Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, ca Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi oL6/Ill
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana št 10.610 in 10.549 za inserate; Sarajevo št v. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva 6, telefou 2993
Jesen in življenje
Ali ni bilo drevje še včeraj sočno in terano-caAeno, na višku svoje rasti? A glej, danes je listje že vidno porumenelo — jesen je čez noč dihnila vanj in ga r slovo obdarila s tistimi prečudnimi barvami, zaradi katerih nam je njeno obličje tako drago. Drago in ljubo vzlic temu, da nam pri vsej •voji radodarnosti in dopolnitvi obljub vendarle oznanja, da se bliža ura umiranja, ter odpira vrata molka in zimske tišine. Po gozdnih poteh lega listje, plast za plastjo; posamez in v krdelih se trga s vej in se kakor okvarjena letaila negotovo oma-hujč ziblje proti tlom, nazadnje pa s pospešeno brzino trešči med brate, pa ga veter znova zvrtinči v vis in brez miru žene dalje in dalje. Po vrtovih in parkih postaja svetleje in svetleje; kjer se je še pred malo tedni bohotilo zelenje in cvetje, je že vidno črno, golo vejevje, dolgočasno zidovje, opore, ograje. Vedre, blagodejne, obzirne zelene stene se sesipljejo v nič in nasproti nam strmi suhoparna resnica, trde meje neizprosnih dejstev.
Obraz jeseni — ali ni to natančno obraz našega lastnega življenja? Aili se ne odigrava zaton našega življenja prav tako kakor zaton poletja? Če motrimo priletnega moža, korakajočega po jesenskem parku, ali če opazujemo starca, ki si je vi-aoko zavihal ovratnik, da bi se obranil jesenskemu ▼etru in prodirlijivemu, vlažnemu hladu, ki stresa njegovo usehlo telo — se nam zdi, kakor da gledamo ladjo, ki hrti v pristan, da uide naglo in neizprosno naraščajočemu viharju. Ko za vihra veter, zaječi drevje in se v divjem plesu vrtinči odpadlo listje, tedaj žene ostal erega človeka, ki nosi na sebi vsa znamenja jeseni svojega življenja, domov, pod varni krov, v bližino ognja in luči.
Opuščeno pokopališče ali železniški tir, kjer zarjavele tračnice prerašča trava, nam vzbuja živo zavest o minljivosti vsega pazemskega. Brezmejno morje in nebo nad njim nas nehote spominja na večnost. Toda mladina minljivost zanikuje, srednja doba se je na skrivnem boji, samo starost vidi v njej nekaj resnično božanskega. Mladina, ki minljivost zanikuje in zanjo sploh nima čuta ne zmisla, je pn tem nehote kruta ali vsaj brezobzirna. Skupina rdečeličnih nedoraslih deklet z nabasanimi šolskimi torbami, ki sedi v tramvaju ali na vlaku nasproti brezzobi ženi, se ne smeje cinično, pač pa kakor človek, ki mu je tuje vsako spoštovanje in pozna le U»tno življenjsko radost in bodrost. Mlade stva-tice, ki smeje se vsiljivo merijo svojo pomlad sveže lepote z razdejanjem starke, v svoji brezbrižni mladosti še slutijo ne, kako nezaslišano breme tegob in skrbi je povzročilo to izpremembo v telesu, ki je bilo neimara pred štiridesetimi leti junon-sko lepo in čudovito v svoji skladnosti.
Vsak izmed nas pozna ljudi, katerih življenje se je nagnilo v jesen: stare odpuščene uradnike in častnike, ki se še vedno strumno drže in kolikor mogoče brezhibno oblačijo, in ki jim notranji pogled neoaoljiivo lepi na daivno minulem sijaju in smotrah; obubožane bogataše, ki vedo, da se prejšnji lepi dnevi ne vrnejo nikdar več in se vdajajo spominom sredi nemile resnice. Stare, doslužene igralce, pisatelje itd., ki so bili okušali slast slave in doživljajo svoje poslednje dneve v tem ali drugem zavetišču le kot kratek prizor v veličastni drami svojega življenja. Stare žene, ki so nekoč blestele kakor zivezde na družabnem nebu in s svojo mladostjo in lepoto gospodovale kakor kraljice, zdaj pa so le še spomin nekdanjih dni, ma-trone — in blagor njim, če nočejo biti več lepe, marveč le še plemenite in dobre. Žene, ki so užile veliko ljubezni in veliko gorja in so doživele nov rod, kateremu so neznansko tuje, nerazumljive in čudne, že napol nezemske. Stare kmete, ki ne morejo več na polje, marveč se stiskajo v zapečku, hrepeneč po toploti, ki je njihovo telo ne zmore več; kako so prcpereli, upognjeni, kako jim je ne-ugnano delo skrčilo in skrivenčalo prste, kako jim je obraz usehel in usta vdrta; vsaka beseda iz teh ust zveni kakor opomin, da izpolnimo življenje z molitvijo in delom in smo Stvarniku vsak dan, vsako uro hvaležni. Ti obrazi ljudi, ki nehajo delati šele tedaj, ko jim roka ne more več abseči in držati toporišča — to so že obrazi iz onega boljšega sveta, v katerega odhajajo in ki že lega nanje njegova senca.
Jesen obuja v naših dušah misli, ki spe najgloblje, in sili tudi tiste, ki še niso našli časa, da bi obrnili svoj pogled v zadnje dalje, da se zamislijo ob izpreimem/bi v naravi. Šele mraz v sobi jih nemilo spomni, da je čas jasnega neba in črešenj in romanja čez goro in plan pri kraju, narava je z lastno ji neizprosnostjo tudi zanje postavila svoje meje in svoja nedvoumna znamenja. Vse je minljivo, kliče narava in trka na prelahkotirana človeška srca.
Tako jesen ni samo dopolnitev, marveč tudi opomin. Opomin tebi in meni, vsakomur, da za vročim, prelestnim solncem poletja vedno pride mrzlojasni hlad, tisti hlad, ki je soroden smrti in iri spreleti tudi žive, če ga občutijo na telesu tistih, lu so jih nekoč goreče ljubili
Vse pa je božja volja: začetek in konec, poletje « jesen, upanje in izpolnitev, življenje in smrt.
Dan varčevanja
Zagreb, 10. okt. b. Dne 8. in 9. je bila v Zagrebu seja upravnega odbora zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. Na tej seji »e je podalo poročilo o kongresu slovanskih hranilnic, ki je bil 18. in 19. septembra v Krakovu. Podana so bila tudi poročila o pripravah za proslavo svetovnega varčevalnega dneva, ki bo 81. oktobra letos. Končno se je sklenilo, da se bo po letošnjem svetovnem var-tevnln«m Hnfvvn prifeja sistematična propaganda za varčevanje in podpiranje domače umetnosti in dela.
Vatikan in Rusija
Pogoji, pod katerimi ie sv. s(otica pripravljena sporazumeti se s sovj. Rusijo
»La Vie Catholique« od 7. oktobra 1933 piše o Vatikanu in o Rusiji: »Nekaj časa že so se pojavljale po inozemskem časopisju vesti, da so se že začela pogajanja za konkordat med sveto stoli-co in med Sovjetsko Rusijo. Vse te vesti so se zdele nemogoče in res so bile tudi uradno deman-tirane v »Osservatore Romano« dne 1. oktobra
»Razne vesti so se razširile, da se vršijo pogajanja za sporazum med sveto stolico in med Sovjetsko Rusijo. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da vse te vesti nimajo nobene podlage.«
Gornji demanti je prišel, kakor pravi »Osservatore Romano«, iz vatikanskih uradnih krogov in ne od strani predstavnikov Sovjetske Rusije, ki bi se morali prav za prav prvi dvigniti proti takšnim vestem, ki raznašajo možnost sporazuma s poglavarjem katoliške cerkve. Nekateri namiga-vajo, da so te vesti celo prišle iz sovjetskih krogov in da izražajo željo sovjetske vlade po sporazumu s katoliško cerkvijo, sporazum, ki bi odločilno vplival na predsednika Združenih držav Amerike, ki se še vedno upira temu, da bi priznal Sovjetsko Rusijo. Nekateri mislijo tudi, da je italijanska diplomacija po sklenitvi prijateljskega pakta z Rusijo po krivem smatrala samo sebe za upravičeno, da posreduje med Vatikanom in med Rusijo in omogoči medsebojni sporazum.
Sedanji papež Pij XI. je pri neki priliki res izjavil, da je pripravljen pogajati se z vsakomur,
tudi s hudobnim duhom, če gre za rešitev neumr-jočih duš, toda niso še pozabljeni pogoji, ki jih je Vatikan stavil za sporazum s sovjeti.
Ti pogoji so zapisani v spomenici, ki jo je dne 14. maja 1922 izročil msgr. Pizzardo, takratni svetnik v državnem tajništvu in danes pomočnik papeževega državnega tajnika v Ženevi, sovjetskemu zastopniku in kjer najdemo navedene sledeče pogoje:
1.	»Popolna svoboda vesti mora biti zajamčena vsem in vsakomur v Rusiji, državljanom Rusije kakor tudi inozemcem.
2.	Svoboda vsakega zasebnega in javnega bogoslužja in svoboda javnega in verskega življenja mora biti zajamčenai na vsem ozemlju sovjetske republike.
3.	Istotako je zajamčena lastninska pravica vseh veroizpovedi in vsa nepremičnina, ki je bila last kakšne veroizpovedi, naj si bo katerakoli, se mora vrniti lastnikom, in lastnina, ki jo imajo sedaj, mora biti odslej spoštovana od sovjetskega prava.«
Lste pogoje stavlja sveta stolica tudi danes. Ona zahteva za vsakega svobodo življenja po veri, ki ji pripada, isto svobodo, ki jo v sovjetski Rusiji dandanes uživa samo protiverska propaganda. Ali je verjetno, da se je zadnje čase izvršila v Rusiji tako temeljita revolucija, da bi bilo mogoče s pridom pričakovati, da bodo ti pogoji sprejeti?«
Titutescova potovanja
Varšava -Belgrad - Ankara - Sofija-
Atene V Belgrad pride danes, II. oktobra in obišče Jeftiča
Varšava, 10. okt. A A. Titulescu bo drevi odpotoval iz Varšave. Njegova navzočnost v poljski prestolnici je dala priliko za muoge manifestacije prijateljstva do Romunije. Tako je predsednik republike odlikoval Titulesca z redom belega orla, ki je nujvišje poljsko odlikovanje. Titulescu je imel dolg razgovor s Pilsudskim, nato je pa obiskal sovjetsko poslaništvo. Danes je obedoval na romunskem poslaništvu v družbi sovjetskega poslanika Ovsienka. To je prvič, da se je dosegel direkten kontakt med romunskimi in sovjetskimi zastopniki.
Bukarešta, 10. okt. AA. Kakor se pozitivno do-znava. se bo romunski zunanji minister Titulescu na povratku iz Varšave ustavil jutri 11. t. m. v Belgradu, kamor se bo pripeljal ob 21.40. V Belgradu bo imel Titulescu važno konferenco z jugoslovanskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevti-6»'m. Ministra bosta nato na večerji v romunskem poslaništvu.
Se isti večer ob 23.40 ho Titulescu odpotoval iz Belgrada v Sofijo in Ankaro.
Razorozilvena pogaja ^ ^fi Nemčiji
Ženeva, 10. okt. AA. Razorožitveni problem je slej ko prej v ospredju ženevskih razgovorov. V tukajšnjih krogih zelo komentirajo, v splošnem s simpatijami, vesti iz Londona o stališču bnitanske vlade. Vidi se, da hoče Anglija vse storiti kar je v njenih močeh, da prepreči zopetno oborožitev Nemčije.
Hkratu se živahno nadaljujejo diplomatski razgovori, ki pripravljajo začetek razorožitvene konference. Tako je dr. Beneš konferiral s Paulom Bon-courjem, le-ta pa popoldne imel sestanek z Normanom Davisom in Edenom. Daviš in Eden sta imela razgovor že dopoldne.
Vsi ti razgovori gredo za tem, da sc pripravi besedilo, ki naj služi za temelj razorožitvene konvencije na podlagi revizije britanskega načrta.
Čeprav nemška delegacija ne daje nobenih izjav, v splošnem sodijo, da si nemška vlada prizadeva popraviti slab vtis, ki ga je zbudila prejšnji teden z verbalno noto. Včerajšnji sestanek med nemškim poslanikom v Washingtonu dr. Luthrom in Hulom tudi kaže, da je Nemčiji do tega, da si ne bi odtujila angleške javnosti.
Kaj hoče Nemčija ?
Rim, 10. okt. AA. V poučenih rimskih krogih mislijo, da nemška verbalna nota ne pomeni še poslednje besede Nemčije v razorožitvenem vprašanju. V teh krogih sicer obžalujejo, da je prišla Nemčija s svojimi zahtevami ravno v trenutku, ko je ves svet pričakoval od nje spravne geste, vendar pa upajo, da bo moči Nemčijo prepričati, da ne bi bilo niti v njenem lastnem interesu, če bi vztrajala na svojem nepopustljivem stališču.
Dunaj, 10. okt. AA. Isto vprašanje »Kaj hoče Nemčija?« ki ga je postavil Daladier, si zadajajo
tudi avstrijski listi. Vsi večji dunajski listi poudarjajo, da zija med nemškimi miroljubnimi izjavami in njenim izzivalnim nastopom velika vrzel. Tako pravi »Neues Wiener Tagblatt«, da vsa nemška dejanja postavljajo njena zagotovila, da hoče mir, na iaž. »Reichspost« pa pravi, da to vprašanje daleč presega ženevski okvir. »Der Tag« pa piše, da se je po krivdi Nemčije danes vojni potencijal po-stoteril.
Nemški vohuni v Franciji
Pariz, 10. okt. AA. Po aretaciji podjetnika Sope, ki je bil zaposlen pri trdnjavskih delih na meji in glede katerega je ugotovljeno, da je avgusta meseca izročil nemški poročevalski službi zelo važne načrte o francoski obrambi, so organi francoske politične policije včeraj aretirali neko nemško državljanko pod imenom »Lepa Zofija« in nekega redova 12. francoskega lovskega polka. Lepa Zofija je nastopala na Alzaškem in delovala za nemško izvestiteljsko službo. Tega redova je pridobila z zneskom 200 frankov, da ji je izročil novo francosko strojnico. Policija je oba prijela v trenutku, ko je nemška vohunka hotela prepeljati strojnico z avtomobilom na nemška tla.
Nemška vojska na Renu
Pariz, 10. okt. A A. Iz Kolna poročajo, da je general Goring obiskal v spremstvu ministra za Reichswehr Blomberga princa Alberta Hohenzol-lernskega na gradu Namedyju. Pri tej priliki je imel princ nagovor, v katerem je izjavil: Mi se bomo čutili popolnoma svobodne na Renu šolo tedaj, ko l»do stole tam spet garnizije z nemškim vojaštvom.
Dotlfussova borba
Dunaj, 10. oktobra. AA. Dunajska policija je odkrila v sredini mesta pri nekem trgovcu s cvetlicami centralo nacionalnih socialistov. Lastnik trgovine je bil aretiran. Nacionalni socialisti so prenašali poročila o stranki v Avstriji v Nemčijo s pomočjo mednarodnega koda za trgovino s cvetlicami.
V Judenburgu je bil aretiran neki občinski uradnik. Na podlagi tega je policija aretirala še 12 drugih nacionalnih socialistov, pri katerih je našla tudi orožje.
Dunaj, 10. okt. c. Tu so aretirali 47 letnega Rudolfa Arla, pri katerem so našli 85 ponarejenih avstrijskih bankovcev no 50 šilingov. Ari je bil prej orožniški narednik, leta 1921. pa se je dal upokojiti in je dobil takrat odpravnino 51 milijonov avstrijskih kron. Ta denar na je zaradi inflacije izgubil vso vrednost. Poskušal je na razne načine, da bi si zagotovil obstanek, vendar pravi, da se mu to nikakor ni posrečilo in da se je zato udal ponarejanju denarja. Napravil je bankovce lastnoročno, pa tako slabo, da so jih takoj spoznali.
„Arbeiter Zeitung" prepovedana
Dunaj, 10. okt. AA. Po izredni konferenci sindikalne interr.acionale, ki je ni vlada prav nič sprejela s simpatijo, je snoči vlada kot svoj prvi protiukrep prepovedala glavno glaailo socialno demo-
kratske stranke »Arbciter Zeitung« za mesec dni. Ta ukrep je vlada izdala na podlagi uredbe o tisku, po kateri ima pravico prepovedati najdelj za tri mesece avstrijske liste, odnosno njihovo razširjanje razen pošiljanja po jjošti, Ta ukrep Dollfusso-ve vlade je zbudil pomisleke v vsem meščanskem tisku, ki naglaša. da je s to odredbo ostala ena izmed najmočnejših strankarskih organizacij brez svojega organa.
„Marburger Zeitung" prepovedana v Avstriji
Maribor. 10. okt. b. Urad avstrijskega zveznega kanclerja je prepovedal uvoz in razpečavanje mariborskega dnevnika »Marburger Zeitung« v Avstriji z utemeljitvijo, da piše proti avstrijskim državnim interesom, ker propagira Hitlerjev režim. Kdor bo kršil naredbo, se kaznuje z 2000 šilingi globe. To je prva prepoved našega časopisa v Avstriji.
Dunajska vremenska napoved: Vzhodni rob Alp in južne Alpe pretežno jasno in toplo, toda nezanesljivo, vetiuvi iz južnih smeri. Severne Alpe: menjajoča se oblačnost, počasi bo najbržc toplo, popuščajoč len.
Državni tajnik kardinal Pacelli.
j En milijon romarjev v Rima
Rim, 10. okt. c. Po dosedaj zbranih podatkih je v letošnjem svetem letu prišlo v Rim okoli milijon romarjev. Polovico v skupinah, jpolovico jx>sa-mezniki. Na prvem mestu so romarji iz Francije, potem pa iz Nemčije in Avstrije.
Poroka poljskega predsednika
Varšava, 10. okt. A A. Pat poroča: Danes se je v kapeli varšavskega kraljevskega dvorca poročil predsednik poljske republike g. Moscicki z gospo Marijo Doberzansko. Cerkvene obrede je izvršil varšavski kardinal-nadškof Kakovvski. Poroki so prisostvovali člani rodbine predsednika vlade in i člani vojaškega in civilnega doma predsednika republike.
Naš novi poslanik v Rimu
Rim, 10. okt. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj popoldne j>o fiovratku iz Ricci-ona sprejel novega jugoslovanskega poslanika Jo-vana Dučiča in ostal z njim v daljšem razgovoru.
Poslanik Dučič je pri tej priliki izročil Musso-liniju prepise svojih poverilnic.
Nova španska vlada
Pariz, 10. oktobra. AA. Iz Madrida poročajo, da je predsednik nove španske vlade Barrios sprejel poročevalce domačih in tujih listov in izjavil tole:
Moja vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo volitve čim pravičnejše in da se bodo vršile z maksimalnim jamstvom za vsako stranko.
Vlada bo pri teh volitvah popolnoma nevtralna. Njeni člani ne bodo sodelovali v volivni borbi.
Glede posebnih vprašanj bomo popolnoma nepristranski. Delodajalci in delavci bodo uživali popolno enakopravnost. Po drugi strani pa želi vlada vzpostaviti red in mir in bo v to, če bo treba, izdala najodločnejše ukrepe. Prav srečen bom, je dejal Barrios na koncu, če bo vlada, ki ji pred sedujem, pripravila svobodne in iskrene parlamentarne volitve.
Pakti miru po svetu
Rio de Janeiro, tO. oktobra. AA. Danes popoldne bodo Argentina, Brazilija, Čile in Urugvaj podpisali medsebojni pakt o nenapadanju. Peru bo pa še počakal izida vseameriške konference v Montevideu, nakar bo takisto pristopil k paktu.
Beck-Boncour
Varšava, 10. okt. AA. Današnja »Gazcta Pol-ska« komentira članek pariškega »Echo de Pariš«, ki kritikujc politiko Paula-Boncourja, pri čemer se sklicuje tudi na poljskega zunanjega ministra, ki je baje obsodil v neki izjavi politiko Paula-Boncourja. »Gazeta Polska« glede na to ugotavlja, da gre za manever v francoski notranji politiki, zaradi česar je tem bol jnetaktno mešati vanj ugledne inozemske osebnosti. List ugotavlja, da tako ravnanje na Poljskem nc more imeti razumevanja, vrhu tega pa lahko v Franciji zbudi [Mipolnonia napačen vtis, da Poljska nima zaupanja v Francijo in da sc hoče mešati v francosko notranjo politiko. Vsckako, zaključuje list, obrode takšni postopki samo negativne rezultate.
Meteorji dežujejo
Pariz. 10. okt. AA. Z vsega sveta poročajo, da so snoči opazovali nenavadno gost dež utrinkov. Posebno mnogo so jih videli na Portugalskem in v Španiji.
Pariški observatorij je dal tole izjavo: Počakati moramo poročil 7. vseli večjih astronomskih opazovalnic sveta, da bomo mogli proučiti vzroke tega pojava, ki je po svoji intenzivnosti in naglosti v tej dobi j>osebno nenavaden.
Pariz, 10. okt. A A. Snoči in fionoči so v vsej Franciji opazovali nenavaden pojav. Kar deževalo je utrinkov, med katerimi so nekateri puščali za seboj dolge svetlobne sledove. O podobnih opažanjih poročajo tudi iz Rima, Berlina, Bruslja in Madrida. Meteoriti so prihajali iz okolice Zmaja. Sodijo, da je iskati vzroka lomu prirodnemu pojnvu v kometu Pons-VVincke, ki se jo približal Jupitru, zaradi česar je izpremenil svoio tx>t in »e rniKil.
Italija zopet pritiska na Albanijo
Pariz, 10. okt. A A. Po vesteh iz Rima se zdi, kakor da nedavno bivanje italijanskega poslanika v Tirani Kocha v Rimu ni moglo popolnoma likvidirali spornih vprašanj med Italijo in Albanijo. Zaradi teh vprašanj je moral poslanik Koch prispeti v italijansko prestolnico. Po mnenju dobro poučenih italijanskih krogov so bila sicer med tem Koebovim bivanjem v Rimu urejena vprašanja med Italijo in Albanijo, ki jih je svojfas rimska vlada v posebni spomenici predložila albanski vla-
di. Ni pa še sporazuma glede ponovne otvoritve italijanske šole v Skadru, ki jo že 70 let vodijo italijanski očetje jezuitje. Italijanska vlada je sklenila, da ne izplača Albaniji zneska 10 milijonov lir, ki ga Albanija prejema letno iz Rima po določbah sporazuma o albanskem posojilu iz leta 1931, vse dotlej, dokler albanska vlada ne dovoli ponovne otvoritve skadarske šole. Kakor je znano, je to posojilo dala Albaniji brez obresti.
Uvoz jajc v Nemčijo
Roosevelt in katoličani
V Zedinjenih državah severne Amerike se odpirajo gospodarstvu povsem nova pota in nikdo danes ni v stanju prerokovati, kakšne bodo posledice poskusov, ki jih dela predsednik Franklin Roosevelt, da bi rešil svojo domovino gospodarskega propada. Roosevelta so preje v obče smatrali za demagoga, ki mnogo govori, mnogo obeta, naredil pa ne bo nič. Pretekli meseci so pokazali, kako krivični so bili ti očitki, ker predsednik Roosevelt je pokazal naravnost občudovanja vredno energijo in vztrajnost, kot jo redko najdemo tudi v Ameriki. Celo njegovi politični nasprotniki občudujejo to delo, predsednikovo osebno aktivnost, ki ne pozna počitka, in republikanci ter demokrati pozabljajo na medsebojna politična nasprotstva v tem ogromnem uporu proti gospodarski krizi. Fronte danes po 6 mesecih Rooseveltove vlade niso več politične, ampak so postale brez ozira na strankarsko obeležje čisto gospodarske. Za 6 mesečev je to revolucija!
Akoravno smo na tem mestu že večkrat pisali o Rooseveltovih načrtih, ie ameriški poskus tako ražen, da ga je treba večkrat obrazložiti, zopet in zopet preceniti iz različnih vidikov, zasledovati uspehe in neuspehe, kajti izid ameriškega boja proti gospodarski krizi bo imel svoj vpliv na vse države sveta.
Najprvo je predsednik Roosevelt zahteval od parlamenta diktatorske pravice. Mojslrsko se mu je . posrečilo pridobiti zase senatorje in poslance. Ko je začutil, da v parlamentu niso prav zadovoljni z njegovimi zahtevami, se je poslužil radija in se obrnil na široke plasti ameriškega ljudstva. Ameriška javnost je sledila pozivu svojega predsednika in tej sili, ki je prihajala iz naroda samega se tudi politični zastopniki niso več upirali. Parlament mu ie dal polnomočne pravice, ki jih je zahleval.
Nato je sledil udarec za udarcem tako hitro, da se javno mnenje sploh ni vedelo usmeriti in zavzemati kakšna kritična stališča.
Roosevelt ie napreje zaprl banke in s tem preprečil vsak izliv denarja izven države. Nato je izdal stroge zakonske predpise za poslovanje bank, ker je hotel na vsak način zaščitili interese vlagateljev. ki so zaradi neprestanih bančnih škandalov začeli izgubljati zaupanje v ameriške denarne zavode. Kot tretje je izdal posebne nadzorne predpise za poslovanje bank in s pomočjo nadzornih komisij odkril škandalozne stvari v poslovanju denarnih zavodov. Vrhovna oblast se je teh odkritij polastila z močno roko in tako oprala mnogo gnojišč, ki so zastr upi jeva la ameriško gospodarsko življenje. Prvi koraki proti ozdravitvi gospodarstva so bili stor-jeni.
Kot drugo poglavitno nalogo si je stavil Roosevelt vprašanje izenačenja proračuna. Dosedanja državna gospodarstva so razmetavala denar in že
je bil poslan za guvernerja na Filipine, ki so ogromna ameriška kolonija, obljudena v veliki večini od katoličanov. To je bil sploh prvi primer, da so katoliški Filipini dobili katoliškega guvernerja. Tudi katoliška kolonija Portoriko je dobila katoliškega guvernerja v osebi Marca Gore.
Sicer pa imajo katoličani še druge razloge da s simpatijami zrejo na Roosevelta in mu pomagajo v njegovi gigantični borbi. Katoličanov je danes mnogo v Beli hiši in med najožjimi Roosevebovimi svetovalci sedijo katoliški veljaki. Roosevelt sam nikdar svojega občudovanja za katoličanstvo in za pozitivno delo, ki ga katolicizem vrši, ni prikrival. Sredi volivnega boja je upravičenost svojih socialnih načrtov utemeljeval s papeževimi socialnimi okrožnicami in ko je nedavno katoliški župan mesta Bostona. Eurley, potoval v Rim, mu je Roo-velt naročil, naj paepža naprosi za poseben blagoslov, ki ga je tudi dobil. Roosevelt je prisostvoval ludi zaključni letni svečanosti katoliške univerze v Washingtonu in je iz rok katoliškega kancleria le univerze, nadškofa baltimorskega msgT. Eurleya, sprejel diplomo častnega doktorja te univerze. V svojem zahvalnem srovoru se je predsednik v ljubeznivih besedah izrazil o svetem očetu, o apostolskem delegatu in o kardinalu Hayesu. Ameriški katoličani stojijo torej strnjeno za predsednikom Roose-veltom, kar on tudi dobro ve.
Vode zopet naraščajo
Kranj, 10. oki^jra.
Sava je bila davi mnogo večja, kot pa ob zadnjem dolgotrajnem deževju. K sreči v bližini Kranja Sava ni napravila škode. Mnogo bolj divja in narasla je bila tudi Kokra s svojim pritokom Ru-1 pušeo. V teku ene ure je narasla ICokra za štiri metre. Rupušca je narasla tako visoko, da je tekla skozi ograjo Kokaljevega mostu, katerega je nekoliko poškodovala, potem pa je voda preplavila ves Šorlijev travnik. Pri Šorliju jc voda vdrla v mlin med 11 in 12 ponoči. Voda je pokvarila tudi žito, moko in kolesie, v katerega je nanesla ; polno blata in smeti, V llovki je Ruiptišca vdrla v mlin Janeza Gostiše. V KokTici je voda zalila mlin , Janeza Dolžan a V mlinu Ivanke Naglič voda ni 1 naipravila večje Škode. Sredi vasi Kokrice med hišami trgovca Hudobevnika in posestnika Kopača pa je nastalo pravo jezero, ki ga je povzročil sicer neznatni potoček, ki se odteka od brdskih ribni-j kov skozi Kokričico. Ker je narasla Kokričica ta I potoik odrivala nazaj, je voda poplavila bližnjo oko-; lico. Tako je vdrla v hlev in v skedenj trgovca i Hudobevnika Jožeta, kjer je bila pol metra visoko. Dalje je voda vdrla v poleg Hudobevnikovega hleva nahajajočo se hišo Ane Mrak. Pri Francu De-beljaku je voda vdrla v klet ter mu uničila krompir. Na cesti je v nekaterih krajih bila voda en meter visoko in če bi še eno uro tako naglo naraščala, bi tekla pri Debeljaku^ skozi oikno kot
oda že e voda tudi drugje napravila večjo škodo, vendar pa doslej še nimamo poročil.
Zagreb, 10. oktobra, b. Vsled obilnega deževja v Sloveniji je pričela Sava zopet naraščati. Ilidro-grafska postaja v Radečah je obvestila zagrebško postajo, da je vodno stanje prekoračilo za 3.20 m normalo, pozneje pa je zopet narasla od 3.40 na 4.20 m nad normalo. Pri zadnjih poplavah v Sloveniji je bila 7.20 m nad normalo, v Zagrebu pa 4.59. Voda hitro narašča in je bilo najnižje vodno stanje včeraj zjutraj —40, nakar je naraslo na —28, danes pa že znaša +73 in voda še vedno narašča. Upati je, da se Zagreb zaradi ponovnega dežja ne bo znašel v položaju, kakor v preteklem mesecu.
Nemški perutninarji, zlasti porutninarski zavodi (farme), so od leta do leta silneje zahtevali omejitev uvoza jajc in s tem zaščito nemškega perutninarstva. Razne nemške vlade so v tem pogledu storile pač kar so inogle, toda bile so z inozemstvom več ali manj vezane s trgovinskimi pogodbami, ki so na drugi strani jamčile nemški industriji zadosten izvoz njenih izdelkov. Naravno je, da to ni moglo zadovoljevati perutninarjev, ki so v prejšnjih letih vzlie temu dobro izhajali in se je perutninarstvo krepko razvijalo. Šele gospodarska kriza je težko pritisnila tudi lo panogo.
Sedanja vlada je pa tudi v tem vprašanju odločno nastopila v zaščito domačega kmetijstva: odpovedala je trgovinske pogodbe z inozemstvom, zvišala dne 5. marca t. 1. uvozno carino na jajca od 5 mark na 30 mark za 100 kg; 11. marca pa eelo na 70 mark (12 Din na 1 kg jajc — 16—18 kosov). Ta visoka carina je onemogočila vsak uvoz jajc. Toda inozemstvo si ni pustilo tega dopasti ter je oviralo ves nemški izvoz. Tako je morala tudi Nemčija popustiti.
Dva meseca pozneje je z Nizozemsko sklenila dogovor, ki ji dovoljuje uvoziti 60 odstotkov njenega dosedanjega uvoza po znižani carini od 40 mark; toda uvožena jajca ne smejo imeti manjše teže od gramov. Ta odredba je ostala v veljavi le do 1. oktobra t 1., medtem ko je bila najmanjša teža jajc že 1. septembra znižana na 50 gramov. Od 1. oktobra dalje je uvozna carina za 60% prejšnjega uvoza znižana že na 30 mark.
Vzlic temu je v teh sedmih mesecih letošnjega leta v primeri z istim razdobjem lanskega leta padel uvoz jajc v Nemčijo za 663.2 milijona komadov.
Zanimiva je ludi razdelitev uvoza po posameznih državah v tej dobi, da se spozna učinek avtark-tične odredbe nemške vlade, ki je hotela udariti zlasti določene države. Najlepše to vidimo, če primerjamo prve Iri letošnje mesece pred povišano carino — januar, februar, marec — ter naslednje tri mesece — april, maj, junij. Jajc so v Nemčijo uvozile v milijonih komadov naslednje države:
I. četrti. II. četrti.
Ilolandska Danska
1SB.1
67.3
116.0 41.8
II. četrti.
v %
60
62
Za popfavlience
Za poplavljence v »Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine« so darovali: Ljubljanska kreditna banka iz dohodkov novega poslovanja 10.000 Din; Mestna hranilnica ljubljanska 10.000 Din; zavarovalna družba »Fenix« 1000 Din; Ogrin Ivan, Laverca, 500 Din; ing. Zidanšek Josip, načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave 200 Din; poštni nameščenci pošte v Kočevju 115 Din; Pernat Marija, Meža, 100 Din; davčna uprava v Ribrnci 60 Din; Rupnik Ivan iz Celja 50 Din: Bole Andrej, carinski uradnik, Planina pri Rakeku, 50 Din; Kukman Franc, Ljubljana, 20 Din: učitelistvo narodne šole v Pišecah
dve celi leti ameriški proračun ni imel ravnotežja ^	gi ^ ue,Del)aKU SKOZ1 „Kno
ker je bil obremenjen z nadviškom izdatkov do 2 j prcd 12 ,eli Tudi včeraj jc pri Debeiiaku v0, in po' milijarde dolarjev. Takšno gospodarstvo ie ^ pr'ecej visoko obkolila hišo. Verjetno je, da i moralo natirati državo v propast. Roosevelt ni dolgo odlašal in je v najkrajšem času z radikalnimi črtanji v proračunih znižal državne izdatke za eno četrtino.
Nato se je spravil na preosnovo vsega industrijskega pridelovanja. Z veliko naglico so se izci-mili različni načrti, kako spraviti milijone in milijone nezaposlenih zopet na delo in k zaslužku. Država sama je šla z zgledom naprej, ko je v svrho takojšnje zaposlitve prekrižanih rok našla v svojih sredstvih 3 in pol milijarde dolarjev kreditov za razna javna dela, v katerih naj bi se brezposelni zaposlili. Vse zvezne države bodo k tem kreditom prispevale. Če imajo svoja lastna sredstva, jih bodo dala na razpolago, če jih nimajo, bodo naiela posojila v te namene. Zatim je prišla na vrsto preureditev industriie. Roosevelt se ie obrnil na velike in male industrije ter jim svetoval, naj prostovoljno in sporazumno meri seboj izključijo medsebojno konkurenco, sprejmejo enake tarifne pogodbe po načelu: več zaslužka, manj delovnega časa z več produktivnega dela in več konzuma zmožnega prebivalstva. Na tisoče in tisoče podjetij je sprejelo Rooseveltove predloge, ki jih je pootilarizirala med ljudstvom orjaška propaganda. Nekateri večji podjetniki so se upirali »nasvetom«, a kakor izgleda danes, se bodo prostovoljno uvrstili v Rooseveltovo
'ronto. Slišijo se sicer razne krilike Rooseveltovih '5 t>in- Vs™ darovalcem iskrena hvala) načrtov, ki imajo namen, postaviti vso industrijo pod močno enotno vodstvo države, češ, da bo Roosevelt monopoliziral v državnih rokah vso pridobitno pridelovanje in tako človeku-posamezniku odvzel vsako inicijativnost. Med kritiki se nahaja tudi Roo?evelfov prijatelj in bivši kandidat za predsednika republike Alfred Smith. vendar gre pokret z velikansko silo naprej In spreminja od dne do dne gospodarsko sliko Zedinjenih držav.
Zanimivo je za nas, kakšno stališče zavzemajo katoliki glede Roosevelta in njegove politike. Roosevelt je privlačna osebnost, med tem ko je bil lloover hladen, nepristopen. L. 1928. je bil lloover izvoljen od glasov raznih protestantskih sekt. ki so kvejkerja Ilooverja rajši videle na predsedniškem mestu kakor pa katoličana Smitha. Glasove teh sekt je lloover pri zadnjih volitvah izgubil in izgubil je tudi predsedniški stolec. Vso dobo svojega vladanja je ostal lloover hladen napram katoličanom. V njegovem vladnem kabinetu ni bilo niti enega katoličana. Vsa najvplivnejša mesta so zasedli prote-»tanti in židje. Njegov naslednik Roosevelt, za katerega so glasovali milijoni katoličanov, je hotel to krivico popraviti. Farley, vodja volivne borbe Rooseveltove skupine, je katoličan. V sedanji vladi je prevzel ministrstvo za pošte. Katoliški senator Walsh je bil določen za ministra pravosodja, a je na žalost umrl predno je mogel prevzeti to važno ministrstvo. Katoliški župan Detroita Frank Murphy
Do'ar in funt
Pariz, 10. oktobra. AA. Newyorški dopisnik lista »Agenee Economique et Financiere« poroča, da je po vesteh, izvirajočih iz visokih washimgton-skili uradnih krogov, vlada USA pripravljena proučiti vsak predlog o stabilizaciji funta in dolarja, ki bi ga britanska vlada predložila v zvezi s pogajanji o ureditvi vojnih dolgov. Dopisnik dodaja, da bi USA, če bi se Angleži odločili obdržati tečaj funta na sedanji bazi zlatega kritja, skušala ustaliti dolar na višini 60% njegove prejšnje vrednosti.
Povečanje tržaškega pristanišča bo kmalu končano. S tem se bo areal povečal od 411.000 sedaj na 534.000 nr' v bodoče, dolžina molov od 175.000 in na 2,838.000 m2. Dolžina kejev znaša 6edaj 16.5 km. Število skladišč se bo povečalo od 49 na 53, ostalih pristaniških zgradb za od 63 na 108. S tem bo kapaciteta skladišč tiarasla za 200.000 ton. — Kdaj bodo ti prostori izrabljeni?
3 milijarde dolarjev za Refieo. Iz VVashingtona poročajo, da so do 30. septembra znašali efektivni izdatki za Refieo 3.07i» milj. dolarjev, od česar je bilo vrnjenih 879 milj. Banke, Irusti in železnice so dobile posojil za 2273 milj., od česar so vrnili 841 milj. Žetvena posojila so znašala 121, podporna posojila pa 450 milj. dolarjev.
Kaj pravijo Nemci o razvoju svetovnega gospodarstva. Nemški zavod za proučevanje konjunkture pravi, da so nemške statistike. Produkcija, zaposlitev in narodni dohodek so narasli, obrtna produkcija je narasla za 22%. Novemu izboljšanju je treba pomagati z olajšanjem na kreditnih trgih. V zadnjih 2 mesecih je država v Nemčiji spravila skupaj 3.5—1 milijarde mark za izboljšanje. — Cene sirovin v zlatu so še vedno na marčni višini. Brezposelnost cenijo na 26 milj. v primeri z 28.30 milj. v začetku leta. Odločilno se še ni izboljšal delovni trg v Avstriji, Poljski, Holandiji, Švici, Norveški, Švedski in CSR.
Nabava pelerin in delovnih halj. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za dobavo 30 pelerin in 50 delovnih halj. Licitacija se bo vršila dne 20. novembra t. 1. ob 11 v pisarni ekonomnega odseka navedene direkcije. Najkasneje do desetih na dan licitacije sc mora položiti 5% kavcija v pisarni občega odseka soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo pogoji po 10 Din. Štev. 83.418/1V—1933. — V Ljubljani, dne 5. oktobra 1933. — Dravska direkcija pošte in telegrafa.
Belgrad, 10. oktobra. AA. Z odlokom prometnega ministra se podaljša popust za prevoz dina-mov do preklica, najdelj pa do 31. decembra t. 1.
Borza
Denar
10. oktobra.
Osebne vesti
Ljubljana. 10. okt. AA. G. ban dr. Drago Ma-rušič v četrtek 12. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan.
Belgrad, 10. oktobra, m. Na poštni urad v Novi Vrbas sta premeščena Pavle in Irena lomeč, do sedaj v Skoplju I. Z odlokom prosvetnega ministra je upokojena Lucija Gogala, učiteljica v t Kotoru.
Drobne vesti
Zagreb, 10. okt. h. Danes dopoldne je prispe .> v Zagreb bunjevško pevsko društvo »Neveri«, ki je | imelo uspele koncerte v Sarajevu, Mostarjit, l)u-1 hrovniku, Splitu, Gospiču in Karlovcu. V Zagrebu so pove,o pričakovala zagrebška pevska društva. : Društvo Nevenr bo imelo jutri zvečer v Zagrebu | koncert v glasbenem zavodu. Za koncert vlada vc-i liko zanimanje.
Split, 10. okl. b. V preteklem mesecu je obiskalo Split 8150 oseb od teh 1720 domačinov, vsi i ostali pa so bili inozemci. Po narodnosti je bilo , največ Avstrijcev, najmanj pa Grkov. Potniki so ! pustili v mestu okoli milijon Din.
Smederevo. 10. okt. b. Dri kopanju v Vodo-tninu pri Smederevu so našli kmetje mnogo rimskega denarja. V teli krajih so naleteli delavci |>o-gosto na razne vrste rimskega denarja ter na stare plošče, ki so naibrže ostnnki starih rimskih spomenikov iz č^bov. ko so živeli v teli krajih Rimljani.
Neizpremenjeni so ostali le Curih, Pariz in Praga, dočim so vse druge devize popustilo.
Avstrijski šiling je bil zaključen na ljubljanski borzi po 8.75, na zagrebški po 8.57 in belgraj-ski po 8.575, 8.55. — Grški boni so notirali v Zagrebu 39.40—39.50, v Belgradu po 38.50—39.50 (89.50).
Ljubljana. Amsterdam 2306.51 2317.87, Berlin 1359.58—1370.38, Bruselj 796.63-800.57, Curih 1108.35—1113 8,-), London 176.42—178.02, Newyork 3741.61—3769.87, Pariz 223.88-225, Praga 169.70-170.65, Trst 299.68-302.08.
Promet na Zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 47.937 Din.
Curih. Pariz 20.19875, London 15.91, Newyork 338.5, Bruselj 71.90, Milan 27.08. Madrid 43.125, Amsterdam 208.10, Berlin 122.85, Dunaj 72.53 (56.75), Sloekholm 82, Oslo 80, Kopenhagen 71, Praga 15.32, Varšava 57.70, Atene 2.95, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.
Dunaj. Dinar nolira 8.84 dan.
Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.79, Londdon 78.85.
London (začetek). Pariz 78l!l/i», Newyork 4.0975.
Zlato v Londonu
Vrednostni papirji
Tendenca je bila v glavnem neizprenienjona in tudi lečaji niso izkuzovali znatnih izprenienib. Edi-no dolarski papirji so zaradi oslabitve dolarja popustili. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi komaj 200 kom. vojne škode, nadalje je bilo zaključenih še 25 delnic Priv. airr. banke.
Ljubljana. 7% inv. pos. 51 53. agrarji 27 29. ••oin» škoda 243—244. begi. obv. 36-38, 8% Bler!
Belgija	50.8	2J	4
Jugoslavija	39.1'	11.5	80
Finska	37.4	8.1	22
Madjarska	• 29.0	0.2	0.7
Romunija	25.8	1.6	6
Na prvem mestu sta ostali Ilolandska in Danska. ki imata kvalitetno najboljša jajca. Na tretje meslo je stopila Jugoslavija, ki je izvozila skoraj tretjino prejšnjemnožine. Finska je ostala nazaj z nekaj več kot petino. Belgija, Madjarska in Romunija so ie malo uvozile.
lidina pomoč je kot povsod izboljšanje kakovosti, t. j. z odbiro kokoši, ki nesejo debela jajca, kot n. pr. štajerska kokoš.
Te odredbe in trgovinski dogovori z inozemstvom so imeli namen čim bolj zmanjšati uvoa jajc, ki se dovoljuje samo do gotove množine in do določene kakovosti — teže, ne da bi ga popolnoma ukinil. Določba o teži jajc naj bi zadela zlasti vzhodne in južnovzhodne države, ki se v tem pogledu ne morejo kosati z Nizozemsko ta Dansko, s katerima ima Nemčija aktivno trgovinsko bilanco. In to se je Nemčiji tudi posrečilo, kakor je razvidno iz spodnjega pregleda.
Naslednje številke nam kažejo, kako j« v letošnjih prvih sedmih mesecih januar— julij uvoa jajp v Nemčijo nazadoval, v primeri z isto dobo lanskega leta. Številke pomenijo milijone uvoženih jajc.
Mesec	1932	1933	Dvig + padec —
januar	137.0	158.2	+ 21.2
februar	144.0	140.6	— 5.4
marec	216.7	228.5	+ 11.8
april	250.0	40.5	— 209-5
maj	258.0	64.4	— 194«
junij	253.9	99.2	— 154.7
julij	198.0	64.0	— 134.0
To gibanje uvoza se da razlagati na ta način. V začetku leta se je uvoz še povečal v pričakovanju uvedbe višjih uvoznih carin. Zlasti v marcu se je mnogo uvozilo, ker se je veletrgovina hotela založili s cenenim blagom pred uveljavljenjem nove carine. Največji padec izkazuje april, ko je bilo šo dovolj zalog od marca. Izboljšal se je položaj od junija dalje, ko je stopil v veljavo dogovor s Holandsko in z ostalimi pogodbenimi državami.
pos. 31-33, 7% Bler. pos. 29—30.50, 7% pos. DHB 39-43.
Zagreb. Priv. agr. banka 226—228 (225), 7% inv. pos. 51.50—53, agrarji 27.50—29, vojna škoda 243-244 (243), 12. 245—246 (245), 6% begi. obv. 36-38, 7% Bler. pos. 29.25—30.50. — Šečerana Osjok 140—170, Impex 50 den. Trboveljska 60—100.
Belgrad. Narodna banka 3.600 den., Priv. agr. banka 227-228 (228, 227.50), 7% inv. pos. 52-53 (52.50), vojna škoda 243—243.50 (245, 243.50), 10. 243.50-244, 12. 243.50-245.50, 6% begi. obv. 37.20 -37.40 (37.35, 36.80), 8% Bler. pos. 32.50 den., 7% Bler. pos. 30 den.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 53.25, Landerbank 16.50, Narodna banka 150, Steg 15.20, Steweag 8.90, Al-pine 9.30, Rima 19.75, Trboveljska 11.25.
Žitni trg
Trgatev koruze se je začela že na nekaterih krajih, vendar se bo splošno začela šele čez teden dni. Cenitve pridelka so zelo različne. V splošnem je znatno manjši kot lani, vendar je treba vpošte-vati, da smo lani imeli rekordno letino s 41.2 milj. stolov. Letos bo pridelek dal okoli 25 milj. gtotov. Poleg tega pa je deževno vreme zelo poslabšalo kvaliteto, ki zelo zaostaja zlasti pri zgodaj branem blagu. V nekaterih je celo okoli tretjine vlage, kar je zelo slabo. Imenujejo se sicer tudi že cene, vendar pa še ne odgovarjajo pravemu položaju na trgu. Staro blago 65, umetno sušena 57.50. Pri pšenici so dovozi zelo majhni, ker so kmetovalci zaposleni večinoma pri koruzi. Zahtevajo zanjo gbč. bi. 107.50, ban. 92—95. Moka se je v ceni stabilizirala na 190.
Novi Sad. Neizpremenjeno. Tendenca neizpre-menjena. Promet 41 vagonov.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 96—98, gbč. 100—102, sr., slav. 95—97, ban. 95—97, ban. po-tisje 98—100, bč. potiska 98—100. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet 48 vagonov.
Živina
Dunajski prašičji sejem 10. oktobra. Prignanih je bilo 6650 pršutarjev in 5695 špebarjev, skupno 12.345, od tega 4527 iz Avstrije, 7818 pa iz inozemstva. Cene so bile sledeče: špeharji L 1.34— 1.37, stari 1.28—1.32, ktnetski 1.36—1.46, križani 1.38—1.50, pršutarji 1.35—1.65 šil. za kg žive teže, Tendenca: pri živahnem promelu so se I. pršutarji podražili za 2—3, II. za 5, III. pa za 5—8 grošev, špeharji, posebno veleposestniško blago pa za 2— 4 groše.
Orehi
BerHn, 9. okt. Iz Belgije, Holandije in Nemčije poročajo, da meče na tamošnje trge Amerika velike količine kalifornijskih orehov lanske letine. V Nemčiji sami je bilo prodanih okoli 150 vagonov orehov. Ta nastop ameriških orehov bo zelo vplival na cene evropskih izdelkov.
Procvit rudnika Ljubija
Banja laka, 10. okt. b. Veliki rudnik Ljuh'»» je pričel te dni i intenzivnim delom. Rudniku se ,e posrečilo pridobiti Madjarsko za velik naknp rud. Rudnik bo nliratoval do izvršitve zaključka s polno kapaciteto. Radi tega se ho zaposlilo v rudniku mnogo delavcev in j(. žc bil v tem smislu razposlan poziv vsem onim delavcem, ki so že v rudniku svoiefasno delali. Rudnik Ljubija je bil zaprt že pred dvcnii leti. Množina rud, ki se bodo izvo-zile t Madjarsko, znaša 200.000 ton.
Nesreča na morju
N>» vork, 10. okt. A A. Iz Norfolka v Vfrginijl poročajo, da se je blizu rta Lukaote potopil grški parnik »Aiiula«, Kapitana in štiri mornarje so rešili, o usodi ostalih 21 članov posadke se pa še nič ne ve.
N E V E S T EI	GOSPODINJEI
Najlepši okras Vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA,
poleg hotela Štrukelj.
Izdelujemo gumbnice, prebadomo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela, imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo ir entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas naiholjše postrežemo.
Novo divjanje Savinje in pritokov
Savinja je v noči od ponedeljka na torek zaradi močne ga deževja v Z g. Savinjski dolini zopet prestopila bregove, poplavila njive in travnike, vdrla v kleti ter ponovno povzročila ogromno škodo
Celje, 10. oktobra.
Ni še minila groza, ki jo je napravila zadnja povodenj, pa je že zopet bila celjska kotlina pred novo katastrofo. Ni še niti zdalclka popravljena škoda, ki jo je napravila Savinja s pritoki ob zadnji povodnji, ko moramo zopet pisati o katastrofi, ki je zadela Savinjsko dolino v noti na torek Vse živi ie pod silnim vtisom zadnje katastrofalne poplave, ko je voda rušila, podirala in uničevala vse, kar je dosegla in že zopet nas je zadela nova nesreča.
V ponedeljek se je začelo polagoma oblačiti, vendar ni nihče pričakoval niič hudega. V Celju in okolici smo čutili sicer malo vetra, tupatam jc padla kaka kapljica dežja, a da bo voda v nekaj urah zopet strahovito gospodarila nad vsem, kar je ustvarila pridna človeška roka, tega nismo pričakovali. Le gori, daleč proti Savinjski dolini smo v ponedeljek popoldan opazovali temne oblake, ki so se valili semtertja ter naznanjali novo nesrečo. V Celju je bilo ves dan in še tudi zvečer popolnoma mirno, le okrog osmih je začelo močno deževati in deževalo je nekaj ur brez prestanka, kar pa ljudi še ni zbegalo in so odšli mirno k počitku. Med tem je pa v Zg. Savinjski dolini lilo kakor iz škafa, utrgal se je baje oblak, Savinja je začela naraščati in ogromne vodne mase so kmalu napolnile strugo Savinje, prestopile bregove in začele povzročati na poljih in travnikih novo škodo.
Ko smo se danes zjutraj zbudili, smo prestrašeni opazili, da prinaša Savinja s pritoki Celju in okolici novo nesrečo. Radi močnega deževja v Zg. Savinjski dolini je voda v Celju kmalu napolnila strugo Savinje, ki je kmalu vdrla čez travnike in Ljubljansko ccsto na Glaziijo in druge v bližini ležeče travnike in vrtove ter zalila tudi kleti.
Že med potjo je delala Savinja občutno škodo.
V Gornjem gradu je voda odnesla dve brvi; pri Polzeli in Sv. Petru je težko poškodovala obrambne naprave pri mostovih. Petrovče so bile danes zjutraj pod vodo. Voda je prinašala s seboj drevje, obdelan les, poljske pridelke, živila, poškodovala mostove in brvi ter pač rušila vse, kar je dosegla.
Ker je v Celju samem prestopila Savinja bregove in zalila severno od gimnazije tudi Ljubljansko cesto, promet po tej cesti ni bil mogoč. Pod vodo je svet okrog gimnazije, Glazija, travniki m vrtovi na Lavi in ob Ipavčevi ulici, Sušnica je popolnoma napolnjena z vodo. V tem delu mesta je voda vdrla tudi v vse kleti in so se ljudje upravičeno bali, da pride zopet v stanovanja, do česar tudi ni več veliko manjkalo. Tu jc voda v nekaj urah popolnoma napolnila kleti in ljudje so se že pripravljali, da zopet izpraznijo stanovanja, katera so po zadnji povodnji le za silo toliko popravili, da zopet v njih stanujejo. Ponovno je voda napravila ogromno škodo v skladiščih javne bolnišnice. Voda je podrla tudi popravljeno brv ob izlivu Sušnice v Savinjo. Savinja je bila danes že ob osmih zjutraj približno 3 m nad normalo, pa je še vedno naraščala. Pač pa so že istočasno prihajala poročila iz Zg. Savinjske doline, da voda zopet upada. Zaradi narastle Savinje so ustavljena dela pri popravljanju brvi iz mesta v park. Promet čez Savinjo se je zadnje dni vršil z brodom, pa jc danes tudi zaradi polne struge prekinjen in se vrši zopet čez železniški most. Pod vodo je tudi ves svet med Voglajno in Skalno kletjo. Drugi pritoki Savinje ta čas niso narastli, ker je vso katastrofo to pot povzročila edino Savinja. Zaradi narastlih voda celjske šole danes niso imele pouka.
Malo pred poldnevom je začela voda počasi upadati tudi v Celju, nebo se jasni in zopet sije nad Celjem lepo jesensko solnce.
Nalivi po Gorenjskem
k
Ljubljana, 9. oktobra.
Nocojšnja noč je bila na Gorenjskem strašna. Siloviti nalivi so se neprestano menjavali od 22 snoči tja do 4.30 zjutraj. Že včeraj so se grmadili gosti in temni oblaki. Sprva je deževalo prav lolagoma, toda ponoči je začelo liti ko iz škafa. Ja mnogih krajih je bilo tako strahovito in grozno, kakor da bi se bil utrgal oblak.
Sava je zaradi nočnih nalivov z vsemi gorenjskimi pritoka naglo naraščala in je danes ob 10 dopoldne dosegla pri črnuškem mostu tako stanje, kakoršno ni imela niti ob zadnjih septemberskih nalivih. Bila je 3 m nad normalo ter je popoldne začela polagoma padati. Razlila se je čez bregove in je deloma poplavila Štinnovo kopališče. Na mnogih krajih je trgala obrežno zemljo in spremenila strugo. Mnogi, drugače pohlevni potoki na Gorenjskem so bili čez noč spremenjeni v de-reče in besneče hudournike, ki so odnesli vse, kar je prišlo pod njih obseg.
Nalivi so bili silni tudi nad Ljubljano in oko-
lico. Padlo je v 6 urah in pol za 56.2 mm dežja. To pomenja velikanske množine vode. V par urah je padlo na okoliš mestne občine ljubljanske 22,480.000 hI vode. Ljubljanica na Barju je bila zvrhana. V gorenjem toku okoli Vrhnike se je začela razlivati že na travnike in njive. Tudi njeni pritoki in jarki so bili davi zvrhani vode. Pretila je nevarnost nove povodnji. Ta bi nastala, če bi tako silno deževalo še danes dopoldne in popoldne. Pri vevški papirnici je Ljubljanica narastla za 50 cm.
Nočni nalivi so za trenotek ovirali nadaljna zavarovalna dela pri triinostju in čevljarskem mostu. Poprej prazno strugo med Frančiškanskim in Čevljarskim mostom je po noči napolnila voda, ki je prihajala iz kanalov.
Barjani so bili po noči močno v strahu, da jih voda znova ne zalije. Mestna občina je škodo zadnje povodnji že precenila in bo jutri predloženo obsežno poročilo banski upravi in drugim merodajnim oblastem. Cenjena je bila škoda do najmanjše podrobnosti.
Stari frančiškanski most zavarovan
M
Ljubljana, 10. oktobra.
Velikanska povodenj, ki ni prizanesla niti poglobljenemu oporniku starega frančiškanskega mostu, je povzročila, da so se zavarovalna dela okoli trimostja takoj nadaljevala. Najprej je bilo treba zavarovati prvo tretjino srednjega opornika, katera je v smeri proti toku. Ta del opornika je voda popolnoma izpodkopala. Na pokončni sliki vidimo zgoraj stari opornik, ki je zgrajen iz rezanega ka menja in je na sliki zaznamovan s križcem. Pod njim so lansko leto zgradili močnejši betonski temelj, ki ga tudi vidimo na sliki. V ta temelj so bili zazidani tudi vsi piloti, na katerih je stal stari opornik. Ti piloti segajo zelo globoko v blato. Betonski temelj ima spodaj še nekoliko širšo temeljno nogo. To temeljno nogo so lansko leto ob graditvi betonirali na grušč in kamenje in nihče seveda ni mislil, da bi mogla priti kdaj voda, ki bi mogla odnesti vse velike množine kamenja in peska, ki je pokrival skoraj ves poglobljeni in nanovo beaonirani podpornik. Na sliki je s črto iz pik naznačena višina betonskega dna poglobljene struge in vidimo, da je poglobljeni opornik segal cel meter pod bo-
sai je Ljubljanska gradbena družba v neprestanem delu noč in dan zabetonirala vso nastalo odprtino pod opornikom s tekočini betonom, ki je žalil vse
doče betonirano dno. Kljub temu pa je voda iz-prala pod betonskim temeljem opornika skoraj meter globoko odprtino, katero na sliki prav dobro
vidimo, saj stoji v njej še voda. Ta odprtina se zožuje v smeri toka vode vedno bolj in bolj in v zadnjih dveh tretjinah dolžine stoji opornik še na grušču in blatu. V desnem kotu spodaj vidimo tudi pilot, ki gleda iz betonskega temelja in sega naprej v vodo in grušč. Na gozdu takih pilotov jc stal stari ojx>rniK. — Puščica v desnem kotu pokončne slike spodaj nam kaže, odkod je bila posneta druga slika, ka nazorno kaže, kako je izgledala pod ojx>rnikom odpirtina, ki jo je izj>rala povodenj.
Na drugi sliki vidimo betonski strop, ki je v resnici spodnja ploskev betonskega temelja opornika. Skozi ta strop gledajo stari piloti in segajo na-
prej skozi vodo v tolmunu in v grušč. Prav razločno vidimo zob, ki gleda iz betonskega stropa. Je to zadnji konec okoničenega pilota. Tudi drugi piloti se sumljivo zožujejo, kar dokazuje, da piloti
sami opornika ne bi mogli zdržati, če bi voda iz podkopala mesto ene same tretjine dve tretjini dol-
špranje. Včeraj pa so zabetonirali tudi že del beton skega dna med opornikom in desnim obrežnim zi dovjem. Nočno deževje, ki je napolnilo strugo, je sicer za kratek čas ustavilo delo. vendar je nevarnost za opornik enkrat za vselej odpravljena.
žine opornika. Nevarnost je sedaj seveda pri kraju,
Kakor milijoni za pranje pripravljenih rok
Na milijone kisikovih mehurčkov — vsak zase Vaš pomočnik — se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo -ne da bi bilo treba Vašim rokam kaj delati — lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate S c h i c h t o v Radio n.
o \	\ o° o'	^
N|f\\x\ VI'
'O .o

\\0« o' / V/o/ • ° °N \o// o/J
Schichtov
RADION
pere sam
Ustreljeni medved na Blokah
Zadaj g. kaplan Hren, ki je ustrelil medveda, z lovcema g. Rafaelom Zakrajškom in g. Jos. Sluničem.
Foto Jelka Švajger.
Roparska tolpa na delu
Že precej časa se drži v gozdovih Bohor.ja in Rudence dobro organizirana roparska tolpa, kateri orožništvo kljub vsemu prizadevanju in vztrajnemu iskanju ne more do živega. Čisto gotovo je med tolpo nekaj domačinov, ki dobro |K>ziiajo okolico in razmere v- posameznih vaseh. Ljudstvo je v neprestanem strahu, ker se ti zločinci pojavijo zdaj tu, zdaj tam in ne prizanašajo nikomur. Dobro so oboroženi in večkrat so že streljali na mirno prebivalstvo.
Pred dobrim tednom so se pojavili v Zibiki ! pri Šmarju. Prišli so kot brezposelni ter pro-! sili za prenočišče. Zvečer so se odpravili spat J in nihče ni slutil, da nameravajo kaj slabega saj so se vedli čisto leiio in dostojno. Ob 12 ponoči pa so se odpravili na posel. Za cilj jim je bila trgovina g. Kastelica. Ker so vrata, ki peljejo v trgovino, dokaj močna, jih niso mogli
odpreti, n odnehali niso. Začeli so kopati zid oh podbojih, da bi n« ta način naredili v zid luknjo in z vzvodom, za katerega jim je služil močan železen drog, vrgli iz zidu podboje z vratmi vred. Ropot je prebudil spečega go»|x>-darja, ki ima spalno sobo nad trgovino. Komaj je pogledal skozi okno in vprašal, kaj se spodaj godi, že poči strel za odgovor. Krogla je udarila čisto blizu v zid. Bila je sreča, da kroglo ni zadela, saj razdalja ni bila velika. Na klic so se začeli oglašati sosedje, tatovi so pa izginili brez sledu.
Ljudstvo domneva, da se med to tolpo nahaja tudi neki Z. iz Zibike, ki je že radi tatvin večkrat predkaznovan, pa so ga nekaj dni pred tem dogodkom nekateri domačini videli v bližini Zibike.
Obnovitev djahovske katedrale
Na anketi, ki ie razpravljala o vprašanju obnovitve djakovske katedrale, so izvolili tri sekcije strokovnjakov za stavbarstvo in umetnost ter kon-servatorje, ki so dobili nalogo, da ugotove škodo, ki jo je napravil požar, in izdelajo predloge za obnovitev. Sekcije so sedaj svoje delo dovršile. Njihove predloge je anketa odobrila.
Stavbinska sekcija jrciroča, da je poleg požarne škode ugotovila razpoke in poškodbe pročelja iz prejšnjih časov. Dosedanja obnovitvena dela so se obnesla. Vsa nadaljna dela, ki jih je predlagalo stavbno vodstvo, se morajo izvršiti, ker je to potrebno za popolno obnovitev stavbe. Sekcija je predlagala, naj bi se vsa potrebna obnovitvena dela izvršila takoj, ker bi vsako zavlačevanje moglo itnefi usodne [x>sledice. Iz poročila sekcije umetniških strokovnjakov posnemamo: V glavni ladji po požaru poškodovane freske semorajo odstraniti in nadomestiti z novimi. Seitzova slika »Izgon iz paradiža« je popolnoma uničena in je ni mogoče obnoviti. Dve sliki Ansiglia (»Žrtev Noeta« in »Žrtev Abrahama«) sta deloma |xiškodovani. Sekcija predlaga, da se tudi ti dve sliki odstranita in nadomestita z novimi. Seitzova slika »Stvarjenje prvega človeka« se mora nadomestiti z novo sliko, ker je ni mogoče obnoviti, ne da bi umetniško (rj>eia. Za ostale treske ni nobene nevarnosti. Zadostuje, da jih očistijo. Strop naj se poslika šele tedaj, ko (»do freske popolnoma gotove. Majolike na cerkvenem pročelju naj se odstranijo in nadomestijo s kamenilimi reliefi (isti motivi), v kolikor to dojnišča konstrukcija. Sicer se lahko reliefi izdelajo iz gline. Poročilo sekcije konserv atorjev skoro |K>|ioinoiiia soglaša s poročilom umetniške sekriie.
Žganje umorilo 4 letno dete
Iz BcJovarja poročajo o smrti 4 letne punčke, katero je umorilo žganje. Dve sestrici Ljubica in Katica Šafran iz vasi Potok, občina Popovača pri Bclovarju, sta prišli obiskat svojo staro mater Maro Jurkovič v Dolnjem Vlahitniku. Stara mati jc bila kajpada vesela svojih malih vnučič in jima fc postregla z najboljšim, kar sc ji jc njej sami zdelo in kar je imela pri roki, z žganjem. Punčki sta veselo [>ili žganje in nato veseli in korajini odšli proLi domu. Med potjo pa je mali 4 letni Katici postalo slabo in sc je zgrudila. Začeli so fo lomiti strašni krči. Vsaka pomoč jc bila zaman Deklctcc jc umrlo v groznih mukah, zastrupljeno od alkohola. Nespametna stara mati pa sedaj v ječi pretaka solze.
Zajec zakrivil dečkovo smrt
Iz Karlovca poročajo, da jc kmet Janko Raiie iz Laslinja pri Kalovcu vozil drva iz gozda. Z njim sc jc vozU na vozu 6 letni dečko Dragotin Stefanac. V klancu pa jc nenadno konjem preskočil pot goizdni zajec, katerega so sc konji tako prestrašili, da so se splašili in s težkim vozom zdir-jali po klancu navzdol. Rajič, ki jc šel ob voizu. jc skušal konje ustaviti, pa se mu ni posrečilo. Na ovinku sc je težki vo* prevrnil in mali Šte-fanac jc ostal pod težko naloženim vozom, ki je njegovo truplo popolnoma zmečkal. Kajič jc sicer skušal rešiti tnaleiki dečka, pa jc bil vsak napor
Ljubljanske vesti:
Komisijski ogled tramvajske proge
Ljubljana. 10. okt. 1933.
Včeraj je bila na banski upravi komisijska obravnava zaradi končne odobritve nove tramvajske proge. Cestna železnica je namreč predložila svoj čas banski upravi kakor vsem pristojnim činiteljeni načrte o zgradbi nove tramvajske proge. Med tem pa je cestna železnica iz praktičnih o/irov svoje načrte nekoliko spremenila ter je po njih deloma že izvršila, oziroma začela dela. Zato pa je . bilo potrebno naknadno dovoljenje. Sprememba ne nanaša na trikot pred kavarno »Evropo«, dalje so nastale spremembe na Tyrševi cesti. Na Masarykoyi cesti se je povečala razdalja med obema tiroma in na Hrvatskem trgu. kjer bo prav tak trikot kakor pred kavarno »Evropo«, so nastale neke spremembe.
Najvažnejša sprememba pa je pri šentpe-terskem mostu. Prvotno je bilo rečeno, d« bo povsod krožna proga dvotirna, odinole na šent-peterskem mostu bo en sam tir zaradi slabe nosilnosti mostu. Sedaj pa se je odločila cestna železnica, da tudi na šentpeterskein mostu zgradi dva tira. Komisija je na obravnavi in pri ogledu proge vse te načrte odobrila. Cestni železnici pa je naročila, da mora okrepili be-
Stanovanjske odpovedi in sodne takse
Od 9. septembra do 8. t. m. so bile pri okrajnem sodišču v Ljubljani podane 104 stanovanjske odpovedi, od teh se nanaša 43 na novemberski selitveni termin. Novembra bo sploh veliko preseljevanje strank, kajti od maja naprej je bilo za ta termin sodno odpovedano stanovanje 265 strankam. Mnogim strankam pa so gospodarji odpovedali kar privatno, pa tudi več strank samih je izbralo drugo stanovanje. Letos je bilo pri sodišču podanih že 1273 stanovanjskih odpovedi.
V septembru je bil dokaj živahen promet s taksami. Stranke 60 septembra plačale na taksah 127.440 Din. Za uradna potrdila so stranke plačale na kolkih 11.480 Din. Pravde so tudi drage in so pravdarji izdali za takse 44.697 Din. Za razne zemljiškoknjižne transakcije je bilo na taksah plačanih 22.125 Din.
Kaj bo dane s?
Drama: »V agoniji«. Red B.
Opera: »Halka«. Red Sreda.
Kino Kodeljevo: Ob 8: »Mi bogataši« (Ja-net Gavnor. Ch. Farrcll). Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Mladina ljubljanskih šol se bo okrog praznika Kristusa Kralja razvrstila k sv. zakramentom. Ta verska vaja je določena kot del mladinskega programa za praznovanje 1000-letnega jubileja našega odrešenja. Gg. katehetje, ki še niso izbrali ' spovednega dne za svoj zavod, naj se potrudijo v sredo, 11. oktobra, ob petih popoldne v posvetovalnico J. T., da se bo razvrstitev uredila.
© Z n trezno in krepostno življenje. Redni tedenski sestanki »Svete vojske« ob sredah bodo v zimskem času zelo zanimivi. Obravnavala se bodo razna aktualna vprašanja: o alkoholizmu, zdravstvu, vzgoji, dobrodelnosti, kakor tudi o glasbi, umetnosti itd. Tudi prijetnega razvedrila ne bo manjkalo. Vabimo vse prijatelje treznosti in krepostnega življenja, brez razlike stanu, tudi matere in dekleta, zlasti pa doraščajočo mladino, k obilni udeležbi. Vsako sredo ob 20: Vsi dobromisleči v Rokodelski dom! Drevi se pogovorimo o podrobnostih. Nasveti dobrodošli! Za prerod naroda je vsakdo dolžan storiti vse! — »Sveta vojska«.
© Praški policijski stražniki pridejo v soboto popoldne v Ljubljano. To pot pridejo s slovansko pesmijo. Imajo namreč razmeroma močan dobro šolan, lepo ubran moški zbor, ki priredi po 13. oktobru koncertno turnejo po vseh večjih mestih naše kraljevine. Na koncertnem sporedu imajo 13 moških zborov, med njimi tudi tri slovenske in sicer Ipavčevo kan-tato »Slovenec sem«, llajdrihovo »Jadransko morje« in Adamičev »Zašto Vaške«. Poleg naših skladateljev so zastopani v pretežni večini
DAME POZOR!
Specijalna trgovina V. LESJAK, Šelenburgora 3, naznanja cenjenim damam, da za malo odškodnino pobere pentlje na svilenih nogavicah. Po popravilu so zopet cele kot nove.
tonsko armaturo pod šentpeterskim mostom tako, da 1k> segala pod oba tira. Nosilnost mostu se bo zaradi tega močno povečalo.
Komisije so se udeležili zastopniki banske uprave, policije, vojaštva, poštne uprave, železnice, gradbene direkcije, mestne občine in njenegu gradbenega urada, gradbenega urada banske uprave in cestne železnice same. Gradbeno ministrstvo iz Belgradu je zastopal inž. Ružička. glavno direkcijo železnic iz Belgrada pa inž. Stepanovič.
Po obravnavi na banski upravi si je vsa komisija na licu mesla ogledala vso progo, zlasti pa omenjene točke, za katere je bilo potrebno naknadno dovoljenje. Komisija je bila" soglasna s predlogi cestne železnice ter jc spremenjene načrte v celoti odobrila. Komisija si je tudi ogledala novo remizo ter vse njene moderne naprave in delavnice. Z zadovoljstvom so člani komisije zvedeli, da je cestna železnica napravila v lastni režiji iz domačega materijala in z domačimi močmi vse naprave, za katere je sploh možno, da se napravijo doma. To velja zlasti za nosilce žic, s čimer je cestna železnica prihranila sebi, pa tudi narodnemu premoženju težke stotisoče, ki bi sicer morali v tujino.
češki in sicer: Smetana, Foerster. Bendl, Lev, Bednar, Novak, Axman in Malat. V III. delu koncerta zapojo Dobroničevo obdelavo ponaro-dele pesmi »Zagorski zvonovi«. Opozarjamo, da je predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Koncert bo v soboto 14. okt. od 20 v veliki unionski dvorani.
0 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 12. oktobra ob 15 obisk cerkvice na Rožniku (Jurij Šubic, Metzinger, Potočnik). Sestanek pred tivolsko graščino. Povabljeni vsi društveni člani in prijatelji umetnosti.
0 Poselska zveza obvešča vse služkinje, da se bodo pričele redne pevske vaje v četrtek 12. oktobra ob 20.30 v prostorih »Služkinjskega doma« v Križevniški 2. Vabimo vse dosedanje pevke kakor tudi nove, ki imajo veselje do petja in društvenega življenja. — Poselska zveza,
© Kostanj — hrana revnih ljudi. Sedaj, v prvi polovici oktobra, je dozorel žlahtni kostanj, s katerim so poraščeni nekateri naši gozdovi, zlasti okrog Ljubljane. Oživela sta Golovec in Rožnik, na katerih je vse polno ljudi, revnih, pa seveda tudi takih, ki niso ravno potrebni, ki pa nabirajo kostanj iz veselja. Kostanj je letos obrodil prav dobro, ker pač ni bilo suše. V torek je ljudem, zlasti ženskam, ki ne morejo plezali na drevesa in jih tresti, prav dobro pripomogel hud veter, ki je pošteno otresel kostanjeva drevesa, včeraj pa je ljudem prav prišel nočni naliv, ki je sklatil mnogo kostanja na tla. Sploh dajejo gozdovi na Rožniku in Golovcu ljudem več živeža, k..-kor bi kdo mislil. Skoraj vse poletje so ljudje nabirali borovnice, maline in druge jagode, izredno mnogo so znosili iz gozdov gob, za katen 3 preiskali menda prav vsak grm, sedaj pa nosijo iz gozdov cele košarice tečnega in redilnega živeža. Da znosijo tudi precej dračja in suhih vej, je seveda umevno. Da, gozd je revnim ljudem velik dobrotnik!
© Nova vila pod Golovcem. Na razstavi mladih arhitektov v Jakopičevem paviljonu, na katero občinstvo ponovno opozarjamo, je razstavil arh. Tomažič interesanten načrt za novo vilo g. O. na južnem pobočju Golovca, v bližini Rakovnika. To vilo sedaj že grade ter je konstrukcija že dograjena. Vila jc zanimiva zaradi tega, ker je z njo arhitekt na sijajen način rešil vprašanje, kako ustvariti neposreden prehod z vrta v vilo. Vila bo imela široke verande in cvetličnjake deloma na terasi vile, deloma pa že v vili sami. Ker so glavna dela na vili že deloma zaključena, ho vila v najkrajšem času dograjena.
0 Zn prijatelje cvetlic in vrtov se drevi ob 19 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi spet prično predavanja podružnice Sadjarskemu iu vrtnarskega društva, ki že več let spadajo med najbolj priljubljena in najboljše obiskana v Ljubljani. Drevi bo predaval ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap o jesenskem cvetju in bo te lepe cvetlice tudi jx>-kaznl, obenem pa opisal, kako jih z uspehom gojimo. Prihodnjo sredo bo g. Lap obširno govoril o krizantemah ter opisal najlepše in najbogatejše vrste. Razen njega bodo v tej sezoni predavali o cvetličarstvu, zelenjadar-stvu, sadjarstvu, gnojenju, o zemlji in o življenju rastlin vodja botaničnega instituta univ. docent dr. Horvatič, referenti banske uprave inžen.jerji Flego, Ltikman in Sadar, prof. Kn-pus in še znani strokovnjaki Htimek, štrekelj, CJonibač, Rustia. tudi Kafol, dr. Spiller-Muys in dr., da bodo letošnja predavanja na višku.
Mariborske vesti:
Mesarska tržnica
Z vprašanjem mariborske tržnice smo se na tem mestu že večkrat pečali.. Tudi mestna občina dela že od prevrata načrte, kako temu vprašanju odpomoči. Predlagali so se že razni projekti, ki pa radi velikih stroškov, deloma pa tudi radi tež-koč glede primernega stavbišča niso prišli v po-štev. V zadnjem času se najresneje razmotriva predlog, naj bi se tržnica zgradila na prostoru stare Dravske vojašnice. Spričo sedanjega gospodarskega položaja bo pa vsekakor preteklo še mnogo let, preden bo mariborska tržnica zgrajena. Vendar pa je vprašanje tržnice zlasti za mesarje tako nujno, da ga ne bo več mogoče dolgo odlagati; ureditev tržnih prodajalnic za* mesarske stojnice, ki bodo vsaj malo ustrezale higijenskim zahtevam, je
□	Drava zopet narašča. Rezmeroma hud ponedeljkov naliv je nagloma dvignil gladino Drave. Reka je zopet močno narastla, vendar še daleč ne do one višine, kakor ob zadnjem deževju, pa tudi sedaj prinaša mnogo lesa.
□	Tudi v kavarnah regulacija cen. Poleg gostilničarjev so povišali vinske cene tudi kavar-narji. V smislu tozadevnega sklepa se sme prodajati v kavarnah samo specialno vino ter se mu je zvišala cena na 20 Din.
□	Pomanjkljiva kontrola cestarine. Množijo se pritožbe radi pomanjkljive kontrole in izvedbe cestarine, ki jo pobira mestna občina pri uvozu raznih predmetov v mesto. Pristojbino pobirata izmenoma dva mestna uslužbenca, v poštev pa pride prav za prav le center mesta. In pri tem se dogajajo slučaji, da voznik namenoma pove napačnega naslovnika, ki prejme potem poziv za plačilo pristojbine, dasi blaga niti ni videl, še manj pa prejel. Posledica so intervencije in vsi mogoči dokazi, da se stvar pojasni. Potrebna bi bila tukaj uvedba primernejše kontrole in pobiranja cestarine.
□	Prej dva, zdaj osem. Celo pomlad in poletje so romale množice meščanov v okolico s pleten-kami ter nosile domov žlahtno kapljico, ki so jo
Prodajali vinogradniki na drobno od 5 litrov dalje, o dva, tri, največ štiri dinarje je bil liter. Zdaj pa so se ta romanja nenadoma ustavila. V nadrobni prodaji so namreč okoliški vinogradniki dvignili ceno na osem dinarčkov za liter!
□	Žarnice eksplodirajo. V noči na torek se je okoli 12 nenadoma zavil zapadni del Glavnega trga v temo. Cela vrsta cestnih luči je nenadoma ugasnila. Nezgodo je povzročil nenaden prevrat
! vremena. Iz toplega popoldneva je nastala mrzla in deževna noč, mokrota je prišla v žarnice, ki so radi tega eksplodirale. Včeraj dopoldne so monterji mestnega električnega podjetja pokvarjene žarnice zamenjali z novimi.
H Strel v prsi. V Krekovi ulici 8 si je pognal včeraj 30 letni Anton S. svinčenko v prsi. Z reše-j valnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico.
f-1 Med obhajilom okradena, Včeraj zjutraj je bila v cerkvi okradena gospa Marija Meden iz Krčevine. Ko je šla k obhajilu, je pustila v klopi ročno torbico, v kateri je bila denarnica z manjšo /šoto denarja. Priliko je nekdo izrabil ter ji odnesel torbico z vsebino vred.
□	Stojnice se bodo licitirale. V načrtu novega tržnega reda je določba, da se bodo oddajale najboljše stojnice na Glavnem trgu ob vhodu v Gosposko ulico potom licitacije. V poštev za lici-tacijsko oddajo pridejo le 3—4 stojnice.
□	Sreča v nesreči. Pod težkim, polnim polov-njakom je prišla ob nogo 22 letna kuharica Neža Černjač. Kljub hudi nesreči pa še lahko govori o sreči, da je ušla strašni smrti pod težo polnega soda, ki se je prevalil na njo. Imela pa je v trenutku nesreče še toliko zavesti, da se je vrgla stran ter ji je ostala pod polovnjakom samo noga, katero ji je zdrobilo v stopalu. Ponesrečenko so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Samo drobiž. Zadnje čase se čujejo v poslovnem svetu našega mesta pritožbe, da izplačuje pošta in druge institucije denar večinoma v samih srebrnih kovancih. Kadar gre za velike vsote, je to mnogokrat neprijetno.
□	Za cestiščem pločnik. Na pričetku Aleksandrove ceste pri frančiškanski baziliki so začeli
j mestni delavci včeraj z urejevanjem pločnika poleg cestišča in sicer ob drevoredni stTani ceste. Po načrtu bi se moral ta pločnik v celotni dolžini asfaltirati.
Omeniti moramo, da k predavanjem ni vstopnine, |iredvsem so pa vabljeni člani S. V. D.
O Reven petošolcc klasične gimnazije bi rad instruirnl. Za honorar bi želel stanovanje ali hrano. Prijave sprejema naše uredništvo.
0 Z drevesa je padel. Na klavnici je včeraj opoldne tresel divji kostanj 12 letni sin šivilje Milan Pavlin. Pri tem je padel z drevesa in si zlomil desno roko. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
Pismo s Kosovega polja
Katoliški živelj in življenje
Vučitrn, konec septembra 1933. I.
te na poti na Kosovo polje sem v Belgradu Izvedel, da je tu velika, popolnoma katoliška naselbina Janjevo, prišedši v te kraje, sem se pa seveda takoj zanimal, kako je s katoliškim živ-Ijem v mojem najbližjem okolišu in v katero župnijo pravzaprav spadam. Na drugo vprašanje mi ni znal nihče odgovoriti, na prvo sem pa izvedel, da so v Vučitrnu le 3 katoliške družine, kak posameznik bi pa utegnil biti skrit še kje, a glede Janjeva so mi povedali, da leži 40 km južno od tu in 2 uri z vozom od železniške postaje Lipljanj (Vardarska banovina). Nekaj dni nato sem še slišal, da imajo v Kosovski Mitrovici (Zetska banovina), 12 km severno od Vučitrna, stalno službo božjo, sicer pa da menda nima noben okraj v vsej državi tako malo katoličanov ko naš vučitrnski. Čeprav je tu po veri ogromna večina muslimanov, ni iz vlaka videti niti približno toliko minaretov ko po Bosni. Obratno, celo jako redki so. Tu v Vučitrnu imamo 3, sicer pa prav do 28 km oddaljene Prištine, kjer jih je kakih 10—12, nisem opazil s ceste nobenega. I,e če greš v nedeljo po mestu ali po vaseh in sc aeveda sploh zaveš, da je nedelja, boš videl da gre vse po svojih vsakdanjih opravkih, kakor pač vsak drug delavnik, kajti muslimani tudi na svoj petek ne počivajo, le džamija so tedaj nekoliko bolj polne.
Ker so m* na Janievo Se prav posebno opozorili, češ, da j« zanimivo tudi iz drugih razlogov, »em uporabi! prvo priliko, da ga obiščeni. Po strašni kolovozni poti smo se premetavali v še bel) strateeo avtomobilu iz Gračanice čez ta va-
loviti teren, začeli zavijati polagoma med nizka brda in smo končno zašli v globok jarek, iz katerega se ni videlo drugam ko v zrak. Na par krajih, kjer se je jarek le nekoliko razširil, smo videli, kako so kmetje mlatili, ne, meli s konji, kakor manejo pri nas proso, kajti mlačve s cepci tu menda ne poznajo. Skupina večjih posestnikov mlati s stroji, manjši pa svojo pšenico omanejo, pri čemer gre seveda precej zrnja v izgubo.
Končno smo dospeli do prvih hiš, ki so se nato vrstile v ozkem jarku kaka 2 km daleč. Sredi »asi ustavimo in jaz hitim v župnišče, kjer me pre-Ijubeznivo sprejmeta domači župnik in kaplan. O prvem sem takoj izvedel, da je Hrvat in že dolgo let v teh krajih. Izprva je bil učitelj, nato je študiral bogoslovje in pred par leti je bil posvečen, a v kaplanu sem naletel na Novomeščana B a -, u k a , ki ga je doštudiral škof Gnidovec in je od poletja sem Janjevo njegova prva služba.
Tu sem imel seveda priliko poučiti se natančnejše o katoličanih. Skoro vse Kosovo pol;e spada v župnijo Janjevo, ki sega od našega Vučitrna skoro do Uroševca, to je kakih 50 km na daljavo, le najsevernejši del z našim Vučitrnoni vred spada v župnijo Kosovsko Mitrovico, a skrajni južni del k župniji Uroševac. Srednje velike župnije obsegajo ozemlje vsaj 3—4 naših dekanij, nekatere pa seveda še precej več. Na vsem Kosovem polju utegne bili kakih 4000 katoličanov, Nad tri četrtine teh je tu v Janjevem, nekoliko večji katoliški koloniji sta pa še v Prištini (velika garnizija!) in v Kosovski Mitrovici (velik rudnik!), sicer pa žive po Kosovem polju le tu in tam še kaki posamezni katoličani (katol. Arnavti, orožniki ali naseljenci).
Seveda me je zanimalo, odkod ta znatni ja-njevski katoliški otok. Župnik mi pojasni, da so to potomci nekdanjih saških in dubrovniških rudarjev, ki jih je naselil tu še kralj Uroš v XIII. stoletju. Veliki kromov rudnik jp potem	turške vlade propadel, rudarji so pa ostali. Kakih 50 hiš se je pomuslimanilo, okroglo 500 ie pa
ostalo katoliških (pravoslavnih ni nič) in zato sem videl tudi na vsem Kos. polju le tu mnogo napisov v latinici. Za časa turške vlade ni katoličanov nadlegoval nihče, ker so stali pod pazljivim varstvom avstrijskega konzulata v Mitrovici, pravoslavni pa ruskega istotam. Seveda smo stopili tudi v prostorno, v bizantinskem slogu zidano cerkev sv. Nikolaja, ki je bila prezidana pred 80 leti, tabernakelj je pa šele pred par leti dobavila ljubljanska »Naša sloga«. Poleg cerkve stoji nekdanja katoliška verska šola, v kateri je pa sedaj nameščena redna državna, a hodža poučuje svoje mu-slimančke v koranu v nekdanji turški šoli.
Postrežljiva duhovnika sta me opozorila tudi na nekoč zelo cvetočo, v zadnjih letih, odkar ne morejo več krošnjariti, pa hitro propadajočo janjevsko domačo industrijo. Peljala sla me v eno izmed hiš. S ceste 6mo zlezli kakor po lestvi na dvorišče in stopili v majhno, temno in zakajeno delavnico. Gospodar je z očetom na ognjišču ravno topil baker in vlival prstane, križce in drugo tako drobnarijo, ki so jo potem prodajali krošnjarji po t do 2 Dtin po hišah. Ponosno mi je pripovedoval, da je bi! že v Ljubljani, celo v Marijanišču, kamor je nesel nekemu gospodu lepo vezen jastog kot dar katoliških Janjevcev. Podaril je seveda tudi meni zlalo se svetlikajoč že obdelan prstan, med tem me je pa moja družba že klicala k odhodu. Obljubil sem prijaznima gospodoma, da ju še obi-ščem, nato sem pa poskušal odh teti po pertih, skalovitih in bregovitih »ulicah«, izmed katerih je ena nosila tudi napis »Ljubljanska ulica« (tudi v Prištini imajo tako), k svojemu avtu. Nazaj grede smo se peljali v Prištini mimo lepe in precej velike nove katoliške kapele, na katero sem bil opozorjen že v Janjevem, češ, da stoje na vsem Ko«, polju le ena katoliška cerkev (v Janjevem) in 2 kapeli (v Prištini in Mitrovici), sicer se pa vrši ob priliki duhovnikovega prihoda služba božja pač v zasebnih sobah.
(Dalje.)
eno najvažnejših tudi za mestno prebivalstvo. Zato je treba v principu pozdraviti predlog mesarjev
samih, ki so ga stavili mestni občini, da bi se zgradila mesarska tržnica na novem delu Glavnega trga. Po njihovem načrtu bi se zagradil s tržnicami ves novi del. Tržnice bi bile v paviljonih v treh vrstah vzdolž trga. Ob obeh straneh bi bilo po šest paviljonov s šestimi, v sredini pa trije veliki s po 12 stojnicami, skupno torej 72 stojnic. Gradbeni stroški bi se razdelili na reflektante posameznih stojnic, ki bi morali vnaprej založiti preračunani del, kar bi se smatralo kot najemnina za dobo 10 let. Stari del trga bi ostal rezerviran samo za živilski trg. Predlog mariborskih mesarjev je vsega uvaževanja vreden.
□	Za tezensko postajališče sta med drugim darovali tovarni »Splošna stavbena družba« in »Kovina« na Teznu vsaka po 5000 Din. V poštev prihajajoče občine so darovale v iste svrhe 10.000 dinarjev. Pripravljalni odbor ima že toliko denarnih sredstev na razpolago, da bi že lahko začel z delom za postajališče, če bi bili že odobreni tako zvani splošni pogoji za želez, postajališča.
□	Pomagajte revnim študentom. Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati revnim in siromašnim dijakom z inštrukcijami, s hrano in denarnimi prispevki (tudi najmanjši dar je dobrodošel), naj se blagovolijo zglasiti v Gledališki ulici št. 2, pritličje, desno. Uradne ure vsak popoldne od 5 do 6,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 11. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 12. oktobra ob 20: »Roksi«. Red A.
Celje
£r V pomorsko vojno akademijo je sprejet g. Corcčan Marijan iz Celja.
-©• Seja Vincencijeve konference bo drevi ob 8 v Domu.
S3 Pozor pred prodajalci krivoverskih knjig.
V Celju so se zopet pojavili vsiljivi agenti, ki ponujaj) ljudem za smešno nizl-o ceno razne nab>žuo knjige. Ponovno opozarjamo občinstvo, da so le knjigo in brtšure krivoversnega značaja in jih je pravim katoličanom prepovedano brati in razširjati. Kako vs ljivi so ti potniki, je razvideti tudi iz tega. ker vsiljujejo svoje blago celo duhovnikom! Priporočamo jia vsem, ki se žele o tej vrsti nabožnih spisov podrobneje poučiti, naj si nabavijo knjižico »Raziskovalci svetega pisma«, ki jo je napisal vseučiliški profesor dr. Andrej Snoj v Ljubljani, fz te knjižice se lahko vsak j>ouči, kdo so in kaj uče ti raziskovalci. Knjižico, ki stane samo 4 Din lahko kupi vsak tudi v »Slovenčevi« podružnici v Celju, Cankarjeva ulica 4.
& Predavanje o germanizariji na Koroškem se je vršilo na predvečer koroškega plebiscita v ponedeljek zvečer v risalnici deške meščanske šole v Celju. Ob spremljevanju skioptičnih slik je v splošno zadovoljstvo občinstva predaval g. Uršič iz Ljubljane.
& Nesreč« in poškodbe. 29-letna služkinja Trupej Amalija iz Grajske vasi pri Gomilskeiii je pasla krave; ena krava se je zaletela v njo in ji ranila oko. — Sklamba Ivana, brezposelnega delavca iz Levca sta na Lavi napadla dva moška, ga pretepla in mu prizadejala hujše poškodbe. — Romih Rudolf, 19-letni ključavničarski pomočnik z Brezja pri Sv. Jurjju ob j. ž., je 8. t. m. šel spat na skedenj, zlomila se je lestva, Romih je padel in si zlomil desno ključnico. — Plevnik Ivan, 27-letni dninar iz Levca, se je vozil na vozu; padel je pod voz in si zlomil levo roko. — Jelovška Štefana, 42-letnega delavca od Sv. Krištofa, je 8. t. m. v gostilni Piki na Ložnici nekdo napadel z nožem in mu prebodel levo nogo. Vsi se zdravijo v celjski javni bolnišnici.
Ptai
Poroka. V minoritski cerkvi sta se v nedeljo poročila Jožef Rižnar, posetnik v Juršincih in Elizabeta Brmež, posest, hči iz Pacinja. Bilo srečno!
80-lotnico rojstva je obhajal v nedeljo ugledni meščan in posestnik g. Ivan Stendte. Jubilant je že 45 let načelnik ptujskih gasilcev, član pa je že od leta 1870, v občinskem svetu je že 27 let. Čestitamo!
V soboto, 7. t. m. je bila otvoritev restavracije in kavarne »Osterberger«, ki jo ima sedaj v najemu ga. Katica Korošec.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl Jakob Duh, viničar iz Mestnega vrha, v 71. letu starosti. Naj v miru počiva.
Žalostne stvari
Ptuj, 10. oktobra.
O krvavi žaloigri, ki se je dogodila v Slavščini pri sv. Andražu v Slov. goricah, smo dognali še sledeče podrobnosti. Usodne noči je popivala v neki kleti družba, obstoječa iz 5 oseb, med katerimi sta bila tudi 32-1etni najemnik A. Kovačec in 28-letni posest, sin Jožef Muzek. Okrog polnoči je Muzek izvlekel revolver in oddal zaporedoma tri strele, ne da bi koga zadel. Videč, da je družba v nevarnosti, je stopil Kovačec k njemu, ga prijel za roko in mu hotel revolver iztrgati; Muzek pa se mu je izvil in sprožil. Krogla je zadela Kovačeca naravnost v trebuh. S krikom se je zgrudil in izdihnil. Truplo pokojnega Kovačeca je sodna komi-sija obducirala. Krogla je raztrgala žilo odvodnico in preluknjala na dveh krajih tanko črevo, kar je povzročilo izkrvavitev. Muzek dejanje priznava, trdi pa, da se mu je revolver sprožil pri ruvanju s pokojnim Kovačecem in da ni imel namena streljati na njega.
4000 let stari okostnjaki
fz Slavonske Požege poročajo: Trije kmetje so cb |iotoku na nekem pašniku kopali jamo. Naenkrat so naleteli v globočini kakega 3 in pol metra na tri človeške okostnjake, eno žaro in na tri dobro ohranjene lonce. Poleg tega je bilo tam okrog raztresenih še vse polno črepinj razbitega posodja. Kmetje so stvar izročili šolskemu upravitelju, ta pa je najdene predmete izročil mestnemu muzeju v Požegi, kateri hoče sedaj preiskali, odkod so ti predmeti prišli tjakaj. Sodijo, da so najdeni okostnjaki in posode stari kakih 4000 let. Okostnjaki so ležali v širini nekaj več ko 1 meter kar drug na drugem. Iz lega sklepajo, da je kaka elementarna nezgoda zalotila tri člane kake družine in da jih je pokopalo. Ob tej priliki so našli tudi več kamnitega orodja, na primer kladivo in dleto ter tudi kosti neke kače, katere danes ni več na svetu. Kosti okostnjakov so bile slabo ohranjene. Pač pa so zobje zelo lepi in podobni bleščečim biserom.
Kako je sedaj v Strugah
Po povodnji še bolezen — Hiše se rušijo
Struge, 9. oktobra.
Stružansko jezero je sedaj docela izginilo. Požiralniki so opravili svoje delo prej, kakor so domačini, ki poznajo njihovo počasno delovanje mislili. Toda položaj, v kakršnem se nahajajo sedaj Stružanci, ni z odtokom vode pray nič izpre-menen. Kakor smo že napovedovali preje jx»sle-dice,' ki bodo nastopile, kakor hitro voda upade, tako se je tudi zgodilo: šele po odtoku vode se je moglo ugotoviti ogromno škodo na poslopjih in na polju. Ta škoda se ceni na štiri milijone in pol.
Pogled na razdejanje, ki ga je napravila voda, jc naravnost grozoten. Njive so se izpremenile v puste in razkopane travnike, po katerih leži vsevprek kamenje in pesek. Uničeni so tudi vsi pašniki. Kmetje trdijo, da bo treba deset let in še več, da bo postalo polje zopet rodovitno. Hiše in gospodarska poslopja so razorana, porušena, stene raz-pokane in omajane. Kar je zidovja, je vse tako premočeno, da o kakem bivanju v takih poslopjih se dolge mesece ni misliti. Zidovi nekaterih hiš in hlevov izgledajo kakor kupi kamenja: malta se je namreč razdrobila in odpadla, le kainen je ostal. Opeka na strehah se je spremenila v blato in je neupo-
rabnLiudje stanujejo še vedno po hišah in skednjih, ki jih voda ni dosegla. Po dvajset in še več ljudi spi na enem samem ozkem prostoru. Cez dan hodijo okrog svojih porušenih domov in popravljajo, kar in kolikor morejo. 006 ljudi je brez strehe. Vse te je treba vsak dan nahraniti, ker niso mogli iz svojih domov prav ničesar rešiti. Akcijski odbor tako v Strugah kakor tudi v Dobrepoljah neprenehoma dela. Vendar je njihovo delo zelo težavno, ker mora skrbeti za tisoč stvari. V nedeljo ]e akcijski odbor, ki mu načeluje v Strugah g. Hočevar, razdelil 83 rodbinam 16.600 Din po enakih delili. Toda to je malo. Darovi, ki prihajajo na oba odbora, so skromni in ne zadoščajo za prehrano tolikih ljudi. Zelo resno je ogrožena j>rehranjevalna akcija. Podpore so večjidel izčrpane, denar pa le kaplja. Zanimivo je, da so se s svojimi podjx)raini najslabše odrezali najbolj imoviti krogi. Res živimo v veliki ekonomski krizi, vendar je tu sila tako velika, da bi morali priskočiti na pomoč prav vsi.
Najbolj žalostno sliko kaže vas Podtabor. Ta vas je dobesedno v ruševinah. Dvaindvajsetim posestnikom je voda uničila okrog osemdeset hiš in gospodarskih poslopij. Nekaterim je uničila vse: hišo, hlev, skedenj in svinjak. Tudi v ostalih vaseh je voda razdrla in omajala poslojija številnim posestnikom. Marsikje so hiše tako razpokane in omajane, da se je bati, daJse vsak hip zrušijo. Zuna, ki je skoraj pred durmi, bo storila še svoje: mraz bo razdejal zidovje mnogih hiš, ki sedaj izgledajo še nepokvarjene.
O smradu, ki se širi na vseh krajih, smo ze pisali. Ta smrad nalikuje smradu, ki so ga naši vojaki med svetovno vojno tolikokrat vonjali na fronti. Smrad prihaja od gnitja. Ponekod smrdi kakor na pogorišču, to vsled razdejanih peči in kuhinjskih odimljenih ter ožganih hlodov. Pred hišo v' posestnika Rusa, ki mu jo je voda čisto porušila, so našli naravno preprogo: zmes koruze in žita, ki je vzklilo. Žitna vlakenca so se medseboj vzra-sla, tako da ima cela zmes naličje prave perzijske
P^PSofski pouk se ne more vršiti. Danes se je mudil v Ljubljani na prosvetnem oddelku banske uprave stroški župan g. Hočevar, da bi šolski pouk od-godil še za nekaj časa, ker se v stari šoli, ki je bila ves čas pod vodo, ne more vršiti. Vsi prostori so še mokri.
Najhujša nadloga, ki sledi navadno takim poplavam, pa so obolenja mase. Tudi Strugam topot ni prizanešeno. Ljudje so oboleli na griži. Ta bolezen se sedaj silovito hitro širi in zelo se je bati, da ne oboli večina prebivalstva na tej bolezni. Dosedaj so odpeljali v ljubljansko državno bolnišnico nekaj bolnikov. Ljudje pa se upirajo prevozu v bolnišnico in zakrivajo svoje obolenje. Nočejo zapustiti dela na restavraciji svojih domov in raje na skrivaj prenašajo to novo pokoro. Vendarle bodo morala oblastva tu ukreniti potrebno ne oziraje se na voljo obolelih, ker bi sicer nastopila največja nevarnost za življenje vseh Stružancev. Vzrok nenadnemu izbruhu griže leži predvsem v močnem pre-hlajenju, deloma tudi pitju nezdrave vode. Da bi bilo prebivalstvo preskrbljeno z dobro pitno vodo, so očistili nekatere vodnjake in vanje najieljali vodo iz podgorske in kompoljske jame.
Veliko in težko vprašanje, ki se mora čimpreje rešiti, je najti in zgraditi Stružancem prenočišča. Kakor smo že omenili, ljudje še dolgo ne bodo mogli stanovati v svojih hišah. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi zgradili na mnogih krajih zasilne barake. Zato pa je treba denarnih virov, katerih pa akcijski odbor nima, saj je v zadrego prišel še za prehranjevanje. Barake so nujna, neizbežna potreba za stružansko prebivalstvo. Noči postajajo čezdalje bolj mrzle.
Na delu za ocenitev škode, nastale vsled zadnje poplave, sta dve komisiji. Eni načeluje tehnični referent, ki ga je poslala v Struge banska uprava.

Ta bo ocenila škodo, ki jo je napravila voda na px> slopjih. Druga pa je občinska. Tej načeluje bivši župan g. Hočevar. Naloga te komisije je, da ugotovi škodo na polju. Delo obeh komisij pa je celo težavno in bosta na delu še ves ta teden. Delo v županstvu tudi še ni v rednem toku. Mnogo spisov je voda popolnoma uničila, druge pa je odplavila.
Taka je sedaj približna slika Strug. Nesreča se zdi, da je še čezdalje hujša. Ljudje so obupani in ne vidijo nikakega izhoda iz te silne revščine. Zopet se moramo obrniti na vso našo javnost s ponovnimi prošnjami, naj pomaga po svoiili močeh, saj gre za najbolj pomoči potrebne rojake. Pomoč je dobrodošla v denarju, v hrani, kakor tudi v ostalem blagu. Kar kdo podari, je dobrodošlo. Vsi darovi naj se pošiljajo naravnost na akcijski pomožni odbor, ki mu načeluje g. Ivan šteh, posestnik v Dobrepoljah.
Uboj pod Šmarno goro vnovič pred sodiščem
Ljubljana, 9. oktobra.
Veliko razpravno dvorano št. 79 so danes napolnili jjoslušalci, ki so že zgodaj dopoldne prišli i/, krajev i/.pod Šmarne gore ter so čakali do "i pojxikine na izid razprave, ki je imela za predmet uboj mladega in simpatičnega Filipa Kepica, ki je postal 9. oktobra lani žrtev nočnega napada. Nekdo ga je s kolom udaril po glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo in je kepic v ljubljanski bolnišnici umrl vsled otrpnjenja možganov. Najprej so bili obtoženi prestopka /oper življenje in telo odnosno te-peža mnogi fantje iz Smartnega pod Šmarno goro. Zadeva se je najprej vršila pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča. Zaradi tepeža sta bila obsojena lani 29. decembra 29-letni o/enjeni zidar Jože Dobrave na 7 mesecev in mizarski pomočnik, 22-letni Lojze Jerina na H mesecev strogega zapora. Apela-cijsko sodišče je to obsodbo razveljavilo in jo vrnilo okrožnemu sodišču s pristavkoni, da se oba obtožita zaradi zločina uboja pred malim senatom. Državni tožilec je zato dvignil novo obtožbo. Oba sta se" zagovarjala tako kot pri prvem sodniku. Zaslišanih je bilo 17 prič o podrobnosti nočnega napada. Neka važna priča je prišla danes sicer k razpravi, ker pa je vse dopoldne čakala, jo naposled odšla domov na lov. Zaradi zaslišanja dveh glavnih prič je bila današnja razprava preložena. Oba obtoženca se nahajata v zaporu.
Železno rado so našli
Iz Bihača poročajo, da so blizu Cazina, kjer ni nikake inlustrije in je doma sama revščina, tako da morajo ljudje iti po svetu s trebuhom za kruhom, našli blizu Podvizda železno rudo, katera ima velik odstotek železa. Posamezni skladi so baje dolgi do 12 km. Za to najdbo se je prva zanimala železarna v Vranovini pri Topuskem. Kmetje iz vse okolice so priprmeli z lopatami in krampi ter so kar na svojo roko začeli kopati in rudo voziti v 27 km oddaljeno Vranovino, kjer so jo prodajali meter po 10 Din. Kopali so vsevprek brez vsakih tehničnih naprav in zavarovanj. Nastali so globoki predori. To je trajalo toliko časa, dokler se ni nekega dne eden teh rovov udri in pokopal pod seboj kopača Husejlna Milkoviča iz Kladuše. Šele smrt tega moža je povzročila, da je oblast postala pozorna in da je takoj prepovedala vsako kopanje. Sedaj bodo rudarski strokovnjaki iz Sarajeva pregledali rudnik, nakar se bo odločila njegova usoda.
Divja snubca
V južnih krajih je še mnogokje navada, da snubec snubljeno dekle kar kratkomalo ugrabi, jo odpelje domov ter se potem doma z njo poroči v soglasju s svojimi starši, medtem ko morajo nevestini starši svoje dovoljenje dati šele naknadno. V živahnem Sremu to ni več navada. Vendar sta dva mladeniča Rajko Berisavljevič in Sava Brkič iz vasi Martinci bila prepričana, da se da taka snubitev uspešno upeljati tudi v Sremu. Vsak izmed teh dveh je škilil za svojo »nevesto«. Ena se piše Ne-vena Plavšič, druga pa Ljubica Prodanovič. Kar je bilo za oba fanta najbolj nerodno, je bilo to, da ne ena ne druga ni marala ne za prvega ne za drugega. Zato sta fanta sklenila, da skupaj ugrabita \?sak svojo izvoljenko ter ju odvedeta s silo. Ko se je v nedeljo zvečer po starem običaju vaška mladima začela zbirati na trgu, sta zaljubljena norca počakala pri hiši Brkičevega strica, kedaj prideta mimo obe dekleti. Ko sta j»rišli mimo, sta ju pograbila, potisnila v vežo. Tam so že čakali nekateri pomagači, ki so jima pomagali deklice spraviti na vprežen voz, na katerem je že sedel voznik Stojan Brkič. Vezna vrata so se odprla, voznik je udaril po konjih in voz je naglo zdirjal Iz vasi v noč. Dirjali so skozi pet vasi in prišli v llinac.
Medtem se je pa v Martincih brž razvedelo, da sta Nevenka in Ljubica ugrabljeni. Njuni bratje so bili vsi iz sebe. Mladi Ivan Prodanovič je zgrabil puško, Nevenkin bratranec, Milenko Žunič pu sekiro, vsak jo za jahal urnega konjiča in »divja jaga« se je pričela. Koder sta v divjem diru jezdila oborožena jezdeca, so bili ljudje vsi preplašeni. V llincih sta zasledujoča maščevalca dohitela voz. Grozil je strašen spopad in Prodanovič je že nameril puško, da ustreli oba »snubca'. Pritekli so ljudje, ki so preprečili krvoprelitje. V tem so prihiteli tudi orožniki, ki so osvobodili obe dekleti, nasilna snubca pa zaprli. Sedaj razjarjena brata kujeta naklepe maščevanja za krivico, ki bi se bila sestrama lahko primerila.
Nevarno je, če je človek ciganu podoben
Iz Banjaluke poročajo: V vasi Donja Dubica blizu Gradačca so ljudje strašno razjarjeni na cigane, ki jih dolže, da hodijo v njihovo vas krast otroke. V zadnjem času je namreč tamkaj res izginilo več otrok, ki so jih menda ukradli cigani. Zato so vaščani sklenili, da bodo napodili vsakega tujca, ki bi se prikazal v vas. Kdor bi pa ne hotel iti naglo proč, so ga pripravljeni tudi ubiti. Kajpada redkokdo ve za tako nevarnost. Tako zanjo tudi ni vedel brezposelni delavec, ki je prišel v vas, hodil od hiše do hiše in se oziral kot tujec, kam naj se obrne. Na svojo nesrečo pa je ubogi brezposelni bil v obraz precej črn, tako da so ga ljudje imeli kaT za cigana. Zato so ga precej sovražno sprejemali. Moral se je umaknili iz vasi in je zavil med koruzo, ki je rasla na bližnji njivi, K nesreči pa so se prav tam med koruzo igrali mali vaški otroci, ki so zagnali velik vrišč, ko so zagledali pred seboj tujega človeka, ki je bil črn kakor cigan. Glasno kričaje in jokaje iz strahu pred cigani so se razbežali otroci v vas. Ko so kmetje to videli, so pograbili kole, planili za tujcem ter ga pretepli do nezavesti. Gotovo bi ga bili ubili, ko bi ne bil prišel mimo nekdo, ki je brezposelnega delavca poznal in ljudem dopovedal, da ni cigan, ampak lačen siromak. Nesrečnega brezposelnega sedaj zdravijo zdravniki, preplašene vaščane pa zaslišujejo sodniki.
Kofodtv*
Sreda, 11. oktobra: Aleksander Savli, Firmin, škof; Nik azij. — Zadnji krajec ob 17.46. llcrschel napoveduje lepo, prijetno vreme.
Novi grobovi
"f* V Ljubljani je včeraj mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija F 1 o r j a n č i č , soproga ravnatelja pivovarne »Union«. Pokopali io bodo danes ob 15.30. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
"t" V Novi Oselici jc v nedeljo zvečer umrl finančni podpreglednik g. Janko O r a ž e m. Bil je vedno blaga duša. Ljudstvo ga je zelo ljubilo, ker je bil že kot orožnik in sedaj kot finančni podpreglednik vedno dobrohoten. Bog mu bodi plačnik in tolažnik niegovi (fospej! Nai v miru počiva!
+ V Črnomlju je umrla gdč. Pavla lldovč, oskrbnica bolela Lackner. Naj v miru [Kičiva!
Osebne vesti
—	Napredoval je v IX. pol. skupino drž. m. j-■^er-kolT Anton Burgermajster, na službi pri topniški delavnici Roke Kotorske.
—	Iz vojaško službe. Za pilota zrakoplov-nega polka je odrejen zrakoplovni poročnik Emil Biunskole.
Ostale vesti
—	Knjiga prof. dr. Fr. Mišiča »V porečju bistre Savinje« je bila izgotovljena 29. sept. t. 1. Še isti dan je bilo na jx>dlagi dotedanjih osebnih naročil razjxislanih 332 izvodov. Sedaj se je izkazalo, da so mnogi izvodi napačno sešiti. Nekaterim manjkajo cele pole ali pa so |x>samezne pole po dvakrat sešite. Vsi, ki so prejeli skvarjene izvode, naj jih vrnejo Zvezni tiskarni v Celju, nakar bodo prejeli druge, popolne Poštnina se jim bo povrnila v znamkah.
—	Motorni vlak v Novem mestu. V ponedeljek dopoldne okrog 11 je drvel skozi Novo mesto železniški motorni voz. Ljudje so se zgrinjali od vseh strani ob progi, da vidijo najnovejšo lokomotivo. Na postaji se je zbralo zelo veliko Novomeščanov. Skozi Kandijo in bližnjo okolico je vozil počasi, da so si ga vsi lahko ogledali. Peljal se je v Karlovec. odkoder se vrše poskusne vožnje na Sušak.
— Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje >Franz-Josei« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti.
— Jugoslovanski vojaški grobovi na Koroškem. — Javno poiivedovsnje. Na jiokopnlišču v Tinjah blizu Celovca je skupen grob jugosl. vojakov, ki so padli v ond,)tni bližji in širši okolici povodom koroških bojev v ajirilu in maju 1. 11110. — Jugoslovansko žrtve so n, omenjenem pokopališču za-grebli takrat Nemci, ker so se morali naši v on dotuen: pasu začasno umakniti. Po ponovnem zavzetju dotičnih postojank se je na grobu nadoknadil posmrtni pietetni obred tudi od strani jugosl. vojaštva. Izvršil se je jkmI vodstvom g. vojnega Kurita, č'gar ime je svojcem istotako žal neznano. Nastopili so todaj tiflje tudi vojaki-pevci. Izmed žrtev, ki jih krije skupni vojaški grob v Tinjah (Tainach), nam je zanesljivo znan sumo pravnik lv. Kislinger, doma na Teliarjih, ki je povodom uaše ofenz.jve koncem rprila 1019 kot načelujoči častnik poveljeval 1. stotniji celjskega pešpolka — (sedaj št. 39, prej štev. 87.) — Baje jiočiva ž njim še 5 do (> drugih vojakov v istem grobu. Ker bi nujno rabili njih imena in osebne podalke, se svojci in bivši tovarlši-soborci vljudno prosijo, da nam te sporočijo jirej ko mogočo na naslov: Stane Kislinger, Celje, Stritarjeva ulica 33. Oglasijo se pa lahko tudi svojci onih žrtev, ki so bile v listih dneh odn. prej ali kasneje shranjene k večnemu počitku-morda na kakem drugem koroškem pokopališču. S tem bi se dobil pregled vseh v koroških osvobodilnih bojih zn jugoslovansko stvar |>adlih vojakov, kar bi seveda nikakor ne bilo brez pomena. Za žrtve v Tinjah je v teku akcija, da dobe Čimprej dostojen grob z napisno ploščo, izkazujočo imena in podatke vseh pod tainošnjo skujmo gomilo poči-vajočih vojakov. Dotični g. vojni kurat je istotako nujno naprošen, da se blagovoli oglasiti, z ev. po^ jasnili. Omenjena akcija bi se kajpada jirav lahko dala spopolniti ter generalno razširiti na vse jugoslovanske vojaške grobove, nahajajoče se v prvi vrsti na ozemlju sedanje (otežkočeno dostopne) avstrijske Koroške. Mogoče pa je celo, da se nahajalo taki grobovi tudi na pokopališčih onega dela Koroške, ki je pirpadel Jugoslaviji, ne da jih imamo v primerni evidenci. Pietetna dolžnost pa nas vseskozi zove, da ne zabimo onih, ki so morali svoje življenje položiti na krvav žrtvenik našega osvobojen ja. — Soprizadeti.
—	Spodnja koča na Golici je odprta in oskrbovana do vključno nedelje 15. okt. t. 1.
—	Iz Direkcij« Agenco Avala A. I). G. Stjepan Mihaljevič ni več šef oglasnega oddelka Agencije Avale a. d. in nima vsled tega nič več pravice delovali za Agencijo in še specijolno sprejemati oglase in predplačila na račun Agencije Avale. Belgrad, 7. oktobra 1933.
—■ Ljudska samopomoč« reg. pom. blagajna r v Mariboru, je imela v nedeljo, dne 8. oktobra svoj 2. izredni občni zbor, na katerem se je sprejel tudi § 17. (Prehodne določbe) novih pravil z znatno znižanimi mesečnimi prispevki.
—	Debela bukev padla na delavca. Matija šu-šterič je v četrtek v Podzemlju v Beli Krajini sekal v gozdu drva. Bil je v službi nekega lesnega trgovca. Ko je /e podsekal bukev, je ta nadla na drugo tanjšo, ki je bila s|xxlaj že strohnela, jo podrla in tako, padla na delavca, ki jc bil v bližini. Ubogega moža so takoj prepeljali k zdravniku, ki je ugotovil hude notranje poškodbe: |>relrgalo mu jc obisti jetra in drugo drobovje. Prisodil mu je največ tn ure življenja. Prepieljali so ga vseeno v bolnišnico v Karlovec. Ker je bil zelo močan, je bil ves čas pri polili zavesti in še danes živi.
—	Obsojen ponarejevalec denarja. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil obsojen 30 letni zidar Jakob Čad ež iz Hrastja na 4 mesece strogega zapora in 60 Din denarne kazni ali še 1 dan. zapora, ker je julija ponaredil deseldinarski kovanec. Obtožnica ga ludi dolži, da je spravil 1 falzifikat v promet, kar pa se ni moglo dokazati. V tej točki je bil Čadež oproščen. Ko je Čadež čakal na sodbo, je stopil k njemu sodn jski sluga ter mti vročil novo obtožnico. Prihodnje dni se bo moral zagovarjali v družbi še 5 tovarišev zaradi tatvine tračnic, ki so bile ukradene terenski sekciji za regulacijo Ljubljanice. Čadež ni sprejel sodbe in se bo pritožil na apelacijsko sodišče zaradi krivde in kazni.
—	Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorib uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa
—	Zaradi melone v smrt. Pri Starem Bečeju so te dni potegnili iz Tise truplo 19 letnega Lazarja Paniča, ki je 26. septembra skočil v vodo. Vzrok tega samoumora ni vsakdajen. Mladi dečko je na vrtu svojega strica ukradel melono Stric je svojega nečaka naznanil policiji. Iz strahu, da bo obsojen kot tat, je Panič skočil v vodo.
—	Učiteljska abiturijentka, zaradi brezposelnosti v veliki gmotni nepribki, išče kakršnokoli zaposlitev kot domača učiteljica k šoloobvezni deci ali kot privatna učiteljica v kak zavod ali kot pisarniška moč v kakršnokoli pisarno, ker iina jx)leg odlične učit. diplome tudi izvrstna spričevala kot odv.
' uradnica in je i/borna strojepiska in slovenska, nemška in srbohrvaška stenografistinja. V vseh teh poslih je zanesljiva prvovrstna moč. Ponudbe prosi na uredništvo »Slovenca«.
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca m črevesja.
Vzornemu možu v spomin
Umrl je. Že mesec dni je od tega, ko je bil še med nami. Ljubili smo ga. Kdo je bil ta, ki nam je bil tako drag? Bil je to božji služabnik, ljubitelj Kristusov, nam žalujočim po oče in dober pastir.
Bil je to nepozabni župnik Alojzij Perz iz Starega loga pri Kočevju. Rodil se je 26. aprila 1880 v Koblarjih pri Stari cerkvi. V mašnika je bil posvečen 14. julija 1904 in pasel je svoje ovči-ce na raznih krajih; tako je kaplanoval v Kočevski reki, v Starem logu in v Koprivniku. Nato je postal upravitelj in župnik v Borovcu, zatem župnik v Starem logu, kjer je zatisnil svoje trudne oči.
Rekli smo, da je že mesec dni, odkar nas je zapustil ta blagi in plemeniti mož. Bil je on osebnost, velik po duhu, saj ga je Gospod obdaril z mnogimi naravnimi darovi. In s temi darovi ni ravnal tako, kakor tisti v svetem pismu, ki mu je Gospod dal pet talentov. Neprestano je bogatil svojo duhovno zakladnico, ki je bila njegovim otrokom — faranom — vedno odprla.
Velika in plemenita duša zna ljubiti, ljubiti s tisto ljubeznijo, ki je Gospodu nadvse draga. In ta ljubezen ne zna ne šteti, ne meriti, ne tehtati, ampak samo daje. Dajal nam jo je, nam ki smo je bili potrebni. Ali ne zmore plemenitih del samo tisti, ki zna ljubiti?
Pokojni je bil tudi izvrsten svetovalec. Kot dober psiholog je znak-gledati v dušo vsakega svojega župljana. Tako Ve mogel rešiti marsikoga večne pogube in marsikoga dvigniti v dušnih bridkostih. Saj je znal govoriti besede, polne ljubezni in toplote, tako da se je moralo otajati tudi vsak Uro ledeno srce.
Priljubljen je bil ta blagi mož tudi radi ve-
like energije in radi podjetnosti. Kar je spoznal j za dobro, je moral doseči in če je moral pri tem tudi veliko trpeti.
Vzor nam je bil tudi kot delavec. Kdo bi se ne ( začudil, če bi ga videl s čopičem v roki, kako je barval in prebarval oltarne mize?
Kot tak je imel še mnogo, mnogo načrtov, ki jih pa radi prezgodnje smrti ni mogel več uresničiti. Kruta je bila smrt, da nam ga je vzela v tako lepi moški dobi. Zgodaj je končal, pa je dopolnil obilo let. Zakaj njegova duša je bila Bogu všeč, zato ga je zgodaj vzel.
Njegov duh pa živi med nami in nam kliče: »Z Bogom, otroci moji, z Bogom! Pričakujem vas v nebesihl«	Farani.
Listi iz kronike p.Ljudevita Pečka vPiuiu
Dobrova
V Halozah pod Sv. Duhom je posestvo Dobrova, ki je sedaj last ptujske Posojilnice, katera ga je kupila na dražbi Kaiserjevih posestev. Kaiser je po svojem gospodarskem polomu odšel v Ameriko.
Nemci so ga imenovali Dobrahof ali »Gut Neu-stift«. I<eta 1419 je daroval Ulrik Dobmški (Ulrich von Neuhaus) posestvo malo pred smrtjo cerkvi na Ptujski gori, kjer so se pozneje naselili jezu i t je ii. Leobna, ki so tam ustanovili tudi kolegij. Darilo IJlrika Dobriiškega je pomnožil Andrej Zupančič, tržan na Ptujski gori, ki je v oporoki z. dne 9. julija 1767 zapustil dva vinograda v Domajni jezuit, v Leobnu, da bo ob obletnici smrti opravljali zanj na Ptujski gori mrtvaško opravilo. Slovenci
' P. Ljudevit PeČko jo živel od 1. 1804—1873.
imenujejo to posest Dobrovo, od doba Eiche in to l>ravilno, ker lam raste tako drevje in je prej še pogosteje raslo. (Kronika).
Ko je bil v Avstriji leta 1773 razpuščen jezuitski red, je prišlo posestvo pod verski zaklad, ki ga je leta 1783 |>rodal Janezu pl. Perizhofu, iz njegove zapuščine ga je kupil leta 1831 ptujski magistratni tajnik Lovrenc .Prieger. ki ga je prodal Antonu pl. Leuzerdorfu, ki je povzročil, da so napravili tamkajšnji most čez Dravinjo, ker ga prej ni bilo in so morali voziti kar čez vodo. Leu-zendorf je sezidal tam tudi graščino v sedanji obliki. Prej sta stali lam dve izolirani poslopji, drugo poleg drugega, brez sedanje graščinske fronte. Posestvo je zamenjal za hišo na Dunaiu. Tako je prišlo v last družine Freiherr von Simb-schen in je leta 1800 še bilo njihova last.
Špicerol
Nad Aninim dvorom pri Ptuju se dviga na obronku Mestnega vrha »Špicerol« vinograd oo. minoritov. z gospoščakom in vinlčarijo. (>1 Iu se ti odpre razgled po prelepi ptujski okolici. Danes menda o vinogradu ni več sledu. Že leta 1875 so ga začeli opuščati. Minoriti so ta vinograd kupili dne 80. maja 1705 iz zapuščine Franca Antona Pellizerollija, bivšega mestnega pisarja v Ptuju, za 780 goldinarjev, laudemium je znašal 70 goldinarjev, drugi stroški pa 15 goldinarjev 53 krajcarjev. Narod je ime Pellizerolli prenaredil v ^Špicerol«, kakor se še danes Imenuje. I/etn 1801, ko je pisal p. Ljudevit PeČko svoio kroniko, jp merilo posestvo 27 oralov in 828 in pol klnftre. vinograda je bilo Se 7 oralov 498 klafter.
»Gosposčnk* ( /.raz zn »Herrenhnus . ki je v Halozah znan) je .esena stavba s l>«vln!kom. Sedanjo obliko j<* dobil okoli Irl-i 1fi"S. Tukr 'I w> napravili dve sobi. Prej pa je ie uakmnik ČuČek
napravil k temni sobi kuhinjo. Pred CuČkom so kuhali >v poljski kuhinji, narejeni iz desk,« (in dem frtilier nur in einer bretternen Feldkiiche gekoeht vverden konnte.) Restavracija poslopja je bila prav umetna, ker so konventualci radi zahajali na špicerol, »čeravno leta 1088 sezidana peč malokedaj koga ogreva,« (prl|>ominja kronist). Vi-ničarija in hlevi so leseni in kriti s slamo. L. 1857 so na zahodni strani opusti I i velik del vinograda in ga spremenili v njive. Poljske |>ridelke so-spravljali v Ptuj, vlničar pa je imel primeren deputat.	•
Dominikanska pristava V občini Krčevini pri Ptuju, kraju, ki so ga Slovenci po naselitvi krčili, (prim. Krčevino pri Mariboru), je znana ZavČeva gostilna s kmetijo. Potok Grajena jo loči od minoritskih njiv. To posestvo so imeli nekoč ptujski dominikanci. Služilo jim je za pristavo. Ko je bil leta 1785 dominikanski rod v Ptuju razpuščen, jo jo kupila družina Strtger. ki se je priselila iz Švice. Že leta 1733 se imenuje Stiigerjeva družina kot »SchloRschvveizer« in je bila bržkone zaposlena na gradu. Vobče so druži lo imenovali Sch\veizerj<\ Leta 18l>1 je bil na posestvu še Janez Stfiger. Njegova hčerka pa se je omožila z Zavrem (Savez). Zavel so še danes na tem (»oseslvu.
Nova ali Metliška ves
Že ime Nova ves pove, da je to nova naselbina. Metliška ves pa priča, da je nastala na samostanskih posestvih nemško ime »Dominikaner dorf« ali v starejših listinah »Dominikiinerdorflr. pa še bolj določno označuje izvor vasi. ki ni velika in je I nastala na posestvih dominikanskega samostana -v j Ptuju, kateremu je bila tudi podložna. Kronist pri-I pominja. da ima v raztresenih kočah ubožnejse ' prebivulstvo.	Fr. K.
Helij — otrok solnca
japonski duhovnik i/.roča japonskemu vojnemu minstrn Araki vejico s svetega drevesa sa-kaki S ioni je hotel duhovnik posvetiti spomin nn japonske vojake, ki so padli v vojni s Kita isko. Slovesnost sc je vršila na dan druge ohletnice oh izbruhu vojske. To vejico bodo položili oa oltar spomenika japouakiui vojakom.
Pogled na velikanski jez, ki so ga zgradili pri Azusi v Kaliforniji. (Vitod bodo dobavljali votlo /.a velik del Kalifornije. Jez je 110 m visok. 270 m dolg in ob temelju 90 m širok. To
bo gotovo najmogočnejši jez oa »vetu.
Pred nekaj desetletji še nihče ni poznal helija. Pred nekaj leti pa so ga poznali le v tihih delavnicah in laboratorijih kemikov in znanstvenikov. Danes pa je postal helij že pojem, ki je vsakemu že kolikor toliko poznan. Že vsak šolarček skoraj ve, da imajo v Ameriki velikanske zrakoplove, podobne zepelinom, ki so napolnjeni s helijem. V nekaj letih pa bomo najbrž tudi v Evropi dobili zrakoplove, napolnjene s helijem, čeprav je pri nas še navada, da jih polnijo z vodikom. Drug razlog, da bo helij še bolj poznan, je ta, da ga rabijo v znanstvenih laboratorijih pri doseganju najhujšega mraza, ki se že približuje absolutni ničli, ali 273 stopinjam pod našo običajno ničlo.
Helij spada med takozvane žlahtne pline, med katere prištevamo še neon, kripton in ksenon. Ne slišimo mnogo o njih, tzvzemši o neonu, ki je že naiel važno mesto v moderni tehniki. Žlahtnost teh plinov obstoji v tem, da se upirajo vsaki zvezi z drugimi prvinami. Kemičnih spojitev z njimi ni mogoče doseči in zaradi tega je n. pr. helij popolnoma negorljiv. Saj bi vnetje ali zgorevanje ne pomenilo ničesar drugega, kakor kemično spajanje s kisikom. Te spojitve pa moderna kemija še ni dosegla. Če vtaknemo v steklenico s helijem gorečo vžigalico ali pustimo skozi plin preskočiti električno iskro, se v njej nič ne spremeni. Plamen ugasne v heliju, električna iskra prav tako ne povzroči nikake spremembe. Nasprotno pa pri vodiku dosežemo vse drugačne učinke. Takoj bi se stvoril tako nevarni pokalni plin in nastala bi eksplozija.
Bil ie popoln solnčni mrk
Helij so odkrili v letu 1868, in sicer na kaj čuden način. To leto je bil namreč popoln solnčni mrk. Pri popolnem solnčnem mrku luna solnčno oblo popolnoma zakrije. Na nebu vidimo črn krog, namreč lunin mlaj, ki zakriva našim očem solnce. Kljub temu pa ne nastane popolna tema. Krog in krog mlaja opazimo tako zvano kromosfero. To je rvetlikajoč se ozek venec, v katerem so že tako znane protogerance, ki po najnovejših dognanjih povzročajo važne vremenske spremembe na zemlji. Ta svetlobni venec okrog solnca se da pri popolnem mrku, ko je zasenčena vsa glavna svetloba solnca, prav lepo opazovati. V rumenkasto žarečih protogerancah pa so »našli« že pred 65 leti helij. Učenjaki so namreč svetlobo, ki je izžarevala iz venca zastrtega solnca ob mrku, razdelili s pomočjo sieklene prizme v tako zvani solnčni spek-trum, ali kar je precej podobno, v mavrične barve. Pri natančnem opazovanju so v spektru te svetlobe zapazili v rumeni svetlobi temno dvojno črto, ki je doslej še nikdar niso opazili. Ti dve temni črti sta dokazovali, da je na solncu še neki plin, ki ga ne poznamo na zemlji. Ta plin je bil pač otrok solnca in je učenjake pri njihovem delu pozdravljal iz tako velikanske razdalje. Ker so Grki imenovali solnce »Helios«, so učenjaki krstili ta plin za helij.
Otrok solnca tudi na zemlii
' .lasno je, da so kmalu za tem odkrili tudi na zemlji najdišče tega redkega plina. Težko je sicer
Na londonski razstavi najnovejših izumov vidiš tudi ponočno svetilko, Ki kaže tudi ponočni čas. Svetilka je čisto enostavno sestavljena. Na klobuku svetilke so narisane številke od 1—12 in ta se suče 6 pomočjo ure, ki je nastavljena ob glavni osi.
Moč nežnega spola!
V mestecu Eku v Nigeriji je prišlo te dni do nenavadnega upora žensk. V tej deželi je navada, da možje trgujejo, medtem ko ženske opravljajo dela na polju. Možje imajo mnogo krav in s temi kravami kupujejo tudi žene. V zadnjem času so spustili te krave na prosto in pomandrale so vse pridelke na polju. Ženske so se temu uprle. Ko ni pomagal njihov protest, so se dvignile in z otroci zapustile vas. Tedaj so se moški odpravili za njimi, toda ženske se niso hotele vmiti in so stavile za pogoj, da mošlki pobijejo vse krave. Tedaj so se možje oborožili s puikami in postre-lili vse krave. Nato so se ženske vrnile k svojim
»Maks se dela, kakor da bi bil kaj več kakor jaz.«
»Ne zmeni se za tega osla. Kair je on, si ti že davno biL«
»Ne razumem, France, da moreš biti tako len. Zame je delo prava zabava.«
»Toda oče, mar ne pomislii, da nismo rojeni za zabavo I«
General Judenič, poveljnik bele armade proti sovjetski Rusiji, je umrl v starosti 71 let. Bi! je poveljnik kavkaških čet in je po polomu v Rusiji organiziral pohod proti Petrogradu. Skoro se je že približal mestu, ko se je moral umakniti in zbežati v Francijo, kjer ga je doletela te dni sinrt.
Dva pravoslavna škofa internirana
Iz Prage poročajo, da je prispelo iz Rusije poročilo o internaciji pravoslavnih škofov Andreja iz Ufima in Varsanofija iz Vladivostoka. Internirana sta bila na obrežju Bajkalskega jezera. Tam je interniranih okoli 90.000 ljudii, Škofom so od-reizali dolge lase in jih ostrigli na kratko. Oblekli so jih v civilno obleko. Delati morata na železniški progi, ki jo pravkar gradijo. Škof Andrej je iz plemenite rodbine Uhtomskijev. Mož je silno naobra-žen.. Osem let je deloval za združitev rimske in i vzhodne cerkve. Že lansko leto so odpeljali škofa v Turkestan. Tu je javno nastopal za združenje z rimsko cerkvijo.
pridolbivati iz zemlje helij, vendar ga je mogoče. Znameniti iuik Ramsay je dobil ta plin, ko je preizkušal in zasledoval razpadanje tako dragocenega in zdravilnega radija. Končno so dokazovali znanstveniki, da je helij ludi v našem ozračju. Ker je pa silno lahek, plava seveda v velikanskih višinah. V glavnem sestoji zrak iz kisika in dušika. S posebnimi pripravami se je posrečilo oba ta dva plina izločiti iz zračne mešanice in v ostanku sta bila neon in helij, ki so ju na poseben način zopet ločili. Oba načina pridobivanja helija, tako iz radija kakor iz zraka, se gospodarsko in kolikor toliko poceni ne dasta izvesti, Ostane zadnja možnost: pridobivanje iz zemlje.
Ob najdiščih vrelcev nafte
Pivo iz grozdja
Italija ne ve, kam bi z vinom. Vsled tega pozdravlja tisk izum prof. Mazzjja, ki se mu ie posrečilo spremeniti vino v dobro pivo. — Dn evniki upajo, tla bo postala Amerika stalna otljemalka Mazzijevega, baje jako okusnega piva.
Ne moTete si misliti, kakšno srečo ima moj moA.
I Komaj se je pred dobrim tednom zavaroval, že mu je padla na glavo opeka in dan nato mu je šlo kolo avtomobila čez nogo.
uhaja marsikdaj iz zemlje tudi helij. Taki »vrelci« so zlasti znani v Pensilvaniji v Ameriki. Tam uhaja v precejšnji množini, pomešan pa je z vodikom in z ogljenim prahom. Vodik in ogljeni prah pa je prav lahko ločiti od helija. Mešanico obeh plinov močno segrejejo in dovajajo kisik. Vodik in kisik zgorevata v vodno paro, ogljik in kisik pa v ogljenčevo kislino. Obe nastali spojini z lahkoto izločijo od helija. Helij pridobivajo na veliko že nekaj leit v Fort Worthu v Texasu v Ameriki. Tam so ogromna petrolejska polja, v katerih se je v tisočletjih nabrala ogromna množina tega dragocenega plina. Očiščeni helij pa končno s pomočjo velikih pritiskov in močnim ohlajevanjem celo vtekočinjajo.
Helij rabijo prav tako kakor neon pri izdelovanju znanih žarnic, ki jih rabijo za reklamne napise, ki svetijo v motni rdečkasti luči. Zlasti pa je helij važen za polnjenje zrakoplovov. Njegova največja vrlina je pač v tem, da je v resnici popolnoma varen. S helijem napolnjen zrakoplov se ne more niti vneti niti eksplodirati. Sicer je znano, da je specifična teža helija nekoliko večja kakor vodikova, vendar ta razlika ne igra važne vloge. Pri zrakoplovu je vedno najvažnejši vzgon. ki ga dosežemo na ta način, da izpodrinemo razmeroma mnogo težji zTak z lažjim plinom. Če ocenimo vzgon kubičnega metra helija s sto enotami, tedaj znaša vzgon, ki ga dosežemo s kubičnim metrom vo ika, ki je sicer za polovico lažji od helija, le 108 enot, nikakor pa ne 200. Malenkostna razlika pri zrakoplovu prav gotovo odtehta zavest, da je zrakoplov popolnoma varen.
Oddelek za kadilce v zrakoplovu
V Ameriki so kaj hitro spoznali pomembnost nelija za zrakoplove in so takoj, kakor hitro so pridobili zadostne množine helija, opustili polnjenje zrakoplovov z vodikom. Že precej let so vsi ameriški zrakoplovi napolnjeni samo s helijem. V Evropi pa ni mnogo najdišč helija. Zato je redek in zelo drag in zrakoplovska tehnika ga še ni uporabila. Verjetno pa je, da bodo v Nemčiji za najnovejši zepelin, ki ga zdaj grade, naročili helij iz Amerike. Na ta način bo zrakoplov popolnoma varen in bo zaradi tega dobil tudi poseben oddelek za kadilce, kar doslej seveda ni bilo mogoče.
Nova egipčanska vlada. Sestavil jo je ministr ski predsednik paša Abdel Jehya. Ta sestava vlado kaže, da bo 6edanji kralj Fuad še nadalje vodil prijateljsko politiko do Anglije.
Kako utrdiš svojo kožo
Naša koža dolbavlja telesu svojo lastno toploto in ga pri tem obvaruje pred nevarnimi učinki naglega menjanja temperature ozračja, v katerem se giblje človek. Toda to dobrodejno delo lahko opravlja samo utrjena koža, ki lahko reagira na vse nagle zunanje izpremembe. Zato je treba kožo utrditi z vztrajnim delom, da lahko pravilno in takoj reagira na zunanje izpremembe. Nekateri imajo navado, da se na primer kopljejo dan za dnem vedno v mrzlejiši vodi, dokler končno ne prenesejo tudi najmrz.lejše kopeli. Zdravniki so dognali, da ta način utrjevanja nikakor ni zadosten. Če hočeš res utrditi kožo, potem lahko to storiš edino s pogostnim menjanjem ozračja, v katerem • se telo giblje. To se pravi, ni dovolj, da na pri-mer temperaturo vode postopno nižaš, pač pa moraš izzvati izpremembe v temperaturi. Tako na primer zadostuje, da se po topli kopeli naglo umi-ješ z nekoliko mrzlejšo vodo. Drugič to zopet ponoviš. Na ta način privadiš kožo na naglo in koristno reakcijo.
Uspeh katoliškega optimizma
V Madridu lepo uspeva knjižna založba »La Editorial Catolica S. A.«, ki izdaja poleg drugih katoliških španskih listov tudi »E1 Debate«. V zadnjem času je podjetje naročilo v Ameriki najmodernejši rotacijski stroj. Stroj še ni dovršen. To bo najhitrejši tiskarski stroj, kar jih ima Evropa. Podjetje je že prejelo nekaj pisem evropskih založnikov, ki bi si radi ogledali notranjo organizacijo novega podjetja.
Nekaj za tvoje teto
Kdaj je vlaga koristna?
Ljudem, ki jih nadleguje lahek katar, de dobro nekoliko vlage v spalni sobi. Vprašanje je, kako se da suhi zrak ovlažiti. Nekateri imajo navado, da obesijo v spalnici mokre rjuhe, drugi zopei vržejo več mokrih prtov na umivalnik in jih drgnejo z žlico. Pri tem se izloča vlaga. Nikakor ni priporočljivo namočiti mokrih rjuh ali prtov s terpen-tinovim oljem, ker eterična olja dražijo k kašljamju.
KULTURNI OBZORNIK
K razjasnitvi vprašanja o cerkveni glasbi
„Cerkveni glasbenik"
V	zadnjih dneh je izšel septemberski in okto-berski zvezek »Cerkvenega Glasbenika«, ki ga urejuje msgr. Stanko Premrl. Književni del obsega poleg Pečnikovega prispevka »Slovenske pete maše«, kjer nastopa proti neenotnosti pri petih mašah in za latinsko petje, nadaljevanje dr. Dolinarjeve smiselne razprave »Na pragu novejše glasbe«, ki utegne tudi pri nas v kaotičnost sodobnih glasbenih nazorov posvetiti in marsikaj razjasniti. Nadalje sledi spomin f Jerneju Pirtiatu, ki ga je napisal Stanko Premrl, nadaljevanje Ferjančičevega spisa »Nova maša na Gorenjskem pa še lo in ono«. Josip Kenda je priobčil tri zelo zanimive stare slovenske pesmi o sv. Peregrinu iz 18. stol., ki jih je odkril v žup-nišču na Brdu. Sledi popis novih orgel pri sv. Petru v Ljubljani, organistovske zadeve, koncertna poročila, obsežni dopisi, poročila o novih izdanjih skladb in razne vesti.
Glasbena priloga prinaša dr. Kimovčevo prireditev silno izrazite »Libere« v našem tonovskem principu in v slovenskem jeziku s primerno spremljavo, ki ji gre zaradi lepe preprostosti in smiselnosti priznanje stilne skladnosti. Poleg tega vsebuje priloga dvoje »V zakramentu« (Tantuin ergo), prvi za moški zbor, organično izdelana skladba Matije Tomca, drugi za mešani zbor, logično grajen in občuten izliv Stanka Premrla.
V	opisani številki »C. Gl.< odgovarja g. urednik na moje misli, napisane na tem mestu glede na skladbe Emila Hochreiterja in dr. Dolinarja, pri-občene v predzadnji številki »C. Gl.«. Ker se v tem odgovoru očituje delni nesporazum, sem prisiljen svoje mnenje precizirati. Najpreje ugotavljam, da se niti s črko nisem lotil čisto glasbene kvalitete omenjenih skladb, tedaj niti posrečenosti in plemenitosti, niti umetniške ustaljenosti in mojstrstva; vse to sem pustil ob strani in me tedaj taki očitki ne zadenejo. Poleg tega trdno stojim na stališču, da vsaka resnična umetnina, pa najsi jo rodi katerikoli čas ali nazor, vzdrži svojo vrednost kljub stalni razvojni spremenljivosti. Trdil sem le, da se omenjene skladbe izživljajo v stari, od prave religiozne (in ne cerkvene!) glasbe oddaljeni struji. To svojo trditev pa vzdržujem z vsem prepričanjem.
V	koliko so glasbene umetnine cerkvene, ali necerkvene, o tem jaz odločati ne moreni, to je stvar cerkvene hierarhije. Od nje je odvisno, kakšnim skladbam dopušča pot v cerkev. Znano pa je, da se je in se Cerkev v svoji veliki gibljivosti vedno smiselno prilagoduje. razvoju časa in njega miselnosti. Dejstvo je, da je val naturalističnega naziranja, ki je rastoč že skozi stoletja danes z vso silo zajel ves svet, tako močno s svojo miselnostjo prepojil človeka, da se ga ta že tudi v idealističnem svetu ne more več osvoboditi in mora celo svoja religiozna čuvstva izživljati z zunanjimi, čutnimi sredstvi. Če tedaj Cerkev v marsičem spregleduje, je razumljivo. Vendar pa to ne nasprotuje upravičenosti po zahtevi v omenjenem smislu izčiščevanja obstojajoče cerkvene glasbe.
Že Haydn je cerkveno glasbo prepojil z obilico naturnih, čutnih elementov, čeprav je bil tudi otroško pobožen, kar dokazuje, da osebna religioznost še ni porok za ustvarjanje čistih religioznih umetnin. Tako se je kljub nasprotnim uporom, ki se pojavljajo vedno ob takem slučaju, to seme močno razraslo in pognalo tako globoko, da je danes že skoraj povsem zameglilo smisel za ustvarjanje in uživanje pristne religiozne glasbe, ki vendar stoji v nasprotstvu z zunanjo glasbeno čutnostjo, veličastnostjo, prijetnostjo itd.
Naj objasnim to nasprotstvo na dveh primerih: na četrti omenjeni Hochreiterjevi pesmi (ker jo ravno vzrok razmotrivanj, dasi sicer današnja cerkvena glasba na splošno močno živi v tej stneri) in na koralnem spevu »Reši me«, priobčenem pravkar v »C. Gl.«. Poglej že besedilo! V prvem je vsebinsko zajeta priroda, jutranja, opoldanska in večerna razpoloženja z zvonenjem, ki naj budi misel na Marijo. Polno je metaforičnih okraskov, sladkobnih besed in opisovanj. Pač vzdrži dejstvo, da je priroda, kot veličastno božje stvarstvo najjačji element, ki vodi človeka k Bogu. Toda ta pot je za-visna od odnosa, ki ga zavzame človek do nje. Čim bolj je ta odnos zemski in čuten, tem manj posega v onostranstvo in obratno. Baš v tej in še v inarsi-kaki današnji cerkveni pesmi prevladuje ta čutni odnos tako (pretežno besedno opevanje zeniske predmetnosti, ki potisne človeka v čutna razpoloženja), da le medlo nakaže pot od zemlje. Drugače v drugi skladbi. Tu so besede trde, a jasne; vsaka je težka, vsaka potrebna in vsaka nosi v sebi idejni svet, usidran v onostranstvu Nočejo čutnega za-nianiljanja in opajanja in tudi ne čutne grozotnosti, temveč edinole veliko, božjo resnico, pred katero se človek zašibi in se pogrezne vase, da poišče v sebi svojo čistost in poštenje, ob katerem edinem najde oporo, da vzdrži pred njo. In poslušaj glasbo! V prvi ima forma že sama v sebi svojo estetično zaključenost, ne glede na besede. Melodija se razpleta motivično, spremljava, odnosno zbor pa se giblje v prijetnih akordičnih blagoglasjih, ki za-mamljajo ušesa. Celotna skladba ima namen vzbuditi besedilu primerno razpoloženje, kar je pa tudi edina vez med njima, pa lako rahla, da ostane, če odvzameš besedilo, še vedno čisti čutni glasbeni lik s svojo vrednostjo. Še več. Podloži posvetno besedilo (n. pr. erotično) in taista glasba te ob tej drugi vsebini ne bo prav nič motila, temveč bo tvoja čuvstva zazibala prav tako, le v drugo smer Vse to dokazuje, da je pretežno zasidrana v naturalizem. Nasprotno pri drugi pesmi. Skladba je skoraj brez forme, sledi le vsebini besed, ki jih spremlja z rahlim čuvstvoni točno od besede do besede in podčrtava vsebino, kateri je tako rekoč podrejena in z njo tako spojena, da ti ostane res bore malo s čisto glasbenega stališča, če ji odvzameš tekst. Le z njim v zvezi je možna in te s svojim enostavnim diatoničnim enoglasjem, ki ušesa prav malo zainanilja, vabi v svet duhovne lepote in resnice. Ob njej čutnost odmira, a se razgibava duh, ki se dviga k Bogu.
Tako lipam, da postaja iz navedenih primerov moje mnenje jasnejše, ko trdim, da je današnja cerkvena glasba vse preveč oddaljena od prave religioznosti. Kajti slednja zahteva čim skrajtiejšo mejo zatiranja čutnosti in čim večjo mero duhovne izraznosti, kar se med seboj iztehlava. Taka glasba je vse drugače sposobna poslušalca voditi skozi duhovno poglobljenost do onih skrivnosti, ki so polne večne resnice in pravice, litešitve razdvojenosti, nemira in bolečin — do vseprevzemajoče neskončne lepote.
Če sem postavil za vzor take idealne glasbe koral, pa nikakor ne zagovarjam enostavnega kopiranja, temveč le njegov idealistični stilni princip, ki dopušča polno-saniosvojih možnosti izraževanja. Treba je le najti pot do takega izraza.
Menim, da je danes, ko v vsesplošnem presnav-ljanju in iskanju novih poti deloma celo posvetna glasba teži za označeno idealistično smerjo, toliko bolj je poklicana v to cerkvena glasba in da s takim opozarjanjem niti najmanj nimam namena trebiti pšenico.	V. U.
Spoti
Sparlansha utrienost in današnji športniki
V ljudski šoli smo v starih časih čitali pesem o spartanskem vojaku, ki je zbežal iz vojne in prinesel meč domov.
Mati sinu meč izdere in mu prsa ž njim predere. »Ne boš bežal,« pravi, »več!«
Tako približno so se glasile vrstice, ki so nam bile nerazumljive, kakor bo marsikomu nerazumljiv naslednji način spartanskega tekmovanja.
Kakor znano, je bila spartanska vzgojn zelo trda, saj je bil njen smoter, dn preskrbi domovino s hrabrimi in odpornimi vojaki. Vsako leto so priredili na čast boginji Arteinis Orlliia svojevrstne tekme. Vsa doraščajora mladina, dečki in deklice in starši so se zbrali krog svetišča. Deklice so otvo-rile svečanost s plesi in s petjem, nato pa so poklonile boginji plug. Mladeniči so se nato pomerili v teku, tekmovali pa so tudi v petju iu s tem je bil uvod v svečanost zaključen. Glavni del prireditve je bil svojevrsten, Obstojal je v tem, da so bičali gole mladeniče pred slavnostno okrašenim oltarjem. Bičali so jih prvotno s šibami svetega drevesa, ki je imelo čudežno lastnost blagoslova moči in rodovitnosti, pozneje pa so uporabljali poleg šib in palic tudi usnjate biče.
Največja sramota je bila, če je mladenič zastokal, ali fe je njegov obraz izražal bolečine. Dekleta in matere so prireditvi pozorno sledile v skrbi in želji, da hi bil njih sin ali brat dovolj trden in ponosen, da bi vztrajal do konca. Sveče-nica, ki je nosila v rokah leseno podobo svoje boginje. je imela nalogo, da pazi, da jakost udarcev ne popušča in da se ne prizanaša mladeničem bogatih krogov. Kdor je vztrajal do konca, je postal zmagovalec. Vendar je to tekmovanje trajalo včasih po več dni. Večkrat se je dogodilo, da se mladenič
ni hotel vdati in je prenašal bolečine, dokler ni umrl. To se Spartancem ni zdelo neumno. Takim mladeničem, ki so raje v bolečinah umrli, kakor da bi z znamenjem napravili konec mučenju, so na državne stroške postavljali spomenike. Zmagovalci so prejeli časten naslov »bomonikes«, to se pravi, zmagovalec ob oltarju iu zmagovalni venec.
Ob teh svojevrstnih tekmah nam poroča Plu-tarch (Institutiones Laconicae) takole: »Ob oltarju Arteinis Orlliia tepejo Spartanci mladeniče z biči po ves dan. Mirnega obraza iu molče vztrajajo pogosto do smrti, da bi si priborili zmago, da bi prenesli najmočnejše udarce in najdalje časa. Kdor zmaga, postane med vsemi uglednimi najslavnejši. Ta tekma se imenuje »dianiastigosis«, in se vrši vsako leto enkrat.«
Misel, odnosno vraža, da preide pri bičanju s šibami svetega drevesu blagoslov na človeka, je bila nekdaj močno razširjena. Ne le ljudi, temveč tudi rastline in živali so ob gotovih letnih časih udarjali s svetimi vejami, da bi postale zdrave in močne, pozneje pa je bil ob oltarju Artemis Orthia religiozni kult skoraj pozabljen in bičanje je postalo končno le neka preizkušnja utrjenosti in odpornosti.
Naša doba je v takih stvareh mnogo treznejša in nikomur ne pride na misel, da lii prirejali slične preizkušnje. Kako neki bi jih naši športniki prestali? Ko je njih nežnost in občutljivost tolikšna, da je niti ne morejo zatajiti in prikriti ob naporih leka, niti ob padcih pri nogometu, niti ob krivičnih ali pravičnih odločitvah športnega sodnika! Tudi možatost in disciplina, utrjenost in obvladanje samega sebe so stvari športnega programa. To so lastnosti, brez katerih športne tekme niso viteške, brez katerih športne zmage niso plemenite!
Pošta : Tramvaj
Kulturne zanimivosti
Ob 60-letnici Gracie Deledde. Te dni je praznovala tudi nam Slovencem znana sardinska pisateljica Gracia Deledda 60. leto svojega rojstva. Ker je njeno pisateljsko življenje dokaj svojstveno, se naj ob tej priliki delj pomudimo ob njenem življenjskem in pisateljskem liku. Rodila se je 9. oktobra 1873 v sardinskem mestecu Nuoro. že v nežni mladosti je imela izredno močan dar opazovanja, spomina in domišljije. Obiskovala je le ljudsko šolo ter nekaj zasebnega pouka v francoščini in angleščini ji je poskrbel oče, nič več. Toda brez vseh šol jo je nekega dne zajela brez-utešna želja, da bi proniknila v čudo skrivnostnih ljudskih zgodb in bajk, jih poduhovila še s svojo osebnostjo ter jih dala v tisk. In tako je s 15. letom natisnjena njena prva novela »Sardinska kri«. Ker so bili njeni domači proti njenim darovom, je skrivaj pisala. In novela za novelo so se vrstile, roman za romanom. Ko je bila stara 25 let, je imela že zbirko novel in štiri romane; toda do takrat še ni stopila niti z nogo niti z duhom z otoka. S 27. letom se je poročila, se preselila r. možem v Rim ter naprej pisala. Toda niti za las se ni umaknila svojim nekdanjim motivom, saj jo je gnalo globoko domotožje po domačiji, da je iskala snovi od tam.
Kaj je pisala? O sardinskih ljudeh. Podobe njenih romanov so preprosti poljedelci in pastirji; pokrajine so vzete z domačega otoka, kakor tudi običaji in navade. Prvo njeno večje delo je bilo »Starček z gore«. Toda že družinski roman »Častna duša« je poln življenja in pisateljske pristnosti. Nad 20 romanov je od takrat ustvarila. Sicer so jo sprva napadali, da niso njena dela dovolj umetniška, toda ko ,je prejela.leta 1903 veliko francosko literarno priznaje, je začel rasli njen umetniški glas. — Še to moremo pripomniti: sprva so bili njeni romani v verkem pogledu ohlapni, zatorej so nekateri (kakor »Do konca mejA«) vzbudili dosti burne kritike. Od lela 1910 dalje pa se je pisateljica religijozno poglobila. Lela 1927 je prejela za svoj roman »Beg v Egipt« Noblovo nagrado. »Ločje v vetru« in »Rrodolomci v luki« pa imajo visoko religiozno vrednost. Gracia Deledda je prevedena v vse svetovne jezike (v nemškega in francoskega v celoti).
Vladimir L a m a n s k y. Letos se spominja slovanski kulturni svet 50-letnice rojstva ruskega slavista VI. Ivanovičn Lamanskega, ki je umrl leta 1914 v Petrogradu. iPotoval je tudi po črni gori, po Češkem itd. Bil je učenec Sreznev-skegn in v Htikih s slavisti vseh dežel. Na petro-erajski univerzi jo vzgojil številne učence. Središče njegovega znanstvenega zanimanja je tvorilo razmerje Rusije do ostalega sveta. Njegovo najboljše delo: »Slovansko življenje sv. Cirila« pa je ostalo nedokončano. Bil je delaven tudi na narodopisnem polju in urednik zbornika Zivaja starina«. Kot vnet publicist je kazal veliko zanimanje za feiko borbo za samostojnost — on je vzbudil ruso-filstvo med Slovaki, ki ga predstavljajo Chalupka, Šlur. Ilurban in drugi. Znani literarni zgodovinar
Pypin-Spasovič je napisal svojo veliko »Zgodovino slovanskih literatur« s pomočjo osebne knjižnice prof. Lamanskega. Umrl je mlad, toda ustvaril bogato delo
*
G i o v a n n i P a p i n i je bil nagrajen za svoje zadnje delo »Dante vivo« s književno nagrado »Firenze«.
*
Sredi oktobra bo izšel četrti in zadnji zvezek velikega dela »Življenje in delo A nt. Dvo raka, ki ga je napisal otokar Šourek. Ta zvezek bo obsegal Dvohnkovo življenje in delo v letih 1897—1904. Izšel bo v izdanju praške »Hu-debni Matice«
*
Prejeli smo drugo številko >R e v u e veterin a i r e slave«. Ta revija je centralno glasilo slovanskih veterinarjev in daje pregled objavljenih veterinarskih del vseh slovanskih držav. Cilj glasila je, da seznani tudi neslovanske narode s svojim delom.
*
Kaj pripravljajo Poljaki ir jugoslovanske literature? V tako zvani ^Jugoslovanski biblioteki« v Varšavi, v kateri so doslej izšle tri jugoslovnn. knjige (Mažuraničeva »Smrt Smail age čengišiča«, Cankarjeve »Novele« in Njegošev «Gorski venec«) se napovedujejo še naslednje knjige, ki so že pripravljene 7,?i tisk: Gundullčev »Osnian«, Vojnovi-čeve novele -Stari greh«, Sremčev »Pop ("iro in pop špiro", Stankovibeva »Nečista kri« in čubra-novičeva »Jedjupka«. Poleg tega je v načrtu izdaja antologijo jugoslovanskih pesnikov ter antologija jugoslovanske novelistike.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
D m m a
Začetek ob 20
Sreda, 11. oktobra: »V agoniji«. Red B. četrtek. 12. oktobra: »Zajec«. Premilera Red
Četrtek.
Petek, 13. oktobra: Ob 15 »Komedija zmešnjav«.
Dijaška predstava po globoko znižanih cenah.
Izven.
Opern
Začetek ob 20
Sreda, 11. oktobra: »Halka«. Red Sreda. ! četrtek, 12. oktobra: Zaprto. Petek, 13. oktobra: »Luiza«, Red C.

Zopet se je izkazalo staro spoznanje, kadar je potreba pomagati bednim, priskočijo na pomoč kot prvi vedno taki, ki sami ne žive v izobilju.
Poštni in tramvajski uslužbenci so sklenili prirediti nogometno tekmo za revne poplavljence. In res se je ta tekma odigrala v nedeljo 1. oktobra na igrišču ASK Primorja. Pokroviteljstvo nad to dobrodelno akcijo sta prevzela naša, vedno za vse kar je koristnega in dobrega radevolje pripravljena pomagati g. direktor dr. Tavzes in predsednik maložel. družbe g. dr, Fettich.
Nogomet je uspel nad vse sijajno. Obiskovalcev okrog 1000. Pripomniti vredno je, da se je igralo res športno z vso eleganco te lepe igre. Naj-vnetejši pristaši nogometa poudarjajo, da je bila ta igra vredna nastopa vse povsod.
So se pa tudi potrudili. Med igralci smo opazili nogometaše znane javnosti v svojih odličnih nastopih, na katere je marsikateri klub ponosen.
Javno mnenje je, da bi ti stasiti (antje ne odnehali prej, da si ustanove športni klub, ki bo delal čast poštnemu stanu.
OUZD : Bansha uprava
Napeta borba se nam obeta v nedeljo popoldne na ilirijanskein igrišču med uslužbenci gornjih uradov. Kajti oboji pridno trenirajo eni na Iliriji drugi na Priinorju, ker hočejo dali tekmi prav resen značaj. Ker je pa tudi nekaj takih zraven, ki že dolgo vrsto let niso igrali te igre, nekateri pa splol, zelo malo, zato je pričakovati tudi zabavnih prizorov. Naj že bo tako ali tako, dejstvo je, da so naši vrli javni uslužbenci stvar vsestransko resno prijeli, da olajšajo poplavljence™ — našim najbednej-šini — njihov obupen.položaj. Cenjeno občinstvo pa naprošajo prireditelji, da obišče tekmo polnoštevil no, saj so vsi dohodki namenjeni le poplavijonc.em.
Cerkveni vestnih
Karmel na Selu. V nedeljo 15. oktobra, na god sv. 1'erezije Velike, bo v karmelski cerkvi na Selu pri Liubljani ob 6 tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim; ob 6.45 tiha sv. maša; ob 7.30 j Slovesna sv. maSa. Ob 16 pridiga in pete litanijc z blagoslovom.
Balkanska olimpiiada
O otvoritvi 4. balkanske olimpijade ter o rezultatih prvih dveh dni, smo že poročali. Kedaj pa še nekaj podrobnosti o naših tekmovalcih, katere smo prejeli od oficielnega poročevalca JLS-a.
Prva točka tekinovanjn je bil tek na 100 m. Od naših sta nastopila Stevanovič in Kovačič, a se ni nihče plasiral za finale. Pri teku na 100 m naša tekača nista dosegla svoje obifajne forme. Če bi bila na običajni višini, bi nam tudi ta tek prinesel kake točke. Naša tekač* nista dovolj ru-iinirana ter sla nastopala s precejšnjo Iremo.
Nato je sledil met krogle. Tudi naši metalci niso izpolnili nad, kajti tu smo z gotovostjo računali na prvo in drugo mesto. Oba Narančič in Spnhič sla imela tremo pred Turkom Vejsi-jom in seveda tudi posledice niso izostale.
Izredna borba vseh tekačev se je razvila na 800 m. Vsi so tekli v eni skupini, ki jo jo vodil naš Gaberšek, ki je vodil do zadnjih 100 m toda pred ciljem v finisu pa je popustil in dospel kot sedmi na cilj. Tu je zelo dobro in taktično pravilno tekel Žorga, ki je zasluženo odnesel tretje mesto.
Zelo ostra konkurenca se je razvila v skoku v višino, kar se že vidi iz samega rezultata. Da je morala biti borba izredno huda. dokazuje dejstvo. ker se je za šesto mesto borilo kar pet ska-kačev, izmed katerih je bi Inajsiguneiši naš Telesko. Toda ni uspel. Po svojih rezultatih bi se moral plasirati med drugo in peto mesto, z malce sreče pa celo na prvo. Miklč je pokazal, da ni skakač v višino in sn od njega, kot namestnika ne mor« več zahtevati.
Nejlepša točka dneva je bil tek na 10.000 si, v katerem je nnš odlični Krevs v izrednem finisu zmagal. Bila se je borba med prvo trojico ves č»s 'eka, ki 'e dosegel svoj vrhunec v z.adnjf rundi. ko se z lepim spurlom Krevs in Manea odtrgala od Grka. Krevs pride v vodstvo, ki ga drži celo zadnjo rundo čeravno je Romun pnrkrat poskušal uiti naprej. S tem tekom smo zasedli eno prvo mesto že takoj prvi dan tekem.
V noto sleftpfi štafeti 4X400 smo ni nastopili v naslednij postavi: Hromil. Rnnšfcig, Stevanovič. Zupančič. Dremil je predal predzadnji, medtem ko drugi naš tekoč preda kot tretji, katero mesto smo držali do konca. Z Madjarevičem iti Žorgo (mesto Dremila), bi bila dana možnost, da bi dosegli prvo me<do.
Letos Grki niso več tako močni kakor prejSnia leta. Če bi prišli letos Juiroslovani kompletni, bi bilo možno, da Grki ne bi več imeli primata V splošnem so opaži, dn so letos pos^mez.ni narodi ninocro močnejši v borbi z Grki. katero smo vodili preiJnja leta samo mi. Občinstvo ne simnntizira toliko 7, nami. ampak boli s Turki, kar ie razumljivo, ker smo Jugoslovani opasni konkurenti.
SK Čakovec : Rapid (Maribor) 4 : 2 (3 : 2). V
nedeljo se je vršila v Čakovcu podzvezna prvenstvena tekma med SK Čakovec in mariborskim Ra-pidom, v kaleri je zmagal Čakovec s 1 : 2. Tekmo je sodil g. Podubsky iz Zagreba.
Službene objave LIII'. Redna seja upravnega odbora je danes točno ob 18.80 v daiiiskein salonu kavarne Kinona. Točno in polnoštevilno.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes bazenski in lahkoatletski trening od 10.30 dalje. Važno radi prvenstvenih tekem proti Ateni in Concordiji ter radi lahkoallelskega drž. prvenstva, ki ho 21. in 22. v Zagrebu. Nika in Ruša sigurno! Odsotnost se be opravičila samo zaradi bolezni. Po treningu kratek sestanek v garderobi tudi za one, ki bi bile zaradi šole ali službe zadržane od treninga.
SK Ilirija — smučarska sekcija. Danes oh 20 bo občni zbor smučarske sekcije. Udeležba obvezna za vse člane.
Radio
Profframi Hadio-Uubffnna i
Sreda, 11. okt.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13 Cas, plošče, 18 Komorna glasba, Radio kvintet. 18.30 Radio orkester, 10 Kaj je soditi o prvotnem enoboštvu človeka (Fr. 1 erseglav), 19.30 LIvod v opero, 20 Prenos opere iz Ljubljane: llalka, vmes čas in poročila.
Četrtek, 12. oktobra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Otrok v šoli (Marija Kmc tova| 18.30 Pogovor s poslušalci |pro( Preželi) 10X0 Srbohrvaščina (dr. Rupel] 19.30 Plošče po želji 20.00 Prenos iz Bolgrada: Verdijev večer 22.00 Čas. po-o čila, Radio-jazz.
Drugi projtromi i
Četrtek, 12. oklobra:
Belgrad: 20.00 Verdijev večer: Godalni kvartet, e-mol 20.30 Arije iz Verdijevih oper 21.00 Fantazije iz Verdijevih oper — Dunaj: 17.25 Koncert za alt in klavir 19.00 Radio orkester 21.00 Orkestralni koncert — Budimpešta: 13.30 Koncert orkestra 17.30 Koncert ciganske kapele 19.00 Koncert zn čelo s solospevi 22.45 Salosnka kapela — Leipzig: 16.00 Koncert kvarteta 20.05 Koncert sim-foničnega orkestra — London: 21.15 Koncert fil-i harmoničnega orkestra s sodclovaniem violine — Praga: 19.30 Opera .Kovač Viknd-, Bela Varšava: 16.55 Koncert solistov (bas, violina) 20.00 Koncert simfoničnega orkestra.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ient-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
II
CI	• » ■» •
Službe iscejo
Dvajsetletno dekle
kmečko, ki zna šivati in kuhati — išče službo. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Vestna« št. 12000. a
Bivši franc. legionar
išče proti nagradi 100 D. kakršnokoli zaposlitev. -Naslove na upravo »SI.« pod št. 12046.	(a)
Enosobno stanovanje
suho in čisto, se odda za november v Rožni dolini cesta VII., št. 4. (č)
Sobo in kuhinjo
oddam s 1. novembrom. Val. Vodnikova 8, Zelena iama.	(č)
ilužbodobe
Tvornica papirja
v Jugoslaviji išče strojevodje za papirni stroj in prve pomočnike. Nastop čimpreje. Služba trajna, samo jugoslov. državljani. Pismene ponudbe kvalificiranih delavcev na upravo »Slovenca« pod štev. 11769.	(b)
Čevljar, pomočnika
dobro izvežbanega, takoj sprejmem. Dremelj Anton, Petrušnja vas, p. Št. Vid pri Stični.	(b)
Dve izurjeni pletilji
in eno šiviljo pletenin sprejme takoj V e z j a k , pletarna, Maribor, Spla-varska 10.	(b)
no^rm
I ^■PHHMRMraRaanflHB I
Nemščina za deco
4—7 let — v Delavski zbornici nasproti knjižnice. Dopoldne od 10—12 u
Šoferska šola E. Čeli
Ibivša Camemik >va soterska šola)
Liubltaiia, Ounaiska c. 3ti Sota za poklicne Šoferje In »n aterje Prospekti In potisnila zastonj in tranko.
. >
Stanovanja
IŠČEJO:
Stanovanje
ene sobe in kuhinje, jedilne shrambe, malo kleti in podstrešja, v Ljubljani ali pod mesto spadajoči periferiji, išče mirna, točno plačljiva stranka za november ali pozneje. Ponudbe pod »Separaten vhod« št. 12050 na upravo »Slovenca«.	(c)
ODDAJO:
Stanovanje
3 sobe, poselska soba, kuhinja, predsoba, kopalnica in druge pritikline, se s 1. novembrom t. 1. odda mirni stranki. Več s>; izve pri lastniku Jerneju Kopač, Celovška c. št. 14-1.	(č)
Stanovanje
sobe, prostorne kuhinje in pritiklin, se odda poceni mirni stranki na Kodeljevem, Matejeva ul. št. 3 (za Klunovo ul.). (č)
Dvosobno stanovanje
komfortno, oddam 1. novembra: kuhinja, kabinet, predsoba, pralnica in pritikline; vrtiček, parket in elektrika. Tovarniška 25/1, v pritličju in I. nadstr., Moste. Lahko se ogleda.
Dve sobi
kuhinjo in pritikline, v podzemlju — oddam za 1. november. Cena 400 Din. Val. Vodnikova ul. 8, Zelena jama.	(č)
Poizvedbe
Izgubil se je
volčji pe«, rjav, * črno bsco v repu; sliši na ime »Raf« Najditelj naj javi na upravo »Slovenca«, in-seratni oddelek št. 12012 — proti nagradi	(e)

r
Film-fotoaparat
\Yi X 6, leča 1:4.9 — zamenjam za lovsko dvo-cevko cal. 16. Poizve se: Heriort, Kodeljevo, Slomškova 2.	(r)
riLAltllJA
Albumi za marke
kompletne izdaje, sedaj novo izdelani. Zelo praktični, prvovrstna izvedba in izvršitev. Album za marke Bosne - Hercegovine Din 40 Din; za marke Črne Gore 20 Din; za marke Srbije 40 Din; za marke kraljevine Jugoslavije 85 Din. Poštnina 5 Din. Priporočeno 3 Din več. Predplačilo zneska. Izidor Steiner, Zagreb, Masarykova ulica 5.
Sostanovalca-dijaka
sprejmem v zračno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12064.	(s)
\unsm\
Klavirji!
Piantni!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer. Steinwav, Fiirster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so
nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfon% Breznik
Aleksandrova cesta 7.
Velikanska zaloga vseh Klas-benlh Instrumentov ln strun
Posestva
Proda se posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja ter 21 zemljiških parcel (njive, travniki, gozdovi in pašnik) v skupni izmeri preko 100.000 mJ, v bližini Kamnika, ter hiša s 1700 m* zemlje v Domžalah, pripravna za obrt. Poizvedbe pri Reklam Rozman, reklamno podjetje, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.	(p)
IE3SSMS3I
Tovorni avto
nosilnost 1000 kg, porabi 12 1 bencina, naprodaj. Naslov pove uprava »Slo-(I) '9C0ZI "15 »B3U3A
I
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina •
Suhe * gobe
in fižol kupuje celo leto in plačuje čim višje
M. GERŠAK & CO.
Ljubljana, Prečna ulica 4
Kupimo takoj
več štirioglatih vodnih rezervarjev z ca. 3—5 m3 vsebine ter železne cevi 1 'A, 1 in Vi cole premera. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Staro, dobro ohranjeno« št. 12034.	(k)
IHT—M
I UTiTt M11 ^ij
Trije vinski sodi
od 6 do 7 hI, dobro ohranjeni, hrastovi, naprodaj. Restavracija Draga Gu-štin, Kapiteljska ul. 3. (1)
Drva, premog JeranCiC
Harlouška cesta 8
Telefon 34-57
Pisalni stroj
dobro ohranjen, prav poceni prodam. Naslov upravi »Slovenca« št 12065.
pri pod
Nogavice, rokavic«
in pletenine Vam nudi * veliki izbiri najugodneje in aaiceneje tvrdka Kari Prelog, Liubljana, Židovska ulica b Stari trtf. (1)
Puh za pernice
la beli Din 230-— »i vi „ 140-— Lepo perje po Din 25*-, 35 -, 56 -, 95 -, 180-- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje
RUDOLF SEVER
MARIJIN TRG ŠT. 2.
Nogavice, rokavice
robce, perilo, torbice,
kravate □ izke cene. samo pri PETELINC«u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Damske plašče
najceneje nudi
I. Tomšič, Ltutillana
Sv Petra eesta 38
Izdelava po meri.
Mizarji
Najcenejše vezane plošče jelševe.
bukove. Okoume, Panel v velikosti 220/122 in 2(10 122 dobite pn najnižjih cenah v IvorniSkem sklati Sču
LJUBLJANA, Dunajska Bi
Specialno izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo, s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku-renčnih cenah Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo 10. Tel, 25-91. I
»Dvojčki lepote
»1
Vam razkrivajo svojo skrivnost
Od 10 moških jih 9 najrajši vidi one žene, ki imajo nežno kožo, belo in baržunatto, polt pa čisto m prekrasno. Grde kože in nelepe polti se ne da skriti pod debelo šminko. Če pa naklonite svoje zaupanje »dvojčkom lepote«, bo zmanjkalo neprijetnih gub, brad razširjenih znojnic, za-jedalcev in vseh drugih nedostatkov polti.
Ko vrnete kožnem tkivu važne tvarine, potrebne a njegovo obnovo in lepoto, bo koža nasičena in osvežena in postala bo tudi svetlejša. Te, od mladih živali pridobljene dragocene kožo obnavljajoče tvarine se nahajajo sedaj samo v novi kremi Tokalon: krema rožnate barve se uporablja za noč, ona bele barve pa za dan. Na ta način se stara in zvenela koža naglo pomlajuje, ohlapne mišice se ojačajo in postanejo čvr-stejše. Preizkusite to enostavno metodo z
NAPRAVITE TA ENOSTAVNI POIZKUS NA SVOJEM LICU
»dvojčki lepote« — s kremami Tokalon in podvojili boste tako lepoto svoje naravne kože in svoje polti. To je sredstvo, ki nikdar ne odreče. Uspeh je zajamčen v vsakem primeru, ali pa se denar vrne.
»Remington«
pisalni stroj, malo rabljen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 12061. (1)
Trapist sir
delavski po 10 Din (na debelo po 8 Din), polno-masten po 20 Din (na debelo po 18 Din, ozir. 16 Din kg). Stiški sir, čajno maslo »Deteljica«. Mlekarna v pasaži nebotičnika.	(1)

Sodna dražba
vsakovrstnega starega pohištva bo 16. oktobra ob 15 v Zg. Šiški 215 (poleg šole).	(1)
Ladijska tla
lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrdka Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov gradeč.
Telefon 2059
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati, teta, tašča in svakinja, gospa
nr»	•• ri| •	v • v
Terezija Florjanctc
roj. Baje
soproga ravnatelja pivovarne »Union«
dne 10. oktobra, po daljšem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno umrla.
Pogreb predrage bo v sredo, dne 11. oktobra 1933, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Kolo
popolnoma novo, nizozemske znamke, prodam za knjižico Ljudske posojilnice v Celju. Naslov v »Slovenčevi« podruž. v Celju.	(1)
Kislo zelje repo, sarmo
prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83.
(D
REDKA PRILOŽNOST!
Več tisoč komadov lepega, večletnega murvi-nega grmičevja, ki je uporabno za zelo dekorativno živo mesto — se poceni proda. — Pojasnila ori E. Seitz, Čopova ulica 3, Maribor.

Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva nllea 5
Krušno moko in
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Besljeva cesta 24.
inrcmm
Naprodaj
jedilnica in spalnica. — Vprašati: Blaha, Vetrinj-ska 30/1, Maribor. (š)
Nudimo vam v nakup
zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in tudi pod zares ugodnimi pogoji. - Egidij in Karol Erjavec, zaloga pohištva. Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano.	(š)
Žalostnega srca javljamo, da je dne 8. oktobra, previdena s svetotajstvom, po dolgi, mučni bolezni umrla naša dobra in nad vse skrbna oskrbnica, gospodična
Udovč Pavla
Pogreb se je vršil dne 9. t. m. ob 3 popoldne iz njene rojstne hiše v Krašnji na tamošnje pokopališče. Ohranimo ji trajen spomin!
Črnomelj, dne 8. oktobra 1933.
Hotel Lackner.
Aleksandra Rahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 3 Ceha in smrt
DNEVNIK RUSKE DIJAKINJE
Kdo neki je bila ženska, ki se je Lidočka tako vztrajno skuša spomniti, in kaj je nameravala Pe-tuhovir? Kaj so ji bili mar Lidočkini roditelji? Vse to me je zelo vznemirjalo; da ni bil moj rojstni iian, bi šla takoj k njej, da bi zvedela, kaj ji je ta ženska svetovala. Tako pa se nisem mogla ničesar
lotiti, vsak hip lahko pridejo gostje. —--
Današnjega večera se sploh ne veselim. Kako rada bi ga prebila sama v svoji sobi ali s tako ljubim, preprostim in odkritim dekletom, kot je Manja Bjeljajeva, ali še raje s par otroki. Mati pa ne misli tako; dekle mora, tako misli, »v svet«, na plese in večere. Navadno ugovarjam, danes pa hočem svojim staršem naj>raviti veselje, saj so tako srečni, oe me vidijo v družbi!
25. sej)tembra 1916. Danes je bila menja prva misel Lidočka. Ker pred deseto ne morem tja. boin napisala še par vrstic o včerajšnjem večeru.
Bilo je zelo glasno in zabavno. Mladina je pela, plesala, igrala cvetlično pasto; dobila sem ]>olno dopisov, med njimi tudi nekaj prav nežnih. — — 0|>erna pevka je zapela nekaj romanc, med njimi tudi »Sočuvstvuj z menoj 1« — Morala sem misliti na Vadima Verhovskega; vso svojo radost, ves večer bi dala za eno samo vrstico od njega. — Zlasti je ugajala pesem, ki je zdaj v našem mestu zelo moderna: Kako Nemci beže j»red Kozaki in kako Kozaki pritiskajo za njimi Vsi so se navdušili in so izjavljali, da se mora vojna brezpogojno nadaljevati do »zmagovitega konca«. Samo od-
vetnik Pjotr VasiljeviS Bykov je ugovarjal. Govoril je o nezadovoljnosti ljudstva in o žrtvah, ki jih morajo trpeti kmetje in delavci za vojno. Vsi so planili jx) njem. Posebno viceguvernerka Sinaida Pe-sockaja se je razvnela do skrajnosti: »Vojna se mora nadaljevati do zmagovitega konca! Rusija mora zmagati! Vse do zadnjega bi dala za to!« je vzkliknila.
Sinaida Vasiljevna je v resnici čudovita patri-jotinja; lastnega sina je primorala, da je gimnazijo pol leta prej končal, sama ga nagovarjala, naj se prostovoljno javi, in' ga spremila skoro noter do fronte. Ubogi Kolja ni posebno hrej>enel jx> fronti, saj je pustil doma svojo nevesto Natočko.
Kako lepa je Sinaida Vasiljevna, ko govori o svoji domovinski ljubezni! Visoka, temne polti, črnih, od navdušenja plamtečih oči — kakor božiča — je stala pred nami. Ko se je pa tako razvnemala, je rekel Pjotr Vasiljevič krotko in miruo, kot zna le 011:
»S tako vročim čuvstvom govorite o ljubezni do domovine; toda čemu sedate k čaju »po dostojanstvu«, kadar nehate šivati perilo za ranjence? — Toliko govorite o »ljudstvu«, toda s tem »ljudstvom« nočete niti pri isti mizi sedelil Najprej pijo »najvišje glave«, potem »boljša družba« in potem šele »navadni ljudje« I«
Sinaida Vasiljevna je odgovorila pikro, vsa rdeča od jeze:
»Ljubim domovino in ljudstvo, naše rusko ljudstvo; iz tega |*i še dolgo ne sledi, da moram s kakšno kuharičino hčerjo1 sesti k isti mizi!«
Pri teh besedah sem se nehote ozrla na mater Lidočke Kovalevske — lahno je zardela in povesila glavo. Ali pa se mi je samo zdelo? IPjotr Vasiljevič se je po teh besedah tudi razvnel in je rekel ne-
1 Izraz za nizko pokolenje.
navadno pikro:
»Kolikor sem opazil, šivajo ta večer pravzaprav le preproste ženske, samo »hčere kuharic«, dame pa večji del le ukazujejo in čenčajo.«
Tedaj planejo zojiet vsi {>o njem; on pa se je takoj zopet umiril in rekel smehljaje:
»PomLite se, mesdames, nikakor se nočem vmešavati v zadeve vašega odbora, hotel sem vam samo svetovati, da nikarte postavljati previsoke stene med seboj in ljudstvom, ki zanj tako napeto delate.« —
Po obedu je govor zoj>et nanesel na politiko, in neutrudni Pjotr Vasiljevič je zelo mnogo -Jtovoril > ministrstvu. S čudom sem zaznala, da je govoril o carju na svojski način, skoro bi rekla, prezirljivo. Potem so prešl, na Rasputina. To je vse zelo zanimalo. Lidočkina mati je razkačena pripovedovala, da st mora hči njene prijateljice v zavodu učiti skupno s nčerami »mužika in konjskega tatu«. Zopet sem pozorno pogledala madami Kovalevski v obraz in zopet se mi je zazdelo, da nekaj ni v redu, d. njena razkačenost ni pristna. Tedaj je Lidočkin oče pogledal svojo ženo in vstal. Potrkal je na kozarec in rekel, da ima povedati zelo važno novico. Ko so utihnili, je rekel:
»Danes je bil pri meni Anatol Ivanovič Volkov. Prišel se je poslovit, kajti — imenovan je za guvernerja v N .. .1«
Te besede so zadele kot bomba. Nastal je nepopisen hrup. kričali so vse vprek. Nobeden ni mogel verjeti, da je neznatni uradnik, ki ga naše dame niti sprejeti ne bi hotele, postal guverner.
»Sam .ai je pokazal pismo, s katerim gn Ra-sputin obvešča o tem. Pismo je prav kratko, glasi se: »Veseli se, postal si guverner! Grigori.«
Tedaj so se spomnili, da je Volkova žena, izredna krasotica, našla pot do Rasputina in ga pro-| sila, naj njenega moža naredi za guvernerja. Vse
mesto se je takrat posmehovalo tej drznosti in domišljavosti in spomnili so se tudi Rasput.inovih besed, ki je — tako je vsaj zatrjevala madame Volkova, rekel: »Noben prosilec ne gre od mene, ne da bi dosegel, ku-i je prosil.«
»Torej vendar!« — »Tako smo vendar-le podcenjevali vpliv tega mužika k — »Po tolikem času!« je letelo vsevprek. Vsi so bili skrajno razburjeni in so preklinjali Rasputina. Sinaida Vasiljevna je skoraj jokala in trdila, da je carja naravnost hipnotiziral, sicer '>i to ne bilo mogoče. Da je Anatol Ivanovič, popolna ničla, postal guverner, samo zato, ker je bila Sofja Lvovna Rasputinu všeč, to je težko leglo na vso.
Inženjer Bojaršinov je pripovedoval, da je sam videl, kako je Rasputin pri nekem souperju, ko so prinesli jesetra v rdeči omaki, s prsti vzel ribo s krožnika, da je omaka kar v curkih kapljala n« prt, da jo je s prsti razkosal in položil svojima sosedoma na krožnik in da je kneginja in grofice nagovarjal z »Lisanjko« in »Mašenjko«. »Mesdames,« je rekel, »in kako so mu bili umazani nohti I Na sebi je imel rubaško1, ki pravijo, da jo je sama carica seSla. In črne, široke hlače iz baržuna je imel na sebi in škornje, namazane s katranom. (Po obedu mu je ena izmed kneginj poljubila šape in objela smrdljive škornje I«
Bilo je strašno, kako je to pripovedoval. Sinaida Vasiljevna je vzkliknila razkačeno:
»To je laž, domišljijal To so si vse izmislili samo zato, da bi vladarsko hišo ponižali pred ljudstvom I«
»Ne, ne, to ni laž!« je rekel inženjer resno in trpko. »Sam sem videli«
In to je rekel s takim poudarkom, da so vst onemeli.
1 Robnča. ruska majca.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Kare) Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rak oven
Urednik: Lojze Golobi«.