VESTNIK *** : Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETMfK XXXVH) CELOVEC, PETEK, 23. DECEMBER 1983 ŠTEV. 51 (2154) Odprta manjšinska vprašanja terjajo nujno reševanje Nereševanje odprtih vprašanj je vedno problematično in prej ali slej priede do zaostritev, ki razmere le še poslabšajo. V posebni meri velja to za obravnavanje narodnostne oz. manjšinske problematike, kajti v teh primerih od reševanja odprtih vprašanj ne zavisi le razvoj prizadete narodne skupnosti, temveč je lahko odvisen celo njen nadaljnji obstoj sploh. Zato so narodne manjšine tozadevno razumljivo zelo občutljive ter pristojne dejavnike v eni ali drugi obliki vedno spet seznanjajo s svojimi potrebami, težnjami in zahtevami. Na ta sicer splošno znana dej- stva, ki pa jih na merodajnih mestih čestokrat radi pozabljajo, so minulo soboto izredno odločno in nedvoumno opozorili zlasti Južni Tirolci. Na deželnem kongresu juž-notirolske ljudske stranke SVP je njen dolgoletni predsednik in juž-notirolski deželni glavar Silvius Magnago brez vsakega ovinkarjenja opozoril, da je treba računati z nadaljnjo okrepitvijo nacionalističnega vala med Južnimi Tirolci, če ne bo v najkrajšem času prišlo do izpolnitve tako imenovanega „pa-keta", se pravi določil o avtonomiji Južne Tirolske. Magnago je dejal, da piha iz Rima leden veter, proti kateremu se bodo Južni Tirolci mogli zavarovati le tako, da se bodo še tesneje naslonili na Avstrijo kot zaščitnico. V še neprimerno slabšem položaju kot Južni Tirolci so Slovenci v Italiji, ki se podobno kot mi na Koroškem že desetletja bolj ali manj brez vidnega uspeha potegujejo za zakonske rešitve, ki bi jim zagotovile njihov obstoj in enakopraven razvoj na vseh področjih narodnega in družbenega življenja. V teh desetletjih se je v Italiji zvrstilo že veliko število najrazličnejših vlad, ki so vse — ena več in druga manj — bile konfrontirane tudi s problematiko slovenske narodnostne skupnosti, pa je to vprašanje kljub temu vse do danes ostalo nerešeno. Trenutno morda napoveduje korak naprej dejstvo, da se je končno tudi vlada odločila, da s svoje strani pripravi osnutek zaščitnega zakona. V tem vidijo Slovenci dokaz pripravljenosti vlade, da se loti reševanja; toda obenem jih tare skrb, da morebitna zakonska ureditev ne bi bila takšna, da bi bila za prizadeto skupnost nezadovoljiva ali celo nesprejemljiva. Dovolj izkušenj ravno v tej smeri imamo prav koroški Slovenci, ki nam je bila s sedmojulijsko zakonodajo iz leta 1976 oktroirana „re-šitev", s katero se zaradi njenega zoževalnega in naravnost diskriminacijskega značaja nikakor ne moremo zadovoljiti. Zato se trudimo, da bi izven tega okvira v dialogu s prizadeto vlado in po poti malih korakov dosegli vsaj postopno reševanje odprtih vprašanj. Žal pa moramo ugotoviti, da na Dunaju doslej ni bilo konkretnega odziva, kar nas — kot je v zadnji številki zapi* sal predsednik ZSO Feliks VVieser — postavlja pred odločilno vprašanje: ali bomo v doglednem času zabeležili konkretne pozitivne rezultate, ali pa bomo prisiljeni spremeniti politiko odnosa do vlade. B n 3 % /ZtZMC/ZZNd/TZ !' Z/Z y(^Ž7zP/ZZ^J77Z želi VESTNIK uredništvo in uprava m H Bi A M a Pomemben kulturni dogodek s predstavitvijo knjižnih in glasbenih dosežkov Slovenska prosvetna zveza ter celovška založba Drava in mariborska založba Obzorja so prejšnji tedc*< prdestavile v Celovcu bogat izbor novih knjižnih in glasbenih dosežkov. Na glasbenem področju gre za album dveh plošč s posnetki zvočnih primerov izvirne ljudske glasbe na Koroškem in ploščo moškega pevskega zbora ..Edinost" v Pliberku, s kasetami pa so zastopani Koroški partizanski pevski zbor ter združeni mešani in moški zbor „France Pasterk-Le-nart" in mešani zbor SPD „Danica". SPZ pa je predstavila svoj tradicionalni knjižni dar, ki tokrat obsega: Koroški koledar za leto 1984, izbor koroških spisov Prežihovega Voranca z naslovom ..Odrinjeni", zbirko otroških pesmi Andreja Kokota „Ringa-raja", brošuro za 75-letnico SPZ z naslovom „Človek ne živi samo od kruha" ter kaseto s posnetkom dramatizacije Levstikovega ..Martina Krpana". Večer sta s kratkim sporedom obogatila moški zbor ..Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Foltija Hartmana in pevska skupina domačinov iz Horc pod vodsvom Hanzija Kežarja. Knjižno zbirko SPZ obširneje predstavljamo na 3. strani, o novih ploščah in kasetah pa bomo poročali v prihodnji številki. ORF-Koroška: Nove odgovornosti V koroškem deželnem studiu ORF-a venskih oddaj pa želimo mnogo je in bo prišlo do spremembe neka- uspeha pri njunem delu ter hkrati tenih odgovornosti. Pred kratkim je izražamo pričakovanje, da se bodo bil imenovan za intendanta deželne- slovenske oddaje pod novim vod-ga sttudia ORF-a dotedanji posilevo- stvom razvile v še bolj ustrezajoče deči intendant Heinz Felsbach, ki je sredstvo javnega obveščanja, tudi bil hkrati tudi še vodja ..aktualne kar se tiče boljšega oddajnega časa, službe". Te dni pa je imenoval ge- obsega in vsebine. Pri tem je na me-neralni intendant Sacher za novega stu tudi želja, da odgovorni pri tem vodjo ..aktualne službe" koroškega iščejo ustrezne rešitve skupaj s slo-deželnega studia ORF dosedanjega vensko narodno skupnostjo. Zveza sodelavca televizije Alfreda Stamma. slovenskih organizacij je zato pri-Bacher je šele v zadnjem trenutku pravi j ena za čimprejšnja temeljite dal Staimmu prednost pred Heilmu- razgovore, tom Feuchtom. Odločitev pa je padla tudi glede OBISK RADIA LJUBLJANE novega vodje slovenskih oddaj: Hel- Te dni so se mudili na Koroškem muta Hartmana, ki gre s koncem le- novinarji zunanjepolitične redakcije ta v pokoj, bo nasledil sedanji ured- Radia Ljubljana pod vodstvom urednik Mirko Bogataj. Za novega sode- nika Florija Lfijmiša. Na sedežu Zve-lavca redakcije pa je menda bil ime- ^e slovenskih organizacij so jih se-novan tudi Horst Ogris. znaniti s trenutnim narodnopolitič- Helmutu Hartmanu ob tej priliki nim položajem na Koroškem zastop-vsekakor gre priznanje, da se je slo- niki ZSO in NSKS. Slovenski novi-venska oddaja pod njegovim vod- narji pa so se seznanili tudi z delo-stvom razvila iz skromnih začetkov v vanjem Slovenskega vestnika, Naše-ustanovo z današnjim obsegom. No- ga tednika ter novega dijaškega do-vemu vodji in novemu sodelavcu slo- ma SSD. PREBERiTE na strani 2 Slovenščina na Koroškem ni turistična privlačnost, temveč jezik avtohtonega prebivalstva 3 O knjižnem daru SPZ za leto 1984 5 Psiholog o moralni plati pritiskov na manjšino 8 Občinska seja v Žitari vasi 9 Velika nagradna križanka 10/11 Leto 1983 v slikah 13 Bogastvo slovenščine (odlomek iz knjige ..Poslu-šam" Pavla Merkuja) O miru samo govoriti Praznibe, bi p/? /'orno obbaja/i v pribor/njib r/neb, nevarno imenajemo far/; praznibe mira. Zato v teb r/neb tar/i bo/j bot ticer -v /rta razmit-/jamo, govorimo /n t/rtimo oziroma pitemo in beremo pač o mira, o titti vrednoti, bi bi mora/a biti vsabema č/oveba in vtema č/ovettva, posameznr r/ržavi in eeiema tveta najbo/j pri trca — saj o J nje vendar zaviti nata bodočnost. 7or/a razmit/janje o mira v časa, bi ga c/oživ-/jamo in v tveta, bi nat obc/aja, je vte prej bot razfete/jivo. Or/ bonca r/rage tvetovne vojne te izteba že četrto r/etet/etje. Spiotno ve/ja ta čat za r/obo mira. Vendar je tamo v tem povojnem obdobja prit/o na tveta c/o več bot /40 večjib a/i manjtib vojn ter oboroženih tpopar/ov, bi to ter-ja/i 30 mi/ijonov č/ovetbib živ/jenj/ V ztziji je bi/o v tem čata 70 vojn, v ztjribi 40 in v ZLatintbi zlmeribi 2$, pa tar/i r/rage prec/e/e tveta to pretre-ta/i razni oboroženi tpopar/i. Povojno „obr/obje mira", bi ga, bot vir/imo, nenehno pretretajo najraz/ičnejti nemiri in primeri nati/nega obračanavanja, pa prinata t teboj tar/i te r/rago nič manj zatbrb/jajočo znači/nott. Namreč b/aznott oboroževa/ne tebme, bi ji v prvi vrtti botraje nerazamevanje in nezaapanje mer/ obema ve/ibima ti/ama. Z/att/ v tem nezaapanja je treba itbat/ vzrobe, r/a te b/jab razn/m pogovorom o razorožitv/ r/ia/og ze/o rer/bo br/aj bonča t bon-bretn/m tporazamom, r/a pa te natprotno nenehno nar/a/jaje mer/tebojno tebmovanje v /zpopo/njeva- ni dovotj, za mir si je nja in množenja aničeva/nib orožij. Zar/nji ter/ni to bi/i v tem ozira potebno r/ramatični, bo je Zme-riba b/jab tirobema mer/naror/nema or/pora name-tti/a tvoje atomtbe rabete v Evropi, bar je povzroči/o prebinitev vteb r/oter/anjib razoroževa/-nib pogajanj in po/eg tega te napo ver/ Sovjettbe zveze, r/a bo prav tabo izpopo/nZ/a tvoj rabetn/ tittem. Venr/ar je vte to pr/prav/janje na ator/ni „r/an x" /e ena p/at oboroževa/ne tebme. Ob njej je treba vir/eti tar/i te r/rago ttran.* ttrer/ttva, bi jih /eto za Zetom požira nenehno per/ebcioniranje tebnibe aničevanja, r/otegajo attronomtbe ttevi/be. V enem tamem /eta gre v vojatbe namene obrog/o #00 mi-/ijarr/ r/o/arjev; to je vtota, bi ti jo /e težbo preri-ttav/jamo. #boraj enabo vtoto pa r/otežejo r/o/-govi, bi jih imajo r/eže/e v razvoja, te pravi titti r/e/ tveta, v baterem r/anet na ttotine mi/ijonov /jar/i ogroža /abota, za batero v ttevi/nib r/eže/ah tretjega tveta množično amirajo z/atti r/ojenčbi in otroci r/o petega /eta ttarott/. 7*orej je brez r/voma več bot r/ovo/j vzrobov, r/a boj za obran/tev mira ne razamemo bot iz-živ/ianje nebih „borittnib ir/iotov" /babor nam to tbatajo r/opover/ovati razni bo/amnitti r/vom/ji-vega t/oveta), temveč ga pojmajemo bot prven-ttveno in najbo/j or/govorno na/ogo nat vteb. Na-/oga vtabega izmer/ nat in nat vteb tbapaj je, r/a te zavettno in abtivno vb/jačimo v tirobo mer/na-ror/no mirovno gibanje, bi zr/ražaje r/anet /jar/i treba tudi prizadevati vteb rat in naror/notti, vteb po/itičnib taborov in r/ražbenib t/ojev. Najti o mira tamo govoriti ni r/ovo/j — za mir ti je treba tar/i prizar/evati/ Prizar/evanje za mir pa razam/jivo ne pomeni tamo g/atne r/emonttracije a/i množične mamjetta-cije. Prizar/evanje za mir te mora začeti pri nat tamib, v /attni r/ražini in v c/omači biti, bjer te moramo trar/iti, r/a bomo morebitna netog/atja zmanjteva/i in or/ttranjeva/i t ttrpnimi mec/teboj-nimr or/noti, t prijazno beter/o, t prijate/jtbo pomočjo. Prizar/evanje za mir te mora nar/a/jevati v c/eže/i in r/ržavi, bjer pa to ne trne pomeniti, r/a te bomo obttoječim bonj/ibtom izogiba/i a/i jib pribriva/i in t tem attvarja/i neretnično ic/i/o mira, bi te bo ob prvem prepiha razta/a v nič. $ bonj/ibti, bi to navar/no tar/ neretenib prob/emov, te je treba tpoprijeti ter jim itbati retitev v enabo-pravnem in bonttrabtivnem r/ia/oga, bi mora te-me/jiti na mer/tebojnem tpottovanja in zaapanja. /n t/er/njič te mora prizar/evanje za mir ttopnje-vati v tirobo mer/naror/no gibanje, bi bo bot no-ti/ec tozar/evnib teženj vtega miro/jabnega č/ove-ttva brez r/voma močno in pror/orno r/ovo/j, r/a bor/o njegovim vp/ivom in prititbom or/govorni r/ržavnibi bončo mora/i napraviti bonec tvoji ne-or/govorni po/itibi oboroževa/nega tebmovanja in ttopnjevanja napetotti — bajti ta po/itiba neza-r/ržno vor/i v aničenje č/ovetbega ror/a. V tem tmit/a naj bi bi/i b/ižnji praznibi ret praznibi mira. -rj. Slovenščina na Koroškem ni turistična privlačnost, temveč jezik avtohtonega prebivalstva ..Dvojezičnost ni potrebna, saj s turisti iz Slovenije zaradi vladnih ukrepov tako ne bo." Tako se je glasil odgovor žitrajskega župana Posoda, ko je na zadnji seji občinskega odbora (o kateri posebej poročamo na drugem mestu — op. ured.) odgovarjal na vprašanje občinskega odbornika Kukoviče, ki se je pozanimal, ali bo na turističnih kartah, ki jih pripravlja občina Žitara vas, besedilo tudi v slovenskem jeziku. Takšen odgovor seveda ni mogel zadovoljiti in Kukoviča je župana in preko njega ves občinski odbor nedvoumno „po-učil", da tukaj ne gre za vprašanje jezika, ki naj bi ga razumeli turisti iz sosednje države, marveč za vprašanja domačega prebivalstva in njegove enakopravnosti, še posebej na jezikovnem področju. Miselnost, ki jo izraža argumen- tiranje, kot ga je bilo slišati na seji žitrajskega občinskega odbora, seveda ni omejena na eno občino niti na eno osebo. Takšna miselnost je produkt politike, ki jo na Koroškem že deset- in stoletja načrtno gojijo in jo tudi uradno pospešujejo. V smislu te politike se napravi vse, da bi slovenski element v deželi potisnili čim bolj na rob, da bi slovenskemu življu in njegovemu jeziku odmerili čim bolj podrejeno mesto. In rezultat tega je, da se zahteve Slovencev po enakopravnosti razumejo kot izzivanje; da je slovenščina (ki ji člen 7 državne pogodbe priznava status enakopravnega uradnega jezika) celo za oblasti ..oblikovna hiba"; da je za določene kroge nevzdržno, da bi nemški otroci obiskovali šole, na katerih poučujejo tudi slovenski učitelji itd. — nihče pa pri tem ne s H g M? S s $ vsem članicam in članom, sodelavcem, prijateljem in somišljenikom želijo Slovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov Siovensko šoisko društvo Zveza siovenskih žena Siovensko pianinsko društvo Zveza siovenske miadine Siovenska kmečka zveza Zveza siovenskih izseijencev Siovenska športna zveza Zveza stovenskih organizacij na Koroškem zna ali noče razumeti dejstva, da v resnici gre samo za najosnovnejše pravice, ki jih Slovencem zagotavljajo mednarodni dokumenti in tudi avstrijski zakoni. V določenem pogledu je tako miselnost zaslediti tudi v članku, ki ga je v Kleine Zeitung objavil nekdanji vodilni OVP-jevski politik dr. VVolfgang Mayrhofer, čeprav je med njegovimi izvajanji zaslediti tudi marsikatero — vsaj za koroške razmere — pozitivno misel. Mayrhofer sicer zagovarja sedanjo ureditev dvojezičnega šolstva in odklanja delitev na nemške in slovenske šole, poudarja pa tudi koristnost znanja obeh jezikov. Vendar pri svojih ugotovitvah ne izhaja iz dejstva, da je v trenutnih razmerah dvojezična šola edina pot, po kateri je vsaj del slovenskih otrok deležen pouka tudi v materinem jeziku, marveč izzveni njegovo pisanje v poskus, prikazati Slovence (ki poleg materinščine obvladajo tudi državni, to je nemški jezik) kot privilegirance, ki uživajo nepregledne prednosti ali ugodnosti; na drugi strani pa dobi bralec vtis, kakor da bi bili Nemci na južnem Koroškem zapostavljeni — ker jim pač ..dvojezični" Slovenci odjedajo delovna mesta. Resnica je seveda bistveno drugačna. Ne samo v tem pogledu, da o prednostih Slovencev pri zaposlitvi, kot jih navaja Mayrhofer, sploh ni govora. Tudi sedanji ustroj dvojezičnega šolstva ni tak, da bi mogli biti z njim povsem zadovoljni (vedno spet smo zahtevali izboljšanje ter potrebno prilagoditev splošnemu razvoju na šolskem in izobraževalnem področju) in je za koroške razmere samo značilno, da moramo pred napadi nemških nacionalistov braniti celo te bore ostanke enakopravnosti na šolskem področju. Toliko bolj je razveseljivo, da je tudi iz vrst večinskega naroda slišati glasove, ki se zavzemajo za skupno vzgojo mladine na narodnostno mešanem ozemlju v obeh deželnih jezikih — toda ne samo iz vidika menda lažje zaposlitve, marveč predvsem iz potrebe sporazumevanja in enakopravnosti ter mirnega sožitja. Politična stereofonija - slovenska množična občila v Italiji Težko bi bito navesti kako manjšinsko organizacijo, ki bi jo Slovenci v Italiji dobili v dar: večinoma so bile pridobljene z velikimi žrtvami in morda prav te globoke korenine razlagajo njih trdoživost. To velja prav gotovo tudi za manjšinski tisk, zlasti za slovenski dnevnik v Italiji, Primorski dnevnik. Ravno letos se praznuje 40. obletnica njegovega nastanka v primorskih gozdovih sredi vojne, od koder se je po osvoboditvi preselil v Trst. O pomembnosti njegove vloge govori tudi nenaključna povezanost s preteklostjo: Primorski dnevnik nastaja v isti stavbi, kjer je do pred petdesetimi leti delovala edina slovenska osnovna šola v mestu. Pod isto streho domuje tudi Založništvo tržaškega tiska (ZTT), ki poleg dnevnika tiska še tednik Gospodarstvo in mesečnik Galeb za osnovnošolsko mladino. ZTT je izdajala tudi družinski mesečnik DAN, ki je leta 1980, po desetih letih življenja, finančno obnemogel, kajti sicer je bil vitalen in potreben. Vse navedene publikacije so izraz organizacij v krogu Slovenske kulturno gospodarske zveze; poleg nje pa imajo svoja glasila tudi druge politične organizacije in kulturni krogi. Katoličani imajo tri glasila: pretežno politična tednika Novi list in Katoliški glas (ki izhaja v Gorici) ter kulturno-literarno revijo Mladika. Ob teh naslovih velja poudariti, da Mladika uspešno zbira okrog sebe krog katoliško usmerjenih besednih umetnikov in tudi precejšnje število mladih, ki kažejo literarno nadarjenost. Ta uspeh je seveda rezultat vztrajnega dela in vzpodbujanja, kot so na primer literarne nagrade. Katoličani imajo tudi svoj list za doraščajočo mladino, Pastirček. Manj razširjeni sta dve politično kulturni, a bolj izrazito intelektualni reviji Most in Zaliv, kjer Most zelo neguje stik z italijansko kulturo preko dvojezičnosti. Beneška Slovenija, ki je v narodnostnem smislu marsikje v zamudi, ima tudi pluralistično razvito zgodovinopisje. Tu najdemo dva petnajst-dnevnika, laični Novi Matajur in katoliški Dom. Bolj poredkoma izhaja tudi glasilo beneških izseljencev Emigrant. Značilnost beneškega tiska je, da se sistematično poslužuje vseh treh jezikovnih zvrsti, ki so v rabi v Benečiji: knjižne slovenščine, italijanščine in furlanščine. Poleg teh glavnih predstavnikov zamejskega tiska v Italiji moramo omeniti, da je tu še zelo zakoreninjena tradicija letnih koledarjev in da svoja bolj ali manj redna glasila objavlja še vrsta ustanov: župnije, šole, društva, športniki, gledališče, občine itd. Ob tem pregledu tiskane besede je treba podčrtati še publikacije, ki so važne zaradi svoje odsotnosti. Slovenski tisk je razpet med edinim dnevnikom in vrsto mesečnikov ali petnajst-dnevnikov. Tednik Gospodarstvo je strokovno gospodarsko usmerjen in ne more izpolniti vloge, ki jo imajo ravno tedniki. Enako občuteno je pomanjkanje po mladinskem in literarnem listu (ki bi lahko združil obe g primor^; DELoMNIMST xat!v n GOSPODARSTVO Goreč mirovni poziv bivših borcev proti fašizmu in žrtev vojne V začetku tega meseca je bilo v Mariboru 8. srečanje organizacij bivših borcev proti nacifašizmu in žrtev vojne iz treh sosednjih držav. Udeleženci srečanja so sprejeli poseben mirovni poziv, o katerem smo v našem listu le kratko poročali, zato besedilo danes objavljamo v celoti. Uredništvo Organizacije bivSih borcev proti nacifašizmu in irtev vojne iz deiet Furtani-ie-Julijske krajine [v ttaiiji), Koroške in Štajerske (v Avstriji), socialistične republike Slovenije in Hrvaške [v Jugoslaviji) so globoko zaskrbljene zaradi hude zaostritve mednarodnega položaja. Številni primeri uporabe sile, huda nevarnost, da bi bila le ta Je v naprej uporabljena, kot tudi vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav, na zaskrbljujoč način večajo mednarodno napetost. TakSne konfliktne situacije so postale resnična nevarnost za varnost vseh narodov in za mir v svetu. Položaj se je dodatno poslabSal zaradi nebrzdane oboroževalne tekme, ki se ne kaže le v kopičenju jedrskega orožja, temveč tudi s Sirjenjem drugih vrst orožja, ki bi ga lahko uporabili za množično uničevanje. V teh razmerah bi sleherni oboroženi spopad lahko prerasel v vsesploSni jedrski obračun. Zato danes razorožitev ni zgolj politično in moralno vpraSanje, temveč osrednje vpraSanje obstoja človeštva na celotnem naSem planetu. Akcija za razorožitev in za mir se mora takoj odločno nadaljevati, da bi priSlo do popolne ustavitve [prekinitve) oboroževanja pod mednarodnim nadzorstvom. To so osnove velikega moralnenga pomena v prizadevanjih borčevskih organizacij proti nacifašizmu, ki so podpisnice tega poziva. To zavzemanje za mir in za razorožitev izraža voljo in cilje vsedržavnih združenj treh obmejnih držav. Zato so omenjene organizacije, ki jih zastopajo delegati na 8. že tradicionalnem srečanju v Mariboru 3. decembra 1983, namenile to srečanje razorožitvi in ohranjevanju miru. Prizadevanje za mir, ki so ga borčevske organizacije že večkrat poudarile, je toliko bolj pomembno, ker so se vedno dosledno zavzemale za dobrososedske odnose med republiko Italijo, republiko Avstrijo in SFR Jugoslavijo. To sodelovanje ima globoke korenine v demokratičnih silah vseh treh držav v skupnem boju proti nacifaSizmu in pri graditvi prijateljskih odnosov po končani drugi svetovni vojni. Tudi zato se spodaj podpisana združenja zavedajo, da narodnostne manjšine, ki živijo v teh državah, lahko Se nadalje obogatijo to sodelovanje, toliko bolj, če bodo dosledno upoštevane njihove pravice. Te narodnostne skupnosti predstavljajo bistveni most za trajno in uspeSno sodelovanje in prijateljstvo med svobodnimi obmejnimi državami. Zato organizacije, prisotne na srečanju v Mariboru, poSiljamo generalnemu sekretarju OZM, svojim osrednjim vladam, vsem demokratičnim organizaci- jam, strankam in ustanovam svojih držav naslednji poziv z namenom, da bi sprejel hotenja in želje, ki so izražene v njem. Odločno moramo delovati za krepitev zavesti naSe javnosti o hudih nevarnostih za naSe narode, ki jih predstavlja nesmiselna grozljiva jedrska oboroževalna tekma, ki jo je pred kratkim obsodilo tudi 14.000 znanstvenikov in fizikov vsega sveta. To zavzemanje se vključuje v celotno mednarodno mirovno gibanje irt želi vzpodbuditi vse, da se konkretno usmerijo v takojšnjo zamrznitev oboroževalne tekme in da se celotni mednarodni skupnosti ponovno ponudi mir. Se posebej državam, ki so neposredno vpletene v nevarno oboroževalno tekmo. Kot borčevske organizacije in organizacije žrtev nacifaSizma menimo, da se morajo pogajanja o razorožitvi med ZDA in SSSR nadaljevati, kakor tudi dialog o „evroraketah", kljub temu, da je v kritični fazi, in kljub napetostim v odnosih med obema velesilama. Zahtevamo, da se nadaljujejo pogajanja v okviru SALT, START in drugih raketnih sistemov, vključno z napovedano možnostjo o uvajanju jedrske oborožitve v vesolje. Ta staliSča so že izrazili na zasedanju OZM leta 1978, ki je bilo posvečeno načinu začetka procesa popuščanja napetosti. Zato menimo, da moramo podčrtati zahtevo, naj konferenca v Stockholma sprejme konkretne ukrepe za krepitev miru in varnosti in za razorožitev v Evropi. Organizacije-podpisnice tega dokumenta — poziva menijo, da je Se posebej potrebno takoj začeti s postopkom razoroževanja v Evropi, kjer je nameščeno največje Število uničevalnega jedrskega orožja. Zato naSe organizacije podpirajo vsakrSno pobudo, ki ima za namen vzpostavitev nejedrskega območja v Evropi in da ostanejo naSe države in Sredozemsko morje območje miru brez jedrskega orožja in brez baz za tuja ladjevja, ki ne spadajo v to geografsko območje. Organizacije-podpisnice menijo, da so vojaSki izdatki v svetu ogromno razmetavanje z dobrinami in s finančnimi sredstvi na Škodo vseh gospodarskih sistemov. Stalno in nenehno naraščanje teh stroSkov ogroža nacionalna gospodarstva tako revnih, kot tudi razvitih držav in povzroča povsod krize, depresije in Številne hude družbene in človeške probleme, kot je na primer problem lakote v svetu. BivSi borci iz treh obmejnih in prijateljskih držav, skupaj z žrtvami nacifaSizma, se v duhu navedenega obvezujemo, da bomo delovali za obrambo miru, za razorožitev, za popuščanje napetosti in za sodelovanje med narodi. To so načeia, ki smo jih poudarjali na vseh dosedanjih letnih srečanjih in v tem smo tudi vedno dosledno delovali. Bund sozialistischer Freiheitskampfer Klagenfurt/Celovec Bund sozialistischer Freiheitskampfer Graz/Gradec KZ-Verband Klagenfurt/Celovec KZ-Verband Graz/Gradec OVP-Kameradschaft der politisch Verfoigten Klagenfurt/Celovec OVP-Kameradschaft der politisch Verfoigten Graz/Gradec Zveza koroških partizanov Klagenfurt/Celovec Zveza slovenskih izseljencev Klagenfurt/Celocec Confederazione delle Associazion combatentistiche del Friuli-Venezia Glulia Udine/Videm ANPI Friuli-Venezia Giulia Udine/Videm Republiški odbor ZZB NOV Hrvatske Zagreb Republiški odbor ZZB NOV Slovenije Ljubljana značilnosti). Vlogo literarne odskočne deske je več kot tri desetletja izvajal šolski mesečnik Literarne vaje, ki je pred dvema letoma obnemogel in pustil za seboj neizpolnjeno vrzel. Mladinskih listov pa je nastala že cela vrsta (in še nastajajo), nobeden pa ni uspel oblikovati take organizacije, da bi ena generacija mladih lahko predala štafetno palico naslednji. V množična občila spada tudi radio. Tržaška državna radijska postaja oddaja 12 ur na dan, med drugim ima na programu tudi tri daljša in tri krajša poročila. Preko desetih repeti-torskih postaj krije „Radio Trst A" celotno slovensko narodno ozemlje in zadnje čase posveča posebno skrb Beneški Sloveniji. Tudi radio je, kot Primorski dnevnik, ne le proizvajalec nekega tehničnega izdelka — oddaje, ampak tudi važno kulturno jedro v manjšini. Ta dodatna funkcija je neizbežna, ob vsaki večji koncentraciji manjšinskih intelektualcev. Upošteva- moramo namreč, da je na radiu za-aslenih preko 40 Slovencev, med te-i 18 programskih režiserjev in D avinarjev (polovica manj kot na nevniku). Pred kratkim je na Opčinah pf' rstu začela delovati tudi prva slo-enska zasebna radijska postaja; P" olgih letih obljub pa ni še ne duha s sluha državne televizijske oddaje slovenščini. , Seznam struktur in naslovov je se ar dolg, a kot opozarja strokovnjak i medetnične odnose v komunikact-ih, Emidij Susič, ni važna le količt-a. Važna je zlasti kvaliteta teh ob* il, in sicer vloga, ki jo imajo Pf* oljšanju odnosov med sosednjtmt arodnostnimi skupnostmi. Iz tega vtika je ves aparat manjšinskih obeti) ska in radia, še kar šibek, saj je sko 3 stoodstotno obrnjen vase. V tem J jegova moč in hkrati krhkost te toči. Pgfe/ .Stranj, 7rtf Knjižni dar SPZ za leto 1984 Pred kratkim smo naše braice seznaniti o pripravah izdaje knjižnega daru Siovenske prosvetne zveze za ieto 1984. Tedaj so nas na tajništvu SPZ informirati o tej vsakoietni kuiturni akciji in nam povedati, da bo ietošnji knjižni dar izšei pred božičnimi prazniki. To obijubo je SPZ držaia — in zdaj imamo v rokah iepo knjižno zbirko, ki bo brez dvoma razveseiiia ijubiteije siovenske tiskane besede. Predstavitev ie-tošnje knjižne bere SPZ je potekata v širokem okviru, saj se je to zgodiio pretekii petek v Domu sindikatov v Ceiovcu, kjer so predstavniki siovenskih zaiožb javnost informirati o izidu gramofonskih piošč in kaset s posnetki pesmi koroških pevskih zborov, toda o tem bo tekia beseda v prihodnji števiiki našega iista. Koroški koiedar 1984 obsega s menih; Igor Schellander v svojem koledarskim delom 152 strani ter tretjem članku „Podjuna umira" po-obsežen dodatek z oglasi. Uvodni daja kronologijo gospodarskega članek je, kot običajno, spet izpod propada v Podjuni, peresa predsednika ZSO dipl. inž. To so v glavnem vsi članki, ki so Feliksa VVieserja, ki pod naslovom jih prispevati imenovani avtorji. V „Več samozavesti in politične zre- Koroškem koledarju za leto 1984 losti!" analizira trenutno narodno je seveda še govora o jubilejih dru- politično situacijo na Koroškem. ..Dvojezičnost in naša kultura" je naslov prispevka Tomaža Ogrisa, ki razmišlja o našem kulturnem delu, o dvojezičnosti, ki naj bi bila nositelj zdravega odnosa med obema narodoma v deželi in ob tem ugotavlja, da je materinščina osnova osebne in narodne identitete. Flori VVieser piše o študentih in njihovem narodnostnem delu; Igor Schellander o načelih in liniji mladinskega dela; Jože Mečina o likovnih kolonijah v Vuzenici; Maja štev ter zapis ob stoletnici rojstva Jake Špicarja, avtorja dramatizacije Miklove Zale. Razmeroma obsežen je leposlovni del, ki se razpleta med posameznimi članki. Pri tem gre za pesmi Milke Hartmanove, Valentina Po-lanška, Jozija Turka, Fabijana Hafnerja, Pavle Rovanove, Cvetka Zagorskega; s proznimi prispevki so zastopani Janko Messner, Valentin Polanšek, Cvetko Zagorski, Pavla Rovanova in Vera Bošnjakova. Potem je v Koroškem koledarju ob- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na tradicionalni FF* v soboto 7. januarja 1984 ob 20. uri v Domu sindikatov (bivši De-iavski zbornici) v Ceiovcu, BahnhofstraOe 44. Za pies bodo igraii: # PLANiNSKi SEKSTET iz Podjune # narodno zabavni ansambei MODRiNA iz Kranja in # miadinski pop ansambei JADAGANi Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga " v Ceiovcu. Ljubiteiji veseie družabnosti prisrčno vabijeni. Odbor Haderlap o jubileju SPD ..Zarje" v Železeni Kapli; Helena Verdel v svojem prispevku sprašuje „Kje smo z našo odrsko dejavnostjo?" Joško Hudi nadaljuje z opisom razvoja glasbene šole na Koroškem, potem spet Igor Schellander razpravlja o tem, kaj hočemo in kaj moremo doseči? Predsednik ZKP Janez Wutte-Luc utemeljuje, zakaj spomeniki narodnoosvobodilne borbe. V posebnem članku je predstav-ijen novi ..Mladinski dom" Slovenskega šolskega društva v Celovcu; o 50. številki Mladja in še čem piše B. J. Zanimiva je analiza Heidi Ja-neschitz, katere prispevek nosi naslov ..Kolodvorski škandali" v provinci. Marija Jurič razglablja o delu na kmetih, ki sloni na ženskih ra- javljen še odlomek scenarija Janka Messnerja in Janka Malleja, katerega sta napisala za slavnostno prireditev 75-letnice Slovenske prosvetne zveze. S spominskim zapisom ob smrti Miška Kranjca in Rudija Vouka Valentin Polanšek in Tomaž Ogris zaključujeta vsebinski del Koroškega koledarja. Nikakor ne gre prezreti slikovne priloge z reprodukcijami slik udeležencev likovnih kolonij v Vuzenici; pri tem gre za majhen izbor slik, ki so jih napravili mladi likovniki Marjanca Piček, Sonja Marko, Martina Met-schina, Silvo VVrulich, Mirjana Po-keršnik, Milena Košič, Milena Ur-naut, Gabriela Ogris, Marija Bruck-nig, Mili Kunčič, Peter Waltl, Enja Škerget, Albina Jenišek, Marijan Kunčič, Traudi Mak in Valentin Polanšek. Že iz navedenega je razvidno, da Koroški koiedar 1984 vsebuje vrsto zanimivega in aktualnega čtiva, v katerem bo sleherni pripadnik naše narodne skupnosti našel del samega sebe. Odrinjeni je knjiga Prežihovega Voranca, ki jo je uredil, odbral besedila za ponatis iz Zbranih del Lovra Kuharja in napisal uvodno besedo z opombami Drago Druško-vič. V tej knjigi gre za Prežihovo branje o Koroški, noveli, črtice, eseja, reportaže in članke. Odrinjeni je obsežna knjiga, ki ima 356 strani, broširana, s podobo Prežiha. To je brez dvoma knjiga, ki je zlasti za nas koroške Slovence pravi biser. Kajti urednik Druškovič je v )e-to uvrstil tista Prežihova dela v katerih pisatelj obravnava njegove stike s Koroško in njenimi ljudmi, zlasti pa političi boj samega pisatelja in s tem koroškega človeka v predvojni dobi. Knjiga Odrinjeni je izšla pri založbi Drava, SPZ pa jo je vključila v svoj kjižni dar s čimer je tudi ob tej priložnosti počastila 90-letnico rojstva Prežihovega Voranca. Človek ne živi samo od kruha je naslov brošure, ki nosi še podnaslov „SPZ in njenih 75 let". Avtorji tozadevnih člankov so Teodor Do-mej, Gustav Malle, Franci Zvvitter ml. in Janko Malle. Le-ti v svojih prispevkih osvetljujejo zgodovino SPZ od njenega začetka do danes in pri tem k materiji pristopajo z raznih zornih kotov. Zato je brošura spodbuden doprinos objektivnega prikaza razvoja delovanja naše osrednje kulturne organizacije, ki je v iztekajočem se letu slavila svoj jubilej. Zato bo brošura gotovo tudi zanimiva za bralce celotnega slovenskega kulturnega prostora. Mariin Krpan je pred leti v knjižnem daru SPZ bil zastopan kot slikanica. Tokrat je SPZ to znano Levstikovo delo v svoj knjižni dar vključila kot kaseto in bo zlasti za mladino privlačna povest o junaku, ki je na Dunaju ugnal razbojnika Brdavsa. Martina Krpana je za kaseto priredi! Jože Javoršek, v glavnih vlogah nastopajo znani slovenski gledališki igralci, med njimi Rudi Kosmač, Boris Kralj, Aleksander Valič, Duša Počkaj, Dare Valič in drugi. Priredbo je zrežiral Aleš Jan, glasbeno pa je „Krpana" opremil Peter Čare. Ringaraja je zbirka pesmi za otroke, delo koroškega pesnika Andreja Kokota, ki se s to zbirko javnosti predstavlja prvič z mladinskim delom. Zbirko Ringaraja je uredil in spremno besedo napisal Tone Pavček, ilustrirala pa Ančka Godec-Gošnik; izšla pa je pri založbi Drava. S tem je sklenjen krog, kratke predstavitve bogate zbirke knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 1984. Ob tem lahko zabeležimo, da je SPZ pri izbiri imela srečno roko, zato ljubiteljem tiskane besede toplo priporočamo, da zbirko kupijo kot celoto, saj le-ta skupno stane samo 298 šil., medtem ko posamezne knjige v prosti prodaji stanejo dosti več. Končno je treba naglasiti, da je v letošnji knjižni zbirki, zlasti koledarju, zastopanih mnogo domačih avtorjev, ki so vsak po svoje doprinesli k izidu tako kvalitetne knjižne bere. Omeniti pa je treba tudi urednike Koroškega koledarja 1984 Teodorja Domeja, Avguština Malleja, Janka Malleja in Tomaža Ogrisa ter Petra VVieserja, ki je Koledar opremil in tehnično uredi). Knjižni dar SPZ lahko kupite v pisarni SPZ, v knjigarni „Naša knjiga" in pri krajevnih prosvetnih društvih. M) iM KULTURA — M) tM KULTURA - M! !M KULTURA — M! )N KULTURA — Ob predstavitvi plošče „Koroška" V Celovcu, 16. decembra 1983 N: da i?i Morali svo- jo Mit^rno dediščino Meriti na vatle in jo priMrrjati po o^segM in količini s stvaritvaMi veii^ii? ijadstev, poMemMo pa je, da ve-Mo, rja snro ustvarili svoje, porojeno iz naše i?iti, iz našega življenjskega i?oja, ki po svojik koreninak in izpoverii pomeni prav to in prav rojijo, kolikor lastna knitnra pomeni vsakeMM drageMM naroda, /n taka zdrava zavest o svoji identiteti je tista, ki nat krepi, ki nam daje saMospoštovanje in ramoza-vest, krez katere ne (n Mogli spoštovati dragik in tadi dragi ne nat. Če te astvarjaine trdoživosti ne ki ime/i, ki nat že zdavnaj pobralo, atoniii ki v teki, izničili ki tvojo naravno kit, Mi ki jalovi. Prav zato je pomen de/a, ki ga je opravi/a .Sekcija za giaskeno na-rodopitje /nstitata za slovensko narodopitje Znanstvenoraziskovai-nega centra .Slovenske akademije znanotti in aMetnosti in o/? podpori Kaitarne skapnosti Sioveni;e nadvte dragoceno. Ne gre /e zato, da /n z izdajo niza ttvaritev ^Slovenske izvirne ijadrke glaske" Založba Obzorja Jžarikor, njena temeljna organizacija združenega dela Afatica t poslovno enoto Neii-don okrepila zanimanje za izvirno slovensko ijadtko petem, temveč te za dotti več.' da t tem predaje obenem plemenito dediščino prednikov mladim in kodočim rodovom, da daje žiakten prispevek v zakladnico evroptke in tvetovne kaitare, da omogoča tpoznati vtaj del velikega natega kaitarnega ko-gastva tadi dragim. 5 tem pa atr-jajemo tadi poti sodelovanja in prijateijttva, vezi tožitja, krajšamo razdalje in odttranjajemo pregrade, da ki laže todelovali vti med-tekoj kolj zaapali in te razameli. Dvojna plošča „Koroška" t tvojim gradivom predstavlja premišljen, ttrokovno poglokljen, znan-ttveno metodološki prittop k odkrivanja, in okranjanja glatkeno-/oikiornega kogattva in tloventke govorice na Koroškem. Izredno okčatljivo razodeva atrip koroškega tloventkega človeka, preproste-ga attvarjalca, vraščenega v dik pokrajine, v kateri je izžareval tvojo attvarjalno potreko, kakor ma jo je omogočalo in dajalo vsakdanje življenje, zdaj polno treče, zdaj prepojeno z kolečino, z jo- kom in tmekom, t trdim garanjem :n tprotiitvijo, vkleščenem v čat in okolje, kakršno je pač kilo. Skozi preprotte Ijadtke ametnine odteva čadovita koroška pokrajina, kakor ;o ;e podoživljal koroški človek, kakor te je z njo tpopadal, kakor te je v njej trečeva! na trpkik križ-potjik zgodovine. Vte to tmo potkatili zajeti in dati, četadi le v tkromnem deleža od tittega, kar ima tloventko Ijad-tfvo. Ne ottajamo pa zgolj pri tem, Projekt ..Slovenska izvirna ijad-tka glatka" predvideva izdajo 10 TT piošč, t katerimi pottopoma predttavlja na podoken način slovensko ijadtko giaskeno astvarjai-nott še iz Porakja, Rezije, Reneške Slovenije z Goriško in Tržaško, Koroško in teveda, tadi otrednjo 75 let Slovenske prosvetne zveze Slovenijo,* ta še ziatti kaitarno attvarjainott Reiokrajine, Gorenj-tke, Štajerske, Doienjtke in Tri-mortke z Notranjtko. Tako komo dokiii tčatoma tittematično pripravljen, celoten pogled v tioven-tko ijadtko giatkeno attvarjainott. Nedvomno pa je to dragoceno delo, pomemknp za vte nat, ne glede na to, kje živimo. To je naša kit, tok naše identitete in naše tvokode. Prav tako pomemkna je tedanja kaitarna dejavnott, negovanje žive petmi, kakor jo goji pevtki zkor Edinost iz Piikerka, ki te nam danet predttavlja t ploščo. Petem povezaje, lepa je, vedri nat in nam daje veliko, plemeniti nat; njen zven je razamijiv tadi tittim, ki ne razamejo keted. Naj glatka in petem krepko doni iz pretekiotti prek današnjega dne v prikodnott in naj nat draži iz okek ttrani meje v tožitje vtek v dela, attvarjanja, medtekojnem razamevanja, tkapnem napredka, zadovoijttva in mira. Dr. Rudi Lešnik M) KULTURA — Mt )M KULTURA — M) KULTURA — Mt )M KULTURA — Janko Jezovšek navdušuje mladino Na povabilo Slovenske prosvetne pirja ali kakšnega drugega predmeta, zveze se je ta teden na Koroškem mu- S tem načinom glasbenega dela je dil znani glasbeni umetnik Janko Je- te dni bil gost pri naših krajevnih zovšek. Pri imenovanem umetniku ne prosvetnih društvih, na ljudskih šolah gre za običajnega glasbenika, temveč in v dijaškem domu. Povsod je na-za virtuoza posebne vrste. Jezovšek šel velik odziv in navdušenje, zlasti je namreč skladatelj, kabaretist in ani- med mladino. Zato so povsod izrazili mator. Njegovo ustvarjanje je povsem željo, da bi kmalu spet prišel. Janko izvirno, saj nastaja takorekoč na licu Jezovšek je svoboden umetnik in kot mesta — skupno z mladino ali odraslimi. Jezovšek se pri svojih nastopih ali srečanjih poslužuje povsem svojstvenih metod: h glasbenemu ustvarjanju pridobi tudi take, ki se sicer nimajo za glasbeno nadarjene osebe. Pri Jezovšku tudi inštrument nima primarnega pomena, saj zvoke zna izvabljati iz kamna, lesa, zvonca, pa- tak deluje v Zvezni republiki Nemčiji in drugih deželah — in povsod, kjer nastopi, najde velik odziv. Na posnetku ga vidimo nri delu z mladino v Kotmari vasi. O izpovedi delovanja umetnika Je-zovška bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista. V OKVIRU 15. KOROŠKIH KULTURNIH DNEVOV Razstava dveh mladih umetnikov Dob - Jožefa Kača pd. Bosanka ni več Pred kratkim smo poročali o 80-letnici Jožefa Kača, pd. Bošnaka iz Doba in mu stisnili roko z žeijo, da bi še ostai zdrav in doigo med nami. Danes pa moramo z žalostjo v srcu poročati o njegovi nagii smrti. V okviru 15. koroških kulturnih dnevov so organizatorji tudi tokrat pripravili kulturni spored; poleg odrske predstave dunajskih študentov bo namreč tudi likovna razstava, na kateri se bosta javnosti predstavila dva mlada koroška likovna umetnika Rudi Benetik in Aton (Valentin Polan-šek ml ). Otvoritev razstave bo v torek zvečer ob 19. uri v Mohorjevem dijaškem domu. Oba umetnika sta predstavnika miajše generacije, zato so tudi njuna dela, ki jih bomo imeli priložnost videti, moderna, razmišijujoča. O obeh m!adih umetnikih je v predstavitvenih listih Pavel Bračko zapisal: „Pr-vič v življenju vidim take plastike, kot jih ustvarja Benetik. To je čisto raziskovanje umetnosti. Poskus ugotavljanja, kaj umetnost sploh je v sedanji duhovni likovni konstelaciji. Če poskušam uporabiti metodo stilne analize, kakršne so nas učili na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, lahko rečem, da prevladuje delitev slikarskega polja v geometrijska polja. Ja, to lahko rečem. Kar se pa barv tiče, pa prevladujejo nekako nežne, mehke, pastelne barve. Kaka pa je vsebina? Benetik ima neko nevezanost za vsebino. Vezan pa je nekemu stilu, ker prevladuje neka enakost (stila) po vsem tem. Preoblikuje naravni predmet v nadnaravnega. Ne vem, lahko bi rekel, če bi uporabljal splošno besedo evropskih kritikov, da je Benetik umetnost — brutalna umetnost. Osebno vidim, ne da bi bil obremenjen z mitologizacijo umetnosti, da je njegova umetnost, kakor že rečeno, poskus likovnega ustvarjanja. Imam pa občutek, da. so njegova dela iskrena. Veselje nad življenjem, lahko imenujem likovno proizvodnjo Atona. Vidim, da Aton slika neposrednost, da brizga na likovno polje. Mislim, da ne morem govoriti, da se ozira po starih mojstrih. Aton prav izziva našo zavest s svojo močno vitalno likovno dejavnostjo. Dela iz sedanjega trenutka zgodovine! Kar se pa tiče vsebine — je pa to svet fantazije. Mogoče lahko govorim o begu pred obstoječo realnostjo v želji po premagovanju banalnih zakonitosti našega vsakdanjega življenja. V svojih delih ima Aton velik razpon med svetlimi in temnimi silami. Mogoče opominjajočimi. Figure so včasih slikane grobo, imajo pa vedno polno življenja v sebi. NAMESTO VENCA na grob Gašperja Ogris-Mar-tiča je Lojzka Boštjančičeva iz Branče vasi novemu dijaškemu domu SŠD v Ceiovcu prenakazaia ustrezen znesek. MHnče - Šentprimož Po &djš; rež^i /20/CZ722 je pred ^rdf-^2772 v A//272M/2 222727/4 /cr- wej, sr%r% 63 /ef. Pogojna /z/24/4 iz zn%7!e zavedne Rojakove drMŽwe v PogrčgA Ko je st%r% ^ow.t' e Mo /eto je že zgH-/22/4 772%ter. Peti! 1940 se je poročil Z PKd/220772 /cr72C;C772. Du4 72;C724 otro-^4 3t4 /27724/22 22222r/4. V Z4t/72ji foj7!2 je M7720 Z4fo, ^er je /22/4 z%ved7222 5/oW72^4, 7720722/22 V prOs/22/0 ^072ce72- fr22c/js^o t22/'or2Šče /^veTts^rdc^. Nje-72fg4 2220Ž22 A 22 (//224, p2 je M V p22rt/-Z22722/2, p22 SO 55-OVC2 22je/Z 272 Z22pr/Z v Ce/ovC22. ZV22 pOs/ed/C22Z' /2r22f4/72Cg4 77222Če72j22 je dve /er/ po ^072022 vo;22f 2277!r/. 5f47223/4T74 p22 je 2772f/4 Srečo, 2/4 se je 77!0g/22 sp/0/2 ur22ifi dorrtov /72 to še/e tr/ TTtesece po osvoPod/tf/. 7*22-dZ trije 72je72i /2742;^ so p2td/Z v ^?4rti-Z2272Z/2. PrM Z?čer^22 se je rodi/a /eta /942. Ko je /22/a stara /:o2724) dve /eti, so odg72a/Z 772ater v ^acet, ta^o da je ži-ve/a pri PojaPovi/7,' dr22ga /2ČerPa pa 72Z /22/a stara 72itZ e720 /eto, /20 je 227727/ 72je72 oče. Po je res Ž4/ost224 zgodba Z4UC2/72c s/ove72s^e 772atere, /22 je 7720-ra/a to/i^o pretrpeti sa7720 zaradi tega, ^er je //22/22/4 svoj TTtateritts^i jezi^ 272 svoj s/ove72s^i rod. Pe 772a/o je žeTta v 72aši deže/i, Fateri772 je /22/a asoda ta^o ^r22ta, ^ot je /22/a ^ta72is/a-vi /erTtej. K/ja/2 vse772 težava772, ^2 ji/; je 772ora/a prestati v 72je72e772 živ/je72ja, pa 722 o/222pa/a. ^ode/ova/a je v 2/07724-če772 prosvet72e772 draštva „Da72ica" 272 /"i/a prizadev72a, da se 0/274722 s/ove72-s^a beseda. Pi/a je 772ir72a 272 Z72ačaj72a že72a, ^i jo 72e pogrešajo sa2?2o sorod-722/22 272 svojci, TTtarveč vsi, /22 so jo po-Z72a/i. Pada je p0772aga/a dragi772 272 /22/a vse772 do^ra soseda, s^rat/2a, /22/a je sp/oŠ72o pri/ja/2/je72a /72 spoštova72a. Ve/i^o pogrebcev se je z^ra/o 72a po-/?opa/išča v .$er2tpr2722oža, ^jer je ^ta-72ej — ta^o so jo ^/ica/i ^0702/222^2 /72 prijate/ji — 72aš/a svoje pos/ed72je počiva/išče. Po/2oj720 /207720 o/!ra72i/i v Čast72e772 Sp0772272a, tVojce772 2 72 S07od722-^0772 0/2 tež^i izga/22' izre^a772 o 72aše g/0/20^0 soža/je. Ravno vsebinsko je Aton-ovo slikarstvo močno slikarstvo. Hoče nam včasih ugajati. Lahko pa tudi opazimo posredne vplive Picassa in Noldeja." Iz zapisanega je razvidno, da se nam obeta zanimiva razstava naših dveh mladih umetnikov, ki se nam bosta predstavila v času 15. koroških kulturnih dnevov. Zato priporočamo, da si dela Benetika in Polanška ogledate. Spretne roke na Obirskem Obirčani in Obirčanke ob dolgih zimskih večerih ne prebirajo samo zanimive slovenske knjige iz potujoče knjižnice, ki jo ima iz Študijske knjižnice v Celovcu na razpolago SPD „Obir", dali so tudi pobudo za tečaj ročnega dela. Kar dvakrat ga je bilo treba pripraviti v predbožičnem času, skupno pa ga je z navdušenjem obiskalo okoli 40 domačinov. Pod strokovnim vodstvom učiteljice za ročno delo, Danice Karničar, so moške in ženske roke najprej konec novembra oblikovale namizne okraske, adventne vence in svilene rože. Pri tem so pomagali tudi gozdni delavci, ki so nabrali dosti vej in drugih pripomočkov. Sredi decembra pa je bilo potrebno pripraviti še en večer, kjer so najbolj navdušeni ljubitelji ročnega dela oblikovali raznolike zvezde iz zrn, ki so jih lepili na kartone in ploščice, ter druge okraske iz ostružkov. * Nadvse priljubljen pa je tudi posebni običaj miklavževanja na Obirskem, saj ga ne oblikujejo s tradicionalnimi igrami ali z navadnim mi-klavževanjem, temveč na poseben način: značilnost obirskega Miklavža je, da pove o vsakem otroku oz. odraslem kako šegavo kitico, preden mu preda darilo. Lani se je zbralo okoli 60 ljudi, da bi sledilo pesniško talentiranemu Miklavžu, letos pa jih je bilo že kar 91! Pravijo, da verze sestavlja učiteljica Marta Polanšek. Smrt Jožefa Kača nas je vse močno pretresla in skoraj nismo mogli verjeti, da je to res. Pred očmi ga imamo še vedno čilega in navidezno zdravega. Pokojni Jožef Kac je sicer res pred nedavnim iskal pomoč v bolnišnici, po vrnitvi pa je izgledal zeHo v redu. Bil je tak kot vsa leta, še poln energije in življenjske volje ter zanimanja za probleme naše narodne skupnostti. Zato pa nas toliko bolj preseneča njegov nenadni odhod. Kdor je poznal pokojnega Bosanka, ve, da je veljala vsa skrb njegovi domačiji. Skrbno je gospodaril in preudarjal, predno se je za nekaj odločiti. Bošankovta domačija je sedaj izgubila skrbnega gospodarja in dobrega očeta. Čeprav je bila v njegovih letih gospodarjenjta cela vrsta tudi Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju žalostno sporoča, da nas je za vedno zapustila študentka matematike in članica kluba Bernardka Picej Vsem žalujočim sorodnikom izražamo globoko sožalje težkih časov, je vendar znal tako gospodariti, da se je vedno reklo — Bošank pa dobro gospodari. Njegovi gozdovi, polja in travniki so bili njegovi ljubljenci, ki jih je temu primerno tudi obdeloval 'in zato so mu dajali dosti kruha, čeravno ne ležijo vsi v ravnini. Pokojni Kac Jože se je kljub delu na kmetiji že mlad posvetil delu za narod in naš obstoj. Povsod smo ga srečavali, pa naj so bile to volitve, igre, koncerti ali zborovanja. Vedno je bil prisoten in tudi kritično rekel, če ni bilo kaj prav. 2e mlad je delal v prosveti in bil do smrti Ledince Sodelovanje med SPD „Jepa-Baško jzero" in Dorfgemeinschaft iz Ledine ima v preteklosti že nekaj dobrih primerov ter se tudi naprej ugodno razvija, kar je razveseijivo. Tako je na adventno petje, ki ga je priredita vaška skupnost dne 17. t. m. vabita tudi moški zbor našega društva pod vodstvom mag. Aleša Schuster-ja. Radi smo se odzvati tudi še zato, ker so biii dohodki prireditve namenjeni karitativnim ustanovam v tem kraju. Obisk je bii kljub siabim vremenskim prilikam kar zadovoijiv. Program, ki je obsegai vokaine in instrumentalne točke, branje ter recitacije, sta povezovala domača pesnica Matiida Ress- mann in Toni Martinjak. Med osta-iimi zbori, vsi pod vodstvom Erwina Walker-ja, so sodelovati še mešani in miadinski zbor iz Ledine, MGV iz Bekštajna ter kiarinet trio Jakoba Aitmayer-ja iz Šmohora. Dobre izbrane vmesne besede, času primerne, občutno zapete pesmi, so posredovaie košček božičnega miru sredi vendarie precej giasnega sveta. In če je pesnica Ressmann-ova posvetita večeru tudi pesmico v sioven-ščini, je to nedvomno več, kot samo [epa simboiična gesta napram čiove-ku sosedu, temveč vse boij porajajoča se žeija po skupnosti vseh ijudi, ki so dobre voije. f. Č. član Slovenskega prosvetnega društva ,,Edinost" v Pliberku. Spoznal pa je tudi, da našega človeka lahko reši samo samopomoč. Zaradi tega je tudi pristopil kat član k pliberški Posojilnici dn v okviru nje vneto sodeloval. 25 ilet je bil odbornik in pomagal z dejanji in nasveti, da se je naša Posojilnica rešila manjvrednostnih predsodkov in z novim življenjskim utripom krenila na pot razvoja in resnične samopomoči, vsem pomoči potrebnim. Posebno veliko razumevanja je imel tudi takrat, ko smo bili na začetku, ko je svoje prihranjene denarje nalagal tam, kamor se je prišteval in tudi sodeloval. Večkrat je rekel, če si sami ne bomo pomagali, kdo pa nam bo drugače. Dajal je drugim vzor s svojo varčnostjo, skrbnostjo in skromnostjo. Čeprav se je pokojni Bošank bolj pozno odločil za družinsko življenje, je našel pridno življenjsko družico, ki mu je podarila štiri otroke. Ves srečen je bil, ko so se rojevali eden za drugim in zato mu tudi ni bila lahka stvar, ko pa še niso bili oskrbljeni za življenje. Dobra žena, mati Julka, bo imela sedaj vso skrb za ohranitev Bošankove domačije in za mladi rod, da bo Bosankov rod tudi v bodoče prav tako uspešno kljuboval vsem težkočam. Poleg vsega tega je Bošankov oče vsadil vsem svojim otrokom ljubezen do rodne grude, do narodne zavednosti, skromnosti in poštenosti. Hudo je biio ob slovesu na žvabeškem pokopališču, ko smo se zavedali, da prijazna in gostoljubna Bošankova domačija nima več gospodarja in da je naša narodna skupnost izgubila vztrajnega borca za naše pravice. Težko j e bilo tudi ob odprtem grobu, ko so mu žvabeški pevci Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" iz Pliberka zapeli v srce segajoče ža-lostinke v slovo. V imenu Posojilnice Pliberk ter v imenu SPD, Enotne liste in zadruge v Pliberku, se je od pokojnika poslovil predsednik upravnega odbora Posojilnice Lipej Kolenik. Pogrebni obred je opravil žvabeški župnik Wutte. Naj mu bo domača zemlja lahka, ženi in otrokom ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje. ikej Radiše Kljub zelo slabemu vremenu, saj je snežilo in deževalo, se je v nedeljo popoldne v kulturnem domu na Radišah zbralo lepo število ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki je nastopil z recitalom „Punt" v počastitev 90-letnice rojstva Prežihovega Vo-ranca. Spored je bil podoben prireditvama v Železni Kapli in v Pliberku. Zbrano publiko je pozdravil predsednik domačega prosvetnega društva Ludvik Ogris. Prireditelji -radiški prosvetaši so biti prijetno presenečeni, da je prireditev, za katero so že misliti da bo celo izpadla, bila tako dobro obiskana. PRIREDITVE Kiub Prežihov Vorane v Celovcu SELE vabi na Igra PREDSTAVITEV NEMŠKE ANTOLOGIJE PROZE iz Mladja (4. knjiga ..Prežihove knjižnice") z navzočimi avtorji, hkrati odgrnitev Prežihovega kipa (Stojtan Batič), otvoritev slikarske razstave Franceta Godca in kratek program Janka Jezovška v torek 28. decembra 1983 ob 17.30 uri v prostorih Kluba Prežihov Vo-ranc, Celovec, Benediktinerplatz 5/1 ZMOTIČE PRI BRNCI DRUŽABNI VEČER v ponedeljek 26. decembra 1983 ob 19. uri pri Prangarju v Zmotičah. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ,,Dobrač" na Brnci. PLIBERK SILVESTROVANJE v soboto 31. decembra 1983 ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzi v Pli-erku. Igra ansambel Vlada Bukovca. Prireditelj: MePZ ,,Podjuna" Pliberk GOBAVI VITEZ 26. decembra 1983 ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Zvečer ob 19. uri ples z ansamblom Toneta Žagarja. Prirediteij: DSG Sele ROŽEK KULTURNI POPOLDAN v ponedeljek 26. decembra 1983 ob 14.30 uri pri Kosi na Ravnah. Spored: Lutkovna igra „Račka" (lutkovna skupina KPD Šmihel), MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč. Prireditelj: Kulturno društvo ,,Peter Markovič" v Rožeku RADIŠE OTROŠKA BOŽIČNICA v nedeljo 26. decembra 1983 ob 9. uri (po maši) v kulturnem domu na Radišah. Spored: Božični odrski prizor, glasbeni vložki, recitacije Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" LOČE DRUŽABNI VEČER v ponedeljek 26. decembra 1983 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah. Sodeluj e j o: Pevsko-instrumentalna skupina KPD ..Drava" iz Žvabeka, tamburaši iz Loč, otroški zbor iz Loč, mladinska skupina iz Ledine Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah BOROVLJE SILVESTROVANJE v soboto 31. decembra 1983, ob 20. uhi v Mestni hiši v Borovljah. Igra znani in priljubljeni ansambel ..Planinski sekstet", kot gost poje Andrej šifrer. Prireditelji: Slovenska prosvetna društva iz Borovelj, Slove-njega Plajberka, Šentjanža in Sele-Kata. Prisrčno vabljeni! DOM V TINJAH Forum za politična vprašanja: Federalistična unija evropskih narodnosti — siaba vest evropskih držav? v torek 3. januarja 1984 ob 19.30 uri Predava: ravnatelj dr. Reginald Vospernik, predsednik FUENS-ia Soprirediteij: Kiub šiovenskih odbornikov NAUTIC KLUB KOROTAN # Navtično potovanje „OD POREČA DO ZADRA", v velikonočnem tednu od 14. do 21. aprila 1984. Prispevek bo znašal 2000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka na konto 3172 Posojilnice Celovec. # Teoretični tečaj za intemaoionalno plovbeno dovoljenje „MORNAR-MOTORIST" (Internationales Kii-stenschiffpatent). Tečaj bo ob večernih urah v Celovcu, izpit pa bo 19. marca 1984. Prispevek za tečaj znaša 1000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka do 15. januarja 1984 na konto 3172 Posojilnice Celovec. OBIRSKO PLES NA STEFANOVO 26. decembra 1983 ob 20. uri v gostilni Srtienc na Obirskem. Za ples igra ..Koroški trio". Prireditelj: Alpski kiub „Obir" ŠMIHEL VERONIKA DESENIŠKA v ponedeljek 26. dec. 1983 ob 14.30 uri v farnem domu v Šmihelu. Gostuje igralska skupina SPD „Zar-ja" iz Železne Kaple. Prireditelj: KPD Šmihel V ilustracijo vremena naj še povemo, da je en čtan pevskega zbora, ki je vozit na prireditev, razbii svoj avto in da je obtičalo v snegu več vozit. Da, bile so res nenavadne vremenske razmere in ljudje so kljub temu prišli. To je vsekakor prepričljiv dokaz, da je partizanska pesem med našim ljudstvom zelo priljubljena. Uspeh ELRAD-a Podjetje Gorenje-EIrad v Radgoni je pred nedavnim predstavilo novo napravo — plod domačega znanja: prototip sprejemnega sistema za satelitsko televizijo. Tu gre za posebno anteno, preko katere so na televizorjih prestregli celo moskovski televizijski program. Tehnološko je ta naprava zdaj naravnana za sprejem signalov 38.000 km oddaljenega sovjetskega satelita Horizont 2, ki oddaja 1. moskovski TV program. To je prva tovrstna naprava v Jugoslaviji. Tako stopa Jugoslavija med še bolj redko posejane države, s satelitsko televizijo. Ljubljana - podelitev bralnih značk KPG V sredo 14. decembra je bila na sedežu Ljubljanskih mlekarn v Ljubljani slovesna podelitev bralnih značk Karla Prušnika-Gašperja. Pred podelitvijo, ki jo je organiziral veliki prijatelj koroških Slovencev in silno zagnani organizator Bine Otorepec, je le-ta v kratkem uvodu poudaril velik pomen podelitve bralnih značk zlasti v okviru neke delovne organizacije. Do sedaj so to značko namreč prejemali samo šolarji in dijaki, tako da je bilo podeljenih vsega skupaj nad 2000 bralnih značk KPG. V kratkem zgodovinsko utemeljenem uvodu je tovariš Pavle Žaucer-Matjaž govoril o razvoju NOB na Koroškem, o Belopeški konferenci in o prvem srečanju s tovarišem Karlom Prušnikom-Gašperjem. V imenu Ljubljanskih mlekarn je udeležence pozdravil dipl. inž. Marko Glažer in poudaril, da je ta akt korak k boljšemu spoznavanju zamejstva in slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V živahni diskusiji je bilo veliko zanimivih vprašanj, na katere sta odgovarjala Pavle Žaucer-Matjaž in Marjan Pečnik. Prejemniki bralne značke KPG, katerih je bilo po številu 31, so organizirani v bralnem krožku, katerega naloga je tudi, da sodeluje na raznih zgodovinsko pomembnih dejavnostih na Koroškem — obisk muzeja NOB pri Peršma-nu, prebiranje knjig, ki opisujejo situacijo Slovencev na Koroškem... Podelitev značk je sovpadala tudi z za koroške partizane zgodovinsko pomembnim datumom, 15. in 16. decembra 1942, ko so slovenski partizani napadli Logarsko dolino. To je bil ognjeni krst Koroške čete. Na tej slovesni podelitvi so udeleženci podpisali pozdravno pismo naslovljeno na družbenopolitične organizacije in prebivalce zgornje-savinjskega območja. Ob koncu prireditve so prejemniki bralne značke KPG sprejeli sklep, da se bodo prizadevali tudi za srebrno značko ter da bodo obiskali na Koroškem vrsto zgodovinskih krajev in sodelovali pri mladinski akciji na Peršmanovi domačiji v Podpeci. Bače Na /eratovem v Račak je pretek: teden praznova/ To/ti Rarg/ svojo tri-deset/etniCo. Fe m/adi, ze/o napredni gospodar Jakko Z nemajknim pono-som zre že na dokaj aspešno, dosedanjo živ/jenjsko pot. Trdo je de/a/ od svojik otroŠkrk Jer in se krepkeje se je zagna/, ko se je po požara gospodarskega pos/opja Joti/ njegov oče areditve novega posestva v ce/oti. Rana smrt matere je dodatno se težko prfzadeJa preostaJo štirič/ansko draži-no, toda v združenem prizadevanja je premortfJa tadi to vrže/. Z nastopom mJadega gospodarja fo/tija je kmetija močno zažive/a; temko/j, ko je pripe/jaJ zvesto dražico A/arjjo na dom. Rot akso/vent sJovenske kmetijske šo/e v Podrav/jak je avedeJ moderno gospodarjenje — vsem povrka pa je zgradi/ ok Raškem jezera se počitniško kišo ter sorazmerno še mia-do domovje prezidaj in prearedii v sodokni taristični dom z razmeroma Dedek Mraz obiska! otroški vrtec v Šentprimožu Dedek Mraz je tudi letos obiskat otroški vrtec v Šentprimožu. Prišet je iz Ljubijanc in cicibane iz Sentprimoža in okotice bogato obdarit. Zato so njegovega obiska biti žeto veseti — to je razvidno tudi iz posnetka. Z dedkom Mrazom so prišti tudi predstavniki detovne organizacije Metatka, ki ima na skrbi pokroviteljstvo nad otroškim vrtcem v Šentprimožu. Zato so se gostov iz Ljubtjane razvesetiti tudi starši otrok in čtani krajevnega odbora SŠD, ki so jim izrekti prisrčno zahvalo za bogata darita, razdeljena med otroke. ve/rko kapacitfTo. Ok vsem trada fn mnog/k skrkek pa je Po/t: predvsem osta/ to, kar je povzeJ po staršik — trda s/ovenska korenina, ža/ ena iz-med redkfk v tem že zeJo potajčenem kraja. Okčadovanja vreden je njegov m/adostni za/et, saj z veJzko vnemo fn vesZnoszjo de/aje v ka/tarnem, gospodarskem fn poJfzfčnem živ/jenja naše narodne skapnosti. Rot mož značaja fn odJočnoszf pa aživa nedvomno ve-Jfk ag/ed tadi med sodeže/ani; njegovo astrež/jivost znajo vsf cenfzf. Danes rasZe na /eratovem že ZreZja generacfja fn sZarejšf AJarjan že prf-čenja sZopaZf po očeZovf pozf, medzem ko mJajšf AJarko tadi že govorf prve kesede v mazerfnščfnf. Že F2-Jetni sZa-rf oče TJajnžek, kf je k/jak ZoJfkfm krfžem še dokro prf moček, rad pomaga, kjer Je more, predvsem z na-svezf fn izkašnjami fz svojega žfvJje-nja, koZ amen kmeZ fn neomakJjfv narodnjak. Ok Po/tijevem praznovanja se je zkraJo precej sorodnfkov, prija-ZeJjv na doma Zer se z domačfmf po-veseJfJo ok kogazf posZrežkf. Fotova-rfšf pevcf so ga počaszfjf z domačo pesmfjo, kaZerf se je pridraži/ tadi ja-kffanZ. Fe na mnoga, zdrava Jeza/ F. Č. 15. Koroški kuttumi dnevi V MOHORJEVEM DtJAŠKEM DOMU 10.-OKTOBER-STRASSE 25 SPORED TOREK, 27.12.1983 9.00 Otvoritev 15. Koroških kuiturnih dni 9.30 Helena Verdel: Vsebinski vidiki naših odrskih predstav s težiščem na zadnjem desetietju. 11.00 Marjan Belina: Poti in stranpoti gtedaiiškega ijubitetjstva. 14.30 Joši Hannak: Pomen ijudske igre v naši današnji družbeni situaciji. 16.00 Marko Slodnjak: Kaj pomeni giedaiišče za siovensko kuituro? 19 00 Odprtje razstave iikovnih dei Vaientina Poianška mi. in Rudija Benetika. 19.30 Uprizoritev drame „Striptease"; izvaja igralska skupina Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju. Nato se predstavi Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju ob svoji 60-letnici obstoja z dia-reportažo o življenju in delu slovenskih študentov in študentk na Dunaju, z nastopom pevskega zbora kluba ter z razstavo „Diskriminacija žensk danes". SREDA, 28.12.1983 9.30 Auguštin Lah: Sodobni ekoioški probiemi. 10.30 Arnulf Pichler-Stainern: Dejavnosti Koroške dežeie na področju varstva okoija. 14.30 VVilhelm Kuntner:Vojaška ogroženost Evrope v 80-ih ietih. 16.00 Franc Merkač: O koroškem in avstrijskem mirovnem gibanju. 19.30 OKROGLA MiZA na temo: „Bomo preživeti?" V diskusiji sodelujejo: Pavle Apovnik, Matjaž Kmecl, Tomaž Lukmann, Boris Pahor, Bojan Štih in Anton Trstenjak. Diskusijo vodi: Reginald Vospernik. VSA PREDAVANJA SE BODO PREVAJALA SIMULTANO V OBA DEŽELNA JEZIKA. Pripravljalni odbor KOROŠKIH KULTURNIH DNI LEOPOLD KASSL ZASTOPNiK SLOVENSKiH VERNiKOV Za novega zastopnika slovenskih vernikov krškte škofije je škof dr. Egon KapcHari imenoval dekana in župnika v Bilčovsu Leopolda Kassla. Prejšnji zastopnik slovenskih vernikov jt jv/Z^ a B n n n y n g w B g Š M # S # -n -n # -M Az?tZz: //Z Ff^VZz? /ZZ?ZZ^ Zveza siovenskih zadrug v Cetovcu 9020 CELOVEC, PAVUČEVA 5—7 te!efon (O 42 22) 51 23 65, telex 21 62 s Pos!ova!nico Be!jak 9500 BELJAK, KAiSER-JOSEF-PLATZ 6 tetefon (O 42 42) 27 3 77 SE PR!POROČA za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo Menjalnica po najugodnejših tečajih Safeji Depot knjižic in vrednot Poštni predali Nočni tresor Posojiinice BILČOVS BOROVLJE CELOVEC GALICIJA DOBRLA VAS s poslovalnicama S INČA VAS ŠT. PRIMOŽ SPREJEMAJO VLOGE GLINJE s poslovalnicami PODLJUBELJ SELE ŠMARJETA V ROŽU GLOBASNICA HODIŠE ŠT. JAKOB V ROŽU ŠT. JANŽ V ROŽU na hranilne knjižice, premijsko varčevanje, stanovanjsko varčevanje, varčevalna pisma VOD!JO Vaše žiro račune in mezdne konte !ZVAJAJO plačila in nakazila DAJEJO posojila in kredite po ugodnih pogojih POSREDUJEJO pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo MENJAJO in posredujejo tuje denarje v Živinorejske zadruge KOTMARA VAS LEDINCE s poslovalnico BAČE LOČILO MARIJA NA ZILJI PLIBERK s poslovalnicama ŠMIHEL pri Pliberku ŽVABEK PODRAVLJE RADIŠE ŠKOCIJAN ŠKOFIČE ŠTEBEN pri Beljaku VELIKOVEC s poslovalnico DJEKŠE ZILJSKA BISTRICA ŽELEZNA KAPLA s poslovalnico MIKLAVČEVO Kmečke gospodarske zadruge BOROVLJE BRNCA DOBRLA VAS GLOBASNICA ŠT.JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu PLIBERK PODRAVLJE ŠKOFIČE ŽELEZNA KAPLA GLOBASNiCA LIBUČE ŠT. PRIMOŽ ZiTARA VAS DOBAVLJAJO gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni! sw n s# č? K *33v% s .8 gs 9š H O; H S Bi! a n s Bi !,%g& K !# sp 23