirali za idejo narodne svobode v n a r o d n ozgodo v i n sik ih m e jah. Odsek je razmotrival o treh točkah, kjer bi se spomenik lahko postavil. V poštev so prišli vas Krnski grad (kakih 500 m od cerkve), vrh Šenturške gore in Gosposvetsko polje samo (nasproti vojvoalskemu prestolu). Po krajevnem ogledu se je odsek odločil naposled za vrh Šenturške gore, od koder naj bi spomenik dominiral nad celim Gosposvetskim poljem. Prostor ob vo.ivodsikem prestolu se odseku ni zdel primeren, ker leži ta-mošnji svet prenizko, kaka dva metra pod nivojem ceste. Prostor pri Krnskem gradu bi bil po odsekovem mnenju iz zgodovinskih ozirov — na tem mestu je slovenski kmet v slovenskem jeziiku izročal vojvodi vladarsko oblast! — primeren in umesten, a v velikem obsegu zamišljeni plebiscitni spomenik bi zatemrajeval arhitektonski lepo cerkev. Tako je obveljala tretja točka, vrh Šenturške gore. kjer naj se postavi zares monumeutalen spomenik. Vendar pa ima tudi ta rešitev zelo velike težkoče, ki so predvsem finančnega značaja. Za dovoz materijala bi bilo treba namreč zgraditi 6 km dolgo novo cesto, kar bi veljalo okrog 600 tisoč šilingov (4.8 milijona Din). Kljub temu se ie odsek odločil za Šeniturško goro, ker upa, da bo velik del stroškov lahko kril iz koroške plebiscitne zbirke v Nemčiji, katere donos cenijo na najmanj 100.000 mark, doSim računajo optimisti celo s celim miljonom mark. Tak spomenik, z nemškimi markami zgrajen na Gosposvetskem polju, bi pomenil trajno izzivanje našega miroljub- « nega. a svojo narodno čast ljubosumno ouvajočega naroda. Pomenil bi tudi iz-ziivanje In zasmehovanje vseh resničnih ljubiteljev miru med narodi. Komu naj vse to koristi? Kam naj dovede? Kako je to v skladu z miroljubnostjo, ki jo vedno zatrjujejo avstrijski državniki? In kako je to v skladu z zagotavljanjem, da so koroški Slovenci v Avstriji enakovredni in enakopravni državljani, ki jih nihče noče žaliti v njihovem narodnem čustvovanju? Ko vse to gledamo in premišljamo, se koroški Slovenci spominjamo' zlatih obljub, s katerimi so nas obupali Nemci v plebiscitni dobi. Teh obljub niso držali, a zdaj nas hočejo še zasmehovati in poniževati. Zato je razumljivo, da z žalostjo in gnievom opazujemo početja koroških nad:j_onalcev. Poplave in nevihte nad Italijo in Madžarsko Zaradi stalnega deževja so narastle vse italijanske reke - Ciklon nad Tokajskimi hribi Rim. 9. maia s. Iz vse Italije prihajajo Poročila o velikih poplavah. Zaradi stalnega deževja sta v zadnjih dnevih dve manjš; reki pri Brescii prestopili brecrove Več hiš ie bilo treba izprazniti. Upostoše-n.ia na poljih so znatna. Iz Parme poročajo, da ie divjala v tamošnjih vinogradih huda toča. Tudi tamkaj ie bilo treba izprazniti več hiš, ker ie voda zalila kleti. V bližini Avelina se ie zrušila 50 kubičnih metrov velika plast zemlje na cesto ter povzročila zastoj prometa. Plaz ie oeražal tudi 2_hiši. ki so jih morali izprazniti. Budimpešta. 9. maja s. Kakor poročajo :z občin pod Tokajskim; hribi, je divja! nad občinama Tallia in Radka strašen ciklon. Nenavadtfe oblike oblakov so že v naprej kazale. da čaka zemljo huda katastrofa. Spodnii robovi oblakov so se končno tako ponižali, da so dosegli zemljo in v dvominutnem hrušču in trušču potegnili s seboj vse. kar so dosegli. Ciklon je ruval drevje, odnašal strehe, trgal brzojavne in telefonske naprave itd. Stvarna škoda v prizadetih občinah ie precej velika. Iz raznih pro-vincialnih mest Doroča.io. da ie padala toča, ki je mnogo škodovala sadnim vrtovom in vinogradom. Freiburg. 9. maja s. V Scharz\valdu ni padla temperatura samo na gorah, temveč precej občutno tudi v nižjih legah. Na Fels-bergu in višjih gričih sneži ob temperaturi 4 do 5 stopinj že od srede, tako da le na Felsbergu zapadlo zopet 10 cm svežega snega. Cofombo, 9. maja s. Z zaradi poplav je ostalo 10.000 oseb brez strehe. Državna elektrarna je prenehala obratovati. Pariz. 9. maia s. V Franciji ie nastopil velik nadec temperature. V Parizu samem ie padla temperatura na 3 stopinje pod ničlo. Bati se je, da bo nastopila slana. Kitajski roparji poklali 15.000 oseb Strahovito divjanje 4000 roparjev v provinci Honan — Požgali so 10.000 hiš in odpeljali s seboj 2500 oseb Šanghai, 9. maia s. Po poročilih tukajšnjih listov ie dne 23. aprila vpadlo v okraj Young-Yang v provinci Honan 400 do zob oboroženih roparjev, ki so grozovito klali prebivalstvo. Kakor se čuje, so pustili za seboi 15.000 žrtev, d očim so 2500 oseb vzeli s seboj. Po krvavem dejanju so vse izropali in nazadnje požgali. Praviio. da je pogorelo do 10,000 človeških bivališč. Tudi maihen oddelek vojakov, ki se ie brez moči upiral premoči roparjev, je bil do zadnjega moža pomorjen. Grozovito Dostopanie roparjev ie silno razburilo prebivalstvo, ki trumoma zami-šča po roparjih ogrožene pokrajine. Vlada je poslala v oplenjeni okraj večje število vojaških čet. Ko pa so vojaki dospeli v okraj in pričeli zasledovati roparje, je mnogo vojakov prostovoljno vstopilo med roparje, ker so jim ti obetali boljšo plačo in preskrbo kakor jo prejemajo od vlade. Eksplo zija v ameriški tovarni Saint Joseph (Missouri), 9. maja AA. Iz« pod ruševin tvornice za konzerve, kjer je včeraj eksplodiral amonijakov tank, so po* tegnili 8 mrtvih. 12 drugih delavcev pa še pogrešajo. Vodstvo tvornice sodi, da so ti delavci postali tudi žrtev eksplozije. 12 o<=eb je bilo ranjenih. Skladišče bencina v plamenih Newyork, 9. maja. d. Na obali pri New< versevu v bližini Bavonna, kjer se naln« iajo ogromna skladišča petrolejskih družb je eksplodiral včeraj opoldne majhen para nik z 9000 galonami bencina. Pri tej eks« ploziji je izbruhnil požar, ki se je razširil na milje daleč ob obali. V še ne dobri uri je eksplodiralo dvanajst manjših tankov z bencinom in petrolejem. Pogorela so tudi vsa poslopja in skladišča teh družb. Na kraj požara je prihitelo mnogoštevil« no moštvo raznih požarnih bramb, ki po* skušajo z vsem naporom preprečiti, da požar ne bi dosegel ogromnega tanka Stan* dard Oil Compannv, v katerem se nahaja 50.000 barelov bencina. Vendar pa ie }e malo upanja, da se bo posrečilo tank re« šiti. 105 nadstropij visoki nebotičnik Newyork, 9. maja. AA. Občinski odbor je potrdil načrte za gradnjo novega nebotičnika v WaiMstreetu. Nova stavba bo imela 105 nadstropji. Letalska nesreča Newyork, 9. maja. Iz Acqua Saliemtes v Mehiki, poročajo, da se ie med Acqua Salientes in roessom Zacatecas ponesrečilo potniško letalo. Ubitih je bilo 6 potnikov. Velika korupcijska afera v Pragi Praga, 9. maja. h. Zvečer je prišla v javnost vest o aretaciji znanega češkoslovaškega dramskega pisatelja zdravnika dr. Arnošta Dworaka in nekega majorja garmzijskega poveljstva v 1'r.tgi. Aretacija je povzročila veliko senzacijo in razburjenje. Oba aretiranca sta osumljena, da sta ko-: vojaška fukcijonarja pri naborih sprejein?ia .podkupnine in oproščala vojaške službe sinove bogatih rodbin, med njimi številne člane bivšega češkega plemstva. Oblasti imajo baje v rokah dokazni materijal za 40 takih primerov. Ze din je ne države grade nove vojne ladje VVashington, 9. maja. s. Zakonski osnu« tek, ki ga je predložil predsednik morna« riške komisije reprezentančne zbornice Brittcn ima razen že dovoljene gradnje vojnih ladij za 439 milijonov dolarjev, v načrtu šc pooblastilo za gradnjo novih križark, rušilcev, podmornic in ladij letal« skih matic v skupni tonaži 240.100 ton, za pol milijarde dolarjev. Vaugoin predsednik krščanskih socialistov Dunaj, 9. maja. s. Svet krščansko soci« alne stranke je danes soglasno izvolil poda kancelarja Vaugoina za predsednika kr« ščansko socialne stranke. Po izvolitvi je podkancelar Vaugoin izjavil, da je prevzel to mesto samo na zagotovilo bivšega preda sednika in kancelarja dr. Scipla, da mu ho >b vsakem času pomagal z nasvetom in dejanjem. Podkancelar Vaugoin je bil iz« oljen za predsednika stranke na predlog bivšega kancelarja dr. Seipla. Youngov načrt uveljavljen Pariz, 9. maja. s. Zvečer ob pol 6. so bile na Quai d' Orsaju svečano deponira* ne tri listine o haaških pogodbah, in sicer: 1. pravi Youngov načrt, t. j. listina o končnovel javni in popolni ureditvi repa« racij: 2. dodatek, v katerem se zavezniški upniki obvezujejo, da bodo v primeru, če bi tretja država, t. j. Amerika popustila dolgove, v enaki meri tudi Nemčiji dovo« lili popust, in 3. dogovor med državami upnicami glede razdelitve reparacij. Svečanosti so prisostvovali angleški, ita« lijanski m belgijski člani rcparacijske ko« misije in zunanji minister Brian3. Kakor znano, je Nemčija že pred nekaj tedni po« slala Quai d' Orsavu ratifikacijsko listino. Youngov načrt je s tem de facto uveljav« ljen. Upor na Filipinih Manila, 9. maja. g. Na Filipinih je iz« bruhnil krvav upor domačinov. Pleme Mo« ri, ki je odlično oboroženo, se je močno utrdilo pri Danzalanu in Lanau ter pričelo ostre boje s policijskimi četami. Do sedaj so padli na strani policije 4 možje, 18 :nož pa je bilo ranjenih. Izgub Morov za ena krat še ni mogoče ugotoviti, ker boji še vedno trajajo. Trdijo, da so morali do« sedaj imeti najmanj 50 človeških žrtev. Bohumil Lhotsky f Praga, 9. maja. h. Davi je v splošni bolnici umrl »lavni češkoslovaški violinist virtuoz in vodja svetovno znanega Sefčik - kvarteta, Bohumil Lhotsky. Dosegel je 51. leto starosti. Pokojni Lhotskv se je udejstvoval v raznih umetniških organizacijah in je bil med drugim tudi prvi violinist Varšavske filharmonije. Leta 190B. je ustanovil prvi češki godalni kvartet Šefčik - Lhot6ky, ki je pozneje dobil svetovno slavo. 2000 oseb žrtev potresa London, 9. maja. AA. Teheranski »Iran« priobčuje poročilo o potresu, ki je pet milj od Salmasa povzročil veliko materi« jalno škodo. Večji del prebivalstva je poa begnil na polja. Drugo jutro se je potres •ponovil. To pot je bil mnogo jačji. Po= rušil je vse zgradbe. Ruševine preostalih zgradb so zasule pod seboj vse one, ki so ostali v mestu. List poroča, da jc potres zahteval 2000 človeških žrtev. Letalska nesreča v Sarajevu Sarajevo, 9. maja p. Danes popoldne se ie pripe>tr'ia na aerodromu v RaJIovcu avd-jonska nesreča. Edfno spretnosti pilota narednika Maikumatiča se je zahvaliti, da ni bito čflovešfaiih žrtev. V visim kakih 80 m se je na avijonu tipa Brandenburg pojavil OKenč. Videč veiliko nevarnost, se je pilot pričel spuščati in t*k nad zemljo je skočil iz avijona. Pilot je ostal popolnoma nepoškodovan, letalo pa je na zemlja docela zgorelo. Drzen roparski napad pri Beogradu Beourad, 9. maja p. 15 km od Beograda v smeri proti Lazarevcu je bi! včeraj popoldne izvršen drzen roparski napad na dve beograjska zdravnika, ki sta napravila izlet z motornim kolesom. Sredi ceste ju je ustavilo pet z noži in koli oboroženih in v kmečko obleko oblečenih moških, ki so zahtevali denar. Ko so oba preiskali in jima pobrali vso gotovino, so izginili. Orožni-štvo je napadalcem že na sledi Ameriška letala v Beogradu Beograd, 9. maja. Danes dopoldne ie prispela na beograjsko letališče skupina šestih ameriških vojnih letal. Letafoi so posetMi Atene, odkoder so sedaj prišli; v Beograd in bodo jutri nadaljevali svoj polet po drugih evropskih mestih. Smrt hrvatskega novinarja Zagreb, 9. maja. č. V zatoladtii bolnici v Zagrebu je danes uimrl novinar Ivan Dobrežanski. ki je biti v svojem novinarskem delu sotrudrMk in urednik mnogih hrvaKkiih novin v Zagrebu, Osje kil in Sarajevu. Pokojnik je bil rojen I. 1875. ter je bil ®nan kot agilen in dober tovariš v vsakem pogledu. Obdavčevanje godbe po radiu v javnih lokalih Beograd, 9. maja. AA. Davčni oddelek ministrstva za finance je poslal finančnim direkcijam raepis. da je treba"plačevati taksne znamke po T št. 99a •tudi za glasbo, ki se prenaša potom radio-aparatov in v kolikor služi v zabavo v javnih lokalih. Zaprti prostori kakor čitalnice, kltrbi in podobne ustanove ne spadajo pod to taksno obremenitev. Davčni oddelek opozarja vse podrejene organe, naj pazijo na pravilno uporabo te davčne obremenitve. Obsodba zagrebškega odvetnika Po dvodnevni razpravi je bil advokat dr. Kulčar pogojno obsojen zaradi svojih neresničnih ovadb je obtoženec povzročil prestopek proti pra-vosodstvu po § 140. k. z. Nadalje je bil dr. Kulčar spoznan za krivega, da Je I. 1927. skušal izmamiti od direktorja tvrdke Delta d. d. Alojzija Gtirtlerja 100.000 Din pod pretvezo podkupovanja uradaikov pri davčni upravi, da bi ne odposlali prijave ministrstvu financ o dobičku tvrdke. ki naj bi bila tako oproščena velikih davkov. Direktjr CKirHer ni hotel pristati na ponudbo dr. Kul-čarja jn ga je ovadil. Dr. Kulčar je bil obsojen na 10 mesecev zapora in 1000 Din globe, pogojno na tri leta, ter na izgubo častnih pravic za isto dobo. Sluga Jurčec je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Državni tožitelj je vložil prizjv zaradi prenizko odmerjene kazni ter zaradi oprostitve v nekaterih točkah, branftelj dr. Mi-škulin pa je vložil priziv zaradi previsoke kazni. Zagreb, 9. maja. n. Po dvodnevni razpravi je zagrebško okrožno sodišče Izreklo sodbo v zadevi obtoženega zagrebškega advokata, svoječa6no znanega političnega in javnega delavca dr. Gjure Kulčarja in njegovega sluge Gjure Jurčeca. Oba je zagovarjal odvetnik dr. Milan Miškulin. Sodišče je spoznalo oba obtoženca v nekaterih točkah obtožnice za kriva, in sicer oba, da sta pri policiji lažnji-vo ovadila kot komunista Gjura Zadravea, ki je bi! zaradi tega izročen policijskemu postopanju. Zato sta zakrivila prestopek proti pravosodstvu po § 139. z ozirom na § 34. k. z. Nadalje je bil dr. Kulčar spoznan za krivega, da je meseca aprila lani prijavil mestnemu poglavarstvu, da je Hrvatski Sokol na Pantovčaku komunistično gnezdo in da so Sokoli sami komunisti. To je dr. Kulčar ponovil tudi pred dvema zagrebškima odvetnikoma. Tudi v tem slučaju je bilo uvedeno postopanje proti imenovanemu društvu. S tem Nova uprava borze dela v Ljubljani Na podlagi odloga ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 10. marca 1930, s katerim je minister predpia sal način sestave upravnih odborov iava nih borz dela, je banska uprava imenovala v upravni odbor borze dela v Ljubljani na* slednje zastopnike: Za zbornico TOI Ivan Ogrin, stavbni podjetnik in dr. Erncst Rckar, industrija« lec, kot člana in kot namestnika Jernej Ložar, krojaški mojster in Anton Rojina, mdustrijalec. Zastopniki delavske zborni« ce so Ivan Gajšek, zasebni nameščenec in Vinko Vrankar, strokovni tajnik, kot člaa na in kot namestnika Franc Svetek, zaseba ni nameščenec in Ivan Silvester, zasebni nameščcnec. Zastopniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev: dr. Joža Bohi* njec, ravnatelj urada in Ivan Kocjan, šefa knjigovodja kot člana in kot namestnika 'r. M. Kuhelj, namestnik ravnatelja in Ivan Zorjan namestnik šefaknjigovodje Iz ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana. 9. maia Na današnji seji magistratnega gremija so bili sprejeti naslednji sklepi: Prošnja tvrdke inž. Vrečka za koncesijo za elektro-instalaciie se priporoči. Prošnja Franje Celesnik za prostor stojnice za predajo tobaka se odkloni. Odklonijo se tudi prošnje za dovolienie postavitve bencinskega rezervoarja na Krekovem trgu. Prošnii Bože Račiča za podelitev sveta za stanovanjsko barako se ugodi. Potreben svet se mu bo dal v naiem. Antena v mestni hiši na Sredini št. 8 se mora odstraniti. Odobri se oddaja košenj na potih in stradonili po javni dražbi z dne 27. aprila 1930. Paviljona v hotelu »Tivoli« se odstranita, ker sta postala nerabna. Prošnii Franca Ocvirka za podelitev meščanstva se ugodi proti plačilu takse. Mesarju Ivanu Miillerju se dovoli stojnica v Šolskem drevoredu. Mlekarju Josipu rrašpercu se dovoli prodaia sira na Vodnikovem trgu ob sredah in sobotah. Stavbna dovoljenja se izdaio: Jožefu Po-kornu za hišno kanalizacijo na Šmartinski cesti št. 5, I. Knezovim dedičem za zgradbo earaž na Gosposvetski cesti. Vladimirju Vidmarju za enonadstropno hišo ob Cim-permanovi ulici. Josipini Bahovec za prizidek skladišča na Vidovdanski cesti. Avgustu Agnoli za prizidek in adaptacije na Dunajski cesti. Antonu Volkariu za adaptacijo podstrešnega stanovanja na Jerne-jevi cesti 12. Ivanu Volku za enonadstropno hišo v Gerbičevi ulici. Karlu Prelogu za adaptacijo trgovskih lokalov v Židovski ulici. Antonu in Antonij; Martinšek za enonadstropno hišo ob Verovškovi ulici. Franu in Frančiški Pavlič za enonadstropno hišo ob Verovškovi ulici, Leopoldu Paliku za enonadstropno hišo ob Cesti na Rožnik. Iv. Krošliu za prizidek garaže in adaptacije na Šmartinski cesti 15. Kreditnemu zavodu za prizidek tretjega nadstropja v Prešernovi ulici. Ivanu Pustu za visokopritlično hišo ob Jelovškovi ulici. Francu Škoporcu za enonadstropno hišo ob Pol.ianski ulici. Antonu Zdonču za gospodarsko poslopje v Kamniški ulici. Francu Zalokarju za enonadstropno hišo ob Ahaclievi cesti. Jerneju Černetu za zgradbo balkona in prizidka na hotelu »Štrukelj« v Dalmatinovi ulici. Tereziji Počivavnik za enonadstropno hišo ob Dolenjski cesti, Matevžu Krušiču za enonadstropno hišo ob Knezov; ulici. Franu Govekarju za enonadstropno hišo v Stani-čevi ulici. Slovenski Matici za adaptacijo izložb na Kongresnem trgu št. 4. Antonu Gregorcu za gospodarsko poslopje v Tomšičevi ulici. Antonu Breclju za enonadstropno hišo na Vodovodni cesti. Kristjanu Cermeliu za drvarnice in kleti v Dvorakovi ulici. Antonu Bcrvarju za adaptacijo pritličnega stanovanja v trgovski lokal na Vodovodni cesti. Alojziju Križmanu za pritlično hišo na Ižanski cesti, »Elektroindustriji« za adaptacijo trgovskega lokala na Gosposvetski cesti 13, dedičem A. Posač-nika za dvoriščno poslopje na Celovški cesti. inž. Josipu Crnjaču za enonadstropno hišo ob Glinški ulici. Antonu Urbančiču za enonadstropno hišo na Postojnski cesti. dr. Stanku Zitku za novo stanovanjsko hišo, Ivanu Mrzlikariu za enonadstropno hišo v Idrijski ulici, inž. Močniku za enonadstropno hišo. hotelu »Union« za napravo novih garaž. Ivanu Dežmanu se dovoli zgradba dvonadstropne hiše ob Zarnikovi ulici pogojno, prav tako Francu Rozmanu na Sv. Petra cesti za nadzidek nad dvorano. Prošnja Helene Adamič za prizidek orvega nadstropja in adaptacije na Sv. Petra cesti 31 se ie odklonila. Uporabna dovoljenja se izdaio Francu Bratužu za podstrešno stanovanje v Pod-milščakovi ulici 41. Frahju Pavšiču za enonadstropno hišo v Kettejevi ulici. Francu in Marij; Solne za enonadstropno hišo ob Du-naiski cesti. dr. Konradu Janežiču za su-terensko stanovanje v Vegovci ulici 5. Al. in Ivanu Kremžariu za hišo v Podiunski ulici, frančiškanskemu misijonu Marij za enonadstropn; prizidek ob Gorunovi ulici. Francu Saleharju za hišo v Podmilščakovi ulici. E. Krombholcu za hišo ob Dunajski cesti. Mariji Plemelj za njeno novo hišo in končno Heleni Česeni. Jugoslovensko-ameriški večer Sinoči sta v dobro obiskani dvorani De« lavske zbornice priredili Američanki El* lenor Cook in njena spremljevalka Camiila Edvvards jako uspel m ljubek ter '•impaa tično sprejet jugoslovensko-ameriški ve« čer. V prvem delu je nastopila gdč. Cook s slovenskimi, hrvatskimi, srbskimi, poij« skimi, češkimi in ruskimi narodnimi pes« mirni. Na klavirju jo je spremljala gospo« dična Edwardsova. Pri vsaki narodni pesa mi sta nastopili v noši onega naroda, če« gar pesem sta proizvajali V znak hvalež« nosti so jima deklice in dečki v sloven« skih narodnih nošah poklonili mno^o šop* kov. Njihova govorica je naglašala. da ji« ma poklanjajo cvetje v znak hvaležnosti za propagando, ki jo nesebično izvajata v tujem svetu za našo narodno pesem in za naše narodne noše. V drugem delu sta ameriški umetnici proizvajali izmenoma razne ameriške pes* mi v početku resne, kasneje pa narodns in jazzapesmi. Spremljali sta se med seboj na klavirju in na banju. Obe simpatični pevki sta bili sprejeti zelo prisrčno cd občinstva, ki je z zanimanjem sledilo raz» nim točkam, predvsem pa njunemu elc» gantno deccntnemu nastopu. Železničarji pri prometnem ministru Včeraj smo objavili beograjsko poroči« Io o posvetovanjih vodstva Udruženja ju« goslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev ter o izročitvi raznih, na sta« novske zadeve se nanašajočih predlogov g. prometnemu ministru. Poročilo pravi h koncu, da je bila deputacija UJNŽB spre« jeta tudi od g. ministrskega predsednika. Kakor nam poročajo z avtentične strani, ta zaključni del našega včerajšnjega poro« čila ni bil točen, ker deputacija od g. mi« nistrskega predsednika še ni bila sprejeta, temveč čaka še obvestila, kdaj se bo lah« ko to zgodilo. Prihod čsl. strojevodij v Zagreb Zagreb, 9. maja. n. Jutri prispejo z br« zovlakom iz Splita češkoslovaški stroje* vodje, ki jih sprejme na kolodvoru voja* ška godba, zastopniki železniške direkcije, za mesto načelnik dr. Srkulj, za vlado ban dr. Šilovič, za vojsko general Daskalovič in češkoslovaški generalni konzul Pukl. Po pozdravnih govorih bodo domačini spre« mili češkoslovaške goste v hotel »Esplana* de«, kjer jim bo prirejen obed. Preko dne si bodo gostje ogledali Zagreb, v nedeljo zjutraj ob 5.35 pa odpotujejo v Ljubljano. Češkoslovaški mornarji v Splitu Split, 9. maja. n. Danes ob 16. so pri« speli s Sušaka bivši avstrijski mornarji če« škoslovaške narodnosti, ki potujejo v Bo* ko Kotorsko, da se poklonijo grobovom revolucionarnih mornarjev, ki jih je dala postreliti Avstrija poslednja leta svojega obstoja. Čehoslovakc so pozdravili zastopa niki Jadranske Straže in drugih nacijonal« nih organizacij. Zvečer so odpotovali pro« ti Dubrovniku. Senzacijonalna pravda za dedščino Beograd, 9. maja. p. Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je pričela danes razprava, o kateri obširno razpravlja ves beograjski tisk in ki zanima vso beograj* sko javnost. Gre za zapuščino beograjske« ga bogataša Uskokoviča, ki se je lani po« nesrečil pri turneji avtokluba. Zapustil je večmilijonsko premoženje, ki ga sedaj na eni strani reklamirajo varuhi njegovih mladoletnih otrok, na drugi strani pa so« rodniki, zlasti pokojnikov oče in brat, ki uveljavljata svojo pravico do zapuščine na podlagi črnogorskega zakona, češ. da je bil umrli Uskokovič član rodbinske za« druge in da zaradi tega pripada vse nje« govo premoženje zadrugi. S tem je v zvezi tudi še druga afera, v katero je zapleten njegov brat Ilija Liskokovič, nadalje urad« nik beograjske davčne uprave Dušan Ilič in davčni pisar Sava Rakoševič, ki so ob« toženi, da so vršili razne zlorabe na ško« do zapuščine pokojnega Uskokoviča. Raz« prava bo trajala več dni. Že danes je bil naval občinstva k razpravi tako velik, da je policija komaj vzdrževala red v sodni dvorani in pred poslopjem sodišča, kjer j je kar trlo radovednežev. Kačo v spanju pojedla Split, 9. maja. č. V vasi Pizinju se je pripetrla redka strašna nesreča Neka starejša žena je na paši zaspala z odprtimi ustmi. Ker je ženi dišalo iz ust po mj opremljene prijave predlože do 25. t. m. dekanatu filozofske fakultete v Beogjradu. — Na filozofski fakuteti v Skopliju pa je razpisan natečaj za kontraktualnega lektorja ruskega jezika. Prijave se sprejemajo do 10. junija. * Himen. Poročila sta se na Brezjah 7. t. m. g. Egon G o s 1 a r, tipograf, im gdčna. Marija S c h w e ig e r j e v a. hčerka zobozdravnika g. dr. Avgusta Sclmelgerja. — Danes se poroči g. Josip Herman, železniški uradnik in znan sokolski delavec na Rakeku, z gdčno. TSlko M a s 1 o v o, učiteljico, prancčakiiBO pisatc.jia Masla -Podlimlbarskega. — V ponedeljek se 'e poročil na Vačah pri Litiji tamkajšnji orožni škii narednik g. Miha Dovžan z gdč to. Mieiko M rakovo z Javo mika r.a Gorenjskem. — Mladimi parom iskrene čestitke ! * Londonsko filmsko oodietie snemalo Bled. Zastopnik velikega filmskega podjetja The Gaumont Mirror iz Londona g. VV il— Ham C. Gimber ie snemal 'cela dva tedna po naši državi naše orirodne lepote, industrijska podjetja ter narodne noše. plese in običaje. V torek zvečer ie prispel v Ljubljano ter se naslednjega dne peljal na Bled. kier ie snemal kmečko svatbo s Karakteristično šrango. Svatba ie bila tako prirejena kakor bi se vršila v cerkvici na otoku. Snemal je med drugim tudi vožnio po jezeru. Kljub skrajno slabemu vremenu se ie vendarle solnce vedno zopet prikazalo in omogočalo uspešno snemanje. Blejčani so g. Gimberiu pri snemanju Drav radi pomagaii. Pripravil je svatbo g. Repe. G. Gimberia ie spremljala tudi lektorica na ljubljanski univerzi ga. Fanny S. Copelandova. ki ie spričo svojega dobrega znania slovenskega jezika posredovala sporazumevanje med g. Girnbrom in Bleičani. G. Gimber ie bil zeio navdušen nad lepotami naših krajev, zlasti zaradi izredne raznovrstnosti prirodnih lepot. Njegov film bo nedvomno največjega propagandnega pomena za Jugoslavijo in naš tujski promet. V četrtek se ie g. Gimber vrnil preko Pariza v Angliio. * Jugosloven pozvan na Kitajsko kot strokovnjak za organizacijo higijenske službe. V teku desetih, let, odkar detoje dir, Štampar kot šef higijenskega oddelka v ministrstvu za socijaho politiko in narodno zdravje, se je pri nas delovanje na hitgii jenskem polju razvilo do take stopnje, da se ta organizacija od vseh kompetentnife strokovnaakov smatra kot ena naimoder-nejših. Zato velja tako pri Rookefellerjevi fundaciji, kakor tudi pri higiienski sekojjš Društva narodov kot vzor drugim državam. Tudi komisija ekspertov pri Društvu narodov je grški republiki nasvetovala, naj si svojo 'higiensko službo uredii po jugoslovanskem tipu. Društvo narodov je sklenilo, naj se odslej v Zagrebu pri šoli narodnega zdravja vrše vsako leto mednarodni tečaji za praktično higijeno in soc.i-jalno medicino za zdravnike iz vseh krajev sveta. Te dni je bil šef higijenske ga zavoda v Zagrebu dr. Borislav Borčič pozvan, naj bi organiziral v Kini centralni zavod za higijemsko službo s šold za higijeno po vzo.ru higienskega zavoda in šole za narodno zdravje v Zagrebu. Dr. Borčič se je laskavemu vabilu odzval in odpotuje prihodnji mesec v Nanking. Naša vlada je dr. Borčiču v to svrho dovolila službeni dopust za dobo dveh let. * Spodnja koča na Golici in Kadilnikova koča na Vrhu Golice sta otvorjeni in oskrbovani od danes 10. t. m., kakor nam javlja SPD. * Za ohranitev historičnega značaja Š»-benika. Na poziv mestne uprave sta prosilo sredo prispela v Šibenik člana splitskega arheološkega muzeja dr. Abronič in dr. Karaman ter znani danski učenjak profesor dr. Dugve, da določijo način, kako bi se najbolje ohranili historični značaj mesta in njegovi umetniški spomeniki. Strokovnjaki so si ogledali ves srednjeveški del mesta. Mihovo mnenje bo stažilo mestni upravi kot podlaga za bodoče delovanje glede ohranitve važnih mestnih starin- * Nov velik hotel v Beogradu. V Beogradu je bili te dnii otvorjen nov veliki hotel »Union« v Kosovski ulici, ki je sedal največji hotel naše prestolnice. Hotel ima 200 opremljenih sob im parno kopališče s 60 kab mami in bazenom. Poslopje je stalo dva milijona dinarjev. * Smrtna kosa. Včeraj je v Sežani iimri širom Krasa znani posestnik im gostilničar g. Jakob Gregorin, star 68 let. Pokojnik je bil brat bivšega voditelja tržaških Slovencev g. dr. Gustava Gregorina. Mjjiju oče, rodom iz Brezovice pri Ljubljani, je prišel v rani mladosti v Sežano, kjer se ie naselil in ustanovil prodajalno, gostilni in pekarno. Dom« se ie pravilo pri »Jokelmo-vffli« im je na njem sedaj do svoje smrt; gospodari blago p oko j ni, kateremu naj bo ohranjen blag spornim! Bratu g. dr. OreTo-rinu im dragimi sorodnikom naše iskreno sožalje! Danes! Danes! AKADEMIJA S PLESOM LJUBLJANSKE TREZNE MLADINE ob 20. v Delavski zbornici. Novo! Premiera bučnega smeha! Ob 4., pol 8. in 9. uri Gospodična potepuh V glavni vlogi dražestna (DSntta Sralla Znižane cene: 4, 6, 8, 10 Din. Smeh! Zabava! KINO IDEAL * Posetnikom Ljubljanskega velesejma je v Avstriji dovoljen 25odstotni popust na železnicah. Kdor si želi nabaviti legitimacijo in jo poslati svojemu namenu v Avstrijo, naj jo nabavi direktno od urada velesejma in omeni, da jo raibi za Avstrijo, da dobi priložen tudi tako zvanj »Zahl-blatt«, brez katerega v Avstriji vozna olajšava ne velja. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraja pomenijo: l. £a» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativna vlago v %, 5. sm«r io brzino vetra. 6. oblačnost i—10, 7. padavin« v mm, 8. vrsta padavin, 9. mas. tem., 10. min. temip.) 9. maja. Ljubljana: 7. 756.7, 10, 85, mirno, 10, dez, 15.3. Maribor: 7. 756.5, 12, 78, N\V 3 10, —, —. Zagreb: 7. 756.7, 10, 90, NW2' no, 3, dež, 4. Split: 7. 755.4, 12, 90, S 10, 9, dez, 2. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.6, najnižja 8.8; v Mariboru 9; v Zagre* bu 9; v Beogradu 11; v Sarajevu 6; v Skopi ju 7; v Splitu 12. Solnce vzhaja ob 4.38. zahaja ob 10.16, luna vzhaja ob 16.57, zahaja ob 3.30. * Izredna lovska sreča. Iz Mozirja nam pišejo: G. Matija Goričar, veleposestnik in župan v Mozirju, je nedavno ustrelil v svojem revirju na Mozirskii planini tri velike divje peteline. Ponosen .ie vsak lovec, 5e se mu posreči, da v eni sezoni uipilhne življenje le enemu divjemu petelinu, da pa dobi v enem jutru kar fcni divje peteline, je gotovo redek primer lovske sreče im Iiov-čeve spretnosti. * Grozen zločin uradnega sluge. V Vin-kovcfi ss je v apriihi letos pripetil nenavaden zločin. Uradni? sluga Ivam Gecič je z vojaško puško ustrelil uradnika Milo Luk-šača ter strelu al tudi na uradnika Lazarja Gavriloviča. Zločin se je izvršil v uradnih prostorih. Te dni je Geoič pred sodiščem v Osiiefeu sedel na zatožni klopi. Zagovarjal se ie, da je takrat precej piian prišel v službo, nakar ga je Luikšič ostro oštel. To je obtoženca tako razdražilo, da je šel po spravljeno vojaško puško in v jezi streljal na Lukšiča in Gavriloviča. Luikšič je bil smrtno zadet in je kmalu podlegel poškodbam, Gavrilovič pa je ostal nepoškodovan. Sodišče je Geoiča obsodilo na dosmrtno težko ječo. Gecič, ki je obsodbo mirno poslušal, je proti razsodbi prijavil pritožbo in priziv. * V prepiru za gozd. V bosanski vasi Slatimska je prošlo sredo prišlo do prepira in končno do pretepa med Jovom Grgičem in Jovanovom Kojičetn zaradi nekega gozda, katerega si svojita otoadva. Pri tei priliki je Grgič potegnil revolver in streljal na Kojiča in njegovo ženo Andrejko, ki se je zavzemala za svojega moža. Krogla je An-djeliko zadela v trebuh in fc predrla črevo. Prenešena v bolnico je And jelka tri ure pozneje umrla. Koiič pa je bil obstreljen na nogi. Grgič je bil aretiran in izročen sodišču * Lov občine Velike Lašče s>e bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo od 1. julija 1930 do 31. marca 1936 v petek 6. iiu*š'ia ob 13. v občinski pisarni v Velikih Laščah. Dražb eni pogoji se lahko vidijo pri sreskerfi načelstvu v Kočevju, soba 5. * Naši čitatelji bodo našli v današnji številki oglas o platnenih čevljih, ki zasluži posebno pozornost. Trgovine s čevlji im trgovci, ki še nimajo teh čevljev na zalogi, se lahko obrnejo na tvrdko: Palma Kau-čutk, d. d.. Zagreto, poštni predal št. 226. * Zelo koristno za športnike in ljudi, ki težiko in naporno delajo, je, da si natreio telo s pravim francoskim žganjem »DIA-NA«, ker Fih ta osvežuje, krepi in napravi sipnr;-Ane, da lažje obvladajo tudi najtežje napore. * Obleke In klobuke kemično čisti, barva. plisira In lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane n— Vokalni koncert pevskega zbora slovenskega učiteljstva bo danes v soboto 10. t. m. oto 20. uri v vehfci dvorani Unnona. Učiteljski pevski zbor bo izvajal pod vodstvom svojega ztoorovodij« g. Srečka K u -m a r j a 29 del slovenskih, hrvatskih in srbskih avtorjev, po večini zborovska dela najnovejšega časa, pa tudi celo vrsto narodnih umetnin v obdelavi in prireditvi najboljših glasbenikov sedanje dobe. Ta spored je izvajal učiteljski pevski zbor na svoji znameniti turneji po Češkoslovaški in bo nam ta koncert najglasnejša priča, kako častno je bila zastopana naša glasbena kiA. tura po učiteljskem zboru v prijateljski zemlji. Nocoj bo praznoval učiteljski zbor petletnico svojega vestnega in smotrenega dela, ž njim pa njegov zborovodja g. Srečko Kumar, ki stoji na čelu slovenskih učiteljskih pevskih zborov že deset let. Zato vatoiimo občinstvo, da v največjem številu poseti nocojšnji koncert Predprodaja v Ma«lčnii knjigarni in na predvečer pred dvorano UnPocia. u— »Baron Trenk« s Svetislavom Petrovičem v kinu »Dvor«. Ljudski kino bo pred- vajal danes prt predstavah ob pol 8. in 9. zvečer sij aorti iihn »Baron Trenk«, ki predoouje ljuba v ne avanture brvše cesarice Marije Terezije s hrvatskim polkovnikom baronom Trenkom. Marijo Terezijo igra lepa Lil Dagover. Izredno zanimive pustolovščine bivše cesarice si mora vsakdo ogledati. Film se predvaja ob naib ljudskih cenah: 2, 4, 6 jm 8 Din nepreklicno samo danes in jutri. V ponedeljek breztpogoi-no nov spored. Glede na ogromno zanimanje za ta čarobni film priporočamo občinstvu, da si vstopnice čimprej nalbavi v predprodaji od 3. popoldne naprej pri blagajni kina »Dvor«. u— Iz gledališča. V operi se bo pela drevi opereta »Mamzelle Nitouche« s PoHčevo v naslovni vlogi. Znižane cene. Opozarjamo na jutrišnjo prearojero Bravmičarjeve opere »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«. Pričetek oto 20. — V drami bo drevi vojna drama »Konec poti« za abonma C, v nedeljo zvečer pa se ponovi Begovičev »Pustolovec pred vrati« po znižanih cenah. u— Vljudno opozarjamo vse obiskovalce opere, da se prično predstave od 10. t. m. dalje oto 8. zvečer. odpravi hitro in brez sledu „CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. u— V poročilo o poklonllu jugoslovenskih strojevodij češkoslovaškim tovarišem se jc vrinila neljuba pomota. Načrt im izgotovi-tev sta delo g. Draga Vahtarja v Ljubljani. u— Šentjakobska kni žnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila meseca aprila 3587 strankam 13.359 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. in izposoja naijlapše slovenske, srbohrvatske, nemške, ruske, francoske, italijanske, espe-rantske, poljske, angleške knjige im modne liste vsakomur, ki se zadostno legitimira. Knjige se izposojajo tudi na deželo in znaša izposojeni roik tri tedne, za znanstvene pa 4 tedrne. Nia razpolago so popolni imeniki kmjig. u— Za davkoplačevalce. Mestni magistrat razglaša, da so seznamiki oseb, zavezanih pridobmini, katerih davčno osnove se bodo za davčno leto obravnavale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano v času od 22. t m. do vštetega 24. junija, razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magrastrata v Ljubljani, Mestni trg 27-111., sotoa 51, v času od 12. do vštetega 19. t. m. im sicer med otoičaj-nimi uradnimi urami. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski v veži na Mestnem trgu 1. u— Oblastna strelska družina oibvešča članstvo, da bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. uri streljanje na vojaškem strelišču. Streljanje bo spojeno s praznovanjem Jurijevega dme, zaradi česar je udeležba strogo obvezna. Odbor vabi članstvo zunanjih strelskih družin ter prijateloe strelskega športa, da vstopijo v družino. Starte* cšgaT«t, nekaQ kreme za oevije, večjo množino sira ki salam ter nekaj sladkorja. Vrnila sta se s Plenom zopet nazaj proti Ljubljani, kjer ju je znova zalotil stražnik. Vlomilca sta se podala pred stražnikom v beg in je pri tem edem odvrgel na-hrebnik, v katerem so bili skoro vsi pri Bašu Ukradeni predmeti. Ti so biti vrnjeni lastniku, dočim sta vlomilca odnesla pete i:i ju varnostma otolastva še nadalje zasledujejo. Odvetnik Dr. Josip Godnič je z 8. ma|em t. L otvoril ODVETNIŠKO 6428 PISARNO na Vranskem Pride! Pride Dunajska opereta: Dve srci v % taktu u— Prireditev trezne mladine. Pod pokroviteljstvom bana g. inž. Serneca bo danes ob 20. akademija J.iuMjaroske trezne mladine. Na sporedu: pe vske in glasbene točke ter d aklamaci je. Sodelovali bodo dijaki (nje) učiteljišča, lice j a in realke. Po deklaraciji ples, ki ga bo vodil g. Jože Ko-ši-ček in na katerem bo igral priznani jazz »Merkur«. u— Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani bo v ponedeljek 12. t. m. ob 7. zvečer v zelena dvorani hotela »Uniona« v Lfub-Jiaoi. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o mestnem proračunu za leto 1930. ter o novih občinskih in banskiih davščinah, ki hišno posest zelo obremenjujejo. K obilni udeležbi vabi odtbor. U1— Československš Obec v LublanL V nedeli 11. kvetna vytet společny do Kranije, spoieny s hostovanitn našeho Iouthoveho diivadelika v tamnim Narodnem dome. Sraz učasniteu o pul sedme hodieme ranni na hlavnim nadraži. O slevu jizdmeho zaža-dano. Clenove, kterj nejedoti do Kranje, neeht se konporativne učastni uvitani vy-pravy Federace strodvudcu v Ceskoslo-venske Repufblice, ktera prijede za hiavni nadraži v nedeli 11. t. m. o 9.15 hod. ranni. Pfti orohlidoe mesta budmež ochotnj-mi pruvodci a tlumočn iky. u— Društvom v Ljubljani h okoHci sporoča -Olepševalno društvo v Rožni dolini , da priireds dne 6. jmiijja t. I. v pro-slavo svo?'e 25-letmece veliko veselico (Rožnodolski serom) ter JSj prosi, da s® blagovoBjo na to oznrafS. u— Iz strahu, da le izguba denar, se je ustrelil. Pisarniški sfciga, 31 letni VirJko L., zaposlen v vevški papirnici, je b;l poslan včeraj popoldne v Ljubljano v banko po večjo vsoto denarja. Po prejemu denarja se je L. takoj povrnil naizaj v Vevče in izročil denar v pisarni. Ko so denar prešteli, so prvi hip ugotoviti, da manjka večja vsota, in sporočili to slugi. Ubogi L. se je tega tako prestrašil, da je odlvifel domov in se v stanovanju ustrelil. Med tem so pa že v pisarni ugotovili, da je vsota denarja, kj jo je .prinesel L., popolnoma pravilna in da je šilo poprej le za pomoto. Ubogo žrtev tremutne razburjenosti so okrog 16. prepeljali v ljubljansko bolnico. L. se je k sreči ustrelil v desno stran prsi in njegova rana ni preveč nevarna. u—■ Vlom v trgovino. V trgovino Ivana Baša v Delnicah . pri Ljubljani sta te d rti vlomila dva mlada potepuha, ki sta se že prej par dni potepala po Ljubljani. Stražnik je zalotil! dne 2. t m. ma Kongresnem trgiu, a sta mu pobegnila. Udarila sta jo prot? Dravlljam in dalje m sita nato ponoči poskusila z vlomom pni Bašu/Vlom se jima je tudi posrečil. Ukradla sta več u— Po slabi tovarišiji glava boli. Pekovski pomočnik Friderik S. si je poiskal pred-sinočuiijim priiebno žensko družbo ?r. zavil v neko gostilno na Cankarjevem nabrežiju. Tam je posedel v prijetnem pogovoru dalje časa, nakar je odšel za hipec iz gostilniškega lolkala. Vrnivši se, je ugotovil, da ie njegova vesela družabnica izginila, ž rajo vred pa tudi niegov dežni plašč. u— Neprijeten obisk v stanovanju. Marija Gestrinova, stanujoča na Poljanski cesti 19, si je dala predvčerajšnjim opravka v kuhinji, kamor je odšla, ne da bi zaklenila vrata stanovanjske sobe. Ko je bila z delom v kuhinji gotova, se ie vrnila v sobo in prestrašena ugotovila, da so jii zmanjkale s postelje rjuhe in še nekaj drugega perila. Po tleh so se poznale tudi stopinje, znalk. da se je miudil med tem nekdo v sobi, ki je izvršil tatvino. Kakor ie ugotovila Gestrinova pozneje, je odnesla perilo nelka stara ženska, ki so do opazile v hiši tudii druge stranke. Za njo pa manjka zaenkrat vsaka sled. u— Hud razgrajač. Vinko J., znani ljubljanski postopač im izziva č. ie služil svoie-časno kot vrtnarski delavec pri Mariji Z. v Limhflirtova ulici. Zaradi njegovih muhavosti, ki niso bile v skladu z njegovim poslom, ga je gospodinja odpustila, kaT je mažaka že takrat nemalo ujezilo in ga še zdaj jezi. To je pokazal že ponovno in sicer prav na poseben način. Kadar je namreč Viniko slabe volje, tedaj se napije. V pijanem stanjlu pride ponoči pred vilo omenjene gospe in prične s kamenii razbijati šipe v oknih Talko zabavo si ie privoščil tudi predšinO'čnjim im spet razb!l več šip. Razgrajal je tako dolgo, da je slednjič vpitje stanovalcev v hiši privabilo stražnika, bi je hudega moža spravil v luknjo. Iz Maribora a— Znameniti zastopnik ameriške hotelske industrijie. G. Robert Routh, evropsk' direktor ameriške nacionalne hotelske revije ter zastopnik ameriškega udruženia hotelirjev, je poslal tukajšnji zvezi gostiil-ničarskilh zadrug dopis, da dospe na svojem potovanju po Evropj — sedaj se midi v Berlinu — tudi v Jugoslavijo. Ogledati si hoče stanje naše hotelske industrije in gostilnftčairstva. Gospod Routh potuje po Evropi s svojo soprogo. Tukajšnja zveza ffostilnlčarskih zadrug bo odličnega gosta v zvezi s tujsko - prometno zvezo na naših tleh toiplo pozdravila in mu nudila vse možnosti za ogled naše hotelske industrije ter gostiiliničarstva na ozemlju mariborskega okrožja. a— Izprememba posesti. Znano mesno podjetje R. Welte v Gosposki uJici ie prevzel mesarski mojster Josip Kirbiš mlajši. — Veliko gozdno posestvo Josipa Jamška mlajšega pri Sv. Križu nad Mariborom je kupil Franc Galun, ekonom in državni gozdar v Rogatcu. a— Ciril . Metodova ženska podružnica v Mariboru priredi 1. junija dan bonbon-čikov v prid družtoe. a— Smrtna kosa. V četrtek zvečer 'e umrl v Cvetlični ulici št 8 postrešček Tva« Soko, staT 57 let. — Na prevozu v avtomobilu od Sv. Petra v Maribor, kamor jo je oče peljal k zdravniku, pa je tudi v četrtek zvečer umrla poldrugo leto stara hčerka delavca Veronika Harb na znakih zastrupljen ja, Blag jima spomin! a— Redno glavno cepljenje. Obvezno brezplačno cepljenje proti kozam in osep-nicam za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso brli cepljenj ;,n so stari nad tri mesece, bo od 12. do 16. t. m. vsak dam od 9. do 11. dopoldne v mestnem fizikata. Frančiškanska uilica št. 8. T. nadstropne. a— Nesrečen padec uri delu. Pri nakladanju sena ie padel s kozolca 18-letni posestnikov sin s Planine in si je zlomil levo roko v ramskem sklepu. Zdravniško pomoč ie poiskal v celjski bolnici. a— Iz policijske kronike. Včeraj zjutraj ie dobil policijski komisariiat r - prirastek iz Avstrije, od koder so instradira!-: kar sedem naših državljanov: tri, ki so tam prestali kazni, štiri pa, ki so jih zalotili pri nedovoljenem prekoračenju meje. Cedral oll Vas obvaruje p'kov l»-ma-rjev, moskitov in sploh vseh in« e k to-v. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova S, Iz Celja Pride! Dunajska opereta: Dve srei t % taktu Pride e— NesklenCna seja občinskega sveta. Snoči ob 18. b; se morala vršiti redna javna seja celjskega mestnega občinskega sveta. Ker pa do pol 19. ni prišlo zadostno število občinskih svetnikov, ie župan proglasil sejo za nesklepčno. Se.ia bo sklicana bržkone v štirinajstih dneh. e— Cvetlični dan državne krajevne zaščite dece in mladine v Celiu. Da pridobi društvo vsaj nekaij sredstev za ubogo deco, priredi 7. junija cvetlični dan. Prosimo, da vsakdo prispeva po svojih močeh. Društva pa prosimo, da se ozirajo na ta dan in ne prirejajo konkurenčnih prireditev. 7. junij naj bo posvečen naši ubogi mladini. e— Celjski dijaki viprizorijo danes 10. t. m. ob 20. v Narodnem domu Shakespeareievo tragedijo »MacbeMi«. Vsak zaveden Celjan bo po-setil vprizoritev tega krasnega dela, da bo take tudi poplačal trud in delo naših študentov. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 6-Ietni sin dninarice Franc Vozlič od Sv. Petra na Medvedjem selu. in sicer za davico. v Gaberju pri Celiu pa je umrla 15-letna Hedvika Javorškova. hči strugar-skesra mojstra v Westnovi tovarni. e— Bonbonov dan CMD v Celju. Ženska podružnica CMD v Ceiiu bo priredila v torek 27. t. m. svoj običaini bonbončkov dan. Ostala celjska društva se naprošajo, nai ta dan ne prireiaio svojih prireditev. e— Še ena posledica velikonočnega streljanja. V celiski bolnici ie moral predvčerajšnjim iskati zdravniško pomoč 33-Ietni dninar Jernej Motoli iz Lopot. ker ni mogel več prenašati bolečin v levi roki. kjer se mu je zastarela rana pričela gnojiti. Na velikonočno nedeljo mu ie pri streljanju eksplodirala kovinasta patrona v roki in mu ie ostal del patrone v levi dlani. Motoh je mislil, da bo ozdravel brez zdravniške Pomoči, kar se mu pa ni posrečilo. e— Čuden poskus samomora. V celjsko bolnico ie bil prepeljan 40-letni knjigovodja B. s Pristave v okolici Šmarja pri Jelšah z večjo rano na levi prsni strani. V bolnici so ugotovili, da poškodba ni nevarna. B. je hotel v trenutki: duševne zmedenosti izvršiti samomor na ta način, da si je zabodel kos ostre, debele steklenine v levo stran prsi, hoteč prebosti srce. a— Švicarski pevci v Mariboru. Na bim-koštno nedeljo prispe v Maribor največje švicarsko pevsko društvo Ziiriclier Harmo-raie, ki štefe okrog 600 pevcev im pevk. Mariborska Glasbena Matica ie ■bila pred dvema letoma na svoji turneji po Švici v Zii-ricbu gost tega društva in je od tedaij njim v najboljših prijateljskih odnošajih. Gostje ostanejo v Mariboru le tri ure in jim priredi mariborska Glasbena Matica slovesen sprejem, da se vsaj nekolik ) oddolži za svoječasno veliko gostoljubnost Švicarjev. a—Dečja počitniška kolonija. Mariborska mestia občina bo poslala t-udi letos znatno št:vi!o slabotnih, revni': otrek na počUmice, bodisi na Pol onjo ali na m'.rje. Prednost bodo ime?i otroci, ki so pristojni v mesto M';ribor. Prošnje za. brezplačno oskrbo, oziroma za oskrbo proti delnemu pdačilu naj se vlože na magistratu do 20. mata. Tozadevni vzorci so na razpolago v sociakno-poliitičn e m uradu Rotovškj trg št. 9 kier se dobe tud; vsa potrebna ■ojasuia. Opozarja pa se, da je počitniška akcija mestne občine namenjena izključno otrnkom utoožnih sl-rtiev, dočim bo ostale otroke za Pohorje sprejemalo neposr?'1-- "tvo za zdravstveno zaščito otrok im mladine, za morje pa Podmladek Rdečem kri?i. a— Iz gledališča. Danes gostuje slavna pevka ga. Tinka Wesel-Polla oosledniič v Verdijevi operi »Rigoletto«. Gostujeta še ga. Vida Kovičeva in g. F. Neralič. Veliaio navadne operne cene ter kuponi in se vrši predstava Ie v primeru, če bo gledališče zadostno razprodano. — Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta, ki ie bil napovedan za danes, odpade. — V kratkem bo krstna predstava najnovejše drame priznanega slovenskega dramatika dr. Aloiziia Kraigherfa »Na fronti sestre Žive«. a— SreskJ odbor Narodne Odbrjne v Mariboru uraduje vsak ponedeljek, torek in petefk od 6. do 7. zvečer v lokalu Sc-k.vl-ske župe v Narodnem domu. r^-ide! Pride Dunajska opereta: Dve srci v % taktu e— Zopet žrtev noža. Pred dnevi je popival v neki gostilni v okolici Velike Pi-rešice 22-letni delavec Jože Podlesnik z Železnega v družbi svojih tovarišev. Preobilica alkohola je seveda rodila prepir in pretep, med katerim ie nekdo zabodel Pod-lesnika z nožem v levo ramo in mu prere-zal roko v vsej dolžini od vrha rame do levega komolca. Ranjenec ie moral v bolnico. Onemoglost in z modernim življenjem zvezane druge okolščine slabijo telesno moč in živce. »Serravallo - vo kina -vino z železom vrne človeku prejšnje dobro razpoloženje. Dobiva se v vsaki lekarni.__6154 Iz Škofie Loke šl— Aretacija. V začetku tedna se je potikal po Stari Loki brezposelni sobni slikar Anton Pustavrh. Dečko je bil brez sredstev. Ker je Anton tudi navzkriž z deželnim sodiščem v Ljubljani zaradi žaljenja javnih organov, mu je bila napovedana aretacija. Pu-stavrh je bil odveden v zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki. šl— Nerodna vožnja. Voznik Ožbe je vozil v torek popoldne voz krompirja po dokaj strmi rebri ob opekarni pri Šifrerjevem mlinu navzdol. Vezi, s katerimi je bil konj vprežen v ojnice, so popustile. Žival jo je ubrala po 6vojem potu, dočim je zdr-dral voz z Ožbetom naravnost v vodo. K sreči Sulica ni visoka in se nerodnemu "vozniku ni pripetilo nič posebnega. Trajalo i>a je vendarle dalje časa, da so spravili vreče krompirja, voz in Ožbeta zopet na trdna tla. Iz Kranja r— Danes velik koncert v kavarni Na« rodni dom. Sviral bo kompletni orkester Odeon. Iz Tržiča č— Deputacija tržiških čevljarjev in žu« panov pri ljubljanskem županu. V petek se je oglasila močna deputacija tržiških čevljarjev, ki jo je vodil načelnik tržiške Čevljarske zadruge, pri ljubljanskem mest« nem županu zaradi znižanja trošarine na čevljarske izdelke, ki so z novim proračun nom mestne občine v resnici prekomerno obremenjeni, tako da ogražajo obstoj čevljarske ročne obrti in s tem obstoj tiso* čih čevljarskih rodbin po Gorenjskem. De« putacija je izročila županu obširno sporne nico, kjer ugovarja prekomerni trošarini in prosi za njeno znižanje na minimalno mero. Predlog tržiških čevljarjev se glasi, naj se zatrošarimjo čevljarski izdelki brez razlike na vrsto in kvaliteto čevljev 5 Din za težo 10 kg in da naj se označi karton, v katerih vozijo vsi čevljarji svo je izdelke na trg. kot originalen omot, označen s težo 10 kg. Glede prakse pri po biranju trošarine naj dohodarstveni urad izda odredbo, da se pri uvozu samo škatle preštejejo in da jih ni treba zlagati iz avtobusov in vozil, kakor se je to delalo, ker se s tem blago prvič pokvari v svo« jem prodajnem stanju, drugič pa je zamu« da časa prav velika. Da podpro težnje deputacije tudi od strani prizadetih občin, so se ji pridružili župani tržiškega sodne« ga okraja, gg. Lončar, Klemenčič in Po« liane, ki so navedbe čevljarjev v polni meri potrdili in od svoje strani nujno pri« poročali znižanje trošarine na predlagano mero, če ni mogoče te postavke glede na velike težkoče, ki jih preživlja baš čev« Ijarski stan, še bolj znižati. Previsoke tro« šarine na čevljarske izdelke pa imajo prav velik vpliv tudi na mestno gospodarstvo samo. Tako so že različne veletrgovine s čevlji prenesle svoje trgovinske lokale iz« ven mej mestne občine in sc tako na eni strani izognili mestni trošarini, na drugi strani oškodovali mestno občino za davke, na tretji pa zmanjšali konkurenčno zmož« nost svojih ljubljanskih tovarišev, ki jim še niso sledili. Tako posega en problem v drugega in gotovo je ljubljanska mestna občina glede na poslednje ugotovitve nujno prisiljena, da omili na znosno mero nove mestne davščine in jih spravi v sklad s svojim razvojem in pa z eksisten« co čevljarske obrti. Deputacija je prejela zagotovilo, da se bodo njeni predlogi upo« "tevali v polni meri. ZVEČER ia namakanje ^ Z Jesenic s—• Prihod češkoslovaških strojevodij. V ponedeljek 12. t m. ob 7.16 prispe na Je« senice preko Ljubljane poseben vlak, ki pripelje 215 češkoslovaških strojnih in« ženjerjev in strojevodij, ki so se mudili na poučnih izletih po raznih krajih naše države. Na jeseniškem kolodvoru jih po« zdravijo zastopnik mestne občine, zastop« nik Društva strojevodij in zastopnik So« kola. Pri sprejemu bosta sodelovala so« kolska godba na pihala in pevsko društvo »Sloga«. Jeseniška javnost se opozarja, da se sprejema bratov Čehoslovakov udeleži v čim večjem številu. Vlak bo imel na Je« senicah 40 minut postanka, nakar se izlet« niki odpeljejo do Blejske Dobrave in od tam naprej peš skozi romantični Vintgar na naš Bled s— Športna prireditev. V nedeljo 11. te« ga meseca ob 15. bo na sokolskem telova« dišču v Kurji vasi nogometna tekma med prvorazrednim klubom iz Koroške, Villa« cher Šport«Vereinom in SK »Bratstvo« z Jesenic. Ker se nahaja moštvo »Brastva« momentano v zelo dobri formi, se obeta občinstvu prvovrstni športni užitek. Zvočni kino »Radio« Jesenice-Sava Greta Garbo in John Giibert v zvočnem veleftlmu ŽENA BREZ SRAMU Grarcdiozno delo filmske uimet.nosti, ki nadkriljuje vse dosedanje Greta Garbo-filme! Pobota 10. maja ob pol 9. uri zvečer. — Nedelja II. maja ob 3. in 3. uri popoldne fer ob 8. zvečer. s— Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri 11. t. m. izlet članstva in naraščaja na Selo pri Žirovnici k bivšemu društvene« mu starosti bratu Ozvaldu. Zbirališče ob pol 13. pred Sokolskim domom. Obleka civilna z sokolskim znakom. Zleta se ude« leži tudi društvena godba. V primeru sla« bega vremena se izlet ne bo vršil. fr ZJUTPA3?a izkuha. vanje ŽENSKA HVALA i— Ustanovitev Protituberkulozne lige. V nedeljo ob 10. bo v dvorani Dekliškega doma sestanek vseh, ki se zanimajo za ustanovitev krajevnega odbora Protituber« kulozne lige. Sestanek sklicuje ekspozitu« ra OUZD iz Zagorja. Litijska osnovna šola je imela že ta teden svojo protituber« kulozno prireditev s predavanjem člana učiteljskega zbora. Deea je dobila nekaj najpotrebnejših navodil, kako se ubrani te hude ljudske morilke. i— Slabe ceste. Glede na notico v »Ju« tru« od 6. t. m pod rubriko »Litija« nam javlja cestni okrajni odbor litijski: »Glav« na cesta kakor tudi vsa stranska pota v litijskem trgu so brez blata in suha: prav tako vse ceste v okolišu Litije, ker so bi« !e vse ceste v jeseni in tudi že letos te« meljito posute. Poleg tega se zaradi de« ževja nastalo blato redno takoj postrže in odpelje, tako da je trditev, da so ceste v območju Litije strašne blatne, absolutno neresnična.« Iz Zagorja 7.— Proslavo Materinskega dne priredi Kolo jugoslovenskih sester za šolsko mladino danes ob pol 15., za javnost pa v nedeljo 11. t. m. ob isti uri v Sokolskem domu. Iz Šoštanja št— Nedeljski izleti. Podružnica Sloven« skega planinskega društva priredi v nede« ljo 11. t. m. članski izlet na Kozjak. Od« hod ob 9. uri z vlakom do Pake. Zbira« lišče na kolodvoru. Vabljeni so člani in ostali ljubitelji naših planin. št— Florijanska proslava. V proslavo svojega patrona priredijo gasilna društva, mestno, tovarniško in družmirsko, jutri v nedeljo 11. t. m izlet k Sv. Florijanu. Ob 10. uri bo služba božja. Pri izletu bo igra« la godba »Zarja«. Iz Konjic Iz Litije i— Drevi na koncert v Ljubljano. Ob 20. nastopi v dvorani Uniona v Ljubljani učiteljski pevski zbor. Priporočamo poset tega koncerta tudi Litijanom, ki imajo po koncertu ugodno železniško zvezo z noč« nim brzovlakom ob 0.36. nij— Preselitev pošte. Kakor slišimo, je poštna dkeikcffja odobrila predlog, da se pošta prešel,i iz pritličja v prvo nadstropje hiše g. Ogorevoa. S tem bodo gotovo zadovoljni postani uslužbenci, kij pridejo iiz vlažnih prostorov. rti— Konjice imajo 23 naročnikov na radio, a žal še ne olbstojfco pri nas predpisi, ki bi prepovedal,! motenja in kii bi posestnikom električnih naiprav predpisovala pravilne instalacije. Taiko moti v trjru neka privatna etekt nična naprava več tirkajšnjilh radijskih amaterjev. Iz Ptuja j— »Caričine Amazonke« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju in obenem zadnja glas« bena predstava v tekoči sezoni, bo v po« nedeljek 12. t. m. Uprizori se najboljša slovenska opereta »Caričine Amazonke«. Iz Gor. Radgone gtr— Telefonsko napravo je na prošnjo tvrdke Profost v Lutveircilh odobrila p oš tem direkcija v Ljubicami. Z napravo potrebnega voda so pravkar pričeli ter bodo vsa dela do,končana že v teku tega tedna tako, da bodo telefonski govori z novo odjemalko, kj bo imela štev. 10, omogočen že prihodnjo nedeljo 11. t. m. HUMANIK S PLATNENE D/<*L NAJBOl j SI IN VENDAR CENENI pa fe pranje gotovo GOSPODARSTVO TiMovo mm / Granitna industrija in problem naših cest Prejeli smo: Vprašanje cest je že danes problem, ki dpla poklicanim faktorjem pri nas resn-? skrbi. In vendar so to šele prvi znaki nastajajočih težkeč, ki jih moramo pričakovati še v vse večji meri. Saj imamo v primeri z drugimi državami razmeroma jako malo avtomobilov; Francija n. pr. jih ima relativni 2o do 30 krat več, kajti pri nas pride 1 avtomobil na 1100 prebivalcev, v Franciji pa na 35 — da ne govorimo o Ameriki, kjer jma, kakor znano, vsak peti prebivalec svoj avtomobil. V spiošnem ee poudarja, da je vprašanje cest predvem finančno vprašanje, vendar pa je gotovo, da je ugotovitev finančnih polreb šele mogoča, ko so si strokovnjaki na jasnem o tem kaj je ukreniti in kako. Ker je la problem spričo -nezadostnosti lokalnih izkušenj in raznih novih metod, ki ee pojavljajo, za strokovnjake še zelo nejasen in težaven. je treba upoštevati skušnje onega inozemstva, ki ima dokaj stične prjlike. Te skušnje eo dovedle do nižje navedenih vidikov, ki jih v pogledu cest zavzema tudi naša industrija trdega kamenja. Pri ureditvi cest je upoštevati: 1.) dnevno obležbo, lo je povprečno število ton, ki ee prevozijo preko ceste na dan; 2.) vspone v poteku ceste in njih lego; 3.) posebne zahteve glede na udobnost. Obtežba je eden slavnih kriterijev za presojo, kako se naj uredi cesta, zato je treba tozadevni statistiki poevetiti največjo skrb. Danes je brez teh podatkov eeetava točnega programa nemogoča. Glede na obtežbo uči izkušnja, da je do obtežbe 200—300 ton mogoče vzdržati gramozno cesto brez vsakih drugih pripomočkov. Preko te meje, nekako do obtežbe 500 do 800 ton je potrebno zavarovanje površine. I)o te meje je gramozna cesta najrenta-bilnejša zato je po krivici prišla ponekod iz mode. Če do te meje gramozna cesta ni v dobrem stanju, ni temu kriv sistem tako ceste, temveč nezadostna oskrba ali pa ne previdnost pri izberi gramoza ali pomanjkanje dobrega gramoza vobče. Ii igo rožna izbira gramoza glede njega kva-litetoštev. Pri nas bo menda ta odstotek za enkrat še izdatno manjši. Težišče problema ureditve cest. bo tedaj prej ko slej slonelo na vzdrževanj n gramozne ceste. — (edaj na dobrem gramozu in dobrj oskrbi. Naj tu sledi še nekaj 0]>azk glede naše industrije trdega kamenja, ki prihaja pri utrditvi težko obremenjene ceste prvenstvene V poštev. Ta naša industrija se je razvijala pod zelo težkjmi okoliščinami. Dasi je naš kamen kvalitativno prvovrsten, vendar Pa se nahaja v krajih, ki so v pradobi preživeli težke tektonske premike. Dobiti ga je zaradi tega le v formah, ki otežkočajo izdelavo kock in drugih potrebnih oblik. Mirne plf.sti, kakor se jih naide v drugih deželah, je le težko dobiti ter je tako iskanje zvezano s težkimi denarnimi žrtvami. Kljub temu se je naša granitna industrija, v kateri je danes investirano približno že 25 milijonov Din, toliko razvila, da je dorasla vsem serijoznim zahtevam. Danee razpolaga ta' industrija s celo vrsto cepilnih strojev za izdelovanje malega tlaka, s svojimi ozkotirnimi železnicami, delavskimi naselbinami itd. in je letno v stanju dobavit; prvovrstnega blaga za po tlako vanje ca 25 km cest. Ako pa sedanje naprave ne bi zadostovale, jih je mogoče brez večjih težav potrebam primerno razširili. Seveda pa mora industrija trdega kamenja v interesu odgoja in dobrobiti delavstva zahtevali, da se jo enakomerno zaposli. Sedanji sistem javnih korporacij, ki izdajaj j sunkoma naročila s kratkimi dobavnimi roki, se mora temeljito spremeniti. Tak sistem je dokaz nesistematskega dela. ki ga mora javnost plačati s povečanimi stroški, delavstvo in industrija pa s težkimi žrtvami. ■ Inž. Milan Lenarčič. = Pred izdajo Godstotnih obveznic za oii-škndiiino za begluško zemljo. Kakor znano se ima odškodnina za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini po zakonu o finančni likvidaciji in odškodnini za begluško zemljo od 1. 1929., izplačati predvsem v posebnih 6 odstotnih državnih obveznicah. Glede na vesli, da se la odškodnina ne bo izplačala je finančno ministrstvo izdalo komunike, v katerem sporoča, da so obveznice že tiskane in da je tudi potrebni kredit za izplačilo v gotovini zasjguran. Izplačilo v gotovini in v obveznicah se bo pričelo že te dni. Tako bomo v kratkem dobili nov 6 odstotni državni vrednostni papir, ki bo gotovo v kratkem prišel tudj na naše efektno tržišče. Glede na tečaje ostalih naših državnih papirjev in glede na obrestno mero Jse bo borzna vrednost teh obveznic gibala nekako mei 75—78 Din za 100 Din nominala. = Pred znižanjem obrestne mere Priv. agrarne banke. Iz Beograda poroča,jo, da je uprava Privilegirane agrarne banke pričela proučevali možnost znižanja obrestne mere. Kakor se zatrjuje bo obrestna mera za posojila znižana za 2 odstotka. Ko bo dejansko prišlo do tega znižanja se bo imorda tiudi dravska banovina v večji meri pričela zanimati za .posojila pri tej banki. = Davčne ugodnosti pri konsumnih zadrugah. Na intervencijo trgovinskega ministrstva je finančno ministrstvo nedavno poslalo vsem finančnim direkcijam okrožnico (št. 13.377), v kateri se opozarja, da so kmetijske in nabavijalne (konsoim-0g«. fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 _ 405. ^ + Nttvosadska blagovna borza (9 t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 9 vag. !<šenice, 5 vag. moke, 65 vagonov koruze in 1 vagon ječmena. — Pšenica: baška. 77 kg 192.50 — 197.50 ; 78 kg 197.50 do 21/2.50; gornjebaška. 78 kg 200 — 205; banaška. Tisa. šlep, 78 kg 200 — 205: gor-njebanaška, 78 kg 195 — 200; sremska, 77 kg 177.50 — 180. Oves: baški in srem»ki 125—130. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 107.5—112.5. Koruza: baška in sremska 92.50 do 95, ladja Dunav 92.50—95, banaška 87.50 do 90. Moka: baška 3>0trg? 332.50—342.50; »0g: 330—340; »2« 295-505; >5« 235-245; >6? 165—175; »7« 115—125; >8z 30—90. Otrobi: 65—75 + Somborska blagovna borza. (9. t. m.). Tendenca neenotna: promet; I7O vagonov. Pšenica: baška. Tisa. šlep 197.50—202.50; haška, 77 kg 190—195; 78 kg 195 — 200, sremska in slavonska 172.50—177.50. Rž: baška 120—130. Koruza: baška 87.50—92.50; za maj 90—95; za junij in julij 95—100. Moka: baška iOggc 325—335; »Og« 320 do 330: »2« 290—300; >5« 225—235- »6c 160 dc 170 -r Budimpeštanska terminska borza. (9. t. m.). Tendenca slaba; promet miren. Pšenica: za maj 20.17—20.18, za junij 20.40 do 20.42, za oktober 19.2^—19.24- rž: za maj 10.23 — 10.25. za oktober 12.23—12.24; koruza: za maj 11.70—11.74 za julij 11.62 do 11.64, tranzitna za maj 10.73 — 10.75. Dopisi MOSTE. Materinski dan priredi po« družnica Kola jugoslovenskih sester .Moste —Sv. Peter v nedeljo 11. t. m. Dopoldne bodo prodajale sestre odbornice cvetje in znake s sodelovanjem pomladkarjev iz. mošanske šole. Zvečer ob pol 20. bo na čast materam prireditev z igro v sokolski telovadnici v Mostah. Spored: pozdrav, deklamacije in igra »Mati«, drama v 3. de« janjih (Fr. Ks. Meško). Vstopnina: sedeži od 1. do 4. vrste 10 Din, od 4. do 8. vrste 8 Din, od 8. do 12. vrste 6 Din, od 12. do 16. vrste 4 Din, stojišče 3 Din. Ker je do« hodek namenjen obdarovanju revnih mas ter. katere bodo še isti večer pred igro obdarovane, vljudno vabimo cenjeno ob« činstvo k obilni udeležbi. Vstopnice so v predprodaji pri sestri šušteršičevi, trafika, Ciglarjeva ulica, in pri sestri Rahnetovi, Selo. Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20 Sobota, 10. maja: Konec poti. Red C. Nedelja. 11.: Pustolovee pred vrati. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 12.: Vihar. E. Tor^k, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: Pustolovec pred vrati. B LJTUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 10. ob 15.: Materinski da.71 (Dve Ma-rički ali Brez maimice). — Ob 20.: Gro-ica Marica. Gostuje gdč. Lv.bejeva iz Zagreba. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 11.: Pohujšanje v dolini šentflorjan* ski. Premijera izvirne opere. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: Norma. A. Sreda, 14.: Zaprto. Četrtek, 15.: črne maske. C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 10.: »Rigoletto«. Gostovanje gospe Tinke Wesel-Polla. Navadne operne cene. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 11. ob 16.: Materinski dan. Prireditev Ženskega društva. — Ob 20.: Caričine Amazonke. Znižane cene. Ku poni. ' PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. zvečer Ponedeljek. 12.: Caričine Amazonke. Go etovanj6 Mariborčanov. KULTURNI PREGLED O dramaturških predelavah Pisatelj Bratko Kreft komentira svojo dramaturško predelavo »Groba neznanega vojaka«. ki ie dosegla močan uspeh v mariborskem gledališču. Op. ur. Dramaturške predelave dram niso za moderno gledališče nič posebno novega. Vsak močnejši režiser si ustvari svojo gledališko podobo dela. ki ga namerava uprizoriti. Pred različnimi dramaturško-upri-zoritvemmi problemi stoji režiser skoro vedno, če hoče danes uprizoriti dela starejše svetovne dramatike. Režiserji Tairov, Maverhold, Piscator itd. smatrajo dramaturške predelave kot važno sredstvo, da se marsikatero delo napravi sploh za gledališče godno. Ena izmed najbolj značilnih dramaturških predelav zadnjih let ie Gerharta Haupttnanna Shakespe-arjev »Hamlet«. Hauptmann ie napisal o svoji predelavi zanimivo studijo. Iz nejasnega. nam znanega »Hamleta', ie ustvaril »Hamleta«, ki sicer okleva precej časa. ko pa pade posiednia kocka dvigne meč zoper očima in se upre. organizira upor. Nihče mu ni očital da ie Shakesoearia potvo-ril, le konservativni del kritike, ki ne prenese ničesar novega, ničesar kar je zoper tradicijo, ie trdil, da Hauptmannova predelava ne ogreie. Dramaturške predelave so tudi razni »Hamleti« v mdertii obleki. Schii-lerjevi »Roparii« v Piscatorievi režiji itd. Nešteto ie primerov Linhartov »Matiček se ženi« in »Županova MiMcka« sta paav tako dramaturški predelavi. V »Matičku" ;e Linhart izpustil več oseb originala, a kljub temu ie deianie združil v celoto, ki se razvija nepriselieno in pristno. Res ie da so nekateri značaji originala dobili nekoliko drugačno obliko. tudi osnovni motiv konflikta »ius Primae noctis« — je izostal, vendar je Linhartova dramaturška predelava gledališko močna in pristna. Klabundov »Krog s kredo«, ki ie dosegel povsod močan in upravičen uspeli, ie dramaturška predelava kitaiske drame. V lanski sezoni smo videl; samo štiri deiania tega dela v našem gledališču. Predzadnje deianie Kla-bundovega dela ie bilo izpuščeno. Al! niso bila preostala štiri deiania nova dramaturška predelava? Da. Zakai? Socnalni moment. k: .ie prav močno izražen v tV. dejanju. ie bil 5 tem precei zabrisan in vloga Cang - Linga ie izgubila na revolucijo-narnosti. Letos smo slišali IV. deianie. toda sarno monologa Haitange in nienega brata. Vojaki in gostilničar so izostali četudi .ie niih pogovor za ideio drame zame najmanj toiiko važen, kakor tisti »Starec« iz »Groba neznanega vojaka«, ki sem ga iaz izpustil. To ni samo tehnična razlika, to ie stvar svetovnega nazora, iz katerega iz-haia tudi pisateljev ali režiseriev umetniški nazor. Oblika gledališke umetnosti način izražania. igralska umetnost, ki io orav za prav zaznamujemo šele od Siiakespearia. kai ti pri Grkih in Rimljanih so bili igralci v resnici samo recitatorii. vse to se ie razvijalo v teku stoletij. Jn Julius Bab pravi v svoji knjigi *Der Mensch auf dcr Biihne«. L. str. 73: Die reine Ausbildung der dra-matischen Technik ist eben keine Ge-schicktlichkeits — sondern eine \Vcltan-schauungsfrage'. To ie važna ugotovitev. "M mL .. «... Bratko Kreft kot Vojak Štefan Zvveig je predelal Al Jonsonovega »Volooneia«. Hofmannsthal »Elektro« itd. Primerov dramaturških predelav imamo v gledališki zgodovini nebroi. Napačno ie misliti, da mnogokrat črtanja niso dramaturške predelave. Ni vedno samo pripisana beseda že vzrok, da ie delo dramaturško predelano. Schillerjev »Don Carlos" ie pri nas v resnici drama Poze. So celo take dramaturške predelave tega dela. da ie vse osredotočeno v kralju Filipu. Treba ie samo napraviti nekai črt Dri Carlosu in Pozi in Schillerjev glavni junak Don Carlos. buntovnik in človekoljub, postane medla, recitatorska. patetična figura. Spet opozarjam na citat Julija Baba. Original Ravnalo ve drame obsega 292 tiskanih strani polno dolgoveznih liričnih dialogov. Realizem se meša s simbolizmom stil ie ponekod celo eksnresionističen. Osnovna motiva drame sta vojna in ljubezen. Liubavni konflikt med vojakom in dekletom ie v dekletovih besedah premalo jasno izražen. Zakai ga ie pozabila? Samo zaradi razdaPe? Ali res dekle trp: samo zaradi oozabljeiiia? Ali še kriči v to samoto nične duše kak drug vzrok? Ali ga ie iskati v nejasni vlogi »Starca«? Ali je »Starec« zaljubljen v sinovo neveste? Odkod konflikt tretiega deiania? Nešteto ie neodgovorjenih vprašanj za režiserja. Ze dolžina sama ga sili. da mora delo za več nego polovico črtati. Seda.i ie vprašanje: kai bo črtal? Ali liubavni konflikt ali vojno? Spet vprašanje niegovega nazora. Gledališče nejasnosti teksta ne prenese. Na odru mora biti vsaka misel iasna. vsak konflikt razumljiv. Sicer pa ie to postulat vsake umetnost. vsa ta vprašanja so mi ob gledališki predstavi rodila dramaturško predelavo. Nejasni seksualni konflikt starca do dekleta me ni zanimal, odnosno me ie celo motil. Videl sem vso rragediio v ljubezni vojaka in dekleta, ki jima vojna uniči vse. Nezaslišano, celo neestetično je moraliziranje »Starca« v lil. dejanju. Dvoje, takorekoč na smrt obsojenih ljudi mučiti s presodki in formalnostmi družbe? Mislim, da sem Starca zato celo rešil, ker sem za spustil. V lil. deianiu. ko hoče dekle z vojakom v smrt. ii zaustavi ta pot z besedo »usmiljenje-. V močnem konfliktu ljubezni njega in dekleta — ie to prazna fraza. Kdor veruje v dvajsetletno Atide. lahko v lil. deianiu veruje v n.ieno. na novo rojeno ljubezen in se ne da premotiti z »Us-mil.icniem . V II. deianiu sta doživela svojo Sava Sclierban „ot Dekle v »Baladi vojni in ljubezni«, v kateri je dosegla priznan uspeh poročno noč. svo.io poslednjo noč !:ubezni. To ie bil ero^ in ne sexus. Iz erosa ca izhaja materinstvo Tako strašna in obenem tako lepa noč ne more iti preko dveh ljudi. ki sta postala v te i noči do duši in telesu eno. Kljub vsem spremembam ie ostala osnovna ideia problema vojne !n Viu-bezni oraginalna tud: vodilna vez moie predelave. Skušal sem io koncentrirati in ii dati boli živo odersko oH;ko nego .io ima original. Moi vo.iak ie neobrit, slabo oblečen ker si drugače prostaka. ki Pride naravnost iz voine liniie. v kateri ie bil več mesecev do rnimerih iz svetovne vojne soloh ne morem predstavi' ->t: Voina kriči iz vseh kotov, iz obeh obrazov, povsod. Kot nekai temnega mračnega visi nad življenjem in ljubezni io teh dveh mladih liudi. Med svetovno vojno so govor,li otroci o voini. sanjali so krvave sanie in v mnogih j"e bil andreievski smeh. Zakaj bi ne smelo govoriti dvajsetletno dekle tudi v prvem deianiu o niei. če govori v drugem dejanju? Temno nastroienie predelave mi .ie narekovalo tudi nov naslov »Bilada o voini in liubezni«. zato. ker sem v njem občutil mračnost in usodnost, podobno kot v starih škotskih baladah. Bratko Kreft. Letošnje knjige Slovenske Matice Pravkar so izšle publikacije »Slovenske Matice« za leto 1930. Iz raznih razlogov sta žal izostali dve knjigi, ki bi nadaljevali oziroma zaključili lanske publikacije, namreč Kidričeva »Zgodovina slovenskega slovstva« in Cankarjeva »Zgodovina likovne umetnosti«. Tako imajo letošnje publikacije pretežno leposlovni značaj in sicer tri zvezke »Prevodov iz svetovne književnosti« in šlebingerjevo bibliografsko knjigo »Publikacije Slovenske Matice od leta 1864 do 1930.« »Sodnik Z a 1 a m e j s k i« Pedra Calderona de la Barca je klasično delo španske književnosti. Igrali so ga že ponovno v Ljubljani. Prevod je iz prve roke: iz mojstrske delavnice Otona Župančiča, kjer nam nastaja naš Shakespeare in odkoder bomo — kakor upamo — dobili še mnogo prevodov, katerih vsak pomeni veliko obogačenje našega slovstva. KaKor pri Shakespearju, imaš tudi pri čitanju Župančičevega Calderona — in zlasti še tu — vtisk, da je to kongenialna prepesnitev tujega dela; če je nujno izgubila kaj lepote in svežosti izvirnika, je ta izguba znatno odtehtana z dovršeno slovensko obliko, z jezikom, ki je tak »kot bi čez strune tekel«, da rabimo Calderonovo naliko. VI. S t. Reymonta »K met e« smo dobili letos kar dva zvezka, tako da bo prihodnje leto ta mogočni poljski kmečki roman zaključen. Prevajalcu dr. Joži Glo-narju in Slov. Matici smo za to delo zares hvaležni: težko je najti v vsem svetovnem slovstvu tako krepko umetniško podobo vasi, njene psihe, kmeta in kmečkega življenja, kakor jo je ustvaril Poljakom Rey-mont. Ta epopeja je res zaslužila največjo svetovno književno nagrado (Nobelovo). Prevajalec se je potrudil, da jo verno prelije v naš jezik in pa da jo z našim lastnim jezikovnim koloritom stori tudi našo, domačo. Saj je vzlic drugačnim socialnim in kulturnim razmeram jedro tega romana tako, 'da velja tudi za naš kmečki svet. Letos sta izšli knjigi »Zima« in »Pomlad«. V vsaki bo našel čitatelj več neprekosljivih strani. Tako opozarjamo zlasti na opis pomladi v začetku tretje knjige, ki ima le malo podobnih v vsej svetovni literaturi. Krasno štivo, oba zvezka 648 strani! Dr. Janka Šlebingerja bibliografska knjiga »Publikacije Slovenske Matice« je lep spomenik dosedanjemu delu tega zaslužnega kulturnega društva, kažipot po bogati skladovnici knjig, ki jih je nagrmadila SM v 66 letih svojega delovanja. Vsekakor moramo SM priznati, da je dala za 50 Din vsebinsko in tudi po vna-njosti lep knjižni dar. Posamezne knjige se dobe tudi v knjigarnah (Tiskovna zadruga Ljubljana in Maribor). Geografski Vestnik V dneh, ko se vrši v naši državi kongres slovanskih geografov, je izšel dvojni letnik glasila ljubljanskega Geografskega društva, »Geografski vestnik«. Kakor vsak naš strogo znanstveni časopis, je tudi »Geografski vestnik« v slabem materialnem položaju. Vzlic temu pa njegovi izdajatelji ne omagajo: debeli zvezek, ki je pravkar prispel na našo mizo, je razveseljiv dokaz njihove vztrajnosti in boja z vladajočimi razmerami. Naša geografska veda se lepo razvija in ne more pogrešati strokovnega glasila. Dosedanji letniki »Geografskega vestnika« so priča stalnega napredovanja, sedanji dvojni letnik (1929/30) je še posebno lep dar III. kongresu slovanskih geografov, časopis se je preselil iz Celja v Ljubljano in je dobil tudi ličnejšo grafično obliko. Urednik dr. Anton Melik je poskrbel zlasti za obilen material v petitu, ki daje obsežnemu zvezku poleg, znanstvenih razprav tudi bibliografsko, kritično in splošno-geograf-sko informativnost. Zvezek vsebuje deset večjih razprav. Doc. dr. A. Melik je zastopan z dvema: v prvi, Bohinjski ledenik« podaja izsledke svojih raziskavanj moren v bazenu Bled-Radovljica in določa njih zvezo z bohinjskim ledenikom v dobi wiirmske glaciacije. V drugi razpravi »Razvoj Ljubljane« je dal dr. Lle-j lik najpopolnejšo sintezo vseh dosedanjih | raziskavanj o postanku in razvoju sloven-; ske prestolnice in je priobčil tudi prav za-i nimive izsledke lastnega raziskavanja sta-! rejše zgodovine Ljubljane. — Ker smo že j pri Ljubljani, omenimo še razpravo mladega zgodovinarja dr. Zvvitterja »Rar oj ljubljanskega teritorija« in tehten prispevek Svetozarja Ilešiča »Prvotna kmetska naselja v območju Velike Ljubljane. V geologijo sega razprava dr. Ivana Rakovca :>K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. — Me-tereolog dr. Oskar Reya je zastopan z razpravo »Letni tok padavin na Slovenskem«, Gabriel Tomažič je prispeval »Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem«. Dr. Jože Rus nadaljuje svoje zgodovinsko-geografske študije o Triglavu in sicer poroča topot o Valvazorju v razmerju do triglavske gorske pokrajine. — Zanimiva je razprava Fr. Baša »Protestanti v Prekmurju«. Naposled naj omenimo še razpravo dr. Milka Kosa »Stari trg in sorodna krajevna imena«, ki je zanimiva po svojem tolmačenju, čemu imajo toliki kraji pri nas, naziv »Stari«. Med manjšimi doneski piše Fr. Baš o železnicah v Jugoslaviji, Ciril Jezeršek o naši povojni prekomorski emigraciji, dr. Fr. Zvvitter o prebivalstvu Ljubljane po poklicu. Mnogo zanimivega gradiva vsebujeta naslednji rubriki (Obzornik in književnost). Pripomniti je še, da so nekatere razprave opremljene s kartami. Vse razprave imajo francoske ali nemške resumeje, kar omogoča tudi tujim strokovnjakom vpogled v slovensko geografsko vedo. Na koncu letnika objavljeni seznam društev in institutov, s katerimi izmenjuje Geografsko društvo svoje glasilo, šteje 92 naslovov — od Helsingforsa in Leningrada do Philadelphie in Tokija. Nova knjiga Franceta Bevka V založbi tržaške književne družine »Luč« je pravkar izšla nadaljnja knjiga našega neumornega pripovednika Franceta Bevka »Julijan Sever . Novela je izhajala pred leti v >Dor;iu in svetu«. Pisec je skušal — prav kakor v »Muki gospe Verec — ustvariti |>sihološko novelo. Kakor je v prej omenjeni noveli analiziral ljubosumje, nam je v Juiiju Severju: predstavil nekam svojevrstno ljubezen med Julijanom, ki je obsojen na smrt (Tbc III) in Anico; v zgodbo te ljubezni se vplete plastični lik Julijanove matere, gospe Olge, naposled pa še Aničin drugi ljubimec, Vencelj. Osrednja osebnost te novele je Julijan Sever. Njegovo usodo, ki neizprosno teži h grobu, dočim se duh tem strastneje oklepa življenja, pripoveduje pisec prav sugestivno in zlasti ponekod zelo fino. Pokazal je tudi tu neltaiere pripovedniške vrline, ki jih Bevk nesporno ima in jih niti v slabših spisih ne zataji. Povest o umiranju in o obupni ljubezni Julijana Severja se odigrava v Ljubljani z njeno vlažno in megleno zimo ter v Italiji, kamor se napoli Julijan v Aničinem spremstvu za svetlo iluzijo, da ga bo jug ozdravil. Bevkov »Julijan Severi je brez dvoma knjiga, ki jo bo prijatelj slovenske besede rad uvrstil v svojo knjižnico. Oprema je dostojna. Ista založba je že napovedala novo zbirko Bevkovih novel »Dom bede«. Broširan izvod stane 28 Din in se naroča tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Iz celjske kulturne kronike (»Herman Celjski« fn »Caričine Amazonke« na celjskem odru.) Mariborsko Narodno gledališče ie gostovalo prve dni t. m. v celjskem gledališču s prvim delom obetane Novačanove trilogije s »Hermanom Celjskim«. Dalo ie dve predstavi, ki sta bili obe razprodani. Novačanov »Herman Celjski« je brez dvoma eno najjaaifh slovenskih dramatikih del. Pisatelj je iizoblioil zigod o vin sko snov v vsebinsko silno krepko, odrsko učinkovito in jezikovno jedrnato dramo. Realistična stil je nekoliko prepleten s simboliko. Drama zgrabi s svojo silo in naturnostio. je enotna, stopnjevana in v karakterizaciji značajev močno diferencirana. Igralsko ie naporna im zahteva temeljitega ziianja. Mariborsko gledališče ie v skrbni režiii g. Jožeta Kovica dostojno uprizorilo to Novočanovo odrsko delo. ki ga mora vsa naša javnost sprejeti z zadoščenjem. Četrto deianie (med Veronikino sodbo pred celjskim dvorom) ie režija črtala, kar oa ni škodovalo bistvu drame. ScenertSa ie bila stilna in učinkovita. Naslovno vlogo Hermana II. Celjskega je poda! g. S k r -binšek s krepko dramatiko in izrazito mimiko, tudi glasovno in v maski je bil v sološnem zadovoljiv. NaiboljSi je bil v IN. deianiu. Veroniko Deseniško ie igrala gdč. Kraljeva naravno, s toplino in umetniško prepričevalnostjo. Zelo posrečeni so bili tudi gdč. Starčeva kot kraljica Barbara, ga. Zakrajškova kot je.ni-larka ter gg. Grom kot Friderik. Danes kot oatctr MelJniSor. Blaž kotEneia SiUfj Piccolomini. Pavle Kovic kot Jošt Soteski in F u r i j a n kot nemi hlapcc. Gospa Savinova (Blažena) ter gg. Harastovič (Aron). Nakrst (Herman mlajši) in Rasber-»e>r (vite/ Herič) so se potrudili. Kostumi so bili primerni, glasba za sceno dobra. Prvi celjski predstavi ie prisostvoval tudi v Celju živeči g. avtor, ki ie bil deležen viharnih ovacii ter preiel dvoje šopkov in od mestne občine krasen lovoriev venec. Usneh tega gostovanje ie bil časten. * Manj zadovoljivo ie bilo gostovanje s Parmovo opereto »Caričine Amazouke«. ki se ie vršilo v nedelio 4. t. m. zvečer ob lepem obisku. Opereta ie vsebinsko in glasbeno medla in deloma dolgočasna. Vprašanje je. če se ie trud, ki so ga imeli ž n.ic igralci, izplačal. Gosp. Ra s b e r g e r ie oskrbel vestno režijo in okusno scenerijo. Orkester pod vodstvom g. kapeluika L. Hcrzoga ie igral brezhibno, tudi pevske točke so bile v splošnem dobro naštudira-ne. Največ uspeha ie imela gdč. U d o v i -če v a kot Helena Jurandova. n;en partner g. I v e 1 i a (Fcodor Z^danski) ie glasovno ustrezal, niegova igra pa ie bila prisiljena. Pohvalno so igrali ga. Savino-v a (Olga), ga. G o r i n š k o v a (Anastazija). gdč. Renči je v a (Maruša) ter gg. Pavel K o v i č (Galganov) in Tovorni k (Cirkulak). V manjših vlogah so se uveljavili gdč. Starčeva (carica Katarina II.) ter gg. Grom (cesar Jožef II.). B'až (korooral) in Harastovič (Potemkin). G. Rasber-ge r se ie v vlogi Žida Moška potrudil, njegova komika pa ie le deloma zadovoljila. Tu ie treba ugotoviti, da :ii v tem efektna komika, če meša igralec slovenščino z nemščino. Za »Hermanom Celjskim« so značile »Caričine Amazonke« razočarane, ki gre na rovaš operete same. R. P. Sarajevski glas o „Naši dobi" V uglednem sarajevskem časopisu »Pregled« je napisal dr. St. Jakšič referat o novi slovenski reviji »Naša doba«.. Prinašamo ga kot glas nepristranskega ocenjevalca, ki je spisal poročilo čisto spontano. G. dr. Jakšič piše: že prva številka — z dne 8. marca t. 1. — te ljubljanske revije, ki izhaja vsako drugo soboto, pričuje o tem, da je bilo upravičeno zanimanje, s katerim smo pričakovali začetek njenega izhajanja. Ni samo spet revija več v vrsti revij, ki se ustanavljajo v zadnjem času; Ne, ona je za vsakogar, kdor pozna politično in kulturno gibanje Slovencev, osobito v novejšem času, več kakor samo dobra revija: je namreč splošna manifestacija svobodne misli na Slovenskem. In sicer k sreči tiste svobodne misli, ki daje razmah javnemu razpravljanju s širokih vidikov, ne da bi silila k že okrneli orientaciji tako zvane »svobodne micli« nekdanjega liberalizma. Taki svobodni micli hočejo uredniki — kakor nam zatrjujejo v uvodu — podvreči naše nacionalno-kulturno in gospodarsko-socialno vprašanje. Ce smo dobro razumeli to koncepcijo glavne naloge »Naše dobe«, tedaj nam je bilo dopuščeno trditi, da je ta revija stopila v javnost kot »splošna manifestacija svobodne misli na Slovenskem«. Kakor da to potrjuje tudi obsežna lista »sotrudniškega kroga«, polna znanih imen znanstyenikov, umetnikov, publicistov, javnih delavcev Slovenije, pa tudi iz Beograda, Zagreba, Splita, Skoplja, Prage itd. Vsekakor je to krog, ki ne bo bolehal za enostranskimi pogledi na svet in dogodke. In če bo »Naša doba« zares ohranila tako razumno izvoljeno koncepcijo svoje smeri in jo počasi kompleti-rala z elementi, ki jih v prvi številki še ne nahajamo (n. pr. vprašanja dela, zlasti kmetijstva), tedaj verujemo, da bo zaslužila ime prve jugoslovenske »revije za javna vprašanja« (zadnje besede so podnaslov »Naše dobe«). To bi bila važna novost v našem kulturnem življenju, ker v vsej državi nimamo in tudi nismo nikdar imeli splošne (in vsaka revija bi morala biti »splošna«) revije za javna vprašanja, kar je znak ozkosrčnosti in površnega na-ziranja o stvareh. Napačno bi bilo, če ne bi podčrtali odločnosti stališča, ki si ga je takoj v prvih vrstah določila »Naša doba«: »Javna vprašanja so v sedanjosti mnogo bolj neizprosna, nego so bila nekoč. Ne trpe ravnodušno-sti... Morda je to predvsem aluzija na razmere med Slovenci, kjer se čuti ojačena akcija nekaterih skupin, ki so imele v nedavni preteklosti skoraj monopol na javno mnenje in so ovirale marsikak korak k napredku; toda besede veljajo takisto za vse nas. Toliko o ideologiji in načinu pisanja, ki je — naj mimogrede omenimo tudi to — prikrojen bolj za intelektualce, vendar ni preveč »knjižni«, da bi bil nedostopen tudi širšim slojem, za katere imajo Slovenci več posebnih revij, zabavnih listov in pod. (n. pr. »življenje in svet«). Sicer se članki, poročila in beležke odlikujejo po vsebinski mnogovrstnosti in absolutni aktualnosti... Kar pa to novo revijo dela osobito revialno in zanimivo, so njeni zelo dobro urejeni registri poročil in kratkih razprav o najrazličnejših sodobnih pojavih in vprašanjih, razvrščeni v rubrike »Kulturni obzornik«, »Iz revij«, »Politični pregled« in »Zapiski«; ti registri tvorijo skoraj polovico prvega zvezka. Uredništvo je lahko zadovoljno s prvim začetkom »N. d.«. Vrhu tega so Slovenci tudi po tehnični opremi te revije pokazali, da so med nami prvi v tehnični opremi knjig, revij in novin. * To lepo priznanje s strani reprezentativne revije Bosne in Hercegovine naj bi vzpodbudilo one, ki se še niso odločili za naročitev, da se nemudoma naroče na »Našo dobo«. Dokler traja zaloga, dobe še vse dosedaj izišle številke. »Naša doba« stane četrtletno 30 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Burna premiera Claudel' Milhaudovega ,,Krištof a Kolumba" Berlin. 6. maja. V državni operi Unter den Linden se je vršila snoči krstna predstava opere povsem novega tipa, Claudel - Milhaudovesia »Chri-stopha Columbus-aZe dolgo n! bilo v Berlinu tako burne premijere. Poizkus, ki sla 2a izvršila dva ugledna in priznana francoska umetnika: pesnik Paul Claudel in skladatelj Darius Milhaud, je zanesel zmedo celo med najelitnejšo muzikalno publiko Berlina, ki se zbira na premijerah v operi Unter den Linden. Po druizem dejanju je začel znaten del publike žvižgati, sikati ::n se smejati, gledališče in kuloarji so poslali nenavadno razgibani, nasprotniki in občudovalci smelega poizkusa so se vehement-no pričkali med seboj, skeptiki so se porogljivo smehljali, nacijonalisti se rogaLi francoskemu geniju. Na kratko: Paul Claudel. vodilni pesnik katolišike Francije, sicer poslanik v \Va-shingtonu, je spisal dramo o Krištofu Kolumbu. Kakor v prejšnjih delili, je dal tudi tu obilo razmaha svojemu misticizmu in je obdal lik in življenje slovečega odkrivatHia Amerike s samimi simboli. Da bi še bolj pourlaril simbolično in mistično plat svoje drame, je izločil vsakršno dramatično dejanje in vpeljal zbor, ki reagira na vse, kar se dogaja v Kolumbu. Ta zbor opravlja — po lastni avtorjevi izjavi — približno tislo ulogo, ki ga ima v sodobnem življenju tisk. Claudelovo svojevrstno pojmovanje zbora je torej novost v dramatiki, ker se njegov zbor ne da primerjati z antičnim zborom ali s cerkvenim lilurgičnim zborom. Največja novost pa je, da je Claudel vpletel v svojo mistično dramo moderni film, tako da se nekateri dogodki in pojavi okrog Kolumba projicirajo na platnu. Tudi Milhaudova glasba je prikrojena temu pojmovanju in prehaja ponekod v r.ič kaj prijetno monotonost, čeprav doseža kdaj pa kdaj tudi močno lirično in dramat-sko višino. Na nekaterih mestih, zlasti v 2. dejanju je Claudel s svojo mistiko neumliiv cpio cl-Mjdeiarfe'" Vzlic vsemu pa je !>i!o delo tako opremljeno in izvedena, da je zn-putotilo v gledalcu močan, čeprav neka>ri vznemirljiv in nedoločen vtisk. Opera Unter den Linden ki j; je dal sam Milhaud prednost pred pariško Grande Opero, ju storila s svojimi prvovrstnimi tehničnimi pripomočki in umetniškimi silami vse, ki>r se je dalo, da bi ta zanimivi poizkus k;;r moči uspel. Trenutno ni mogoče reči, kakšna bo njegova nadaljnja usoda. Pri premi-jeri je razgrajače vendarle preglasov.il aplavz. Ali je ta burna prestava začetek nekega novega umetnostnega gibanja, kakor ie bila pred 100 leti prva predstava Hugojeve igre »Hernani«? Ali ima bodočnost ta zmes mistike, zbora, drame, filma in opere"? On avtorja sta preveč resna, da oi se hotela samo igračkati z dobrimi buržuji. Njun j delo je njuna izpoved. Za njun stojita dve močni osebnosti. Za tema osebnostima p^ — kaj, kdo, koliko? To ulegne pokazati bodočnost Ljubljanska gledališka kronika V četrtelk se ie vršila v Ij-uMijainisfci drami premfiena Beogmičevega »Pustolovca pred vraiti«. ki je [privabila za ta čas neobičajno množico občinstva. Prsatelii je osebno prisostvoval oredsite vfi ii občinstvo ga ie bi*r-m> pozdravijak), igralci so v režiji g. pror. Laha čestitko O usrledu. kii ga učiva prof. Brauiner v znanstvenem svetu, pri" ouie dejstvo, da bo za n;e>gov jubilej izšla posebna izdaja znanstvenega obzornika »ColSection des travaux oh»'m?ques do T stih eoosJova quie * s rxris,pevki 22 znanstvenikov. med nolimii več inozemskih učenjakov. Vsi orisipevki bodo spisani v franco-5ikem alfi angleškem jeziku. Že leta 19?5, ko ie orof. Brauner slavil 70Ie.tn»co. ie ionu-dene pomoči. Opazili so namreč ponoči ne-razsvetljeno limuzino na samotni cesti ter so na podlagi svojih izkušenj sodili, da gre za tatvino ali pa za nesrečo. Ustavili so voz. izstopili ter se z napetimi samokresi približali tujemu avtonlobilu. V vozu se pa ni nič ganilo. Čuli so se samo nalahko cmoka-joči glasovi. Uradniki so se seveda nasmehnili. tiho odstopili, vsedli na voz ter se odpeljali naprej. Seveda iz uradnih ozirov niso smeli pustiti nekaznovano dejstvo, da stoji ponoči avtomobil brez luči na cesti, ter so pri skrbno ugašenih reflektorjih intonirali mirno tujega avtomobila s trobljo svatbeni marš Lobengrina. Ko so se čez nekaj časa ozrli, so že svetile na stoječem avtomobilu spredaj in zadaj luči po vseh predpisih. Najbolj zanimivo pa je, kar pripoveduje naš častnik o predavanjih v šolah. Po vaseh stopijo patrulje od časa do časa v šole ter govore po celo uro o prometu in promebiih predpisih. Otroci poslušajo predavanja z izrednim zanimanjem, z navdušenjem in razumevanjem. Pisec je prepričan, da je ljudska šola najhvaležnejši teren za vzgojo občinstva v smj?lu prometne discipline. Ustavijo se od časa do časa tudi pri kaki stari ženici, ki jo srečajo na navadnem kolesu ter jo na podlagi slik pouče, kako mora voziti. Z aparatom za merjenje teže preizkušajo ^včasih kak tovoren avtomobil, če ni preveč naložen, kar škoduje cestam in hišam ob njih. Največ težav pa jim prizadevajo konjski vozniki, a tudi ti se dajo sčasoma poučiti in so celo hvaležni za dobre nauke. Avtomobilski tatovi. Policijsko ravnateljstvo v Newyorku je sestavilo statistiko, iz katere je razvidno, da so bili tatovi na avtomobile v lanskem letu zelo pridno na delu. V Ameriki so namreč lani ukradli 300.000 osc-bnjh in tovornih avtomobilov. Spomenik znanemu motociklistu. Da po-časte spomin popularnega tirolskega dirkača na motornem kolesu Edija Linserja, ki je lansko leto ob priliki avstrijskega Tou-rjst Trophy smrtno ponesrečil', so' odkrili spcminsko ploščo na cesti na Zirleberg. Ureditev prometa v Pragi, Da bi se deloma uredil, oziroma olajšal promet v Pragi, nameravajo ustaviti promet tramvaja v sredini mesta in električno železnico nadomestit: z avtobusi. Motor s 16 cilindri. Nedavno so izročili prometu Cadillacov avtomobil, znan po motorju s 16 cilindri, ki razvija moč 156 KS. Hotel za šoferje v garaži. Svojčas smo poročali, da so v Bukarešti zgradili veliko garažo s petimi nadstropji in da je v zadnjem nadstropju lepo urejen hotel za šoferje. Sedaj so tudi v Berlinu začeli z gradnjo slične garaže, v kateri bo dovolj prostora za 100 avtomobilov in za Skoro isto število šoferjev. Sobe za šoferje bodo urejene s takim komfortom, da ne bodo nič zaostajale za onimi drugih hotelov. Hcnne dobi konkurenta Ni dolgo temu, ko je Henne postavil nov rekord v vožnji z motornim kolesom s tem, da je dosegel hitrost 216.9 km na uro. Sedaj se pa že javlja konkurent, ki hoče potolči ta rekord. Tovarna A,JS motociklov je stavila znanemu vozaču O. M. Baldvvinu na razpolago posebno motorno kolo od 1000 kub. cm, 6 katerim naj bi potolkel Hennejev rekord. Kongres za gradnjo cest. Med 6. in 11. oktobrom se bo vršil v Washingtonu velik kongres za gradnjo cest. Ta kongres bo nedvomno velike važnosti za razvoj avtomobilskega prometa, kajti na njem se bo razpravljalo o izkustvih, ki se jih je doslej imelo pri gradbi cest in napravili se bodo načrti, kako naj bi se uredile v bodoče ceste v posameznih držav. Kongres bo otvoril sr.m predsednik Zedinjenih držav Hoover. Udeležencem bo omogočeno proučiti avtomobilski promet v Ameriki, kjer je najbolj razvit zato, da bodo lahko ta izkustva primerno izkoristili v svoji domovini. ŠPORT V nedeljo ob 16.30 Maribor : Ilirija Sodnik Miesz (Dunaj) Jutri bo padla končna odločitev in Dravska banovina bo prvič dobila svojega-prvaka. Oba finalista sta se na to srečanje tiho, toda dobro pripravljala. Maribor je postal s svojo senzacijonalno zmago 7 : 1 nad jesenskim prvakom Rapidom defini« tivno prvak mariborskega okrožja. Na* daljnja pot do finala ni bila težka. Fina* list Celja je bil v dveh tekmah poražen V obeh teh nastopih je moštvo Maribora sicer neprijetno razočaralo, kar pa je naj* brže zakrivili podcenjevanje protivnika. Toda v prvi odločilni tekmi s prvakom Ljubljane je bila enajstorica Maribora zo* pet na višku. V tehničnem pogledu je si« cer zaostajala za igralci Ilirije, vendar je napad pokazal izredno odločnost pred go» lom. Vodstvo tekme je poverjeno dunajske« mu internacionalnemu sodniku g. Mieszu, čigar sliko priobčujemo na tretji strarfi in ki je pri nas že znan. Kritika vseh ljub« ljanskih listov si je bila edina, da takega sodnika še ni videla Ljubljana. Njegov način sojenja je ugajal igralcem in sle« dalcem. 2e njegov nastop je imponiral. Ljubljana bo zopet imela priliko pozdra* viti milega gosta z Dunaja, kajti g. Miesz je ponudbo sprejel in prispe v Ljubljano najbrže v nedeljo zjutraj. Z osebo g. Mie» sza nam je podano jamstvo, da bo potek« la tekma regularno. Kot stranska sodnika bosta fungirala savezna sodnika gg. Mo« horko in Dolinar. V predtekmi nastopita ob 14. v prven« stvenem boju Slovan in Reka, ob 15.20 pa rezervni hazenski družini Ilirije in Ate« ne. Obe družini sestavljajo mlade igralke, ki pa v pogledu tehnike prav nič ne za« ostajajo za onimi prvih družin. Vse tekme se vrše ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije. Iz LNP (predsedstvo). Tekma SK Natakar : SK Grafika se vrši ob 8.30 na igrišču Pr i m o r j a in ne na igrišču Ilirije, kot je bilo prvotno določeno. Po» izkusna tekma Svoboda Vič : Svoboda Ljubljana odpade. Prijava prijateljske tekme Ilirija rez. : I. SSK Maribor rez. se ne vzame na znanje. Prvenstvena tekma Slovan : Reka se vrši na igrišču Ilirije o b 14. kot pred tekma. Ostale objave p. o. od 9. maja glede rediteljstva in službe ostanejo v veljavi. — Predsedstvo LNP. Protest proti tekmi Ilirija : Maribor. Kakor doznavamo iz merodajnega vira, je SK Ilirija vložila pri LNP protest puoti zadnji tekmi Ilirije : Maribor, ki je, ka« kor znano, končala z rezultatom 5 : 3 v korist Maribora Svoj protest utemelju je s sojenjem sodnika dr Planinska. LNP bo na prihodnji seji poslovnega odbora raz« pravljal o tem protestu. SK Grafika. Danes v soboto na igrišču Ilirije od 16. -dailje redni trening rezerve. Udeležba strogo obvezna. — V nedeljo 11. t. m. ob pol 8. zjutraj morajo bita na igrišču Primorja naslednji igralci I. moštva: Wo.liimu.th, Milici i č, Pelicon, Mirko, Miha, Pallek, Katavič, Zupančič, Stupica, Unbančič SrebotniaJc, rezervi: Korbar, Brumen. Prvenstven« t-ekma z Natakarjem! Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam 11. t. m.: ob 8.30 Natakar : Grafika, g. Mah-kovec ob 14. Slovan : Reka g. Pevalek; ob 16. Ilirija : Maribor — g. Miesz (Dunaj), rez. g. Pe-valek. Stranska sodnika za glavno tekmo gg. Mo-horko in Dolinar. Glede igrišča in event drugih sprememb se delegirani sodniki opozarja-jo na službeno objavo LNP-a. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 16.30 morajo biti zaradi gostovanja v Novem mestu pri »Kačiču« naslednji: Jug II, Sirtkule, Lipov-šek. Klopčič, Šinkovec, Bizjak, Baum II., Franci, Jože, Lojze. Pišek II. I. moštvo jma jutri dopoldne ob 10. trening s Svobodo. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes o-b 18.30 važen sestanek 1. moštva v vrtnem salonu »pri Levu«. Točno! Opozarjamo na nove objave v članski knjigi. — Jutri igrajo juniorji ob 9.30 proti rezervi SK Korotana. I. moštvo pa ob 16.30 proti SSK Mariboru. Moštva naj pridejo v garderobo pol ure pred določenim začetkom tekme. SK Svoboda. Jutri, v nedelio trening tekma I. nioštiva s ASK Primorjem I. Prosim do 9.30 v naši garderobi. Postava v garderobi in Delavski zbornici. Tekma rezerve z viško Svobodo odpade. SK Krakovo. Točno ob 13.45 na glavnem kolodvoru: Erker. Markič, Jeršek, Logar. Baranbskv, Novosel, Jescnko, Koman, Novak I., Grabrijan I.. Vagger. Oprema pri gospodarju. Dres bel. hlačke in dokolenice bele. — Načelnik. SK Natakar. V nedeljo 11. t. m. ob 8 zjutraj v garderobi Primorja: Ozcbek, Dolinar, Wohtfart, Sternad. Jelnikar, Šušteršič, Podgornik, Slapar, Mirtič. Novak, Zaje. Pip II. in I. Stranski sod.nik Narobe, reditelja Bonča in Kobal. TKD Atena. Pozivam vse članice hazenske sekcije na trening danes ob 17.30 na igrišču. V primeru slabega vremena važen sestanek za igralke Čeme, Brodar, Bibiča. Tšta, Kaiser, Bernik, Mirtič, Jerimol. Sestanek o'b 18. pri gdč. Černe-tovi. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedelio II. t. m. izlet v Planico (zaradi eventuelnih sprememb popravila koče v Tamerju). Člani, ki bi se radi udeležili izleta, naj se javijo g. Kiirnerju v trgov. Goreč do sobote popoldne. Istotam dobe informacije glede polovične vožnje. Odhod v soboto zvečer z gl. kolodvora ob vsakem vremenu. Motoklub Ljubljana. V nedeljo 11. t. m. izlet na Sv. Goro -pri L:tiji mimo Sv. Križa, čez Beri-čevo. Sv. Jakob do Save. Motorje pustimo v gostilni Drnovšek na Savi. Nato peš izlet cca 2 uri na Sv. Goro. Start ob 7. pred kavarno Evropo. Novi vozni red V noči od 14. na 15. tm. stopi o polnoči na vseh progah držav, železnic v kraljevini Jugoslaviji, kakor tud; v veh drugih državah, novi vozni red v veljavo. V mednarodnem prometu ostanejo tudi po novem voznem redu vsi dosedanji brzo-vlaki v prometu v več ali manj izipremenje-nih legali. Po novem voznem redu bo vozil na progi Pragersko — Budimpešta in obratno dnevu; brzovlak skozi vse leto dnevno redno in bo imel v Pragerskem zvezo na dnevni brzovlak proti Trstu — odnosno iz Trsta. V poletni seziji. t. j. v času od 15. junija do 15. septembra, bo vozil nov brzovlak iz Splita, preko Zagreba — Ljubljane — Jesenic v Miinchen in Berlin ter istota-ko iz Trsta preko Podbrda v Munchcn in Berlin ter obratno. Na Jesenicah se združita oba vlaka iz Splita in Trsta, v obratni smeri pa se delita. Potniški vlaki, v kolikor so spremenjeni, so se prilagodili mednarodnemu prometu ter splošnim željam in potrebam posameznih kraiev. Med Ljubljano in Mariborom bo po novem voznem redu zopet vozil no:ni pot" niški vlak. Radi vpoštevanja važnejših zvez v večjih priključnih postajah so se morale dosedanje lege nekaterih potniških vlakov bistveno izpremeniti, tako odhaja prvi jutranji potniški vlak štev. 912 na Gorenjsko iz Ljubljane gl. kol. še le ob 7. uri 30 in prvi jutranji potniški vlak štev. 614 na Rakek in v Postojno iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 35 minut. Zato vozi na progi Ljubljana gl. kolodvor Kranj ob delavnikih skozi celo leto potniški vlak štev. 920 z odhodom iz Ljubhjane glavni kolodvor ob 15. uri 28 min. in prihodom v Kranj ob 6. uri 17 minut; nadalje voz; na progi Logatec — Rakek potniški vlak štev. 698. r odhodom iz Logatca ob 6. uri 50 in prihodom v Rakek ob 7. uri 24. minut. Popolni vozni redi so razvidni iz novih stenskih voznih redov, ki so razobešeni na vseh postajah. Glede posebnih izletniških vlakov s 50% PbPusfom voznih cen ob nedeljah in praznikih bodo določbe o uporabi pravočasno objavljene pri potniških blagajnah. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). Danilo Cerar; Spornimi. 4605 r. Halide Edib, Plamena košulja. Roman, 1361 h. Sinclair U., Hodočašče Uofbavi. Roman. 1362 h. Lidin VI. G., Brodovi prolaze. Roman. 1363 h. Speyer W., Ciiarlotte est piquee. Roman. 833 f. Therive Andre, Le charbon arde-nt. Roman. 834 f. Jolinon Jos., Les rcvanants dans la botrti- que. 823 f. Rosaz Paul de. Rie-n a signaler. 822 f. Weyer Const., Morvan. 813 f. Londmark Knut, Das Leben aut anderen Sterilen. 11255 n. Gide Andre, Kongo und Tschad. 11256 z. Bernatzik H. G., Gari-Gari. Dcr Ruf der afrikamiischen NVsSdnis. '1257 z. Morris W., G. B. »Khaki oder Feldgrau »Ein uinheimlicher Roman. 11258 n. Hocker P. O., Der Preisgekronte. Roman. 11259 n. Seeljger E. G., Bark Fortuna oder Mandus Frixens erste Reise 11260 n. Johnson Th. AL, Dur.ikle Wege Amerika« >m VVeitkrieg. 11261 z. Haydu Jul., Jchovahs Geburt. Roman. 11262 n. Fletc-her J. S., Die Siche.rheitsnadel. 112631 VVallace Edgar, UeberfaiKko-mimando. 11264 n. Wassi!je\v A. T., Odira na. Aus den Papie-ren des letizten russischen Polizeidi-rcfctors. 11265 z. Lohndorff E. F. Afrika we«nt. TaigebuCh eiiies Legionars. 11266 n. Stratz Rud., Das G rab des weissen Kon:®s. Roman. 11267 n. Stratz Rud., Du Untodkarante... Der Roman ei-ner Ju-gend. 11268 n. Federn K., Hauptmann Latour. 11269 n. Cowper Powys John, Wolf Solent. Roman. 11270-72 n. Hanhart Dorett, Das spate Schiiff. Roman. 11273 n. Seidel Ina, Renee ufid Raiaer. Erzahlung. 11274. Lagerlof Selma. Die Sibergrabe und andere Erz. 11275 n. Aumers-Kiiller van Jo., Jennj" spielt Ko-modie. Roman 11276 n. — Der stille Kamipf. Roman. 11277 n. Friedenthal Rich.. Der Eroberor. Ein Co-r- tes-Romam. 11278 n. Hiibel Paul, Gtipielfainrten. 11281 z. Nansen Fridtjof, Unt&r Robben und Eis-barem. Meiine crste Erlebnisse im Eis-me&r. 11282 z. Lasker Eduard, Schachstrategie. Eirfiihrung in den Geist der p rak tise h en Partie. 11283 z. Roth-Rosthof Alfr., Ba Menelik. Edeibmis-se mit abessinisehen Pilanzc-n. Jage-ra, Fiirstem und Goldsuchern. 11284 z. Flesch H., Diic Amazone. Rcman 11286 n. Ferber Edna. Das ist Fanny. Roman. 11287 Aldanov M. A. St. Helena. »Ei-ne kleime Inse-l«. Roman. 11288 n. Hocker P. O.. Die siebcn Stufen. Roman 11290 n. Fletcher J. S., Alpdntck. 11291 n. Kohler Albert, Somme iiber den Balkan. E in Rciseb-ucli durg 11 i-ziposojtrje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer slovenske, s-rbohrvatske, češke ruske, poRske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ten* modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošilja tudi po pošti na deželo. Izposojeni rak tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne. Na razpolago so 'tiskani popolni imeniki kniiiig, ki iih kropi, da sa napišeš številke doma. Knjižnica kupuje amikvarične knjige po najvišji ceni „P!aninski Vestnik" (1895—1930) Prejeli smo: Moj Bog. če se spomnim! Pred 35 leti! Da. pred 35 leti je bilo. ko je izšla prva številka planinskega glasila. Bil sem še v gimnaziji. Leto pred maturo in kot tak še član literarne dijaške »Zadruge;. Kakšen in kolik dogodek se mi je zdel! Prvi slovenski planinski list! _ Ko vse dotlej nismo imeli razun Kadilnikovih popotnih pisem in običajnih potopisov ničesar, vsaj ne organiziranega kakor tudi ne organizacije slovenskih gorskih popotnikov — turistov! «HriboIazci:: so jim tedaj rekli, turist je bil skoro identičen z drugorodcem. V moji mladi duši je vse drgetalo. Še danes mi postane mehko v duši, če se spomnim onih časov, na katerih sloni in globi — mladost. — ona zorna, kipeča, dojemljiva, vsa blažena in — polna idealizma, — vsaj med našo generacijo je bilo tega zadnjega š*3 dokaj . . . To so bili časi, ko se ti zdi še taka malenkost tako važna in dalekosežna, ko ti je duh tako visoko leteč, ko še tako male veš o onem trdem življenju, ki te pozneje tolikokrat razočara v tvojih nadah, li pristriže peroti na vseh kon<-ih in krajih ter le postavi pred nelepo sliko dnevnega življenja. V oni dobi je prišel >Planiirski Vestnik-s skromen in zares »nebogljen-, a za nas tako važen in pomemben, da nikoli tega. Kakor da bi se imel odslej vrteti ves svet — drugače . . . Videl sem v prvi številki svojo prvo tiskano besedo in to celo v verzih, — vrh tega še tako nenadno in nesluteno! Ko se je otvorila Orcžnova koča, sem napisal v spominsko knjigo v prvi slovenski koči n°Kaj _ rim. Pa se je rajnkemu profesorju Orožnu, ki je menda ravno tako vzhičeno listal po prvi slovenski spominski knjigi, v prvi slovenski planinski koči, ki je nosila njegovo ime. zdelo prav in vredno, da se ta pesniški izbruh mladega študenta objavi tako;, v prvi številki nanovo ustanovljenega planinskega lista. Rajnki profesor Širne Ru-tar. s katerim sem bil takorekoč kot študent v prijateljskih stikih, me je opozoril na to. t stavivši me prav po tolminsko na cesti, je izvlekel iz žepa še čisto svež, po tiskarskem črnilu dišeč zv°zek, mi ga pomolil pod nos m dejal: »Vi! To je nekaj za Vas, berite to-le. Profesor Orožen je vprašal po Vas, boste dobivali list kot študent zastonj !c Vse drugo si lahko mislite sami. — O, ti blažena, srečna mladost! Mene je vrglo sko-ro v znak- Kri mi Sinjla v slavo in nič nisem vedel, kako naj se obnašam, še »Bog lonaj« nieem dejal in samo na to se še spomnim, da mi je Sime še povedal, da je profesor Orožen pokazal one bore verze prof. Funtku in da se je ta izTazil, da se lahko priobčijo. Roga mi! Kakor v sanjah sem stekel domov, se vsedel nekam v kot ter držal prvo številko »Planinskega Ve-stnika« v rokah gotovo več ur. Ne vem ali se tako godi vsakemu »pesniku?, ko vidi tako-le svojo prvo tiskano rec. No, in potem je imela cela stvar takorekoč svoj naravni razvoj: Ko sem si odpomogel od prvega »strahu«, sem postal seveda naenkrat strašno »šteman«. To sem tudi kaj hitro pokazal v »Zadrugi«, katere člaTi sem bil od prvega početka. Mislil sem seveda, da od zdaj naprej sploh ne morem in ne smem drugače govoriti in pisati, kakor v — rimah. Ko je pozneje ^Planinski Vestnik^ prinesel še neko mojo odo in še neko drugo priložnostno pesem, sem tudi mislil, da imam privilegij, da mi ni treba hoditi več taiio redno k »literarnim sejam«. Strogi naš predsednik Dermota, ki ga je bila sama točnost, pa je bil drugeea mnenja in je predlagal, — ker sem izostal že od treh sej, — da me izključijo. Pa je nastopil tedaj zame sam Cankar ter me menda iz same klju-bovalnosti proglasil za pesnika, kar mi pa ni dosti pomagalo. Kajti v takih zadevah našemu »tiranu« Dermoti tudi Cankar ni imjioniral. In tako se je zgodilo, da je kmalu jx>tem tudi on odletel. Meni pa se je vsa ta dogodivščina v tistih časih zdela silno i imenitna in vesela, zlasti pa še potem, ko je ista usoda doletela mojega temperamentnega protektorja. Revanžirati sem se mu mogel, — in to prav iskreno s prepričanjem — šele po njegovi sir n i takole čez kakih _ 30 let . . . Koliko listov je od one dobe izšlo in ludi prenehalo! Kaj se je vse zgodilo v tej dobil Prišel je prevrat, ki je nas uboge Slovenčke raztrgal na tri kose, ko nas že itak ni premnogo na tem svetu ... Le to, kar je bilo življenja sposobnega in klenega, je ostal d, med njimi tudi »Planinski Vestnik«, čigar 30 letnikov danes leži pred menoj, in ki mi je obenem najlepši mladostni spomin. Bili so to skromni početki turistične literature, če jo smem tako imenovati. Letos pa mine 35 let, odkar je izšla prva številka prvega letnika. A če primerjamo prve letnike »Planinskega Veetnika« z današnjim obzorjem tega lista, moramo ugotoviti vendar veliko razliko v njegovo do- bro. In nemala zasluga na tem gre sedanjemu ured/iiku. Ne glede na zunanjo opremo moraš priznati kolosalen napredek, ki je bil mogoč le pod Tominškovlm modrim in bodrim vodstvom. Vzemimo samo najmlajšega izmed mladih in primerjajmo z njim prve potopisne poskuse, ki so izhajali v prvih letnikih lega lista! Primerjajmo stil od takrat in od dane«! Pa bomo takoj videli, da je bil dr. Tominšek oni, ki nam je vzgojil celo vrsto novih moči. Večina niti ne ve, kaj in kdo je dr. Jože Tominšek, zlasti pa ne ve, da se je vsa, zlasti pa zadnja leta samo žrtvoval za dober namen, puščal v ne-mar važne druge naloge, samo da se ie naše planinstvo tudi idejno razvijalo, kakor to zahteva današnji čas. Dr. Jože Tominšek vrši požrtvovalen, koristen a nehvaležen posel urednika »Planinskega Veetnika« že 20 let. Lepa doba! Nehvaležen posel, sem dejal. To se je izkazalo zlasti na zadnjem občnem zboru ŠPD. Iz ničevega razloga, da je Maribor nakrat postal za Ljubljano tako — strašno oddaljen, naj je postal naš Jože Tominšek nemogoč!.. Za ono Ljubljano, kjer se vršijo med kulturnimi ljudmi laki zbori, da pošten človek, ki hoče povedati svoje iskreno mnenje, tega ne more, ker ti medtem, ko imaš ti formalno in dejansko besedo, nakrat začne skakati in pridigati vmec nekdo drugi, kakor kak »kapcjnarc in ga ni moč krotiti niti z razlogi, niti s parlamentarnim opominom... Zato treba, da se, Jože Tominšek, preseli? iz Maribora v Ljubljano, da se boš naučil, kaj je to: manira in takt. Ti, Jože Tombšek. ki si nam vzgojil v tej dobi celo vrsto delavcev, ravno vsled svojih stikov! Ti da nimaš stikov s svojimj sotrudniki, Ti, ki promptno odgovarjaš v&akemu talentu in netalentu, ga učiš in bodriš, če je kaj vreden! Saj mora človeka kar pograbiti, če ima še kaj krvi v sebi in če pozna vse tvoje urednikovanje, ki je ena sama velika ljubezen do stvari in žrtev . . . Brez zahvale pojdi prav po principu: »Mohr, du hast die Sehuldigkeit getan . . Toda, kamor pridem, en sam glas: naš Jože Tominšek mora ostati, pa makar. da bi bival na Vrhniki pod mostom ali v Črnomlju! Ti niti odstopiti ne moreš, tudi ako bi , hotel, ker te sotrudniki ne pustijo in ž njimi vsi pametni in pošteni ljudje. Prav sedaj, ko je to vprašanje postalo pereče, ko se je vrglo na tapet, pravijo vsi sotrudniki, da ima malokateri urednik v Sloveniji tolikih in tako ozkih stikov s svojimi sodelavci, kakor naš Jože Tominšek. Mene je bolelo srce! Tako, gospoda, se s takim zaslužnim možem ne postopa! Pa sem si mislil: socins dolorum, ki si sam »neki« bore-prirodni estet, ki nisi prirodoslovec in ne geolog — kakor tudj drugi ne — in ne — »kažipotni pisatelj« ... Pa si pozval ti. Jože Tominšek, javno v svojem listu, da se naj izpišejo razni ideologi v principijelnili vprašanjih. Kdo ti je. kaj pcslal? Razun enega najmlajših in moje malenkosti so vsi oni molčali, ki jih je siicer samo govorjenje in nerganje. In zdaj ti kar kratkomalo postavljajo naslednike in — kdo vse hoče to postati! Pa bodisi! še ni vseh dni konec, in tudi tebi, naš dr. Jože Tominšek, naš mentor, bo enkrat zgodovina pravična. Vsi, ki si nam bil zvest prijatelj, kakor ni svojim zvest nikdo od urednikov, tj kličemo ob 351etnici tvojega »Planinskega Veetnika«: -Zvestoba za zvestobo! Dr. Jos. C. Oblak. Iz življenja In sveta Zatočišče pod krilom letala Keki ameriški letalec, ki je bil prisiljen pristati na Aljaski, si je pod krilom iz sneženih kock zgradil bivališče po načinu Eskimov. Zanimivosti ptičjih potovanj Caplje potujejo iz Nemčije v Južno Afriko — Škorci slede kobilicam — Krivokljuni se klatijo po vsem svetu, vendar najdejo pot v domovino Pticeslovje se ie šele zadnja tri desetletja lotilo sistematičnega in uspešnega načina, ki naj nesporno ugotovi zagonetna potovanja posameznih ptičjih vrst. V to svrho je bilo potrebno opremiti nekoliko stotin ptic s kovinskimi obročki, ki imajo natančne podatke kje in kdaj je ptjca dobila svoje učeno znamenje. Ti obročki se pritrdijo pticam okoli nožice in obročkanje je doslej prineslo že obilo važnih podatkov tako glede periodičnega potovanja ptic-selivk, kakor glede prostori v katerem žive posamezne ptičje vrste ne glede na njih preseljevanja. V severovzhodni Nemčiji posluje ptičja postaja Rositten, ki se je z vso vnemo posvetila temu vprašanju in je potovanja nekaterih ptičjih vrst raziskala skoro do najmanjših podrobnosti. Tako je v sodelovanju z opazovališčetn v Salzbur-gu in zlasti s pomočjo moskovskega društva biologov raziskala gibanje naše navadne poljske vrane. Popolno sliko teh sta omogočila s svojimi važnimi podatki tudi zoološki postaji v Versaille-su in v Leningradu. V vseh teh proučevanjih se omenjajo posebno pohvalno ruske postaje, brez katerih bi bil vsak temeljitejši študij naravnost nemogoč. Iz poročila, ki ga je izdal kustos dr. Scliiiz iz Rosittena posnemamo zanimive podatke o vranah, ki so jih obročkali 30 km severno od Moskve 1. 1928, naslednjo zimo pa so posamezne eksem-plarjc vjeli na Pomorjanskem, v Lužici, v Gornji Šleziii in v Alzaciji. Pri tej priliki se je tudi dognalo, da vrane v različnih letih prezimujejo v raznih delili Evrope. Vrano, ki so jo opremili z obročkom v Salzburgu, so naslednjo zimo našli pri Curihu, 1. 1925. v Franciji, ]. 1926. pa je prezimila pri nas v Jugoslaviji. Posebno zanimive rezultate pa ie prineslo obročkanje čapelj. V Južni Afriki, kjer prezimujejo čaplje iz Srednje Evrope so opazili, da imajo te ptice madžarske obročke. Obenem se je določila natančna njih pot iz Madžarske v Južno Afriko. Ptice so potovale preko Rumu-riije in Bolgarije v smeri na Carigrad, naio preko Male Azije v južnovzhodni smeri na A!exandrette. odkoder so letele ob sirijski obali in preletele Rdeče morje. Tu se je jata razširila preko Afrike, posamezne pa so dosegle celo Kap-sko mesto na najjužnejšem koncu Afrike. Čaplje, ki so jih obročkali tia Madžarskem. so po poreklu iz Srednje Nemčije. One iz zapadne Nemčije pa so po ugotovitvah dr. Thienemanna letele preko Francije, Španije in Gibraltarske ožine. Kako so prišle preko Sahare, je do danes še uganka. L. 1925. so na Madžarskem obročkali 2726 škorcev, ko.iih domovina je Bližnji in Daljni Vzhod in ki slede navadno kobilčnim rojem. Zato njih navzočnost dokazuje obenem pričujočnost kobilic. Od teh obročkanih tisočev so našli in javili doslej le štiri ptice: po enega iz Kavkaza, iz Aten, iz Adane v Mali Aziji in iz Lahoreja v Indiji. Kljub tem velikanskim razdaljam pa najdejo ptice vedno domov. Krivoklju-ne. ki brez stalne domovine potujejo iz kraja v kraj, so obročkali na Madžarskem in dobili poročila o njih iz Seville (Španija), Sirakuze (Italija), Malte, Oost-vorna (Nizozemska), iz Srednje Norveške jn iz Samare ob Volgi. L. 1925. pa so na Madžarskem ujeli štiri krivokljune, ki so imeli madžarske obročke. Zabele- žil: so jih in zopet spustili v širni svet. Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Baiaco preobleke v največji izberi pri tvirdki Drago Schwab, Ljubljana. Radij se bo podražil Angleški list »Rand Daily Mail« poroča iz krogov afriških industrijcev, da bo ležišče rude v pokrajini Katans ga (Belgijski Kongo), ki vsebuje radij, v kratkem popolnoma izčrpano. Ako bodo nadaljnje preiskave potrdile to domnevo, se bo dosedanja cena za 1 gram radija v par letih podvojila ali celo potrojila. Sedanja cena za 1 gram znaša okoli 3 milijone dinarjev. Z dru« ge strani pa zopet poročajo, da je družba, ki izkorišča obširne rudnike za kositer in baker v Katangi, že do« slej predelavala samo neznaten odsto= tek radijske rude, da bi vzdržala do« sedanje visoke cene. Francoski listi so nedavno obširno poročali o takih človeštvu škodljivih špekulacijah bel« gijskih kapitalistov. Lepotni saloni za pse Naša civilizacija vendarle napredu« je! Čeprav je vsi ljudje niso bogve ka« ko deležni, živali pa jo le občutijo ugodno na lastni koži. N. pr. psi. V Barceloni na Španskem so te dni otvo« rili pravcat salon za nego njihove le« pote. Zavod je opremljen z vsem mo« gočim modernim komfortom, s kopal= nicami, prhami, oddelki za masažo, z elektriko obratujočimi strižnicami (pri ljudeh bi bile brivnice) itd. Četvero« nožci ostavljajo ta zavod lepo poče« sani, frizirani, parfemirani in s poli« ranimi kremplji. Kaj bi rekli neki ljudje, če bi se jim tako dobro godilo? Pridobivanje špargljev Slika nam prikazuje eno izmed vzornih farm za šparglje na severu Nemčije. Starše hoče menjati Sodišče v Košicah se bo te dni bavi« lo z zanimivo zadevo in meščani so silno radovedni na pravdorek sodišča. Pred dvajsetimi leti sta v košiški po« rodnišnici dve ženi isti dan rodili dete moškega spola. Babica pa je v raztre« senosti zamenjala deteti in se je tega spomnila šele, ko je ena izmed žensk odšla iz bolnice z zamenjanim otro« kom. Babica se je bala razburjenja in stvari ni pravočasno uredila, kasneje pa je povedala o zamenjavi nekaterim prijateljicam, ki so skrbele da zadeva ni ostala tajna. Ker pa je ena izmed prizadetih rodbin bogata, druga pa siromašna, zahteva sedaj zamenjani sin, ki ga je vzgojila siromašna rodbi« na, svoj zakoniti delež na bogastvu svojih pravih staršev. Tožitelju se je posrečilo najti več oseb, ki jim je zna« na ta zadeva in tudi babica je priznala svojo usodno pomoto. 32 milijard za reklamo Po pravkar priobčeni statistiki sta izdali ameriška industrija in trgovina v lanskem letu za reklamne svrhe nič manj nego 565 milijonov dolarjev, 32 milijard dinarjev v naši valuti! Na same časniške oglase je odpadlo od ie ogromne vsote 206 milijonov dolarjev. Posamezne industrijske panoge so se posebno izkazale. Tako je samo 23 ve« likih avtomobilskih tovarn potrošilo 64 milijonov dolarjev, 19 tobačnih družb 22 milijonov, 89 tovarn za jest« vine 20 milijonov, 24 tovarn gramofo« nov in za radio 16 milijonov. 47 lekar« skih družb 13 milijonov, 28 petrolej« skih družb 10 milijonov, 12 tovarn mila 7milijonov, 30 železniških družb 6.5 milijona dolarjev. Če so že stran« ski izdatki ameriške industrije in tr« govine tako veliki, kakšni morajo biti šele dobički! Roparji po milosti božji Neki Anglež, ki je na potovanju po Kitajski prepotoval severne predele honanske pokrajine, pripoveduje, da so ti predeli popolnoma v oblasti veli« kih roparskih tolp. Ta ozemlja je on sam preKodil Krez škode Ie zato, ker si je najel za vodnika nekega bivšega roparskega glavarja, ki se je bil že umaknil v zasebno življenje, a je uži« val med svojimi nekdanjimi pajdaši še velik ugled. Razbojniška vladavina je y tistih krajih že tako utrjena, da so voditelji dveh velikih tolp zgradili na neki visoki planoti svetišče, a na svetišču je napis, ki izrecno veli, da so postavili to svetišče ti in ti roparji v zahvalo bogovom, ki so jim poma« gali, da so ugrabili toliko bogatih Ki« tajcev in prejeli zanje visoke odkup« nine. Izgnana za 400 let Žensko, ki ima le malo upanja, da bo učakala dan, ko ji bo dovoljeno povrniti se v Pariz, so aretirali te dni istotam. 54 letnico, ki je odsedela že nešteto kazni, so namreč ob vsaki ob« sodbi izgnali za večje ali manjše šte« vilo let. Te izgonske dobe so se sča« soma pomnožile na 400 let. To pa grešnice seveda nič ne moti, da bi se vedno znova ne vračala v prepoveda« no mesto. bi, sokolska in vojaška. Pred nastopom poj- de mlado društvo po svoje matično društvo, počaka na brate iz Studencev, nakar 6e bo vršila povorka z vojaštvom ter obema godbama na telovadišče. Vabljeni ste ve i, bratje in sestre, vsi, ki poznate in ljubite Sokola, pa tudi vei drugi, ki vam je Sokol še nepoznan, da ga spoznate in vzljubite. Natančen spored bo objavljen pravočasno. Radio SOKOL Otvoritev Sokolskega doma v Rušah se bo izvršila že 29. maja. Kakor znano, gradi agilno sokolsko društvo Ruše svoj dom in ga bo otvorilo na Vnebohod 29. maja, ko se bo vršil tamkaj delni župni zlet mariborske župe. Ruško sokolsko društvo sp na prireditev intenzivno pripravlja. Tudi gradbena dela se naglo bližajo koncu in bo novi dom na dan otvoritve popolnoma dogotovlj^D sprejel izletnike pod svoj krov. Drugi javni nastop Sokola Maribor I. Mlado Sokolsko društvo Maribor I. na de snem bregu Drave se krepko razvija, razširja svoja krila kot osvojevalec magdalen-skega okraja in zibira v svojem gnezdu mlade in stare, brate in sestre. Doslej je priredil že štiri družabne večere, javen nastop v telovadnici bivše kadelnice, uživa simpatije v vseh krogih in njegova družina šteje že čez 500 krepkih, navdušenih in delavnih Sokolov in Sokoličev, Sokolov in Sokoličic. Pokazati pa hoče 18. maja zopet, kako je napredoval v tem času, pokazati hoče vsem, da je vreden ljubezni, ki si jo je povsod pridobil. Skupaj s svojimi brati - vojaki, zvestimi čuvarji naše domovine, predstavni ki naše hrabre in junaške vojske bo priredil ta dan popoldne na letnem telovadišču vojašnice kralja Petra, bivše vojašnice, svoj drugi javni nastop. Sodelovali bodo vsi telovadci in poleg njih nad "200 vojakov - dijakov iz podoficirske šole v Mariboru. Izmenoma pa bodeta sodelovali tudi dve goi- IZVLEČEK PROGRAMOV Sobota, 10 maja Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: V. Pirnat: V dolini gradov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Nemščina. — 19.30: O reklami. — 30: Rezervirano za ev. prenos. _ 22: Napoved časa in poročila. — Lahka glasba. Nedelja. 11. maja Ljubljana 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmes poje išlagerje« g. Jug. — 12.15: Tedenski pregled političnih dogodkov. — 15: Olsa Knez: Pouk po novi metodi na ljudskih šojah. — 15.30: Prenos iz Tržiča. — '20: G. Stanko igra na harmoniko. — 20.45: Valčkov večer (radio-orkester). — 21.45: Prenos zborovanja »Udruženja strojevodij« iz Uniona. Vmes napoved časa in poročila. Beograd 10: Prenos iz katoliške cerkve. — 12.30: Koncert orkestra. — 16: Godba za ples. — 17-30: Koncert ciganske kapele. — 20: Koncert pevskega zbora in solistov. — '20.30: »Potovanje okrog sveta«. _22: poročila. — Zagreb 11.30: Orkestralen koncert. — 17.30: Prenos tonfilmske glasbe. — 20.30: Koncertni večer. — Praga 16: Koncert iz Bratislave. — 18: Pevski koncert. _ 19.30: 1'rpnos opere "Marta« iz bratislavskega gledališča. — 22.15: Lahka godba. — Brno 16: Koncert iz Bratislave. — 18: Arije in pesmi. — 19.30: Prenos opere iz Bratislave. — 22.15: Koncert iz Prage. — Varšava 17.30: Koncert godbe na pihala. — 20: Koncert or- keslra in solistov. — 23: Godba za ples. _ Dunaj 10: Pevski koncert. _ 11: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13: Lahka godba. — 15: Pevski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19: Komorno glasba. — 20.05: Veseloigra. — Lahka godba orkestra. — Berlin 18: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — Frankfurt 16.15: Koncert iz Stuttgarta. — 19.30: Koncert na čelo. — 20.30: Lahka glasba. — Langenberg 16.30: Koncert iz Stuttgarta. _ 20: Operetni večer. — Godba za ples. — Stuttgart 16.15: Popoldanski koncert. — 19.30:_ Prenos iz Frankfurta — Budimpešta 12: Koncert opernega orkestra. — 16: Pevski koncert. _ 17.30: Lahka godba. — Rim 17.50: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Operni večer. Trstje 107 za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška al. 22. Tel. 2513 RATOL je odlikovan z zlato kolajno zato, ker se je pred oblastvi dokazalo, da je sigurno sredstvo proti PODGANAM in MIŠIM, da pa je tudi popolnoma neopasen. Enako sigurno delujejo GAMADIN proti ščurkom, STE-NOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Proizvodnja Biokemije dd., Zagreb, Ha-tzova ul. 25. 6399 Antiseptično preparirana desinficirana | GUMA | Pri me r-os guma je znatno bolj zdraha in zanesljiva, ker je njeno antiseptično in profilak-tiiono delovanje preizkušeno od državnega bakteriološkega zavoda v Pragi. Kdor ceni svoje zdravje sme uporabljati samo »Prime-ros«! Zahtevajte izrecno povsod. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in podobnih strokovnih trgovinah. 129 DANES NA VEČER S PLESOM BELLEVUE SOKOL ŠIŠKA Začetek ob 20. uri. ISrgoultio dobro vpeljano, mešane stroke, z večjim konzumom manufakturne in železne stroke, v zelo prometnem mestu Slovenije, takoj oddam zaradi preobremenjenja lastnika. Potreben kapital Din 150.000 do 200.000. — Naslov na oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana, pod »Ugodna prilika«. 7063 Pri nakupu Bemberg svilenih nogavic samo FEINJTE BEMBERG ADLER IEIDE ZAŠT. ZNAK i SCHUTZMARKE || || je marka mondene žene jI (P°$orf ženini in neve&te žimnice, modroce, peresnice, otomane v različnih vzorcih, divane, patent fotelje, salonske garniture ter razna popravila sprejema in nudi najceneje samo F. SAJOVIC. Ljubljana, Star! trg štev. 6. 6394 A lito Alfa Romeo . v neoporečnem stanju, prodam; model 1927, 6 cilindrov, s štirimi sedeži, lepo z usnjem tapeciran, malo rabljen, skoraj nov. Vozil je 12.987 kmlr., z novo pnevmatiko, dve rezervni kolesi s pnevmatiko. Interesentom daje pojasnila Anf. Jakomini, Kočevje. 7055 POZOR! POZOR! Lesn! trgovci in industrijalci! Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji: 7029 parna žaga z dvema polnojarmenikoma, kr zaga itd. z vsem priborom vred na Dolenjskem ob glavni cesti blizu proge, v lesu neizčrpnem kraju, rad-i razbremenitve drugega podjetja. Ponudbe pod »Že več let rentabilna« na ogl. odd. »Jutra«. Kurja očesa Kajboljge sred6tvo proti kurjim o5e*om »CLAVEN« je mast Dobite v lekarnah, droge-tijab aH naravnost it tvor-Dice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — S Is a k Velikaodprodaja M DOKO" čevljev vseh vrst, od preprostih do najfinejših, v vseh številkah, za dame, gospode in otroke, po globoko znižanih cenah. Samo, dokler traja zaloga. 6455 „Doko", Prešernova ul. št. 9« dvorišče. I da seto . ^ cettV ° 44 ptev ff \ti goi 1026 Mvto Litografskega nadstrojnika in (faktorja) z večletno prakso skušnjami, posebno za večbarvni tisk na offset in kamnotisk išče večje podjetje. V poštev pride samo prvovrsten strokovnjak. - Pismene ponudbe z zahtevkami na oglasni oddelek Jutra pod 7014 7014 ^ I. Carman Od sobote, dne 10. t. m., dalje vozi avtobus na progi Ljubljana — Sp. šiška (po vseh konc. cestah) poleg običajnih voženj še od 20. do 23. vsake pol ure. Upoštevajo se tudi posebne želje cenj. občinstva. Ker priredi Šišenski Sokol v soboto, dne 10. t. m., zvečer DRUŽABNI VEČER v hotelu Bellevue, vozi avtobus I. Carman ta večer izjemoma do 24. ure 7053 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCdcr hece p-;cp ali Galec druge informacijo ticoco mm tnalih oglasov naj pri Idi v snantGah a mieer nm hm prejel odgovora t ~ EJffi CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je nposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Posestvo Gostilno i d • b r o idočo trgovino d<>bro uspevajoče m dežeti ,, . I oddam v naj«« ali aa ra- meianega bla«s, t promet- čun gKO In oddelek »jutra« pod šifro I mehan. delavnico »Trgovina na Štajerskem« | dobro Tpeijano T meftu Preprosto sobo snažno, s posebnim vhodom iz etopnjic. i š i e m blizu centra. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Center — soba«. 17440 17515 Kupim parcelo bližini dolenjskega ko-1 »Jutra«, lodvora. — Ponudbe z na redbo velikosti in cene na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Čebelica«. 17600 na Gorenjskem oddam najem. Najemnik lahko de-1 la tudi na moj obrtni list. Sobo s posebnim vhe-iom takoj Naslov pOTe oglas, oddelek I oddam ob Kette - Murnov " 17719 I cesti (hiša 7.a gostilno Pav šok) Heinricher. 17114 SUL 2 sladoledarja prodajalca ki rta zmožna viožiti primerne kavcijo — ©prejme taiioj v ciužbu Cb-puii, Jesenice, Goreajsko. 16739 Natakarico mlado it zanesljivo, za guj-tlno v mestu sprejmem takoj. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« na Je menicah, Gorenjsko — pod šifro »Takoj«. 1768 Spretnega točilca za popoldansko delo sprej me ' hotel »Believue« v Ljubljani. 17680 in ajs liane vue« Natakarje ;, strokoviij sprej 111 ■ hotel v Ljubljani. .zvez •Belle 17682 Več natakaric potrebujem za uedeljo. — i'o-re lova niča Ogrinc. M kloSičeva 28. 17688 Vajenca (pikolo) sp-ejmi* hotel »Believue« v Ljubljani. 1(681 Več dobrih pleskar, pomočnikov za na I1''/.1 .'j sprejme takoj Ivan Strojan. pleskarski mojster v LJubljani. Sv Petra nasip št 60. 17075 Perlektno kuharico proti dobri plači iščem za takoj k dvoma zakoncema brez otrok, v centru Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrat pod šifro »Samo.-tojna 55«. 17714 Soboslikarske in plesk. pomočnike sprejme v stalno delo Tone Malgaj. d. z o. z., Ljubljana VII. Knezova ul. 22. 17700 Kuliarico za moenate jedi sprejme takoj go?tiina »Orao«, Za greb, Frajikopanska ul. 13 17725 Snažilca pribora krepkega fanta 3 p r e j m e hotel štrukelj. 17755 2 trg. pomočnika zmožna slovenščine in nemščine. dobita s 1. julijem nameščenje. Reflektira se ie na prvovrstne moči. —» Ponudb? pod »špecerij-u na podružnico »Jutra« v Olju 17742 Prodajalko sprejmem takoj v trgovino s čevlji. Ponudbe s sliko in navedbo i-!ače na podružnico »Jutra« v Celju pod šilr > »Samo pr.-o-Ast-na meč«. 17743 Pek. pomočnika treznega .-.prejme takoj pekarna i.n trgovina Dime Ivan. Kamilica pri Mariboru 17750 Postrežnico čedno, sprejmem za jutranje in popoldanske ure. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 17531 Praktikantinjo sprejme modni atelje M. šare. Miklošičeva ee*ta. Prednost imajo absolven-tinie obrtne šole. 17582 Učenko ne pod 16 let staro sprejme modni ate'je M. Sare. Miklošičeva cesta. Oskrba v hiši proti opravljanju domačih del. — Prednost imajo visoke in krepke, ki se dobro razumejo na gospodinjska dela. Pogcj je dobra vzgoja in veselje do dela 175S1 Soier (samec) k tovornemu avtomobil v Ljubljani, z v;o oskrbo v hiši dobi takoj službo. Ponudbe pod »Dober vozač« na oglasni oddelek »Jutra«. 17565 Kroj. pomočnika za veliko delo sprejme takoj Alojzij Smrke, kroja-štvo, žu-žemberk. 17538 Vajenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga v mestu Naslov v oglasnem oddelk »Jutra«. 17620 Učenca poštenega in zdravega ta koj sprejmem za medica sko obrt. Dopise na na slov: Fran« Šink. Kran 17500 Gospodično vestno in zanesljivo, s pri merno izob-azbo ter zna njem nemščine, sprejme Za ložba Vekoslav Kramarič Ljubljana, Poljanska c. Zglasiti se je osebno 20. t. m. Služba stalna 17665 Gaterista in 2 cirkularista za izdelavo friz. kakor tud več oglarjev za čimprejčen nastop sprej me parna žaga Jedro Kostanjevici. — Prednost imajo starejši in neoženje-ni. 17626 Kroj. pomočnika za velik-« dela sprejmem takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 17493 Poslovodinjo izurjeno v damski konfekciji, sprejme tvrdka Ljubljani Naslov v ogla oddelku »Jutra«. Ii486 Elektrotehničarja izučenega ključavničarja treznega in neoženjenega. agilnega človeka, ki se zanima za hladilno stroko, kateri bi se lahko izpopolnil v naši tovarni, iščemo proti odškodnini. Kot po ;cj je dovTšena obrtna šo-a. parletna p * a k s a pri elektrotehničnem podjetju, perfektna zmožnost nemškega jezika in starost ne izpod 24 let Curriculum v' tae in prepis vseh spričeval v nemškem jeziku vložiti takoj na og'asn o Idelek »Jutra« pod šifro »Gelvenator«. 1741!~ Več šivilj dobre izurjenih v datnski konfekciji, sprejmem v stalno nameščenje. Na-lov pove oglasni oddelek Jutra«. 1730? 6—10 drvarjev dobro izurjenih, z lahnim orodj»m sprejmem v de'o Plača po dogovoru Po udbe na oglasni oddelek Jutra« nod »Drvarji«. 17634 Danisko Srizerko priovrr-tr.' moč sprejmem s 1. junijem. Cenjene ponudbe na naslev: Dragotin Ju-atič, Maribor. Glavni trg 1. 17(304 Trgovski pomočnik m'a.1 in agilen, z dobrimi referencami, ki je izučen tudi v steklarski stroki, dobi takoj službo v več-j.-m mestu Slovenije. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Trajna služba 156« 17506 Knjigovodjo za takojšen vstop sprejme ta\-o: tvrdka Ed. Supoanz. Pristava 17587 Spretne šivilje »r»r»:Tnem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17336 3 vajence za prvovrstno restavracijo in kavarno sprejmem takoj " ogoji: 14—15 let stari, pošteni, zdravi, krepki in poštenih staršev. Sprejmem 2 deklici stari 14 let, za prodajo kruha in 4 pom. natakarice Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17578 Učenko ziravo. zgovorno, iz poštene hiše, z dovršenimi 6 razr. ljudske šole ali 2 razredov meščanske šole, sprejmem v trgovino mešanega blaga, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod = Pridna učsnka«. 17564 Prodajalko špecerijske stroke, ki bi imela veselje pomagati tudi v gostilni, sprejmem takoj. — Predstaviti se je osebno Martine, šmarje-Sap, Dolenjsko. 17866 Prodajalko za manufakturo. špeeerijo, železnino itd.. sa.mo dobro izurjeno in airilno >-r>rej-mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Agiirakso Izvežhan je v hotelski ekonomiji, dober v serviranju itd Cenjene doriisi na oglasni oddelek »Jutra« pod S:f-o Letovišče« 17230 Knjigiovodja prvovrsten, vsestransko izobražen, bilancist, išče nameščenje v dopoldanskih urah. Cenjene ponudbe na oglas, oddelok »Jutra« pod šifro »Strokovnjak«. 17i21 Prodajalka izurjena v mešani trgovini išče kjerkoli elužbo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. ddelek »Jutra« pod šifro Izučena prodajalka«. 17202 rgovski pomočnik mlad tn agilen. izučen r večji trgovini mešan blaga, išče službo. Prosto mesto prosi javiti na oglasni oddelek »Jutra« po-1 znflčko Maj — trgovina« 16!>18 Notarska uradnica dvanajstletno prak-o išče mesto za takoj ali pozneje, g. notarji in odvetniki > naprošeni. da si zabeležijo in v slučaju potrpbe obrnejo na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Odvetniška pisarna« 16S41 Dober zaslužek prodajo praktičnih tehničnih ivovosti nudimo akviziterietn. ki obiskujejo trgovce, obrtnike in privatne stranke Nasdov pove 0£ af»: oddejf^c »Jutra« 17386 Redka prilika Iščemo apilne in zanesljive dame * ter goetiod-e kot okrožne nrodstavnrke našega podjetja. Prodajamo samo orvovrs^ne lahko pro-ajne predmete in nudimo stalen zaslužek z visoko provizijo V poster pridejo samo najrevnejši refiektanti. Ponudbe z točnim osebnim popisom pod »Velik in trajen zasluifk« na A!orna Compan j\ Ljubljana. Aleksandrom c. 21. 16897 Šivilja za šivanj* oblek in perHs gre na dom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17679 Mlad trgovec pprejme dobro za-topstro •ta Ljubljano in okolico — ev^nt. t/udi inkaso. Cenjeno ponudbe na o^rlas. oddelek Jtut-ra« pod »Garancija«. «706 Kuharica iST-o v Ljubljani zaposlitve opoldne in zvečer. Govo-tndi »ernško. Na«l»v r oelaor>em od»le»ku »Jiura« 176G8 Mesarski hi preka-jevaisk.} pomočnik mlad. reobraž^n in dobro iznoen. išče sMržbo %% takoj. Naslov v »glasnem o!kn »Jurt-ra«. 17650 Kot blagajničarka v modno ali manicfaktumo trgovino, nairaje v Mariboru iš«!e mesta gospodična z desetletno trg. prakso zmi-vžna nemščine. slovenščine in knjigovodstva. — Nasto-n 1. jnHja. On*n* ponudbe pod »Ve«tna in zrn orna« na n^a^ni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 17631 Puhasto perje kg po 38 D.n razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čist/ bcio gosje kg po 130 Dta 1d čist beli ouh kg pa 300 Din L. B ozorič Zagreb, [lica Štev 82 — Kemična čistilnica perja. Kompletno okno 110/215. in reč dimnika-skih vrati*, proda hotel Štrukelj. 17351 Sodi Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transport nih hrastovih eov, od 400—900 litrov vsebine zelo ugodno prodam — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«. 17219 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16823 3 lepi oleandri novih hrastovih posodah in dobro ohranjene steklene etažere za izložbena okna poceni naprodaj. Poizve se v trgovini Karel Planinšek. Dunajska cesta 20. 17560 Več štirisedežnih gledaliških stolov in 30 parnih cevi a 3 m. prem. 7 prodam.— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17674 Ljubiteljem lepega cvetja Oddati imam večje število vkoren:njenib podtaknencer r lončkih najnovejših sme-rikanskih in holandskih dalij. Prodani tudi zvočnik Ampiion. Tudi akumulator 36 ah. voltmete' 12*130 in dvoje slušalk Ogled mogoč vsak dan med 13. '.n 15. uro ter od 18. u-e naprej v Zg. Šiški št. 43 — gostilna pri Birtu. 17637 Fotoaparat Stcreoflectoscop s Zeiss-Tessar lečami 1:4.5 Rad h* 5.5 cm D R. P., z vsemi pritikllnami po ugodni ceni prodani. — Ponudbe na podru-žnlco »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko — pod šifro »Fotoaparat« 17286 Vreče za oglje rvrvovrftne proda Podber-iok. Ljubljana.. Ižanska r. — nasproti mitnic«. 17685 Lep oleander po ugodni ceni prodam. — Naslov pore 0^1»». oddelek Jutra-«. 17790 Harley Davidson Ž??.®! ugodno najiro.iaj. | «aB0T»njiko hišo, ugodno Stavbna parcela ._ . . , .„„„.„ „ na Glincah. primerna za TrjSObnO Stanovanje 650 Din Sostanovalca v lepo Aobo z elektrike in posebnim vhodom te: dobro hrano sprejmem za mesečno. Poizvi Poizve «e pri »Sestici« na Naslov "v oglas. Dunajtki cetti šteT. 8 17302 oddelku »Jutra«. s pritiklinami, v m tu u se r restavraciji »Soča išče s 1. novembrom t. 1.1 na Sv. Petra eesti št. 5. 17340 Pohištvo Avto r dobrem stanju, pripraven za potovanje, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek I (nalnicn »Jutra« pod šifro »Potniški OVtfllllV.U avl0< 17657 I novo- poutirano, iz trdega 17716 | mirna in solidna stranka. | Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ]>od šifro »Točen ; in zanesljiv plačnik«. 17756 Prazno sobo event. 2, s posebnim vbo . - dom, v siedini mesta od Stanovanje I dam za pisarno ali obrt 2 «cb. kuhinje ji pritiklin. I 1. junijem. Naslov r ogl r mestu ali na periferiji I oddelku »Jutra«. 1757 Tovorni avto enotonski. v dobrem stanju takoj prodam za Din 15.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Brezhiben«. 17660 jesenovega lesa u g o d n o l»če » avgust mirna stran-. prodam. Naslov pove ogl. I « _2 oseb brez otrok —' oddelek »Jutra« 17796 I Členjene ponudbe z navedbo Prazno sobo m najemnine na oglasni od- Ukoj oddam Na-Hov jvove delek_ »Jutra« pod značko oglasni oddelek »Jutra«. »Mirni dom«. 16733 17656 Moško obleko Stanovanje j 3 ali Teč sob t pritikli- H/ifni-nn 1..1. I žakej z modnimi hlačami. I nami iščem za 1. maj, ju muiurno KOIO f;^, jahalne hače in tri ni.i alt jaiij. Plačam od kompletno, boljše znamke I moške obleke prodam. Na ugodno prodam. Naslov v ...... oglasnem oddelku »Jutra 17555 I ___________ __________ 1000 Din dalje. Ponudbe T I slov pove oglasni oddelek I na oglasni oddelek Jutra I »Jutra«. 17740 1 Pod »Štiričlanska odrasla Sobo s posebn:m vhodom oddam .« 15. majem v Slomškov' ulici 16/11. 17554 družina«. 17.V20 Limuzino 4—5?edežno. šenciliuder. samo 2600 kn-i voženo. pod ugodnimi pogoji proda Lampret in drug. Ljublja- Sobo in kuhinjo I iščeta mati in sin za takoj I Sostanovalca sprejmem v veliko zračno sobo na Starem trgu 22/1 17534 1—2 otroka ali pozneje ^^ poslati Lepo, prazno Sobo na og asni odde.ek »Jutra« I r * r . Šelenburgova ulica 4. I sprejmem r dobro oskrbo. 17483 i pove oglas. odde'ek »Jutra«. 17619 pod šifro »Mirna stranka«. Motorno kolo 500 m' OI1V. s prikolico. I malo vožtno radi nakura avtomobila prodam — Na ogled pri Lampret in drug. L:ubljana. Šelenbungova 4. 17484 Stanovanje dvosobno, s kuhinjo in jci tiklinami. v mestu išče parket Iran o in z elektrik 16306 I '"koj oddam solidni osebi Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«. 17653 Na dobro domačo h1,3"® I . T> sprejmem 4 osei»e. Na^lor | fjf™*- Solidna gospodična stranka"'treh oMh' web I drž- uradnica išče v mestu sobico (kabinet) <^>1*»' oddelku "jTt™. I oddelek »Jutra« nod I # junijem. Ponudbe na I »Plačam točno«. l<490jOg;slj. oddelek »Jutra« pod OM Superba šestsedežen. odprt, v brez- I hibnem stanju za 53.0001 Din proda Dolenc & Ton-nies. LjubPjana. Dvorakova I »lica Š. — Telefon 2762. iščem, event. tudi za po-17755 J zneje, na prometnem kraju j mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« j>od šifro I »Lokal«. 17576 Si?? Poslovni lokal Stanovanje cbsto;eče iz 4 sob. posel-1 šifro »Sobica 88«. 17701 Sobo ske sobe. predsobe in osta. I oddaljeno 5 nvinint od uni ' '~ " verze, z uporabo klavirja lih pritiklin. r_sredini me-I sta oddam Ponudbe na 0d<1am s 15. majem solidn oglas, oddelek »Jutra« pol [ (jo^podični Naslov v o;" »Avgust 1930«. 17452 1 0r3,renv_ltu'ilJJ 7a ka,k° Ogla«, oddelek »Jutra« pod škofijo št. 21/11. 17718 tiiodno naprodaj v Ljub-1 drugo obrt. oddam takoj I ;:«.„ --'...I ljani. Langusora (Tobač- v Holzapflori niici št. 19. ' na) ulica 9. 17686 | 17444 Kinoaparat 17535 I Garažo I r Knafl.jevi ulici takoj oddam. Naslov pore oglasni I oddelek »Jutra« 17394 Stanovanje 3 sob iti pritiklin. e kopalnico ali brez. r centru j mesta išče zakonski par I brez otrok, ki se vseli s | popolnoma norim pohišt- Sostanovalca sprejmem na Starem trgu št. 3/II, desno. 17706 Opremljeno sobo solnčno in separicauo. kompleten kupim. — Po-1 r _ k™i«.-,;, nudbe na ogla«ni oar«rat<. 17383 Zabukorca-Zalec. 1 rom. Plača dc 1200 Din. I centru mesta oddam bolj-Ponudbe na oglas, oddelek I šemu stalnemu gospodu. »Jutra« pod šifro »Dobro I Naslov v oglasnem oddelku ' " 17428 I »Jutra«. 17702 17366 Motor 4 HP 300 volt. kupi Delniška tisfca/rn« d. d., Ljuh-ana Trgovski lokal _ iščem aJi prevzamem z za-176981 mešanega blaga najem, najraje r kakem trgu ali manjgem mestu v Drarski banovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju po-d šifro »Lokal«. 17603 Stanovanje [ z 2 eobama in kuhinjo, t ' mestu iščem za avgust. — ' Pismene ponudbe na oglas. , , oddelek »Jutra« pod šifro J?™0. »-1 r^™? p-ostore. »Stanovanje za »tarejšo I Vprašati pni Društvu pose«-mirno stranko«. 17297 Salendrova ulica 6 Dve lepi sobi i v I. nadstropju moderne hiše, v bližini fra-nčištan-I «ke cerkve oddam za pi- Velika tov. opeke moderno urejenim stroj-1 nim obratom na električni pogon, z letno kai>acitetc 3.000.000 zidne in strešne | opeke sprejme družabnika v svrho ra-zširjenja obrata I PotreI>en kapital ca milijon Din. Ponudbe na ogl. I oddelek »Jutra« pod šifro | Zajamčena rentabilno«*«. 17176 I Pekarija z ee po 50 Din par proda Sever & Co. v Ljubljani. i76is Lokomobilo 50—80 HP kupi Ukoj Franc Jerko, CrnuSe. 17580 Parno lokomobilo polstabilno, 2« HP prodan zelo poceni radi povečanja delavnice. Ogleda se jo lahko še par dni v obratu Mato Vezmar. Voloder. p. Popovača. 17474 Slamnikov veliko izbiro nudi saloa »La femme Chie«, Šelenburgova u«ick 63. Preoblikovanje 28 Din. 17191 Dotičnika s kolesom ki je pobral majhno žensko u-o pred barako Gantar prosim, da jo proti nagradi odda v Mostah —, Ciglerjeva ulica štev. 8. 1767$ Uprava Sokolskega društva Jesenice opozarja vse svoje član«, ki imajo slavnostni kroj, da si do župuega zleta nabavijo nove predpisane čepice, ali da si dajo naipra-viti po starih čepicah ra-dej gornji del. kar je drn. štvo poverilo v itrršbo bratu Ivani' Gogoli. 17523 Sejem v Domžalah se bo vsled nedelje vršil r ponedeljek, dne 5. maja. Ob tej priliki se bo oddajal r zakup stojftiški prostor, na kar se opozarja interesente. 2uf>anstva občine Domžale. 16361 Izjavljam da nisem plačnica za event. dolgove, katere bi naprav, ljal moj mož Janez Reber-nik. stanujoč v Mostah prt Ljubljani. Marija Rebernii — Javornik, Gorenjsko. 177.* Preklic Podpisani Janez Kalan. sest nik v Zgornji Besniei prekličem besede o Janez* in Francetu Maziju iz Za bukovja, če«, da sta iri ukradia dežnik, ker jiim ne morem ničesar nepošto nega očitati. Kalan Jane* 17731 Ntfett) Krnili Zcltztm služinska BrozeviS« patent postelja t!o2» iiiva, s Upeciranim m« dracom. zelo praktiirv« za vsako hiia hotel«, prenoči iča, nočne »ut. be th za potu|o^e ot» b« stane Oin. 450.— Raspoilljam p« pote-■em »erzeths, it&nt uuui HI •Ar«« Lesena patent posteft* dožliiva. $ tapeciranmi madrseom. tele pralt* fčna.june Oin. 8Ša» ur*rt. ir»i«f«i»— |«tl»klJJS»i»oviie vnti itsi M Ota. 15».— IManzardno stanovanje I I sobe in rretlc. 2- eob. ku- Dvpifi Mlada blondmka trg. izobražena, prijetne Tesan les p»pot>oM stih. w takoj- Moje ter pritHtKa. erent. »manjosti. želi «o«»j». z še ko« rrta oddam takoj. ^J® gospodom. Dopise Najemnik «i | ne adaptacije lastne šojo tortbo pri stavbah, I stroške napraviti. Sprej ima etaine r zalogi tUrija I samo najemnika brez . i dr 1 o. 1., Ljubljana. D«. I otrok, ali pa o por odras- Vik> v okolici Bleda najoka eeoU iter. 46. telo- limi otroci. Ponudbe pod ali Rogaške Satine. s po- f»o 38». 1««811 »Trnorc« >a ogias. odde- potreb- I • s-Uko na oglasni oddelek - ■ »Jutra« pod šifro »Blon-drnka«. 17541 trebive opreme 3 eob in ostalimi pritiklinami iščem Pormdbe »a Pnblieita« A. D., Beograd. Kralja Mila- lok »Jntra«. 17551 Jesenov les „ . r deblih Mi blodit kupim. ... ____ aa S8 — pod šifro »Vila« I Ponvdb« aa oglas, oddelek I 2—S sob, za arguet 1991 trezen, ee želi priženiti 17475 | »Jutra« pod šifro »Jesen« 1 ="- —--!- uv" 1 —J—' *----—- Stanovanje ki Din. Fant gotovim' 660.000 pn lasno zunanjosti. Trinadstropno hišo j r »redini mesta pod zelo | ugodnimi pogoji prodam. 17577 Zdrav Hi drv za kurjavo, bokorih in hra Naelor pore 0g4a«. oddHek I štorih kupim vsako meo- iiče morna in jako snažna I prednost trgovina, gostilna, stranka 4 edTarfih oseb. — I kmetija ali tudi širilja. — I Ponadbe na og'as. of a«mi prodam Na Kaeior pore ogH*. oddelek I »lor pore oglasni oddelek 1TTMI 177» Jfervoznost spiotaa atrajonoat, predčasna ovenelott in bolezni organov sa prebavo, dihanja, krvotok zatirajo organizem onih, čijih kri je onečiščena e struoi narnšene raznune materije, kakor sečna kislina. urati, oksolati in dr. Zaradi obvarovanja lastno osebe od nervoznosti i* drugih bolezni, pa t-udi -a-di njihovega zdravljenja j.e potrebno, da kri o4 časa do časa očistimo zgoraj navedenih strfipov 9 poznanim čistilcem in ta- korekeč pomlajevalcem Kalefluidom O. Kaleničenka Po izvršenem kurzu zdravljenje nervoznosti. slabosti boletoi delavne nesposoli-nosti izginjajo in prejšnji bolnik zop« užir« vse lepote življenja svojih mladih let Brezplačne raepošitiamo novo metodo »Pomlajevanji in zdravljenja bolezni« — Obrnite se na naslov: Miloš Markovič. Beograd, Kralja Milana u?.ica št. 58 »Kaleflnid« ee prodaja t vseh lekarnah in drogerl-jah. 63J< Emerson Hougfi: MOŽJE Roman XLII. POGLAVJE Poizkusil sem se nasmehniti, a bojim se, da sem samo spačil obraz. »Dogovoril sem se z vašo hčerjo, da je bila to nedvomno luč. k: jo je kaka služkinja po naključju pustila na oknu.« Nikoli več ne bi hotel slišati takega stoka, kakor je planil v tistem trenutku i/, starčevih ust. Bil je ves strt in zlomljen, ko mi je podal roko. »Usmilite se, dečko!« mi ie rekel. »Odpustite mi — če morete —« »Ali morete vi meni odpustiti?« sem odvrnil, kažoč na zvitek. »Priznam, da še vedno ljubim Ellen Meriwetherievo jn io bom zmerom ljubil. Ce se kedaj oženim z vašo hčerjo, gospod1 bo to samo zato. da je še tisto uro zapustim.« Vsi smo obmolknili. Harry je postavil steklenico na mizo in srebrni podstavek je glasno zažvenketal. Nihče se ni ganil razen doktorja Bonda, ki se ie z naočniki na nosu sklanjal na podpisano kožo. »Zdi se mi. polkovnik Sheraton,« je rekel naposled, »da je tu med nami vsako prerekanje odveč. Vsi hočemo ukreniti najboljše, da popravimo tisto, kar ni bilo najboljše. Gospod Co\vles nam je podal vse'dokaze, ki bi jih vobče mogli zahtevati. On hoče storiti vse. kar je mogoče — in to, mislim, z velikimi žrtvami s svoje strani — da reši srečo in čast vaše hčere. Svojo lastno krivdo je v vsem obsegu priznal.« Pogledal me ie in požugal s prstom, obenem pa nadaljeval: »Tudi jaz. zdravnik, ki mi ie že po poklicu usojeno, da vidim globoko v notranjost človeškega bitja, sem morda — kakor vsak drugi — upravičen, da rečem: njegova krivda je manjša, nego bi mu :o prisodila človeška družba. Tisti, ki je brez greha, naj vrže prvi kamen nanj! Malo nas ie takih, kakršni bi morali biti, a zakaj? O dvojnem življenju govorimo — ,nu, mi vsi živimo dvojno življenje — ves svet živi dvojno življenje; življenje spola in življenje družbe, življenje prirode in življenje poedinca. Povem vam, gospoda, da ima ves svet dvojno lice. Zato moramo dobro premisliti, preden prisodimo kazen; in prav tako prizanesljivi, kakor smo sami do sebe, moramo biti tudi do bližnjih. Tu gre samo za staro, staro vprašanje ljubezni in zakona.« »A počakajte trenutek,« je vzdignil roko, ko se je polkovnik Sheraton zganil. »Povedati vam morem še nekaj drugega. Časih se ukvarjam tudi z drugimi vedami, ne samo s svojo: zdaj berem kaj pravniškega, zdai kaj bogoslovnega, zdaj kaj iz literature. Nu, in povem vam. kolikor morem presoditi po tem, kar sem bral o pravu, nastaja za nas važno vprašanje, aH nista tista dva, ki sta podpisala ta poročni dogovor, v tem trenutku že mož in žena.« Tako govoreč je potrkal s prstom na bivoljo kožo. Vsem, ki so bili v sobi, je hkratu zastala sapa. V naslednjem trenutku smo se vsi štirje sklanjali nad zvitkom. »Poglejte,« je rekel stari doktor. »Tu imamo jasno, obojestransko obljubo, namen, ki izhaja iz obeh strani, zatrdilo obeh, da hočeta isto — z eno besedo, vse, česar je treba. Dogovor je jasen in celo datum je napisan pod njim. Ta dogovor jc očividno izraz enodušne volje.« »Ali podpisan ni!« sem ga prekinil. »Le poglejte, da ni podpisan. Rekla je, da bo vsak teden napisala po eno črko — teden za tednom — dokler se končno to, kar ie najina zaroka, s poslednjo črko ne izpremeni v najin zakon. Gospoda,« sem jim rekel, »to je bil pošten dogovor. Uvaževala sva vse formalnosti, ki sva jih poznala, in storila vse, kar sva mogla storiti. Kakor stojim zdaj pred vami, sem zaročen z dvema ženama. Pred Bogom sem bil zaročen z njo edino. Ljubil sem jo. Več, nego sem storil, nisem mogel storiti.« »Saj je bilo dosti,« ie suho rekel doktor Bond in vzel ščepec tobaka. »To ie bila poroka.« »Poroka? Nemogoče!« je proglasil polkovnik Sheraton. »Zakai nemogoče? Seveda.ie mogoče,« je rekel doktor. »Poroka bi mogla biti neveljavna samo iz razloga, to je, če bi vztrajali na tem, da ni bila dokončana. Vprašanje zadeva samo podpis, v kolikor vobče gre za to, ker v bistvu zadošča istovetnost Ellen Meriwether-jeve, ki je napisala formulo, pod katero stoji njen nedokončani podpis. Nič ne kaže, da bi se bila v tej pogodbi kie izgovorila, da mora prej napisati svoje polno ime, preden postane poroka izvršeno dejstvo. Tisti ustni dodatek, ki ga omenja gospod Cowles, namreč, da bo k svojemu podpisu dodajala črko za črko, nima po zakonu nika-kega vpliva na veljavnost. Ta pismeni dogovor mora biti po zakonu prav tako napravljen, kakor je, natanko s temi besedami, tako da lahko služi v trajni dokaz. Jasen in viden dokaz tukaj pa je to, da je bila oseba, ki je pričela svoj podpis, Ellen Meriwetherjeva — to je, tista oseba, ki ie napisala drugi oddelek pogodbe. Rokopis je isti — in na tem bi bila vsa teža dokaza, če bi hotel kdo oporekati.« »Gospoda,« jc nadaljeval, hodeč po sobi z rokami prekrižanimi na hrbtu in mahaie z veliko rdečo ruto, ki mu je visela izza škricev suknje, »jaz smatram, da je pojasnilo gospoda Cowlesa o tem, kako je ravnal pred sklepom tega dogovora in po njem, resnično. Mislim, da nam je že dokazal, da je gentleman. V onem drugem svetu — ki se popolnoma razlikuje od tega sveta — je ravnal kot gentleman, Tam je bil dolgo časa odvezan vseh družabnih šeg. A zdaj, ko je v tem življenju spet podvržen zakonom družbe, nam znova dokazuje, da ie tu prav tako gentleman, kakor je bil tam. Nedopustno bi bilo prenašati razloge iz onega sveta v zadeve tega sveta. Pravim — in nadejam se, da sem dovolj pošten človek, da morem to reči — da ga ne moremo grajati in mu v tem svetu očitati stvari, ki so se godile tam. Od vsakega moža smemo zahtevati, da je v obeh svetovih gentleman; ne moremo pa zahtevati od njega, da bi bil to v obeh na enak način.« »Nu, in zdaj preidemo k vprašanju, v katerega izmed teh dveh svetov spada gospod Cowles? Sodišče bi reklo, da pomeni ta kos kože svatbeni obred. Gospoda,« se ie mrko nasmehnil, »danes potrebujemo tu vsega hkratu — zdravilstva, bogoslovja in pravoslov-ja! Mislim, polkovnik Sheraton, da je vsekakor treba pravniškega posveta, preden pripravimo za tega človeka novo poroko.« »Ali tu ni o tem nič rečenega« sem se oglasil. »Nikake take opazke ni.« Razpis Občina Moste pri Ljubljani razpisuje 2 službeni mesti, in sicer občinskega dacarja jra. pobiranje občinskih trošarin na alkohol z nastopom 1. junija t. 1. in šoferja za motorno škropilnico, ki mora biti izučen ključavničar event. mehanik. Prošnje, opremljene s spričevali usposobljenosti in dosedanje zaposlenosti ter z navedbo plače, je vlagati pri županstvu v Mostah do 17. maja t. 1. 6451 Županstvo občine Moste pri LJubljani. Neprijeten duh ust jc zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, »osebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe iuiii na njih stranicah. Gniii ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito od-it ranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'—, Chlorodont ščetka za otroke, za danie (mehke ščetine), m gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z uapisoin Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta ojrlas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo 'a večkratno uporabo. Tvornice Zlatoros:. Oddelek Chlorodont, Maribor. 9 AVINAL ozdravi pijančevanj Preparat berlinskega lekarnarja Franka je edino sredstvo in zdravju popolnoma neškodljivo. Z njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijančevanja, ne da bi oni o tem vedeli. — Polno zahvalnic od ozdravljenih. — Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva ulica 7. INSERIRAJTE V „JUTRU" Nerazdružljiva sta danes pojma: KOPALNA SEZIJA TRAJNA ONDULACIJA Jamstvo za trpežne kodre in nepoškodovane lase Vam daje vestna in individualna postrežba v salonu Fettich - Frankheim, Ljubljana (nasproti kavarni »Zvezda«) 6304 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H, Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 TRŽAŠKA CESTA j ^ocnRM m 58 >[601 tli 57 St. m2 6 1602 7 937 8 975 9 975 10 975 11 946 12 1602 43 929 44 1259 45 1374 46 1335 49 700 50 500 57 103 1 58 103 1 59 550 60 550 61 559 Prostovoljna sodna dražba. V nedeljo dne 18. maja 1930 ob 9. uri dopoldne se bo vršila v slučaju ugodnega vremena na licu mesta v Ljubljani ob Lan-gusovi ulici pri hiši g. Letnarja, v slučaju slabega vremena pa v hiši g. Kastelica Ivana, Lepi pot št. 4, prostovoljna sodna dražba 18 stavbnih parcel, označenih v gornjem narisu s številkami 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 58, 59, 60 in 61, lastnik Kastelic Ivan in Konig Robert Adolf. Parcele se bodo prodajale posamič. Izklicna cena znaša Din 35.— za 1 m'- (eden kvadrat meter). Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Dražbeni pogoji se bodo interesentom tudi pred dražbo na licu mesta objavili. 7028 HaSner Mate, notar kot sodni komisar. Rezilo, ki Vas to zadovoljilo! ROTBART-LUXUOSA ROT BART -SONDE RKLA5SE MOND-EXTRA GOLD ROT BART (LILA) MOND-EXfRA (GRUN) ROTH-BUCHNER O. D, Špecijalaa tovarna aparatov za britje ta rezil. BERLIN.TEMPELHOF DN. Zastopnik za Jugoslavijo: M O R I C A. K A L O E R O N, Beograd. Kmet Mihajtov Vena« 23® Platneni čevlji z vulkaniziranim in prešitim gumastim podplatom, sivi ali beli tenis in telovadni čevlji .WIMPASSING' za na ulico in plažo, - po ceni in trpežni - Zahtevajte vzorce in ponudbe od veleprodaje Palma kaučuk dd., Zagreb poštanski pretinac 226. 107 za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška nI. 22. Tel. 2513 Krapinske Toplice (poleg Zagreba) 42» c prirodno vroči termalni viri in blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni ŽOdnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopel ji in takse). Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte! 79 CHRYSLER PRAVI - SAMO VSLED MOJE VELIKE ORGANIZACIJE SEM V STANJU ZGRADITI TA VELIKI Tudi znotraj velik in udoben voz! Sedeži so veliki, udobni in mehki. Zadaj je dovolj mesta za otroke. Spredaj za očeta in mater. Dovoli mesta za glavo, lakti in noge. Tu je naslon za noge, roke in poseben prostor za potovalno odejo—to vse samo za Vašo udobnost na dolgih potovanjih. Okna so velika in široka. Ni niti prepiha, niti se ne sliši ropota. Pri še tako hitri vožnji sedite mirno brez tresenja in zanašanja. Počutite se, kot da bi sedeli v velikem in zelo dragem avtomobilu. Gotovo niste še pomislili da lahko kupite tako velik, udoben in luksuzen voz, za tako nizko ceno, on se odlikuje vsled močnega motorja z visokim efektom-in vsled hidravličnih zavori PLYMOUTH ZA TAKO NIZKO CENOI Naročite Se danes Plymotttk katalog f Pridite in oglejte si ga in popeljite se z njim. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO W. H. SMYTH - CENTRALA BEOGRAD, MILOŠA VELIKOG 23 podružnica Zagreb. amruSeva * '\st0pstv0. inton 9remec, celje. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskajnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsa v Ljubliani,