V SREDIŠČU POZORNOSTI J, torek, 15. 6. 1982 CENA 9 din «vmurednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Joše Košnjek Št. 45 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO eč pozornosti vojaškim kadrom Krjanie slovenskih mladincev v vojaške in obrambne potne daje zadovoljivih rezultatov — Koordinacijski odbori t vprašanja aktivni le v nekaterih gorenjskih občinah — ptorra' stalno in vsestransko dejavnost flij - Učenci iz naših osnovni »ednjih šol se le v malem šte-tfloeajo za nadaljevanje iz-fcnnja v vojaških srednjih šo-'•»todemijah. Takšno je stanje ifaidelu Slovenije že vrsto let, •Hjajo v republiškem sekretara ljudsko obrambo. Čeprav so *»desetletju zaustavili upad za Up mladih za vojaške in ob-hepoklice, pa je število Slovenje/ starešinami naših oborože-ilglede na narodnostno zasto-* »domovini še vedno nezado- i Na osnovi priporočil predsedstva SFRJ, ki je že na začetku leta obravnavalo to problematiko, ie stekla v naši republiki široka in načrtna dejavnost za povečano usmerjanje mladine v vojaško šolstvo. Pri republiški konferenci SZDL so v ta namen ustanovili koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo vsi nosilci načrtovanih aktivnosti za dosego zadanega cilja. Takšne odbore imajo tudi povsod po občinah. Oceni njihovega dela so bili namenjeni regijski posveti predstavnikov odborov, upravnih organov za ljudsko Nad gornjim kancem doline in Idrijo se od sobote na nede-emelo silovito neurje, fnapolnilo strugo Sore, opila bregove. Odne-- lesenih mostov, v \jepoplavila okoli .50 hiš ' "fiO ha polj. Povzročila h/ii) tudi na travnikih tvkih. (Več na zadnji - Fotr>: L. B. _J to vodstvo renjske idine tj - Nedavno je v Kranju medobčinski svet zveze (?Vr* mladine za Gorenj- ovora je bilo o predkon-razpravah, ocenili pa so ^ravljenost na mladinske »akcije. nku so izvolili tudi no-^nednika in sekretarja /mukega sveta. Dolžnost dnika ie prevzela Majda dosedanja predsednica tke mladine. Za sekre- | ie bil izvoljen Miha j i iz Radovljice. obrambo in družbenopolitičnih organizacij iz republike in občin. Med nedavnim gorenjskim posvetom v Kranju so ugotovili, da so koordinacijski odbori aktivni le v nekaterih občinah. Najbolj organizirano in načrtno delujejo v škofjeloški in radovljiški občini, kar je razvidno iz sorazmerno ugodnega zanimanja mladih za vojaške in obrambne poklice. Ponekod, na primer v kranjski in tržiški občini, so se novo ustanovljeni odbori šele dobro lotili dela, vendar njihova dejavnost zaenkrat ni stalna. Podobno je v jeseniški občini, kjer je delovanje odbora zadnji čas zamrlo, več uspeha pa daje aktivnost upravnega organa za ljudsko obrambo in poklicnih usmerjevalcev po šolah. Udeleženci posveta so opozorili tudi na nekatere težave pri delu, katere ne morejo rešiti sami, vendar pomembno vplivajo na rezultate skupnih prizadevanj na tem področju. Gre za skromno in nesodobno propagandno gradivo, nekoliko pozne razpise za vpis na vojaške šole in akademije, preveč formalno obravnavanje kandidatov med zdravstvenimi pregledi - predvsem sporočanje o sposobnosti pregledanih ma-dincev, ne dovolj gibljivo usmerjanje zdravstveno manj sposobnih kandidatov v druge vrste vojaških poklicev in še nekatere dolgo prisotne probleme. 0 reševanju večine teh vprašanj so se že dogovarjali na zvezni ravni so pojasnili na posvetu. Ob tem so naglasili, da tudi občine čaka še nemalo nalog. Nasploh bo treba nameniti več pozornosti vojaškim kadrom v vsakdanjem uresničevanju kadrovske politike, kar ne bo moč doseči brez odgovornega odnosa pa načrtnega in stalnega dela na vseh ravneh. V koordinacijski- odbore za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice, je predlagal predsednik republiškega odbora general Alojz Hren, bo treba pridobiti delavne in predane ljudi; zato morajo povsod takoj pregledati sestavo odborov in obenem oceniti razmere po občinah ter se dogovoriti za bodoč« naloge. Programe dela bo treba zasnovati na povečanju zahtev, da bi bil izbor kandidatov kvaliteten, uresničevanje začrtanih nalog pa morajo kritično spremljati v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v vodstvih Socialistične zveze. Le s kvalitetnejšim političnim delom z mladino in s širšo informativno dejavnostjo bo namreč moč odpraviti tudi miselnost, ki zaviralno vpliva na odločanje slovenske mladine za vojaške in obrambne poklice. Tako bodo od spoznanj, da smo Slovenci prav tako vojaško ljudstvo in so naši predstavniki kjerkoli del slovenske inteligence, v marsičem odvisni rezultati bodoče aktivnosti za povečanje števila slovenskih starešin v oboroženih silah. g gaje Konec tedna na Kališče - Ob 40. obletnici ustanoviti* Kokrikega odreda bo v krajevnih skupnostih pod južnimi pobočji Storžiča nadvse HvečahO. Že v petek bodo kraje, kjer je venske Koroške. Srečanje /e bilo kM slabemu vremenu prijetno, saj so se lovci pogovorih o problemih i* izkušnjah dela lovskih družin, obenem fxi so se pomenit tutk r streljanju na umetne golobe. — Foto: D. Sede/ ti « 15. JUNIJA 1982 jjOTRANJA POLITIKA GOSPODARSTVO oz trikrat večji od uvoza 3. STRAN G LAS industrijske proizvodnje je bil v prvem trimesečju neko-■anjsi, konec aprila pa že za 1,7 odstotka nad lanskim v času — Izredno ugodni so izvozni dosežki — Konec je škofjeloško gospodarstvo izvozilo že za skoraj 40 ov dolarjev, uvozilo pa za 12 milijonov dolarjev — De-dohodka je v skladu z resolucijo Loka — Industrija škof- najuspešnejšimi izvozniki v občini. Število zaposlenih je upadlo za slabe pol odstotka občine je v letošnjih prvih cih naredila nekaj manj v enakem času. Manjša je predelava nekovinskih rudnin, nja strojne industrije, kam-Hutilne preje, tkanin in konč-tekstilnih izdelkov. Vendar pa je knec aprila proizvodnja že za odstotka nad lansko, kar pomeni, i l« je dejavnost oživila. Ne glede *2 ^6C industrijske proizvodnje v M mt leta pa v Škofji Loki ■jajtjo, da je realni obseg poslo-',i gospodarstva ostal na ravni i/ k oziroma da se je aprila in * l^l začela proizvodnja že poveče- \"'& zunanjetrgovinska menjava lik že po prvih treh mesecih ^ hat,po štirih pa so rezultati še /doudni Izvoz je v štirih me-laaoaegcl skoraj 40 milijonov do-\j 1». kar je 94 odstotkov več kot irenakem času in že kar 47 od-i'c# ^ l«tnega izvoznega plana. Ob £ m 12 milijonov dolarjev je dose^ ^ »razmerje med izvozom in uvo-djt bil 3,161, medtem ko je bil v i »Mečih izvoz dvakrat večji od Ob tem je pokrivanje konver-a uvoza s konvertibilnim iz-177,4-odstotno. Ob tem velja (jti, da bo indeks povečanja v drugem polletju nekoliko ker se bo v primerjavi poja-laioletni izreden izvoz Gradisa fclovjce, ki pa sta tudi letos med v pnmerjavi s prvim trimesečjem leta 1981. Kaže torej, da delovne organizacije ne bodo presegle resolucijske omejitve zaposlovanja, ki predvideva, da bo število zaposlenih naraslo za odstotek do konca leta. V gospodarstvu je imela izgubo le KŽK Gorenjske — temeljna organizacija Mesoizdelki in sicer 27,8 milijona dinarjev. Celotni prihodek delovnih organizacij negospodarstva je porastel bolj kot v gospodarstvu in sicer za 44 odstotkov, dohodek pa za 27 odstotkov, ker so stroški porasli kar za 82 odstotkov. Celotni prihodek je bil za 7,2 odstotka nižji od načrtovanega, dohodek pa za petino nižji. Izgubo so imeli v Loškem muzeju, Zdravstvenem domu, Šolskem centru za kovinsko in avtomehanično stroko in Vzgojnovarstvenem zavodu. Izguba je bila majhna in sicer 1,7 milijona dinarjev in je bila za 30 odstotkov nižja kot lani v prvem četrtletju. Vzrok izgub je v počasnem obračunavanju storitev med izvajalci in centrom samoupravnih interesnih skupnosti. Poprečno število zaposlenih v delovnih organizacijah negospodarstva je poraslo na podlagi delovnih ur za 4,1 odstotka, sicer pa za 5,9 odstotka. Takšna rast zaposlenih ni v skladu z resolucijo, nasprotno pa so v 10. kongre.sorn Zveze sindikatov Slovenije ležišče dela v združenem delu in julija bo članstvo sindikata razpravljalo o osnutkih entov za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije — Kon-bo opredelil naloge sindikata v zaostrenih gospodarskih rah zaostanku investicijska vlaganja. Ta so znašala v prvem četrtletju 17,3 milijona dinarjev, kar je komaj tretjina lanske vrednosti v enakem obdobju. Uresničevanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1982 sta spoštovala tako gospodarstvo kot negospodarstvo. Gospodarstvo bi lahko ob upoštevanju izvoznih dosežkov povečalo osebne dohodke za 32,50 odstotka, povečalo pa jih je v poprečju za 30,96 odstotka Obračunani čisti osebni dohodki so v poprečju porasli od 9.569 din na 12.628 din ali za 32 odstotkov in so se tako realno povečali za okoli 4 odstotke. V negospodarstvu pa so poprečni osebni dohodki porasli z 10.708 dianrjev na 13.881 din ali za 30 odstotkov. L. Bogataj Referendum na Plavžu uspel Jesenice - V nedeljo, 13. junija so se krajani jeseniške krajevne skupnosti Plavž odločali o preoblikovanju krajevne skupnosti natančneje o razdelitvi na tri manjše krajevne skupnosti. Referendum je uspel, krajani so množično izrazili potrebo po preoblikovanju krajevne skupnosti ter istočasno potrdili, da so bile priprave na referendum temeljite. Od 5.704 volilnih upravičencev je na 14 volišč prišlo 4.596 krajanov kar pomeni, da je bila udeležba 80 6 odstotna. Za razdelitev krajevne skupnosti je glasovalo 3.820 krajanov, 83 12 odstotkov torej. Proti razdelitvi pa so se izrekli 703 krajani, kar je 15 3 odstotke Neveljavnih glasovnic je bilo 1,58 odstotkov. Poslej bodo torej imeli na Plavžu tn krajevne skupnosti: Staneta Bokala, C.nla Tavčarja in Mirka Ros-lja-Petka. h Urejeni odnosi, cenejši metri S posebnim samoupravnim sporazumom naj bi določil poslovne pogoje in odgovornost vseh dejavnikov v stano vanjski gradnji — Marsikje so še velike rezerve SKOFJA LOKA - Čeprav so Skofjeločani s svojim gradbenim podjetjem Tehnikom kot tudi z Lokainvestom in drugimi, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, lahko kar zadovoljnije stanovanjska skupnost z vsemi, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, sklenila urediti odnose s posebnim aktom, ki so ga poimenovali nekoliko komplicirano: splošni poslovni pogoji za vzpostavljanje in urejanje razmerij med dejavniki družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Skorja Loka. Namen dokumenta je predvsem hitro in učinkovito uresničevanje srednjeročnega načrta gradnje stanovanj v občini. Pri tem imajo že leto dni zamude, vendar so prepričani, da bi z usklajenim delom vseh, ki kakorkoli vplivajo na potek gradnje, lahko* zamujeno nadoknadili in zgradili predvideno število stanovanj do leta 1985. Na petkovi seji izvršnega sveta so ocenili, da je predloženi dokument lahko le začasen, ker je trajno treba odnose med posameznimi dejavniki urediti s posebnim samoupravnim sporazumom. Osnutek tega sporazuma naj bi pripravili pri stanovanjski skupnosti do konca septembra. Hkrati pa so člani izvršnega sveta poudarili, da je treba pobudo stanovanjske skupnosti, Tehnika in Lokainvesta pozdraviti. Gre predvsem za to, da,se pripravljajo nekatera velika gradišča in bo prihodnje leto za stanovanjsko gradnjo sproščenih 500 milijonov dinarjev, ki bodo z vsakim dnem kasnitve zagotavljali manj kvadratnih metrov. Predstavniki stanovanjske skupnosti in Lokainvesta so zahtevali, da svoje opravi tudi upravni organ oziroma oddelek za urbanizem. Lokacijski postopki še vedno preveč vlečejo. Namesto dogovorjenih 60 dni, se zgodi, da so vsi dokumenti na red v pol leta. To tudi povečuje ceno kvadratnega metra. »Krivi« pa so gradbinci, čeprav se lahko pohvalijo z dokaj dobro organiziranim delom. Cena kvadratnega metra stanovanja je v Škofji Loki za 15 odstotkov nižja kot velja poprečje za Slovenijo, v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami pa kar za 24 odstotkov, vendar imajo stanovanja v škofjeloški občini še vedno opremljene kuhinje in po sobah položen parket. V ceni stanovanja so loški gradbeniki udeleženi z 20, medtem ko je gorenjsko poprečje 30 odstotkov. Vse to kaže, da je samoupravni sporazum o poslovnih pogojih med vsemi dejavniki, ki sodelujejo pri stanovanjski gradnji -od načrtovalcev urbanističnih dokumentov, do izvajalcev zaključnih del, še kako potreben. Nedvomno so še marsikje rezerve. L. Bogataj a je zveza sindikatov Slove-fela v javno razpravo poročilo med 9. in 10. kongresom, še ta pa bo razpravljavcem poslala vo tudi resolucijo. Delav-»dkongresno obdobje zago-\ k na štiriletnih izkušnjah ne me graditi dela prihodnjih % let Vendar zadnji dve leti vla-ui '< zospodarskem in družbenem fcju težji pogoji kot pretekla ~^ '< ui> da je tudi delo sindikata j feko drugačno in naloge zahtev-k .'^javnost sindikata se je sku-\k v obdobju med kongresoma, pojavili spremenjeni pogoji, andrti spremembam in se spo-r. > težavami. V tem obdobju je kiojasno, da sindikalna organi- ««r more biti več le zaščitnik *v, temveč mora bolj uveljav-toje celovite funkcije. Te pa i/, tudi premagovanje težav larstvu. sindikatov Slovenije je z de-tiomed kongresoma uresničila dolgoročnih ciljev. Temeljna in smernice za delovanje U v trših razmerah so spre-m tri konference in se dotak-flzmh vprašanj družbenoeko-'položaja delavca. Prva je vlo^o in naloge sindikata pri nju samoupravnega druž- benega planiranja. Druga se je lotila vprašanja nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Tretja pa je opredelila vlogo delavca kot nosilca socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. V medkongresnern obdobju je bil tudi tretji kongres samoupravljav-cev Jugoslavije. Ta je poudaril vlogo sindikata kot najširše razredne organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi v boju za krepitev položaja samoupravno združenih delavcev. V Sloveniji je zdaj vključenih v sindikat 99 odstotkov delavcev. Ta podatek priča, da se je po.9. kongresu sindikat uveljavil kot množična organizacija. Vendar množičnost še ni dokaz tudi za vsebinsko uspešnost. Prav naloga kongresa in javnih razprav v osnovnih organizacijah in občinskih svetih zveze sindikatov pred njim je, da oceni, kolik je bil v štirih letih uspeh te družbenopolitične organizacije v združenem delu. Po javnih razpravah, iz njih izhajajo čih pripombah in mnenjih bo moč sklepati, ali je zveza sindikatov tudi v vsebinskem in akcijskem smislu odigrala vlogo, ki ji jo zaradi množičnosti pripisujemo: vlogo fronte v združenem delu. D.Zlebir Organizacija dela raste iz družbenih odnosov Tako je dejal v soboto na svečani podelitvi diplom diplomantom visoke šole za organizacijo dela v Kranju njihov redni profesor Roman Albreht - Diplome prejelo več kot tisoč diplomantov - Vse potrebnejši kader Kranj — V soboto, 12. junija, so v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju svečano podelili diplome več kot tisoč študentom Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Prireditve so se poleg diplomantov in generacij, ki so diplomirale od leta 1976 do danes, udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, Gorenjske in Slovenije. Osrednja govornika, dekan visoke šole Jože Flor-jančič in redni profesor ter predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht, sta se dotaknila nekaterih vprašanj, značilnih za sodobno organizacijo dela in njen pomen v družbi. Ugotovitev, da naša družba v or-ganizacijsko-tehnološkem smislu zaostaja za svetovnimi dosežki in tudi za zahtevami, ki jih terja sedanji družbenoekonomski razvoj doma, ni nova. To spoznanje naj bi družbo spodbudilo, naj razmišlja o sodobni, samoupravnim družbenim odnosom prilagojeni organizaciji dela. Vendar pa se žal sedanja organizacija dela še vedno kroji bolj po občutku. Tudi miselnost in praksa družbene proizvodnje nista razvoju samoupravne organizacije dela nič kaj v pomoč, saj organizacijo dela pojmujeta bolj kot privesek in ne kot nujo družbenega razvoja. Podoben položaj pripisuje družba tudi študiju organizacije dela, kot da je ob tradicionalnih znanstvenih vedah nekaj postranskega in manj pomembnega. Ne le zapuščina Kanleljeve in Kidričeve znanstvene misli, ki je organizacijskemu vidiku razvoja pripisovala velik- pomen, tudi današnji gospodarski trenutek terja učinkovito organizacijo, na kateri bo lahko slonela proizvodnja. Vsaj na tistih Vozliščih gospodarskega razvoja, ki naravnavajo razvoj k intenzivnemu gospodarstvu in mednarodni delitvi dela, naj bi poiskali trden temelj v neposredni samoupravni organizaciji združenega dela in družbeni praksi. Na Visoki šoli za organizacijo dela je diplomiralo več tisoč študentov. Trenutno se jih šola 1700. Zal pa delo organizatorjev v javnosti še ni dovoli vidno. Zahteve po strokovnih kadrih so v združenem delu vse večje in s strokovnjaki organizacije dela se povečuje tudi tvorni položaj združenega dela na znanstveni podlagi. Z neposrednim vključevanjem teh strokovnjakov v združeno delo se odpirajo samoupravni organizaciji lepša obzorja, vendar pa se združeno delo še vedno drži tradicionalnih in nenačrtnih organizacijskih poti. Z usmerjenim izobraževanjem pa obetajo, da bodo okrepili vezi med združenim delom in izobraževalno ustanovo, saj le to omogoča praktično uveljavitev znanstvenih spoznanj, po drugi strani pa preprečuje, da bi se organizatorji neustvarjalno zakopali med skladovnice pisarniških aktov. D.Zlebir t MEDA PREDSEDNIKOV * MENJSKIH OBČINSKIH SKUPŠČIN Jeklarna J in karavanški predor JE BRELIH: »Razvoju in razreševanju proble-V železarstvu, gostinstvu in turizmu ter v koti predelavi bomo posvetili največ pozornosti, jdnji nove jeklarne in karavanškega predora '2 njim povezanih cest že predolgo odlašamo in "bosta največ zavzetosti.« ice — V nizu po-s predsedniki go-ih občinskih skupščin tokrat dali besedo ing. aro Brelihu, predsed-seniške občinske ne. Spregovoril je o iih vprašanjih razvoja občine, osvetlil na-ki jim bodo posvetili pozornosti. Jl|0tavljamo, da srno v "i občini lani zaostali ino rastjo družbenega oda, saj je znašala 1,7 a, načrtovali pa smo no rast. Problema-zaontajanja se kaže v m, da nismo obdržali gpNlenosti na ravni leta MKj. temveč je upadla za i '/Motke. V tem <*asu m«e namreč na Jesenicah ti, Uabilizacijsko obnašali, A, kot drugod. Zmanjšali smo vse oblike porabe, osebno za 8,6 odstotka, skupno za 10,5 odstotka, splošno za 15,8 odstotka. Zaradi Železarne kot bazične industrije je jeseniška občina v pogledu oskrbljenosti s surovinami in repromaterialom zelo odvisna od uvoza. Izvoz je lani porasel za 70 odstotkov v primerjavi z letom poprej, od tega na konvertibilno področje za 42,4 odstotka. • Uvoz smo tako polnili z izvozom 68-odstotno, na konvertibilnem področju 60,1-odstotno. To je vsekakor dober rezultat,« ocenjuje Franc Brelih in dodaja, da je jeseniške izvozne uspehe pač težko primerjati z gorenjskimi ali slovenskimi, saj ima v jeseniški občini naj večji delež bazična industrija. Ključna vprašanja razvoja jeseniške občine so razvoj in razreševanje problemov v železarstvu, gostinstvu in turizmu ter v kovinski predelavi. Tem trem glavnim vrstam dejavnosti bodo. v jeseniški občini posvetili največ pozornosti, je povedal Franc Brelih in jih podrobneje osvetlil. »V Železarni že dolgo zavlačujemo začetek izgradnje nove jeklarne, zaradi katere smo delno zavirali ostale investicije in dali prednost predvsem novi ie-klarni. Glavna pozornost bo zdaj namenjena prav tej investiciji. Glavni problem turizma, predvsem Kranjske gore, je neusklajenost nočitvenih zmogljivosti z ostalo infrastrukturo, predvsem smučišči. Problem, ki se odraža v zmanjšanem številu nočitev tujih gostov. Nočitve domaČih gostov jih zaradi dragocenih deviz pač ne morejo nadomestiti. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo v Kranjski gori v primerjavi z letom poprej 9 odstotkov manj tujin gostov, njihovih nočitev pa je bilo 18 odstotkov manj. Torej ostajajo manj časa. Prenovitvene zmogljivosti so zapolnili z domaČimi gosti. Na področju turizma bi se morali bolj povezati in s skupnimi močmi dograditi zmogljivosti, predvsem urediti smučišča. Da bi to pospešili, ustanavljamo interesno skupnost za razvoj so v jeseniški občini začrtali omejevanja gradenj« Nasploh so proizvodni programi jeseniške kovinske predelovalne industrije preohlapno povezani z Železarno, pravi Franc Brelih in celovito gleda razvoj jeseniške občine, ko pravi, da ne bi smeli izvažati le jekla, temveč visoko kvalitetne izdelke, predelano jeklo. To pa bo seveda mogoče le, če bodo proizvodni programi tesno povezani in usklajeni. Takšen mora biti seveda cilj preoblikovanja oziroma prestrukturiranja jeseniške industrije. Poleg izgradnje nove jeklarne bo zahtevala največ zavzetosti izgradnja karavanškega predora in cest v zvezi z njim. »Tudi izgradnja predora se že dolgo odlaša,« pravi Franc Brelih. Z načrtovanjem te investicije Zgornjesavske doline, da bomo na ta način združili več sredstev za razvoj turizma. Tretje področje, ki mu bomo posvetili največ pozornosti, je razvojna povezava kovinske predelovalne industrije z Železarno. Na tem področju prav zdaj tudi cestne povezave. »Prišli smo v situacijo, da se na Jesenicah ne gradi cela vrsta cestnih povezav. Največji problem je mestna obvoznica. Skozi mesto, skozi nove stanovanjske soseske poteka cesta prvega reda, ki je ta-korekoč dvorišče novih blokov. Razgovori na repu- nastajajo številni problemi, bliškem komiteju za promet ki so povezani s pomanj- in zveze še niso dali dokonč- kanjem naročil za nekatere ne rešitve, računam pa, da izdelke naše predelovalne se bomo junija dogovorili industrije, kar je odsev glede izgradnje obvoznice za carinarnico. Drugi problem je dokončanje obvoznice mimo Hrušice, ki je bila deloma navezana na izgradnjo predora, vendar gradnja zdaj stoji, ker ni sredstev za dokončanje priključkov.« Franc Brelih je spregovoril nekaj besed tudi o družbenih dejavnostih. »Na Jesenicah smo zgradili toliko novih šol, da smo med prvimi v Sloveniji. Trenutno iz samoprispevka začenjamo dograditev šole v Mojstrani, ki bo dobila tudi vrtec, ter prenovo šole na Koroški Beli. Kljub temu, da smo zgradili toliko novih šol. pa se zaradi prehitrega prehoda na celodnevno šolo ponekod še porajajo problemi in prihaja do prešolanja otrok z ene šole na drugo. Na Jesenicah smo v preteklosti spodbujali predvsem razvoj vrhunskega športa, predvsem hokeja in smučanja, delno pa zanemarjali razvoj dejavnosti, ki je namenjena rekreaciji delavcev. Tako na primer na Jesenicah nimamo pokritega kopališča. Na področju zdravstva je problem sodelovanje in povezovanje med Jesenicami in Kranjem. Za racionalizacijo zdravstva bo treba še veliko narediti, če bomo želeli obdržati raven zdravstvenih storitev, ki smo jih dosegli.« M. Volčjak G L, A ©4. STRAN KRANJ DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 15 ■ JUNIJA 1QJ> 7 3. seja dela :i. sejaZb skupn 3. seja' ; Družbene zbora uženega ajevnih »litičnega DOGOVORIMO SE Odlok o Dnevni red Skupščine občine Kranj, ki bo v sredo, 23. junija ob 15. uri v sejnih dvoranah skupščine občine Kranj 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev zapisnikov 2. seje vseh treh zborov in skupnega zasedanja ter poročila o izvršitvi sldepov 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih 4. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Kranju v letu 1981 5. Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Kranju - enota Kranj za 1. 1981 6. Poročilo o usklajenosti planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti z določili resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-1985 v letu 1982 in poročilo o opravljenem usklajevanju na področju ekonomskih odnosov s tujino in zaposlovanja 7. Uresničevanje družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1981 v občini Kranj 9. Poročilo o izvoljenih delegatih v zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnihskup-nosti Predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982-85 11. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 12. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini 13. Odlok o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj 14. Odlok o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj 15. Potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj 16. Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij 10 • Predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini - Uskladitev davčnih stopenj posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Kranj s stopnjami, ki so jih sprejele ostale gorenjske občine na osnovi obveznosti iz dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 zahteva sledeče spremembe: Davčna stopnja posebnega občinskega davka naj bi se spremenila pri pivu iz 30 na 35 odstotkov, pri drugih alkoholnih Ki jačah iz 45 na 50 odstotkov in pri alko-<*8nih pijačah z manj kot 50 odstotki domačih surovin (vrednostno) iz 50 na 60 odstotkov. Predlagana je tudi uvedba 4 odstotnega davka na preprodajo motornih koles nad 125 kub. cm, če pride do prodaje pred enim letom od dneva nakupa. Vse ostale stopnje ostanejo nespremenjene. Spremembe naj bi veljale od 1. julija letos dalje. • Osnutek odloka o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj — Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, organizacije potrošnikov in druge zainteresirane organizacije na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih stontvenih dejavnosti ter zdravstva in drugih družbenih dejavnosti uskladijo razporeditev, začetek m konec delovnega časa s samoupravnim sporazumom. Ce ga ne sklenejo oziroma ga sklenejo v nasprotju s potrebami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela odloči delovni čas na teh področjih občinska skupščina z odlokom. Tako ureja predloženi odlok minimalni poslovni čas ha področju prometa, gostinstva in turizma, obrti in dnigih storitvenih dejavnosti, zavarovalništva, bančništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, medtem ko na področjih, ki so urejena po samoupravni poti, le odkazuje na ustrezne samoupravne sporazume. Razen tega pa je v odloku še vedno dopuščena možnost, da se po samoupravni poti uredi poslovni čas tudi na tistih področjih, ki bodo sedaj urejena v odloku. Če bo izvršni svet ugotovil, da tak samoupravni sporazum zadovoljuje potrebe občanov, bo veljal tudi za organizacije, ki ga ne bodo sprejele. Predloženi odlok nekatere službe v večji meri približuje občanom, kot je bilo to doslej. Kršitve posameznih določb odloka so sankcionirane, z izvajanjem odloka pa bo nadzirala uprave inspekcijskih služb za Gorenjsko in organi milice. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki bodo morali svoj poslovni • • • čas prilagoditi določbam odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. • Osnutek odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj - Skupščina občine Kranj je v skladu z obrtnim zakonom na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 26. marca 1980 sprejela odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kranj. Med drugim ie občinska skupščina z omenjenim odlokom določila pogoje, pod katerimi lahko občan v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo. Določila je tudi kraje, kier lahko samostojni prodajalec opravlja prodajo na drobno in pogoje, pod katerimi lahko opravlja to nejavnost ter gospodarske dejavnosti, ki jih lahko delovni ljudje in občani opravljajo kot postranski poklic. Predložene spremembe odloka spreminjajo prav nekatere določbe na navedenih področjih. Poslej bodo občani oddajali sobe predvsem preko organizacij združenega dela, inozemskim gostom pa le na tak način. Prodajo na drobno bodo samostojni prodajalci opravljali le v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni prodajalne za takšno blago ali jih ni v zadostni meri glede na število prebivalcev in glede na oddaljenost prodajaln, prav tako pa tudi niso predvidene v srednjeročnih razvojnih planih organizacij združenega dela. Dosedanja praksa pri izvajanju odloka pa je pokazala potrebo po ukinitvi avto-taksi dejavnosti kot postranski poklic, ker še redni obrtniki, ki opravljajo to dejavnost, nimajo dovolj prometa. Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. Dogovor ni bil kršen V kraniski občini lani gospodarstvo kot celota ni kršilo docovora o družbeni'usmeritvi razporejanja dohodka - Le redki so kršitelji in bodo preveč sredstev za osebne dohod-ke poračunavali letos Izvršni svet mora po določilih 26., 27. in 28. člena dogovora sDremljati kako samouprane organizacije in skupnosti uresničujejo dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981 m a tem obveščati občinsko skupščino^ Gospodarstvo občine je lani doseglo za 35,6 odstotka višji dohodek kot v letu 1980, medtem ko so bila razporejena sredstva za bruto osebne dohodke višja za 31,5 odstotka, kar pomeni 12 odstotno zaostajanje za rastjo dohodka. Glede na doseženo rast dohodka je možen odstotek rasti osebnih dohodkov 31,4, kar pomeni da je gospodarstvo kot celota uresničilo določilo dogovora. Lani je bil povprečni čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu občine Kranj 11.543 din, kar je za 31,8 odstotka več kot leto prej. S področja družbenih dejavnosti je določilo dogovora preseglo 11 samoupravnih organizacij oziroma skupnosti. Glede na možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (31,4, 29,8 in 28,3 odstotka) v nego-snodarskih dejavnostih so le-te v celoti upoštevale usmeritve dogovora Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je bil lani v negospodarstvu 13.044 in je bil v primerjavi z letom prej večji za 29 odstotkov Ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov se je realno znižal za 9 5 odstotka, v gospodarstvu pa za 7,5 odstotka. ' Izvršni svet je temeljito presodil ne le računsko primerjavo med rastjo dohodka in bruto osebnih dohodkov, pač pa tudi vse ostale okoliščine in za zagotovitev uresničevanja dogovora za leto 1981 sklenil - Delovne organizacije Ikos, Gorenjski tisk, Zvezda, Kokra in Samopostrežna restavracija morajo preveč razporejena sredstva bruto osebnih dohodkov za leto 1981 poravnati v letu 1982. - V delovnih organizacijah Gorenjska oblačila, Brivsko-frizersko podjetje in Aerodrom Ljubljana naj samoupravni organi ponovno obravnavajo vzroke preseganja bruto osebnih dohodkov za leto 1981 in proučijo možnosti poravnave v letu 1982. Obenem pa morajo letes dosledno uresničevati dogovor. . Vzroki preseganja razporej«. mh bruto osebnih dohodkov nad določili dogovora v letu 1981, ki so nastali zaradi aktiviranja novih investicij in s tem v zvezi dodatnega zaposlovanja ter novo zaposlenih pripravnikov, se sprejmejo za naslednje delovne organizacije: Preina KZK, Živinorejsko-veterinarski zavod. Gorenjska obrtna zadruga TOZD Varovanje premoženja, Ekonomska srednja šola. Iskra šolski center, VVZ Kranj, Center za socialno delo Kranj, DS Sodnika za prekrške, Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjska Kranj V letu 1982 pa morajo navedene delovne organizacije zagotoviti tako razporeditev sredstev za osebne dohodke, da ne bodo presegk-določila dogovora. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih f Družbenopolitični zbor in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sta 10. marca letos razpravljala o predlogu za izdajo zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona. Zbor združenega dela je s svojim sklepom v skladu s predlogom Družbenopolitičnega zbora sprejel predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in zadolžil izvršni svet Skupščine SR Slovenije, naj pri pripravi Brez sprememb resolucije V kranjski občini se ne kaže potreba po spreminjanju nalog in ciljev, zastavljenih z letošnjo resolucijo Med pripravo hrspreiemanjem resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-85 v letu 1982 so na nekaterih področjih potekale aktivnosti t usklajevanje planov ekonomskih odnosov ŠR Slovenije s tujino v SI S KOT, usklajevanje letnih planov zaposlovanja OZD v skupnosti za zaposlovanje, uveljavitev novih n konov o revalorizaciji in amortizaciji osnovnih sredstev, sprejem dogovora o izvajanju politike cen), za katere smo menili, da utegnejo spremeniti nekatere lesolucijske naloge in cilje. Zato je bilo sklenjeno, da se pripravi poročilo b usklajenosti planskih dokumentov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in I rajevnih skupnosti z resolucijo / i leto 1982 in po presoji rezultatov usklajevanje po potrebi predlagajo ani [ribe resolucije Glede na dolgotrajne postopke usklajevanja poročilo pred-! uno Sele v juniju. Plahi OZD, ki so nastajali od novembra 1981 do februarja in celo li iva letos, niso omogočali v celoti pi volitev vsebinsko in kvantitativno usklajenost z resolucijo, zato smo podatke zbrali tudi i/, nekaterih drugih virov. Tako je bilo ugotovljeno, da plani ekonomskih odnosov s tujino po usklajevanju zagotavljajo izboljšanje pokrivanja uvoza z izvozom v skupnem znesku in tudi s konvertibilnim področjem, Uveljavitev novih zakonov o razpolaganju z deviznimi sredstvi pa bo na to I Iročje lahko vnesla še nove spremembe. > iitki letnih planov zaposlovali orgartizacij združenega dela so za tog izkazali zelo velike potrebe po i .ih delavcih. Med usklajevanje .:' v kupnosti za zaposlovanje so bile le-te usklajene na 1,1 odstotno stopo j i rasti zaposlovanja, medtem ko je v resoluciji določena 1,0 odstotna stopnja rasti. Vendar pa pričakujemo, da bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi resolucij* sko stopnjo zaposlovanja težko doseči. Planirana razmerja razporejanja dohodka v organizacijah združenega dela za letos smo ocenili s pomočjo obrazca »Klan razporejanja dohodka v I. tu VM2 P-82«. Ugotovili smo. da so plani na tem področju usklajeni z resolucijo in spremljajočimi d oku me h ti, razen razporeditve sredstev za osebne dohodke v nekaterih delovnih organizacijah v negospodarstvu. S sprotnim spremljanjem razporejanja dohodka med letom bo zato potrebno dosledno zagotavljati dogovorjena razmerja, še posebej zatp, ker podatki iz periodičnih obračunov kažejo, da razporejanje ustvarjenega dohodka poteka pri višjih nominalnih stopnjah rasti od načrtovanih. Izvršni svet pa bo tiste organizacije združenega dela iz negospodarstva, ki za leto 1982 planirajo razporeditve za osebne dohodke več sredstev, kot jim dovoljujejo določila dogovora, pozval, da bodo uskladile svoje plane z določili dogovora in med letom dosledno zagotavljale usklajeno razporeditev dohodka. Tudi ocena vpliva zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij in drugih uporabnikov družbenih sredstev je bila v resoluciji in planskih dokumentih organizacij združenega dela dokaj realna. Po pregledu planskih dokumentov organizacij združenega dela lahko ugotavljamo, da se zavest o nujnosti usklajenega planiranja krepi, kvaliteta planskih dokumentov se izboljšuje, kljub temu pa jih bo treba na posameznih področjih dopolnjevati glede na celovitost planskih dokumentov. Tudi planske dokumente samoupravnih interesnih skupnosti bo še potrebno dopolnjevati glede na celovitost, tako da plani ne b(xlo pred* vsem finančni načrti. Seveda pa so skozi finančne načrte speljane najpomembnejše resolucijske naloge — prilagoditev obsega dejavnosti SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje zmanjšanemu obsegu razpoložljivih sredstev ter predvsem ohranjanje doseženega družbenega standarcla. Plani krajevnih skupnosti v opredelitvi nalog posegajo na vsa pomembnejša področja življenja in dela v krajevni skupnosti, vendar so v obsegu teh nalog za leto 1982 še vedno precej nerealni in precenjeni, tako kot so precenjeni tudi njihovi srednjeročni planski dokumenti. Izvršni svet bo zato krajevne skupnosti ponovno pozval, da svoje planske dokumente uskladijo z realnimi možnostmi in planskimi dokumenti samoupravnih interesnih skupnosti. Glede na vse te ugotovitve iz poročila in dosežene .rezultate pri usklajanju dohodka, ki bistveno ne spreminjajo z resolucijo zastavljenih ciljev in možnosti razvoja v letu 1982, v tem trenutku ni potrebno spreminjati resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981-85 v letu 1982. Glede na nekatere aktivnosti, ki pa v SFRJ tečejo v zadnjem času, pa lahko pričakujemo spremembe zvezne in republiške resolucije in s tem tudi občinske. Namenska poraba turistične takse Izvršni svet SR Slovenije je predložil v obravnavo in sprejem vsem občinskim skupščinam v SR Sloveniji predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982- 1985. Po tem predlogu naj bi se 90 odstotkov pobrane turistične takse v občinah namenjalo za financiranje usklajenih programov s področja turističnih storitev splošnega značaja pretežno na tista območja, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. Preostalih 10 odstotkov pa naj bi občine združevale za financiranje nalog oziroma programa s področja splošnih turističnih storitev (organizacijsko povezovanje in usklajevanje dela ter izvajanje informacijskega programa) na ravni republike za celotno območje Slovenije. Izvršni svet skupščine občine Kranj predlaga vsem zborom občinske skupščine, da predlog dogovora sprejmejo upoštevajoč, da je predlagana delitev turistične takse za leto 1982 v občini že sprejeta in urejena z odlokom ' o proračunu občine Kranj, po katerem 90 odstotkov prihodkov od turističnih taks pripada krajevnim skupnostim. 10 odstotkov pa se odvaja v republiko za namene, ki so ravedeni v družbenem dogovoru. zakonskega predloga prouči in ustrezno upošteva stališča družbenopolitičnega zbora, predloge stališča in pripombe delovnih teles skupščine in zbora ter pripombe delegatov v razpravi na seji zbora. Po proučitvi pripomb, mnenj in stališč je predlagatelj ustrezno spremenil in dopolnil predvsem naslednje člene predloga zakona: 2. člen: Zakonska določba napotuie delavce organizacij združenega dela, da samoupravno opredelijo, pri katerih delih oziroma nalogah so glede na njihovo vrsto, zahtevnost in odgovornost delovne izkušnje resnično potrebne. 7. člen: V primerjavi z osnutkom zakona je v predlogu zakona izpuščen zadnji odstavek, ki je predvideval ustrezno intervencijo skupščine občine, če delavci ne določijo števila pripravnikov v skladu s tem členom. 9. člen: V tej določbi se ne predvideva več zakonske obveznosti prerazporejanja delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve. Delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih pa tako možnost lahko določijo, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji in upoštevaje specifičnosti delovnega procesa in subjektivne okoliščine delavcev. 11. člen: Iz spremenjenega člena je jasneje razvidno, da je začasno prerazpo-rejanje delavcev možno tudi med organizacijami združenega dela na področju družbenih dejavnosti in to na podlagi ustreznega predhodnega samoupravnega sporazuma orgajtov upravljanja obeh organizacij združenega dela, ki mora vsebovati doldPbe o pravicah pri razporejanju ustvarjenega dohodka na podlagi združevanja dela delavcev v drogi organizaciji združenega dela ter o načinu zagotavljanja pravice do samoupravljanja in drugih pravic v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, V katero je bil delavec začasno razporejen 21., 22., 23. člen: V zvezi i urejanjem dela preko polnega delovnega časa je bil večinsko sprejet variantni predlog, po katerem se pojem podaljšanega delovnega časa izpušča iz zakona s tem, da gre tudi v primerih, ko splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določena dela in naloge pod pogoji, ki jih določajo posebni zakoni, za opravljanje dela preko polnega delovnega časa. 31. člen: V novem 114. a členu se jasneje določa, da morajo delavci vsake organizacije združenega dela v svojem samoupravnem splošnem aktu določiti osnove za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v organizacijah združenega dela in udeležencev usmerjenega izobraževanja, da bi se tesneje povezovalo izobraževanje in delo. 40. člen: Iz določbe tega Člena je sedaj jasno razvidno, da se lahko odškodninski postopek pred sodiščem združenega dela uvede tudi pred potekom 3-mesečnega roka, če je delavec pismeno izjavil, da ne bo povrnil ugotovljene škode ali če se s sklepom pristojnega organa zavrnt odškodninsko zahtevo delavca Glede na različna mnenja, stališča in predloge je predlagatelj v predlogu zakona predvidel Se nekatere nove rešitve, ki pa niso bile vsebovane v osnutku zakona. 6. člen: V tej določbi se predlaga .zaostritev pogojev za sklepanje delovnega razmerja za določen čas. V primeru, ko odpadejo razlogi za delovno razmerje za določen čas (če nudomeščanemu delavcu preneha delovno razmerje ali če začasno povečani obseg dela postane trajen) pa lahko delavec, ki je doslej ta dela opravljal v delovnem razmerju za določen čas, sklene delovno razmerje za nedoločen čas in to brez oglasa. 12. člen: V spremenjenem 58 členu kona se pravice delavcev do vrnitve \ temeljno organizacijo združenega razširja tudi na naslednje primere: - ko je delavcu prenehalo driov razmerje, ki ga je sklenil za določen drugi temeljni organizaciji r idru njem dela in sredstev po 64. členu u o združenem delu, - ko mu je prenehalo delovno n merje. ki ga je sklenil za dolcx*en drugi temeljni organizaciji zaradi ugo ljenih širših družbenih potreb. - ko mu je prenehalo delovno r«, je v organu, organizaciji ali skupno« deracije, v katero je bil poslan » opravljanja strokovnih del in nalog. 17. člen: V zvezi s prerazporejan delovnega časa se v novem 67. b predvideva zaščitna norma ia pot kategorije delavcev. 49. člen: V predvideni določbi 207 na se ureja specifika glede delovnega razmerja delavcev pri ■ samostojnega osebnega dela tako, di lavcu preneha delovno razmerje po mem zakonu tudi v primeru smrti samostojnega osebnega dela. 58. člen: Zaradi nejasnosti, ki b« kkko nastale ob uveljavitvi tega ulrnna v m z objavljanjem del oziroma lavcev, ki so oziroma bodo \r\—« je za polno osebno pokojnino, nt |w»* deva ustrezna predhodna določba. 59. člen: Ustrezen prehodni nrlin * določa tudi v zvezi z omejevanjem ifea preko polnega delovnega časa in deh iv pogodbi o delu. V skupščinski razpravi so We upostt«-Ijene pnpombe in pomisleki o prarneRK>t*.{ 35. člena, s katerim se je poudarjalo r»*iV lo hitrosti disciplinskega postopka ki & člena zakonskega osnutka, k1 >« določal da lahko odloži izvrš"c-» c.so*.hn$keei ukrepa prenehanja delovnega razmerji1« delavski svet. Po temeljiti proučitvi tet pripomb je predlagatelj pba člena iz predloga zakona izpustil. Potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Samoupravna stanovanjska škafi nost občine Kranj se je na novo organizirala in sprejela nov samoupravni sporazum o ustanovtfnv. Podpisala ga je potrebna več»a ustanoviteljev, kar je bilo up>tc»-ljeno na seji skupščine samoupravi* stanovanjske skupnosti 13 maja k*-tos. Na podlagi fi9/3 člena zakoa« stanovanjskem gospodarstvu je veljavnost akta potrebno, da p trdi občinska skupščina Nov IM upravni sporazum vsebuje določilaj novega zakona o stanovanjskem $>-' spodarstvu, v njem je temeljit«*** obdelano in upoštevano p»xiro«.y dosedanjega razvoja dnr>benork«>-nomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Skladno s tenv a in avgusta potekali osrednji seminarji za ples, ^.literaturo in gledališče ter likovna kolonija oletni seminarji ZKOS *ttorjev ljubiteljskih kulturnih *>nenehno manjka, saj se z nji-* izobraževanjem posebej ne ji pri nas nobena kulturna a i Zveza kulturnih organiza-fc^nije zato iz leta v leto bolj "■stično pripravlja svoje izobra-■t programe, ki jih zadnje čase tudi s potrebami umetnost-i*oje v usmerjenem izobraže-^•Ttko bo v poletnem času pri-**■ neč osrednih seminarjev za 1 film, literaturo, gledališče ter **> kolonijo. flTNA PLESNA SOLA ^taja poletna plesna šola bo ■ jtmija do 11. julija v prostorih JjMjake šole v krajevni skup-*rwjane v Ljubljani. Namenje- * plesnim mentorjem oziroma ■t-fom, članom plesnih skupin *n, ki se tako ali drugače **jo s plesom oziroma gibom. 'jezasnovana tako, da vključuje jfcsne zvrsti in smeri: sodobno ■* in klasično baletno tehniko, ** družabnega in jazz plesa, bfc ples, plesno ustvarjanje, meko itd. Posebej zanimivi bodo hrti »Analiza giba« pod vod- Ssndre Mladenović, ki priha-1 »m iz znamenite šole Jacquesa iz Pariza, »Sodobna ples-•Hinika« pod vodstvom Silve u prihaja iz plesnega oddelka * naehner iz pariške Scolae Hram, »Graham tehnika« pod <*>m Ksenije Hribar iz London rary School, »Pantomi-vodatvom And resa Valdesa. reografskem studiu« Jasne bodo tečajniki ustvarjali Kpieane Študije, pod vodstvom ^4 »krtke za orientalske plese •jetg 'McGowen pa se bodo seznanili W *mmi plesa dežel Bližnjega *». Ob večerih bodo plesni in ™* nastopi, projekcija filmov o no/ 11 prikazi dela in seveda - dru- * »rečanja. Prijave sprejema m*1 Ido 19.junija, šolnina znaša tifr dinarjev. Tisti, ki niso iz Ljub-ln* t bodo lahko za 300 dinarjev jJ •» bivali v Dijaškem domu j-JJ "Cankarja. POLETNI FILMSKI SEMINAR - LABORATORIJ Potekal bo od 3. do 11. julija v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti v Ljubljani. Namenjen je vsem nepoklicnim filmarjem, raziskovalcem filmskega jezika, ljubiteljem in poznavalcem filma, ki se želijo strokovno in delovno izpopolniti v ustvarjanj"u in govorici filma. Seminar bo nudil možnost praktičnega dela z normalno 8 črno-belo in 16 mm tehniko, predstavil delo montaže, animacije in podobno. Hkrati bodo predavanja iz teorije filma, filmskega jezika, montaže, dramaturgije, scenarija, mišljenja sodobne umetnosti. Vsega torej, kar je v neposredni zvezi s temelji sodobnega filmskega izražanja in razumevanja. Predavatelji in mentorji praktičnega dela bodo uveljavljeni strokovnjaki, ki bodo seminaristom posredovali kar najbolj izvirne informacije in napotke k razmišljanju in filmskemu ustvarjanju. Prijave sprejema ZKOS do 24. junija. Seminaristom, ki niso iz Ljubljane, bodo omogočili bivanje v Dijaškem domu za 300 dinarjev na dan. SEMINAR ZA FILMSKO VZGOJNE DELAVCE V dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani bo potekal od 5. do 9. julija. Namenjen je mentorjem filmske vzgoje v krožkih in pedagogom, ki bodo vodili na šolah umetnostno vzgojo v usmerjenem izobraževanju. Obsegal bo teme iz neposredne prakse filmske vzgoje na šolah, jih usposabljal za delo s Priročnikom za filmsko vzgojo in metodologijo filmsko vzgojnega in mentorskega delovanja. Seminar bo obsegal predavanja in oglede filmov, ekspertize in delovne postopke ob filmih, spoznavanje tennike in podobno. Prijavite se lahko pri ZKOS do 24. junija. Vsem, ki niso iz Ljubljane, bodo omogočili nastanitev v Dijaškem domu po 300 dinarjev dnevno. LETNA LITERARNA ŠOLA Potekala bo od 5. do 10. julija v Dijaškem domu Heroja Tita v Kopru. Namenjena je posameznikom in manjšim skupinam, ki aktivno sode- Dolfe Anderle ' tetrtek, 10. junija 1982 je "di priprav na .._ premiero ttkarjevega Kralja na Be- rv Radišan na zamej-Koroškem in ljudske r amaterski skupini na »ijsh pri Tržiču umrl triin-"P- feiadesetletni tržiš ki igra-^ (.režiser in kulturni delavec B'v dfcAnderle. ;v i! mestom ga je povezovalo m* *dv»em gledališče, v zad-**! I dvajsetih letih pa tudi '* tone rubrike v programu * dnine radijske postaje. ' t« je pred več kot petdese-:a Sleti prišel v Tržič iz rodne v spe, «e je vključil v gleda-r> losekcijo društva Svoboda, 1 «do vojne pa je igral in reži-iV »pri tržiškem Sokolu. yv W* v povojnem času se je v rfsliscu lahko posvetil pro-*° donalno: bil je igralec v »lernovem gledališču v J* daju in v poklicnih gledaje Kth na Ptuju in v Postojni in ** Iker v Primorskem jjledali-b r Novi Gorici. Njegovo nitko in režisersko delo pa ni nihalo zgolj z vzponi in Eadci obrobnih slovenskih po-licnih gledališč, temveč oralo globoke brazde tudi v amaterski gledališki kulturi po skoraj vsej Sloveniji (Idrija, Cerkno, Novaki, Radiše, predvsem pa Tržič in okoliške vasi). Tuje prihajalo do izraza ne le umetniško, temveč tudi vzgojno gledališko delo. Težko je v tako kratkem za- Bisu našteti vse vloge, ki jih je lolfe Anderle oblikoval na poklicnem in amaterskem odru, težko navesti dramska dela, ki jih je izbiral in režiral v gledališčih in skupinah, kjer je deloval: več kot dvesto vlog je bilo in prav toliko predstav. Pred upokojitvijo je bil nekaj let referent za kulturo pri tržiški občini. Takrat je zasnoval Tržiške poletne igre na griču Svetega Jožefa: segal je po priljubljenih delih slovenskega ljudskega gledališča (Naša kri, Na Trški gori) in književnosti (Deseti brat, Mi-klova Zala, Pod svobodnim soncem). Brez njega poletnih iger sploh ne bi bilo: izbiral je besedila zanje in jih gledališko oblikoval, kakor je zahteval prostor na griču. Bil je režiser, scenograf, lektor, rekviziter, igralec in šepeta-lec. Vse te vloge je do zadnjega združeval tudi pri tržiškem amaterskem gledališču. Zadnje besedilo, ki mu je dal odrsko podobo, je bila Lorco-va Lepa čevljarka, ki je spet potrdila vse kvalitete njegovega gledališkega dela: domiselnost pri izrabi gledališko zelo nefunkcionalnega odra v dvorani tržiškega kina, tenak posluh za jezik in gib, širok zamah pri oblikovanju množičnih prizorov, odprtost njegovega gledališča glasbi in plesu, predvsem pa igralcu: tudi za to predstavo je znal najti med tržiš ko mladino obetajoče talente. Člani Amaterskega gledališča Tržič lujejo pri urejanju šolskih in drugih glasil, delu literarnih krožkov ali skupin na šolah, v društvih, klubih, delovnih organizacijah ali so kako drugače spodbujevalci in mentorji literarnega ustvarjanja in poustvarjanja v najrazličnejših oblikah, metoda in zvrsteh pisanja in posredovanja literature. Letošnji program ima dve izhodišči: seznanitev s slovensko in svetovno literaturo zadnjih let in oblike dela v literarnem krožku. Teme bodo sledeče: Oblike podajanja literature, Pogovor o Načrtu pravil za slovenski jezik, Slovenska poezija, proza in dramatika zadnjih let, Osnove dramaturgije, Sociologija literature — sociološka razlika literarno umetniškega fenomena, Estetika — kako se je spreminjalo pojmovanje lepega, Oblikovanje oddaj za šolski radio, Knjižnica kot prostor za literarno, izobraževalno in mentorsko dejavnost, Novinarske zvrsti, Literarna rubrika v šolskem glasilu, Značilnosti nebesednega medialnega jezika. Predavatelji bodo za svojo temo vnaprej pripravili kratek povzetek in [)regled literature, tako da bodo ude-eženci lahko aktivno sodelovali pri pogovoru po vsaki predstavitvi oziroma predavanju. Delo bo potekalo ves dan, organizirana bosta tudi praktičen prikaz mentorjevega dela in srečanje s slovenskimi pisatelji. ZKOS prijave sprejema do 25. junija. OSREDNJI SEMINAR ZA GLEDALIŠČE V Radencih bo potekal od 5. do 10.julija, Vključeval bo seminarje za vodje lutkovnih krožkov in reži-serje-mentorje lutkovnih skupin, za vodje gledaliških krožkov in režiserje-mentorje gledaliških skupin, nadaljevalni seminar za režiserje gledaliških skupin ter debatni organi-zacijsko-programski seminar za vodje in strokovne usmerjevalce amaterske gledališke dejavnosti. ZKOS prijave sprejema do 19. junija. Za prenočišče in prehrano bo poskrbljeno s penzionom po 355 dinarjev. ZAČETNA IZOBRAŽEVALNA SLIKARSKA KOLONIJA Potekala bo v Novem mestu od 20. do 29. avgusta. Združenje likovnih skupin Slovenije jo organizira vsako leto. Zbere mlajše likovne ljubitelje, ki imajo veselje do slikanja, a jim primanjkuje osnovno znanje. Deset dni udeleženci kolonije slikajo pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja, poslušajo predavanja s področja umetnostne zgodovine in tehnologije, skupaj z mentorjem analizirajo likovna dela. Ob koncu kolonije pripravijo razstavo v koloniji nastalih del. ZKOS sprejema prijave do 25. junija. Za udeleženca, so rezervirali prenočišča in prehrano v hotelu Kandija. Razstava fotografij Skofja Loka - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava fotografij na temo »Delo v krajevni skupnosti Gorenja vas«. Avtor fotografij je mojster Vlastja Simončič, ki je z objektivom ujel delovni utrip Gorenje vasi. Fotografije prikazujejo način življenja v tem kraju in njegov delovni utrip. Avtor nas seznanja z delavci raznih podjetij, od rudarjev v rudniku urana mimo Alpine, Šeširja in Godorja do šole, zdravstva, pošte ter zasebnih obrtnikov in kmetov. Izredno zanimiva razstava zaradi svežega fotografskega pristopa do obravnavane teme zasluži vso našo pozornost. Odprta bo do 17. junija. Drago Šorn razstavlja v Kurnikovi hiši V razstavnem prostoru Kurnikove hiše bo te dni razstavljal svoja likovna dela tržiški slikar samorastnik Drago Šorn starejši. Slikar že od vsega začetka sodeluje v skupinskih razstavah amaterske likovne skupine v Tržiču. V novembru lani je prejel za razstavljena dela posebno priznanje pokrovitelja razstave občinske organizacije zveze borcev Tržič. Predstavitev Draga Šorna v Kurnikovi hiši pa je prva samostojna razstava tega avtorja. »Na platno ali v les mora iti stvar, ki jo upodabljam, taka, kot v 1 resnici tudi je!« je dejal slikar Drago Som, ko so pripravljali razstavo. Bolj ko se približa resnični podobi krajine, kmečke izbe ali cvetja, bolj je zadovoljen. Drago Som je trden realist. Razstava v Kurnikovi hiši zajema šestnajst del v različnih tehnikah. To so intarzija, olje in akvarel. Eden redkih je, ki se spopada z zahtevno in natančno tehniko intarzije. To, nekdaj zelo razvito tehniko, ki je bila reden ornamentalni dodatek pohištvene in stanovanjske kulture, je prevedel v slikarski jezik. Njegove intarzije so v bistvu mozaična slika motiva, sestavljene iz deščic furnirja. Pri tem si tesno podajata roko spretnost in občutek za kakovost izdelka. V nekaterih intarzijah - vseh skupaj je razstavljenih pet - avtor deluje kot prefinjen opazovalec najmanjših na-drobnosti - primer je intarzija Kmečka izba. V krajinah je govorica svobodnejša, saj ob svetlih horizontih premišljeno postavlja barvno različno niansirane ploskve toplih rjavih površin. Še doslednejši realist je Drago Som v olju. Tu ne pozna nikakršne dileme. Krka z Otočcem je najdosledneje prenesena na platno in se približuje že fotografsko natančni obdelavi motiva. Morda najzanimivejši je Som kot akvarelist. Tu se avtor še najdlje »odmika« od realizma. »Suhi« akvareli grajskih razvalin romantično izbranih pogledov delujejo s svojo trepetavo sliko deloma že neoimpresionistično. Iz vrste petih akvarelov je moč še posebej izdvojiti Bistriško polje. Danes je v celoti pozidano, avtor pa o njem razmišlja še kot o nekdanji zeleni travnati preprogi z dominanto kozolca. Obeta se torej zanimiva razstava pestrih slikarskih prijemov .avtorja, ki se od nekdaj posveča realističnemu prenašanju motivov na platno. Dela Draga Soma bodo na ogled do konca meseca vsak dan med 17. in 19. uro. Janez Ster 75 let gorjanske godbe Gorjanski pihalni orkester, ki ga vodi Lojze Velkavrh, letos praznuje 75-letnico obstoja, vendar ustno izročilo pravi, da je gorjanska godba stara več kot sto let - V soboto bodo izvedli jubilejni koncert, skupaj z godbo na pihala iz nemškega Rutes-heima pa bodo imeli julija še več nastopov doma in na Bledu Gorje - Nobenega dvoma ni, da je gorjanski pihalni orkester v zadnjih letih pod strokovnim vodstvom profesorja Lojzeta Velkavrha izredno napredoval. Kar šestnajst let je poprej gorjanske godbenike vodil Ju-lij Sorgo z Javornika, ki se je ^rad\ starosti leta 1977 umaknil. Godbenikom pa je nato uspelo pndobiti odličnega glasbenega pedagoga Lojzeta Velkavrha, ki poučuje in vodi tudi glasbeno šolo v Radovljici in podružnično glasbeno šolo v Gorjah, ki gorjanski godbi daje mlade, šolane godbenike. V pihalni orkester je vključenih 38 godbenikov. Deluje na povsem ljubiteljski osnovi in skorajda ni vaje, da bi bili lahko vsi prisotni, saj nekateri delajo v več izmenah. V godbeni kroniki imajo zapisano, da letos slave 75-letnico. Vendar ustno izročilo pravi, da je gorjanska godba še starejša. Kot je govoril že pokojni Anton Kocjančič, Durglnov oče iz Krnice pri Gorjah, je godba igrala že ob otvoritvi železnice Ljub-Ijana-Trbiž, torej pred 112 leti. Primorski likovniki v Škofji Loki Skofja Loka - V petek, 18. junija, ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo likovnih de) članov Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Po odprtju razstave bo v grajski kapeli koncert pianista Benjamina Sa-verja in mešanega pevskega zbora Soča iz Kanala, ki ga vodi Darja Žorž. Likovniki in glasbeniki severne Primorske bodo tako vrnili obisk škofjeloškim. Pripravljajo ga Združenje umetnikov Skofja Loka, Loški muzej kulturnih in občinska organizacij. zveza Razstava Jovanoviča - V hotelu K\.| ljenja, sem se spomnil na očetov«! besede na Gori«. t Seveda je dr. Derganc brž spet iei I na Šmarno goro, da preveri svoj spal p min. Najprej si je fresko na kupoNP. ogledal sam, a Prešernovega lica al P, in ni mogel najti. Razočaran se jd II vrnil v gostilno in povprašal krčma-i W rico G. S., če ona kaj ve o pesnika upodobitvi na cerkveni freski. Pre- I prosto, nekako samoumevno, mu 1 tf-odgovorila: »Da, na stropu je nasfc-j |0j kan tudi pesnik Prešeren, toda ne j I skupini, kjer je Langus. Ce pock-date s hrbtom obrnjenim proti olta:- r~ ju orgle, so na vsaki strani njihove** I, vrha vidne na freskah skupine »rt- M ljanov. Langus je zadnji v skupini a, na desni strani. Na levi strani pa * mfc skupina romarjev. Prešeren ie ti>n. | ' ki kleči na enem kolenu, v roki ima Ij^ palico in nanjo je obesil klobuk.« Kako je zdaj s to stvarjo? Se jip vprašal dr. Derganc (in mi t njiro^ Povem še to, da je dr. Štele bil na Gori 1. 1921. dr. Derganc pa 1. lSflk Ze vse od Prešernove smrti si Sk* venci želimo, da bi uzrii pravo pesnikovo podobo — že celih 133 let . Najbrž pa se bomo morali k* Iti dovoljni' s podobo, kakršno nan#* kažejo o njem njegove lastne pesmiJ** njegove Poezije . .. ■ Sbramba Hitlerju se je očitno mudilo z operacijo »konjev skok«, kajti Keitelje o tem še nekajkrat govoril z VVeichsom. Von VVeichs je Rendulica seznanil z vsebino telefonskega pogovora, ki ga je imel s Keitlom, in mu povedal, da bo skupno z izvidniškim bataljonom iz rezerve vrhovnega poveljstva sedaj imel štiri take bataljone, predvidene za bliskovit prodor v sedež vrhovnega štaba v Drvarju. Nato sta se pogovarjala, koliko časa naj bi trajala operacija. Bilo je predvideno, naj bi trajala tri tedne, kar bi zadostovalo za uničenje vrhovnega štaba in štabov korpusov, organov in teles nove Jugoslavije, zavezniških misij ter letališč in skladišč okrog Drvarja. Rendulic pa je na vse to pripomnil: »Najpomembnejši se mi zdi prvi udar padalcev, pa tudi prodor kopenskih enot. Ce bo to dobro izpadlo, bo vse drugo razpadlo samo od sebe.« »Da pa bi to dosegli, Rendulic, moramo zagotoviti popolno taktično presenečenje vr- hovnega štaba,« ga je prekinil feldmaršal von VVeichs. »Premiki in zbiranje naših enot v predvidenih rajonih morajo ostati za našega sovražnika skrivnost vse do zadnjega trenutka,« je poudaril VVeichs. »Premike enot bomo težko prikrili, kajti sovražnik ima razvito obveščevalno službo,« je dejal Rendulic. »Z namenom, da bi zagotovili tajnost in presenečenje, bom poprej organiziral posebno operacijo, ki bi mi pripomogla, da bi z nočnimi pohodi pripeljal enote v izhodiščne rajone,« je pojasnil. VVeichs je še dodal, da ne sme noben nemški vojak ali oficir v enotah zvedeti, kakšna naloga jih čaka, vse do zadnje noči pred operacijo. Ce bi koga izmed njih paiti. zani ujeli, zato ne bi mogel ničesar izdati. Hkrati je ukazal Rendulicu, naj izvaja odločne povračilne ukrepe proti prebivalstvu, za katerega je zanesljivo vedel, da bo podpiralo svojo osvobodilno vojsko. Nato sta prešla na vprašanje glede poveljevanja v operaciji »konjev skok«. General Rendulic je predlagal, naj komandant 15. gorskega armadnega korpusa general Ernest von Levser poveljuje svojim enotam in tistim, ki mu bodo dodane. V zvezi s tem je dejal: »Toda jaz bom poveljeval osebno vsaki, celo najmanjši enoti, za katero bom ocenil, da lahko doseže uspeh.« »Strinjam se, Rendulic. Sedaj sem še toliko bolj prepričan v to, da bomo uspeli,« je dejal von VVeichs. »O tem bom govoril tudi s firerjem in mu bom predlagal, naj vam dodeli čim močnejše letalske in padalske enote. Sicer pa bova še videla, kaj o vsem tem meni firer.« Nato sta se še dogovorila, da se bosta Eonovno sestala po VVeichsovi vrnitvi iz vr-ovnega poveljstva, dotlej pa bo general Rendulic nadaljeval priprave za »konjev skok«. ZAPLENJENA POŠTA Pogovor, ki sta ga imela omenjena nacistična komandanta med štirimi očmi, je ostal izza tapeciranih vrat kot največja skrivnost. General Rendulic se je še istega dne vrnil z letalom v Vrnjačko Banjo, da bi v svojem štabu mrzlično pripravil načrt, kako se dokopati do vrhovnega komandanta NOV in POJ. Toda tudi naša obveščevalna služba je dobila nekaj podatkov o tem, s čimer so se nacisti v tistem času najbolj ubadali. Dan pred tem so bili borci 11. krai^tal^ udarne brigade v dolini reke Sane. od koder* varovali osvobojeno ozemlje. Komandant bdfl gade Žarko Zgonjanin in politični komisar H Redžo Terzič sta vse štiri bataljone ra;pored*p* la vzdolž železniške proge med Prijedorom ta Bosanskim Novim. Nemci so progo dobra] varovali, toda vsak vlak. ki je pripeljal po M progi, je naletel na kake težave. Četrti bataljon je bil takrat v zasedi ta«! vasmi Dragotinie in Brezičana, kjer reka > dela velik ovinek. Zaseda je bila dobro pnk in maskirana. Medtem so diverzanti posta' pod tračnice mino in se nato neopazno um*k nili in čakali na nrihod vlaka Cas je tekel, vlaka pa ni bilo. Sele okn^ i dneva so izvidniki sporočili, da se bliža vlak časi je sopihnl iz smeri Prijedora in ko je kazalo, da bo po daljšem času svojo pot oprt* brez zastoja, je eksplozija mine nepneakov no močno pretresla vso kompozicijo Loke tiva in prva dva vagona so bili uničeni N« so poskakali z vlaka prav takrat, ko so Kra>i niki že krenili v juriš Boj je bil bliskovit in kratkotrajen Ze v prvem spopadu je padlo pet nemikilvj železničarjev in en podoficir. Eden ur naših borcev je zgrabil šop nemške sti zaupne pošte, ki je bila namenjena njihov obveščevalni službi v Bosanskem Som Borec ni vedel, kdo je nosil to pošto Morda bil nemški podoficir ali pa kdo drug. 15 JUNIJA T982 KRONIKA 11. STRAN O ris tična in zdomska reka skozi predor nos v petih mesecih na mejnem prehodu za 40 odstotkov več prometa kot lani Kadrovske okrepitve konec tedna in pred zniki, vendar mejna milica in carinska Iba kljub dobri organizaciji ne zmoreta vraviti čakalne dobe, ki jo povzroča ozko r- predor — Pregled od 100 do 150 avto->v z našimi zdomci je za carinike garaško J, vendar jim kljub temu ne uidejo vedno načini tihotapljenja — kave prehod Ljubelj sodi med ti-•ajake cestne prehode, kjer se "*i Času neprestano povečuje Številke o potnikih in vozi-F^topajo mejo v obeh sme-' »cer vsak začetek poletne začno strmo dvigati, vendar J doživlja Se posebej velik »zadnjih mesecih. Po podat-tprave za notranje zadeve f" J* ,?tos v P*tin rnesecih pre-* ptomejo v obeh smereh 1,2 mili-T" I^1*^ v kot 280 tisoč Kt*' kar Je za 40 odstotkov or ^Jlani v enakem času. Seveda ir" m1 potniki v večini naši držav-1,1 ; Mri prav v zadnjem času vse °- Jteje prestopajo mejo; gre za «« do prvih trgovin s kavo, še J* M}\ delež k tako povečanemu m potnikov Čez Ljubelj pa vsak * tedna prispevajo naši delavci ptaemdelu v tujini, lo Ko vsak konec tedna, kadar pa t. '»hodnih državah cerkveni ali »i prazniki, tudi med tednom n. B» Ljubelj domala šivankino i skozi katerega se prebija ir- ««na gneča. Huda strmina na fcj «j*i strani in okoli dva kilo- metra dolgi predor sta sicer ob lepem vremenu in ob nortnalno odvijajočem se prometu vse prej kot težavna, v drugačnih pogojih pa se zaradi teh danosti mejni prehod spremeni v kraj, kjer se potnik načaka. Seveda ni prijetno čakati v predoru, ki nima ventilacije, pač pa le semafor, ki rdeče zažari, kadar meritve zraka pokažejo na preseženo, nič več dovoljeno mejo izpušnih plinov. Kadar se to zgodi, se po dogovoru z avstrijskimi obmejnimi organi za nekaj časa predor zapre, dokler se zrak po naravni poti ne prečisti in semafor spet začne rumeno utripati. Takšna dodatna ustavljanja prometnega toka, ki se v teh junijskih dneh neprestano zliva proti jugu, razumljivo potnikom niso pogodu. Kadar se na Ljubelju promet zgosti, je treba na prestop čakati od pol ure do poldrugo uro, kljub temu, da obmejni organi na naši strani omogočajo vstop v petih kolonah. Sredi prejšnjega tedna zvečer na mejnem prehodu Ljubelj praktično ni bilo prometa proti avstnjski stra- laninske vezi «d * er- J3 ifVistavi v JavorniSkih rovtih so se zbrali na tradicional-• trečanju planinci, Slovenci treh dežel - Prijetno in Wtoo srečanje Celovca. Nato so bili v Savodnu, na Vršiču, na Matajurju, v Bazovici, Zapodnu, Števerjanu, Brdu in letov, minulo nedeljo, na Pristavi v Javor-niških Rovtih. Letošnji organizatorji srečanja so bili planinci vseh planinskih društev jeseniške občine, prireditev in srečanje na Pristavi pa je organiziral koordinacijski odbor jeseniških planinskih društev, v katerega so vključeni predstavniki jeseniških, javor-niških, mojstranskih, kranjskogorskih, rateških in martuljških planinskih društev. Srečanje je bilo veselo in prisrčno, kljub izredno slabemu vremenu, ki ni dopuščalo, da bi vsaj za trenutek lahko občudoval Karavanke in lepote, ki jih ponuja sama Pristava z okolico. Planinci so se srečali, pogovorili, se razveselili prijateljev in znancev ter tako spet utrdili prijateljstvo. Še posebej lep kulturni program so pripravili organizatorji. Nastopili so jeseniška godba na pihala, oktet DPD Svoboda iz Žirovnice, recita-torji šolskega dramskega društva Karavanških kurirjev s Koroške Bele in otroški pevski zbor Kara- Mrtava v JavorniSkih Rovtih ' »ko leto, in sicer vsako drugo P junija se zberejo "planinci, l*aci treh dežel na skupnem sreli »* spoznavajo med seboj, po-m\o in pomenijo o svojih uspe-dosežkih ter tudi o problemih. fr# so se Slovenci, planinci treh «|j K Mečali pod vodstvom organi-re- do*vz Jesenic leta 1972 na Golici, * tfr.je leto so gostili Tržačani ■ 'zamiku, sledila je Bleščeča m v organizaciji planincev iz te- ra- kmo vanje * ip prve M imoči za ob- sciovljica — Sekretariat Ifc obrambo pri radovljiški i.4'jpVini je pripravil v sodelo-j^j |Mobčinskim odborom Rdečega njj I tekmovanje ekip prve medi-« pomoči, ki jih sestavljajo *A>iki civilne zaščite. Zaradi trji. ki je ponagajalo organi-tfjaa, so tekmovanje namesto T»**m v Radovljici izvedli v I dvorani na Bledu. Umovanju predzadnjo nede-Mjft je bilo 45 ekip z območja občine, kar je nekaj kot prejšnja leta. Kljub, temu Umovanje v nuđenju prve th v različnih razmerah dobro m dokazalo zadovoljivo uspo-ekip. Najuspešnejša ekipa rtjjflfo iz SGP Gorenjec v Radov-* A.m%<> mesto je zasedla ekipa z Bleda, tretje pa druga krajevne skupnosti Ljubno. Ije uvrščene ekipe so prejele priznanja. J. R. vanških kurirjev, ki je nekaj pesmi zapel zares lepo in ubrano. Posebne pozornosti so bili deležni člani folklorne skupine javorniškega Društva upokojencev, ki že nekaj časa nastopajo na raznih prireditvah. Gostitelji in drugi planinci so se razveselili tudi obiska in petja prijateljev iz Trbovelj: mešanega pevskega zbora DPD Svoboda Trbovlje. Planinske vezi, ki zbližujejo ljubitelje gora in planin treh dežel, so tako ostale čvrste. Zadovoljni so bili, vsi, ki se takšnih srečanj udeležujejo in na njih sodelujejo. Lepa pobuda, ki so jo prvič uresničili pred desetimi leti, ostaja tako trdna, kot so lahko le tisti, ki ljubijo planine in hribe ne glede na državne meje. D.Sedej ni, zato so lahko miličniki obmejne milice že v samem predoru obe strani vozišča usmerili v dve vrsti proti izhodu. Na ta način se da povečati propustnost predora, vendar ie bila kolona avtobusov predolga, da bi potnikom prihranili čakanje. Iz enovrstne kolone so namreč miličniki, ki po nekaj ur v takšnih prometnih konicah prebijejo v dušljivem, od izpušnih plinov meglenem in gostem zraku, v drugi pas za vožnjo vozil iz nasprotne smeri izločali le osebne avtomobile. Na ta način je turistična reka avtomobilov dokaj hitrejša od druge, avtobusne in je zanjo rezerviranih po troje vstopnih kolon. »Na dneve pred prazniki in tudi vsak konec tedna se tako kot na vseh drugih mejnih prehodih tudi na Ljubelju posebej pripravimo,« je povedal komandir postaje obmejne milice Jože Arbiter. »Tako obmejna milica kot tudi carinska služba pod-dvojita delavce. Trudimo se, da bi kljub takšnemu navalu na prehod opravljali kontrolo potnikov hitro in obenem natančno. Vendar pa ob konicah niti desetkrat več obmejnih organov ne bi moglo tako opravljati dela, da čakalne dobe sploh ne bi bilo.« Ob takšnih dneh seveda najbolj zgostijo promet na meji avtobusi naših zdomcev. Za krosu kategorije BO kubičnih centimetrov za republi!ko prvenstvo. V tej kategoriji je bil ponovno odličen mladi Kobi Rendulic i/. Dupelj, član AMD Kram. ki |« zasedel tretje mesto. Sandi JakopK Bleda je bil četrti, enajsti pa je bil član AMD Kram Zeljko Cuk. Ekipno je bil AMD Kranj v tej kategoriji drugi. Gorenjci smo imeli svoje zastopnike tudi v razredu do 126 kubičnih centimetrov. Bogdan Trček Iz Zirov je bil deseti. Robert Hribar z Golnika, sicer član AMD Tržič, pa je bil 12. M Jenkole gal Robert Jeklin iz Tolmina. Tekmovalca AMD Kranj Rendulic in Cuk tokrat nista imela sreče. Čuk je odstopil, Rendulic pa je zasedel osmo mesto. I. Kikel Rokomet V četrtek drugo kolo Kranj — V četrtek bodo odigrali drugo kolo za pokal mladosti na področju Gorenjske. Med ekipami, ki tekmujejo v drugem kolu, sta tudi drugo-ligaš Jelovica in pa ekipa tržiškega Peka, ki je uspela zmagati v Križah proti ekipi Minerve in si s tem zagotovi!, i obstanek v republiški rokometni ligi. V četrtek se bodo srečali ob 17. uri v Stražišču Sava : Preddvor, preostala tri srečanja |>a bodo ob 1H. uri, in sicer v Sk. Loki Jelovica : Knze, v 2abnici Zabnica : Peko in v Kranju Gumar : Duplje. Prosta je ekipa Storžiča. ■). Kuhar Našim veslačem le dve zmagi BLED — Močno dvodnevno deževje, hladno vreme in po tradiciji odlična organizacija blejskih prirediteljev ter le dve zmagi za nase veslače so glavne značilnosti letošnje mednarodne veslaške regate. Dež ni mogel preprečiti, da štiristo nastopajočih ne bi pokazalo vse tisto, kar krasi veslaški šport. Na Bledu se je tokrat zbralo rekordno število posadk iz Italije, Avstrije, Bolgarije, ČSSR, NDR, ZRN, Švice, Romunije in Jugoslavije in vsi nastopajoči so potrdili že sedaj visoko veslaško formo pred letošnjim svetovnim prvenstvom za člane, ki bo v Luzernu (Švica) in za mladince v Italiji. V mladinski konkurenci so največ pokazali Italijani, pri članih pa so bili v ospredju veslači NDR, čeprav so na Bled prišli z drugo garnituro. V SESTEROBOJIH NAJVEČ ITALIJANOM Sobotna prireditev na Bledu je imela dvojni spored. Mladinske posadke Italije, Švice, Avstrije, Bolgarije, ČSSR in Jugoslavije so v vseh disciplinah imeli tradicionalni veslaški šesteroboj. Med temi najboljšimi veslaškimi nadami so največ uspeha imeli prav prireditelji letošnjega svetovnega prvenstva Italijani. Zmagali so v šestin disciplinah. Dve zmagi v tej konkurenci sta šli v Bolgarijo. Od naših Eosadk je največ pokazal blejski četverec rez krmarja, saj se je odlično upiral favorizirani italijanski četverki. V tej disciplini so sicer zmagali Italijani, Blejčani pa so bili drugi in le osem stotink sekunde so zaostali za zmagovalci. Od naših so drugo mesto osvojili še mladinci v dvojnem dvojcu, dvojcu s krmarjem, dvojcu brez krmarja in osmercu. Rezultati - 4+ - 1. Bolgarija 4:52,34, 2. Italija 4:56,73, 3. Jugoslavija 4:57,23; 2+ - 1. Italija 4:54,74, 2. Jugoslavija 4:56,69, 3.. Avstrija 4:59,47; 2- - 1. Italija 5:14,28, 2. Jugoslavija 5:28,77, 3. Bolgarija 5:31,78; skif - 1. Italija 5:19,14, 2. Švica 5:25,22, 3. Jugoslavija 5:25,99; 2+ - 1. Italija 5:20,70, 2. Jugoslavija 5:27,77, 3. Bolgarija 5:29,06; 4- - 1. Italija 4:41,03, 2. Jugoslavija 4:41,83, 3. Avstrija 4:45,12; 4+ - 1. Bolgarija 4:39,86, 2. Italija 4:43,86, 3. Jugoslavija 4:44,82; oamerec - 1. Italija 4:36,39, 2. Jugoslavija I 4:37,78, 3. Jugoslavija II 4:45,57. NAJVEČ ZMAG ZA NDR V sobotnem veslaškem sporedu so nastopili tudi člani, ki so se v dopoldanskem predtekmovanju uvrstili v finalni del tekmovanja. Čeprav ie deževalo in so bili za veslače dokaj visoki valovi, so nastopajoči pokazali vso svojo veslaško spretnost. Največ zmag, štiri, so tokrat po pričakovanju odnesli veslači iz NDR, ki so bili v ospredju. Ob bok so se jim postavili Italijani in Bolgari, ki so jim preprečili popolno zmagoslavje. Naše članske posadke niso posegle po zmagah. Splitski dvojec Celent-Ivančič zaradi bolezni Celenta ni nastopil. Svoj nastop po dolgi poškodbi je pokazal ski-fist Stanulov, ki je bil v tej" konkurenci drugi za Italijanom Ibarro. Drugo mesto za Jugoslovane pa sta si priveslala tudi Branikovec Jurše in Osiječan Panič v dvojcu. Rezultati - 4+ - 1. SC Berlin (NDR) 6:20,06, 2. Steaua (Romunija) 6:22,77, 3. Krka (Šibenik) 6:26,41; 2+ -1. SG Dynamo (NDR) 6:34,04, 2. Branik-Osijek 6:44,81, 3. Donau Linz (Avstrija) 6:52,01; 2--1. Chemie Halle (NDR) 7:18,94, 2. Dvnarho (Bukarešta) 7:29,71, skif - 1. Ibarra (Italija) 7:07,92, 2. Stanulov (Begej-Zrenjanin) 7:10,89, 2. Heberl (LIA Dunaj) 7:24,23, 2+ - 1. Vomarts Rostock (NDR) 7:24,42, 2. LIA (Dunaj) 7:31,02, 3. Crvena zvezda (Beograd) 7:35,47; 4--1. Berlin Grilnau (NDR) 6:13,22, 2. Lokomotiva (Brno) 6:19,92, 3. Dukla (Praga) 6:22,03; 4XX - 1. Steaua (Bukarešta) 5:59,35, 2. Dukla (Praga 6:04,70, 3. Dvnamo-DHFK Chemie (Ber- Tenis Primož Stare drugi v Zagrebu Zagreb - Na teniških igriščih Mladosti v Zagrebu so se na teniškem turnirju pomerili najboljši pionirji in pionirke iz vse države. Izjemen uspeh je dosegel Primož Stare iz TK Triglav iz Kranja, ki je v konkurenci pionirjev do štirinajst let dosegel drugo mesto. S petimi zmagami in spodbudno igro je postal resen kandidat za državno reprezentanco. Izidi - pionirji do štirinajst let -I. kolo - Stare : Kovačič 6:2, 6:0; II. kolo - Stare : Ivezič 6:1, 6:1; III. kolo - Stare : Lazarevič 6:2, 6:1; četrtfinale - Stare : Matavdžič 6:3, 3:6, 10:8; pol-finale - Stare : bakaric '6:4, 6:1; finale - Kurilic" : Stare 6:1, 6:1. USPEH BRANIKA MARIBOR — Na odprtem prvenstvu Maribora v članski in mladinski konkurenci je nastopilo nad petdeset igralcev iz petih klubov. Največ uspeha so imeli igralci Branika, ki so osvojili vsa prva mesta. Dobro so se odrezali tudi igralci Itiglava iz Kranja. Mladinca Pivk in Pisk sta se uvrstila v polfinale. Enak uspeh sta dosegli tudi Ferenčakova in Tratnikova pri članicah m Ferenčakova in Po rova pri mladinkah. Izidi - članice - polfinale - Degen (Branik) ; Ferenčak (Triglav) 7:5. 3:6, 62 ^ibrat (Branik) : Tratnik (Triglav) 7:6. 6:1; finale - Zibrat : Degen 7:5. 6:2;' mladinke - polfinale - Lukšetič Mladost) : Ferenčak 7.5, 6:2; Zibrat Por (Triglav) 0:6. 7:5. 6:1; finale -Zibrat : Lukšetič 5:7, 7:5. 6:2, mladinci -polfinale - Majhen (Branik) . Pisk Hriglav) 6:1, 60, Podjen (Opatija) : Pivk (Triglav) 6:4. 3:6. 6:4; finale - Majhen Podjen 7:6, 2:6, 10:8. A. Filipćič lin) 6:03,16; osmerec - 1. Mornar (Split) 6:16,76, 2. Albatros (Beljak) 6:29,52. LE ENA ZMAGA ZA NASE Nedeljski nastop je spet pokazal, da imajo Italijani najboljše mladince, med člani pa so se ponovno izkazali vesiači iz NDR. Jugoslovani smo edino zmago dosegli v ženski konkurenci. Skifistka ro-vinjskega Arupinuma Iveta Volčič je bila na lOOOmetrov dolgi progi najhitrejša. Pri članih sta se z drugim mestom izkazala Celent-Ivančič. Vendar se je poznalo, da Celent še ni povsem okreval. V dvojnem dvojcu je tokrat Stanulov nastopil skupaj s Paničem in ta posadka je dobro opravila svojo nalogo, saj je bila druga. V mladinski konkurenci so ponovno prednjačili Italijani. Od naših čolnov je Bled v četvercu dokazal, da reprezentančni čoln za mladinsko svetovno prvenstvo. Čeprav 80 bili ponovno drugi, zmagali so Čehi, niso dosti zaostali za zmagovitim čolnom. Rezultati - mladinci - 4 4- 1. Lokomotiva Ruse (Bolgarija) 5:01,68, 2. Jadran (Reka) 5:07,08, 3. Jadran (Zadar) 5:09,03; 2X - 1. FC Italija 5:03,20, 2. Mladost-Trešnjevka (Zagreb) 5:08,67, 3. RU Melk (Avstrija) 5:08,94; 2--1. FC Italija 5:22,11, 2. Iktus (Osijek) 5:31,57, 3. Istra (Pula) 5:42,91; skif - 1. Savino (SC Italija) 5:11,14, 2. Markovič (Danubius-Novi Sad) 5:24,07, 3. Spanghe-ro (Adria Trst) 5:27,66; 2+ - 1. FC Ita- lija 5:20,48, 2. Trakia-Plovdiv - 1. 2. Bled 4:53,31. 3. 4:58,66; osmerec 2. Krka (Šibenik, (Bolgarija) 4:48'.707rsC I talija "4- SO Nautilus (Celovec) 4-56Jt- »iS?1 Freisen-Dunaj) 4:13,59; ~ Istra (Pula) 5:30,30. 3. Bolgarija) 5:33^7 4. Zbrjovka-lokomotiva (BrnoM:5a& • Vikink-Lienz (AvstriB • — t talija 4'37 38, „ t. io,oy, IX — 1. GrttaM (Berlin) 3:42,47, 2. HSV Dunaj 3:50,0»; člani - 4+ - 1. Steaua (Bukarešta! 7-00,41, 2. Grunau (Berlin) 7:00,76. 1 Krka (Šibenik) 7:09,77; 2X - l. Danubius-Begej 7:17,07, 2. Dvnamo-SC DHFK (Berlin) 7:24,29, 3. Branik-Iktus 7-24,58. 2--l. Chemie Halle (NDR' 7:40,79, 2. Gusar (Split) 7:42,06. 1 zaman Dvnamo (Bukarešta) 7:52,59-. skif - 1 o sve- Ibarra (Italija) 8:02,29, 2. Heberl (Dunaj) 8:15,01, 3. Mrduljaš (Gusar) 8:18,58; !♦ _ 1. Rostock (NDR) 8:04,62, 2. LIA (Dunaj) 8:17,65, 3. Crvena zvezda (Beograd) 8:22,78, 4- - 1. Grunau (Berlin) 6:42,55, 2. Dukla (Praga) &52£1. 3. Vukovar 7:01,72; 4XX - 1. Berun-Dynamo-SC DHFK-Chemie Halle (NDR) 6:15,27, 2. Steaua (Bukarešta* 6:15,81, 3. Iktus (Osrijek) 6.23,83; on _ 1. Lokomotiva, LS-Bmo-I (ČSSR) 6:13,14, 2. Mornar (Split) 6: 3. Albatros-Wiking-Beljak (Avj 6:37,15. D. Humer Smučarski skoki Otvoritev sezone v Stražišču je bila tudi številna ekipa mladih .1 cev slovenske** lcl»K« JT J??d* »k***! Kranj - Na prvi letošnji tekmi na plastični skakalnici, ki jo je organiziral smučarski klub Triglav na 15-m skakalnici v Stražišču v počastitev krajevnega praznika, je nastopilo blizu 60 tekmovalcev iz šestih klubov. Med nastopajočimi Globočnik in Knafelj zmagala Braslovče — Okoli 100 skakalcev vseh kategorij je sodelovalo na nočni skakalni tekmi na 25-plastični skakalnici v Bra-slovčah. Mladi skakalci z Gorenjske so na tej tekmi dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Med mlajšimi cicibani je zmagal Aleš Po-lanc z Bleda. Pri starejših je bil najboljši Tomaž Knafelj iz Žirovnice. Janez Globočnik (Triglav) pa je bil zmagovalec med mlajšimi pionirji, na peto mesto pa se je uvrstil Petek iz Žirovnice. Pri starejših f)ionirjih je bil najboljši Golob iz T. Ve-enja. Na drugo mesto se je uvrstil Jožko Smid (Žirovnica), tretji je bil Marko Re-mic (Triglav), Marko Dob nikar je zasedel šesto mesto, sedmi pa je bil Roman Lipar (oba Triglav). J.J. Namizni tenis Kitajci trenirali gorenjske pionirje Kranj - V telovadnici Partizana so se od petka do nedelje zbirali najboljši gorenjski pionirji v namiznem tenisu. Skupino 12 najboljših so trenirali kitajski tienerji, ki so ta čas v Sloveniji in jih je angažirala Namiznoteniška zveza Slovenije. Tridnevni trening je zelo dobro uspel in so se mladi gorenjski igralci precej naučili od kitajskih mojstrov namiznega tenisa. J. J. Savčanke na petem mestu Kranj — V telovadnici Partizana v Stražišču sta bila dva dvoboja ženske medrepubliške lige v namiznem tenisu. Kljub dvema porazoma v zadnjih dveh kolih so Kranjčanke osvojile peto mesto. V sobotnem srečanju je bila v domači vrsti najboljša Meščeva, ki je dvakrat zmagala. V tekmi z Lokomotivo iz Vin-kovcev pa je bila dvakrat uspešna Sveti« nova in enkrat Meščeva. Rezultati - v soboto: SAVA : KRE-KA.JEDINSTVO 2:7 (Mesec : Brumec 2:0, Blažič : Jovičič 0:2, Svetina : Simič 0:2, Blažič : Brumec 0:2, Mesec : Simič 0:2, Svetina : Jovičič 0:2, Blažič : Franjič 1:2, Svetina : Brumec 1:2, Mesec : .Jovičič 2:1); v nedeljo: SAVA : LOKOMOTIVA 3:6 (Mesec : Durič 0:2, Blažič : Matečič 0:2, Svetina : Ook 0:2. Blažič : Durič 1:2. Mesec : Cok 1:2, Svetina : Matečič 2:1. Blažič : Čok 0:2, Svetina : Suval 2:0. Mesec : Matečič 2:0). J. Javornik ovenskega kluba iz Zahomca v A» striji. Na otvoritveni tekmi sezone pa imeli največ uspeha domači skakalci Rezultati — mlajši cicibani: 1. Spenko (Triglav) 157,9 (11. 115), Pod križnik (Braslovče), 3. Matej nekar (Žirovnica), 4. Sandi Terek (Z*o*-l niča), 5. Alfred Ottovritz (ZahotnecV * Robi Oblak (Braslovče); starejši odbaztf \ 1. Tomaž Knafelj (Žirovnica) 182,4 (11* 12), 2. Marjan Jagodic, 3. Matjaž SteW. ■ Marko Kocelj (vsi Triglav), 5. Niko Z«tt-ter (Zahomec), 6. Boštjan Zupan (Tn-j glav); mlajši pionirji: 1. Tornal k 186,6 (12, 12), 2. Janez Globočnik, 3.1 tej Rančigaj, 4. Zoran Senk, 5. Da«. Semrl, 6. Marjan Kropar(vsiTriajavV^ prekinili. Na delovali tudi tekmovali na 100 ELAN. Letalstvo Ivo Šimenc republiški prvak Lesce - Na letališču ptujskeza aerokluba se je končalo 20. jubilejno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju. Tekmovanje je pričelo 36'Ve* talcev, končalo pa ga je 32, ker » Novomeščani zaradi nesreče svojega člana Srečka Kotnika tekmovanj* tekmovanju so m~ stirje Laščam, ki so Elanovih letalih DG- Leški tekmovalci so se tudi tokrat dobro odrezali. Ves čas tekmovanj« sto bila na čelu Ivo Šimenc in Toa* Cerin, Mihu Thalerju pa je snrft obrnila hrbet. Prvi dan tekmovanja je moral pristati že pri 30 kiloroetriv Kljub kasnejšemu odličnemu leteaja se ni mogel uvrstiti med najbolj** trojico. Šimenc je potrdil, da ie H* vrhunski jadralni letalec. Izkazal M j* predvsem kot odličen poznavata vremena in taktike. Dosegel j« ta republiška prvenstva neobičajne k»-trosti. Letel je nad 90 kilometre«- na uro, v četrti disciplini pa skoraj Ml kilometrov na uro. Šimencu ie vztrajno sledil Cerin. Dva slabša dneva »ta ga potisnila na tretje mesto Branku Brodniku je šlo nekoliko slabše. dar je na koncu vseeno osvojil aa» lidno 15. mesto. Najboljših deset bo zastopalo na*o republiko na državnem prvenstvu julija v Subotici. Pridružili *e imi bodo Se tekmovalci, ki sedaj tekmujejo na evropskem prvenstvu \ Ae: ni republiki Nemčiji, med njimi član ALC Lesce Franc Štrukelj Zmagal je Leščan Ivo Šimenc > 4891 točkami pred Ptujčanocn Igorjem Kolaričem 4434 točk m LeVa-nom Tonetom Cerinom 4423 u>?k Miha Thaler je zasedel 8 m*«uv Brane Brodnik pa petnajsto L Mesanč GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 13.STRAN GLA Obilni sadovi nekajletnega razvoja venatov NOV Gorenjske z delavci Iskre - V soboto. V Ti)varni inštrumentov v Otočah že tretje srečanje ^OVNOV Gorenjske in delavcev Iskre. Udeležencem, kijih je bilo 190,80 strokovni vodje tovarne razka zali proizvodnjo, nato pa so ^prostorih jedilnice, kjer so jim delavci Iskre pripravili majhno <"^otliPozdra^ili, predstavniki družbenopolitičnih organizacij t. Delavci Iskre so nekdanjim vezistom podarili knjige o razvoju •organizacije in sliko kurirčka. - Foto: B.Blenkuš do vi j ic a kot spalno naselje 8Jy,p"-°8* Radovljica se ukvarja s številnimi ■i, med njimi so najbolj pereči komunalni problemi -roujo nadaljnje stanovanjske gradnje, če prej ne bodo X tudi spremljajočih objektov — Krajevna skupnost sodi med največje kra-Dosti radovljiške občine, l)ei živi 6000 prebivalcev, 'zadnjih petih letih se je v to i akupnost priselilo več kot Ji, kar poraja nove in nove ■ kf jih rešuje krajevna ijevnf skupnosti se morajo \varjati predvsem s komu-"ivami. Oh tem so največ i posvetili tudi ljudski ob-družbeni samozaščiti ter njaki gradnji. njaka gradnja je v tej kra-loati obsežna, saj gradijo stanovanj v Cankarjevem na-llrajevna skupnost je mnenja, faorali v Cankarjevem naselju vso nadaljnjo družbeno stanovanjsko gradnjo ustaviti, saj bi morali prvenstveno zagotoviti tudi ostale spremljajoče objekte, ki jih bodo potrebovali novi stanovalci. Lani je krajevni skupnosti uspelo asfaltirati več cest: Gubčevo, Kolodvorsko in Gradnikovo, Jurčičevo, pot proti Železniški postaji in cesto proti vrtcu. Pri asfaltiranju so plan celo presegli, pri tem pa so uspešno sodelovale delovne organizacije in krajani z večjim prispevkom kot so načrtovali. Precejšen problem krajevne skupnosti je deponija, saj sanacija na Jezercih še vedno ni uspešna. Sanacijo bi morali opraviti samoupravna interesna komunalna skupnost, Cestno podjetje in temeljna organizacija Komunala Radovljica. No- Izornost taboru Heroj Tonček ,^itodjica — V sredo. 2. junija, »druga redna seja predsedstva baftte konference Zveze rezervnih M»mk starešin v Radovljici. Med I*"« analizirali potek letošnjega ^•natega tabora Heroj Tonček. ^jfcBi ao, da je odlično uspel, j^SflHido deveti tabor prihodnje ~4§lwlifc pripravili. Pri organizi-r«-»* akcije bodo povabili k tes-"n-««»delovanju svet za ljudsko «kiy)> radovljiške občinske skupil ■»poveljstvo občinskega štaba **1B)*ln* obrambe. Komisijo za §robrambo in družbeno samo-p pri občinski konferenci f obenem zavezali, da takoj pripravi dopolnjena pravila in vprašalnik ter gradivo pošlje vsem osnovnim šolam v občini. Tako bodo lahko mentorji pravočasno seznanili vse učence sedmih razredov s cilji prihodnjega tabora. Na seji so med drugim potrdili predlog kandidatov za organe republiške Konference ZRVS Slovenije. Dogovorili so se tudi za nakup streliva, literature in dnige potrebne opreme ter sklenili, da bodo predstavniki njihove organizacije jeseni obiskali republiški center za obram bno usposabljanje v Pol jčah. C. Rozman J propagandni tabor« tabornikov odreda Albina Drolca v Stra- pt - Da bi vzpostavili tesnejše stike med krajani Stražišču in fomiki odreda Albina Drolca, ki imajo svoj dom sicer na Joštu, s<> 'nhnmiki skupaj s stražiško mladine odločili, da postavijo svoj figundni tabor na prostranem vrtu pri domu krajevne skupnosti v fnitifiu Kot nam je povedal Ferdo Nemec, starešina odreda so se tak tabor odločili predvsem za to, da bi povabili k njihovemu tomifikemu žaljenju vse več mladih, predvsem tistih iz srednjih Sol, j j/ih navdušili in usposobili za vodnike. Prav vodniškega kadra }najbolj manjka. Bogata je zakladnica njihovih taborniških veščin /Aazatt so jih h'tteli krajanom v dneh od petka do nedelje kar \-*f Od blizu so jim pokazali, kako se postavljajo šotori, uredi \0 podpornih članov v štirih krajevnih skupnostih Grad, Poženik, Šenturska gora in Cerklje. Zaradi slabega vremena pa je bila nedeljska osrednja slovesnost pred gasilskim domom v Cerkljah, združena z gasilsko parado, razvitjem prapora in podpisom listin«' o pobratenju z gasilskim društvom Cerklje ob Krki, preložena. J. Kuhar Kmečki dan v Vogljah Voglje — Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Voglie bodo skupaj z aktivom mladih zadružnikov cerkljanske kmetijske zadruge in Konjeniškim klubom iz Voklega priredile v soboto in nedeljo, 19. in 20. junija, kmečki dan. V soboto zvečer ob 19. uri bo v gasilskem domu v Vogljah tekmovanje mladih zadružnikov na temo kmetijstva. V nedeljo, 20. junija, ob pol treh popoldne se bo začela v Vogljah povorka konjenikov skupaj z vprežnimi vozili in narodnimi nošami. Sledilo bo tekmovanje oračev z vprego ter starim poljskim orodjem. Ob tej priložnosti bodo predstavniki KZFv Kranj — TOZD Agromehanika prikazali delovanje najnovejše škropilnice iz njihove proizvodnje. Na vseh prireditvah bodo za razvedrilo in okrepčilo poskrbeli domači gasilci. Uspešno tekmovanje mladih gasilcev - Mladi gasilci iz jeseniške občine so pred nedavnim imeli v Mojstrani letošnje tekmovanje, ki se ga je udeležilo 29 ekip. Nastop pionirk in pionirjev ter mladinskih ekip je pokazal, da se v gasilske vrste uspešno vključuje vedno ceč mladih. To je najboljše zagotovilo za dobro delovanje gasilskih društev v bodoče. It. B Stalni problemi ob nalivih - Ce je le nekaj časa deževno vreme, so nekateri naši podvozi ob magistralni cesti Kranj - Jesenice vedno zaliti z rodo. Tako je tudi ■ podvozom pri Bistrici, pred katerim je treba postaviti tablo, da je promet z vozili nemogoč. Se posebej v teh dneh, ko je nekaj dni močno deževalo, je podvoz spet neprevozen Zdi se. kot da so ti problemi, ki so najbolj pogosti pn bistriškem in radovljiškem podvozu, nepn-ntostljivi vsej sodobni tehniki in vsem st> dobnim in modernim ukrepom navkljub. - Foto: D.Sedej GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASMN OBJAVE TOREK, 15. JUNIJA 1382 Industrijski kombinat PLANIKA Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1 UREJANJE SOCIALNEGA VARSTVA 2. OPRAVLJANJE OBRATNOMEHANSKIH DEL -zahtevno 3, OPRAVLJANJE MEHANSKIH DEL - zahtevno Za uspešno opravljanje navedenih del in nalog se zahteva: pod pod I" " 'V— -V- — •-------------- 1. : višja strokovna izobrazba socialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo, 2. : triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri. 3 leta delovnih izkušenj in usj)ešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo pod 3.: triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA VSRS Podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega vozila znamke IMV-R 4-TLS, tip 1123, leto izdelave 1977, v voznem stanju, za izklicno ceno 35.000 din in plačilom prometnega davka. Javna dražva bo v ponedeljek, 21. 6. 1982 od 9. do 11. ure v garaži SDK v SRS, podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, Kranj. Ogled vozila z vplačilom bo mogoč samo v ponedeljek, 21. 6. 1982 od 7. do 9. ure, v garaži podružnice. Vozilo bo prodano po klavzuli »ogledano-kupljeno«. Po prevzemu vozila ne odgovarjamo za reklamacije glede kakovosti vozila. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse družbeno-pravne, civilno-pravne in polnoletne fizične osebe. Udeleženci morajo na blagajni SDK v SRS podružnice 51.500 Kranj pred pričetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. Najmanjši dvig pri dražbi vozila je 500 din. Zlicitirani znesek mora kupec plačati v roku 5 dni po javni dražbi. V primeru neplačila, kupcu zapade varščina, vozilo pa bo dano v ponovno prodajo. Prometne davke plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupu vozila v občini kupčevega stalnega prebivališča. Temeljni prometni davek po tar. št. 6 znaša 8 odstotkov končne prodajne cene vozila. Prodano vozilo lahko kupec prevzame takoj po plačilu celotne kupnine. Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA - CENTRAL Kranj, n. sol. o., Naklo 252 Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije razpisuje po določilih 100., 113. in 121. člena Statuta DSSS prosta dela in naloge 1 VODJE DSSS 2 VODJE FINANČNEGA SEKTORJA 3 VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali pravne smeri. — štiri leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalo- — organizacijske sposobnosti* — moralno politične vrline pod 2. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših finančnih del, — organizacijske sposobnosti, — moralno politične vrline pod 3. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših računovodskih del. — organizacijske sposobnosti. — moralno politične vrline Kandidati bodo izbrani za opravljanje razpisanih del in nalog.za 4 leta. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi: Prijave pošljite na naslov: DO Živila - Central Kranj, Naklo 252, z oznako - za razpisno komisijo. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Tovarna merilnih instrumentov Otoce razpisuje licitacijsko prodajo osnovnih sredstev v torek, 22. 6. 1982 ob 10. un zap. št. opis začetna cena 1 HAVBA ZA LAKIRANJE 2 HAVBA ZA LAKIRANJE 3. MLIN ZA MLETJE PLASTIKE 4 INDUSTR. ODSESEVALNA NAPRAVA 5 ELEKTR. STROJ ZA ŽAGANJE KOSTI 6 DELOVNA MIZA 7. DELOVNA MIZA 8. ODVIJALEC ŽICE 9. ČRPALKA ZA VODO 10. REVOLVERSKA STRUŽNICA BOLEY 11. POMIVALNI STROJ 400,- din 400,- din 15.977,- din 500,- din 26.466,- din 300,- din 300,- din 300,- din 300,- din 8.000,- din 500,- din OBVESTILO KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA obvešča, da bo zaradi ru$it-venih del stanovanjskega objekta zaprta Prešernova cesta na Bledu za ves promet in sicer 15. in 16. junija 1982, oviran promet pa bo 17. in 18. junija 1982. Obvoz je po Ljubljanski cesti in Cesti svobode. MALI telefon 27-960 OGLASI Udeleženci licitacijepoložijo 10 ^^^^h). do 12. ure. Ogled osnovnih sredstev je mogoč 21.6. °°_■ POKLICNA ŠOLA KRANJ, CANKARJEVA 2 Na jx>dlagi sklepa delovne skupnosti PS Kranj z dne 11.6. 1982 in v skladu z določbami statuta šole razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Za ravnatelja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenimi dogovori izpolnjuje še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba ustrezne smeri, — organizacijske sposobnosti, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja," — opravljen pedagoški strokovni izpit, — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Kranj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek opravljanja del in nalog je 1. septembra 1982. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa po pošti na naslov Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo obvestili s sklepom o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: - ČISTILKE S POLNIM DELOVNIM ČASOM za nedoločen čas - ČISTILKE S POLNIM DELOVNIM ČASOM za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) na centralni šoli v Železnikih Nastop delaj. 7. 1982. - HIŠNIKA - KURJAČA ZA NEDOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom Pogoj: — K V delavec (mizar, ključavničar", elektrika r), — opravljen izpit za kurjača - ČISTILKE ZA NEDOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom na podružnični šoli v Selcih (COŠ). Nastop dela je 1. 9. 1982. Za vsa razpisana dela in naloge za nedoločen čas je pogoj trimesečno poskusno delo. Pisne prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi v tajništvo OŠ Prešernove brigade Železniki. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO ZA GORENJSKO Kranj, gosposvetska 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 ZDRAVNIKA SPECIALISTA ALI SPECIALIZANTA IZ EPIDEMIOLOGIJE 2. ZDRAVNIKA SPECIALISTA ALI SPECI ALIZANTA IZ SPLOŠNE HIGIENE 3 TEHNIČNA DELA V DDD SLUŽBI 4 LABORATORIJSKA DELA V HIGIENSKO-BAKTERIOLOŠKEM LABORATORIJU (zaposlitev za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. in 2. — medicinska fakulteta z opravljenim specialističnim izpitom ali strokovnim izpitom pod 3. — dokončana osnovna šola, — izpit za voznika B kategorije. — poskusno delo 2 meseca pod 4. — dokončana šola za laboratorijske tehnike z opravljenim strokovnim izpitom Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. (nasproti porodnišnice) C. JLA16 uprava _komerciala 28-46jJ» iPRODAM Prodam 10 bakrenih PLOŠČ 300*] X 100x0.6 in betonsko ŽELEZO. praaa3 10. Informacije po tel. 28-641 Prodam PEČ, 30.000 ccal. ra Marjan Ciperle, Preddvor 104. tel Prodam VODOVODNE CEVI | 3/4 cole (vsakih po cieset). Naslov v ofU-VJ nem oddelku. Prodam hrastove PLOHE m nekajfl smrekovih; ter avto ZAPOROŽEC DraH goše 53, Železniki Prodam italijanski športni VOZICEK/j tudi avtosedež in manjšo tovorno PRI' KOLICO. Telefon 74-519 popoldan 577» Prodam BETONSKO ŽELEZO mreže, 40 kosov (R 287 in R 377» n tažno GRADBENO BARAKO Sorli, Vrtna 1, Kranj Prodam 300-litrsko ŠKROPILNIC i zemik. Luže 12, Šenčur Prodam železna garažna VRAT« 230 x 200 in leseno OKNO 100x75. Ste Culig, Preddvor 70 HI-FI stolp miida 6000 2x80 W ZVOČNIKE lorenz 120/180 VV Telefon 24-189 Ugodno prodam starejšo SPAiNU - masivni nrast. Ogled vsak dan od ure dalje. Vaše 6. Medvode y-i Prodam ZAJČKE in ZAJKLE PR\J NI STROJ 75 in KROŽNO ŽAGO vT Skokova 9, Kranj Prodam KRAVO po izbiri Re Prodam obžagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku Prodam kvalitetno OGLJE za w Čevpčičev in ražnjičev. Marjan Cof 15, Mavčiče Prodam SLAMOREZNICO ultra ti torjem. Žerovc, Mlinska 15, Bled Prodam približno od 400 do 500 ZIDNE OPEKE. Brezje 45. Trt* Prodam črnobel TELEVIZOR panorama polux (ekran 4.5V Simon cer, Tončka Dežmana 6, Kram Prodam dve mladi, pašni KRAM mentalki. Studeno 12, Železniki 571 Prodam 10 ton CEMENTA in Z \>T| VO 750, neregistrirano. Pangeršica2J nik Prodam 4 kub. m suhih PLOHOV. Pot oče 30. Preddvor Prodam 6 tednov stare PUJSKE narec, Selo 22, Žirovnica Prodam OBRAČALNIK a koali BCS. Robič, Gozd Martuljek 76 A ■ Prodam nove SLUŠALKE Tel 04| - int. 34 51 Prodam OTROŠKO POST F avstrijski športni otroški VOZIČEK lefon 26-676 Poceni prodam POHIŠTVO (2 Mlfij omare). Telefon 60-617 Ugodno prodam dirkalno kok> RCK SUPER - 12 prestav BervV /t nje 202 Prodam 220-btrsko ZAMRZOVAL! SKRINJO gorenje. Rupa 38. Knin' fon 21-325 Prodam KRAVO, ki bo drug* trta Dolinšek, I^nart 3. Cerklje PTodam globok OTROŠKI VOZlU Kranj, Veljka Vlahoviča 4. stanovanji Prodam APNO v vrečah Naklo 1* Prodam rabljen gumijast ČOLN perit, rabljen MEŠALEC za beton mu. ja nova VRATA mahagoni. Informacije po tel. 26-058 xt 15 do lij Prodam CAMP PRIKOLICO 380 L (letno-zimske izvedbe* s štorom. Telefon 064-74-114 PRODAM JARČKF. rja*« bele, težke za nadaljnjo rejo. siai**] nov. .lože Urh, Zasip, Reber 3. Bl*i MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. JUNIJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15. STRAN O OČESNA OPTIKA /W\RJBOR IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirjev in sončnih oral PREGLED VIDA v ponedeljek, torek, sredo, petek od 13. do 15. ure in v četrtkih od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, cesta JLA 18 (nasproti porodnišnice) DelovTj i čas: od 7.30 do 19., ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR KUPIM JAMBOR, JADRO in zglob pri Telefon 22-661 5812 JSTRKSJE (grušt), za stano-Janhar, Brezje št. 1 5792 VOZILA i Wti v oglasnem oddelku. \, hkm ZASTAVO 101. letnik Jj t p dogovoru. H n"7-351 - int. 44 ■Z Nam ZASTAV Informacije po ZASTAVO ,r»čeva 1, Kranj, tel. 26^750 "*am CITROEN »VISA II. CLUB« l»Jmeaece- inf. na tel. 26-412 od 18. 'S ure 5719 "ton ZASTAVO lOl L, letnik 1976. W popoldan. Debenec, Dorfarje 39, *7 Sjam FORD TAUNUS 1600 L, let--0 '973. V račun vzamem tudi manjši ^ * Naklo 54/A 5687 -y '"ton AMI 8, letnik 1972. Senično 19, *,td. 57-089 5689 1 -ton MAZDO 120O. Ogled popoldan, ''pa, Roče vnica 21, Tržič 5704 J Mani CITROEN GS 1,3 S, letnik > registriran do marca 1983, cena po Xž Nru. Telefon 26-911 od 15. do 20. ure 5355 Z ^ZASTAVO 101, letnik 1972, re-fcai» do maja 19a3. Podpečan, Sv. Skofja Loka 5793 km ZASTAVO 750, neregistrirano, 1971, celo ali po delih. Dolenc, 15, Selca nad Skof jo Loko 5794 PEUGEOT 304, letnik 1971, za dele. Franc Mrak, Podlubnik ftofia Loka 5795 W* prodam ŠKODO 1000 MB. Te-22-661 5796 prodam ZASTAVO 7,50, letnik 1974. Kavčič, Retljeva 15, Čirče 5797 Nam komplet sedeže, amortizerje, oboja desna vrata in menjalnik za TAV0 101, vse se v dobrem stanju. :< i°V/Luaiar, Bistrica 105 pri Tržiču Z i - 5798 " levi BLATNIK za LADO 1200. 5799 1976, tele-5800 750, letnik 1979. 5801 t rton GOLF, letnik oktober 1977. 5 r: Drolčevo naselje 3, tel. 27-344 5802 j /Um ZASTAVO 750, sprednji del tV % uramboliran. Adergas 13, Cerklje J{ . .5803 " -»ah. Zvone Spec, Žirovnica 5/A S a 5805 rAJ 125-S karamboliran (vetrobran-■ |**ido, prednji pokrov, desni blatnik), 2 * km po generalni, ugodno prodam. * (•*064-44-042 5806 4 '"ton tovorno PRIKOLICO za osebji m. Rožič, Janeza ftmida 15, Jesenice, j ^«-104 5807 i "Mam ZASTAVO 101, letnik 1973, "vrnem stanju, neregistriran, cena H *dm. Predoslje 61/C 5830 |«#rttm 126 PZ, letnik 1925. Tel. 24-563 * are vsak dan razen sobote in ne-Kreft) 5825 nov fte neregistriran GOLF — tel. 26-412 od 18. do 20. ure. 5715 STANOVANJA I jam dvosobno STANOVANJE pa naselje) s centralno kurjavo, v saadrtropju. za enakega ali večjega, ■jjdjfct po tel. 2/S-418 Kranj 5813 JNm fantoma oddam opremljeno P-Polica 15, Naklo 5814 fm GARSONJERO ali enosobno ROVANJE, neopremljeno, v Kra-/iormaciie po tel. 061-324-736 po 20. «i Predplačilo za dve leti 5815 ' STANOVANJE ali SOBO s sa-isčem na Jesenicah ali okolici, tel. 82-352 ali Šifra: Enoletno 5816 ^/«ono STANOVANJE s centra 1-'frevanjem, telefonskim priključ-,maoopremljeno, prodam. Ponudbe Wt Stanovanje v Radovljici 5817 1 POSESTI Ugodno prodam, za gotovino, vseljivo HlSO z nekaj vrta, sredi vasi. Ogled tudi v soboto in nedeljo. Brezje 37,64243 5818 Prodam VIKEND HIŠICO 6,5X3©, Samo resne ponudbe po tel. 22-861 6823 ZAPOSLITVE! Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD od 15.000 do 20.000 din. Bizant. Britof 9. Krani . 5747 V redno delovno razmerje sprejmem DELAVCA(KO), po možnosti z delovnimi izkušnjami iz elektrokovinske stroke (Iskra — Elektromehanika, oz. podobno). Telefon 064-21-941 5819 Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Telefon 23-239 5768 MODA Trgovsko podjetje ELITA p. o. Kranj, Titov trg 7 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom VZDRŽEVALCA -KURJAČA Pogoji: _ kvalificiran električar. Nastop dela 1.9. 1982 SNAŽILKE Nastop dela - takoj. Pogoj: _ poskusno delo 1 mesec. Vloge sprejema Moda, Trgovsko podjetje Elita p.o. Kranj, Titov trg 7. PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE, bo v soboto, 19. junija, s pričetkom ob 20. uri organiziralo KRESNO NOČ. V nedeljo popoldan, 20. junija po zaključku tekmovanja oračev pa VELIKO VRTNO VESELICO. Obakrat bo izvedeno kegljanje za lepe dobitke. K ćimvefji udeležbi vabijo gasilci! 5829 POZNANSTVA Iščem žensko (Gorenjko) z znanjem kuhe. Sem vdovec, upokojenec, z lastnim domom. Huje 1, Kranj (zgoraj levo) 5821 IZGUBLJENO! 9. 6. 1982 sem izgubil ČEKOVNO KNJIŽICO in osebno izkaznico, od avtobusne postaje do Planine. Pošteni najditelj naj vrne na naslov v osebni izkaznici 5820 OSTALO Iščem izmenično VARSTVO za sedem-inpol-letnega otroka (med počitnicami). Naslov v oglasnem oddelku. ' 5763 Pobegnile so 4 OVCE. Kdor bi kaj vedel o njih, prosimo naj sporoči na naslov: Matevž Demšar, Log 2, Skofja Loka 5822 Skupina opravlja vzdrževalna DELA NA STAVBAH: čisti in barva »pobjone, žlebove . . . Telefonirajte od 7. do 14. ure na tel. Kranj 25-638 4927 ZAHVALA Ob nenadni smrti nase drage mame DRAGE OMAN iz Sv. Duha 60 * iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-pn in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. rVtfbej se zahvaljujemo sestri Kristi, pevcem, gospodu župniku in tovarisiei Jan ovi za lep nagrobni govor. Žalujoči mož, sinova Boris in Jože z družinama 5^ OBVESTILO GRADITELJEM! Vseh vrst opečnih izdelokov za gradnjo do III. faze, stavbnega pohištva, marmornih oblog in polic dobite v LESNINI takoj. Informacije po tel. 064-26-076. Odprto: Ponedeljek, sreda, petek torek, četrtek sobota od 7. do 1 7. ure od 7. do 14. ure od 7. do 1 2. ure 52 :x=z=r ; ' ; i ; i r=E 1 ! I I-?- Krajevna skupnost ČIRČE Svet KS Čirče objavlja prosta dela in naloge TAJNICE-KA KS s 4-urnim delovnim časom dnevno za vodenje strokovnih in tivnih del v KS administra- Pogo,i, ki jih mora kandidat izpolnjevati, so: - najmanj dokončana srednja izobrazba upravno-ad-ministrativne ali ekonomske smeri, - obvladanje strojepisja, - da je moralno-politično neoporečen. Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na KS Čirče, Sta-retova 17. Prednost pri izbiri imajo krajani, ki stanujejo na področju KS Čirče. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni. NESREČE ZAPELJAL V OBCESTNI DROG Skofja Loka - Neprimerna hitrost in neizkušenost voznika sta povzročili prometno nesrečo, ki se je zgodila v četrtekv H), junija, na Kidričevi cesti v Skof ji Loki in je terjala dve hujši in eno lajžjo telesno poškodbo. Nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila 22-letni Metod Pogačnik iz Kranja ki je vozil iz Škofje Loke po Kidričevi cesti proti Kranju. Ker je zapeljal preveč v desno, je trčil v drog javne razsvetljave ob cesti. Trk ga je odbil nazaj na cesto, kjer ga je zaneslo v za njim vozeče vozilo Antona Langerholca. V nesreči sta bila hudo ranjena voznik Pogačnik in njegov sopotnik Anton Rozman, drugi sopotnik 1 orno Kapic pa je utrpel lažje poškodbe. KOLESAR PODRL PEŠCA Jesenice - Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v četrtek, 10. junija, kolesar Drago Makuc. star 32 let, doma iz Mojstrane, na prehodu za pešce zbil pešca Jožeta Strgarja, starega 75 let, s Planine 9170 FERLACH, HAUPTPLATZ13 Tel. 04227/3249 Nudimo vam: motorne in električne kosilnice STIHL motorne žage, HUSOARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, ražnje, opremo za taborjenje Imamo zastopstvo in prodajo električnega ročnega orodja firm: BOSCH, MAKITA, BLACK & DECKER in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjance, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage skobeljnike pod Golico. Makuc pred prehodom za pešce ni ustavil, Strga r pa je nenadoma pritekel na cesto, ne da bi pred tem pogledal levo in desno. Makuc ga je opazil tik pred zdajci in nezgode ni bil zmožen preprečiti. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. V ŠKARJE Meja - V nedeljo, l.i. junija, seje na cesti med Kranjem in Ljubljano, v naselju Meja, zgodila prometna nesreča zaradi neprevidnega prehitevanja. Voznik mereedesa, 56-letni Ludvik Melin z Bleda, ki je vozil proti Ljubljani, je v blagem desnem ovinku prehiteval avtobus, ko vozni pas za nasprotni promet ni bil prost na zadostni razdalji. Ko je Melin še prehiteval, je iz ljubljanske smeri pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Anton Kavčič, star .19 let, doma z Bleda. V silovitem trčenju je bil slednji hudo ranjen. NA SPOLZKI CESTI OBRNILO VOZILO Dovje - Voznica osebnega avtomobila 25-letna Tatjana Savinšek, doma z Jesenic, je v soboto, 12. junija, povzročila nesrečo, v kateri je bila njena sopotnica, 57-letna Cecilija Arih, huje ranjena. Na mokri in spolzki cesti je namreč začelo njeno vozilo zanašati, ker je v ovinek peljala s preveliko hitrostjo. Nenadoma je izgubila oblast nad vozilom in prek nasprotnega pasu zapeljala s ceste, kjer se je zaletela v prometni znak, nato pa se je vozilo dvakrat prevalilo in obstalo oh Cest i. S CESTE V JAREK Reteče - Istega dne je podoben razlog botroval tudi nezgodi, ki seje pripetila na cesti med Skorjo Loko in Jeprco vozniku Milanu Hercogu, doma iz Maribora, sicer na začas-' nem d< lu v Nemčiji. Ko je |>eljal proti ReteČam, ga je zaradi na pri -menic hitrosti na mokri cesti zaneslo, tako da je zapeljal e ceste v jarek, kjer BB je avtomobil nekajkrat prevrnil, nato pa obstal na strehi, Vf znik je meti prevračanjem ostal v avtomobilu, zato je bil hudo ranjen I) Z. gorenjski GLAS v vsak dom 9999995 rGLASOVA ANKETA V štirih minutah je voda narasla za meter Neurje, ki se je razbesnelo nad gornjim koncem Poljanske doline in idrijskim področjem je napolnilo rečne struge, da so prestopile bregove - V Zireh je voda zalila okoli 50 hiš in zalila okoli 60 ha polj - Strugo Sore od Zirov naprej je nujno potrebno regulirati - Voda je pobrala vse lesene mostove od Sore do Podgore Ziri - Dež, ki je soboto začel namakati velik del Slovenije, je prav gotovo razveselil kmete, saj je bila zemlja zaradi visokih dnevnih temperatur že dodobra izsušena in kratkotrajne plohe in nevihte niso dovolj namočile poljščin, ki so prav sedaj v najhitrejši rasti. Zal pa so se ponekod razbesnela prava neurja, ki so napravila veliko več škode, kot še tako doltrajne suše.' Tako se je v noči od sobote na nedeljo utrgal oblak nad zadnjim delom Poljanske doline in idrijskim področjem in že kmalu po polnoči sta prestopila bregove Idrijca in Nikava na primorski strani in Sora v Polianski dolini ter Gradaščica v Polhograjski dolini. Naliv je bil tako močan, da je voda v Zireh naraščala za 25 cm v minuti in tako je kot ogromen val v nekaj minutah drla mimo hiš in gospodarskih poslopij v Zireh (stari del naselja) že dober meter visoko. Vdirala je v kleti in hleve in krajani so imeli veliko dela, da so reševali zamrzovalne skrinje, pralne stroje in živali iz hlevov. »Mislila sem, da je požar, ko so nas nekaj čez eno začeli buditi in klicati. Ce ne bi bilo sosedov, bi nam narasla Sora vzela katrco z dvorišča,« je pripovedovala Irena Beo- vič iz starega dela Zirov. »Rešili smo koze, za kokoši in zajce pa ni bilo več časa.« Voda pa jim je pobrala tudi vse butare za zimo, prestavila drvarnico z enega konca hiše na drugega, odnesla deske in še marsikaj, kar so imeli pripravljeno za gradnjo. Podobno je tudi v drugih hišah, čeprav v nedeljo po prestanem strahu in prečuti noči niso še nikjer ocenili, kakšno škodo je voda pravzaprav naredila. Voda je zalila okoli 60 ha polj, vdrla je v okoli 50 hiš, popolnoma pa je od prometnic odrezala vas Sovro. Most čez Soro, ki povezuje vas s cesto Ziri— Rovte, je odnesla že kmalu po polnoči. Potem je vodna sila pobrala vse lesene mostove do Podgore in tako kar precejšnemu številu krajanov odrezala pot od glavnih prometnic. Visoka voda je zalila tudi cesto med Selom in Fužinami. Pri Pintarjevi hiši se je še opoldne videlo, da je v tem najožjem delu doline voda segala približno dva metra in pol nad običajno gladino. V Gorenji vasi je voda prestopila bregove približno ob pol štirih zjutraj in je vdrla v približno deset kleti oziroma hiš. V Poljanah sta bili poplavljeni dve hiši, od koder so prebivalce za nekaj ur preselili na varno, Gruzijski mladinci na obisku pri slovenski mladini - Prejšnji teden je obiskala Slovenijo štiričlanska delegacija Leninskega kom-somola Gruzije, mladinske organizacije, ki že vrsto let sodeluje s slovensko mladino. V petek so se gostje iz Gruzije ustavili tudi na Gorenjskem. Dopoldne jih je sprejela mladina kranjske Planike, jim razkazala tovarno in se nato z njimi zadržala v kratkem pogovoru. Iz Kranja je delegacija krenila na turistični obisk Gorenjske. - Foto: D. Zlebir voda pa je zalila tudi stavbo kmetijske zadruge, mesnico in cerkev. Proti jutru je prestopila bregove tudi nižje po dolini, vendar ni napravila večje škode. Proti jutru se je voda začela umikati v strugo in tedaj se je videlo.da je močno spodjedla cesto med Fužinami in Selom, za sabo pa je pustila hlode, deske, telefonske in električne drogove, ki jih je pobrala na svoji rušilni poti, les za ostrešje itd. »Sora je hudourniška in ob vsakem večjem deževju se je bati, da bi v gornjem delu Zirov proti Sovri prestopila bregove,« je dejal predsednik turističnega društva Ziri Esad Beljali. »Do mostu pri cerkvi je regulirana, naprej pa ne. Najmanj dvajset let se Žirovci prizadevamo, da bi uredili tudi ta konec, vendar so vsi napori zaman. Mogoče tudi zato, ker že dolgo ni bilo prave povodnji. Tiste iz leta 1926 se spominjajo le še starejši krajani. Današnja je prav gotovo opomin, da se bo teh del treba čimprej lotiti.« V Zireh pa tudi v Gorenji vasi in v Poljanah so takoj ponoči aktivirali gasilce in štabe civilne zaščite, ki so zavarovali najbolj kritična mesta in pomagali krajanom. , ,, L. Bogataj Gozdarske spretnosti Jezersko — Organizator XI." republiškega tekmovanja gozdar-jev-sekačev je bilo Gozdno gospodarstvo Kranj, ki ie tekmovanje na Jezerskem odlično pripravilo, a žal je organizatorjem in tekmovalcem skalilo dobro počutje izredno slabo, deževno in vetrovno vreme. Tekmovalci so prišli od vsepovsod, iz vseh Gozdnih gospodarstev Slovenije in so vedno znova in znova hoteli kljubovati vremenu in poskušali tekmovati. To tekmovanje sekačev, ki v okviru Gozdnih gospodarstev opravljajo kljub moderni tehnologiji kaj fizično težke delovne naloge, je med tekmovalci priljubljeno, saj se srečujejo, izmenjujejo znanje in izkušnje ter pokažejo svoje spretnosti. Letos so organizatorji poleg samega tekmovanja pripravili tudi nadvse zanimivo razstavo lovskih trofej Lovske družine Jezersko in del kiparja Petra Jovanoviča. Prav tako je bil zanimiv prikaz slik z zadnjega X. tekmovanja gozdarjev. Franc Zorč je bil v ekipi Gozdnega gospodarstva Bled- »V gozdarstvu, jpri delovni organizaciji GG Bled sem zaposlen dvajset let, delam pa večinoma v gozdovih na Pokljuki. V ekipi nas je sest, upamo pa seveda na čimboljši rezultat. Takšna proizvodna tekmovanja sekačev se mi zde zanimiva, saj je treba pokazati dovolj spretnosti in znanja. Delo v gozdu je poleg slabih delovnih pogojev, pozimi v mrazu in snegu, naporno, terja pa veliko natančnosti in spretnosti.« Miloš Martinovič je direktor Gozdnega gospodarstva Kranj: »Na .letošnje XI. republiško tekmovanje gozdarjev-seka-čev na Jezerskem je prišlo 82 tekmovalcev, sekačev iz vseh Gozdnih gospodarstev v Sloveniji. V Sloveniji imamo 12 delovnih organizacij Gozdnih gospodarstev, v vsakem delovnem kolektivu pa so imeli izbirne tekme za republiško tekmovanje. Z Gorenjske sta se prijavili dve ekipi s po šestimi tekmovalci, z Bleda in iz Kranja. Na teh tekmovanjih pa ne sodelujejo le gozdarji, ki so redno zaposleni pri Gozdnih gospodarstvih, temveč tudi kmetje, zasebniki, ki so preko temeljnih organizacij kmetov-kooperantov povezani z Gozdnimi gospodarstvi. Proizvodno tekmovanje ima namen, da se gozdarji iz vse fSlovenije spoznajo med seboj, izmenjajo izkušnje, proizvodno tekmovanje pa je odlična prilika, da se pomerijo v znanju o proizvodnji dela v gozdu.« Lovro Beznik se je udeležil republiškega tekmovanja kot član ekipe blejskega GG. »Gozdar sem ie dvaindvajset let, večinoma sem jih preživel na delovnem mestu na Pokljuki. Tekmovalne discipline na gozdarskih tekmovanjih po mojem niso tako enostavne, kot se na prvi pogled zdi. Tako je treba veliko spretnosti in izkušenj pri obračanju meč« motorne žage, pri vpenjanju verige, pri prerezu z motorno žago, zaseku in tako dalje. Sicer pa je gozdar je vo delo težko, kljub mehanizaciji, ki jo imamo. Še posebej tetki » delovni pogoji na Pokljuki, ko je pozimi meter in več snega, delati pa je treba vse leto.« D. Sedej "T Načrtna izgradnja zaklonišč V kranjski občini so lani sprejeli načrt izgradnje zaklonišč — Prvi rezultati uresničevanja začrtanih nalog spodbudni — Namensko zbiranje denarja jo za uporabo zakloniščnih prostorov v mirnodobne namene. Podobno predvidevajo za javna zaklonišča, katerih izgradnjo načrtujejo na vseh mestih z veliko koncentracijo oziroma gibljivostjo prebivalstva. V ta namen so se odločili najprej urediti stare rove pod mestom Kranj, ki bodo služili kot zaklonilniki za okrog dva tisoč prebivalcev. Dela za ureditev notranjosti rovov, vgraditev novih vhodov in zagotovitev dostopov do njih so sklenili pred dnevi, pospešeno pa pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za izgradnjo prvega dela javnega za-klonišča.v mestu Kranj. Izdelavo načrta izgradnje zaklonišč in urejanje rovov so financirali iz namensko zbranih sredstev. Tudi denar za Izgradnjo prvega javnega zaklonišča so zagotovili z zbiranjem sredstev na računu za graditev, adaptacijo, opremljanje in vzdrževanje zemljišč. Nanj nakazujejo 0,03 odstotka vrednosti stavbe lastniki zasebnih hiš na območju obvezne graditve zaklonišč, prav tolikšen odstotek vsakokrat ovrednotene cene gradbenih objektov prispevajo organizacije združenega dela, 3 odstotke skupne stanovanjske najemnine oziroma predračunske vrednosti stavbe pa plačajo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi ter poslovnimi stavbami oziroma investitorji zasebnih stavb Kranj - Po končani javni razpravi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih z območja obvezne graditve zaklonišč so lani v kranjski občini sprejeli načrt izgradnje teh obrambno pomembnih objektov. Z njim so začrtali izgradnjo zaklonišč ob zidavi družbenih in zasebnih stanovanj, v organizacijah združenega dela in za javne namene. Na osnovi ocene ogroženosti so z načrtom določili območja obvezne graditve zaklonišč. Ob tem družbeni investitorji gradijo zaklonišča na področju celotne občine v vseh objektih, kjer se zbira večje število ljudi. Zasebni investitorji stanovanjskih stavb se lahko odločajo, ali bodo gradili lastno zaklonišče ali pa bodo namenili prispevek za izgradnjo skupnih zaklonišč, h kateri se v pretežni meri usmerjajo v kranjski občini zaradi manjšin stroškov, kvalitetnejše izvedbe del in možnosti opremljanja takih objektov. Prvo skupinsko zaklonišče za zasebnike so zgradili v stanovanjskem naselju Bantale v Stražišču, naslednje take objekte pa načrtujejo v novih soseskah po krajevnih skupnostih Britof, Šenčur in Drulovka. V organizacijah združenega dela ob vsald naložbi v nov objekt načrtujejo tudi izgradnjo zaklonišč. Pri tem upoštevajo prav tako potrebe že zgrajenih objektov, ki nimajo zaklonišč. Seveda, povsod teži- v že urejenih soseskah brez lakleP*? nišč. r» Ob tem velja omeniti, da je kranj#*) ski sekretariat za ljudsko obrambi racionaliziral postopek za izdajo glasij k lokacijski in gradbeni dok mentaciji za nove stavbe. ProJnju izdajo soglasja namreč vla« občani, ki morajo graditi zakk oziroma plačati prispevek, kar no skrajša čakanje strank. S. Saj* Stari rovi pod mestom Kn*f si j prenovi namenjeni zaklanjaj,, bivaste - Foto: S. Saje