Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 6. aprila 1958 Štev. 77. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen uedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek s Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Homun$ka politika Bukarešta, 5. aprila. Vznemirljivi dogodki v drugih evropskih predelih so odmaknili pozornost od romunskega razvoja, ki kaže v zvezi z nedavno rekonstrukcijo vlade nekatere značilne zanimivosti, ki so precej spremenilo strukturo v sestavi romunske vlade, ki ji s svojo neomajano avtoriteto načeluje bukareški patriarh Miron, odkrit pristaš politično gospodarskih teženj romunskega kralja Karola. S tem namreč, da načeluje tudi novi vladi patriarh dr. Miron. jc dana možnost, da se v širokih narodnih plasteh dviga ugled nove romunske vlade ter da se zabriše vtis, ki bi utegnil prikazati novo romunsko vlado v izrazito političnih sestavnih obrisih. To bi namreč nasprotovalo osnovnemu namenu izvršene vladne preosnove, v kateri se tako značilno zrcalijo njena prava ozadja, pri čemer pa so nedvomno soodločali tudi nedavni evropski dogodki. Novo romunsko vlado presojamo namreč lahko kot vlado strokovnjakov, ki niso bili doslej v strankarsko političnih trenjih Romunije eksponirani. V njej najdemo osebnosti, ki so bile v romunskem političnem življenju povsem neznane, ^porodno pa se jc pri oreosnovi romunske vlade porajala težnja, da se gotovi opozicijski krogi pritegnejo k aktivnemu sodelovanju v vladi. To se je deloma tudi posrečilo s tem, da sta vstopila v vlado vidna pripadnika Maniuovega narodno zaranističnega pokreta Ghelmegeanu in Ralea. Tako je prvemu sunku v narodno zaranistične vrste, ko se je decembra 1937 ločil od Maniua Calinescu s svojimi političnimi prijatelji, sledil še drugi, s katerim se je v strukturi bukareške vlade ustvarilo primerno ravnovesje med bivšimi eksponenti narodno zaranistične in liberalne struje, ki so v prvi vladi patriarha Mirona preočitno prevladovali in s tem utesnjevali osnovo, s katero je hotel romunski kralj Karol po odslovitvi Gogove vlade izvesti svoje dalekosežne politično gospodarske reformne načrte. Tako je pri drugi Mironovi vladi posrečeno podčrtan izven- ter nadstrankarski koncentracijski značaj, ki izhaja nujno iz duha nove romunske ustave, ki ne pozna nobenih strank in nobene strankarske politike. Slej ko prej pa ne prinaša nova buka-reška vlada nikakšnega preloma v romunskem notranje- ali zunanjepolitičnem kurzu. Njena sestava ne nudi možnosti za nikakšiia ugibanja glede bistveno načelnih razgledov, s katerih je bila doslej vodena romunska politika. Vse te spremembe so le osebnega značaja. Politična smer ostane nespremenjena, za kar daje naj-zanesljivejše jamstvo osebnost romunskega vladarja, ki si pridržuje do nadaljnjega pravico dokončne odločitve v vseh vprašanjih bukareške politike. Najnovejši dogodki niso mogli umevno brez odmevov mimo Romunije. Romunski vodilni krogi se dobro zavedajo, da Je z razpletom teh dogodkov nastopila za Romunijo resnobna dolžnost, da okrc-bi državno obrambo, da misli na to, kako Pomnožiti svojo zunanjepolitično čuječ-"ost in pozornost. V novem proračunu se predvidevajo povečani izdatki za romunsko vojsko. I ch velikih gmotnih žr-'2 v pa si ni mogoče misliti brez dosledno '^formirane, poživljene finančno gospodarske politike, ki naj čim bolj izloči vplive egocentrično usmerjenih poedincev 111 ki naj čim izdatneje služi koristim na-'odne ter državne celote. Naimaniša iskra volni požar med Japonsko JAPONCI SO SE PREPRIČALI, DA NE MOREJO RADI RUSKE POMOČI POTLAČITI KITAJCEV NA KOLENA. — OSTRA JAPONSKA DEMARšA V MOSKVI. — NEZADOVOLJIV SOVJETSKI ODGOVOR. TOKIO, 6. aprila. Odgovor moskovske vlade na energično demaršo poslanika Shigemitsa smatrajo v tokijskih odločilnih krogih kot popolnoma neustrezljiv. Jutri se sestane vlada v mikadovem glavnem stanu k važnemu posvetovanju ter se pričakujejo važne odločitve. V pr-- vrsti bo japonska vlada precizirala svoje stališče napram sovjetski Rusiji. V diplomatič-nih krogih pričakujejo važno izjavo japonske vlade, s katero naj se sovjetska Rusija označi kot tihi zaveznik Kitajske ter rovar proti japonski varnosti. V diploma-tičnih krogih vidijo v tem odkrito vojno grožnjo na naslov Moskve. Med Japonsko in sovjetsko Rusijo je po prikazu dobro poučenih krogov nastopila takšna napetost, da niso izključena nobena presenečenja. Japonska vlada se je prepričala, da ne more Kitajske tako dolgo potlačiti na kolena, dokler uživa kitajska vlada oporo od strani Moskve, japonska računa s tem, da je s svojim oboroževanjem na višku in da lahko zbere svoje milijonske armade za vojno proti sovjetski Rusiji, kar ji bo tem lažje, ker je diplomatično zavarovana v Evropi in stori lahko ta korak brez rizika. Blum ukinia liberalni PARIZ, 6. aprila. LeOn Blum je v eks. pozeiu pred socialistično poslansko skupino povdaril, da želi vlada istočasno očuvati frank in zlato podlago Francoske narodne banke. Vlada je radi tega prhne rana, da ukine liberalni finančni režim. Maršal Petain pa ie posla! rezervnim častnikom apel, da je prišel čas, ko morajo Francoz] pokazati svojo enotnost. Nekateri listi pišejo, da bo najbrže še ta teden sestavljena nova francoska vlada Solidni otaomk bi bili dovoljeni v ČSR. Sudetska stranka je načela tudi vprašanje šolske avtonomije, kar bo lahko rešljivo, ker ima nemško šolstvo že itak vse pravice. Sudetska stranka zahteva amnestijo za vse politične obsojence svoje stranke, nadalje upravno avtonomijo. Kjer živijo Nemci, naj se upravna razdelitev v okrožjih izvrši tako, da bodo Nemci v vsej ČSR zbrani v lastna okrožja. pozabi naročnine Pogaiania med praško vlado in henleinovci PRAGA, 6. aprila. Nadaljujejo so po-gajaiija med praško vlado ter predstavniki sudetske nemške stranke. Pogajanja se tičejo predvsem sledečih vprašanj: Praška vlada naj kmalu razpiše občinske volitve ter naj jih izvede vsaj razdeljeno in zaporedoma v vseh okrožjih. Češkoslovaška vlada naj dovoli zopet uvoz vseh časnikov, ki izhajajo v Nemčiji. V tem vprašanju si hoče vlada pridržati pravico presoje ter izbire listov, ki naj Nekai še nedoživlienega v spodnii zbornici: Padale so celo klofute... izvajanja puste fraze. To prekinjevanje govora se je nadaljevalo in je konservativni poslanec Bower zaklical Shlnvellu, da je najbolje, da se vrne v Poljsko, iz katerega gheta poteka. Na levici je nastala radi tega silna burja, kakršne spod. zbornica ne pomni. V trenutku je skočil narodni poslanec Shinvell k Bowerju in ga je pričel klofutati. Nastala je nevarnost, da bo nastal splošen pretep. Zatem je Shinvell zapustil spodnjo zbornico in se je ob vrnitvi oprostil Botverju, nakar je Bo\ver izjavil, da je ta incident bolj škodoval njegovemu nasprotniku kakor pa njemu samemu. LONDON, C. aprila. Poslanska zbornica je s 359 proti 159 glasovom odklenila nezaupnico vladi, ki jo je predlagala laburistična stranka. Chamberlain je v svo jem govoru povdarjal, da bodo posebna pogajanja, med posameznimi državami preje žela uspeli kakor pa kakšne svetovne konference. Tudi je dejal, da bi vsako vmešavanje v španske zadeve nuj no povzročilo novo vojno v Evropi. Ob tej priliki so nastale v spodnji zbornici turbulentne scene. Med govorom državnega tajnika Botlerja se je dvigni! laburistični poslanec Shinvell ter je prekinil govornika z opazko, češ da so njegova lic po vladi francoskega edinstva PARIZ, 6. aprila. Debata o finančnih načrtih, ki jih je predložila Blumova vlada, se je pričela včeraj popoldne in je trajala s presledki do polnoči, na kar je bila prekinjena. Debata je bila mestoma zelo viharna. Opozicija je poslala v boj svoje najboljše govornike, ki so odrekali Bht-mu sposobnost, da sanira francoske finance in gospodarstvo. Vsi govorniki opozicije so zahtevali vlado narodnega edinstva, v kateri bi bile zastopane vse stranke, iz-vzemši komunistov. Med sejo so nastali težki konflikti med levico in desnico ter se je celo opazilo, da so radikalni -ociali-sti napram vsemu temu zelo rezervirani. Frakcijsko vodstvo radikalnih socialistov je pustilo svojim poslancem proste roke, da glasujejo po lastnem prevdarku. Blum bo v slučaju, če bo velik del radikalnih socialistov glasova! proti njemu, odnesel le majhno večino, vendar pa ni mogoče rešiti usodne situacije, ker ima v senatu svojega neizogibnega nasprotnika. Velika Romunija vzhaja BUKAREŠTA, 6. aprila. V petek izide poseben razglas romunske vlade, n katerim se odstranijo vse nekdanje zgodovin- ske meje. Romunija dobi novo administrativno teritorialno razdelitev. Za stanovanje daje delavci povprečno toliki del svojih plač (v %): v USA 32.4, v Juižni Ameriki 24, v Italiji 19.5, v Holandiji 19, na Švedskem 18, v Angliji 17, v Rusiji 10, v ČSR 9, v Franciji 8, na Poljskem 4.8%. 10.000 delavcev avtomobilskih tovarn Citroen v Parizu stavka. Zasedlo je tovarne. Delovni čas v Angliji. Po poročilih britanskega ministrstva dela so nastale tekom leta 1937. do izpremembe v ureditvi delovnega časa. 387.700 delavcem se je skrajšal delovni čas za dve in pol ure tedensko, 800 delavcem pa je bil delovni čas deloma podaljšan. V tiskarstvu in sorodnih strokah je bil delovni čas skraj šan z 48 m,a 45 ur tedensko. Delovni čas delavstva, ki je zaposleno v mlinih, je bil skrajšan z 47 na 44 ur in za delav,-stvo, ki dela v izmenah z 44 na 42 ur tedensko. Delavstvo, ki dela v izmenah pri visokih pečeh, je doseglo, da se jim je skrajšal delovni čas z 56 na 48 ur. Dne 1. januarja 1938 pa je stopil v veljavo zakon, s katerim se uvaja za delavstvo, ki jo zaposleno pri avtomatični proizvodnji stekla v ploščah nepretrgoma, v veljavo sistem štirih izmen in delovni čas se omejuje povprečno na 42 ur tedensko. Belgijski rudniški nameščenci so pred nedavnim sklenili s svojimi službodavci kolektivno pogodbo. Pri tem so dosegli zvišanje plač za 2.5%. Praška socialna politika. Objavljen je proračun praškega mesta za prihodnje leto. Od 597,000.000 Kč rednega proračuna je določenih 74 milijonov za socialno skrbstvo ali 12.5% rednega proraču-n . Nemško socialno zavarovanje. V preteklem poslovnem letu 1936. so znašali dc-hodki celotnega nemškega socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev 4392 milijonov RM ali skoro 75 milijard v našem denarju. Izdatkov pa je bilo v isto dobi 3726 milijonov RM ali skoro 63 miiijard v našem denarju. Upravni stroški so znašali 7% od celotnih dohodkov. Konec leta 1936. se je zvišala vredne st imovine vseh nosilcev nemškega socialnega zavarovanja na 6459 milijonov RM ali 109 milijard v našem denarju. Od te imovine odpade na nameščen-sko pokojninsko zavarovanje skoro polovica. Starost nemških nameščencev. V Nemčiji so izdelali statistiko o starostnih razmerah skoro dveh milijonov nameščencev, ki so zaposleni v 40.000 podjetij. Od teh nameščencev je bilo 29.2% starih preko 40 let. Zanimivo je, da je okrog 79.000 privatnih nameščencev starih nad 40 p.t, ki so brpz zaposlitve. Skrajšanje delovnega časa v Grčiji je prinesel zakon z dne 19. marca 1937. DJovni Čas se je skrajšal v bankah in delniških družbah od osem na sedem ur dnevno. Opoldanski odmor mora znašati najmanj dve uri, a največ tri ure. Letno sme nameščenec napraviti največ 120 nadur v 60 delovnih dneh. Nadure se plačujejo s 30%nim dodatkom na plačo. Tudi na švedskem pripravljajo zakon o delovnem času za privatno nameščen-stvo. Ugotovljeno je, da dela tehnično pr.vatno nameščenstvo povprečno 49 ur na teden. Prepovedano odtegovanje. V aprilu leta 1937. jc izšel v Franciji zakon, po ka-L-em jc prepovedano službodavcem vsako odtegovanje od nameščenskih plač v teku službenega razmerja ali ob njegovi razrešitvi. Pm&uIu Barvne kombinacije »Del. politika« poroča v št. 28: »O shodu nemškega ministrskega predsednika Go ringa v Grazu je napisal »Slovenec« nad vse laskavo poročilo; tako-le piše: ».. . moraš ga opazovati, kadar govori množicam, potem razumeš skrivnost njegovega uspeha. Goring je videti v resnici kot prava dobričina. Neprestano se smehlja, iz oči in nasmeha mu odseva sama dobra volja, s šaljivo besedo in duhovitimi domislicami pa zna svoje govore tako zabeliti, da ga je užitek poslušati. Njegov nastop v Gradcu je bil za vse Gradčane prava senzacija in danes je poleg Hitlerja najbolj popularna osebnost v Gradcu... tudi pri dosedanjih najhujših nasprotnikih nacizma, med graškimi socialnimi demokrati, saj si je graško delavstvo... v prvem naskoku osvojil.« _ Ni čudno, saj si je Goring osvojil celo dunajskega kardinala in škofa dr. Innitzer-ja, kateremu so se najbrž zlasti dopadli duhoviti domisleki Goringovi na dunajskem shodu, ko je govoril o »die Schwar-zen« in naganjal župnike in kaplane ven iz politike, v cerkev, pri čemer je svoja izvajanja v resnici »zabelil, da ga je bilo užitek poslušati«, kot pravi »Slovenec«. Namesto, da »Slovenec« interpretira občutke graških socijalnih demokratov, naj raje razlaga občutke in zadržanje tistih gospodov, ki imajo obrnjene svoje oči in ušesa, prav tako kot »Slovenec«, v Rim in ki kot božji namestniki dajejo vzgled vernikom ter so poklicani, da jih vodijo na njihovi poti skozi življenje v večno zveličanje. Iz naravoslovja je znano, da so neke vrste živali, ki čudovito hitro prilagode svojo barvo okolici. Ne dvomimo, da bi »Slovenec« odkril svoje simpatije za rumeno barvo, čim bi prišli Kitajci. To bi storil tem lažje, ker je v dolgi dobi svojega življenja že enkrat poveličeval kombinacijo črno-rumene barve.« Laščanski dogodki »Nova doba« poroča v štev. 14 pod vestmi iz Laškega: »Preteklo nedeljo so bile občinske volitve tudi v združenih občinah Laško-Marijagradoc. JNS iz protesta proti združitvi ni vložila svoje liste. Kakor kažejo rezultati, vpoštevajoč pri tem razpoloženju volilcev, osebnosti kandidiranih itd., bi se lista JNS ali pa skupna gospodarska lista prav gotovo častno odrezala v tem volilnem boju. Opozicija proti čisti klerikalni ali, kakor jo imenujejo njeni lastni predstavniki, oficielni JRZ listi, znaša 53.2% volilnih upravičencev. K temu pa lahko mirne duše prištejemo še gotov odstotek onih, ki so zaradi abstinenčnega razpoloženja JNS predvidevali neuspeh Gerkmanove liste. Ljudje brez prepričanja po navadi pač podpirajo tisto listo, ki ima največ izgle-dov. Pri demokraciji in javnih volitvah je že tako. Za zmago sta se borili dve skupini JRZ in sicer: skupina čistokrvnih klerikalcev okrog Hrastnika p. d. Jajčnika, J. Deželaka, kaplana, Hrastelja i. dr., ki jo je podprl »za vsak slučaj« seveda tudi g. dekan kot namestnik, in pa skupina okrog Gerkmana, Jelenca, Tropa i. dr., Kmalu po razpisu volitev so predstavniki obeh list in najeti agitatorji razvili v vseh krajih združene občine živahno agitacijo. Pri tem so se zakoreninjeni klerikalci zopet posluževali onih tal, na katerih sc najbolje žanje: farovža, ka-planije in cerkve. Kaplan je tamkaj vprav psihološko vplival na svoje •čice. Omenil je baje, da bo takoj zaprosil pri škofu za premestitev, če ne bo zmage. Kakor priča volilni rezultat, je prav gotovo vzbudil sočustvovanje tudi pri grešnikih. Največji uspeh je imel vsekakor pri ženskem spolu, o čemer priča njihova bojevitost pred volitvami in na dan volitev. Ob priliki shoda Gerkmanove skupine na praznik pred volitvami so vpri-zorile kar cel bombardma :: gnilimi jajci, ki pa ni vplival na prisotne. Tudi kričavi H. se je tamkaj oglasil in skušal z medklici motiti shod, pa so ga zbrani možakarji postavili, kamor spada.« Neokusna »katoliška" polemika V »Braniku« štev. 8 beremo: »že večkrat no omenili težka nesoglasja, ki obstojajo med glasilom hrvatske katoliške akcije »Hrvatska Straža« na eni jer glasilom nadškofa šariča »Katolički Triumfalen mladinski pevski festival Dravske in Mežiške doline V dravograjskem srezu je nastopilo pet odličnih mladinskih pevskih zborov in sicer v Marenbergu pod vodstvom šol. upr. Božidarja Tomažiča, v Vuzenici pod vodstvom šol. upr. Cvetka Vladimirja, v Dravogradu pod vodstvom učitelja Veljaka Miroslava, v Guštanju pod vodstvom učitelja Gačnika Janka, in na Prevaljah pod vodstvom učitelja Adolfa Černca. Ti zbori so v nedeljo priredili pravi pevski festival in nastopili predpoldne v Guštanju, popoldne pa v Dravogradu. Na pobudo šol. upravitelja Božidarja Tomažiča iz Marenberga so se zbrali vsi zborovodje in sklenili omenjene pevske nastope. Pokroviteljstvo nad skupnim okrožnim nastopom je prevzel sreski načelnik g. Milač Ivan iz Dravograda, radio Ljubljana pa je prenašal koncert iz Dravograda. Že predpoldne v Guštanju so doživeli zbori pri polni dvorani Sokolskega doma prodoren uspeh. Pred koncertom je 'spregovoril učitelj Janko Gačnik iz Guštanja ter povdaril, da je bil organiziran ta okrožni koncert, da pokaže lepoto in moč naše pesmi ter sadove tihega dela. Lepa in plemenita gesta Gustanjčanov je bila njih gostoljubnost, s katero so šli našim »slavčkom« in »škrjančkom« nasproti. Vsaka družina je opoldne sprejela dva do štiri otroke ter jim dala brezplačno obed. Ob 16. uri je bil koncert v Dravogradu. Velika dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna. Med odličnimi gosti smo opazili pokrovitelja koncerta sreske-ga načelnika g. Milača s soprogo, narodnega poslanca g. Doberška, sreskega šolskega nadzornika g. Močnika, profesorja g. Druzoviča, profesorja dr. Dolarja ter druge zastopnike cerkvenih in državnih oblasti. Občinstvo je navdušeno sledilo izbranemu sporedu. Ploskanja ni bilo konca. Marsikatero pesem so morali ponavljati. Vsak zbor je imel posebnost za se. Vsakemu in vsem se je videlo, da so se temeljito potrudili. želimo mladim zborom Dravske in Mežiške doline ter njih voditeljem tudi v naprej mnogo uspehov v upanju, da se bo naša pesem večkrat razlegala ob meji in preko nje. —ar. BciituttG ofoeeie ►♦♦a Ivan Pirher drugi najboljši rokoborec v državi! V. Sarajevu je bil v nedeljo prvi del letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo v rokoborbi, in sicer v treh kategorijah: bantam do 56 kg, velter do 72 kg in poltežka do 87 kg. Tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalcev iz vseh delov naše države, ined njimi 4 Mariborčaini, in sicer člana Pekovskega S:K gg. Pirher in Rezman ter Maratonca Dolinšek in .lug. Čast Maribora je rešil edinole naš znani prvak Ivan Pirher, dočim se ostali Mariborčani sploh niso plasirali. Pirher je v poltežki kategoriji zasedel drugo mesto, in sicer za Metznerjem (Zagreb), ki je tjednik« na drugi strani. Ta nesoglasja so privedla tako daleč, da se obe glasili prav ostro medsebojno napadata, kar je gotovo za naše pojme nekaj izrednega. V zadnji svoji številki naslavlja »Katolički tiednik« na naslov »Straže« med drugim tudi sledeče ljubeznivosti: «,Hrvatska Straža’ neka bude svijesna i onog telkog katoličkog novca, što je u n ju uložen! ,Hrvatska Stražo’ (ili možda g. direktore ,Hrvatske Straže’): objektiv- nost, iskrena ljubav prema istini jest i.aibolja legitimacija katoličkog dnevnika. Pa kad Vam je več stalo do toga, da uživate povjerenje katoličkog dnevnika, nedostojno je toga časnoga zvanja uzi-mati manire stare usieljelice, kojoj je čitavi svijet kriv, što joj iza sve mnoge i teške napore nije uspjelo da se uda.« Ozadje te, kot se vidi, prav neokusne polemike pa tvori seveda razlika v gledanju na politično stanje. Na eni strani obstoji želja po oportunističnem političnem udejstovanju, na drugi pa se pov-darja zahteva, da morajo tudi hrvatski katoliki slediti dr. Mačku in da je vsako cepljenje hrvatskega naroda s pritegovanjem verskih momentov nedopustno. Borba se bo nadaljevala ter bomo brez dvoma r ital i še prav zanimive stvari.« JNS v ljutomerskem srei« 27. marca ;e bil pri M-.li Nedelji dobro uspel občni zbor občinske organizacije JNS za Malo Nedeljo, ki mu je prisostvovalo nad 70 somišljenikov, med katerimi >e bilo tudi lepo število omladincev. Daljše poročilo je podal domači narodni posl. g. Avgust Lukačič, ki je obravnaval vsa najvažnejša politična in gospodarska vprašanja, ki so v zvezi z novim proračunskim letom, proračunskim zakonom ter davčno obremenitvijo davkoplačevalcev. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem poslančevim izvajanjem, ter ga z aplavzom nagradili za njegovo delo v narodni skupščini. premagal Pirherja po točkah. Pirher sam pa je vse svoje nasprotnike tuširal, med katerimi je bili tudi beograjski prvak Lazar. K lepemu uspehu Ivanu Pirherju iskreno čestitamo! Tukajšnja Ljudska univ&rza zaključuje v četrtek 7. t. m. svoje letošnje izredno plodno, marljivo in vzorno delovanje. Zaključno predavanje bo imel glavni urednik »Večemika« dr. Fran Vatovec, ki nam bo skušal prikazati napeto in nevarno stanje, ki se opaža v Evropi in vsem svetu. V svojem referatu bo opozarjal na zanimive okoliščine, pod katerimi se razpletajo niti sedanjega evropskega razvoja ter ozadja raznih dogodkov sedanjosti ter bližnje preteklosti. Tega predavanja, po katerem bo občni zbor naše Ljudske univerze, se bodo Studenčani prav gotovo udeležili v lepem številu, saj so bila vsa njegova dosedanja predavanja med najlepšo obiskanimi. V sedanji splošni zmedi potrebujemo tudi Studenčani nekoliko pouka ter informacijske jasnosti glede tega, kar se dogaja v svetu. 7® je Umirim Občni zb<>r Tujsko prometnega in olepševalnega društva v Gornji Radgoni je bil te dni v Talanyjevi gostilni. Zborovanje je otvoril iti vodil zaslužni predsednik inž. Vladimir Knez, ki je poročal o uspehih enoletnega delovanja. Blagajniško poročilo g. dr. Karla Šabca izkazuje 5.288.50 din dohodkov in 3.804.15 din izdatkov. Navzoči delegat občine g. Joža Hrastelj je zagotovil društvu podporo 10.000 din. Tudi je g. H r a s t e 1 j poročal o započetih delili postajnega poslopja. Proračun predvideva 750.000 din. Vlad. Travner: Starokatoliška cerke v glagojaši, ki so se borili 1000 let za glagolico; splitski nadškof in dalmatinski metropolit Marko Anton Gospodnetlč iz Raba, eden največj.h učenjakov svoje dobe, ki ni priznal papeške nadoblasti in bil 1624 v Rimu zastrupljen in sežgan; Josip Juraj Strossmaler (gl. sledeče poglavje). »Bosanska cerkev« (Patareni, bo guntili) je sicer rabila v 11. in 12. st. v bogoslužju narodni jezik; ne moremo pa je prištevati med predhodnike dan. hrvat ske narodne cerkve, ker je 'bila posebna ločina. Ustanovitev in razvoj. 1854 je proglasi! papež Pij IX. brez cerkvenega zibora in v navzočnosti le nekaterih škofov nauk o brezmadežnem spočetju Device Marije; 1864 pa je v okrožnici »Syllabus« obsodil sam svobodomiselne nazore o veri in družbi ter zahteval, da se morata veda in država podvreči papeški avtoriteti. Ta ukrepa sta povzročila pri mnogih bogoslovcih in vernikih --zlasti v južni Nemčiji — odločen odpor, češ da si prisvaja papež pravico razglašati sam nove dogme ter da se smatra za neomejenega in nezmotljivega poglavarja Cerkve. Nato je sklical Pij IX. 1869 v Vatikan splošni cerkveni zbor, ki naj bi proglasil dogmo, da je papež v verskih in nravstvenih stvareh nezmotljiv, če razglasi kak nauk slovesno kot pastir in učitelj vesoljne cerkve. Zborovalcem je pred- ložil že izdelan poslovnik, določil da zadostuje za sklepe nadpoloviona večina navzočih ter prepovedal odobravanje govorov in predlogov med zborovanjem kakor tudi sestanke škofov izven koncila. Posebna komisija je sklepala o predlogih, ki naj pridejo v razpravo. Proti vsem tem določbam se je pojavila že v začetku močna opozicija, kateri je pripadalo več priznanih bogoslovcev in cerkvenih zgodovinarjev. Med njimi je bil tudi veliki Jugoslovan, djakovski škof J. J. Strossmaler, ki je v petih govorih branil pravice škofov ter se iz zgodovinskih dogmatičnih in narodnih razlogov upiral nauku o papeški nadoblasti in nezmotljivosti. Dne 18. jul. 1870 je bilo glasovanje. Od 1056 opravičencev je bilo navzočih takrat 786. Od teli je glasovalo za dogmo 533, proti 'ili vsaj ne zanjo pa 253. Nato je razglasil papež s posebno bulo te verske resnice in zaključil zbor. Večina nasprotnikov se je kmalu uklonila in priznala novo dogmo. Našel pa se je vendar mož, ki je izjavil javno, da tega nauka »kot kristjan, bogoslovec, poznavalec zgodovine in državljan« ne more sprejeti. Bil je to monakovski prošt in vseučilišni profesor Ignac Ivan Dollinger (1799—1890). Njemu se je pridružilo več uglednih bogoslovcev, zgodovinarjev, mo-droslovcev in pravnikov zlasti iz Mona-kovega, Bonna in Bratislave (Bresslau). Mnogo pristašev je imelo to gibanje tudi med širšimi sloji. 1871 se je vršil v Mo-nakovem prvi starokatoliški kongres, kjer so sklonili ustanoviti lastne cerkvene občine. Drugi in tretji kongres v Kolnu (1872) in Kostnici (1873) sta sprejela usta- vo, ki jo je izdelal profesor cerkvenega prava v Pragi Ivan F. Schulte. Obenem je bil izvoljen profesor cerkvene zgodovine v Bratislavi Josip H. Reinkens za prvega starokatoliškega škofa v Bonnu. Stališče starokatoliške cerkve v Nemčiji je bilo često zelo težko; ugodno pa jc vplival na njen razvoj kulturni boj Bismarcka zoper Rim. Istočasno se je^ začelo gibanje tudi izven Nemčije. V Švici je zborovala prva sinoda 1875, določila ime »krščansko-ka-toliška cerkev« in izvolila naslednjega leta za škofa Edvarda Herzoga v Bernu. — V Avstriji se je ustanovil že 1871 akcijski odbor. Starokatoliška cerkev pa je bila uradno priznana na podlagi medverskega zak. od 20. 7. 1874 in odloka ministrstva za uk in bogočastje od 18. 10. 1877. Sedež škofije je Dunaj. Ti in drugi starokatoliški škofi so bili posvečeni v Utrechtu, kjer so 1889 priznali skupno veroizpoved in proglasili svoje škofije kot članice iste starokatoliške cerkve (utreška unija). V začetku tekočega stoletja se je ustanovila v Sev. Ameriki »Poljska narodna cerkev« (s 5 škofi), ki se je razširila tudi na Poljsko (sedež v Krakovu). — Po svetovni vojni sta nastali tudi cerkvi na češkem (sedež v Varnovu) in v Jugoslaviji (sedež v Zagrebu). Nadalje obstoje še narodne cerkve v Franciji (Rglise gallicaine) s sedežem v Parizu, v Španiji (Iglesia EspaSola) s sedežem v Madridu, na Portugalskem (Eglezia htizitania) s sedežem v Lisboni in na Filipinskih otokih (Iglesia Filippina indipendente) s 30 škofi. (Dalje.) Bes « ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.) Stopil je bliže ter me vprašal, če sem kaj lačen. Hlastno sem prikimal. Prijazno me je povabil in obrnila sva se proti šotoru. Tedaj sem opazil ,da nosi v roki staro puško na kresilo z dve pedi dolgima bodaifaia. Vprašal sem, čemu služita bodali. Pritisnil je na gumb in gumb in obe bodali sta se hkrati obrnili navzdol. Pokleknil je na tla, pri čemer sta se ostrini rahlo zapičili v zemljo, da je mogel mirno meriti na cilj. V primeru pa, da bi slabo zadel, in bi ga utegnila ranjena zver napasti, puško nekolik odvigne in bodali se sami obrneta v prejšnjo lego. Kopito potegne k nogi, da se žival zaleti v ostrino. Spreten lovec premaga na ta način vsako zver. V šotoru mi je postregel s kuhanim mrzlim mlekom in kruhom. Jedel sem tako slastno, da me je bil gostitelj na moč vesel. Povabil me je, naj ostanem čez noč pri njem, česar se nisem pustil dvakrat reči. Nato je začel pripravljati večerjo. V kotu šotora je imel spravljeno zaklano jagnje, od katerega je odrezal nekaj kosov ter jih/pomešal z rižem. Vse je vrgel v ponev z ovčjim maslom. Kmalu je zadišalo po okusni jedi, ki nama je obema imenitno teknila. Po vodi nisem vprašal, saj je bilo mleka v izobilju. Ob svitu sem se poslovil od starčka ter krenil zopet na pot. Kakor prej sem se tudi nadalje ustavljal pri pastirjih. Čudno se mi je zdelo samo, da so se vsi med seboj poznali, čeprav so bili včasih po ves dan hoda oddaljeni drug od drugega. Zapisoval sem .si imena svojih gostiteljev ter vsakemu prihodnjemu izročil pozdrav prejšnjega. Seveda ga je poznal ter mi takoj povedal ime in približno označil smer in kraj naslednjega. Tako sem torej neskrbno potoval. Po triintridsetih dneh nepretrgane hoje sem se približal kitajski meji. Mejo med Rusijo in Kitajsko je tvorilo visoko gorovje, pokrito z večnim snegom. Zato sem se odslej držal le nižjih leg, kjer sem istotako iskal gostoljubnosti pri pastirjih. Skrbno so me opozarjali na zidane stražne stolpe v višjih legah, kjer so pregledovali mejo stražarji tudi raa konjih. Ti mi niso bili preveč nevarni, mogel bi se jim umakniti v konjem nedostopno mesto. A strah, da bi me vendar utegnil kdo izdati, mi je narekoval, naj nadaljujem pot ponoči. Mesečina in belina snega sta mi olajševali težavno potovanje. Tolažilo me je edino upanje, da bom kmalu prestopil mejo in rešen bom. Tedaj sem prišel na pot, ki pa sem se o njej kaj hitro prepričal, da tod jezdi le ruska patrola. Mahoma sem zavil v poslednjo rusko goro. Nekako na polovici se je začel sneg, ki ni bil debel, a gaziti ga je bilo dovolj. Bal sem se, da bi me utegnili zasledovati po stopinjah, a po drugi strani sem se tolažil, da ponoči tega ne bodo storili, in preden se bo naredil dan, bom že davno prekoračil mejo. A nekoliko sem se uračunal, zakaj, svitalo se je že, ko sem z muko dosegel vrli. Zagledal sem dva metra visok pobarvati drog, odrešilno znamenje, da se onstran začenja prava svoboda. Rešen. Stopil sem na pešpot, ki je peljala ob drogu in jo je sneg pred dnevi rahlo pokril, Nobenega sledu ni bilo na njej, zato se nisem bal iti naprej. Še nekaj korakov in tedaj sem 2e bil na oni strani, na Kitajskem. Snel sem čepico in vroče zahvaljeval Boga za toliko srčnosti in poguma. Spuščal sem se po grebenih v dolino, a bilo je težavno, ker so mi posamezni vrhovi zastirali pogled. Takrat je posijalo sonce in razsvetlilo mračne stene. Daleč spodaj se je odprla očem obširna dolina. Bilo je že poldne, ko sem imel še poslednji hrib pred seboj. Na vrhu seiti naletel na ovčarja. Kakor običajno sem ga pozdravil in nazval po imenu, a zmajal ie z glavo ter pokazal v smeri nazaj. Začel sem mn dopovedovati, da je vseeno, če je pravi ali ne; lačen sem, naj mi pomaga. Razodel sem mu, kdo sem in kam sem name#NV Končno je razumel, da sem iiopotidfe^ggunec. potreben podpore. Tedai žjraMfczal na mesto. ki se je videlo v ofJHpr, Tam bom našel dobrega gospoda, GTOuunedanske- Oluta m mi Albanija v poročni mrzlici V Albaniji se mrzlično pripravljajo na [ljevega osebnega prijatelja. New poroko kralja Ahmeda Zogu z grofico Ge-raldino Apponyi, ki bo 27. t. m. Kralj se bo moral poročiti po muslimanskem in katoliškem obredu; radi reformnih zakonov. ki jih je izdal Zogu, pa se bo moral tudi civilno poročiti. Cerkveno poroko 'bosta opravila katoliški škof iz Skadra in iz Budimpešte poklicani mufti Hussein Hi lmi. Slednjega so zato poklicali, ker obvlada madžarski jezik. Pozneje pa bo ostal kot dvorni svečenik v Draču. Poročni priči bosta prezideiit albanske vlade, Kočo Kota, in poslanec Jak Koča. V tem zakonu rojeni sinovi bodo vzgojeni v mohamedanski veri, hčere pa v katoliški. Albanski kraljevski dvor uprav mrzlično nakupuje za poroko. Tri kraljeve sestre so odpotovale v inozemstvo, da bi oskrbele nakupe. Princesa Maxliida je prispela v spremstvu albanskega poslanika v Londonu, Lek Kurtija, na Dunaj, odkoder se bo podala v London. Druga sestra, princesa Misejin, je odpotovala v družbi generala Džemala Aranitasa^ komandanta državne hrambe in pribočnika njenega brata Nax Kurtija, preko Rima v Pariz, dočini je bil cilj princese Adilje prideljenega Abdurahmana Matija, kra- Zadnja je prevzela darove, ki jih je pripravila prilično močna albanska izseljeniška kolonija v USA svojemu kralju im njegovi mični ženi. Iz Dunaja je prispel znan draguljar v Tirano. Pri njem ie naročil kralj Zogu dragocen namizni pribor, ki ga bo daroval svoji ženi. Iz Pariza je prišla ravnateljica modne hiše Paton, da izpopolni kraljičino garderobo. Kralj je že daroval svoji nevesti osem centimetrov široko zlato zapestnico, ki jo krasi 20 kakor lešniki debelih briljantov, v sredini pa se nahaja velik rubin. Poleg tega pa. je dobila grofica od kralja dragocene uhane s smaragdi. Grofica Apponyi je v preteklih tednih priredila s svojim bodočim soprogom nekaj potovanj po Albaniji. V Eryinu je priredil župan kralju in njegovi nevesti na čast svečano kosilo, kjer so na grofičino željo servirali samo narodne jedi. Kraljevski par bo prebil poletne mesece v novem gradu ob morski obali pri Draču, pozimi pa bo dvor v Tirani. V Draču in Tirani so v nekaterih večjih hotelih zgradili več nadstropij, ker pričakujejo večje obiske tujcev. Pljučna pečenka. Pljučni pečenki (brez | kosti) poreži vse kožice in kite, jo osoli in | malo popopraj. V kozi segrej mast, po-Tork. j [oži nanjo pečenko in jo hitro polij z mast 2dtmsiva Rastlinska hrana in črevesje. Precej razširjeno je mnenje, da se po obilni rastlinski hrani tvori v črevesju mnogo več plina, nego običajno. To naziranje so novejša opazovanja ovrgla. Skoraj pri vseh preiskanih osebah so ugotovili celo nasprotna dejstva. Kar se tiče sestave plinov, so dognali, da je količina ogljikove kisline po rastlinski hrani večja. Ta večja količina pa ima za obtok velik pomen, ker ima ogljikova kislina vlogo nekakšnega hormona. Tako se bržkone krvni tlak po krajevnem učinkovanju te kisline na žile zniža. Iz tega bi bito razvidno, da vpliva rastlinska hrana ugodno na previsok krvni tlak. Tudi na delovanje črevesja vpliva pomnožena ogljikova kislina ugodno in podpira lahno mehanično draženje črevesnega stenja po večji množini celuloze. Lenivost črevesja se da z rastlinsko hrano popraviti na naraven način. Jetični zavarovanci in njihovi svojci, gotovo že vedo, da je bil ustanovljen pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev sklad za podeljevanje višjih podpor tem zavarovancem in njih svojcem. Namen tega sklada je zvišanje hranarine dela-nezmožnim jetičnim zavarovancem na majvišjo dopustno mejo po § -16. ZZD, t, j. na višino cele zavarovane mezde odnosno zvišanje pol-hranarine v § 45. točka 5. ZZD navedenim svojcem jetičnih zavarovancev do zneska, ki ustreza polovici sedaj zvišane hranarine. Podpore dovoljuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev na podlagi utemeljene prošnje upravičenca. Te prošnje sprejemajo pristojne poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, zdravilišča za pljučno boke, oddelki za pljučno bolne v bolnišnicah, protituberkulozni di spanzerji, krajevne protituberkulozne lige in Okrožni urad za zavarovanje de lavcev neposredno. Ti uradi in ustanove so prejeli tudi primerna navodila radi obravnavanja takih prošenj. varnost pozebe. Dosedanje izkustvo nas uči, da bi morali sadjarstvu posvečati mnogo več paižnje k to ne samo v obliki podeljevanja manjših podpor, temveč prvenstveno v pogledu organiziranja sodobnega obdelovanja in negovanja sadnega drevja. Sadjarska društva se sicer trudijo, vendar bi morale občine vršiti obvezno nadzorstvo. Posestnikom kmetovalcem, zlasti sadjarjem se mora priporočati pravočasno in temeljito škropljenje sadnega drevja. Na drugi strani pa naj se omogoči cenena nabava škropilnih priprav; Obmejni kmet • se. bori za svoj obstanek. Razdolžitev zakonite likvidacije na 10% odplačevanje ni prineslo zabeljenega učinka. Prvi obrok je bil sicer plačan s prodajo živine, toda medtem je zapadel že drugi obrok. Kmetu je treba iz te zagate pomagati. Hvala in čast narodnemu poslancu Lukačiču, ki se je v parlamentu zavzel za našega kmeta. umite Dišeče posledice prekomasacije občine. Z -zadnjo občinsko prekomasacijo je bila 300 let samostojnemu trgu Sv. Lenart v Slov. goricah priključena njegova kmečka okolica. Blagodejni vpliv tega dejstva lahko čutijo bivši tržani in novi kmetje tudi s svojimi nosovi. Gnojnica iz greznic, ki jo je biio v trgu prepovedano voziti podnevi, se sedaj radi gospodarske važnosti poljedelstva v veliki kmečki občini. obilno prevaža preko vsega dne, v opomin vsem, ki se še nočejo -zavedati, da so iz tržanov postali vaščani. — Lenarški vaščan. h aBmejuefa SL Težke skrbi tarejo našega obmejnega kmetovalca in sadjarja. Naš obmejni kmet pridno orje in koplje svojo zemljo, ki se je sprostila snežne odeje. Kljub hudi zimi pa zemlja ni dovolj premrznila iker je bila ves čas pokrita z debelo snežno plastjo. Razkraja jo šele sedaj suho marčevo vreme, ki kliče po dežju, ki ga kmet željno pričakuje. Sadno drevje, breskve, marelice in črešnje so začete cvesti neobičajno zgodaj in obstoja ne- ga kana (grofa), ki ima grad na hribu blizu mesta ter je zelo bogat in'gostoljuben človek. (Dalje prih. sredo.) Jjjutmetske umite Zborovanje obrtnikov. Na praznik so zborovali v Ljutomeru naši obrtniki. — Zborovanje je vodil predsednik g. Ciril Reili, ki je pozdravil navzoče in zborničnega svetnika g. Igliča iz Ljubija n*: ki je razpravljal o težavah obrtniškega stanu. Lepo uspelo zborovanje je poka zalo, da vlada velika povezanost v obrt-' niških vrstah. Hmite a fudje v obmejni vasici Radmožanei se je te dni -z lepim uspehom zaključil trimesečni kmetsko-pripravljalni tečaj, ki ga je obiskovalo 28 tečajnikov. Tečaj je vodil šolski upravitelj g. V. Bežan, več predavanj pa je imel tudi sreski kmetijski referent inž. M. Peternel. Zelo prisrčna je bila zaključna slavnost, pri kateri so tečajniki odpeli več pesmi, -nato pa zaigrali veseloigro »Na ogledih«. S tem je radmožan-sko učiteljstvo, ki je nedavno otvorilo svoj šolski oder. ponovno dokazalo, da pravilno razume svoje kulturno poslanstvo. jo. Ko se zapekla in zarumnila po vseh pla teh, jo postavi v pečico in jo tam dalje peci. V eni uri je pečena. Pečeno deni na krožnik, jo razreži na lepe tenke kose, zloži v skledo in jo s sokom polij. Zraven daš cmočke, dušen riž in slično. Jetrna omleta. Dve jetrni ah krvavi klobasi speci. Pečene in malo shlajene olupi, to se pravi, da oluščiš črevo. Stepi štiri rumenjake, primešati klobasi malo zelenega sesekljanega peteršilja, osmin ko litra kisle smetane in od polovice štirih beljakov trd sneg. V kozi razbeli malo masti, stresi noter pripravljene klobase, razravnaj in malo popeci. Na vrhu morajo biti klobase še mehke. Med tem boso se klobase pekle, pa skuhaj pol kile krom pirja, ga očedi in pretlači skozi sito. Dodaj žlico sirovega masla, -malo toplega mleka in dobro zmešaj, da dobiš gost pire. V krompir zamešaj polovico snega in ga pomaži po omleti. Po krompirju natresi naribanega sira in pokapaj z razpuščenim sirovim maslom, nato v pečici peci, da se lepo rumeno zapeče. Daš z motovilčkom za v ečerjo na mizo. Mlečna štruca brez jajc. Postavi kvaseč iz treh dek kvasca. V skledo stresi pol kile moke, 10 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja v prahu, malo vanilije, od pol limone naribano lupinico in približno tri osminke litra toplega mleka. Testo naj je bolj trdo. Testo dobro stepi in nato še z rokami zmesi, V testo umesi še pet dek olupljenih sesekljanih mandeljnov, pet dek rozin in, če ima, tri deke ci-tronata. Testo umesi zvečer in s prtičem pokrito pusti do drugega dne, da vzhaja Drugi dan razdeli testo na šest delov in spleti dve kiti, eno debelejšo, drugo malo tanjšo. Debelejšo kito položi na pomazano pekačo, jo. pomaži z raztepenim beljakom, položi na vrh drugo kito, pokrij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. Nato pomaži z raztepenim rumenjakom In peci tri četrti do ene -ure. Pečeno in še toplo potresi s sladkorjem v prahu. Nadevano zmleto meso. Zmelii na strojčku četrt kile govedine, četrt kile -teletine in svinjskega mesa. K mesu primešaj eno v.mleku namočeno in otisnjeno -žemljo, eno jajce, malo soli. malo popra, eno drobno zrezano in prepraženo čebulo in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj. Desko potresi z drobtinami, položi na drobtine in z roko raztlači, kakor bi zvaljala. V sredino mesa položi eno trdo kuhano in razrezano jajce, eno na razance narezano kumarico (iz kozarca) in pet dek narezane kuhane gnjati. Meso zvij v obliki klobase, položi na vročo mast, na vrh pa položi tenko ploščo slanine. Postavi v pečico in počasi peci, da se meso lepo rjavo zapeče. Med pečenjem s sokom pridno polivaj in po potrebi prilivaj inalo vode, da se sok ne prismodi. Ko se je meso lepo zapeklo, potresi v sok zvrhano žlico moke in ko moka porumeni, dodaj žlico paradižnikove mezge, -tri žlice rdečega vina in po potrebi vode. Sok naj 'bo srednje gostljast. Ko je sok vrel deset minut, zreži meso na lepe kose, zloži v toplo skledo in polij s sokom. Zraven daš krompirjev pire, valjance in slično. Lahko daš zraven tudi solato. Dušen riž na laški način, štiri deke sirovega masla segrej in prepraži žKoo drobno sesekljane čebule. Na čebulo stresi skodelico opranega in posušenega riža in ga praži -toliko časa, da postane kakor steklen. Nato osoli iti zali j z dvema skodelicama vode ali juhe. Nato kozo pokrij in postavi v pečico kjer naj se riž duši 20 minut. Ko je gotov, ga z vilicami previdno premešaj ter dodaj pet dek sirovega masla in tri žlice naribanega sira. — Maslo in sir z vilicami .zmešaj v riž. pomarančni liker. Olupkom 10 pomaranč obreži vso belo kožico in dobro zreži. Nato namoči v pol litra žganja ali špirita in naj tako namočeno stoji osem dni. Nato skuhaj v četrtinki litra vode četrt litra sladkorja. Ko se sladkor shladi, ga primešaj k namočenim olupkom, zmešaj in pusti do drugega dne. Drugi dan žganje precedi skozi tenko čisto krpo, napolni v stekleničke, zamaši in shrani. KuUuua M. Šimenc je sinoči pel v ,.Trubadurju'' Sinoči so mariborski ljubitelji lep-- glas be in opere popolnoma zasedli gledališče, da poslušajo nekdanjega ljubljenca Maribora Marija Šimenca, ki je nastopil v Trubadurju v vlogi Manrica. M. Šimenc je bil že ob prvem pojavu deležen burnega aplavza, ki se je stopnjeval do viška ob slavnoznani streti v šesti sliki, ki jo je Šimenc odpel v sijajno blesteči višini ter z mojstrskim obvladovanjem svoje glasovne razsežnosti. M. Šimenc je v nekaterih scenah očividno nalašč zadrževal svoj prodorno odmevni tenor, da ni tnotil ostalih soigralcev. S svojo navzočnostjo je potegnil za seboj tudi ostale sodelujoče, tako da ni pretirana ugotovitev, da je bila snocnja predstava »Trubadurja« v splošnem doslej najboljša. Z a meji č - K o v ič e v a je v sijajno usoglaše-nem sozvočju s Šimenčevim tenorjem krepko razvijala svoje altovsko bogastvo do stopnje, na kateri bi se lahko predstavila tudi na večjih odrih. Dramatičnost svoje igre je še izpopolnila, tako da je bilo povsem na mestu spontano priznanje, ki ga je bila deležna za svojo snočnjo kreacijo. Grof Luna našega baritonista Anž lovarja se nam je zdel sinoči še impozantnejši, razgibanejši ter v izgovorjavi jasnejši. Gornje ugotovitve veljajo tudi za Herzogovo in P. Koviča, pa tudi ostale sodelujoče, ki sta jih Šimenčev temperament in spev podneti-la in spodbudila k elementarnejšemu podajanju posameznih vlog. Občinstvo je s hvaležnostjo gledališki upravi sprejelo snočnjo predstavo »Trubadurja«. Napovedani so še nekateri novi gostje v vlogah Manrica in grofa Lune, želeti pa je na vsak način, da se oskrbi tudi gostovanje za Leonorino vlogo. Tega si mariborska gledališka publika iskreno želi, saj povečujejo takšna gostovanja odličnih pevcev ter pevk zanimanje ne samo za posamezne predstave, ampak za gledališče sploh. —V. Povzročitelja mučnega incidenta pri nedeljski nogometni tekmi med ISSK Mariborom in Čakovačkim SK Karla Kurenta je upravni odbor ISSK Maribor na Knez namestnik Pavle je včeraj z Nj. Vis. kneginjo Olgo posetil razstavo italijanskega portreta. Predsednik vlade dr. Stojad»novič si je včeraj ogledal v Sarajevu razne ustanove, ob 12.30 pa se je z ministri Maričem, Stošovičem in Novakovičem odpeljal z avtomobilom proti Višegradu. Poslanskj mandat je odložil narodni po slanec dr. Anton Novačan. Dunajski kardinal dr. Innitzer je na poziv Vatikana nujno odpotoval v Rim. Prepovedano je uvažati v našo državo list »Giustizia e Liberta«, ki ga izdajajo italijanski protifašistični emigranti v Parizu. Pri egiptskih volitvah je doživela waf-distična stranka Nahas paše vtlik poraz. Vlada Mahmuda paše si je priborila veliko večino mandatov. Largo CabaB«rO, bivši predsednik Špan ske republikanske vlade, je prispel v Pariz. Pred 100 leti na dan 7. aprila je umrl prvi srbski novinar Dimitrije Davidovič. Pokopan je na smederevskem pokopališču. Dimitrije Davidovič je pravi ustanovitelj srbskega nacionalnega tiska. Leta 1813 je pričel s svojim tovarišem in srem skim rojakom Frušičem izdajati »Novine serbske«. Šs kot aktiven novinar je postal Davidovič tajnik kneza Miloša za zunanje politične zadeve, leta 1834 pa minister prosvete in zunanjih zadev. Sme derevska občina bo postavila prvemu srbskemu novinarju Dimitriju Davidovi 6u dostojen spomenik, ki ga je izdelal naš kipar Lojze Dolinar. Odkritje spomenika bo letos 12. junija. h tkokga Becftada O Češkoslovaški je bilo izredno poučno predavanje v Sokolskem domu, ki je bi nabito poln. Krasni filmi so nam pokazali veličino bratskega češkoslovaškega na toda v preteklosti in sedanjosti. Preda vatelju smo hvaležni za poučna izvaja nja. Takšnih večerov bi st želeli v Rušah Se več fkatifatske ik Gkotiškt Movitt Povzročitelj nedeljskega incidenta izključen iz ISSK Maribora svoji ponedeljkovi seji izključil iz članstva ISSK Maribora, ker je s fizičnim navalom na sodnika kršil osnovno športna pravila. Lepo zborovanje obrtnikov iz mariborske okolice V nedeljo dne 3. IV. 1938 je bila letna skupščina obrtnikov za okolico Maribor na Teznem. Navzoči so bili tudi zbornični svetnik g. Sojč, v imenu okrožnega odbora g. Novak kot predsednik in tajnik g. Bender, v imenu občine g. Kovačič. Kovačič. Zborovanje je vodil znani agilni predsednik združenja g. Šabeder Joško iz Tezina, ki je vodil tudi tajniške in blagajniške posle. Vsa poročila kakor proračun so soglasno odobrili Podčrtal je v svojih stvarnih izvajanjih potrebo določitve o enotnih cenah, pobijanje nelojalne konkurence ter borbe proti šušmar-stvu. G. Novak, predsednik okrožnega odbora, je zatem temperamentno pojasnil zadevo šušmarstva ter zahteval končno pomoč za vse obrtništvo Zbornični svetnik g. Sojč je obljubil, da bo pri zbornici vedno zahteval pomoč obrtništvu Na to je preds. zozval člane, da se v lepsm številu udeležijo obrtne razstave. Soglasno so sklenili glede reorganizacije združenj, da se naše združenje, ki je de-alo že več kakor pol stoletja v zadovoljstvo vsemu obrtništvu in članstvu, da ostane v dosedanji obliki in se nikamor ne pridruži, za kar so vsi do zadnjega glasovali. Glede bolniške blagajne mojstrov, starostnega zavarovanja d. t. d., ki je zelo peneče vprašanje, se je zborničnemu svetniku Sojču izrazila želja, da bi se od strani zbomtce končno nekaj ukrenilo za zaščito onemoglih obrtnikov. Gosp. Covačič je pozdravil zborovalce v imenu občine. Na to so nekateri navzoči obrtniki še govorili o raznih zadevah, zlasti g. Lužnik glede zavarovanjade-avcev pri okrožnem turadu v Ljubljani Nato je g. predsednik Šabeder omenjal ansko jubilejno proslavo 50. letnice ter se ponovno zahvalil vsem članom za obilno udeležbo, zlasti pa g. odbornikom, d skozi dolga leta kot mojstri raznih strok z lepim harmoničnim delom pomagali pri izvo je vanju obrtniških pravic. Žalostne, a resnične dogodbice Tovarnarju v M., Židu inozemcu, je odpovedal »ravnatelj«, Žid — inozemec. Tovarnar ima na razpolago dobro moč za to mesto, domačina, Slovenca. Toda Slovenec in domačin ne sme zasesti tega mesta, on naj vkljub vsej sposobnosti ostane podrejen. Prosto mesto pa mora zavzeti Žid, inozemec, z 10.000 din mesečne plače. * V drugi tovarni v M., katere lastnik je prav tako Žid, inozemec, je že 4 leta pri-deljen inženjerju, inozemcu, Nemcu, in-ženjer-domačin, da se strokovno usposobi. Tovarnar bi sedaj moral inozemca, ki je bil doslej tu kot »nenadomestljiv«, odpustiti in nastaviti domačina, Slovenca, jugoslovenskega državljana. Toda to vendar ne sme biti, vkljub vsej dokazani sposobnosti domačina. Zato sc poskuša pritisk na slovenskega inženjerja, da bi podpisal izjavo, da še ni usposobljen za prevzem poslovanja. Seveda se je Slovencu vendar le uprl ponos in ni podpisal. * In kaj so storile po zakonih poklicane oblasti, da bi zaščitile domačine pred brezobzirnostjo inozemskega kapitala?! Saj sta to samo dva izmed stotin in morda tisočev podobnih slučajev v vsej državi! Kaj pravi inšpekcija dela? Mlečna akcija mariborskih rotarijcev. Mariborski Rotarijski klub je nedavno zaključil svojo letošnjo mlečno akcijo na obeh narodnih šolah v Studencih. V pretekli zimi je dobivalo dnevno 90 otrok si- ali 1.300 litrov mleka. Ta hvalevredna mlečna akcija naših rotarijcev je le del velikega socialnega in človekoljubnega delovnega programa, ki ga izvaja naš Ro tarijski klub leto za letom in ki zahteva precejšnje materialna žrtve. Človekoljubno delo naših rotarijcev zasluži vsekakor splošno priznanje. Prof. E. Kocbek predava v soboto 9. t. m. ob 20. uri v tukajšnji Ljudski univerzi o problemih malega naroda. Brez vstopnine. B^žina velikonočnih praznikov se je čutila tudi na današnjem »malem« trgu, in sicer predvsem pri mlečnih izdelkih. Cena mleku je poskočila na 250 din za liter, smetana na din 10, sirovo maslo 30 do 32, čajno maslo 36, domači sir 3 do 5. Tudi na perutninskem trgu so cene nekoliko poskočile. Skupno je bilo 56 kokoši po 20 do 25 dm za komad, 128 piščancev po 35 do 65 din par, 10 puranov po 45 do 65, kozličev po 40 do 60. Zelo živahno je bilo povpraševanje po žabjih krakih, ki jih pa sploh ni bilo. Na senenem trgu je bilo 7 vozov sena, otave in slame ter so prodajali sladko seno 50 do 55 din za 100 kg, otavo po 50 din 100 kg, kislo seno po 40, slamo pa po 30 din za 100 kg. Občinstva glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Radi imamo gledališče in radi ga podpiramo ter posečamo. Vsa čast gledališki upravi, ki tako zelo upošteva želje mariborskega kulturnega občinstva. Če pa že posečamo gledališče in si želimo prijetne odrsko umetniške toplote, vendar ne moremo umeti, kako je mogoče, da se v zadnjem času iz smeri neke lože ustvarja nevarnost, da se teater pretvori v — cirkus. Tega doslej nismo bili vajeni in ni prav nič čudno, če nam takšni nerazumljivi in v hram umetnosti nikakor spadajoči pojavi jemljejo veselja do gledališča in odrske umetnosti, tem bolj, če pomislimo, da ima gledališka uprava v svoji kompetenci na izbiro sredstva, s katerimi lahko izloči te pojave, ki odganjajo ljubitelje gledališča. Menimo, da je povsem jasen odgovor na vprašanj, ali je bolje, da gledališka uprava ustreže enemu ali pa večjemu številu obiskovalcev, ki z obsodbo v srcu gledajo zadnje mesece te čudno neumlji-ve pojave iz smeri lože, ki je gledališki upravi, igralcem in tudi vsemu občinstvu dobro znana. Konec s takšnimi tragikomičnimi motnjami dostojanstva in svetosti Talijinega hrama.« Sledijo številni podpisi gledaliških obiskovalcev. Na krasni solnčni Jadran (Split in Ka-štel Stari) Vas vabi Putnik za Veliko noč od 15. do 19. aprila. Vožnja z brzo-vlakom in popolna obskrba v prvorazrednem hotelu le Din 540. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Crrozdički poganjajo. Upokojeni šolski upravitelj Ivan Kreft je te dni na svoje veliko začudenje opazil v svojem vinogradu pri Kapeli na moslarjevem rezniku dva grozdna nastavka, ki sta bila s prostim očesom lepo vidna. Odkar se že Iv. Kreft peča z vinogradništvom, kar je že preko 40 let, ni v tem času nikdar opazil kakšnega grozdička. V včerajšnjo oceno »Simfoničnega koncerta Glasbene matice« se je vrinila neljuba napaka. Stavek, ki se začenja z besedo »Dolgočasnost« se mora pravilno začeti: »dolgoveznost, ki se v tem delu ...« Ruska matica v Mariboru sporoča svojim članom, da bo dne 9. t. m. ob 19. oz. 20. uri občni zbor članov. Dnevni red: Poročilo odbora, volitve in slučajnosti. Esperantsko društvo Maribor vabi na svoj občni zbor, ki bo v četrtek dne 7. aprila ob 20. uri v Narodnem domu (III. nadstropje. Vhod iz Kopališke ul.) svoje člane in vse prijatelje esperantskega gibanja. Odbor. Slovenska Matica poverjeništvo v Gre gorčlčevi ul. 26 ima še nekaj garnitur NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike »Večernika« najvljudneje prosimo, da poravnajo čim prej zaostalo naročnino, tako da bodo nemoteno dobivali list naprej. Oni, ki bi do 15. aprila ne poravnali zaostankov, jim bomo žal moral! ukiniti nadaljnje pošiljanje. Cenj. naročnike opozarjamo, da se plačuje naročnina pri vseh listih naprej, in smo mnenja, da bi naročnino za naš l?st z lahkoto vsak mesec sproti poravnali, ker je »Večernik« najcenejši dnevnik v naši državi. Tudi mi moramo svoje obveznosti poravnati, to pa lahko le tedaj storimo, če naročniki tudi pri nas svoje obveznosti v redu poravnajo. Uprava »VEČERNIKA«. Kino Union. Danes zadnji dan »Angeij z napakami«. Četrtek največji umotvor Dobra zemlja«. Sreda, 6. aprila: Zaprto. Četrtek, 7. aprila, ob 20. uri: »Nečak«. Red B. Petek, 8. aprila, ob 20. uri: »Lepa Vida«. Prireditev drž. klasične gimnazije. Sobota, 9. aprila, ob 20. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Red D. ParmOv »Nečak« v novi priredbi pridobiva od predstave do predstave več simpatij občinstva. Ponovitev za red B jutri, četrtek. Gostovanje Jelačina v vlogi Schuberta v opereti »Pil treh mladenkah« bo v kratkem. vim članom še za Din 50.— za broširane oz. Din 100 za vezane. Knjige so: Seliškar, Pesmi pričakovanja; Kreft, Veilka puntarija; Kant, Dve razpravi in Cervantes, Don Kihot 4. del. Zadnjo knjigo Člani lahko zamenjajo za drugo enake vrednosti ali pa dokupijo prve tri dele romana za skupno Din 90.—. romašnih staršev brezplačno toplo mleko. Razdelili so vsega skupaj 5.456 porcij > knjig iz leta 1937, 'ki jih odda na željo no- Velikonočna številka nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo, izkoristite ugodno priliko! „VEČERNIKOVA“ velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema liprava ..Veternika" Grajski trg 7/1 do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v soboto 16. aprila do 9. ura dop. Brivski pomočniki (-ce) imajo občni zbor 7. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Udeležba obvezna. Vabi odbor. Obrtniki, pristopite kot člani Slovenskemu obrtnemu društvu v Mariboru in okolici, ker se namerava izdati seznani obrtnikov ob 20. letnici obstoja našega društva. Ker so se predpriprave za obrtno razstavo v okviru Mariborskega tedna že pričele, prosimo, da se razstavljal-ci prijavijo v zadružni pisarni v Mariboru, Vetrinjska ul. H I, Wer dobiio natančna pojasnila. Odbor. Cankarjevo »Lepo V‘do« uprizorijo v gledališču v petek 8. aprila dijaki klasične gimnazije pod okriljem PJS v režiji gledališkega režiserja g. Milana Kosiča. S to prireditvijo se hočejo spomniti pred dvajsetimi leti umrlega pisatelja Ivana Cankarja. Ne pozabite! Subskrlbentom strokovne knjige »Ace-tilen In kisik v kovinarstvu«, ki jo izdaje naš strokovnjak inž. Knez v tisku Mariborske tiskamie, sporočamo, da izide knji ga spričo njenega velikega obsega šele I HutUmte Ade&ke Smdske vtde Članstvo Sokolskega društva Maribor 1 Gozdarski vestnik. Mesečni strokovni matica se naproša, da se udeleži pogre- mst za gozdarstvo, lesno industrijo in les-ba pok. br. Blaža Bonče, ki bo jutri no trgovino. Izšla je 3. številka tega v četrtek 7. aprila ob 16. uri iz mrtvašni- spretno urejevanega mesečnika v odlične mestnega pokopališča na Pobrežju. nem tisku Mariborske tiskarne s pestro, bogato poučno vsebino. Uvodni prispe-koncem aprila. Obenem se podaljšuje sub vek o razvoju gozdarstva in lova v Slo-skripcijski termin do konca tega meseca, veniji je napisal inž. A. Š i v i c. Inž. St. ter se naprošajo interesentje, da odpo- 1 S o t o s o k nadaljuje z »Razmišljanji o šljejo medtem tozadevne naročilnice na pogozdovanju. Sledi dopisna gozdarska naslov Mariborske tiskarne d. d. Knjiga, posvetovalnica in naslednje rubrike Soki bo zelo obsežna in ki bo vsebovala dobna vprašanja, Zakoniti predpisi in vsa poglavja sodobne tehnike avtogene- okrožnice, kratke vesti, Dopisi, Gradivo ga varenja, lotanja, rezanja in segreva- |za slovenski gozdarski slovar, Lesna tr- nja kovin s številnimi ilustracijami, bo vezana v celo platno, ter stane v sub-skripciji samo Din 100.—. Na knjižnem trgu bo njena cena višja. Zatorej priporočamo, da izkoristijo naši obrtniki in tehniški krogi subskripcijsko ugodnost. Protituberkulozni dinar. Sklad za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je v mesecu marcu 1938 s prispevkom stanovanjskega dinarja dosegel kosmato vsoto Din 375.779.25. Izven stanovanjske akcije je daroval v ta sklad Ant. govina. četrta številka izide v prvi polovici aprila. Zvonček. Izšla je aprilska številka tega priljubljenega mladinskega mesečnika 9 pestro vsebino, ki bo še poglobila ljubezen naše mladine do Zvončka, ki ni namenjen samo domači mladini, ampak tudi naši deci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Ameriki, Argentini in na Nizozemskem. Vsebina 4. zvezka obsega sledeče prispevke: Vinko Bitenc: Pesem Vstajenja. Peter Basnik: Princeska in pekovski va. Turk iz Kozjeka pri Gor. Kungoti znesek jenček. Velikonočna pravljica. Manko Golar: Velikonočna. Pesmica. Viktor Pirnat: Ko se prebuja narava... Pomladni pozdrav zamejčkom in izseljenčkom. G. Botticher P. G.: Mrzli in gorki stric. Ilu- Din 1000. Vsem prav iskrena hvala. In-kasant policijski nadzornik v pok. Remec Jernej je obolel in je njegovo mesto prevzel poštni uslužbenec v pok. g. Ivan Jaklič. Prosimo vse gg. hišne posestnike in stanovanjske najemnike, naj blagovo-. m lijo iti novemu inkasantu na roko. Ravno £J|M099& tako prosimo tudi vse gg. hišne oskrbni- u,'j,mioa«Mnw«» ke in hišnike, da so tudi vnaprej naklo- Urarji so zborovali. Te dni je bil v Ptu-njeni naši akciji. ju redni letni občni zbor Združenja urar- Evo i© hotela posnemati neka slabo- jev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok umna ženska, ki je pridrvela po Po- \% območja bivše mariborske oblasti. — breški cesti na Kralja Petra trg. Spoto- Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni ma si je začela slačiti obleko in odmeta- predsednik g. Vidovič. Tajniško poro vati posamezne dele na tla. Službujoči čilo je podal marljivi tajnik g. Kosar, stražnik je odpremil žensko, ki je očivi- blagajniško pa g. Tratni k. Iz poročil dno slaboumna, na bližnjo policijsko straž je razvidno, da je bilo delo združenja zla-nico, odkoder so jo oddali h »Grafu«. — sti v pretekli poslovni dobi zelo razgiba-Identitete slaboumne ženske še niso mo- no in je združenje stalo neomajno na bra-gli ugotoviti. niku svojih stanovskih pravic. Ob za- Nočno lekarniško službo imata ta te- ključku zborovanja, ki je. bilo izredno dodeli Albaneževa lekarna na Fraukopa- bro obiskano, je spregovoril v imenu zbor striral Mirko Šubic. E. L. Gangl: Metliški zvoni. Pesem. Koliko si star? Zabavni velikonočni pirh. Nekaj o zajčkih. Fr. Ciček: Mihec Pihec se primerja z očetom. Ilustriral France Podrekar. Milni mehurčki — naprodaj. J. Paulin: Kegljači ropotači. Slikanica. Helena Breznikova: Junaški časi. Pravljica iz sedanje Španije. Odkod poznamo pirhe? Švicarska pripovedka. Lojze Zupanc: Kakršen človek — takšna duša! Belokrajinska. Pomlad se vrača. Pesmica s sliko. F. S.: Mladi črnošolec. 3. Začarani novec. Iz mladih peres. I. č.: Ptičje gnezdo. — Spominčici. — S. Kovač: Pomladna. Pisma Zvončkarjev gospodu Doropoljske-mu. Zastavice za brihtne glavice. Stric Matic — s košem novic. O najnovejšem slovenskem pravopisu, ki je vzbudil v naši javnosti posebno pozornost zaradi svoje aktualnosti, bo predaval v Ljudski univerzi v petek ob 20. uri prof. Stanko Bunc. Predavanje je za vse zanimivo in zelo važno, saj nam bo predavatelj s stališča sodobne znanosti predstavil bistvo in pojem knjižnega jezika, pokazal potrebo po smotrnem negovanju pismenega jezika, označil razmah slovenščine v povojni dobi, razprav Ijal o načelih in pomenu novega pravopisa ter nam končno naznačil probleme in naloge, ki čakajo rešitev v najbližji bodočnosti. V ponedeljek bo predaval dr. T. Teklič o Prešernu in Kranjčeviču. 6 im m okm svojimi starši. Razlog za to je prav nenavaden. Mala princesa v pravem pomenu besede uči svojega očeta francoščine. Kraljica Elizabeta govori perfektno francoski, kralj Jurij VI. pa čita francoski; njegov govor in izreka pa je zelo slaba. Temu je bik) treba pomoči z ozirom na njegov skorajšnji službeni obisk v Parizu. Ker pa mala princesa govori brezhibno francosko kakor njena mama. se torej razgovarjc kralj z njo francoski. Princesa pa pazi na njegove napake in jih sproti popravlja. GejSe — politične agentke Od začetka vojne na Kitajskem so nastopili slabi časi za posestnike japonskih zabavišč na Japonskem. Policijski šef v Tokiu Tomata je večino dantingov in barov v japonskem glavnem mestu za-branil. Izjemo je napravil samo z lokali v katerih so zaposlene znane gejše. Vendar pa so te prejele točna navodila, da med zabavanjem gostov, med katerimi se stalno nahaja večje število inozemcev, diskretno propagirajo japonske vojne cilje. Glavna naloga je, da prikažejo tujcem opravičenost japonskih zahtev in vojne na Kitajskem. novi in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Krasen izlet z avtokarom Benetke, Padova, Trst za Veliko noč od 15. do 18. aprila. Popolen aranžman le Din 900. Prijave do 7. aprila na Putnika Maribor-Celje-Ptuj. Patoma eteatje ms nice za TOI g. Franjo B u r e š iz Maribora, ki je tolmačil zborovalcem razne pereče stanovske zadeve, predvsem pa predvidene komasacije udruženj. K besedi so se oglasili številni člani. Volitev letos ni bilo. »Dravaši« zborujejo. Te dni je bil v dvorani Narodnega doma 6. redni občni zbor slovenskega športnega kluba »Drave« v Ptuju, Iz poročil je razvidno plo-donosno delo na zelenem polju. Vršile so se razne prvenstvene in prijateljske tek-V nedeljo bo v Skoplju banovinska 1 me. Za tehnično dopolnitev je skrbel na- Dvanajst zakonskih parov v enem vagonu Na univerzi v Upsali je študiralo dvanajst mladeničev, ki so si bili še iz otroške dobe prijatelji. To so ostali tudi, ko so odrasli in sedaj, ko so se nekako istočasno zaljubili, so sklenili, da se isti dan oženijo. Dogovorili so se, da bo vseh dvanajst s svojimi ,mladimi ženami odpotovalo na poročno potovanje v Nico. Zaprosili so že prometno ministrstvo, da jim da poseben ženitovanjski vagon, ki ga bodo priključili ekspresu za rivijero, Ta vagon bo okrašen s cvetjem in zelenjem ter bo po raznih progah privozil do morske obale. Radio - Ljubljana Sreda dne 6. aprila 12.: Plošče — 12.45: Poročila — 13.: Napovedi — 1326 Plošče — 14.: Napovedi — 18.: April v naravi (Miroslav Zor) — 18.20: Plošče — 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta (prof. Janko Jarc) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nac ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: v I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar). Četrtek, 7. aprila: 12.: Koncert na vurliških orglah (plošče). 12.45: Poročila. 13.: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert slovenske glasbe (radijski orkester). 14.: Napovedi. 18.: Orkestralni reproduciran koncert. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.: Večer skladb Viktorja Parme. 22.: Napovedi, poročila.. 22.15: Operetna glasba (radijski orkester). skupščina JNS, na kateri bodo poročali številni ugledni člani vodstva JNS. Za banovinsko skupščino v Skoplju vlada veliko zanimanje. $asitodaeske Bdežlse 1.907,095.686.11 dinarjev so znašali do-1 hodki državnih monopolov od 1. aprila 197" do 28. februarja 1938. V omenjenem j času je vrgel monopol tobaka 'inarjev ] 1.561,084.708.72, mon. sbli 255,462.092.31 Prestolonaslednica Elizabeta uči svojega očeta francoščino Pred nekaj dnevi so napravili v kraljevi palači v Londonu majhno revolucijo. Princesa Elizabeta ne zajtrkuje več v otroški sobi, kjer je sedaj ostala njena j sestra Margareta Rose sama, ampak sldzpil. Sodnik: Kdor bo motil razpravo z med klica* ga vržem iz dvorane. Obtoženec: Živijo—o—o! * Lekarnar: Torej vam m moja lasna voda nič pomagala. Suhec: Nič, pa sem je tri steklenice — jeti trener, ki je vadil moštvo približno 2 meseca. Plod tega dela ni zaostal, moštvo se je sorazmerno častno odrezalo pri raznih preizkusih s svojim nasprotnikom. Občni zbor je sprejel sklep, da se zainteresira široka javnost za te mlade borce na zelenem polju, predvsem pa se poziva slovenska javnost, da uvideva njih nacijonalno potrebo in jih podpira v njih delovanju. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava, ki pojde s podvojenimi silami na delo. , , . --- ,■ v. i Po vodovju porušene mostove bodo T; S552? U»vi,i. V ptujskem ekofišu le mostovje radi lanskoletnega izliva Pesnice utrpelo veliko škodo. Na cesti Osluševci - For- Žoga je okrogla! Kdo ugane? 75,191.702.10, cigaretnih papirčkov din 64,462.372.28, in razni drugi dohodki din 26,339.238.70 din. Dohodki drž. monopo lov se bili za 90,890.086.11 din več kakor je bilo predvideno. ihaitske kavice min, ki pelje iz Stojincev bosta zgrajena dva železobetonska mosta, katerih gradnja predvideva din 54.000 stroškov. Nadalje bodo temeljito popravili most v Stogovcih, ki veže kraje Majšperk - Na-raple - Sitež. Stroški so predvideni na Po 20 letnem bivanju na Pragerskem se 124.000 din. Oboje gradenj odnosno poje odselila v Maribor gospa Franja Ger- pravil ie prevzel ptujski cestni odbor v ričeva, vdova po znanem nacionalnem svoji lastni režiji. Istotako bodo zgradili delavcu Lambertu Gerbiču, poštnem La banovinski cesti Slovenska Bistrica upravniku na Pragerskem. Bila je vzor šikole - Hajdina železo betonski pre nacionalno zavedne žene. Želimo ji na pust, katerega stroški bodo znašali okrog domovanju srečno in zadovoljno I din 32.000 din. S temi prepotrebnimi deli ter mnogo zdravja, ki ji ga je [ptujskega cestnega odbora,bo nedvomno novem življenje . .. . zadnje čase trpkost življenja precej gre-{ustreženo potrebam tamkajšnjega prebv Prvenstveno tekmovanje LNlP se nadaljuje v nedeljo 10. aprila in bodo odigrali četrto kolo. Kakor smo že svojčas poročali, bo naše uredništvo tudi tokrat obdarovalo naročnike, čitatelje in prijate-je našega lista, ki pošljejo izpolnjen spodaj objavljeni kupon št. 4. Obdarovani pa bodo tisti, ki uganejo najboljše rezultate, ki jih bodo dosegla posamezna moštva. Tretje kolo tekem za prvenstvo LNP se je sicer končalo s presenetljivimi rezultati in je le malo število naših tekmovalcev uganilo rezultate, ki so bili doseženi, vendar pa so se naši čitatelji lahko že prepričali, da je žoga okrogla in da tudi trenutna forma posameznega moštva ni vedno zanesljiva. Marsikateri strokovnjak« je predvideval povsem drugačne rezultate, kakor so jih posamez na moštva dejansko dosegla. V nedeljo 10. aprila bodo tri tekme in sicer v Mariboru, Čakovcu in Ljubljani. Kdo bo zmagal? S kakšnim rezultatom se bo končalo četrto kolo? Izpolnite ku- Pragerčani in okoličani so šli v nedeljo iskat srečo v Maribor. Šli so veseli vračali pa so se žalostni, toda ne v avtomobilu. pa tudi ne več v živinskdi vagonih. Uganil. . Mlado dekle: »Ne veni, zakaj me obraz tako peče.« Zd' . i k: »Recite val nu fantu, naj se malo bolje obrije.« valstva in bodo mnogi delavci prišli do zaposlitve in zaslužka. Dela se bodo pričela v teku letošnje pomladi pon št. 4 ter ga pošljite v zalepljeni kuverti pod geslom »Prvenstveno tekmovanje« na naše uredništvo, Maribor, Graj ski trg 7, ali pa vizite kuverto v nabiralnik v veži Grajski trg 7, in sicer najkasneje do nedelje 10. aprila do 12. ure. Kupon je treba natančno in čitljivo izpolniti! Za četrto kolo bomo razdelili sledeča darila za najboljše ugankarje: Prvo: velikonočna šunka, darilo tvrdke Jos. Benko, tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti, prodajalna Maribor, Gosposka ulica 1 in Aleksandrova c. 19. Drugo: Praktično darilo tvrdke J. Trpin, mamifakturna In tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica. Tretje: Tromesečna naročnina »Vd-čemika«, darilo naše uprave. Cenj. naročnike, čitatelje in prijatelje našega lista opozarjamo, da objavljamo kupon za četrto kolo prvenstvenega tekmovanja samo danes. Preskrbite si pravočasno kupone! Kupon St. 4 Bela kUga< Neka posestnica na Dobravi je bila ovadena, da si je odpravila telesni plod. ki ga j>e zakopala v kup komposta. Orožniki so vdovo ovadili drž. tožilstvu. V Mariboru: SK Železničar : SK Kranj- V Čakovcu: Cakovački SK : SK Celje V Ljubljani: ISSK Maribor : SK Hermes- Ime: ...... Poklic: , ... Stanovanje m. m* M z vdelano rumenico. Dva I 5 O C H R O M drobnozrnata samofilma. Vsak film za 16 posnetkov samo ^ dia 199." DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVWAH. Pn&tiirUie Preteklo soboto je bila v Papeževi gostilni občinska seja, pri kateri so se reševale razne zadeve. Posnemamo le zadevo glede Zrkovske ceste. Postavka javnega dela se je izčrpala in cestna dela na Zrkovski cesti so se s tem končala. Cesta je postala za 1—2 m širša in ravna. Stari topoli so se odstranili, le njih štori so še ostali, Cesta je lepo izbočena, debelo kamenje je stisnjeno, tako da ima cesta res takšno obliko, kakor smo si je želeli. V Sokolski ulici so bile odstranjene suhe lipe in na njih mesto vsajene nove. Rdeči križ na Pobrežju. V nedeljo je imel R. K. občni zbor. Iz blagajnikovega poročila doznamo, da so znašali dohodki 3.409.15 din, izdatki pa 3.240.15 din, obdarovanih je bilo 110 otrok z obutvijo, obleko in perilom. Pri volitvah so bili izvoljen: predsednik Živko Janko, podp. Stržina Karl, tajnik Koglot Jože, blagajnik Drekonja Ciril, nadalje: Volk Matija, Volavšek Franjo, Čiček Franc, Rakuš J., Rozman Herman, Lesjak Metod, Kašman Maks, Klemenčič Marija, Hubman Katarina, Vezjak Danilo, Mikložina Marija. V nadzorni odbor: predsednik Požar Ant, potem še Špelec Miroslav, Klemenčič I., Letonja Simon. Ker . . . Sodnik: Ko ste tožilca ozmerjali z vsemi mogočimi psovkami, ste ga še pretepli. Zakaj ste to storili? Melhijor: Ker je tožilec gluh in psovk ni slišal. Mali oglasi Razno GOSTILNA »TRST« nasproti bolnice, vsaki čas ocvrti kozliček iti piščanci-Pristna vina in sveže pivo-1987 POZOR! TRAJNI KODRI po znižanih cenah od din 60 t. najboljšim aparatom »Fort schritt« z garancijo v salonu Stoinšek, Orožnova ul- 10-1980 Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Se priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul. 21-1977 AVTOTAKSI Leonid Kvitko. Maribor, Mas dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971 CENJENIM DAMAM naznanjam da radi opustitve trgovine prodajam modele po lastnih cenah. Salon Olga. Ko pališka 2. i' gj9 Širite »Večernik4 POKROMANJE PONIKLANJE vsake vrste dobro in poceni izvršuje sRuda«. Maribor, Trstenjakova 5. 1470 Posest Prodam STAVBENO PARCELO z gospodarskim poslopjem. Kralja Petra c- 26. Studenci. 1981 STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317 Prodam Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Ptujska c. 17. Tezno. 1990 KROMPIR beli in rumeni, »Ackersegen« oddaja Kmetijska dmžba, Meljska c. 12- 1951 lokal LOKAL z vodovodom, za vsako malo obrt oddam s 1- majem. Koseskega ul. 22. 1993 Sobo odda SOBO s štedilnikom oddam s 15. aprilom. Radvanjska 24 Studenci- 1985 PRAZNO SOBO oddam mirni osebi takoj. Vprašati pri Mihelaku, Koroška c- 43- 1984 KUHARICO za vse, ki zna nekoliko ši-vati, sprejmem- Kopališka 4-II, desno. 1991 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za veliko, boljše delo sprejmem takoj v stalno službo. Franjo Stajnko, krojaški atelje, Tržaška c- 3- 1989 Službo išče TRGOVSKA POMOČNICA išče primerne službe v trgovini z mešanim blagom- — Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Poštena in agilna« 1976 MLAD TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, želi spremeniti mesto kjerkoli. Ponudbe na upravo pod značko »Vesten in marljiv«. 1847 Zgublieno V Novi vasi se je zgubilo ŠOP KLJUČEV Najditelj naj jih odda na ob črnskem uradu v Radvanju proti nagradi. 1992 SOBO oddam s 15. aprilom, opremljena izredno lepa lega, velika v najmodernejši zgradbi. Naslov v upravi. 1979 Službo dobi UČENKO za pletiljstvo iz boljše hiše sprejme tvrdka »Luna«. Glav ni trg 24. 1994 KOLESA .Wanderer‘ v vseh ccnah in izdela* vah, otroški vozički na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi. F. Lepoša Maribor, Aleksandrova 39 Najnižje cene 1 Ugodno odplačevanje na obroke. 1437 Za Veliko noč kupite najcenejše v novo otvorjeni trgovini svilo za bluze in perilo, nogavice vseh vrst, kravate, srajce, rokavice, šale F. KramarSiČ, Gosposka ulica 13 Moda, perilo, krojaški in šiviljski pribor Poskusite in zadovoljni boste j SVETU LOKAL ali sobo za stanovanje takoj oddam. Studenci. Slomškova ul. 5- 1982 Zahvala. Specijalistu za očesne bolezni in primariju mariborske splošne bolnice g. dr. Janku Dernovšeku, se za vso veliko skrb, za ves njegov trud, njegovo lastno požrtvovalnost in spretnost ter za odlično uspelo operacijo obeh očes kar najlepše zahvaljujem in ga vsakomur kot odličnega specijalista najtopleje priporočam. Jotlp Strmi«k. sluga mestnega vojaškega urada. Maribor, Smetanova ulica 38-a. 1986 tf ČOKOLADA S PRlttODNIM MASLOM afei ZAGBEB Rokavice Rokavice fz sukanca za trg in vsakdanjo uporabo dm 14— 10— Rokavice iz trikoja emitacija usnja, zelo trpežne in dobre za pranje din 25 — 24 — Modne rokavice z okrasnimi Sivi, mornarsko, tera, zeleno din 45’— 38*—— Usnjene rokavice semiš in glace, tudi kombinirane, zelo okusni modeli ,jin 70*— 55’~__ p r i p o r o c a vedno priznane kakovosti C.B&defeMl-HUuMet Gosposka ulica 187B Mal' položi dar domu na oltarl Izčelouanje lifcerjeu, čezertnih uin in sirupou, žganjarna lakob Perhauec, maribor • * , v • • | —, r ~ , • in fclefcouaca. — Specijaliteta: arencak m Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 Ha debelo uermut Ha erobno Rut>y »Ali ni prav nič več mogoče storiti zarij?« je vprašala Ruby s prosečim glasom. »Ljuba gospa, kar sem mogel storiti, sem storil,« je odgovoril mali doktor in očetovsko prijazno gladil njeno roko »Toda poslušajte mo sedaj. Prišli ste gotovo s plemenitim namenom, da umirajočemu lajšate zadnje ure. Zato vas prosim. da ste pri .njem tihi in mirni. Duševno ra zib urjenj e bi mu škodovalo in ako ste vznemirjeni, bi bilo morda bolje.. « »iNe bom vznemirjena,« Je odgovorila Raiby in se nalahno tresla. Geoffrey je to opazil. »Ako je preveč zate, ljubica, pa povej,« je šepetal. »Ali naj grem morda s teboj?« Najbolje je, da gre vaša gospa sama k njemu,« je pripomnil doktor Blank. »Preveč bi ga razburilo, ako l>i govoril tudi 'z vami, in oprostite, po tem, kar mi je pripovedoval, sO se vršili med vama burni prizori.« »Da, res,« je priznal Geoffrey. »Od vsega srca žeHni, da bi bilo druzače. Sedaj mi je nepopisno žal.« »Cejo najboljši med nami store včasih stvari, ki se jih potem kesajo,« ie tolažil zdravnik. »Kdo izmed nas je brez napak? Toda okornosti vas oproščajo, in smrt poravna vsak prepir. Ubodi mladenič bo kmalu dajal poslednji odgovor « Stopili so v hišo in se ustavili v veži. »Stopite tja notri, gospa Geoffreyeva.« ie dejal doktor Blank ter pokazal na desna vrata. »Pripravil sem ga na vaš orihod. Jaz ostanem tukaj za slučaj, da bi me potrebovali. Ampak dosti več ne morem storiti zanj, kakor seni storil.« »Ti ostaneš vendar tudi v moji bližini. Geoffrey,« ie vprašala Ruby s stresočim glasom. »Da. da, obljubljam vam to jaz mesto njega,« je odgovoril zdravnik. »Poveda- ti moram nekaj vašemu soprogu, in najbolje bo takoj.« Ruby je odprla vrata in stopila k smrtni postelji Pavla Rodneya. 21. Na nizki postelji jo ležal Avstralec, oči vprte v vrata. Smrtne srage so polzele po njegovem čelu. Vnanje ni bil spremenjen. Videti ni bilo niti krvi niti ran. In vendar se je v zadnji uri poštark za deset let. Njegove oči so kazale napeto pričakovanje in hrepenenje, ki je mejilo skoraj na obup. Ko se mu je v večernem mraku približala Ruby, ki je bila skoraj prav taiko bleda kakor on, se je obupni izraz njegovega obraza umaknil neizrekljivo srečnemu in mirnemu. Zanjo je bil to pretresljiv trenutek. Se nikdar ni gledala smrti v obličje. Razen tega pa je videla tega moža še pred eno uro tako krepkega in zdravega kakor ona sama — sedaj pa se bori s smrtjo.. »Prišli ste,« je spregovoril in sc glo- boko oddahnil. »Vedel sem, da pridete.., čutil sem... pa sem se vendar le bal.. O, kolika tolažba, da vas še enkrat vidim!« Ru’by je poskušala kaj reči, nekaj prijaznega, sočutnega. Odprla jc usta, toda nikakega glasu ni bilo iz njih. Strašna bližina smrti jo jc popolnoma prevzela. »Nikar se ne trudite s tolažečimi frazami,« je dejal Rodney, ki jc opazil njeno obotavljanje; govoril jc hitro in trudoma, »Vem, da moram umreti; tega ni mogoče spremeniti. Toda smrt vas jc zopet privedla k meni, zato ne tožim.« »Ali, da vas spet vidim, takega,..« je vprašala Ruby. Vsa zlomljena od žalosti in. duševne razburjenosti si je zakrila obraz z rokami in jc zajokala. »Ruby! Ali jokate za menoj?« je vprašal Pavel Rodney začuden. »Nikar! Vaše solze me bole bolj kot rana. ki je povzročila mojo smrt.« (Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.