SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
/
Številka 21	Ljubljana, petek 30. maja 1936
1031.
Na podlagi 29. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 7/86) je Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 6. 5. 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o sodiščih združenega dela
Prečiščeno besedilo zakona o sodiščih združenega dela obsega: zakon o sodiščih združenega dela (Uradni. list SRS, št. 38-74) in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 7/86), v katerih je navedeno kdaj sta začela veljati.
St. 021-88/86
Ljubljana, dne 6. maja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič 1. r.
ZAKON
o	sodiščih združenega dela (prečiščeno besedilo)
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V	SR Sloveniji opravljajo sodno funkcijo kot sodišča združenega dela sodišča združenega dela, ki se ustanovijo za območje ene ali več občin, sodišča združenega dela, ki se ustanovijo za reševanje določenih vrst sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, in sodišče združenega dela. ki se ustanovi za območje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošna in posebna sodišča oziroma sodišča).
Sodišča se organizirajo in delujejo po določbah tega zakona in zveznega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84).
2.	člen
Sodišča odločajo kot sodišča prve stopnje v sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, določenih z zveznim zakonom o sodiščih združenega dela, s tem zakonom in s posebnimi zakoni; posebna sodišča pa tudi v sporih, določenih s samoupravnim aktom o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.
3.	člen
V	SR Sloveniji se ustanovi Sodišče združenega
dela Socialistične republike Slovenije.
4 člen
Sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki ao pomembni za ssantvo samoaprav-
Cena 400 dinarjev	Leto XLIII
mh pravic m družbene lastnine, m dajejo organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, ,indikalm organizaciji in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnost; in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Kadar sodišča dajejo organizacijam združenega dela. drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge iz prejšnjega odstavka tega člena, obvestijo o tem tudi organ samoupravne delavske kontrole.
5 člen
V sodiščih opravljajo sodniško dolžnost in so pri sojenju enakopravni sodniki, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, in delovni ljudje ter občani kot sodniki.
Sodnike volijo in razrešujejo skupščine ustreznih družbenopolitičnih skupnosti m skupščine ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti na način, kot ga določa ta zakon,
6. člen
Sodniki, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, se volijo za dobo 8 let, delovni ljudje in občani kot sodniki, pa za dobo 4 let; vsi so lahko ponovno izvoljeni.
7 člen
Za škodo, ki jo stori sodnik udeležencem v postopku s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom, je odgovorna družbenopolitična skupnost oziroma samoupravna interesna skupnost, katere skupščina je sodnika izvolila.
Družbenopolitična skupnost oziroma samoupravna interesna skupnost, Id je škodo povrnila na podlagi pravnomočne sodbe, sme zahtevati od sodnika povračilo izplačanega zneska, če je ta povzročil škodo namenoma ali iz velike nepazljivosti.
8.	člen
Sredstva za delo Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije zagotavlja SR Slovenija.
Sredstva za delo splošnega sodišča zagotavljajo občine, za območje katerih sodišče posluje, v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin. Višino sredstev doloHjo v skladu z osnovami iz 9. člena tega zakona po enotnih merilih, ki Jih občine sprejmejo za celotno območje republike z dogovorom. Pri oblikovanje meril za določanje sredstev za materialne stroške, za posebne namene hi sredstev opreme v enotnih merilih občine upoštevajo strokovne podlage, ki jih dotoči Republiški sekretariat
Način zagotovitve sredstev za delo posebnega sodišča se določi z aktom o ustanovitvi sodišča.
9.	člen
Sredstva za delo sodišča se določijo v skladu z družbenoekonomsko politiko SR Slovenije na podlagi zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ob upoštevanju obsega in programa dela sodišča.
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sodnikov in drugih delavcev v delovni skupnosti sodišča se določajo v skladu s skupnimi osnovami in merili za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, opredeljenimi v ustreznem splošnem aktu.
10.	člen
Občine nakažejo sredstva za delo splošnemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 8. člena tega zakona za posamezni mesec najkasneje do 20. dne v mesecu.
Ce občina ne nakaže sredstev v skladu s prvim odstavkom tega člena, izda Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v skladu z določbami drugega odstavka 8. člena in 9. člena tega zakona ter v sorazmerju s prilivom sredstev odločbo o višini sredstev, ki se nakažejo splošnemu sodišču. Odločbo izvrši služba družbenega knjigovodstva v. breme proračunskih sredstev občine.
11.	člen
V postopku pred sodiščem udeleženci ne plačujejo taks.
II. PRISTOJNOST
12.	člen
Splošna sodišča odločajo v sporih iz 16. in 17. člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela.
Splošna sodišča prve stopnje so izključno pristojna za~ spore o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij.
13.	člen
Posebna sodišča rešujejo spore o samoupravnih pravicah in obveznostih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v samoupravnih interesnih skupnostih ali med njimi, ter druge spore, določene v zakonu oziroma samoupravnem aktu o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom.
14.	člen
Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije:
—	odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje;
—	odloča na prvi in zadnji stopnji v sporih o zakonitosti akt-jv skupščin družbenopolitičnih skupnosti, s katerimi je odrejen začasni ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine;
—	odloča o izrednih praxmih sredstvih v primerih, ki jih določa zvezni zakon;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
15.	člen
Krajevna pristojnost sodišča združenega dela se določa po členih 20 do 23 zveznega zakona o sodiščih združenega dela.
16.	člen
V	sporih o pristojnosti med splošnimi sodišči, med posebnimi sodišči ter med splošnimi in posebnimi sodišči na območju Socialistične republike Slovenije odloča Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije.
V	sporih o pristojnosti med sodišči združenega dela in rednimi sodišči na območju Socialistične republike Slovenije odloča Vrhovno sodišče SR Slovenije.
III.	USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA
17.	člen
V Socialistični republiki Sloveniji so tale splošna sodišča:
1.	Sodišče združenega dela v Brežicah za območje občin:
Brežice, Krško, Sevnica;
2.	Sodišče združenega dela v Celju za območje občin:
Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Žalec;
3.	Sodišče združenega dela v Kopru za območje občin:
Izola, Koper, Piran, Sežana;
4.	Sodišče združenega dela v Kranju za območje občin:
Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič;
5.	Sodišče združenega dela v Ljubljani za območje občin:
Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Vrhnika, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje;
6.	Sodišče združenega dela v Mariboru za območje občin:
Lenart, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Oirnož,- Ptuj, Slovenska Bistrica, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem. Sloveni Gradec;
7.	Sodišče združenega dela v Murski Soboti za območje občin:
Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Muršiča Sobota;
8.	Sodišče združenega dela . v Novi Gorici za območje občin:
Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin:
9.	Sodišče združenega dela v Novem mestu za območje občin:
Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Trebnje;
10.	Sodišče združenega dela v Postojni za območje občin:
Cerknica, Ilirska Bistrica. Postojna.
18.	člen
Posebno sodišče lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti na področjih družbenih dejavnosti.
Samoupravne interesne skupnosti iste družbene dejavnosti lahko ustanovijo eno ali več posebnih sodišč.
Samoupravne interesne skupnosti podobnih družbenih dejavnosti lahko ustanovijo skupno posebno sodišče.
Samoupravne interesne skupnosti na področju materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena lahko ustanovijo posebno sodišče v skladu s posebnim zakonom.
19.	člen
Posebno sodišče se ustanovi s samoupravnim aktom v skladu z zakonom.
Samoupravni akt o ustanovitvi posebnega sodišča vsebuje zlasti določbe o:
—	uradnem imenu in sedežu sodišča,
—	pristojnosti sodišča v skladu z zakonom,
—	številu sodnikov ter načinu njihove izvolitve oziroma razrešitve,
—	načelih za notranjo organizacijo in delo sodišča,
—	načinu zagotavljanja sredstev za delo sodišča.
20.	člen
Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije ima sedež v Ljubljani.
21.	člen
Število sodnikov določijo z odlokom skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki sodnike volijo, oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki ustanovijo posebno sodišče s samoupravnim aktom o ustanovitvi sodišča.
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo izdela v sodelovanju s skupščinami občin strokovne podlage za določanje števila sodnikov, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča.
Spremembo števila sodnikov lahko predlaga sodišče glede na spremenjeni obseg dela.
22.	člen
Sodišče ima za opravljanje strokovnih in adm> nistrativno-tehničnih del določeno število strokovnih ter administrativno-tehničnih delavcev.
Število delavcev določi akt o sistemizaciji de! in nalog sodišča, lahko pa tudi samoupravni akt o ustanovitvi posebnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji del in nalog se določi tudi naziv in razpored del in nalog z njihovim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoji za opravljanje posameznih del in nalog in števila pripravnikov, ki se sprejemajo v delovno razmerje.
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo izdela v sodelovanju s skupščinami občin strokovne podlage za določanje števila administrativno-tehničnih delavcev.
Notranja organizacija sodišča se določi z aktom o organizaciji in delu sodišča ali s samoupravnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča.
Akt o notranji organizaciji in delu sodišča izda po predhodnem mnenju delovne skupnosti predsednik sodišča. Akt o" sistemizaciji del in nalog izda po predhodnem mnen ’u delovne skupnosti predsednik sodišča v soglasju z izvršnim svetom pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma v soglasju z organom pristojne skupščine samoupravne interesne skupnosti, določen'm v samoupravnem ak*u o ustanovitvi posebnega sodišča. Izvršni sveti pristojnih skupščin družbenopolitičnih skupnosti se lahko dogovorijo da bo dajal soglasje k aktu le eden izmed njih
Pri posebnem sodišču lahko opravlja administra-tivno-tehnična dela strokovna služba samoupravne interesne skupnosti, ki je določena s splošnim samoupravnim aktom.
Republiški sekretar, pristojen za pravosodje, predpiše načela za notranje poslovanje sodišč ter izda predpise za pisarniško poslovanje sodišč in navodila za vodenje statističnih podatkov.
Republiški upravni organ, pristojen za pravosodje, spremlja delo sodišč in skrbi za njihovo pravilno notranje poslovanje.
23.	člen
Sodišča prve stopnje sodijo v senatu treh sodnikov, če zakon ne določa drugače.
V	senatu petih sodnikov sodijo v sporih med temeljnimi organizacijami združenega dela glede sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi; v sporih o obstoju pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; v sporih o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela; v drugih primerih, če tako določa poseben zakon.
Sestav senata določi predsednik sodišča v skladu z načeli, ki jih določi zbor sodnikov.
Senat mora biti sestavljen tako, da je vsaj en član senata diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom.
V	senatu treh sodnikov je lahko !e en sodnik, v senatu petih sodnikov pa največ dva sodnika, ki sta v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča. Senat ne more biti sestavljen samo iz sodnikov, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča.
Za predsednika senata je lahko razporejen tudi predsednik sodišča.
24.	člen
Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije sodi v senatu petih sodnikov, če zakon ne določa drugače.
Za sestavo senata veljajo določbe tretjega do šestega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
25.	člen
Sodišče združenega dela SR Slovenije ima občno sejo, ki jo sestavljajo predsednik in 20'delegatov sodnikov tega sodišča.
Način delegiranja ureja poslovnik o delu občne seje, ki ga sprejme zbor sodnikov.
Občno sejo skliče in vodi predsednik Sodišča združenega dela SR Slovenije ali od njega pooblaščeni sodnik.
Občna seja veljavno sklepa, če je navzoča večina delegatov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov.
26.	člen
Občna seja:
—	sprejema pravna mnenja in stališča o vprašanjih. pomembnih za enotno uporabo pravnih pravil.
—	obravnava obvestila in daje mnenja Skupščini SR Slovenije o pojavih in problemih pri uporabi zakonov in samoupravnih splošnih aktov.
—	daje zahtevo za spremembo in dopolnitev zakonov ali za izdajo novih zakonov
—	obravnava sodno prakso in druga vprašanja, ki
**
se nanašajo na uporabo zakonov in samoupravnih splošnih aktov ter na delo sodišč združenega dela v SR Sloveniji.
Sprejeta pravna mnenja so obvezna za senate Sodišča združenega dela SR Slovenije.
27.	člen
Predsednik sodišča predstavlja in zastopa sodišče ter skrbi za pravilno in tekoče poslovanje sodišča.
Druge pravice predsednika sodišča ter pravice delovne skupnosti sodišča in njenih samoupravnih organov v organizaciji in notranjem poslovanju sodišča so določene z zakonom in samoupravnim splošnim aktom sodišča v skladu z zakonom ter s pravili o notranjem poslovanju sodišča.
28.	člen
Sodišče ima svoje uradno ime ter pečat z imenom sodišča in z grbom SR Slovenije.
Na poslopju, v katerem je sodišče, mora biti napis z uradnim imenom sodišča.
29.	člen
Sodišče se odpravi, če zaradi znatnega zmanjšanja obsega dela ali drugih pomembnih okoliščin ni več pogojev za njegovo delovanje.
Splošno sodišče se odpravi z zakonom, posebno sodišče pa s samoupravnim aktom samoupravne interesne skupnosti, ki je sodišče ustanovila.
IV.	SODNIKI
30.	člen
Prosta sodniška mesta sodnikov, ki so v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, se objavljajo.
Prosto sodniško mesto sodnika, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, objavi Skupščina SR Slovenije, pri splošnem sodišču pa občinska skupščina na sedežu sodišča.
Prosto sodniško mesto sodnika, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti posebnega sodišča, objavi samoupravna interesna skupnost, na sedežu katere je sedež sodišča.
Prosto sodniško mesto objavi skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti oziroma ustrezna samoupravna interesna skupnost po lastni pobudi ali po predlogu sodišča.
Objava se priobči v Uradnem listu SRS in sicer najmanj 30 dni pred volitvami sodnikov.
31.	člen
Kandidacijski postopek za volitve sodnikov izvedejo ustrezne skupščine skladno s svojim poslovnikom in ob sodelovanju organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma sindikata.
32.	člen
Za sodnika je lahko izvoljen polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima potrebne izkušnje in znanje za opravljanje sodniške funkcije in ki se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov.
33.	člen
Sodnike Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije voli Skupščina SR Slovenije, sod-
nike splošnih sodišč pa občinske skupščine z območja sodišča.
Sodnike posebnih sodišč volijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki s samoupravnim
aktom sodišče ustanovijo.
34.	Sen
Če kandidat za sodnika ni izvoljen v vseh ustreznih skupščinah, se za to sodniško mesto kandidacijski postopek ponovi in opravijo nove volitve.
35.	člen
Volitve sodnikov, ki jim poteče mandatna doba, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom te dobe.
36.	člen
Sodniku, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča in ni ponovno izvoljen ali je predčasno razrešen zaradi odprave sodišča ali zmanjšanja obsega dela sodišča ali zaradi trajne izgube delovne sposobnosti za opravljanje sodniške funkcije, je dolžna družbenopolitična skupnost oziroma samoupravna interesna skupnost, katere skupščina ga je izvolila, zagotoviti drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Do nastopa drugega dela, najdalj pa za dobo šestih mesecev, mu pripadajo pravice iz dela in osebni dohodek v višini zadnjega mesečnega dohodka z vsemi povečanji osebnega dohodka in drugih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev.
Če sodnik odkloni ponujena dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, izgubi pravice iz prejšnjega odstavka tega člena.
37.	člen
Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo sodniki Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije slovesno izjavo pred predsednikom Skupščine SR Slovenije, sodniki splošnih sodišč pred predsed-nikon) skupščine občine na sedežu sodišča, sodniki posebnega sodišča pa pred samoupravnim organom, ki je določen v samoupravnem aktu o ustanovitvi sodišča.
38.	člen
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
39.	člen
Sodnik, strokovni sodelavci, administrativni in tehnični delavci ‘sodišča imajo pravico do osebnega dohodka po splošnem aktu sodišča v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom.
Sodniki in drugi delavci sodišč, ki niso v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča, imajo pravico do nagrade, določene z aktom ustrezne skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma samoupravne Interesne skupnosti.
40.	Sen
Sodnika razreši skupščina, ki ga je izvolila.
Ce je za razrešitev pristojnih več skupščin, je sodnik razrešen, če ga razreši le ena od njih.
41.	člen
Sodnik se razareši pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	Če sam zahteva razrešitev;
2.	če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora 6 mesecev ali na hujšo kazen, ali na milejšo kazen za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bil nevreden opravljati sodniško dolžnost;
3.	če se ugotovi, da je huje kršil sodniško dolžnost ali njen ugled, ali če je s svojim delom pokazal, da je ni sposoben opravljati;
4.	če postane zaradi bolezni trajno nesposoben opravljati sodniško dolžnost;
5.	če se odpravi sodišče, za katero je bil izvoljen.
Sodnik, ki je	v delovnem	razmerju	v	delovni
skupnosti sodišča, se razreši pred potekom časa. za katerega je bil izvoljen, tudi če izpolni pogoje za polno osebno pokojnino.
42.	člen
Sodnik, ki je	v delovnem	razmerju	v	delovni
skupnosti sodišča,	se lahko razreši, če	se	zaradi
zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest p-i sodišču.
43.	člen
Razrešitev sodnika iz razlogov 3. točke 41. člena tega zakona je mogoča samo po izvedbi postopka za ugotovitev obstoja	razlogov za	razrešitev	in	če je
bilo v tem postopku sodniku omogočeno izjaviti se o razlogih za razrešitev.
44.	člen
Če sodnik sam zahteva razrešitev, pristojna skupščina pa ne odloči o tej zahtevi, v 3 mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi predsednik sodišča na zahtevo sodnika, da mu je prenehala dolžnost pri sodišču in obvesti o tem pristojno skupščino. Sodnik je razrešen z dnem, ki je določen v odločbi.
45.	člen
Če je proti sodniku uveden kazenski postopek, lahko predsednik sodišča odloči, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek ni končan; glede predsednika sodišča odloča predsednik Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, glede predsednika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije pa zbor sodnikov tega sodišča.
V.	PREHODN^ IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Splošna sodišča pričnejo z delom 1. februarja 1975. Posebno sodišče začne poslovati z dnem, ki ga določi splošni akt o ustanovitvi tega sodišča.
47.	člen
Spore, za katere so po zveznem zakonu in po tem zakonu pristojna sodišča združenega dela, ki so po predpisih veljavnih do uveljavitve zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS št. 38/74) spadali v pristojnost rednih sodišč in ki do 1. februarja
1975 niso pravnomočno končani, pravnomočno končajo doslej pristojna redna sodišča.
Spore iz 28. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije, ki niso končani do 1. februarja 1975, odstopijo Ustavno sodišče SR Slovenije in okrožna gospodarska sodišča v reševanje pristojnemu sodišču združenega dela.
Upravne spore po 84. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72, 26/73 in 34/74), ne glede na določila 1. odstavka tega člena, do spremembe ustreznih predpisov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, rešuje Vrhovno sodišče SR Slovenije.
Dokler niso ustanovljena in ne pričnejo z delom posebna sodišča, rešujejo spore iz njihove pristojnosti splošna sodišča, ki tudi končajo vse nerešene zadeve, prejete do dneva ustanovitve posebnega sodišča.
48.	člen
Dokler niso izdana pravila o notranjem poslovanju sodišč, se za Sodišče združenega dela Socialistične republike Slovenije in za splošna sodišča prve stopnje smiselno uporabljajo določbe pravilnika o notranjem poslovanju sodišč (sodnega poslovnika) — (Uradni list SRS, št. 42/59), za posebna sodišča pa uredba o pisarniškem poslovanju in navodila o njenem izvrševanju (Uradni list FLRJ, št. 50/57).
1032.
Na podlagi 3. člena odloka o dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/86) je Zakonodajno-pravna komisija na seji dne 6. maja 1986 določila prečiščeno besedilo odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije.
Prečiščeno besedilo odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije obsega: odlok o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev SR Slovenije v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 22/78). odlok o spremembi odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/79), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/80), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/83) in odlok o dopolnitvah odloka o'prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/86), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 403-12/86
Ljubljana, dne 6. maja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije
dr. Miha Ribarič 1. r.
ODLOK
o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije
(prečiščeno besedilo)
1.	člen
Denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti, razen sredstev delovnih skupnosti v republiških in občinskih upravnih organih ter organizacijah, ki doslej še niso bila prenesena v depozit pri narodni banki Slovenije, se prenesejo z računov bank pri Službi družbenega knjigovodstva v depozit pri Narodni banki Slovenije v naslednjih rokih:
1.	do 30. novembra 1977 — sredstva na tehle računih:
St.
računa
Ime računa
630 žiro račun proračunov
637 račun za funkcionalno poslovanje organov družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij
650 žiro računi sklada za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin
789 druga sredstva družbenopolitičnih skupnosti s posebnim namenom
2.	do 31. decembra 1977 — sredstva na tehle računih:
St.
računa
Ime računa
697
750
752
784
840
841
842
844
845
846
3.
čunih:
St.
računa
708
718
posebni depoziti
sredstva rezerv družbenopolitičnih skupnosti sredstva posebne rezerve družbenopolitičnih skupnosti
sredstva družbenopolitičnih skupnosti za investicije v gospodarstvu
zbirni in prehodni računi proračunskih prihodkov
posebni računi v poslih za družbenopolitične skupnosti
zbirni in prehodni računi prihodkov družbenih skladov
prehodni račun za plačilo davkov in prispevkov po zbirnih stopnjah
evidenčni računi prihodkov organov v družbenopolitičnih skupnostih
zbirni prehodni račun dohodkov od občanov in civilnih pravnih oseb
do 30. avgusta 1980 — sredstva na tehle ra-
Ime računa
sredstva sklada opreme republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij denarna sredstva rezerv republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij
2.	člen
Ta odlok se ne nanaša na sredstva na naslednjih računih republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij:
Ime računa
636 žiro računi delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij 708 sredstva za razširitev materialne osnove dela delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij, ki jih pridobijo v okviru svojega dohodka 728 sredstva skupne porabe delovnih skupnosti republiških in občinskih upravnih organov ter organizacij.
3.	člen
V skladu s 36. in 46. členom zakona o denarnem sistemu (Uradni list SFRJ, št. 49/76) prenehajo veljati pogodbe o deponiranju sredstev, sklenjene med republiškimi in občinskimi upravnimi organi ter organizacijami in bankami, naslednjega dne po dnevu, ko potečejo roki za prenos denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije iz 1. člena tega odloka.
Z dnem, ko prenehajo veljati pogodbe iz prejšnjega odstavka, preneha Služba družbenega knjigovodstva vštevati sredstva iz 1. člena lega odloka v depozite bank.
4.	člen
Narodna banka Slovenije določi račune, na katere bodo denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti prenesena v depozit pri Narodni banki Slovenije po tem odloku.
5.	člen
Denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki se po tem odloku prenašajo v depozit pri Narodni banki Slovenije, daje Narodna banka Slovenije v uporabo temeljnim bankam, ki delujejo na območju SR Slovenije, na podlagi pogodbe, ki jo Narodna banka Slovenije v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti sklene s temeljno banko (v nadaljnjem besedilu: pogodba po pooblastilu), in sicer:
—	do 30 0/o za usmeritev za namene, ki jih določi Skupščina SR Slovenije;
—	preostala sredstva za usmeritve za namene, ki jih v skladu s kreditno politiko SR Slovenije, določeno v srednjeročnih in letnih planskih aktih, določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Narodna banka Slovenije lahko sklene s temeljno banko pogodbo po pooblastilu iz prejšnjega odstavka le v primeru, če temeljna banka za izpolnitev obveznosti iz posojila jamči z lastno bianco menico.
Če sredstva iz druge alinee prvega odstavka tega člena ne bodo v celoti usmerjena za namene, ■ ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR »Slovenije, bo Narodna banka Slovenije preostala sredstva dajala kot kratkoročni kredit temeljnim bankam po sporazumu, ki ga sklenejo te banke.
Prejeta sredstva družbenopolitičnih skupnosti in iz njih dani krediti za namene iz prvega odstavka tega člena se pri temeljnih bankah štejejo kot bančni posli v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti.
6.	člen
Narodna banka Slovenije daje temeljnim bankam sredstva družbenopolitičnih skupnosti po 5. členu tega odloka do zneska razpoložljivih sredstev.
Za razpoložljiva sredstva družbenopolitičnih skupnosti se v posameznem mesecu štejejo povprečna sredstva družbenopolitičnih skupnosti v preteklem mesecu, zmanjšana za likvidnostno rezervo v višini 5 odstotkov.
Narodna banka Slovenije najpozneje do 10. dne vsakega meseca uskladi temeljnim bankam dana sredstva z razpoložljivimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti.
7.	člen
Podrobnejšo razvrstitev sredstev družbenopolitičnih skupnosti v okviru računov po tem odloku predpiše republiški sekretar za finance v sodelovanju s Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.
8.	člen
Obstoječe pogodbe za izvedbo usmeritve sredstev na podlagi odloka o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/80 in odloka o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/80) se morajo uskladiti z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/83) v 30 dneh od njegove uveljavitve in sicer tako, da se sredstva depozitov družbenopolitičnih skupnosti dajejo temeljnim bankam na podlagi pogodbe po pooblastilu.
9.	člen
Z dnem uveljavitve predpisa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije iz druge alinee prvega odstavka 5. člena tega odloka preneha veljati odlok o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/81).
1033.
Na podlagi 29. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvaja gospodarsko manj - razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81, 45/82 in 18/85) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1985 in 1986
1.	člen
V	2. členu odloka o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do mani razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1985 in 19(16 (Uradni list SRS, št. 39 81 in 43/85) se črta besedilo: -8409 vodno gospodarstvo-in besedilo: »060801 prekladalne storitve v lukah«.
2.	člen
V	5. členu odloka se za besedilom: »060501 prevoz potnikov v cestnem prometu« doda besedilo: »060801 prekladalne storitve v lukah«.
3.	člen
V	7. členu odloka se za besedilom: »030001 gojitev gozdov« doda besedilo: »040002 varstvo pred vodno škodo«.
4.	člen
V	9. členu se za besedilom: »013111 proizvodnja alkohola rastlinskega izvora« doda besedilo: »013500 zbiranje in primerng predelava industrijskih odpadkov«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-07/82-7/5
Ljubljana, dne 22. maja 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1034.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) ter na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca
I
Najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca znaša 41.000 din.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan'po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-02/83-19/13
Ljubljana, dne 27, maja 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1035.
Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) ter 19. člena in drugega odstavka 40. člena zakona o varstvu na žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 1.7/81) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o zdravstvenih pogojili, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela na žičniških napravah
i.	splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik dolpča zdravstvene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela oziroma naloge na žičniških napravah, in obseg, vsebino, izvajalce ter roke preventivnih zdravstvenih pregledov teh delavcev.
2.	člen
Preventivni zdravstveni pregledi po tem pravilniku so:
1.	predhodni
2.	obdobni
3.	posebni.
3.	člen
Na predhodni zdravstveni pregled mora vsaka oseba, ki bo opravljala dela oziroma naloge na žičniških napravah.
Na obdobni zdravstveni pregled morajo delavci, ki opravljajo dela oziroma naloge upravljanja in vzdrževanja žičniških naprav ter sprevodniška in strežniška dela.
Na posebne zdravstvene preglede morajo delavci, ki so bili začasno več kot 60 dni nezmožni za delo.
H. ZDRAVSTVENI POGOJI
4.	člen
Na dela oziroma naloge upravljanja in vzdrževanja žičniških naprav ter na sprevodniška dela se smejo razporediti delavci, ki ne bolehajo za nobeno od bolezni in nimajo kakšne izmed poškodb ali hib navedenih v seznamu bolezni, poškodb in hib, ki je sestavni del tega pravilnika.
5.	člen
Na strežniška dela se smejo razporediti delavci, pri katerih telesne in duševne sposobnosti in zmogljivosti znatno ne odstopajo od povprečja.
III. PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI
6.	člen
Predhodni pregled za osebe iz 4. Sena obsega:
1.	anamnezo (osebna, družinska, socialna, delovna);
2.	meritve teže in višine;
3.	zdravniški pregled vseh organskih sistemov;
4.	laboratorijske preglede:
a)	kri: SR, E, Hb, L
b)	urin: albumen, glukoza, urobHtnogen in sediment
c)	biokemične preiskave krvi: glukoza, gama GT, holesterol, trigliceridi;
5.	radiografijo pljuč in srca (ODELCA);
6.	EKG, vestibulogram, avdiogram, ostrina vida na daljavo in blizu, forije, fuzije, barvni in globinski vid;
7.	psihološki pregled (osebnostni vprašalnik s psi-hopatOloško simptomatiko — comex 2; preizkus splošne inteligentnosti — npr.: Army Beta ter preizkus-specifičnih sposobnosti.koordinacije m orientacije);
8.	ostale preiskave, ki so po mnenju zdravnika nujno potrebne za ugotovitev delazmožnosti.
7.	člen
Predhodni pregled za osebe iz 5. člena obsega:
1.	anamnezo (osebna, družinska, socialna, delovna) ;
2.	meritve teže in višine;
3.	zdravniški pregled vseh organskih sistemov;
4.	laboratorijske preglede:
a)	kri: SR, E, Hb, L
b)	urin: albumen, glukoza, urobilinogen in sediment;
5.	radiografijo pljuč in srca (ODELCA);
6.	ugotavljanje vidnih funkcij (R? — orthorator);
7.	ostale preiskave, ki so po mnenju zdravnika nujno potrebne za ugotovitev delazmožnosti.
8.	člen
Obdobni pregled za osebe iz 4. člena obsega:
1.	dopolnilo anamneze;
2.	meritve višine in teže;
3.	zdravniški pregled, usmerjen na ugotavljanje bolezni iz 4. člena,
4.	laboratorijske preglede:
a)	kri: SR, E, Hb, L.
b)	urin: albumen, glukoza, urobilinogen ih sediment
c)	biokemične preiskave krvi: glukoza, gama GT, holesterol, trigliceridi;
3.	vestibulogram, avdiogram in ugotavljanje vidnih funkcij;
6.	ostale preiskave, Iti so' po mnenju zdravnika nujno potrebne za ugotovitev delazmožnosti; -
7.	psihološki pregled.
Radiografija srca in pljuč ter EKG se opravi le po potrebi, na osnovi utemeljenih medicinskih indikacij.
Obdobni pregled se opravi za delavce do 40 let. starosti vsakih 24 mesecev, za delavce nad 40 let starosti pa vsakih 12 mesecev.
Psihološki pregled vsebuje ugotavljanje specifičnih sposobnosti in osebnostne strukture. Psihološki pregled se opravi za delavce do 40 let starosti vsakih 48 mesecev, za delavce nad 40 let starosti pa vsakih 24 mesecev.
9.	člen
Obdobni pregled za osebe iz 5. člena obsega:
1.	dopolnilo anamneze;
2.	meritve teže in višine;
3.	zdravniški pregled usmerjen na ugotavljanje telesnih in duševnih sposobnosti ter zmogljivosti za opravljanje del strežnika;
4.	laboratorijski pregled:	v.
a)	kri: SR, E, Hb, L
b)	orirn: atbomen, glukoza, orobillnogen In sediment;
5.	ugotavljanje .vidnih funkcij;
6.	ostale preiskave, ki so po mnenju zdravnika nujno potrebne za ugotovitev delazmožnosti.
Obdobni pregled se opravi za delavce do 4f> let starosti vsakih 24 mesecev, za delavce nad 40 let starosti pa vsakih 12 mesecev.
10.	člen
Pri delih sezonskega značaja morajo biti obdobni pregledi iz prejšnjih dveh členov opravljeni do začetka sezone.
11.	člen
Posebni pregled se opravi zaradi ugotovitve delavčevih sposobnosti po preboleli bolezni ali poškodbi, na osnovi dokumentacije lečečega zdravnika. Psihološki pregled je v teh primerih fakultativen in odvisen od prebolele bolezni ali poškodbe.
12.	člen
Preventivne zdravstvene preglede opravljajo specialisti medicine dela, prometa in športa iz dispanzerjev za medicino dela, prometa in športa oziroma iz njihovih enot v zdravstvenih domovih, na območju katerih je sedež temeljne organizacije . združenega dela ali poslovne enote, ki upravlja ž žičniškimi napravami
V mejnih primerih, ko pristojni dispanzer za medicino dela. prometa in športa, ne more podati ocene o delavčevi sposobnosti za opravljanje njegovih del oziroma nalog, napoti delavca z vso dokumentacijo na pregled na Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa — Center za varstvo v prometu.
Dispanzer. za medicino dela, prometa in športa je dolžan posredovati- zaključno poročilo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih uprav-Ijalcu žičniških naprav.
13.	člen
Če delavec, ki je opravil preventivni zdravstveni pregled oziroma organizacija združenega dela, v kateri je zaposlen, ne soglaša z oceno delovne sposobnosti, lahko zahteva izredni zdravniški pregled, ki ga opravi Univerzitetni inštitut za medicino dela. pfo-meta in športa — Center za varstvo v prometu
14.	člen
Upravno nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega pravilnika opravljajo organi sanitarne inšpekcije, strokovno nadzorstvo pa Univerzitetni inštitut za medicino delo, prometa in športa.
IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
15.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki samostojno delajo v strojnem obratu žičnic (Uradni list SRS, št. 38/67).
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-6/85-86
Ljubljana, dne 8. maja 1986.
Republiški komite
za zdravstveno in socialno varstvo Predsednik
Dlako Leskovšek, dr. med. 1. r.
SEZNAM BOLEZNI, POŠKODB IN HIB IZ 4. ČLENA
a) Psiholoika, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja:
1.	psihomotorične in senzomotorične motnje, ki
se kažejo kot izraziteje zmanjšana rižarnotorična ko-
ordinacija, psihomotorična in senzomotorična počasnost ;
2.	oblike intelektualne insuficience ne glede na etiologijo, razen če ne vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
3.	izrazitejše spremembe kognitivnih funkcij, ki se kaže kot: motnje, zmanjšanje ali pomanjkanje pozornosti in koncentracije ter motnje opažanja, mišljenja in spomina;
4.	izražene nevrotične motnje in psihična stanja, razen, če ne vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
5.	izrazitejše motnje osebnostne strukture, ki se kažejo kot nagnjenost k neprilagojenemu obnašanju, socialna in čustvena nezrelost in nestabilnost;
6.	alkoholizem, razen najmanj šest mesecev medicinsko kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
7.	toksikomanija razen najmanj 12 mesecev medicinsko kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
8.	akutne psihoze, ne glede na etiologijo, ali kronične psihoze z izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami;
.	9. stanja in obolenja, ki se kažejo v motnjah ko-
ordinacije. rigorju, tremorju, horeatičnih in atetotič-nih gibih (multipla skleroza, M. Wilson, M. Parkinson itd.):
10.	padavica v vseh oblikah in druge motnje zavesti. razen medicinsko kontroliranih primerov, v katerih brez terapije napadov ni najmanj dve leti;
11.	nevrološka stanja, obolenja, poškodbe in anomalije živcev in mišic, ki vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
12.	maligni tumorji centralnega živčnega sistema po lokalizaciji;
13.	stanje po poškodbi' možganov s psihičnimi in nevrološkimi posledicami, razen, če posledice ne vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
14.	stanje po poškodbi možganov z izraženimi nevrološkimi znaki in simptomi, razen medicinsko ■ kontroliranih primerov med boleznijo in 6 mesecev po poškodbi:
15.	nespecifična in specifična vnetja oziroma obolenja centralnega živčnega sistema, razen medicinsko kontroliranih primerov med boleznijo in 6 mesecev po ozdravljenju^
16.	dokončne oblike hemiplegije in hemipareze;
17.	obolenja in poškodbe hrbtenjače s trajnejšimi posledicami, ki onemogočajo varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
18.	progresivna mišična obolenja;
19.	ateroskleroza možganov v izraženem stadiju z motnjami, razen če ne vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
20.	luična obolenja centralnega živčnega sistema z motnjami, razen, če ne vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav.
b) Stanja in obolenja vidnega organa:
1.	obolenja in hibe vidnega organa, ki motijo funkcijo vida v tolikšni meri, da bi bilo ogroženo varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav;
2.	ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, ne se* biti v seštevku za obe očesi m$m&m ed Mv P**
čemer mora biti vid enega očesa 0,5 in vidno polje popolnoma normalno.
Ce ima kdo eno samo oko, ne sme biti ostrina vida korigirana ali nekorigirana manjša od 0,8, vidno polje pa mora biti popolnoma normalno.
3.	poškodba vidnega polja pri temporalni zožitvi je dovoljena za 20°, pri čemer pa mora biti eliminiran vpliv monokulamih skotomov in ostrina vida na obeh očeh normalna.
c)	Stanja in obolenja ravnovesnega in slušnega organa:
1.	obolenja vestibularnega aparata z motnjami v ravnovesju;
2.	gluhonemost.
d)	Stanja in obolenja srca in ožilja:
1.	hudi primeri obolenj koronarnega ožilja s pogostimi napadi angine pectoris;
2.	infarkt miokarda brez angioznih motenj ali znakov nepravilnega ritma, stanje med boleznijo in do 6 mesecev po preležani bolezni;
3.	obolenja srca, ki lahko pripeljejo do sprememb ritma in sinkopalnega stanja;
4.	prirojene in pridobljene srčne hibe z znaki dekonpenzacije;
5.	prirojene in pridobljene bolezni velikega in malega ožilja z znaki dekonpenzacije;
6.	kompleten srčni blok, razen inplantiranega elektronskega vzpodbujevalnika;
7.	kronično pljučno srce z znaki dekonpenzacije;
8.	stanje po perikarditjsu z znaki konstrikcije;
9.	hipertonična bolezen z diastoličnim pritiskom nad 16.0 kPa z znaki okvare ožilja očesa, možganov, srca ali ledvic.
e)	Stanja in obolenja respiratornega sistema:
1.	obolenja, ki povzročajo hudo respiratorno, kar-diorespiratorno ali srčno insuficienco (kronični bronhitis s hudim emfizemom. huda oblika bronhialne astmo itd.).
f)	Bolezni gastroinlcstinalnega in urinarnega sistema:
1.	huda obolenja želodca, jeter ali ledvic, zaradi katerih lahko nastanejo, kolike oziroma komatozna stanja.
g)	Obolenja endokrinega sistema:
1.	diabetes mellitus kompliciran z očesnimi, živčnimi ali kardiovaskularnimi motnjami in nekompen-zirano acidozo;
2.	hujša oblika hipertireoze z okulobulbamim sindromom ali s komplikacijami kardiovaskularnega sistema;
3.	hude oblike hipertireoze, ki jih spremlja bra-dipsihije;
4.	hujše oblike in hipoadenokorticizma.
h)	Bolezni krvnega sistema:
1. maligne hemopatije in retikuloze, razen, če zdravnik specialist hematolog izrecno ne poudari, da
je oseba zmožna varnega upravljanja in vzdrževanja žičniških naprav.
i)	Kožna obolenja:
1. obolenja, ki lahko bistveno vplivajo na varno upravljanje in vzdrževanje žičniških naprav (hude oblike nevrodermatittea ipd.).
j)	Stanja in obolenja kostnega sistema in loko^ motornega. aparata:
1. vsa stanja, obolenja in poškodbe kostnega in mehkega tkiva, ki so povzročile popolno ali delno izgubo okončin ali ohromelost, nepregibnost, atrofijo, zmanjšano motorično moč, skrivljenost, skrajšanost okončin ipd.
1636.
Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in 17. člena zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene (Uradni list SRS, št. 42/85) Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo izdaja
PRAVILNIK
o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema ia presaditve delov človeškega telesa
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo:
—	pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije za ugotavljanje smrti (v nadaljnjem besedilu: komisija);
1— pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije za opravljanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa ter za ugotavljanje skladnosti tkiva;
—	zapisnik o presaditvi oziroma odvzemu ter poročilo o ugotovitvi smrti in o skladnosti tkiva;
—	način opredeljevanja za prostovoljnega dajalca delov človeškega telesa in obrazec izkaznice.
2.	člen
Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik komisije morq biti zdravnik — specialist nevrokirurg ali nevrolog.
En član komisije mora bili zdravnik — specialist anesteziolog ali internist, en član komisije pa zdravnik — specialist kirurških strok.
3.	člen
Predsednike in člane komisij iz prejšnjega člena imenuje na predlog zdravstvenih organizacij predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: komite).
Zdravstvena organizacija, v kateri se ugotavlja smrt, mora zagotoviti pogoje za nemoteno delovanje komisije.
Zdravstvena organizacija oblikuje za vsak primer ugotavljanja smrti komisijo iz liste predsednikov in članov.
4.	člen
Komisija izda poročilo o ugotovitvi smrti. Obrazec »Poročilo o ugotovitvi smrti" je sestavni del tega pravilnika. Poročilo se pošlje zdravstveni organizaciji, ki bo opravila odvzem delov človeškega telesa In komiteju.
5.	člen
Zdravstvena organizacija za opravljanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa mora imeti:
—	kirurške ekipe, usposobljene za odvzemanje, shranjevanje in presajanje organov.
—	strokovno ekipo za vodenje bolnikov pred presaditvijo in po njej ter takojšnje ukrepanje pri morebitnih zapletih,
—	imunološki -laboratorij v neprekinjeni dejavnosti za tipiziran je tkiv ter imunološko spremljanje bolnikov po presaditvah,
—	kompleksne laboratorijske kapacitete, ki so nujne pri pripravi bolnikov, izvedbi presaditve in ugotavljanju zapletov,
—	zdravila in druga sredstva za ohranjanje organov in preprečevanje zavračanja presajenega organa s strani prejemnika,
—	dokumentacijsko in informacijsko službo, ki zagotavlja takojšnjo dostopnost podatkov za bolnike, čakajoče na presaditev in tiste, pri katerih je bila že opravljena presaditev, ' .
—	ustrezno opremo in prostore za presajanje organov in tkiv.
•
6.	člen
Bolnišnične zdravstvene organizacije, v katerih je bila ugotovljena smrt, lahko opravljajo odvzem delov človeškega telesa umrle osebe zaradi presaditve samo v sodelovanju z zdravstveno organizacijo iz prejšnjega člena.
7.	člen
Zdravstvena organizacija za ugotavljanje skladnosti tkiva je Center za tipizacijo tkiva pri Zavodu SR Slovenije za transfuzijo krvi.
Po opravljenem pregledu dela človeškega telesa izda center iz prejšnjega odstavka poročilo o skladnosti tkiva, ki vsebuje imunološke podatke dajalca. Poročilo se pošlje zdravstveni organizaciji, v kateri bo opravljena presaditev.
8.	člen
Medicinska ekipa, ki opravi presaditev, sestavi zapisnik o presaditvi. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke:
—	naziv zdravstvene organizacije,
—	datum opravljene presaditve,
—	sestav medicinske ekipe,
, — podatke o dajalcu,
—	podatke o prejemniku,
—	opis poteka presaditve.
Zdravstvena organizacija, v kateri je bila opravljena presaditev, hrani zapisnik s poročilom o ugotovitvi smrti in poročilom o skladnosti tkiva v skladu z veljavnimi predpisi o evidenci medicinske dokumentacije.
9.	člen
Zdravstvena organizacija iz 5. člena obvesti o vsaki opravljeni presaditvi komite v roku sedmih dni po opravljeni presaditvi.
10.	člen
Občan, ki se je opredelil za prostovoljnega dajalca delov človeškega telesa, dobi posebno izkaznico. Izkaznica darovalca vsebuje podatke o dajalcu delov človeškega telesa, izdaja pa jo Rdeči križ Slovenije.
Izkaznica darovalca ima obliko pravokotnika velikosti 6,5 cm krat 10 cm in je vložena v plastični ovitek. Obrazec »Izkaznica darovalca« je sestavni del tega pravilnika.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-13/85-86
Ljubljana, dne 8. maja 1986.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo Predsednik
Dinko Leskovšek, dr. med. 1. r.
1. stran
Zdravstvena organizacija
POROČILO o ugotovitvi smrti
....................................:.......i_________ , rojen-a __
Ime In priimek
v ...................................................... stanujoč-a _
Glavni podatki o bolezni ali poškodbi:
Vzrok kome:	.................i...-------------------------------—
Ob začetku pregleda podpisani zdravniki ugotavljamo:
1. pregled	2. pregled
1. preiskovanec je v globoki komi	da	ne	da	ne
2. zenične reakcije na močno osvetlitev so neizzivne	da	ne	da	ne
3. kornealni refleksi so neizzivni	da	ne	da	ne
4. okulocefalični refleksi so ugasli	da	ne	da	ne
5 okuiovestibularni refleksi so ugasli 6. močan bolečinski dražljaj (supraorbitalni pritisk)	da	ne	da	ne
ostane brez odziva	da	ne	da	ne
7.	žrelni refleks in refleks kašljanja sta ugasla 8.	preiskovanec je brez decerebracijske rigidnosti in	da	ne	da	ne
brez spontanih gibov	da	ne	da	ne
9.	po intravenozni injekciji 1 mg atropinsulfata se utripanje srca pospeši za največ pet utripov na minuto
10.	zdravnik ..........................................
je interpretiral prvi in drugi posnetek BEG pri občutljivosti 2 uV/m in ugotovil, da sta oba izo-
električna	da	ne
11.	pri testu apnoe se po treh minutah spontani dihalni gibi niso pojavili
PaCOj v začetku testa apnoe je bil    ....... KPa
Pa C02 ob koncu testa apnoe je bil-----------KPa
Pa C02 ob koncu testa apnoe je bil ..........1 KPa
Na podlagi opravljenih pregledov izjavlja komisija za ugotavljanje smrti:
Smrt je ugotovljena dne ________________________________________ob -------
Vzrok smrti ________________________________________________________-...—
Kraj in čas prvega pregleda ----------------------------------------------
Kraj in čas drugega pregleda ..............._____-------------------------
da	ne
da	ne
2. stran
predsednik komisije
član komisije
član komisije
V __________________________ dne -------------------
Dostavljeno:
1---------------------------------------------------
zdravstvena organizacija, ki bo opravila odvzem Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana
1.	stran V primeru nesreče obvestite (primek in ime):
IZKAZNICA DAROVALCA	.......................................
V primeru svoje smrti podarjam organe svojega telesa, -------------- tel.: ----—...—
da bi pomagal bolnim preživeti in jim povrniti zdravje.
DAROVANJE ORGANOV REŠUJE ŽIVLJENJA
1037.
Podpis darovalca:
Izkaznico imejte vedno pri sebi.
Datum:
RKS
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 19-865/75) izdaja republiški sekretar za finance
•	2. stran
S podpisom te izkaznice pristajam, da v primeru smrti podarjam:
a)	vse dele svojega telesa
b)	naslednje dele svojega telesa: —...—...------------
ODLOČBO
o ugotovitvi povprečne obrestne mere, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1985
Povprečna obrestna mera, po kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1985, je znašala 33,88 %>.
Št. 44-4/85
Ljubljana, dne 14. maja 1986.
Priimek m ime: --------------------
Rojen: ............................
(dan. mesec, leto)
Naslov: ___________________________
Republiški sekretar za finance
Rudi Sepič 1. r.
1038.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in takse (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 27/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86 in 19/86)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1)	Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje:
—	v stolpcu 7 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo
0,70
—	v stolpcu 18 stopnja 12,05 nadomesti s stopnjo 12,15
—	v stolpcu 19 stopnja 10,70 nadomesti s stopnjo 10,80.
2)	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 10 stopnja 1,99 nadomesti s stopnjo
2,48
—	v stolpcu 11 stopnja 6,23 nadomesti s stopnjo
6,24
—	v stolpcu 18 stopnja 14,57 nadomesti s stopnjo 14,58
—	v stolpcu 19 stopnja 15,98 nadomesti s stopnjo 16,07
—	v stolpcu 20 stopnja 13,22 nadomesti s stopnjo 13,23.
II.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/85
Ljubljana, dne 23. maja 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
I	■<	■
1039.
V skladu z 18. členom samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 7/86) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o stopnji rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—marec 1986
1.	Povprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—marec 1986 povečali v primerjavi s povprečjem 1985 za 54,1%.
2.	Povprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v marcu 1986 za 2,6 % večji kot februarja 1986 v primerjavi s povprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1985.
St. 052/15-15/86
Ljubljana, dne 21. maja 1986.
Direktor
Zavoda SR Slovenije 0 za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
1040.
Na podlagi 7. a člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75, 13/76, 22/78, 31/83, 70/83. 15/84, 70/84 in 24/86) in 49. b člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 25/81, 66/81, 28/83, 20/84, 7/85, 39/85 in 9/86) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi stopnje rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije , za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1986 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985
I
Stopnja rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1986 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 znaša 119,5%.
II
Stopnja rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za prvo trimesečje leta 1986 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki po odloku o določitvi gospodarskih in negospodarski h dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 14/77 in 18/80) tvorijo področje gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen podskupin dejavnosti 110612 — Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — Odvetniške in druge storitve). Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih in o poprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur iz obrazca »Posebni podatki o poslovnem rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake meti anografske obdelave 160 in 210.
III
Ta sklep se prične uporabljati naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS.
St 42-1/85-II
Ljubljana, dne 22. maja 1986.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor Franc Knafelc, mag. 1. r.
1041.
Na podlagi 37. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 27. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji *
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), s tem samoupravnim sporazumom določamo:
—	skupne cilje, usmeritve, prednostne in druge naloge pri razvijanju zdravstvenega varstva;
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva in s tem povezanih solidarnostnih nalog;
—	naloge, ki jih bomo skupno uresničevali v Zdravstveni skupnosti Slovenije, kot tudi obveznosti in pravice, ki jih s tem prevzemamo.
Uresničevanje skupnih ciljev, usmeritev in nalog iz tega sporazuma bomo udeleženci zagotovili tako, da jih bomo upoštevadi in vključili v planske dokumente občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Upoštevaje zdravstveno stanje uporabnikov v SR Sloveniji in njegove potrebe, dosežke znanosti ter predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja naše republike v obdobju 1986—1990, določamo udeleženci naslednje cilje:
—	nadaljnjo krepitev in razvoj delegatskih odnosov oziroma družbenoekonomskih odnosov ter krepitev odločujoče vloge delavcev v procesih svobodne menjave dela;
—	krepitev samozaščitne dejavnosti občanov ter povečanja njihove odgovornosti in skrbi za lastno zdravje;
—	uresničevanje ukrepov ter aktivnosti,'ki bodo dolgoročno vplivali na izboljšanje kazalcev zdravstvenega stanja v naši republiki;
—	učinkovitejše in smotrnejše uresničevanje programov zdravstvenih storitev in poenotenih strokov-nomedicinsko in ekonomsko utemeljenih podlag, s tem pa tudi uresničevanje zakonskih določil o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev zdravst-
venih organizacij, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu;
—	večjo povezanost zdravstvenih organizacij združenega dela na območju Slovenije in vse države in povečanje deleža slovenskega zdravstva v mednarodnih odnosih;
—	zmanjševanje razlik v možnostih za uresničevanje zdravstvenega varstva med območji v SR Sloveniji.
3.	člen
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma dali prednost:
—	zdravstvenim ukrepom za obvladovanje' in dispanzersko obravnavo bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni;
—	zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju rakastih obolenj;
—	preprečevanju poškodb, predvsem tistih, ki nastajajo zunaj dela;
—	preprečevanju, zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju zobne gnilobe pri šoloobvezni mladini.
Pri načrtovanju prednostnih in drugih zdravstvenih ukrepov bomo upoštevali strokovnomed'cinske in druge usmeritve univerzitetnih zdravstvenih organizacij.
Navedene ukrepe in usmeritve pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo podrobneje opredelili v srednjeročnem planu zdravstvenega varstva SR Slovenije in v drugih samoupravnih splošnih aktih, ki jih bomo sprejeli v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Poleg prednostnih nalog in ukrepov, ki jih predvidevamo v Zdravstveni skupnosti Slovenije, bomo udeleženci sporazuma predlagali drugim nosilcem planiranja na področjih, ki posredno vplivajo na zdravstveno stanje občanov, da načrtujejo ustrezna dejavnosti za preprečevanje ogroženosti zdravja oziroma za njegovo krepitev. To velja predvsem za področje varstva človekovega okolja, varstva otrok, izobraževalne dejavnosti, varstva pri delu. leesnokul-tume in komunalne dejavnosti, pridobivanja in oskrbe prebivalstva z neoporečno pitno vodo, ustrezno prehrano-, odlaganje odpadnih snovi in drugo.
4.	člen
V	občinskih zdravstvenih skupnostih in v svojih organizacijah združenega dela si bomo udeleženci v svobodni menjav; dela na področju zdravstvenega varstva s planskimi dokumenti zagotovili zadovoljevanje celovitih potreb in interesov uporabnikov na tem področju.
V	teh mejah si bomo v organizacijah združenega dela zagotovili pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s poškodbami na delu in poklicnimi boleznimi, do preventivnih oziroma sistematičnih pregledov, predpisanih v ustreznih zakonih in pravilnikih, storitve, ki so predmet neposredne svobodne menjave dela, in dogovorjeni del pravic v zvezi s socialno varnostjo na področju zdravstvenega varstva. V zdravstvenih skupnostih si bomo zagotovili pravice do strokovno in ekonomsko utemeljenih zdravstvenih storitev v zvezi s krepitvijo zdravja, preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo bolezni ter poškodb zunaj dela, do ustreznih ortopedskih in drugih pripomočkov, zdravil in do socialne varnosti, ki ni predmet pravic v organizacijah združenega dela. Vse te pravice in obveznosti pri njihovem uresničevanju so podrobneje opredeljene v sa-
moupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in v drugih samoupravnih splošnih aktih.
Z namenom, da bi dosegli boljše zdravje delavcev in večjo storilnost, bomo v organizacijah združenega dela in zdravstvenih skupnostih vzpodbujali in širili družbenoekonomske odnose neposredne svobodne menjave dela, s katerimi bomo pospešili razvoj zdravstvenega varstva delavcev in s tem tudi dejavnosti medicine dela. Z dejavnostjo medicine dela, prometa in športa ter drugimi ukrepi, podvzetimi v organizacijah združenega dela, si bomo prizadevali zmanjšati obseg začasne in trajne dela nezmožnosti zaradi bolezni in poškodb.
Upoštevaje dohodkovne ter druge možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v SR Sloveniji, bomo udeleženci sprejeli planske dokumente, s katerimi :
—	praviloma ne bomo predvideli širitve obsega zdravstvenih storitev oziroma ga bomo razširili le na najbolj deficitarnih področjih in območjih;
—	bomo uporabnikom zagotovili enak obseg pravic do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, kot je bil enotno dogovorjen v SR Sloveniji leta 1985. Na podlagi opredelitev iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva si bodo pretežni del nadomestil osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zavoljo bolezni zagotovi!) delavci v svojih organizacijah združenega dela. Za ta del pravic kot tudi za pravice v zvezi s storitvami ob poškodbah na delu in poklicnih boleznih bodo organizacije združenega dela uveljavile medsebojne solidarnostne odnose v zdravstvenih skupnostih na podlagi meril, ki bodo opredeljena v samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti.
5.	člen
Za načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti in dejavnosti bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali normative in standarde, ki bodo skladni z dogovorjenimi cilji, razvojnimi usmeritvami in prednostnimi nalogami iz tega sporazuma. Z njim bomo:
—	omogočali povečanje obsega storitev na področju zdravstvene prosvete in vzgoje, zdravljenja in nege bolnikov na domu, na področju preventivnih in dispanzerskih metod dela pri obvladovanju krohično-degenerativnih obolenj in na najbolj deficitarnih področjih in območjih oziroma le na tistih ožjih področjih, kjer je to pogojeno z uresničevanjem zastavljenih ciljev in prednostnih nalog;
—	prispevali k nadaljnji usposobitvi in povečanju učinkovitosti dejavnosti splošne medicine, medicine dela, prometa in športa ter psihiatrične dejavnosti v osnovni zdravstveni dejavnosti;
—	spodbujali povečanje obsega specialistično ambulantne dejavnosti ob hkratnem zmanjševanju obsega bolnišničnega zdravljenja (izraženega s številom bolniško-oskrbnih dni) v SR Sloveniji za najmanj 5 "/n v celotnem srednjeročnem obdobju rizično glede na razmere po območjih in področjih;
—	upoštex'aIi pri načrtovanju zdravstvenih zmogljivosti naloge, ki jih posamezne dejavnosti in organizacije opravljajo na podlagi delitve dela, sprejete v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena bodo občinske zdravstvene skupnosti zagotovile materialne in druge pogoje za razvoj enotnega računalniškega zdravstveno-informacijskega sistema, in si-
cer tako, da bodo v letih 1986—1990 postopoma ustanovile območne (regionalne) zdravstveno-informacij-ske enote in jim omogočile delo.
6.	člen
Pri vrednotenju svojih programov bodo občinske zdravstvene skupnosti posebej ovrednotile dejavnosti in ukrepe, ki zadevajo področje zdravstvene vzgoje in prosvete, sistematične in preventivne preglede posameznih skupin občanov, ukrepe za obvladovanje rizičnih faktorjev za nastajanje obolenj srca in ožilja, za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj, za preprečevanje in obvladovanje zobnih obolenj pri šoloobvezni mladini kot tudi na drugih področjih zdravstvene preventive. Ta sredstva bodo v odnosih svobodne menjave dela lahko pridobile predvsem zdravstvene organizacije osnovne dejavnosti, če bodo tudi uresničile dogovorjeni preventivni program v občini.
Občinske zdravstvene skupnosti bodo sredstva za preventi\mi program oziroma prednostne naloge iz tega sporazuma povečale v letih 1986—1990 z večjo stopnjo rasti, kot je predvideha rast sredstev za zdravstveno varstvo v posamezni občini.
7.	člen
Skladno z usmeritvami iz tega sporazuma se udeleženci zavezujemo, da bomo sprejeli kadrovske plane. Le-ti bodo predvidevali, da v letih 1986—1990
—	ne bomo povečali števila zaposlenih delavcev v zdravstvenih organizacijah združenega dela z izjemo najbolj deficitarnih področij in območij. Tako bo povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja v zdravstvu v SR Sloveniji v letih naslednjega srednjeročnega obdobja dosegla največ stopnjo rasti prebivalstva v republiki, pri čemer je treba upoštevati tudi prednostno zaposlovanje pripravnikov:
—	ne bomo povečali števila specialistov v bolnišničnih organizacijah v SR Sloveniji. Nove specialiste bomo zaposlovali le na najbolj deficitarnih področjih oziroma ne bomo nadomeščali odliva specialistov s področij, ki so glede na naše materialne možnosti zadovoljivo zasedena;
—	z zaposlovanjem izboljšali v prid osnovne dejavnosti razmerje med zaposlenimi zdravniki v osnovni in bolnišnični oziroma specialistično ambulantni dejavnosti.
8.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter drugi zavezanci za plačilo prispevkov bodo zadovoljevali svoje interese po zdravstvenih storitvah in socialni varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ga uresničujemo v -zdravstvenih skupnostih, z združevanjem sredstev iz ustvarjenega dohodka oziroma bruto osebnega dohodka v občini, kjer imajo status upravičenca. Na podlagi ovrednotenih programov bodo posamezne občinske zdravstvene skupnosti v svojih planskih dokumentih določile konkretno višino obveznosti za združevanje sredstev posameznih kategorij uporabnikov. Pri tem bomo ravnale tako, da:
—	bodo določile posebno prispevno stopnjo za zdravstvene storitve in druge naloge, opredeljene v planskih dokumentih skupnosti;
—	bodo določile posebno prispevno stopnjo za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki jo uresničuje v skupnosti, in bodo ta sredstva tudi namensko uporabile;
—	oodo osnova za prispeven iz za^eone kmetijake dejavnosti katastrski dohodek kmetov in drugi ugotovljeni dohodki iz kmetijske dejavnosti. Pri tem bodo v katastrski dohodek vštevale dohodek čistih kmetov ter delavcev in drugih delovnih ljudi, lastnikov zemljišč, ne pa tudi katastrskega dohodka združenih kmetov;
—	bo osnova za določanje prispevkov za delovne ljudi in občane, pri katerih se ne ugotavlja dohodek, so pa zavezanci plačila prispevka za zdravstveno varstvo, povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, povečan z načrtovanim odstotkom povečanja osebnih dohodkov v republiki za tekoče leto.
9.	člen
Pri finančnem vrednotenju programov zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti bomo udeleženci upoštevali kalkulativne elemente, ki jih opredeljuje zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Pri določanju višine teh elementov pa bodo upoštevali:
—	rast povprečnih osebnih dohodkov delavcev v zdravstvenih organizacijah združenega dela skladno z realno rastjo osebnih dohodkov v celotnem združenem delu. V letu 1986 bomo to stopnjo povečali za toliko, da bomo izenačili osebne dohodke na enoto najenostavnejšega, dela delavcev v zdravstvu ž drugimi delavci v združenem delu ter takšno razmerje tudi ohranili v naslednjih letih srednjeročnega obdobja;
—	materialne stroške opredeljene na podlagi ugotovljenih potreb oziroma njihovih normativov in v odvisnosti od gibanja cen na tržišču;
—	sredstva amortizacije za opremo v 100-odstotni zakonsko predpisani višini, za druga osnovna sredstva pa v letih 1986 in 1987 na realni ravni iz leta 1983, v naslednjih letih pa prav tako v 100-odstotni zakonsko predpisani višini;
—	sredstva skupne porabe TOZD v skladu z opredelitvami iz področnega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v zdravstveni dejavnosti v SR Sloveniji;
—	sredstva rezerv, zakonskih in drugih obveznosti zdravstvenih organizacij v predpisani oziroma dogovorjeni višini.
Pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bomo udeleženci sporazuma poleg elementov kalkulacije in njihove višine, kot je opredeljeno v prvem odstavku tega člena upoštevali tudi druge dogovorjene naloge, ki jih ima posamezna zdravstvena organizacija. V teh mejah se bomo tudi dogovorili o zagotavljanju sredstev za oblikovanje predpisanih količin zalog zdravil in drugih materialov, ki jih morajo zagotoviti zdravstvene organizacije.
Finančni načrti občinskih zdravstvenih skupnosti bodo zajemali tudi;
—	sredstva za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki se bodo gibala skladno z realno stopnjo rasti osebnih dohodkov, v občini in skladno z rastjo števila upravičencev do teh pravic;
—	sredstva za investicije v zdravstvene objekte, ki bodo. v SR Sloveniji ostale približno na realni
rsami iz leta 1985.
10.	člen
V	zdravstvenih organizacijah se v ceno storitev . vključujejo tudi sredstva pospešene amortizacije za nujno obnovo opreme m za opremo novih dejavnosti in metod dela, vezanih na uspešno in učinkovito opravljanje nalog. O teh sredstvih odločijo, uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela.
11.	člen
V	zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji bomo uporabniki in izvajalci na podlagi sprejetih srednjeročnih planskih dokumentov sklenili posebne petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela. S temi bomo določili pravice, obveznosti in odgovorno- -s ti posamezne zdravstvene organizacije pri uresničevanju programa zdravstvenih storitev. V teh sporazumih bomo tudi podrobneje opredelili:
—	naloge posamezne zdravstvene organizacije ter cilje in usmeritve, ki jih mora zasledovati s svojim delom;
—	okvirno količino, vrsto in zahtevnost storitev;
—	merila za vrednotenje delovnega načrta zdravstvene organizacije oziroma za oblikovanje cen storitev in še zlasti merila za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti delavcev v zdravstvu pri uresničevanju programov;
—	materialne in druge ob vernosti in pravice uporabnikov ter izvajalcev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi splošnimi akti zdravstvenih skupnosti.
12.	člen
Skladno z zakonskimi določili bomo uporabniki, organizirani v zborih zdravstvenih skupnosti, sklepali samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z organizacijami:
—	osnovne in lekarniške dejavnosti v občinskih zdravstvenih skupnostih;
—	specialisti čno-ambulantne in bolnišnične dejavnosti v medobčinskih zdravstvenih skupnostih ali v drugih oblikah medobčinskega sodelovanja in povezovanja;
—	za storitve skupnega pomena v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Da bi dosegli potrebno enotnost pri oblikovanju delovnih in finančnih " načrten' zdravstvenih organizacij ter njihovo skladnost z razvojnimi' usmeritvami na področju zdravstvenega varstva, zlasti kar zadeva delitev dela, uresničevanje planskih ciljev iti prednostnih nalog, kadrovsko politiko kot tudi oblikovanje cen njihovih storitev, borno udeleženci v svobodni menjavi dela še pred sklenitvijo sporazumov o svobodni menjavi dela uskladili predložene kazalce za pripravo načrtov zdravstvenih organizacij. To uskladitev bomo "opravili za organizacije:
—	osnovne ih lekarniške dejavnosti v medobčin-
skih skupnostih oziroma v drugih oblikah medobčinskega povezovanja;	j
—	'specialistične in bolnišnične, zdraviliške in univerzitetne dejavnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Uskladitve bomo. opravili na podlagi kazalcev, ki , jih bomo enotno za vso Slovenijo določili s srednjeročnim planom Zdravstvene skupnosti Slovenije.
V zdra\etvenih skupnostih ne "bomo sklenili samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami za tisti del njihovega
delovnega ali finančnega načrta, ki ne bi bil usklajen 'na način, kot je predviden v tem členu sporazuma.
13.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo v plane Zdravstvenih skupnosti in organizacij združenega dela vključevali tudi naloge in sredstva za:
—	uresničevanje kadrovske politike, zlasti pa za potrebe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev v zdravstvenih organizacijah kot tudi za mentorstvo za pripravnike n specializante;
—	dogovorjene razvoj noraziskovalne oziroma znanstveno-raziskovalne naloge, za katere so zainteresirani udeleženci v svobodni menjavi dela;
—	dogovorjene naloge zdravstvenih organizacij in skupnosti pri uvajanju in razvijanju enotnega računalniškega zdravstveno-informacijskega sistema.
14.	člen
V cenah univerzitetnih zdravstvenih organizacij bomo upoštevali tudi potrebna sredstva za dogovorjene naloge pri:
—	oblikovanju enotnih in obveznih strokovno-medicinskih podlag ter navodil oziroma stal šč za opravljanje zdravstvenih storitev v zdravstvenih organizacijah združenega dela;
—	opravljanju strokovno inštruktažnega nadzora;
—	razvojnoraziskovalnih nalog in nalog pri uvajanju ter preverjanju novih metod dela in pri njihovem posredovanju drugim zdravstvenim organizacijam v SR Sloveniji.
Sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena niso vključena v ceno storitev Inštituta za medicino dela, prometa in športa, Inštituta za nevrofizjoiogijo Inštituta za klinično kemijo in klinično biokemijo. Stomatološki kliniki in pri TOZD Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. Te univerzitetne organizacije bodo prejele sredstva za opravljanje univerzitetnih nalog iz skupnega programa Zdravstvene skupnosti Slovenije.
15.	člen
Univerzitetne zdravstvene organizacije bodo pripravile predlog plana univerzitetnih nalog, opredeljenih v prvem odstavku 14. člena tega sporazuma. Te naloge bodo udeleženci sporazuma ovrednotili skladno z merili iz 9. člena sporazuma. Univerzitetne zdravstvene organizacije se lahko sporazumejo o združevanju teh sredstev ter o njihovi prerazporeditvi med posameznimi temeljnimi organizacijami.
16.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v SR Sloveniji si bomo v občinskih zdravstvenih skupnostih zagotovili obseg pravic, ki bo v skladu z našimi interesi in dohodkovnimi možnostmi. Skladno z zakonskimi določili določamo udeleženci s tem sporazumom raven zdravstvenega varstva, ki bo v letih 1986—1990 zagotovljena uporabnikom v zdravstvenih skupnostih v naši republiki. Za ta program zdravstvenih storitev bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije uveljavili solidarnostne odnose in določili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti občinskih zdravstvenih skupnosti za njegovo uresničevanje. Ta program obsega zdravstvene storitve pri krepitvi zdravja, preprečevanju, zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni in po-
škodb, ki niso nastale zunaj dela in to v obsegu, kot ga opredeljuje 18. člen tega sporazuma.
17.	člen
Pri finančnem vrednotenju zagotovljenega programa iz prejšnjega člena tega sporazuma in za ugotavljanje medsebojnih solidarnostnih odnosov bomo upoštevali strukturo uporabnikov in njihove specifične potrebe po zdravstvenih storitvah. Pri tem vrednotenju bomo v zagotovljeni program vštevali potrebna sredstva v višini:
—	1,408 “/o poprečnega zneska za zdravstvene storitve na uporabnika v SR Sloveniji v letu 1984 (v cenah leta 1985) za občane stare 65 let in več;
—	0,792 »/o povprečnega zneska za zdravstvene storitve na uporabnika v SR Sloveniji v letu 1984 (v cenah leta 1985) za delavce in druge uporabnike zdravstvenih storitev, mlajše od 65 let.
Pri količnikih v prejšnjem odstavku so upoštevana le sredstva za zdravstvene storitve, ki znašajo okrog 88 °/o vseh sredstev zdravstvenih skupnosti, združenih iz dohodka.
V sredstvih za uresničevanje solidarnostnih nalog na ravni republike so všteta tudi sredstva rezerve v višini 6 °/o načrtovanih združenih sredstev. Iz teh sredstev bo Zdravstvena skupnost Slovenije s svojimi planskimi dokumenti zagotovila tudi sredstva za zdravstveno varstvo zamejskih borcev.
18.	člen
Pri ugotavljanju pravic in obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti na republiški ravni bomo v letih 1986—1990 upoštevali:
—	vrednost zagotovljenega programa občinske zdravstvene skupnosti na« podlagi števila in strukture uporabnikov ter dogovorjenega zneska na uporabnika. Pri tem bomo pri številu in strukturi uporabnikov uporabljali glede oseb, starih 65 in več let, podatke iz projekcije prebivalstva naše republike, ki jo je pripravil Urbanistični inštitut v Ljubljani in zadevajo predvidevanja za leto 1985. Kar zadeva druge uporabnike, bomo upoštevali uradne statistične podatke zdravstvenih skupnosti;
—	dohodke občinske zdravstvene skupnosti, zbrane po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka v letu 1984 v višini 7,71 °/o, iz katastrskega dohodka občine v višini 8 %> in dohodka'iz naslova konvencij 88 »/o. Pri katastrskem dohodku občine se všteva v osnovo za izračun dohodkov katastrski dohodek, ki predstavlja osnovo za prispevke za zdravstveno varstvo. Vsi dohodki občinske zdravstvene skupnosti se ugotavljajo na podlagi stanja leta 1984 in so preračunani v cene leta 1985; *
—	razliko med vrednostjo zagotovljenega programa v občinski zdravstveni skupnosti in sredstvi, ki jih zbere po enotnih stopnjah.
Občinske zdravstvene skupnosti, ki z lastnimi dohodki na podlagi enotnih prispevnih stopenj ne morejo zbrati dovolj sredstev za uresničevanje zagotovljenega programa, bomo v letih 1986—1990 prejemate solidarnostna sredstva po merilih te tega sporazuma, če bomo izpolnile tudi druge pogoje te 19. člena tega sporazuma.
Sredstva aa uresničevanje sotMtaraoteuHi mmtot
bodo združevali v Zdravstveni skupnosti Slovenije vsi delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih, po enotni evidenčni prlspev-
ni stopnji na bruto osebni dohodek. Pri tem se vštevajo v solidarnostne obveznosti tudi prispevki, ki so jih dolžni združevati iz občinskih zdravstvenih skupnosti prejemnic solidarnostnih sredstev.
19.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti, ki po enotnih prispevnih stopnjah ne morejo z lastnimi sredstvi zagotoviti uresničevanja zagotovljenega programa, so upravičene do solidarnostnih sredstev, če:
—	pravice uporabnikov v občinski zdravstveni skupnosti niso večje, kot so enotno dogovorjene s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva oziroma s planskimi dokumenti Zdravstvene skupnosti Slovenije;
—	normativi kadrov in posteljnih zmogljivosti, ki jih 'občinska zdravstvena skupnost sprejme sama ali skupaj z drugimi skupnostmi na medobčinskem območju, ne presegajo republiškega povprečja teh kazalcev;
—	dosledno uresničujejo v republiki enotno dogovorjena stališča in naloge o delitvi dela na področju zdravstva kot tudi usmeritve iz tega sporazuma o prednostnih nalogah, zaposlovanju zdravstvenih delavcev, razvoju oziroma širitvi posameznih zdravstvenih dejavnosti ter o zagotavljanju družbenoekonomskega položaja zdravstvenih organizacij in njihovih delavcev ali če standard zdravstvenih storitev ne presega republiškega povprečja;
—	so obveznosti uporabnikov za združevanje sredstev za zagotovljeni program (prispevne stopnje) najmanj enake povprečnim stopnjam v republiki in če so participacije k posameznim zdravstvenim storitvam v občinski zdravstveni skupnosti najmanj enake višini teh zneskov, enotno dogovorjenih v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
Občinske zdravstvene skupnosti, prejemnice solidarnosti, bodo prejeta solidarnostna sredstva uporabljale zgolj za zdravstvene storitve. Prizadevale si bodo tudi za postopno zmanjševanje obveznosti združenega dela na svojem območju, upoštevajoč povečanje deleža solidarnostnih sredstev v zagotovljenem programu zdravstvenega varstva.
20.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev bodo le-ta prejele v posameznih letih v višini, izraženi v odstotni vrednosti njihovega lastnega zagotovljenega programa iz leta 1984. Odstotke po posameznih letih prikazuje tabela 1.
Občinska zdravstvena		Beto	
	1986	1987	1988—1990
12. Lenart	23,18	33,42	■	48,42
13. Lendava	13,63	20,96	31,96
14. Litija	0,71	5,06	8,26
15. Ljutomer	10,88	19,89	28,39
16. Logatec	—	3,68	6,48
17. Metlika	4,87	8,11	13,71
18. Mozirje	8,54	18,89	25,39
19. Murska Sobota	12,46	19,94	30,44
20. Ormož	22,13	30,09	47,09
21. Ptuj	11,46	18,78	28,78
22. Radlje ob Dravi	11,85	19,35	29,85
23. Ribnica	—	—	4,49
24. Sevnica	11,54	13,98	22,48
25. Sežana	1,24	5,36	8,96
26. Slovenj Gradec	—	—	3,55
27. Slovenska Bistrica	14,86	20,20	33,70
28. Šentjur	16.28	21,54	35,54
29. Šmarje pri Jelšah	16,51	23,34	35,84
30. Tolmin	4,56	10,33	13,32
31. Trebnje	12,08	14,60	23,09
Skupni delež solidarnosti v celotnem za- • gotovi jenem programu v SR Sloveniji	3,75	5,95	9,54
Občinske zdravstvene skupnosti bodo ob sprejemanju finančnega načrta za leto 1988 v Zdravstveni skupnosti Slovenije ocenile, ali so izpolnjeni materialni pogoji 'za solidarnost v višini, ki je predvidena v tabeli prejšnjega odstavka tega člena za leto 1988. Ce bodo ugotovili, da ti pogoji še niso v celoti izpolnjeni, bodo določile sorazmerno manjše deleže za leto 1988, vendar ne manjše, kot bodo veljali za leto 1987.
Zdravstvena skupnost Slovenije bo zagotovila proučitev možnosti, da bi pri določanju vrednosti zagotovljenega programa upoštevali tudi specifične zdravstvene potrebe upokojencev z beneficirano delovno dobo in drugih posebej ogroženih družbenih skupin.
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije prevzema odgovornost; da bo sproti spremljala delovanje sistema solidarnosti in ukrepala v primeru, če bo posamezna prejemnica solidarnosti kljub nadpooreč-ni prispevni stopnji za zdravstveno varstvo, zašia v finančne težave..
Tabela 1
Občinska zdravstvena
skupnost
	1986	1987	1988—19
1. Ajdovščina	1,26	5,37	8,97
2. Brežice	8,97	16,41	25,91
3. Cerknica	5,50	8,54	14,54
4. Črnomelj	6,34	9,23	15,63
5. Dravograd	—	4,46	7,26
6. Gornja Radgona	10,60	12,82 10,47	21,22
7. Grosuplje	7,58		17,27
8. Hrastnik	—	—	4.39
9. Ilirska Bistrica	7,31	10,95	16,95
10. Kočevje	—		3,48
11. Laško	10,06	13,58	20,58
21.	člen
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo vsako leto s finančnim načrtom ugotovila evidenčno prispevno stopnjo, po kateri bodo iz bruto osebnih dohodkov združevali solidarnostna sredstva delavci in drugi delovni ljudje, organizirani v občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji.*
Obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti do združevanja sredstev za uresničet^anje republiške solidarnosti ne štejejo v sredstva dovoljene skupne porabe v občini.
* Solidarnostna sredstva za leto 1986 znašajo S.016 milijonov dinarjev, evidenčna prispevna stonnja od bruto osebnega dohodpa pa 0.277. v naslednjih letih bodo solidarnostna sredstva postopoma večana do ravni 88 povprečje porabe na uporabnika v SR Sloveniji. Evidenčne prispevne stopnje bodo predvidoma znašale: leta 1987 — 0,39, leta 1988 do 1990 — 0,65.
22.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti, ki prejemajo solidarnostna sredstva, lahko predlagajo spremembo zneska, opredeljenega v 20. členu tega sporazuma, če je pri njih v koledarskem letu:
—	prišlo do povečanja ali zmanjšanja števila uporabnikov najmanj za 20 °/o v primerjavi s povprečjem njihovega povečanja ali zmanjšanja v SR Sloveniji;
—	dohodek za zagotovljeni program po merilih iz
18.	člena tega sporazuma imel najmanj za 20 “/o višjo ali nižjo stopnjo rasti kot v povprečju v SR Sloveniji.
Razlog za spremembo zneskov za prejemanje solidarnostnih sredstev na ravni republike je pri posamezni občinski zdravstveni skupnosti lahko tudi ugo-. tovitev, da je bil uporabljen za izračun zagotovljenega programa podatek o številu in strukturi uporabnikov, ki bistveno odstopa od stvarnega stanja.
Zavoljo razlogov, navedenih v tem členu, lahko skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije spremeni pravice in obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti iz ' naslova republiške solidarnosti. Pri tem Zdravstvena skupnost Slovenije pokrije morebitne povečane obveznosti do občin — prejemnic solidarnosti iz sredstev rezerve.
23.	člen
Posamezne občinske zdravstvene skupnosti so izjemoma upravičene do sredstev solidarnostne pomoči, če imajo nepričakovane in nadpovprečne izdatke za posamezne vrste zdravstvenih storitev, kot so zdravljenje v tujini, storitve intenzivne terapije, transplantacije, dialize, zdraviliško zdravstveno varstvo borcev in druge najzahtevnejše storitve. Do takšne solidarnostne pomoči sp upravičene, če izdatki za navedene storitve presegajo 3-% letnega finančnega načrta skupnosti in so se v tekočem letu pojavili na novo. O dodelitvi sredstev iz tega člena odloča skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. V upravičenih primerih lahko odloči, da iz sredstev rezerv za zagotovljeni program dodeli občinski zdravstveni skupnosti, pri kateri so nastopili opisani razlogi, največ 83 °/c povečanih izdatkov.
24.	člen
Udeleženke sporazuma bodo izločale na poseben račun sredstva za izjemne razmere tako, da bodo do leta 1988 dosegla 5 °/o povprečnih mesečnih izdatkov za zdravstvene storitve v minulem letu. po letu 1988 pa bodo zagotovile vsako leto razliko v višini porabljenih sredstev. Ta sredstva bodo združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije, če bi v posameznih občinah nastopile nepredvidene okoliščine, ki občutno povečajo potrebe po zdravstvenih storitvah ali povzročijo nepredviden izpad dohodkov zdravstvene skupnosti. Takšne okoliščine so:
—	epidemija nalezljivih bolezni;
—	večje, število poškodb občanov mimo dela;
—	elementarne nesreče in druge izjemne razmere (potres, poplave, ekološke katastrofe, toča,. požar, zastrupitve ipd.)
Posamezna zdravstvena skupnost je upravičena do sredstev iz prejšnjega odsV.vka. če so se zavoljo navedenih razlogov njeni stroški za zdravstvene storitve povečali za več kot 3 0,o letnih izdatkov za zdravstvene storitve iz prejšnjega leta, povečane z načrtovano rastjo teh sredstev v tekočem letu. Občinska zdravstvena skupnost le upravičena do sredstev iz tega člena tudi. če :e zavoljo navedenih razlogov prišlo do izpada dohodkov v višini, ki presega 3 “/c letnih
izdatkov za zdravstvene storitve iz prejšnjega leta, povečane z načrtovano rastjo teh sredstev v tekočem letu.
O upravičenosti do delitve sredstev posamezni občini ter o njihovi višini se bomo udeleženci sporazumeli v skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije.
25.	člen
Relativne vrednosti, ki zadevajo pravice in obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti do republiške solidarnosti, bodo za posamezno koledarsko leto preračunane v nominalne zneske in opredeljene v finančnem načrtu Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Obveznosti občin do združevanja solidarnostnih sredstev se v posameznem letu zmanjšajo za znesek neporabljenih rezerv iz minulega leta kot tudi za morebiti neuporabljena sredstva zavoljo razlogov, ki jih predvidevata 19. in* 22. člen tega sporazuma.
26.	člen
Udeleženke sporazuma pooblaščamo Službo družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da iz prispevkov iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov sproti izloča sredstva za solidarnostne obveznosti m za republiški skupni program po enotni evidenčni prispevni stopnji, ki je določena vsako leto s finančnim načrtom Zdravstvene skupnosti Slovenije. Ta sredstva Služba družbenega knjigovodstva nakazuje na žiro račun Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Zdravstvena skupnost Slovenije bo prejemnicam solidarnostnih sredstev nakazovala solidarnostne zneske vsak mesec sproti v sorazmernem deležu od združenih sredstev, v skladu z 21. členom tega sporazuma.
27.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti bodo v svojih planih zagotovile potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z obrambnimi načrti. V ta namen bodo zbrale sredstva v potrebnem obsegu, praviloma v višini 0,10 % od bruto osebnega dohodka delavcev v občini, vendar ne manj kot 0,05 °/o.
Občinske zdravstvene skupnosti. Id s sredstvi Iz prejšnjega' odstavka tega člena ne bodo mogle zagotoviti potrebnih sredstev za " uresničevanje programov obrambnih priprav na svojem območju, imajo pravico do solidarnostnih sredstev, ki bodo v ta namen združena v Zdravstveni skupnosti Slovenije po razdelilniku pristojnih organov za vprašanja SLO.
28.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo po načelih vzajemnosti uresničevali v Zdravstveni skupnosti Slovenije program naslednjih skupnih nalog:
1.	Zagotavljanje sredstev za nujne zdravstvene storitve oseb z neznanim prebivališčem, za psihiatrične storitve oseb, ki so po zakonu o kazenskih sankcijah na obveznem čuvanju, in za zdravstvene storitve po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev kot tudi za povračilo stroškov zdravstvenih skupnosti po konvencijah o vzajemnem zdravstvenem varstvu.
2.	Sofinanciranje zdravstvenih programov ali njihovih delov-pri nekaterih družbenih organizacijah ter strokovnih oziroma humanitarnih društvih.
3.	Sofinanciranje zdravstveno vzgojnih prispevkov v periodičnem tisku in televiziji.
4.	Zagotavljanje sredstev za zdravstvene storitve udeležencev mladinskih delovnih akcij med akcijo.
• 5. Uresničevanje svobodne menjave dela' z delavci Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in so-
cialno varstvo za opravljanje nalog skupnega pomena na področju socialne medicine, higiene, epidemiologije, ekonomike in informatike zdravstva.
6.	Uresničevanje n Slog skupnega pomena za celotno republiko pri uvajanju in delovanju enotnega računalniškega zdravstveno informacijskega sistema in to za razvoj sistema ter za obdelave skupnega pomena.
7.	Uresničevanje nalog skupnega pomena na področju založništva za potrebe zdravstvene vzgoje in prosvete.
8.	Priprava nacionalnih študij o epidemiologiji najresnejših kroničnih bolezni, oblikovanje programov za njihovo obvladovanje ter za proučevanje uspešnosti in učinkovitosti metod dela.
9.	Razvojno-raziskovalne naloge skupnega pomena s področja družbenoekonomskih odnosov v zdravstvenem varstvu.
10.	Financiranje univerzitetnih nalog (oblikovanje enotne medicinske doktripe, strokovno-inštruk-
tažni nadzor, uvajanje in preverjanje novih metod dela itd.) pri nekaterih univerzitetnih organizacijah (14. člen sporazuma).
11.	Sofinanciranj e nadzora nad radioaktivnostjo v zemlji, vodi in hrani.
12.	Financiranje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena.
13.	Sofinanciranje raziskovalnih nalog in programov, ki jih pri nas opravljajo Svetovna zdravstvena organizacija in druge mednarodne organizacije.
14.	Odplačevanje anuitet za zditavstveno-rekre-acijski center za borce -in invalide v Strunjanu.
15.	Delovanje samoupravnih organov Zdravstvene skupnosti Slovenije, njene strokovne službe, Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije, za nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča in za sofinanciranje izdaje medicinskih knjig.
Višina potrebnih sredstev za skupne naloge iz tega člena in njihova dinamika v letih 1986—1990 je opredeljena v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma.*
Sredstva skupnega programa Zdravstvene skupnosti Slovenije
	1986	1937	’	1988	1989	1990
1. Zdravstveno varstvo tujcev, oseb neznanega pre-					
bivališča in oseb na čuvanju 2. Udeležba pri financiranju zdrav, vzgojnih progra-	29.400	29.400	29.400	29.400	29.400
mov društev in družbenih organizacij, ki delujejo					
na ravni Slovenije 3a. Udeležba pri financiranju zdnavstveno-vzgojnih	5.680	5.680	5.680	5.680	5.680
člankov v periodičnem tisku	6.617	6.617	6.617	6.617	6.617
3b. Udeležba pri financiranju zdravstveno-vzgojnih					
oddaj na televiziji 4. Sredstva za zdrav, storitve udeležencev mladin-	1.400	1.400	1.400	1.400	1.400
skih delovnih akcij 5. Sofinanciranje dejavnosti Zavoda SRS" za zdrav-	4.858	4.858	4.858	4.858	4.858
stveno varstvo	98.748	98.748	101.710	101.710	101.710
6. Sredstva za razvoj zdravstveno-informacijskega					
sistema v republiki	15.000	20.000	90.000	100.000	100.000
7. Sredstva za založniško dejavnost na področju					
zdravstvene vzgoje	19.400	19.800	20.000	20.600	21.000
8. Sredstva na razvojno-raziskovalne študije na-					
cionalne epidemiologije	9.000	9.000	10.000	10.000	10.000
9. Sredstva za raziskovalne naloge s področja druž-					
benoekonomskih odnosov v zdravstvenem varstvu	3.000	3.500	4.000	4.200 -	4.500
10. Sredstva za univerzitetne naloge	26.500	26.500	26.500	26.500	26.000
11. Sofinanciranje nadzora nad radioaktivnostjo v					
zemlji, vodi in hrani 12. Sredstva za republiške naloge ljudske obrambe in	850	850	850	850	850
družbene sampzaščite	3.360	3.360	3.360	3.360	3.360
13. Sredstva za sofinanciranje programov Svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih					
, organizacij, ki jih opravljamo pri nas 14 Anuitete za zdrav rekreacijski center za borce In	3.500	3.500	4.000	4.000	4.500
invalide v Strunjanu	6.730	6.960	7.200	7.480	7.720
15a. Sredstva za delo organov Zdravstvene skupnosti					
Slovenije	14.210	14.210	14.210	14.210	14.210
15b Strokovna služba Zdravstvene skupnosti Slove-					
nije 15c. Pris. Zvezi skup. zdravstvenega zavarovanja in	32.700	32.700	32.700	32.700	32.700
zdravstva Jugoslavije	5.130	5.130	5.130	5.130	5.130
15d. Sredstva za Potrčeve nagrade in priznanja	1.500	1.500	1.500	1.500	1.500
16. Druge nepredvidene, a nujne naloge	3.000	3.000	3.000	3.000	3.000
Skupaj	290.583	296.713	372.115	383.175	384.635
Vrednost skupnega programe) po cenah 1985 znaša 436 na stopnja znašala predvidoma 0.038 v letih 1983 do 1990 pa milijonov dinarjev, evidenčna prispevna stopnja od bruto 0,045. osebnih dohodkov pa 0,043. Za leto 1987 bo evidenčna prispev-
29.	člen
Za naloge skupnega pomena iz 28. člena sporazuma bodo občinske zdravstvene skupnosti združevale sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni stopnji iz bruto osebnega dohodka delavcev v občini. Višino te stopnje bomo udeleženci določili z vsakoletnim finančnim načrtom Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Za naloge iz skupnega programa bo pristojni organ skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije sklenil samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela čili pogodbe z organizacijami ali nosilci posameznih programov oziroma jim bo dodelil sredstva na podlagi predloženih in dogovorjenih programov dela.
Nosilci nalog iz skupnega programa so dolžni pred dodelitvijo sredstev predložiti Zdravstveni skupnosti Slovenije svoj delovni in finančni načrt.
Organizacije, skupnosti društva ali posamezniki, ki bodo prejeli sredstva iz skupnega programa, so dolžni najmanj enkrat na leto poročati samoupravnim organom Zdravstvene skupnosti Slovenije o porabljenih sredstvih oziroma o načinu uresničevanja dogovorjenega programa oziroma naloge.
30.	člen
Udeleženke sporazuma soglašamo, da je v času 1986—1990 mogoče uresničiti samo najnujnejša investicijska vlaganja za uresničevanje zdravstvenih storitev.
Zdravstvene skupnosti predlagajo, da naj bi delavci v združenem delu v SR Sloveniji združili iz čistega dohodka na 'podlagi posebnega samoupravnega sporazuma sredstva za le-te nujne investicije na zdravstvenem področju:
1.	Dokončanje izgradnje predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani v vrednosti do 201 milijona dinarjev;
2.	Dokončanje kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota v vrednosti do 700 milijonov di-
" narjev;
3.	Nadaljevanje adaptacije bolnišničnega objekta Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani v vrednosti do 640 milijonov dinarjev;
4.	Zamenjava dotrajane aparature za zdravljenje rakavih bolnikov z obsevanjem (linearni akcelerator) v vrednosti do 360 milijonov dinarjev;
5.	Adaptacija prostorov Univerzitetnega zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo, v vrednosti do 92 milijonov dinarjev.
Udeleženke sporazuma soglašamo, da se v ceno storitev, vendar ne več kot do 10 "/o, vračunajo le-ta nujna investicijska vlaganja:
1.	Del sredstev za nadaljevanje adaptacije bolnišničnega objekta Zavoda za rehabilitacijo invali-
4 dov v Ljubljani v vrednosti do 250 milijonov dinarjev;
2.	Nadaljevanje adaptacije Onkološkega inštituta v Ljubljani (stavba B) v vrednosti do 500 milijonov dinarjev;
3.	Adaptacija bolniškega objekta Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ljubljani v vrednosti do 450 milijonov dinarjev;
4.	Obnova operacijske dvorane Ortopedske bolnišnice Valdoltra v vrednosti do 600 milijonov dinarjev;
5.	Prizidek otroške onkologije Univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani v rednosti do 170 milijonov dinarjev;
6.	Prizidek k posteljnemu objektu pediatričnega oddelka kirurških strok (enota za intenzivno terapijo) Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani v vrednosti do 58 milijonov dinarjev;
7.	Nadaljevanje adaptacije prostorov Mladinskega okrevališča Debeli rtič v vrednosti do 70 milijonov dinarjev.
Sredstva za investicije, ki se vračunavajo v ceno storitev, so namenska in jih zdravstvene organizacije lahko uporabijo za investicije šele po zaključnem
račtmu.
Razen objektov iz prejšnjih odstavkov tega člena bodo zdravstvene skupnosti predlagale združenemu delu združevanje sredstev tudi za druge objekte, ki so bili začeti v srednjeročnem obdobju 1981—1985 ali prej in so v skladu z dogovorjeno delitvijo dela v SR Sloveniji.
31.	člen
V planskih dokumentih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji bomo upoštevali:
—	devizni priliv, ki ga bodo ustvarile skupnosti na podlagi mednarodnih konvencij;
—	potrebe naših občanov za zdravljenje v tujini oziroma za storitve, ki jih bo potrebno poravnati z deviznimi sredstvi.
O združevanju deviznega priliva in porabi deviz bomo udeleženci sporazuma ravnali skladno z določili posebnega samoupravnega sporazuma, ki ureja to področje.
32.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v . skladu s svojimi pravicami in obveznostmi spremljali m-esničevanje vseh dogovorjenih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti iz tega sporazuma. Za to pooblaščamo zlasti skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije in njene samoupravne organe kot tudi odbor samoupravne delavske kontrole, da redno proučujejo uresniče-vanje določi! tega sporazuma in da o tem poročajo udeležencem sporazuma.
Če bomo udeleženci ugotovili, da sprejetih obveznosti ne moremo uresničiti, bomo ukrepali za odpravo motenj oziroma bomo predlagali drugim udeležencem ustrezne spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma.
33.	člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah iz leta 1985. Udeleženci sporazuma bomo zato vsako leto opravili preračun vrednos"ti zneskov v tekoče cene. Ta preračun bo opravljen skladno z določili iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Pri preračunavanju bomo pri posameznih programih upoštevali njihovo strukturo, kar zadeva elemente cene (materialni stroški, osebni dohodki, amortizacija in drugo), ter jih valorizirali s stvarnimi gibanji v združenem delu oziroma skladno s širše opredeljenimi družbenimi stališči. Na tej podlagi bomo vsako leto tudi nominalno ovrednotili sredstva za zagotovljeni in skupni program in s tem tudi medsebojne pravice in obveznosti udeležencev sporazuma.
Navedene preračune v tekoče cene za naloge iz tega sporazuma bodo opravili samoupravni organi Zdravstvene skupnosti Slovenije.
34.	člen
Udeleženci sporazuma soglašamo, da ko medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti, opredeljene
r
v finančem načrtu Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1985 dokončne in da ne bomo opravili poračuna solidarnosti po zaključnih računih občinskih zdravstvenih skupnosti.
Neporavnane obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti do republiške solidarnosti iz srednjeročnega obdobja 1981 do 1985 morajo dolžniki poravnati najpozneje do konca prvega trimesečja leta 1986.
35.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj tri četrtine občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji.
Z dnem, ko začnemo uporabljati ta samoupravni sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 6/81) kot tudi aneks št. 1 (Uradni list SRS, št. 29/82) in aneks številka 2 (Uradni list SRS, št. 16/84 s popravki v Uradnem listu SRS, št. 19/84) k temu sporazumu.
36.	člen
Za razlago tega samoupravnega sporazuma je pristojna skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
37.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listja SRS, uporablja pa se od
1.	januarja 1986. leta.
Občinske zdravstvene skupnosti: Ajdovščina, Bi-e-žice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica Kamnik, Kočevje, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Titovo Velenje,' Vrhnika, Zagorje ob Savi.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1042.
Na podlagi drugega odstavka 44. člena odloka o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 23/82 in 27/82),
50.,	128. in 130. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 4. seji dne 20. maja 1986 sprejel
SKLEP
o določitvi poslovnega časa prodajaln na ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane v letu 1986
1.	člen
S tem sklepom se določi začetek in konec poslovnega časa prodajaln na ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane in sicer:
—	v Čopovi ulici,
—	ne Prešernovem trgu,
—	v Stritarjevi ulici,
—	na Mestnem trgu,
— Ciril Metodovem trgu in
—	prodajalne Elektrotehna — Melodija v Wol-fovi 4.
2.	člen
Zaradi boljše oskrbe in celovitejše turistične ponudbe poslujejo prodajalne na območjih iz 1. člena tega sklepa vse dni v tednu, razen nedelje, od 9. do
21.	ure.
3.	člen
Poslovni čas iz prejšnjega člena tega sklepa velja v času poletne turistične sezone in sicer od 15. junija do 15. septembra.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja pristojna inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe.
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. junija 1986 dalje.
Št. 432/1-86
' Ljubljana, dne 21. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Hrvoje Draškovič 1. r.
1043.
Na podlagi 71. člena statuta je skupščina na prvi skupni seji obeh zborov dne 16. maja 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 9/84)
1.	člen
Spremeni se preambula statuta," tako, da se glasi: Na podlagi 82. člena zakona o stanovanj_skem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SISS mesta Ljubljane je skupščina SISS mesta Ljubljane na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. oktobra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana
2.	člen
Spremeni se 1. člen statuta, tako. da se besede Samoupravna stanovanjska skupnost nadomesti z be-
sedami: Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane. Besedilo v oklepaju ostane isto.
3.	člen
Spremeni se prvi odstavek 4. člena in se glasi:
Ime stanovanjske skupnosti Ljubljana je: Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane.
4.	člen
Spremeni se 6. člen in se glasi:
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima in uporablja štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane«.
5.	člen
Spremeni se '26. člen statuta tako, da se za predzadnjo alineo doda nova, ki se glasi:
—	potrjuje dodelitve kreditov za adaptacije stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti upokojencev iz sredstev SPIZ.
6.	člen
Za 28. členom statuta se dodan nov, 28. a člen, ki se glasi:
V okviru odbora m graditev stanovanj deluje petčlanska komisija za zadružništvo, ki ima zlasti naslednje naloge:
—	analizira zadružništvo ter oblikuje in sprejema ustrezna sklepe za odbore za graditev
—	obravnava strokovne naloge za pospeševanje razvoja stanovanjskega zadružništva
—	pripravlja ustrezne informacije in usmeritve stanovanjskim zadrugam za povezovanje v nove organizacijske modele
—	sodeluje z odborom za stanovanjsko zadružništvo pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije
—	izdeluje poročila o stanju stanovanjskega zadružništva
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi in komiteji za stanovanjsko gospodarstvo občin in mesta
—	opravlja druge naloge, katere ji poveri odbor za graditev oziroma skupščina.
7.	člen
Dopolni se 33. člen statuta, tako, da se pred predzadnjo alineo doda nova:
—	imenuje delegata v skupno raziskovalno komisijo s kpftmnalno skupnostjo, ko gre za raziskovalne naloge skupnega pomena in opredeli vsebino njihovega dela.
Ljubljana, dne 16. maja 1986.
Predsednik
skupščine SISS mesta Ljubljane
Vinko Mur 1. r.
1044.
Na podlagi 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 12/85) in 12. člena statuta Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 12/85) je skupščina Komunalne skupnosti enakopravno na ločeni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 13. marca 1985 sprejela
POSLOVNIK
o delu skupščine Komunalne skupnosti ljubljanskih
občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovnik o delu skupščine Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) ureja organizacijo in delo skupščine, njenih zborov, skupnih izvršilnih organov skupščine in drugih stalnih in občasnih delovnih teles. Ureja tudi druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog Komunalne skupnosti.
2.	člen
Kolikor posamezna vprašanja v poslovniku skupščine niso urejena, jih ureja skupščina s sklepom upoštevajoč določila tega poslovnika.
3.	člen
Delo skupščine je javno.
Javnost, se lahko omeji ali izključi v primerih, ko skupščina obravnava gradiva, ki so razglašena za uradno ali državno tajnost.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
4.	člen
Delegati v skupščini Komunalne skupnosti imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi Komunalne skupnosti, statut Komunalne skupnosti in ta poslovnik.
5.	člen
Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, njenih zborih in ostalih organih, zastopa delegat stališče konference delegacij, ki . ga je delegirala, upoštevajoč pri tem tudi splošne družbene interese in potrebe.
6.	člen
Izhajajoč iz interesov in potreb na področju komunalne dejavnosti v Komunalni skupnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani, svoje pravice in dolžnosti preko svojih delegatov v skupščini. Ustanovitelji Komunalne skupnosti določajo temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini Komunalne skupnosti.
7.	člen
Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom konference delegacije, ki ga je delegirala. V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen Za vse ali za posamezne točke dnevnega reda seje. Delegat se lahko vključuje v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana in sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča konference delegacij, ki ga je delegirala.
8.	člen
Delegat, ki se ne more udeležiti seje skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti konferenco delegacij, ki ga je delegirala.
Delegat, ki se ne more. udeležiti seje skupnega izvršilnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika tega organa.
9.	člen
Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti konferenco delegacij, ki ga je delegirala.
10.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev na dnevni red seje skupščine, razpravljati o predlaganem dnevnem redu ter razpravljati in odločati o posameznih zadevah, ki so na dnevnem redu seje. Pri tem ima delegat na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje,
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kot tudi zahtevati obvezno razlago teh aktov,
—	dajati pobude za družbeno dogovorjene ali samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja komunalnega gospodarstva, ■ v katerih je udeležena Komunalna skupnost,
—	dajati pobude za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	dajati pobude za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine, . -
—	predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev članov skupnih izvršilnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji.
11.	člen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnih izvršilnih organov, delovnih teles skupščine ali delovne skupnosti Komunalne skupnosti.
12.	člen
Vprašanja delegatov morajo biti postavljena praviloma pismeno, najmanj 5 dni pred sejo skupščine, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo skupščine pri obravnavi točke dnevnega reda seje, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Če je možen takojšen odgovor ha postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno posreduje delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v roku 30 dni v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
Ko dobi delegat odgovor na vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Delegat lahko zahteva potem, ko’ je dan odgovor na vprašanje, ali dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja.
O morebitni razpravi in o gradivu odloča skupščina.
13.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem, katero gradivo velja kot za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo dostavljeno skupščini z oznako »Uradna tajnost« ali »Državna tajnost«.
14.	člen
Delegat mora obveščati Konferenco delegacij- ki ga je delegirala, o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju, usklajevanju, in sprejemanju stališč, mnenj in sklepov skupščine.
III.	DELO SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI
1.	Skupna seja obeh zborov skupščine a) Sklic seje ^	15. člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu:	sejo skupščine) skliče predsednik
skupščine in ji predseduje.
16.	člen
Prvo sejo skupščine v novem mandatnem obdobju skliče predsednik skupščine, ki je doslej opravljal to funkcijo in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
17.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine skladno s programom dela skupščine, na lastno pobudo, na pobudo predsedstva skupščine, na pobudo najmanj 10 delegatov skupščine ah ' na pobudo skupnega izvršilnega organa skupščine.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to predlaga Mestna konferenca SZDL Ljubljana, Skupščina mesta Ljubljana ali IS Skupščine mesta Ljubljane.
Predlagatelji skliča seje skupščine morajo zahtevi za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepa zaradi katere so zahtevali sklic seje.
18.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo za sejo skupščine mora biti poslano delegatom najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Osnovnim gradivom za -vse točke dnevnega reda morajo biti predložena tudi poročila in stališča skupnih izvršilnih organov skupščine. Izjemoma se lahko posamezno poročilo, oziroma stališče skupnega izvršilnega organa skupščine posreduje najkasneje osem dni pred sejo skupščine.
19: člen .
G-radivo za-sejo skupščine mora biti obrazloženo in objavljeno v celotnem besedilu ali v povzetkih. Vabilo za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom občin in mesta Ljubljane, - družbenopolitičnim- organizacijam ter sredstvom javnega obveščanja:
-	20. člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bil poslan že prej.
21. člen	•
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku kot je določen v 18. členu
tega poslovnika. Razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi v vabilu za sejo skupščine.
, b) Potek seje
22.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupšč.ne. Če je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik. Če je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti.
23.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji tričlanski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblastil delegatov.
24.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V primeru, da seja ni sklepčna jo predsednik preloži.
25.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki je dobil podporo najmanj četrtine delegatov
Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude, delegatov.
26 člen
Na začetku seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje in poda potočilo o izvršenih sklepih.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
27.	člen
Posamezne zadeve obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu določenem v dnevnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda poda poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
28.	člen
Po uvodni obrazložitvi se o posamezni točki dnevnega reda prične razprava.
Sprememba in dopolnitev dnevnega reda se lahko predlaga ustno Bli pismeno na seji.
29.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati. Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim
30.	»Ml
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
31.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče začeti razpravljati preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Razpravljalci se lahko prijavljajo vse do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda.
Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne moti med razpravo.
32.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega izvršilnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega izvršilnega organa.
33.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsednik da po tem dogovoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Ce zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne srne trajati več kot pet minut.
34.	člen
Ce se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ce se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
35.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene razen, če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
36.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Ce predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
st. a*
Predsednik skupščine lahko med ee*o peefctne
delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje ati. usklajevanje, če jo po-
treboo pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pe tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
38.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine zaključi sejo.
c)	Vzdrževanje reda
39.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede,
—	odstranitev s seje.
40.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo, ali, ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
41.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki ha seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
42.	člen
Predsednik skupščine obvesti konferenco delegacij in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitev s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
43.	člen
Predsednik' skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki ni delegat in krši red na seji skupščine.
44.	člen
Če predsednik skupščine ne more ohraniti reda in miru na seji skupščine z rednimi ukrepi, sejo prekine.
d)	Sprejemanje sklepov
45.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega izvršilnega organa skupščine in. razprave delegatov na seji.
46.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah in dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le-te sestavni del predloga.
če pa se z njimi ne strinja, odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spreminjevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni del predloga.
Sklep skupščine podpisuje predsednik skupščine.
e)	Glasovanje
47.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
48.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se z dviganjem rok.
49.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
50.	člen
Ob določitvi, da se glasuje tajno, se izvoli 3-član-ska komisija za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami »glasujem za«, »glasujem proti«, »se vzdržim glasovanja«.
Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katere označbo so se odločili. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasovanja in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat glasox,anja.
51.	člen
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval je neveljavna.
52.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep p zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
53.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen.
f)	Zapisnik
54.	člen
O seji skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine in sicer:
—	zaporedno številko seje,
—	čas in kraj seje,
—	ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo,
—	seznam pristojnih delegatov po posameznih konferencah delegacij.
—	seznam odsotnih po konferencah delegacij.
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali o posameznih zadevah, uvrščenih na dnevni red seje in povzetkih njihovih, razprav,
—	sprejete sklepe,
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanje,
—	druge pomembne dogodke na seji,
—	čas zaključka seje.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi vodja delovne skupnosti.
55.	člen
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak. V primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na naslednji seji skupščine.
2.	Skupna zasedanja zborov
56.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata enakopravno na ločenih sejah, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, z ločenim glasovanjem.
57.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu ‘zborov njuna predsednika.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
58.	člen
Ce zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
59.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbola uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
60.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
3 Seja zbora
61.	člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali izvršilni organ skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče se'e. ki bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo
lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
62.	člen
Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča več kot polovica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
63.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
4.	Seje skupnega izvršilnega organa skupščine
64.	člen
Seje skupnega izvršilnega organa skupščine (v nadaljevanju: skupni organ) sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, da pobudo članov skupnega organa, na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika posameznega zbora skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji sklica seje skupnega organa morajo zahtevi za sklic seje skupnega organa predložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepa, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
65.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Ce je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
66.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na =eji navzočih več kot polovica delegatov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh delegatov.
67.	člen
Določbp tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo.
68.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti lahko skupni organi obravnavajo na skupnih sejah.
O sprejetih sejah se glasuje ločeno.
Skupne organe skličejo na skupno sejo njihovi predsedniki. Skupno sejo vodi eden izmed predstavnikov skupnih organov.
5.	Seje občasnih delovnih teles skupščine
69.	člen
Seje posameznega občasnega delovnega telesa sklicuje predsednik občasnega delovnega telesa na
lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika Skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa.
78. člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega delovnega telesa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo.
71.	člen
Predsednik občasnega delavnega telesa določa o vabljenih predstavnikih in ostalih udeležencev na
seji.
IV.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
72.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za uobo enega leta.
Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakon5 o komunalnih dejavnostih, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti, statuta komunalne skupnosti, samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalnih skupnosti in usmeritev ter stališč DPS in DPO na ravni občin in mesta, na področju komunalnega gospodarstva. Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je komunalna skupnost.
73.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
74.	člen
Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnost1 komunalne skupnosti.
V.	NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI O DELU SKUPŠČINE
75.	člen
Obveščanje javnosti o delu skupščine se poleg oblik opredeljenih v 62. členu statuta komunalne skupnosti zagotavlja, tudi prek dnevnega politično-informativnega tiska, radia in televizije in prek občinskih tiskovnih konferenc, ki jih sklicuje predsednik skupščine.
Predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja so redno vabljeni na seje skupščine in njenih zborov.
Predsednik skupščine skrbi za sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstvih javnega obveščanja.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejema skupščina komunalne skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
77.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skup-ščina komunalne skupnosti ljubljanskih občin.
Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 85/85
Ljubljana, dne 13. marca 1985.
Predsednik
Skupščine komunalne skupnosti ljubljanskih občin
Ivo Samec, dipl. inž. arh. L r.
1045.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990 in 33. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) sprejema skupščina Energetske skupnosti Ljubljana
MERILA IN KRITERIJE
o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov, ki se priključujejo na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom
1.	člen
S temi merili določa skupščina Energetske skupnosti Ljubljana višino sovlaganj v obliki enkratnih povračil za priključitev novih uporabnikov na toplotno omrežje (vročevodno oziroma parno omrežje) in plinsko omrežje ter povračil za povečanje priključnih moči obstoječih uporabnikov.
2.	člen
Investitorji, ki želijo biti uporabniki toplotne energije oziroma plina iz omrežja daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom, so dolžni DO Energetika vplačati določeno povračilo za priključitev na toplotno ali plinsko omrežje oziroma povečan odjem iz omrežja (v nadaljnjem besedilu: povračilo).
3.	člen
Povračilo se določa na osnovi priključnih moči objektov oziroma naprav, ki se priključujejo na omrežje in znaša:
—	za toplotno energijo — 15 din/W
—	za plin — 10,5 din/W
4.	člen
Priključna moč objektov se določi na osnovi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oziroma projektov za izvedbo (PZI).
Izjemoma se:
—	pri stanovanjskih objektih, ki se priključujejo na plinsko omrežje, določi obračunska priključna moč na eno stanovanjsko enoto kot sledi:
—	samo za kuho — 10.000 W
—	za kuho in pripravo sanitarne vode — 15.000 W
—	za ogrevanje, kuho in pripravo sanitarne vode
priključna moč ogrevanja + 5.000 W
—	pri objektih, ki se priključujejo na vročevodno omrežje
—	povratni vod, se določi priključna moč za obračun povračila v višini 2/3 priključne moči iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
V teh povračilih niso zajeti stroški graditve sekundarnih in priključnih vodov, ki jih v celoti financirajo interesenti za priključitev na toplotno ali plinsko omrežje.
6.	člen
Vsak nov uporabnik in uporabnik, ki povečuje obstoječo priključno moč, združuje za vsak W priključne moči ustrezna finančna sredstva; povračila iz 3. člena za sofinanciranje graditve energetskih virov in primarnega omrežja za daljinsko oskrbo s toplotno energijo oziroma s plinom po planih Energetske skupnosti Ljubljana.
7.	člen
DO Energetika in uporabnik oziroma investitor skleneta pred izdajo soglasja h gradnji in priklju-ključltvi pogodbo o priključitvi in plačilu povračila. Sklenjena pogodba in plačilo povračila Energetiki je pogoj za izdajo soglasja h gradnji in priključitvi.
8.	člen
Če so toplotne naprave (instalacije) nekega uporabnika odklopljene od sistema več kot 4 leta, ali uporabnik v roku 4 let od dneva sklenitve pogodbe o priključitvi in plačilu povračila ne priključi svojih toplotnih naprav na sistem, mora pred ponovno priključitvijo plačati povračilo, ki pa se zmanjša za višino že vplačanega povračila.
9.	člen
Način plačila določa DO Energetika in uporabnik (investitor) v pogodbi o priključitvi in plačilu povračila.
10.	člen
Plačila povračila so oproščeni:
—	investitorji oziroma lastniki stanovanj ali individualnih stanovanjskih objektov, če so podpisniki ali če združujejo delo pri podpisniku samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SIS za energetiko ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990, ki je poravnal tudi svoje obveznosti iz omenjenega sporazuma,
—	investitorji oziroma lastniki stanovanj ali individualnih stanovanjskih objektov, če so 100 °/o invalidi ali upokojenci,
—	investitorji oziroma lastniki individualnih stanovanjskih objektov dokažejo, da so izpolnili obveznosti iz prvega odstavka tega člena pred izdajo soglasja DO Energetike h. gradnji oziroma priključitvi.
Investitorji usmerjene stanovanjske gradnje, ki se realizira v stanovanjskih soseskah po programu stanovanjskih skupnosti, lahko izjemoma' dokažejo, da so izpolnili obveznosti iz prvega odstavka tega člena šele pred izdajo soglasja DO Energetika k izdaji uporabnega dovoljenja pri daljinski oskrbi s toplotno energijo in pred izdajo atesta o sposobnosti plinske instalacije za obratovanje pri oskrbi s plinom.
Ce je za posamezno stanovanje ali individualni stanovanjski objekt več investitorjev (kupcev) oziroma lastnikov, se oprostitev plačila povračila določi v sorazmerju z idealnim delom solastnine investitorjev oziroma lastnikov, ki imajo pravico do oprostitve. Če solastniški deti niso določeni oziroma sporočeni DO Energetiki, se domneva, da so enaki.
Vsi, ki imajo pravico do oprostitve plačila povračila, morajo pravico oprostitve dokazati z ustrezno listino.
,11. člen
Plačila povračila v višini 2/3 vrednosti povračila so oproščeni vsi obstoječi objekti družbene dejavnosti, če so te OZD podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SIS za energetiko ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990 in so poravnati obveznosti iz omenjenega sporazuma.
Vsi, ki imajo pravico do oprostitve iz zgornjega odstavka, morajo pravico oprostitve dokazati z ustrezno listino.
12.	člen
Za vse objekte, za katere do uveljavitve teh meril in kriterijev niso bile sklenjene pogodbe o priključitvi in plačilu povračila ter plačano povračilo, veljajo odločbe teh meril in kriterijev.
13.	člen
Oprostitev plačila iz 10. člena začne veljati s sprejetjem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega piana SIS za energetiko ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990.
14.	člen
Z dnem, ko začnejo veljati ta merila in kriteriji prenehajo veljati merila in kriteriji za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov, ki se priključujejo na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma s plinom (Uradni list SRS, št. 23/84).
15.	člen
Ta merila in kriterije je sprejela skupščine Energetske skupnosti Ljubljana, dne 8. maja 1986 in začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpredsednik
skupščine Energetske skupnosti Ljubljana
Andrej Pucihar 1. r.
1046.
Na podlagi zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85), v skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 2/86) ter določb pravilnika o merilih, postopku, oblikovanju in določanju cen proizvoda in storitev je delavski svet TOZD Komunalna energetika na svoji 5. seji dne 5. maja 1986 sprejel
SKLEP
o ceni za dobavljeno energijo odjemalcem iz omrežja
1.	člen
Cene za dobavljeno toplotno energijo so naslednje:
1. Za odjemalce s pavšalnim ob-
računom — ogrevanje stanovanjskih pro-	din/MWh
storov	9.117,25
— ogrevanje poslovnih prostorov 2. Cena za odjemalce tople po-trošne vode	16.089,07
(obračun po vodomeru)	din/m3
— za gospodinjstvo	663,92
— za ostale odjemalce 3. Cena za odjemalce s toplotnimi števci	1.327,84
a) variabilni stroški po števcu — ogrevanje stanovanjskih pro-	din/MWh
storov in potrošne vode na 60° C — ogrevanje poslovnih prosto-	7.497,90
rov in potrošne vode na 60° C b) cena za priključno moč (fiks-	14.995,80
ni stroški) stanovanjski prostori	din/MW/leto
—	ogrevanje prostorov —	ogrevanje prostorov in po-	2,412.842,61
trošne vode na 60 6 C poslovni prostori	2,441.836,10
—	ogrevanje prostorov —	ogrevanje prostorov in po-	4,825.685,21
trošne vode na 60® C	4,883.672,21
Cena za priključno moč-fiksni stroški se obračunavajo porabnikom mesečno to je v dvanajstinah.
2.	člen
Komunalna energetika Ljubljana lahko prične zaračunavati toplotno energijo po cenah iz 1. člena tega sklepa od 1. 6. 1986 dalje oziroma po prvem odčitku toplotnega števca.
3.	člen
Za odjemalce toplotne energije: Javna higienska kopališča Komunalnega podjetja Ljubljana, zimski bazen Zavoda Tivoli in kopališče Plavalnega kluba Ilirija, se veljavne cene določene s sklepom o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcem iz omrežja (Uradni list SRS, št. 33/85) povečajo za 26,85 °/o.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o ceni za dobavljeno toplotno energijo odjemalcev iz omrežja (Uradni list SRS, št. 33/85).
5.	člen
Ta sklep začne veljati od 1. junija 1986 dalje.
Ljubljana, dne 23. maja 1986.
Predsednik
delavskega sveta TOZD K EL
Jože Staniša, dipl. inž, 1. r.
1047.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 5. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 15/85) je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Dimnikarstvo Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na svoji seji dne 15. maja 1986 sprejel
CENIK
dimnikarskih storitev
1.	člen
Cenik dimnikarskih storitev je naslednji:
Redno mehansko čiščenje Kurilne naprave 1. gospodinjski štedilnik s	Enota	Cena
kanalom	kom	880
2.	peč do 10 kW s kanalom 3.	gospod, etažna a5 CKN	kom	880
do 60 kW s kanalom	kom	1.400
4.	pekovska peč 5.	CKN	kom	5.300
60—150 kW	kom	2.430
150—300 kW	kom	3.780
300—400 kW	kom	4.530
400—700 kW	kom	8.660
700—1000 kW Dimniki	kom	10.690
6. samostojni		,
do 400 cm2	tulj.	'	580
400—1050 cm2	tulj.	1.620
1050—2500 cm2 7. skupinski	tulj.	3.530
do 6 tul j. v dimniku	tulj.	470
nad 6 tulj v dimniku	tulj.	420
8. shunt ali zbirni dimnik Dimovodi	tulj.	1.800
9.	shunt priključek 10.	dimovod do 1050	kom	450
do 2 m	kom	730
2 do 4 m	kom	1.450
nad 4 m 11. dimovod 1050—2500	kom	2.420
do 2 m	kom	1.460
2 do 4 m	kom	2.920
nad 4 m	kom	4.860
12. zračnik	tulj.	260
13. iztočnica	kom	290
A. Skupinski so tisti dimniki, v	katerih so	tri ali
več tuljav.
B.	Cene po ceniku veljajo za redno čiščenje po terminskem programu obhodov. Čiščenja izven rednih obhodov se smatrajo kot posebno naročilo.
C.	Prebijanje in izžiganje dimnikov, čiščenje drugih vrst kurilnih naprav do max 1000 kW po režijski uri kot posebno naročilo.
D.	Za generalno čiščenje po sezone se cene povišajo za 50 %>.
Kontrolni pregledi
1.	gospodinjski štedilnik s kanalom
2.	peč do 10 kV s kanalom
3.	gospod, etažna ali CKN do 60 kW s kanalom
4.	samostojni dimnik do 400 cm2
5.	skupinski dimnik do 6 tuljav
6.	iztočnica
tljučku	kurilne
Enota	Cena
kom	570
kom	570
kom	885
tulj.	380
tulj.	300
kom	200
Redni kontrolni pregled se opravi, kadar koristnik kurilnih naprav na dan rednega obhoda dimnikarjev smatra, da čiščenje ni potrebno.
Varnostni pnegled	Enota	Cena
Kurilne naprave		
1. gospodinjski štedilnik s		
kanalom	kom	900
2. peč do 10 kW s kanalom	kom	900
3. gospod, etažna ali CKN do		
60 kW s kanalom	kom	1.100
4. pekovska peč	kom	7.420
5. CKN		
60—150 kW	kom	3.400
150—300 kW	kom	5.290
300—400 kW	kom	6.340
400—700 kW	kom	12.120
700—1000 kW	kom	14.960
Dimniki		
6. samostojni		
do 400 cm2	tulj.	600
400—1050 cm2	tulj.	2.270
1050—2500 cm2	tulj.	4.940
7. skupinski		
do 6 tulj. v dimniku	tulj.	660
nad 6 tulj. v dimniku	tulj.	570
8. shunt ali zbirni dimnik	tulj.	2.520
Dimovodi		
9. shunt priključek	kom	400
10. d i mo vod do 1050		
do 2 m	kom	1.020
2 do 4 m	kom	2.030
nad 4 m	kom	3.390
11. dimovod 1050—2500		
do 2 m	kom	2.040
2 do 4 m	kom	4.080
nad 4 m	kom	6.800
12. zračnik	tulj.	240
13. iztočnica	kom	270
Tehnični pregledi	Enota	Cena
1. etažno stanovanje	stan.	5.400
2. enodružinska hiša	hiša	6.600
3. kurilne naprave, dimniki		
dimovodi, priključki in iztočni-		
ce po priključeni moči kurilne		
naprave:		
60—150 kW	kom	10.530
150—300 kW	kom	14.960
300—400 kW	kom	17.180
400—700 kW	kom	22.140
700—1000 kW	kom	24.620
1000—1050 kW	kom	36.120
1500 kW	kom	47 000
Dodatno po stanovanju	stan	1.400
Merjenje dimnih emistj	Enota	Cena
CKN do 60 kW	kom	4.170
CKN 60—150kW	kom	8.350
CKN 150—300 kW	kom	9.740
CKN 300—400 kW	kom	10.440
CKN 400—700 kW	kom	17.190
CKN 700—1000 kW	kom	20.580
CKN 1000—1500 kW	kom	27.570
CKN nad 1500 kW	kom	44.520
Ostali pogoji izvajanja storitev
1
Lastnik ali koristnik kurilnih in dimovodnih naprav je dolžan spoštovati določene termine za redna obvezna čiščenja — v skladu z zakonom oziroma pravilnikom o dimnikarski službi ter odloki — in omogočiti dimnikarju opraviti storitev.
Kolikor koristnik ne omogoči opraviti storitev na določen termin se naknadna storitev smatra kot nujno naročilo.
2
Kolikor koristnik ali lastnik kurilnih in dimovodnih naprav ne dovoli rednega obveznega čiščenja v določenem terminu je dolžan omogočiti obvezni pregled le-teh.
3
Lastnik ali koristnik je dolžan podpisati dimnikarju račun ali delovni nalog o opravljenih storitvah.
4
Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikar opravi pod nenormalno težkimi pogoji ali pogoji življenjske nevarnosti (2 m nad stojiščem na lestvi, delo na nezavarovani višini oziroma strehi, zdravju škodljivi pogoji dela, temperaturne razlike, škodljivi plini ipd. pri delu v notranjosti kurilnih in dimovodnih naprav) se na gornje cene zaračunava 50 ”/o pribitek.
5
Za storitve po nujnem naročilu se cene iz cenika povečajo za 100 0/o.
Za storitv^ izven rednega delovnega časa se cene povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom.
Za storitve ob praznikih se cene povišajo za 100 Vo.
Za storitve izven sedeža poslovne enote (označba kraja + 5 km) se cene povišajo za 50%.
Za storitve na kurilnih in dimovodnih napravah na tekoče gorivo se cene povišajo za 50%.
6
Dimnikarske storitve v industrijskih objektih ali centralnih kurilnih napravah nad 1000 kW moči se obračunavajo po pogodbi.
Storitve, ki niso zajete v ceniku, se zaračunavajo na osnovi prodajnih normativov, cene režijske ure za kvalificiranega dimnikarja v višini 2.700 din ter stroški porabljenega materiala.
2.	člen
Z dnem, ki začne veljati ta cerrik, preneha veljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 37 z dne 15. XI. 1985.
3.	člen
Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 15. maja 1986.
Predsednik
detavsbega sveto TOZD »Dimnikarstvo«
Janez Graj L r.
CERKNICA
1018.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 133. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. maja 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun -proračuna občine Cerknica za leto 1985, katerega sestavni del so tudi zaključni račun sredstev rezerv in zaključni račun sredstev posebne partije žiro računa proračuna
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1985 znašajo:
I.	proračun:
—	prihodki	201,415.362,05
—	odhodki	197,688.284,05
—	presežek prihodkov	3,727.078,00
II.	sredstva posebne partije
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov IIII. sredstva rezerv:
—	prihodki —: odhodki
—	presežek prihodkov
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v znesku 3,727.078 din se prenese kot prihodek v leto 1986.
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v znesku 6,819.745 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada v leto 1986.
Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa proračuna v znesku 957.509 din se prenese kot prihodki posebne partije žiro računa proračuna v leto 1986.
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Cerknica za leto 1985 je sestavni del tega odloka.
5..	člen	.	_	.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-1/86
Cerknica, dne 14. maja 1986.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna
občine Cerknica za leto 1985	
V	tisoč din
oblika	Besedilo	Znesek
Prihodki I. Prenesena sredstva iz leta 1984 II.	: Davki na dohodke in davki iž OD III.	Prometni davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja IV.	Takse IV. Prihodki upravnih organov in drugi-prihodki VI. Odstopljeni prihodki VII. Dopolnilna sredstva republike	2.686 50.150 46.628 7.510. 7.517 69.640 17.284
Skupaj	201.415
	
G1*™?	Besedno namen	Znesek
01	Dejavnost organov DPS	145.612
02	Dejavnost ljudske obrambe	5.700
03	Dejavnost DPO	12.320
04	Negospodarske investicije	3.217
08	Socialno skrbstvo	12.385
09	Zdravstveno varstvo	294
10	Komunalna dejavnost.	5.557
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	3 531
13	Odstopljeni prihodki	1.736
17	Tekoča proračunska rezerva	1.836
18	Rezervni sklad	2.000
	Blagovne rezerve	3.500
	Presežek prihodkov	3.727
	Skupaj	.201.415
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29, člena zakona o svobodni menjavi dela-na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni, list SRS, št,-1/80), 19. člena zakona o svobodni - menjevd dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona d zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem-varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena za--kona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni, list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju' in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni Ust SRS, št. 8/78 in 27/82) v skladu z zakonom O obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje.skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 138. člena statuta .občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 36/82). je . Skupščina, občine Cerknica na seji zbora združenega dela .in zbora krajevnih skupnosti dne 14. maja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih 'skupnosti družbenih dejavnosti
za območje občine Cerknica
24.394.080.60
23.436.571.60 957.509,00
9
6,819.745,15
0,15
6,819.745,00 '
1.	člen
5.	člen odloka c začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 43(86) se spremeni in glasi:
»Občinski skupnosti otroškega varstva plačujejo zavezanci prispevke iz bruto osebnega dohodka
Osnova za izračun je bruto osebni dohodek:
—	za neposredno otroško varstvo po domicilnem principu po stopnji 1,61
—	za otroške dodatke in program skupnih nalog po delovnem mestu po Stopnji 2,30.«
2.	člen
Ta sprememba odloka začne veljati od 1. maja 1986 in se objavi v Uradnem listu 5RS.
St. 402-27/86
Cerknica, dne 14. maja 1986.
Predsednik	>
Skupščine občine Cerknica
Tone Urbas L r.
1050.
Na podlagi 10., 11. in 12 člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81),. 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8:82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. maja 1986 sprejela
ODLOK
o gospodarjenju s cestami, ulicami, trgi, javnimi palmi in drugimi prometnimi površinami v občini Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE-
1.	člen	;
Ta odlok ureja gospodarjenje s cestami,, ulicam', trgi in drugimi 'prometnimi površinami (v nadaljnjem besedilu: komunalne prometne površine), ki niso razvrščene med lokalne, regionalne in magistralne ceste; gospodarjenje z javnimi potmi ter varovanje posebnih družbenih interesov pri določanju rabe gozdnih cest, ki so osnovno sredstvo drugih organizacij združenega dela.
Odlok ureja tudi pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi.
2.	člen
Po tem odloku je komunalna dejavnost:
—	gospodarjenje s komunalnimi prometnimi površinami v naseljih občine Cerknica s pripadajočimi objekti in napravami;
—	gospodarjenje z javnimi potmi. 3
3.	člen
Javne poti so dovozne poti. vaške in poljske poti, krajevne poti in površine, ki so v javni rabi, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo.
II. GOSPODARJENJE S KOMUNALNIMI PROMETNIMI POVRŠINAMI V NASELJIH OBČINE CERKNICA
4.	člen
S komunalnimi prometnimi površinami v naseljih
gospodari »Komunala« Cerknica.
5.	člen
Za graditev, vzdrževanje, varstvo in rekonstrukcijo komunalnih prometnih površin v naseljih veljajo določbe zakona o cestah, za zagotavljanje sredstev pa določbe zakona o komunalnih dejavnostih.
111 GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI
6.	člen
Z javnimi potmi gospodarijo in upravljajo -Komunala« Cerknica oziroma krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju (v nadaljnjem besedilu: upravljale!).	*
Javne poti vzdržujejo upravljale) skupaj z uporabniki, vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet za katerega so namenjene.
7.	člen
Upravljale: samostojno urejajo promet na javnih poteh, z izjemo priključitve le-teh na javne ceste, ki morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in cestnimi predpisi.
i O javnih poteh vodijo upravljale! ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije, po navodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa.
8.	člen
- Upravljale! imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na isti način ter pod pogoji dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti in samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalno cestne skupnosti občine Cerknica.
Strokovna služba samoupravne komunalno cestne ■ skupnosti skupaj z upravljale! opravi v smislu prvega odstavka 6. člena razdelitev in razvrstitev javnih poti na podlagi kriterijev, ki jih pripravi in sprejme skupščina Samoupravne komunalno cestne skupnosti občine Cerknica najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka.
Zgraditev in opustitev javne poti ali dela javne poti se opravi na predlog upravljalca javne poti.
9.	člen
Za vzdrževanje javne poti zagotavljajo sredstva uporabniki in Samoupravna komunalno cestna skupnost občine Cerknica.
10.	člen
Uporabniki, katerih vozila zaradi investicijskih del, proizvodnih in storitvenih dejavnosti trajno ati začasno čezmerno uporabljajo javno pot, so dolžni plačati povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti-
li.	člen
Javne poti morajo biti opremljene s prometnimi znaki glede na namen uporabe.
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov morajo upravljale! pridobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet, ki ga izda po predhodnem mnenju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
12.	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem upravljal ca.
13.	člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na javno pot in cestni promet ter obratno, je ob javni poti najmanj 2 m širok varovalni pas.
V varovalnem pasu se ne smejo graditi stanovanjski ali drugi Objekti oziroma naprave.
Za graditev objektov oziroma naprav v varovalnem pasu iz 1. odstavka tega člena, izdaja soglasje občinski upravni organ pristojen za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, če ni ogrožena varnost prometa in če to dopuščajo predpis? o urejanju naselij.
14.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti’ javno pot, izvajati na, njej kakršna koli, dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo.
15.	člen
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano:
—	odlagati na javne poti sneg ali led in puščati sneg in led, ki zdrsne s strehe na javno pot;
—	vlačiti po javni poti hlode, skale, veje in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje;
—	ovirati odtekanje vode z javne poti;
—	postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje ali druge nasade, nameščati les, opeko 'ter druge materiale in predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovirati ali ogrožati promet, če se s tem poškoduje javna pot;
—	opravljati brez ustreznega zavarovanja, na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršna koli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet;
—	poškodovati prometno signalizacijo.
16.	člen
Prepovedi navedene v- tem poglavju se smiselno uporabljajo tudi za komunalne prometne površine Iz
4.	in 5. člena tega odloka.
Za zadeve, ki niso opredeljene s tem odlokom, se smiselno uporabljajo določila zakona o cestah.
IV. POSEBNA UPORABA GOZDNIH IN DRUGIH CEST
17.	člen
Kadar je gozdna cesta ali cesta, ki je osndvno sredstvo druge organizacije združenega dela pomembna za življenje posamezne kmetije, zaselka ali celotne krajevne skupnosti, se krajevna skupnost s samoupravnim sporazumom dogovori z gozdno gospodarsko organizacijo oziroma drugo organizacijo združenega dela o medsebojnih pravicah In dolžnostih pri
določanju rabe teh cest, njihovem vzdrževanju in varstvu ter zagotavljanju sredstev.
V. KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek:
—	kdor vozi zaradi izvajanja investiejskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračila sorazmerno uporabi ih poškodovanju javne poti;
—	kdor prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh, brez dovoljenja upravljaica ali v nasprotju s pogoji tega odloka;
—	kdor brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, v varovalnem pasu gradi stanovanjske in druge objekte in napraxre;
—	kdor začasno ali trajno zasede javno pot, izvčja na njej kakršna koli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti;
—	kdor odvaja na javno pot vodo, odplake ter druge tekočine;
—	kdor odlaga na javno pot sneg ali led in pušča sneg ali led, da zdrsne s strehe na javno pot:
—	kdor vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje;
—	kdor ovira odtekanje vode z javne poti:
—	kdor postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje in druge nasade, namešča les, opeko tqr druge materiale in predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet in če s tem poškoduje javno pot;
—	kdor opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti kakršna koli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati oziroma ogrožati promet;
—	kdor poškoduje prometno signalizacijo.
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi
s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din.
Določbe 1. in 2. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za komunalne prometne površine iz 4. in 5. člena tega odloka.
Vt. KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja ce-stno-prometni inšpektor Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica In Postojna ter komta-
nalna inšpekcija občine Cerknica.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-3/88
Cerknica, dne 14. maja 1986.
1051.
Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. maja 1986 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta Cerknica-Peščenk — blokovska in individualna gradnja (Uradni list SRS, št. 12/84)
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na' območju zazidalnega načrta Cerknica-Peščenk — blokovska in individualna gradnja (Uradni list SRS, št. 12/84).
2.	člen
Območje kjer preneha lastninska pravica leži ob vznožju pobočja Slivnice oziroma severo-vzhodnem
delu naselja Cerknica-Peščenk. Meja poteka na severnem delu ob zunanjem robu parcel 2382/85, 2382/60, na zahodni strani ob notranjem robu parcele .2770/1, zunanjem robu parcele 2770/2, 1104/2, na južnem delu po notranjem robu glavne ceste Cerknica—Grahovo pare. št. 2738/6, po notranjem robu pare. št. 1117/2, stp. 193/2, 2382/60, 2262/5, 2262/6, 2261/3, 2250/5, 2768/2, 2237/3, dalje po vzhodnem notranjem robu parcele 2382/85, po južnem notranjem robu parcel 2276/1, 2382/85,	2210/2, zahodnem notranjem robu parcei
2210/3, delno po poti 2737/3, po zahodnem notranjem robu parcele 2221/2, 2223, 2183/2, čez pot pare. št. 2738/12, po zunajem robu proti 'pare. št. 2139/3, do glavne poti, potem ob notranjem robu pare. št. 2138/4, preko poti parcela št. 2738/3, po notranjem robu pare. št 2183/2, 2216/2, 2220/2, 2223, čez pot pare. št. 2210/4 ter po notranjem robu pare. št. 2208/2, vse k. o. Cerknica.
3.	člen
Lastninska pravica preneha v k. o. Cerknica na naslednjih parcelah:
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina v m*
938 II. z. k. telo	2208/2	travnik	84
2484	2210/4	travnik	1552
2484	2210/2	travnik	9
2j484	2210/3	travnik	1038
277 II. z. k. telo	2220/2	travnik	270
513	2139/4	travnik	1104
1710	2138/4	travnik	915
1621	2183/2	2216/2	814
328 tl. z. k. telo	2216/2	travnik	135
854	2277	travnik	2334
II. z. k. telo			
854	2278	travnik	4953
1226	2259/1	travnik	3917
747 II. z. k. telo	2276/1	travnik	8373
230	2266	sadovnjak	522
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na zemljiščih navedenih v 3. členu tega odloka lastninska pravica, zem! išče postane družbena lastnina, občina na pridobi na njem pravico upravljanja.
Prejšnji lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki imajo na zemljišču pravico uporabe po 1 odstavku 13. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Dosedanji lastnik
Lončar Srečo, sin Franca, roj. 1. 4. 1934, Cerknica,
C. 4. maja 27
Lončar Ivan, sin Ivana, roj. 18. 6. 1963, stanujoč Cerknica, Peščenk 35
Lončar Ivan, sin Ivana, roj. 18. 6. 1963, stanujoč Cerknica, Peščenk 35
Lončar Ivan, sin Ivana. roj. 18. 6. 1963, stanujoč Cerknica, Peščenk 35	'
Korošec Janez, sin Franca, roj. 9. 2. 1902, Cerknica,
C. 4. maja 12
Tekavec Ivan, sin Ivana, roj. 14. 12. 1920, stanujoč Dolenje Jezero 6
Rožanc Jože,' sin Jožeta, roj. 14. 10. 1948, Martinjak št. 16
Hrence Franc, roj. 18. 12. 1898, stan. Cerknica,
C. 4. maja 6
Kos Jože, sin Leopolda, roj. 16. 2. 1927, Cerknica,
C. 4. maja 11
Dragolič Franc, sin Janeza, roj. 1. 12. 1930, Cerknica. Gerbičeva 10
Dragolič Franc, sin Janeza, roj. 1. 12. 1930, Cerknica, Gerbičeva 10-
Lovko Frančiška, roj. Pelan, roj 1906, stan. Cerknica, Peščenk 13
Lovko Frančiška, roj. Pelan, roj. 1906, stan. Cerknica, Peščenk 13
Otoničar Maks, Otoničar Olga, Otoničar Ana, Otoničar Danijel, vsi Cerknica, C. 4. maja št. 19 in Otoničar Ivan, Moste 74, oziroma njegovi dediči ter Otoničar Jože, Jesenice, Pod gozdom 9 oziroma njegovi dediči, vsak do 1/6
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-20/86
Cerknica, dne 14. maja 1986
1052,
KAMNIK
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) sprejela na 2. seji družbenopolitičnega zbora, 2. seji zbora krajevnih skupnosti in 2. seji zbora združenega dela dne 14. maja 1986 naslednji
SKLEP - 1
Družbeni plan občine Cerknica za obdobje 1981— 1985 velja do sprejema družbenega plana občine Cerknica za obdobje 1986 do 1990.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/82
Cerknica, dne 14. maja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Tone Urbas 1. r.
IDRIJA
1053.
Na podlagi 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija za obdobje 1986—1990, 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija, je zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti- občine Idrija dne 12. maja 1986 sprejel
SKLEP
o spremembi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Idrija
1
26.	člen se spremeni in glasi:
Višina posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku glede na doseženi mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (gospodinjstva) v preteklem letu znaša:
Ce znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu
Pripada delavcu posojilo v odstotku od cene standardnega stanovanja največ do
do 100Vo	40	Vo
od 101 "/o—120 0/o	35	Vo
nad 121 »/o	30	%>. 2
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Niko Močnik 1. r.
1054.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, šL 33/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1981—1985 je skupščina na seji obeh zborov sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Kamnik od 1. januarja 1986 dalje
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1986 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1986—1990 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določijp stopnje ter višina prispevka zavezancev za zdravstveno varstvo, ki samostojno opravljajo gospodarsko ah poklicno dejavnost ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz OD in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz OD za financiranje splošnih družbenih potreb v DPS in SIS na področju družbenih dejavnosti za leto 1996 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno.
3.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo:
a)	združeni kmetje in drugi kmetje, zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 10 %>;
—	pavšalni znesek na kmetijsko gospodarstvo letno 4.400 din
b)	lastniki zemljišč, ki imajo dohodek od kmetijstva in katerih katastrski dohodek ^presega 4.100 din in niso zavarovanci iz 10., 11. in 153. člena republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po stopnji 10 %> od KD negozdnih površin in dohodka od gozda.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejaviost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od OD, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za obračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom o najnižji in najvišji pokojninski osnovi.
Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določene s sklepom o načinu
izvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja in osnove za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju. .
Delovni, ljudje, Iti prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samostojne dejavnosti prispevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz drugega odstavka tega člena.
Za zavezance iz prvega in tretjega odstavka 4. člena tega sklepa, se opravi dokončen obračun prispevkov takrat, ko je znan OD za tekoče leto.
5.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini, in glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, preračunahih v bruto zneske.
Za gospodinjske pomočnice in pomočnice, zaposlene pri zasebnikih ne more biti osnova za obračun nižja od določene najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom SPIZ.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovan >a 1.800 din mesečno na posameznega upravičenca
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 1.800 din
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po drugi točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	^len
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji do sedaj 14 %>.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS pa se v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendije, če niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost. pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto zneske.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo ali so na praksi, plačujejo OZD iri druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih V prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prispevka.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na obveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi ter za zavarovance in kmete, kadar opravljajo storitve pri OZD ali drugih organizacijah plačujejo zavezanci (izplačevalci prispevkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> " bruto OD.
10.	člen	>
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so
dolžni plačati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust, ali ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila OD, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji iz dohodka po 2. členu.
Osnova za izračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečen mesečni bruto OD, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa plačujejo zavezanci (izplačevalci) prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto OD.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa.
12.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Kamnik za leto 1984.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pd se od 1. januarja 1986 dalje.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Kamnik
Cvetka Cvek, dipl. psih. 1. r.
1055.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list j SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uved- i bo samoprispevka za območje krajevne skupnosti ' Kamnik-Perovo (Uradni list SRS, št. 17/86), izida re- ' ferenduma dne 11. maja 1986 in statuta krajevne skupnosti Kamnik-Perovo je skupščina krajevne skupnosti •na seji dne 14. m'aja 1986 sprejela
SKLEP
o uvedi)! samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik- Perovo
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Kamnik-Perovo se uvede samoprispevek v denarju za solinaneiranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Kamnik-Perovo.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od
1.	6. 1986 do 31. 5. 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:	^
—	združevanje sredstev s SKCS za komunalno obnovo KS,
—	urejanje prostora v KS,
—	varstvo okolja in spominskih obeležij,
—	ureditev kabelske TV,
—	delovanje KS, DPO in društev.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 260,000.000, s samoprispevkom se bo zbralo 59,600.000 din ostala sredstva pa zagotovi Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost.
Sredstva, ki bodo zaradi valoriziranih prihodkov zbrana v višjem znesku, kot je določen v prvem odstavku tega člena bodo uporabljena v skladu s sprejetim programom.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo- določala z letnimi plani.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka se veže pri Ljubljnski banki ali drugih finančnih organizacijah.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Kamnik-Perovo in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 °/o mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2	upokojenci po stopnji 1,5 %> od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečanje za 70 %> povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 1,5 °/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1,5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1,5% od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek.
7.,	občani, od priložnostnih dohodkov o3 katerih se plačuje davek po stopnji 1,5 % od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5% od 70% povprečnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč m postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, oziroma med akontacijo osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 8. točke 5. člena tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za Izterjavo prispevkov In davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kamnik-Perovo, št. 50140-342-015-^2 — samoprispevek krajevne skupnosti Kamnik-Perovo.
11.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih « samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Kamnik-Perovo upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
i.	maja 1986.	^
Predsednik	Predsednik
sveta KS	skupščine KS
Ciril Grilj 1. r.	Franc Rems 1. r.
1056.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Perovo (Uradni list SRS, št. 17/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik-Perovo
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik-Perovo
I
Na območju krajevne skupnosti Kamnik-Perovo so bili na relerendupnu dne 11. 5. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1.203 glasovalcev.
2.	Zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 7 krajanov.
3.	Pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1.196 glasovalcev.
4.	Na referendumu je glasovalo 951 krajanov ali 79,50 %
5.	Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 672 krajanov ali 56,18 "/o.
6.	Proti je glasovalo 269 krajanov ali 22,49 “/o.
7.	Neveljavnih glasovnic je bilo 10 ali 0,83 °/o.
8.	Glasovanja se ni udeležilo 245 glasovalnih upravičencev ali 20,50 Va.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik-Perovo na podlagi ugotovljenega izida glasovanja in
21.	člena zakona o referendumu in. drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SHS. št. 23>77) ugotavlja, da je v krajevni skupnosti Kamnik-Perovo sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kamnik-Perovo.
Kamnik, dne 11. maja 1986.
Predsednik volilne komisij'e Janez Zakrajšek 1. r.
1057.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik Center (Uradni list SRS. št. 17/86) daje volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik Center
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu. Sne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik Center
I
Na območju krajevne skupnosti Kamnik Center so bili na referendumu dne 11. 5. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1.974 glasovalcev, 2 krajana pa sta pravico do glasovanja dokazala s potrdili.
2.	Zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni moglo udeležiti glasovanja 130 krajanov.
3.	Pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1.846 glasovalcev.
4.	Na referendumu je glasovalo 1.389 krajanov ali 75,25 °/o.
5.	Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 915 krajanov ali 49,56 %>.
6.	Proti je glasovalo 441 krajanov ali 23,90 "/o.
7.	Neveljavnih glasovnic je bilo 33 ’ ali 1,79 °/o.
8.	Glasovanja se ni udeležilo 457 glasovalnih upravičencev ali 24,75 %>.
t
• 11
Ker se je od skupnega števila glasovalnih upravičencev 1.846 izreklo za uvedbo samoprispevka le 915 krajanov, volilna komisija upoštevajoč določbe
3.	odstavka 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/35) in prvega odstavka 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), ugotavlja, da referendum dne 11. 5 1986 za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Kamnik Center ni uspel.
Kamnik, dne 11. maja 1986.
1	Predsednik
volilne komisije
Lovro Peterlin 1. r.
1053.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevku na območju krajevne > kup-nosti Kamnik Zaprice (Uradni list SRS, št. l7/l)u) daje volilna komisija krajevne skupnosti Kamnik Zapri, e
V O K O C 1 1. o
o izidu glasovanja na referendumu, dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kamnik Zaprice
1
Na območju krajevne skupnosti Kamnik Zaprice so bili na referendumu dne 11. 5. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1.910 glasovalcev.
2.	Zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka se ni mogla udeležiti glasovanja 33 krajanov.
3.	Pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1.856 glasovalcev.
4.	Na referendumu je glasovalo 1.527 krajanov ali 82,3 »/o.
5.	Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 882 krajanov ali 47,55 %>.
6.	Proti je glasovalo 612 krajanov ali 33 u/o.
7.	Neveljavnih glasovnic je bilo 33 ali 2,1%.
8.	Glasovanja se ni udeležilo 343 glasovalnih upravičencev ali 18%.
II
Ker se je od skupnega števila glasovalnih upravičencev 1.856 izreklo za uvedbo samoprispevka le 882 krajanov, volilna komisija upoštevajoč določbe tretjega odstavka 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in prvega odstavka 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah oseb- ' nega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), ugotavlja, da referendum dne 11. 5. 1986 za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Kamnik Zaprice ni uspel.
Kamnik, dne 11. maja 1986.
, Predsednik volilne komisije
Janez Markovič 1. r.
KOČEVJE
1059.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, je dne 22. maja 1986 na seji družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Kočevje
1.	člen
Za območje občine Kočevje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje objektov na področju komunalnih in cestne dejavnosti, zdravstva, šolstva in drugih objektov, ki so namenjeni za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Omenjeni objekti so predvideni za izgradnjo v srednjeročnih planih za posamezno dejavnost in v družbenem planu občine, kjer so tudi zagotovljena sredstva za izvajanje posamezne dejavnosti.
2.	Sen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7.
do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 3
3.	čira
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za sofinanciranje naslednjega programa, ovrednotenega po cenah 1985:
A.	za izboljšanje prostorskih in vzgojno izobraževalnih pogojev v osnovnih šolah bomo realizirali naslednji program:
— adaptacija in dograditev stavbe v Strugah
—- izgradnje gotske stavbe s Sttrtmi učilnicami in
večnamenskim prostorom Zeljne
—	adaptacija in dograditev šole v Livoldu
—	rekonstrukcija gimnazijske stavbe na Ljubljanski c. 12 in dograditev učilnic
—	ureditev šole v Vas—Fara.
Za navedeni program je predračunska vrednost
324.000.	000 din. Iz samoprispevka je predvideno
110.000.	000 dm, pstala sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za tekoče srednjeročno obdobje
B.	za izboljšanje zdravstvenega varstva in storitev se bodo zbirala sredstva za sofinanciranje:
—. izgradnja C trakta zdravstvenega doma v Kočevju.
Ža navedeno investicijo je potrebno 480.114.000 dinarjev. Predvidoma se bo iz samoprispevka zbralo
110.000.	000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena p c samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za srednjeročno obdobje.
C.	za izboljšanje sprejema RTV programa se bo financirala:
—	izgradnja RTV pretvornika na Dekliški gori.
Za to investicijo je predračunska vrednost
10.000.	000 din, iz samoprispevka - se bo namenilo predvidoma 10,000.000 din
D.	za izboljšanje vodopreskrbe na območju občine Kočevje se bodo.izvedle naslednje investicije:
—	izgradnja vodovoda Loški potok—Draga
—	izgradnja vodovoda v Jakšičih (Kostel)
—	izgradnja vodovoda v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 153,000.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo predvidoma
110.000.	000 din, ostala sredstva pa zagotovi po svojem srednjeročnem planu SIS za vodopreskrbo občine Kočevje.
E.	posodobitev in izgradnja kanalizacij:
—	kanalizacija na zgornji Trati
—	kanalizacija od Travniške ceste do Salke vasi
—	kanalizacija Stara cerkev—Slovenska vas
—	kanalizacija za ČN v Osilnici
—	izgradnja C N v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 115.000.000 din iz samoprispevka bo predvidoma zbranih 40.000.000 din, ostala sredstva so zagotovljena po posebnem samoupravnem sporazumu in samoupravnem sporazumu o temeljih plana'SIS za komunalne in cestno dejavnost.
F.	posodobitev in asfaltiranje cest na območju občine Kočevje ter cestnih objektov:
—	posodobitev ceste Mala gora—Cetež
—	modernizacija cest v naselju Mestni log (cesta heroja Marinclja s priključki, cesta za novo zazidalno območje Mestni log—Dolga vas s priključkom na Reško cesto)
—	asfaltiranje ceste Šalka vas—Željne—Klinja vas—Gorenje—Zg. Gorenje
—	odprava nevarnih odsekov na cesti Onek—Koprivnik
—	posodobitev odsekov v Fodplanini, Lazcu, Dragi, Pungertu in Starem kotu
—	izgradnja mostu preko Rinže v podaljšku Bračičeve ulice.
Za realizacijo je potrebno 669,992.000 iz samoprispevka se bo namenilo predvidoma 110,000.000 din, ostala sredstva pa zagotavlja srednjeročni plan SIS za komunalne in cestno dejavnost In posebni samoupravni sporazum o združevanju sredstev za komunalno in cestno dejavnost
Vsi navedeni programi za sofinanciranje s samoprispevkom so skupnega pomena za občane v občini Kočevje za zadovoljevanje skupnih potreb. Zgraditev in financiranje objektov iz programa tega člena je predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana za srednjeročno obdobje 1986—1990 ter v planih posameznih dejavnosti.
Skupna predračunska vrednost celotnega programa je 1.752,106.000 din, s samoprispevkom pa bo zbrano predvidoma 490,000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena v samoupravnih sporazumih posameznih dejavnosti.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od
1.	8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek" bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 Vo od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah
o delu
2.	upokojenci po stopnji 1,5 °/e od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 1,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 1,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospor darsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 1,5 %>
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in sp jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin (vikendov), ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine, v višini 1,5 "/o mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo z realizacijo programov izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnih.
6.	člen
Samoprispevek,ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invabdih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakortu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom, znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz de-
lovnega razmerja in pokojnin, samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, ter od lastnikov nepremičnin (vikendov), ki nimajo stalnega bivališča v naši občini.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 32/85) ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu 51300-780-10040, bo upravljala komisija IS, ki je tudi odgovorna za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Komisija IS je dolžna kot nadzorni organ enkrat letno poročati občinski skupščini o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja mora komisija pripraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme občinska skupščina. Občinska skupščina odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine
Referendum vodi volilna komisija po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju občine ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Skupščina občine Kočevje
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje občine Kočevje in se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
za
(5te>
proti
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
1060.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o .Vugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni last SRS, št. 35/85) in statuta krajevne skupnosti Osilnica, je skupščina krajevne skupnosti Osilnica na seji dne 11. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Osilnica
1.	člen
Razpiše sc referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Osilnica. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev vaških poti na območju KS Osilnica
—	adaptacija stavbe krajevnega urada.
Za izvedbo je potrebno 43,000.000 din, s samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3,500.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim'planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in SIS za komunalne in cestno dejavnost ter KS.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991. 5
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:	(
1.	vsi zaposleni, občani po stopnji 6,5 •/« od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 */« od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega .dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 */•
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 °/e
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %>
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 °/o mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov).
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke i’z avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni Isit SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na
računu KS Osilnica 51300-645-15073 bo upravljal svet
KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Osilnica.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Osilnica ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Osilnica
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Osilnica, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.	4
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Osilnica
Veljko Rašperič 1. r.
1061.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 32. statuta krajevne skupnosti
Kočevje-mesto, je skupščina krajevne skupnosti Ko-čevje-mesto na seji dne 20. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Kočevje — mesto
1.	člen
Razpiše se referendum za ; uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6? 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev cest v mestu in sicer: Kajuhovo naselje, Grajska pot, pločnik ob cesti na Trato, cesta v Mahovniku, Kolodvorska ulica in pločnik od Agro-servisa do LIK;
—	ureditev javne razsvetljave v Mestnem logu in na Grajski poti;
—	obnova hidrantov na območju mesta Kočevje;
—	obnova mostu pri Mlakarju;
—	za intervencije na področju komunalne in cestne dejavnosti.
Za uresničitev programa je potrebno 81,000.000 din, s samoprispevkom bo zbrano predvidoma 72.000.000 din, ostala sredstva zagotovi SIS za komunalne in cestno dejavnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje in po posebnem samoupravnem sporazumu.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5% od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 % od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 % mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo
s tern izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov).
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine
in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka
delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziromd dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS 51300-645-15005 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in
delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kočevje-mesto.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilne imeniku na območju KS Kočevje-mesto ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Kočevje-mesto
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Kočevje-mesto, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Ttisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako', da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kočevje-mesto '
Jože Berlan 1. r.
1062.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 46. člena statuta krajevne skupnosti Draga, je skupščina krajevne skupnosti Draga na seji dne 11. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Draga
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Draga. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
S.	tiee
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
— postavitev RTV pretvornika nad Pungertom za krajevne potrebe.
Za realizacijo navedene investicije je potrebno 7,644.000 din, iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 4,000.000 din. Ostala sredstva so zagotovljena po srednjeročnem programu KS.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje ii\ občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 %> od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 °/o od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %>
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 °/o
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 °/o mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnih (vikendov^.
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč m postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznam- pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojnin-
sko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, J ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, Id se plačuje od OD ie delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, H ga
plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
, Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen-
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS Draga 51300-645-15177 bonipravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka .kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju In Izvedbi referenduma
se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Draga.
Izid referenduma se objavi v Uradnem lista SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Draga ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Draga
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Draga, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS, ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Draga
Jože JeŠelnik L r.
1063.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Struge, je skupščina krajevne skupnosti Struge na seji dne 21. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Struge
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Struge. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
— sofinanciranje dograditve večname/iske stavbe v naselju.
Predračunska vrednost investicije je 130,000.000 din. Iz samoprispevka se bo zbralo 5,500.000 din, druga sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana šolstva in PTT in po planu KS. 4
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 “/o od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 °/o
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 °/o
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS. v višini 0,5 % mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov).
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, k' mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka $e po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS Struge 51300-645-15101 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni, del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Struge.
Izid referenduma se objavi v, Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Struge ter zaposleni občani, stavi nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Struge
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Struge, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Struge
Janez Kralj L r.
1064.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 31. člena statuta krajevne skupnosti Stara cerkev, je skupščina krajevne skupnosti Stara cerkev na seji dne 14. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v '	krajevni skupnosti Stara cerkev
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Stara cerkev. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, oviednoten po cenah 1985:
—	ureditev pokopališča v Stari cerkvi
—	sofinanciranje avtobusnih postajališč
—	ureditev javne razsvetljave po posameznih naseljih
—	manjša vzdrževanja vaških poti
—	ureditev prostorov za mladino in delo DPO v vasi Gorenje
Za izvedbo programa je potrebno 15,000.000 din, iz samoprispevka se bo predvidoma' zbralo 13,000.000, ostalo je zagotovljeno po srednjeročnem planu KS.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let
od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani pd stopnji 0,5 "/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 eZi od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 •/o
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 °/o
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 “/o
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5% mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov).	1
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki aau zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka,
predložiti podatke e dohodkih, od katerfli ee piočuje
samoprispevek.
7.	aea
Od saieoprlspevfca, kt *» bede pMeeeB «MMt po
sklepa o ttvedbi samoprispevka ee po M8. Sena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 32/85), ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS 51300-645-15047 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje '1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.	<
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
• _ 10. člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Stara cerkev.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Stara cerkev ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje ir^občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Stara cerkev
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Stara cerkev, ki se bo uporabil za izvedlpo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Te sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ustu SRS.
skupščine krajevne skupnosti Stara cerkev
Ježe Košir L r.
1065.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3, in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 31. člena statuta krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas, je skupščina krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas na seji dne 22. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Rudnik - Salka vas
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne. 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, Ovrednoten po cenah 1985:
—	kanalizacija na Roški cesti, na Trdnjavi, na cesti od Roške ceste do Jezera in ureditev kanalizacije do Bajdoha
—	asfaltiranje skozi vas. Onek
—	ureditev javne razsvetljave
—	druge manjše intervencije na cestah in kanalizaciji na. področju KS Rudnik-Salka vas.
. Za izvedbo, navedenega programa je potrebno
30,000.000, iz samoprispevka se bo'zbralo predvidoma 22,090.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za posamezno dejavnost.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991. 5 6
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in -občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5% od pokojnine mesečno	
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
■ 4. delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5%
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD m od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 od-
, stotkov od pavšalno odmerjenega Letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5% mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin (vikendov).
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane pd zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino,, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna -in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki imajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so. dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega premoženja.
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, Id se bodo zbirala na računu KS 51300-645-15010 bo upravljal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat letno poročati skupščini KS in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih ie porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3: člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med- sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.
9.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi azultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Rudnik—Šalka vas.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Rud-nik-Salka vas ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
.	12. člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Rudnik—Šalka vas
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Rudnik—Šalka vas, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samo-prispveka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja za uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Rudnik—šalka vas
Jože Hrovat I. r.
1066.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. in 7. člen zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta krajevne skupnosti Kočevska Reka je skupščina krajevne skupnosti Kočevska Reka na seji dne 16. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Kočevska Reka
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Kočevska Reka. Sredstva samoprispevka se bodo uporabila za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela na območju KS.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 6. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva zbrana z samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev cest skozi naselja
—	izgradnja otroškega vrtca v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 105,900.000 din iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 10.000.000 din, iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo
10,000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim planom SIS za komunalne in cestno dejavnost, SIS za otroško varstvo, delovne organizacije Posestvo »Snežnik« in KS Kočevska Reka.
4.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5% od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5% od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali pokljcno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 od-
, stotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS. v višini 0,5% mesečno od povprečnega OD v SRS za preteklo, leto, ker se jim bodo š tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremični?! (vikendov).
6.	člen
Samoprispevka ne plačujejo tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči, priznavalnine, invalidnine in druge prejemke po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatke za pomoč in postrežbo, pokojnine, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, štipendije učencev in študentov ter nagrade, ki jih preje-
majo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki gagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi, ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo OD in zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Izplačevalec OD oziroma pokojnine obračuna in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od OD iz delovnega razmerja in pokojnin; samoprispevek, ki gh plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravlja kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku ter od lastnikov nepremičnin (vikendov) pa pristojna uprava za družbene prihodke.
Izplačevalec OD iz delovnega razmerja oziroma pokojnine preneha obračunavati in odtegovati samoprispevek delavcu za čas, ko njegova akontacija OD ne presega zneska, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, določenega z zakonom.
Občani, ki miajo stalno bivališče na območju, za katero je uveden samoprispevek, pa dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za pobiranje samoprispevka, predložiti podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 16G. členu ža-kona o davkih občanov (Uradni list SRS. št 32:85; ne plačuje davek od skupnega premoženja
8.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na računu KS Kočevska Reka 5131)0 645-15164 bn ur rav-Ijal svet KS, ki je tudi odgovoren za zbiranje, pravilno in namensko uporabo sredstev. Svet KS je dolžan kot nadzorni organ enkrat ietno poročati skupščini KS in.na zboru delovnih ljudi ni občanov o zbranih in porabljenih sredstvih.
Po izteku zbiranja, mora svet napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprej-■ me skupščina KS. Skupščina KS odloča tudi o uporabi sredstev, ki bi ostala po izvedbi programa del iz 3. člena tega sklepa.
Program iz 3. člena tega sklepa .je sestavni del plana KS za srednjeročno obdobje 1986—1990, v katerem so med sredstvi za njegovo izvajanje predvidena sredstva iz samoprispevka.
9 člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.,
10.	člen
Za postopek o elasovanju in izvedbi referenduma se smiselno upora1 'uijo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija v KS po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Kočevska Reka.
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so v splošnem volilnem imeniku na območju KS Kočevska Reka ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
12.	plen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Kočevska Reka
Na referendumu dne 22. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991 za območje krajevne skupnosti Kočevska Reka, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
ZA	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja,.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način.in v Uradnem listu SRS'ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kočevska Reka
Franc Lampe 1. r.

LITIJA
1067.
Na podlagi 50. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti zb varstvo pred požarom občine Litije je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija na seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 16. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev.
n
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se
začne uporabljati od 1. 6. 1986 dalje.
St. 19/86
Litija, dne 30. maja 1006.
Predsednik skupščine požarne skupnosti
Janez Baš L r.
1068.
Na podlagi 50. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti aa varstvo pred požarom občine Litija in določil 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1986— -1990 je skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Litija na seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 16. maja 1986 sprejela
SKLEP
o osnovah, stopnji in virih združevanja finančnih sredstev za požarno varstvo občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Litija za obdobje 1986—1990 bodo v tem obdobju združevali sredstva za požarno varnost občine Litija v višini 0,30 •/» od izplačane bruto mase osebnih dohodkov iz dohodka.
IX
Sredstva bodo zavezanci izločali ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov na naslednji račun: — 50150-842-022-427: OZD, TOZD in DS gospodarstva
in negospodarstva.
ni
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne
veljati od 1. junija 1986 dalje.
St. 20/86
Litija, dne 20. maja 1986.
Predsednik skupščine požarne skupnosti
Janez Baš 1. r.
LJUBLJANA SISKA
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je rja podlagi 41., 43. m 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) m 108. člena statuta občine Ljubljena šiška (Uradni list SRS, št. 13/88). na 5. seji dne 21. maja 1986 sprejel
SKLEP
0	javni razrgnitvi programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine
Ljubljana šiška za obdobje 1986-90
1.	Sen
Javno se razgrnejo programske zasnove v merilu
1	: 2500 za prostorske izvedbene načrte, ki so sestavni ded prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 in jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem LUZ, v maju 1986.
2.	člen
Programske zasnove določajo usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru v katerem se bodo v srednjeročnem obdobju 1986-90 gradila, širila in prenavljala naselja oziroma izvajali drugi posegi, za katere bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti.
Programske zasnove po svoji vsebini vsebujejo: ureditveno območje z velikostjo in mejo, organizacijo dejavnosti v tem območju, kapaciteto območja po posameznih načrtovanih programih, zasnove prometnega omrežja, usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in delovnega okolja, zasnove prostora za potrebe SLO in DS, zasnove zaporednosti gradnje,- komunalnega in energetskega omrežja.
3.	člen
Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška bodo razgrnjene za dobo 30 dni v prostorih skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana in sedežih krajevnih skupnosti Sora, Milan .Majcen, Hinko Smrekar, Litostroj in Podutik v katerih se posegi načrtujejo, načbnajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
4.	člen
Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte na območju občine Ljubljana Šiška posreduje komite za urejanje prostora tudi vsem ostalim krajevnim skupnostim v obravnavo in vednost.
5.	člen
, Pri bombe na programske zasnove lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, do zadnjega dne razgrnitve v knjigo pripomb ali pisno v krajevno skupnost oziroma komiteju za Ctrejanje prostora.
6.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-516/86
Ljubljana, dne 21. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Peter Hočevar 1. r.
,	LOGATEC
1070.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 40., 64., 65., 67. in 68. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80 in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 15. maja 1986 sprejel
ODREDBO
#
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec
1.	člen
Območje občine Logatec se proglaša za okuženo j steklino.
2.	člen
Da bi zatrli steklino pri živalih, je treba pse obvezno popisati, označiti in zaščitno cepiti proti steklini enkrat na leto. Zaščitno-cepljenje je obvezno za vse pse stare več kot 4 mesece.
Imetnik psa je dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo živali veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, na območju sttHnega prebivališča imetnika živali.
Imetnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov.
Vsak pes mora nositi predpisano vratno znamko. Znamka je dokaz o. prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini.
3	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje. DE Vrhnika (dalje: veterinarski zavod) mora v okuženem in ogroženem območji^ takoj poskrbeti, da se ugotovi, ali je prijavljen sum stekline utemeljen. Ce je sum utemeljen, mora zavod poslati tudi biološki material v laboratorijsko preiskavo. Sum na steklino je utemeljen:
—	v vseh primerih pogina in uplenitve lisic,
—	če je domača žival, lisica ali drug sesalec divjadi poškodoval človeka ali domačo žival,
—	če je domača žival, lisica. ali drug sesalec divjadi kazal bolezenska znamenja, na osnovi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavila steklina.
Stroški laboratorijskih preiskav se krijejo iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Logatec.
4.	člen
Ce rani klinično zdrav pes ali klinično zdrava mačka človeka, mora poškodovana oseba ali oseba, ki to vidi. takoj obvestiti veterinarsko organizacijo ali veterinarsko inšpekcijo.
Žival,. ki je poškodovala človeka in je zdrava, mora biti 10 dni pod veterinarskim nadzorom. Stroške veterinarskega nadzora nosi imetnik živali.
5.	člen
Da bi se preprečilo nadaljnje širjenje stekline, se na okuženem območju izvajajo naslednji ukrepi:
1.	zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, Id še hišo stari 4 mesece,
3.	nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na jermenu,
4.	prepoved prometa psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali, .ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina, ali v stik z ljudmi,
G.	zaščitno cepljenje psov in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali, predvsem vseh pašnih domačih živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7.	pokončavanje neregistriranih in necepljenih psov; kakor tudi potepuških psov in mačk ter vseh tistih živali, ka‘terih imetniki se ne drže predpisanega kontumaca, mora opraviti veterinarska higienska služba veterinarskega zavoda, če je potrebno v sodelovanju z lovskimi organizacijami in organi milice, na stroške imetnikov živali,
8.	pokončavanje lisic, gledalcev in druge škodljive divjadi;
9.	pokončanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugrizla obolela žival,
10.	pokončanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino, oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali proučitev možnosti cepljenja teh živali in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno,
11.	pokončanje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je
značilno za njihovo vrsto,
12.	prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod, skupaj z neškodljivim odstranjevanjem le-teh,
13.	prepoved odiranja trupel psov, mačk, lisic in drugih kožuharjev ter jemanje lovskih trofej take divjadi.
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini in izko-ževanje trupel kožuharjev *in drugih sumljivih živali v izkoževalnici na Igu, ter zbiranje in neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih, bolnih in sumljivih živali opravijo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika in DE Vič, v skladu z organizirano lastno veterinarsko higiensko službo,
15.	pokončanje zveri, pižmovk, kakor tudi potepuških psov in mačk so dolžne vršiti tudi krajevno pristojne lovske organizacije,
16.	pooblaščeni pregledniki divjačine so obvezni z izdajo napotnice za divjačino, zagotavljati, da se v zbiralnice divjačine odpremlja le ustreljena divjad, ki ni kazala nobenih znakov bolezni.
6.	člen
Truplo pokončane zveri, pižmovke in druge sumljive živali morajo člani lovske organizacije takoj neškodljivo zapakirati v nepropastno vrečo in ga opremiti s točnimi podatki o kraju uplenitve oziroma pokončanja divje ali domače živali, o imenu, priimku in naslovu uplenitelja in imetnika žival! z navedbo članstva v ustrezni lovski družini, datum in
uri ter načinu uplenitve oziroma najdbe sumljive živali, z opisom njenega obnašanja ter navedbo morebitno vzpostavljenega neposrednega ali posrednega stika te živali s človekom ali drugo živaljo in ga takoj dostaviti veterinarskemu zavodu.
Veterinarska organizacija takoj preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa nemudoma za neškodljivo odstranitev trupla in potrebno dezinfekcijo.
V	izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz prvega odstavka tega člena težaven se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja.
7.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če do bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
Ne glede na 3. točko 5. člena te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati pastirski psi, ki sodelujejo s čredo, službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe.
Navedeni psi morajo glede zaščite izpolnjevati vse pogoje iz prvega odstavka tega člena.
8.	člen
V	kategorijo za steklino dovzetnih žiVali prištevamo tudi polhe, zato se pri lovu nanje prav tako zahtevajo določeni zaščitni ukrepi:
—	lov na polhe naj se izvaja v zanje kar najbolj naravnem okolju,
—	v izogib ranjavanju se iz pasti lahko pobere le očitno pokončano žival,
—	ulovljenega polha, ki je poškodoval človeka ali se je nenaravno obnaša! je potrebno takoj predati Veterinarskemu zavodu, ki ga takoj odpošlje v preiskavo na steklino.
9.	člen
Ne glede na 12. in 13. točko 5. člena je dovoljeno izkoževanje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih kožuharjev pod naslednjimi pogoji:
—	oseba, ki odira trupla omenjenih živali mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme fmeti poškodb na glavi in rokah ter mora biti usposobljena za to delo,
—	da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklene posode za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva,
—	da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru. dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen, oziroma če je žival zdrava, pa se sme kožo dati v promet.
10.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti Veterinarskemu zavodu ali Medobčinskemu inšpektoratu občin Idrija, Logatec. Vrhnika — veterinarska inšpekcija, odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 6. člena te odredbe.
11.	člen
Krajevne skupnosti so dolžne na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov.
Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v
5.	členu in drugih živali, ki bi se nenavadno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika — veterinarska inšpekcija.
13.	člen
Kršitev določb te odredbe se kaznuje po 117. členu zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), če se ne izvede kakšnega naloženega in z navodilom predpisanega ukrepa.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve te odredbe prenehata veljati odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec, objavljeni v Uradnih listih SRS, št. 28/80 in št. 34/85.
St. 010-3/86
Logatec, dne 15. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine "
Logatec
Ludvik Mihelič, inž. 1. r.
1071.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski služb’ (Uradni list SRS, št. 23/76), ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/'78. 5/82) in 2. in 4. člena odloka o cenah geodetskih storitev v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 39/85) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 15. maja 1936 sprejel
SKLEP
S tem sklepom se valorizirajo cene geodetskih storitev iz 2. člena odloka o cenah geodetskih storitev v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 39 85). Cene posameznih geodetskih storitev se valori-
zirajo na naslednje vrednosti:
din
1. Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do, 0,3 ha
na dva dela	11860
2.2.	Za vsak nadaljnji 0.3 ha	3 500
2.3.	Za vsako dodatno novo parcelo	3 000
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za SO0/«
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4,000
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsakih 10 m meje oboda	2.520
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelacijo	3.000
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	17.000
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	9.300
2.2.	Za vsako nadaljno mejno točko	2.900
2.3.	Za numerično izmero za 2 mejni
točki	5.000
2.4.	Za vsako nadaljno 'točko	2.000
2.5.	Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 “/o
5.	Ugotovitev meje v7 mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki	7.000
2.2.	Za vsako nadaljnjo točko	2.000
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0.5 ha	9 000
2.	Za vsakih nadaljnih 0,25 ha	2 900
7.	Zakoličbe stavb in objektov
1. Stanovanjska stavba ali garaža	5 000
2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8. Geodetske storitve, ki jih ni možno zaračunavati po zgoraj navedenih cenah se zaračunavajo po dejansko povabljenem času.
Cena na uro znaša:
—	ža terensko geodetsko delo ura ‘	1 440
—	za pisarniško geodetske delo ura	1.282
—	za risarsko geodetsko delo ura	735
—	za figurantsko delo ura	633
Cenam storitev po ceniku se dodajo materialni stroški (kilometrina, dnevnice, obrazci ...).
tl
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/83
Logatec, dne 15. maja 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Ludvik Mihelič, inž. L r.
1072.
Na podlagi 6. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 33/85) in 25. člena statuta KS Hotedršica je Skupščina KS Hotedršica na seji dne 20. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Hotedršica
1. člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa KS in sicer za: ureditev pokopališča z mrliško vežico izgradnjo avtobusne postaje s prostori za pošto postavitev TV pretvornika za KS obnovo igrišča za rekreacijo in izgradnjo kopališča
dokončno ureditev kulturnega doma
izdelavo urbanistične dokumentacije za Hotedr-
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 53.400.000 din.
S samoprispevkom bo zbrano 22.648.000 din.
Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti'občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Hotedršica in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2 °/o od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 16/o od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5%> od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovnf ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku.
a)	2 o/o od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek,
b)	2 o/o od neto OD, določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic — po stopnji 2 °/o od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
b)	postranski poklic — po stopnji 10*/« od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
—	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po
odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunavanj davek po stopnji 2 "/o.
5.	člen
Samoprispevka se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačilo samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep o oprostitvi sprejme organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Hotedršica, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 15. 6. 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Hotedršica.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabijo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
10.	člen
Na referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost HotedriBea«
GLASOVNICA
Na referenduma dne IS. S. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Hotedršica za financiranje izgradnje:
ureditev pokopališča z mrliško vežico, izgradnja avtobusne postaje s prostori za pošto, postavitev TV pretvornika' za KS, obnova igrišča za rekreacijo in izgradnjo kopališča,
dokončna ureditev kulturnega doma in izdelava urbanistične dokumentacije za Hotedršico za dobo 5 let od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
glasujem
proti	za
(žig)
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	: člen
Za zbiranje sredstev' in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren Odbor za krajevni samoprispevek krajevne skupnosti, ki bo o'zbranih in porabljenih sredstvih lemo poročal skupščini krajevne skupnosti Hotedršica in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Hotedršica bo sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, št. 50110-645-64194.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Hotedršica, dne 20. maja 1986.
Predsednik skupščine KS Hotedršica
Ivan Petrovčič 1. r.
1073,
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 27. člena statuta KS Laze je skupščina KS Laze na seji dne 15. maja 1986 sprejela
SKLEP
e razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Laze
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa KS in sicer: usposabljanje
vaških (krajevnih) poti z asfaltno prevleko: Kucl, Grič, Gasa. Mikletova pot, proti Repiču, proti Milavcu in Jakovica* smer Križišče Facja—Tegelj.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 19,482.340 din.
S samoprispevkom bo zbrano 12.928.000 din.
Ostala sredstva bodo. zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim ^sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Laze in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2 °/o od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1 % od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 °/o od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali kot postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku:
a)	2 5 6/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	2 °/o od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79, člen),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:.
a)	glavni poklic po stopnji 2 6/o od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
b)	postranski poklic po stopnji 10 e/o od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
—	delovni ljudje in. občani od priložnostnih dohodkov. iz kmetijskih, gospodarskih- ali. poklicnih dejavnosti, avtorskih, pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o. delu, od. katerih se plačuje davek po odbitku,, .od. vsakega, posameznega . bruto dohodka zmanjšanega za obračunani, davek po stopnji 2 %.
5.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od: priznavalnin, od invalidnine in od_ drugih, prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od. denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega- dohodka delavcev - in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka, tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ah druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep o oprostitvi sprejema organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Laze, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 15. 6. 1986 od 7. do 19 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Laze.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
10.	člen
Na referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
-Krajevna skupnost Laze
GLASOVNICA
Na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Laze za financiranje popravila in obnove vaških poti z asfaltno prevleko: Kucl, Grič, Gasa, Mikletova pot, proti Repiču, proti Milavcu in Jafiovi-ca, smer Križišče Facja—Tegelj za dobo 5 let od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
glasujem
PROTI	ZA
(žig)
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se. z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	Sen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren nadzorni odbor krajevne' skupnosti, ki bo o zbranih in porabtjeeih
sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti Laze in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Laze bo sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, številka: KS Laze 61370 Logatec št. žiro računa 50110-645-64173.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu ŠRS.
Laze, dne 5. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Laze
Stanislav Kermavner 1. r.
1074.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta KS Naklo Logatec je skupščina krajevne skupnosti Naklo Logatec na seji dne 20. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Naklo Logatec
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za izvedbo programa krajevnega samoprispevka, in sicer za:
1.	Dokončno izgradnjo centralne knjižnice in rekonstrukcijo narodnega doma (II. in III. faza).
din
Planirana	sredstva:	175,000.000
leto 1987:	100,000.000
leto 1988 :	75,000.000
2.	Izgradnjo športno-rekreacijskega centra (športno igrišče z atletsko stezo, sanitarnim in garderobnim objektom).
Planirana	sredstva:	30,000.000
leto 1988:	10,000.000
leto 1989 :	20,000.000
3.	Pripravljalna dela za gradnjo kopališča.
Planirana	sredstva:	35,000.000
(leta 1989).
4.	Izgradnja avtobusnega postajališča z odkupom zemljišča.
Planirana	sredstva:	100,000.000
leta 1990:	70,000.000
leta 1991:	30,009.000
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer: od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 343,482.050 din. S samoprispevkom bo zbranih 201,182.050 din. Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Naklo, in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2%> od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1 e/e od pokojnin,
—• delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 o/o od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku.
a)	2 °/o od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek,
b)	21 2 3 4 * 6/o od neto OD, določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic — po stopnji 2 e/e od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega za-' varovanja
b)	postranski poklic — po stopnji 10 Ve od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka
—	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijstva, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek po stopnji 2 Ve.
5.	člen
Samoprispevka se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja m socialna složba pri strokovni službi SIS. Sklep
o oprostitvi sprejme organ, ki je zadolžen za izvajanje-
samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Naklo Logatec, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 15. 6. 1986, od 7. do 19. ure na glasovnih ■h, ki jih določi svet KS Naklo Logatec, Rete-am izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81, 36/85).
10.	člen
Na referendumu bodo glasovali delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri bo naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Naklo Logatec
' Glasovnica
Na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, za območje krajevne skupnosti Naklo Logatec za financiranje izgradnje
1.	Dokončna izgradnja centralne knjižnice in rekonstrukcija Narodnega doma (II. in III. faza).
din
Planirana sredstva:	175,000.000
leto 1987:	100,000.000
leto 1988:	'	_	75,000.000
2.	Izgradnja športnorekreacijskega centra (športno igrišče z atletsko stezo, sanitarnim in garderobnim objektom).
din
Planirana sredstva:	30,000.000
leto 1988:	10,000.000
leto 1989:	20,000.000
3.	Pripravljalna dela za izgradnjo kopališča. Planirana sredstva: 35,000.000 din (leto 1989)
4.	Izgradnja avtobusnega postajališča z odkupom zemljišča
Planirana sredstva:	100,000.000
leto 1990:	70,000.000
leto 1991:-	30.000.000
Za dobo 5 let od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
glasujem
PROTI	ZA
Žig
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbe krajevnega samoprispevka strinja, in besedo •>PP,OTI<- tirti, ki se z uvedbo krajevnega samoprispevka nd strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovorna komisija za spremljanje in izvajanje samoprispevka, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih redno poročala skupščini krajevne skupnosti Naklo Logatec in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirala SDK Vrhnika in uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Naklo Logatec bo sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na poseben ŽR št. 50110-645-64105 SDK Vrhnika. .
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Naklo, dne 20. maja 1986.
Predsednica skupščine KS Naklo Logatec
Irena Lipovec 1. r.
1075.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta KS Rovte je skupščina KS Rovte na seji dne 5. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območj"u KS Rovte
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa KS in sicer:
1.	izgradnja športno-kulturnega doma v Rovtah
2.	obnova osnovne šole Log—Zaplana.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 15. 7 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 66,000.000 din.
S samoprispevkom bo zbrano 66,000.000 din.
Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, kj stalno prebivajo na območju KS Rovte in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2 %> od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1 6/e
od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 % od katastrskega dohodka in dohodka od
poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali kot postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku:
a)	2 »/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	2 % od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih obpanov (3. točka 79. člen),
—	delovni ljudje, ki 'plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic po stopnji 2 ‘/o od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
b)	postranski poklic po stopnji 10 % od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
—	delovni ljudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek po stopnji 2 •/«.
5.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na . delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo- v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep o oprostitvi pa sprejema organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za
izterjavo davkov.
7.	čten
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselih na območju KS Rovte, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	čten
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 15. 6. 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Rovte.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
^	10. člen
Na referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Rovte
GLASOVNICA
Na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Rovte za financiranje izgradnje športno kulturnega doma v Rovtah in obnova osnovne šole Log—Zaplana za dobo 5 let od 15. 7. 1985 do 14. 7. 1991
glasujem
PROTI	ZA
(žig)
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega 'samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti Rovte in zboru občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Rovte bo sprejela sklep o uvedbi,. krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, št. 50110-645-64082.
16.	člen
Ta sklep začfte veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Rovte, dne 5. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevna skupnosti Rovte
Slavko Šinkovec L r.
1076.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 31. člena statuta KS Tabor je skupščina KS Tabor na seji dne 22. maja 1986 sprejela
'SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Tabor
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa KS in sicer za:
—■ ureditev parkirnega prostora pri pokopališču, razširitev mostu pri hišni številki Tržaška 136
—	ureditev ceste v Žibršah od Dolenca do Čuka
—	izgradnjo avtobusne postaje z večnamenskim prostorom v Grčarevcu
—	hidroforno postajo ^za vodo Režiška cesta in Grajska pot,
—	'izgradnjo kanalizacije v Gorenji vasi
—? izgradnjo pločnika od Tržaške 166 (Istenič) do Kalc (Podobnik) 26
—	izgradnjo avtobusne postaje pred trgovino v Gor. Logatcu
—	pomoč pri izgradnji večnamenskega prostora pri izgradnji Gasilskega doma v Zibršah
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let :n sicer od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 61,600.000 din.
S samoprispevkom bo zbrano 54,048.490 din.
Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Tabor in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2°/o od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1 °/o od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po
stopnji 5'%> od .katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ati postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku:
a)	2 °/o od ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davek,
b)	2% od neto OD, določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člena),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic — po stopnji 2% od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
b)	postranski poklic — po stopnji 10®/» od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
—	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijstva, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih p.ravic, ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunavani davek po stopnji 2®/«.
5.	člen
Samoprispevka se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska OD, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca določenega z zakonom.
V izjemnih primerih .se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep o oprostitvi sprejme organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Tabor, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samo-, prispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka
bo v nedeljo,'15. 6. 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Tabor.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
10.	člen
Na referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Tabor«
GLASOVNICA
Na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Tabor za financiranje izgradnje;
—	ureditev parkirnega prostora pri pokopališču,
—	razširitev mostu pri hišni številki Tržaška 136
—	ureditev ceste v Žibršah od Dolenca do Cuka
—	izgradnja avtobusne postaje z večnamenskim prostorom v Grčarevcu
—	hidroforna postaja za vodo Režiška cesta in Grajska pot
—	izgradnja kanalizacije v Gorenji vasi
—	izgradnja pločnika od Tržaške 166 (Istenič) do Kalc (Podobnik) številka 26
—	izgradnja avtobusne postaje pred trgovino v Gor. Logatcu
—	pomoč pri izgradnji večnamenskega prostora pri izgradnji Gasilskega doma v Zibršah
za dobo 5 let od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
glasujem
PROTI	ZA
(žig)
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti KS Tabor in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Tabor bo sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, št. 50110-645-64077.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
Tabor, dne 20. maja 1986.
Predsednik skupščine KS Tabor
Anton Antičevič 1. r.
1077.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 3 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 26. člena statuta KS Trate je skupščina KS Trate na seji dne 16. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Trate
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za izvedbo programa KS in sicer za dokončno asfaltiranje ceste Židank—Veharše.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 14,963.260 din.
S samoprispevkom bo zbrano 10,679.260 dia.
Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom 6 temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Trate in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2 % od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 16/o od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 Vo od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali kot postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno' dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku:
a)	2 «/o od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek,
b)	2 % od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člen),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic po stopnji 2 "/o od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in Invalidskega zavarovanja,
b)	postranski poklic po stopnji 10 “/o od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
— delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek po stopnji 2°/«.
5.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep 6 oprostitvi sprejema organ, ki je zadolžen za izvajanje samoprispevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Trate, veljajo določila 4. člena tega sklepa.
8.	člen ,
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovali vsi 'ibčani. vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9 člen
Referendum za uvedbo krajevnega =amop- -pevka bo v nedeljo, 15. 6 1980 nd 7. do 19 uif na tilasuValinh mestih, ki jih določi svet KS Trate
Referendum izvede volilna komisija kra jevne skupnosti. Za postopek c glasovanju m izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
10.	člen
Na referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
-Krajevna skupnost Trate
GLASOVNICA
lila referendumu tihč 15 6 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka V denarju za Območje krajevne skupnosti Trate za financiranje izgradnje za dokončno
asfaltiranje ceste Židank—Veharše za dobo 5 let od
15.	7. 1986 do 14. 7. 1991.
glasujem
PROTI	ZA
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti Trate in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Trate bo sprejela sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Sredstva .samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, št. 50110-645-64189.
16 člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Trate, dne 16. maja 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Trate
Marjan Pišljar 1. r.
1078.
Na podlagi 8. In 16. člena zakona o referendumu In drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SHS. it. 23/77) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85) in 26. člena statuta KS Vrh nad Rovtami je Skupščina KS Vrh nad Rovtami na seji dne 18. maja 1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Vrh nad Rovtami
1.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo porabljena za Izvedbo programa KS in sicer za obnovo osnovne šole na Vrhu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 15. 7. 1986 do 14. 7. 1991.
3.	člen
Vrednost programa krajevnega samoprispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 13,500.000 din.
S samoprispevkom bo zbrano 7,671.950 din.
Ostala sredstva bodo zagotovljena preko Komunalne cestne skupnosti občine Logatec v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Komunalne cestne skupnosti občine Logatec.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Vrh nad Rovtami in sicer od naslednjih osnov:
—	delavci po stopnji 2 °/o' od neto OD iz delovnega razmerja,
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1 0/o od pokojnin,
—	delovni ljudje in občani, lastniki zemljišč, po stopnji 5 "/o od katastrskega dohodka in dohodka od poseka lesa,
—	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali kot postranski poklic opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku:
a)	2 CA> od ostanka čistega dohodka zmanjšanega za davek
b)	2 °/o od neto osebnega dohodka določenega po zakonu o davkih občanov (3. točka 79. člen),
—	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
a)	glavni poklic po stopnji 2 "/o od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
b)	postranski poklic po stopnji 10 % od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka,
—	delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek po stopnji 2 °/o.
5.	člen
Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev -in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
V izjemnih primerih se oprosti plačila samoprispevka tudi ostale občane, ki zapadejo v težji položaj ali jih prizadene naravna ali druga nesreča. V postopku oprostitve sodeluje komisija KS za socialna vprašanja in socialna služba pri strokovni službi SIS. Sklep o oprostitvi sprejema organ, ki je zadolžen aa izvajanje samopriepevka.
6.	člen
Zavezanci krajevnega samoprispevka so dolžni poravnati zapadlo obveznost, izvirajočo iz krajevnega samoprispevka, v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7.	člen
Za delovne ljudi in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka stalno naselili na območju KS Vrh nad Rovtami, veljajo določila 4. člena tega sklep
8.	člen
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, mlajši od 18 let.
9.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 15. 6. 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Vrh nad Rovtami.
Referendum izvede volilna komisija krajevne skupnosti. Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o delegiranju in volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85).
10.	člen
iNa referendumu bodo glasovali ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Vrh nad Rovtami GLASOVNICA
Na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Vrh nad Rovtami za financiranje obnove osnovne šole na Vrhu za dobo 5 let od 15. 7. 1986 do
14.	7. 1991
glasujem
PROTI	ZA
Žig
Glasuje se tako, da obkroži besedo »ZA« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka strinja in besedo »PROTI« tisti, ki se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi v Uradnem listu SRS.
22.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Vrh nad Rovtami, ki bo o zbranih porabljenih sredstvih letno poročal skupščini krajevne skupnosti (ati svetu KS) Vrti nad Rovtami in zboru občanov.
13.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bosta kontrolirali SDK Vrhnika in Uprava za družbene prihodke občine Logatec.
14.	člen
Skupščina KS Vrh nad Rovtami bo sprejela sklep
o uvedbi krajevnega samoprispevka, če bo večina
vseh občanov, ki imajo pravico glasovati na referendumu, glasovala za uvedbo krajevnega samoprispevka.
• 13. člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri SDK Vrhnika, št. 50110-645-64217.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Vrti. nad Rovtami, dne 18. maja 1986.
Predsednik skupščine KS Vrh nad Rovtami Niko Oblak 1. r.
SEVNICA
1079.
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 15. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 172., 178. in 248. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 20/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1986 sprejela
SKLEP
o prenehanja začasnega ukrepa družbenega varstva v Centru za socialno in svetovalno delo Sevnica
1
Skupščina . občine Sernica ugotavlja, da ukrep družbenega varstva v Centru za socialno delo Sevnica, uveden s, sklepom o začasnem ukrepu (Uradni list SRS,, št. .19/85), preneha s potekom enega leta po uvedbi, to je 15. maja 1986.
2
Ž dnem prenehanja ukrepa preneha mandat začasnega poslovodnega organa.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-1/86-1
Sevnica, dne 10. aprila 1986.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
1080.
Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene
aKupn.osti Sevnica na 1. zasedanju dne 19. maja 1986 sprejela
SKLEP	*
o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1986 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986 in opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združenih kmetov, kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 in se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije določeno drugače.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje in združenj kmetje, razen združenih kmetov, ki' so se pokojninsko zavarovali. najmanj v 4. pokojninski razred in so se odločili, da plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po 2. členu tega sklepa (kot delavci v združenem delu), znašajo:
— od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 216/o.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med ožje družinske člane zavarovanca, prispevek v višini 500 din mesečno za vsakega takega člana družinske oziroma gospodinjske dejavnosti.
4.	člen
Združeni kmetje, ki so se odločili, da si V zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravico do socialne varnosti, plačujejo prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenirh varstvom od osnove, za katero so se odločtii v okvira Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunano v bruto znesek, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41/83). -Ta osnova velja za koledarsko leto. Prispevek plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega skk|>a.
5.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka osnovi, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prispevki iz prejšnjega odstavka se plačujejo in obračunavajo po stopnjah, objavljenih na način, določen v 2. člmu tega sklepa.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 3. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi za stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja: 5.000 din,
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov pod >goji, ki jih določi zdravstvena skupnost: 3.100 din.
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ni določeno drugače. Po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 160/o.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v dekumem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela ali druge organizacije prispevke od mesečnih osnov kot za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz ■ prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanci plačila prispevka po 1. odstavku tega člena so osebe same, po 2. odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8e/o od bruto osebnega prejemka.
Ta prispevek se plačuje za večji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela, po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Za osebe, ki delajo v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci za prispevek — izplačevalci — prispevek za zdravstveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka, pridobljenega na tej podlagi.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje iz dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa.
12.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1985 dalje (Uradni list SRS, št, 24/85). Prispevne stopnje, določene na podlagi 2. člena tega sklepa se med letom usklajujejo glede na priliv izvirnih prihodkov in glede na dogovorjeni program, v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje SIS družbenih dejavnosti v letu 1986. Za medletno usklajevanje prispevnih stopenj v tem členu je pooblaščen Koordinacijski odbor ‘za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela. Ta sklep prične veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
St. 2-2/86-9
Sevnica, dne 19. maja 1986.
Predsednik
skupščine OZS Sevnica
Mihael Keršič 1. r.
SEŽANA
1081.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprise\'ku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 162. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in zbora kra-jevnih skupnosti dne 5. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka v občini Sežana
1.	člen
Za območje občine Sežana, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 24. novembra 1985, uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje nadaljnjega razvoja vodooskrbe, komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti občin Sežana, v skladu s programom oskrbe z vodo občine Sežana v obdobju 1986—1990 in družbenim planom razvoja občine Sežana v obdobju 1986—1990.
2.	člen
Samoprispevek se ux'ede za obdobje petih let in sicer od 1. aprila 1986 do 31. marca 1991.
3.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Sežana in ga plačujejo:
—	delavci in drugi delovni ljudje, ki imajo osebne dohodke in nadomestila iz medsebojnih delovnih razmerij, od osebnih dohodkov in nadomestil, zmanjšanih za davke in prispevke, po stopnji 2°/o;
—	občani, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 2 %;
—	od dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, poklicnih dejavnosti in avtorskih, pravic, od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke, po stopnji 2°/o;
—	občani, ki so zavezanpi davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov od odmere osnove, po stopnji 3 "/o.
4.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznost izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno, okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
Plačila so oproščeni tudi zavezanci davka od do-, hodka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek ne presega 2.050 din. Ta znesek občinska skupščina letno valorizira v skladu z gospodarskimi gibanji v občini.
Znesek obračunavanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev in drugih delovnih ljudi ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino in pokojnino, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo oziroma med akontacijo osebnega dohodka in zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom.
6.	člen
Zavezanec samoprispevka lahko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s posebno odločbo, ki jo izda občinska uprava za družbene prihodke občine Sežana.
Zavezanec ima pravico do pritožbe zoper odločbo iz prejšnjega odstavka v 15. dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloča posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Komisija iz prejšnjega odstavka na predlog občinske skupščine odloča o odpisu samoprispevka za tiste zavezance, pri katerih bi izterjava samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezancev in članov njihovih družin, pri čemer upošteva mnenje Centra za socialno delo občine Sežana.
Zoper odločitve komisije se lahko vloži ugovor v roku 15 dni po prejemu sklepa na isto komisijo, ki preizkusi svojo odločitev v roku 30 dni.
7.	člen
Celotna sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo delila tako, da bo 50 "/o od skupno zbranih sredstev uporabljenih za sofinanciranje nadaljnjega razvoja oskrbe z vodo v občini Sežana in 50% za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti, opredeljenih v družbenem planu razvoja občine Sežana v obdobju 1936—1990.
8.	člen
Skupna predvidena vrednost programa oskrbe z vodo v občini Sežana v obdobju 1986—1990 bo znašala 1.504,970.900 dinarjev (planske cene — december 1984).
Sredstva bodo porabljena za naslednje namene:
1.	izgradnja cevovoda Sežana-Rodik-Kozina,
2.	zagotovitev pitne vode na širšem območju Senožeč,
3.	izgradnja vodooskrbnega omrežja Tomačevica-Kobjeglava-Kobdilj; Grahovo brdo-Dobravlje-Avber-Ponikve in odcep za Kazlje (osrednji krašfei predel),
4.	zagotovitev pitne vode na območju Vrhov,
5.	zagotovitev dodatnih količin vode za širše območje Hrpelje-Kozina in Brkinom.
6.	nadaljevanje izgradnje vodooskrbnih objektov ih cevovodov na celotnem območju Vremske doline,
7.	nadaljevanje izgradnje vodooskrbnih objektov na obmejnem območju (Volčji grad-Veliki dol in Škofi-Brje-Gorjansko),
8.	postopno razreševanje problematike vodooskrbe Kozina-Rakitovec,
9.	urejanje lokalnih vodovodqy,
10.	raziskovanje podtalnic,
11.	priprava tehnične dokumentacije,
12.	obnove cevovodov.
9.	člen
Skupna predvidena Vrednost programov krajevnih skupnosti, opredeljenih v družbenem planu razvoja občine Sežana v obdobju 1986—1990 bo znašala
445,000.000 dinarjev (planske cene — december 1984).
Sredstva bodo porabljena za naslednje namene:
—	za komunalno in cestno infrastrukturo,
—	za obnovo in izgradnjo objektov skupnega pomena,
—	za • izgradnjo in razširitev PTT in elektro omrežja.
10.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov iz 8. in 9.
člena tega odloka znaša 1 >49,970.000 dinarjev. Od
tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 381,000.000 dinarjev.
11.	člen
V primerih, da s samoprispevkom zbrana sredstva presegajo predvideni znesek, se bodo uporabila za dokončanje del določenih v 8. in 9. členu tega odloka.
12.	člen
Dela, določena v 8. in 9. členu tega odloka, morajo biti dokončana do 31. marca 1991.
13.	H en
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
Skupščine občine Sežana je odgovoren za zbiranje sredstev občinskega samoprispevka, namenjenih za sofinanciranje izvedbe programa vodooskrbe in programov krajevnih skupnosti.
Občinska samoupravna interesna skupnost za vo-dooskrbo je odgovorna za namensko porabo sredstev zbranih s samoprispevkom, namenjenih za sofinanciranje izvedbe programa vodooskrbe v občini Sežana v obdobju 1986—1990 (8. člen).
Sveti posameznih krajevnih skupnosti so odgovorni za namensko porabo sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti, opredeljenih v družbenem planu razvoja občine Sežana v obdobju 1986—1990 (9. člen).
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je dolžan enkrat letno, podati poročilo o zbranih sredstvih občinski skupščini.
Organi SIS za vodooskrbo občine Sežana in sveti posameznih krajevnih skupnosti so dolžni enkrat letno, poročati o realizaciji programov vodooskrbe oziroma krajevnih skupnosti občinski skupščini.
14.	člen
Sredstva samoprispevka, namenjena za sofinanciranje nadaljnjega razvoja oskrbe z vodo občine Sežana, se bodo stekala na posebni žiro račun občinske samoupravne interesne skupnosti za vodooskrbo Sežana, pri SDK Koper — enota Sežana.
Sredstva samoprispevka, namenjena za komunalne in druge potrebe krajevnih skupnosti se bodo stekala na žiro račun posameznih krajevnih skupnosti. Delitev sredstev krajevnim skupnostim se izvrši na podlagi predvidenega poprečno zbranega samoprispevka v vsaki krajevni skupnosti. Sklep o ugotovitvi razdelitve sredstev samoprispevka krajevnim skupnostim sprejme zbor krajevnih skupnosti občine Sežana.
15.	člen
Po izteku samoprispevka občinska skupščina sprejme zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka.
16.	člen
Ta odlok začfte veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 014-1/85-1
Sežana, dne 5. februarja 1986.
Predsednik
Tihomir Kovačič 1. r.
ŽALEC
1082.
Na podlagi pooblastila iz 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za obdobje 1981—1985 in na podlagi sklepa zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec z dne 18. decembra 1985 je Koordinacijski odbor za razvojne in druge naloge ter svobodno menjavo dela pri skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na svoji seji dne 21. aprila 1986 sprejel
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. januarja 1986 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986 in opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev, zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združenih kmetov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevke za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in združene kmete po naslednjih prispevnih stopnjah:
—	iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,24 °/o
—	iz bruto osebnega dohodlea v breme dohodka po stopnji 10,84 */o.
3.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo od osebnega dohodka in dohodka od osnov, ki jih določa SPIZ v SR Sloveniji za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnova za določanje prispevkov za delovne ljudi in občane, pri katerih se ne ugotavlja dohodek, so pa zavezanci plačila prispevka za zdravstveno varstvo, poprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, povečan z načrtovanim odstotkom povečanja osebnih dohodkov v republiki za tekoče leto.
4.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
5.	člen
Združeni kmetje, ki se niso odločili za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov po stopnji 14.79«/»
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 4.683 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo po prvem odstavku tega člena plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino, če ni na kmetiji drugih družinskih članov, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Ce se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunano v bruto znesek, pri čemer la ne more biti nižja od IV. kategorije določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka po 2. in 5. členu tega sklepa, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od
tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 1.540
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov
pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 1.540
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače. Po 2. točki je zavezanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ttrugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %.
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so
v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov kot za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenih v prvem odstavku tega tiena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanci plačila prispevka po prvem odstavku
tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega Sena pa TOZD ali druga organizacija.
9.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ah drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek aa zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 4 č/o od bruto osebnega do bodica.
Ta prispevek se plačuje za večji rizik zdravstvenega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Predsednik
koordinacijskega odbora '	za razvojne in druge naloge
ter svobodno menjavo dela pri skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Franci Ježovnik 1. r.
POPRAVEK
V pregledu predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 19-979/86 z dne 16. V. 1986 se v tabeli I. stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka »pod zaporedno številko 2 občina Škofja Loka« pravilno glasi:
»— v stolpcu 10 stopnja 2,17 nadomesti s stopnjo 2,70«.
St. 420-12/85
Ljubljana, dne 23. maja 1986.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1031.	Zakon o sodiščih zdi uženega dela (prečiščeno besedilo)	1665
1032.	Odlok o prenosu denarnih sredstev družbenopolitič-
nih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (prečiščeno besedilo)	1669
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1033.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1985 in 1986	1671
1634. Odlok o določitvi najnižjega zneska, ki zagotavlja
materialno in socialno varnost delavca	1671
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1035.	Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati delavci, ki opravljajo dela na žičniških napravah	1671
1036.	Pravilnik o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov	človeškega telesa	1674
1037.	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po
kateri so se obrestovale hranilne vloge v SR Sloveniji v letu 1985	1676
1038.	Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj davkov’ tz osebhega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 19Sr- (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86,
2/86, 3/86, 7'86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/88, 17/86, 18/86 in 13/8*	1677
1039.	Poročilo o stopnji -asti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju
SR Slovenije za obdobje januar-marec 1986	1677
1040.	Sklep o ugotovitvi stopnje rasti Izplačanih akontacij
čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 1986 v primerjavi 7 enakim obdobjem leta 1985	1677
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1041.	Samoupravni sporazum o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 .	1678
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1042.	Sklep o določitvi poslovnega Časa prodajaln na
ožjem območju turističnega predela mesta Ljubljane v letu 198*	1686
1043.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne interesne stanovanjske	skupnosti	mesta Ljubljane 1686
1044.	Poslovnik c delu skupščine Komunalne skupnosti
ljubljanskih občin	1687
1045.	Merila in kriteriji o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov, ki se priključujejo na sistem daljinske oskrbe
s toplotno eneigijo	oziroma	s plinom	1692
Stran
1052.	Sklep o potrditvi družbenega plana občine Cerknica
za obdobje 1981—1985	1700
1053.	Sklep o spremembi pravilnika o pogojih in meri-
lih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v	občini Idrija	1700
1054.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Ob-
činski zdravstveni skupnosti Kamnik od 1. 1. 1986 dalje	1700
1055.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS
Kamnik-Perovo	1701
1056.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Kamnik-Perovo	.	1703
1057.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Kamnik Cen*er	1703
1058.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Kamnik Zapr$ce	1703
1059.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na	območju občine	Kočevje	1704
1060.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Osilnica (Kočevje)	1706
1061.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kočevje — mesto	1707
1062.	Sklep c razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Draga (Kočevje)	1708
1063.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Struge (Kočevje)	1710
1064.	Sklep o razpisu referenduma va uvedbo samoprispevka v KS Stara cerkev (Kočevje)	1711
1065.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Rudnik-Šalka vas (Kočevje)	1713
1066.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kočevska reka	1714
1067.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spdrazum o temeljih plana SIS za varstvo pred
požarom občine Litija za obdobje 1986—1990	1715
1068.	Sklep o osnovah stopnji in virih združevanja finančnih sredstev za požarno varstvo občine Litija
za obdobje 1986—1990	me
1069. Sklep o javni razgrnitvi programskih zasnov za prostorske izvedbene načrte v občini Ljubljana Šiška kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986
do 1990	x	i71G
1070.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec	1717
1071.	Sklep o določitvi cen geodetskih storitev (Logatec) 1718
1072.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Kotedršica (Logatec)	1719
1073.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v KS Laze	'	1720
1074.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka	v	KS	Naklo	Logatec	1722
1075.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka	v	KS	Rovte	1723
1076.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka	v	KS	Tabor	/	1725
1077.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka	v	KS	Trate	172C
1046.	Sklep o ceni za dobavljeno energijo odjemalcem iz
omrežja	1693
1078.	Sklep o razpisu referenduma za spevka v KS Vrh nad Rovtami
uvedbo samopri-
1727
1047- Cenik dimnikarskih storitev (Ljubljana)	1694
1048.	Odlok o zaključnem računu proračuna za leto
1985 (Cerknica,	1696
1049.	Odlok c spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih skupnosti družbenih dejavnosti
za območje občine Cerknica	1696
1050.	Odlok o gospodarjenju s cestami, ulicami, trgi,
javnimi potmi in drugimi prometnimi površinami v občini Cerknica	1697
1051.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na delu
območja zazidalnega načrta Cerknica-Peščenik — blokovska in individualna gradnja	(Cerknica)	1699
1079. Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v Centru za socialno in svetovalno delo
Sevnica	1729
1080.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skuonosti Sevnica od 1. 1. 1986 dalje 1729
1081.	Odlok o uvedbi samoprispevka	v občini Sežana	1730
1082.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Žalec od 1. 1. 1986 dalje 1732
— Popravek predloga o spremembah in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka . . /Uradni list SRS, št. 19/86)	1733
—	Samostojni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in brodarji;
—	samostojni prodajalci na drobno,
—	pogodbene organizacije združenega dela,
—	obrtne zadruge in temeljne organizacije kooperantov,
—	vsi drugi delovni ljudje in občani, ki se ukvarjajo
—	z domačo in umetno obrtjo,
—	s sprejemanjem gostov na prenočevanje ali z nudenjem hrane in pijače v zasebnih gospodinjskih in kmečkih gospodarstvih,
—	z opravljanjem obrtne dejavnosti kot postranskega poklica,
—	organizacije združenega dela, ki se poslovno povezujejo z obrtniki,
boste našli na vsa pravna in mnoga druga vprašanja in probleme ustrezne odgovore oziroma rešitve v zbirki
OBRTNI ZAKON s komentarjem (1984)
OBRTNI ZAKON
—	spremembe in dopolnitve s komentarjem (1986 j
V	komentarju, ki ga je napisal mag. Janko Arah, je posvečena velika pozornost tudi različnim oblikam poslovnega povezovanja (kooperaciji) z drugimi obrtniki (skupna obratovalnica, obrtna zadruga, temeljna zadružna organizacija, delovna enota zadruge itd.) in zlasti z organizacijami združenega dela, kjer se v praksi pojavljajo vedno številnejše možnosti.
V	drugem zvezku, ki je pravkar izšel, so v prečiščenem besedilu objavljeni le novi oziroma spremenjeni in dopolnjeni členi ter nov komentar k tem členom. Ta zvezek dopolnjuje komentar obrtnega zakona iz leta 1984 in z njim tvori celoto. Tudi v tem zvezku je dopolnjeno obširno stvarno kazalo za oba zvezka, na koncu zvezka pa je še dopolnjen seznam občinskih predpisov, izdanih na podlagi obrtnega zakona,
Naročniki, ki imajo Obrtni zakon s komentarjem iz leta 1984, lahko naroče samo drugi zvezek.
Cena:
Obrtni zakon s komentarjem (1984)	440 din	(012106)
Obrtni zakon — spremembe in dopolnitve
5 komentarjem (1986)	1150 din	(013161)
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VI1.
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE in URADNI LIST SRS
pripravljata publikacijo
DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE za obdobje od ieta 1986 do leta 2000
Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo in razmišljajo o dolgoročnih razvojnih problemih Slovenije. Predvsem je nepogrešljiva za vse nosilce planiranja tako družbenopolitičnih skupnosti kot organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, ki pripravljajo oziroma bodo spremljali uresničevanje dolgoročnih planskih dokumentov Publikacija 'e med drugim opremljena s kartografskim prikazom dolgoročnih razvojnih odločitev z obširno analitično-projekcijsko dokumentacijo dosedanjega in prihodnjega razvoja SR Slovenije, z obširno bibliografijo in metodološkimi teksti.
V publikaciji DOLGOROČNI PLAN bo objavljeno besedilo dolgoročnega plana SR Slovenije s kartografskim delom plana, v katerem so v sistemih 5 kart v merilih 1 : 250 000 in 1 : 500 000 prikazane razvojne odločitve na posameznih področjih in območjih SR Slovenije. Poleg dolgoročnega pfana bodo v publikacijo vključena tudi naslednja poglavja: Družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju; Strateški elementi družbenoekonomskega sistema in razvojne politike za uresničevanje dolgoročnega razvoja na osnovah programa gospodarske stabilizacije: Analitično-projekcijska dokumentacija; Prikaz dveh ekonometričnih modelov, ki sta bila uporabljena pri pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije, ter Dolgoročni plan SR Slovenije — temeljna izhodišča. Publikacija bo vsebovala tudi izčrpno bibliografijo, kratko vsebino dolgoročnega plana v treh jezikih ter stvarno kazalo.	'
Publikacija bo vrsto let nepogrešljiv pripomoček zlasti
—	predsednikom občinskih skupščin in predsednikom in članom izvršnih svetov,
—	predsednikom in članom komitejev in vodjem strokovnih služb,
—	strokovnim sodelavcem zavodov za družbeno planiranje,
—	direktorjem in članom kolektivnih poslovodnih organov v OZD.
—	direktorjem oziroma vodjem gospodarsko-računskih sektorjev in računovodstev,
—	planerjem in analitikom,
—	članom organov samoupravljanja in
—	še mnogim tistim strokovnim delavcem, ki načrtujejo ali spremljajo izpolnjevanje planskih nalog.
Publikacija, ki bo izšla v maju 1986, bo tudi izredno primerno darilo poslovnim strankam oziroma gostom 1
(613188)
Cena: 4500 din
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12, p.p. 379/VII.
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Jureo — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za lete 1986 2500 din. Inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo la uprava Ljubljana, Kardeljeva M — Poštni predal 37H/VU — Telefon direktor, uredništvo, ae-
kretar, ftef računovodstva	prodaja tu tn, inčunovodatvo naročnine BI B4 — Uro račun 56106-003-403» — OpruKevto