Leto LXTV~ št. 122 Ljubljana, *ena Din 1.' Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst A Din S.—, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >SIovenakl Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—* Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNI6TVO LJUBLJANA. Knafljeva oBca it. 5 Telefon ftt_ 8122, 8123. 3124, 8125 ln 8126. PODRĐ2N1GE: MARIBOR, Grajski trg it. 8. —--— CELJE, Kocenovs ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO. Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. m «— Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Zatišje pred viharjem Pred odločitvijo v sporu med Vatikano in Kvirinalom Po včerajšnjem zasedanja kardinalskega kolegija se bo jutri sestal veliki fašistični svet, ki bo sklepal o nadaljnem postopanju Rim, 2. junija. Vsi znaki kažejo, da je napetost med Vatikanom in Kvirinalom dosegla kulminacijo. Razpust katoliških društev je postavil Vatikan pred izvršeno dejstvo in sedaj mora priti do končne odločitve v odnošajih med cerkvijo in italijansko državo. Včeraj se je vršilo zborovanje kardinalskega kolegija pod predsedstvom papeža. Na tem zborovanju so bili sprejeti dalekosežni sklepi, ki pa v podrobnosti še niso znani. Z gotovostjo se ve le toliko, da se* je Vatikan odločil za borbo, če fašistični režim ne bo popustil. Ze dejstvo, da je papež prepovedal v Italiji vse procesije, dovolj jasno dokazuje, da iVatikan ne misli popuščati. Njegova nadaljna akcija je odvisna od odgovora italijanske vlade na včerajšnjo protestno demaršo Vatikana. Jutri dopoldne se sestane veliki fašistični svet, ki bo prav tako razpravljal o nastalem položaju in sklepal o nadaljnem postopanju fašističnega režima. Jasno je, da se je Mussolini dobro zavedal dale-kosežnosti spora z Vatikanom, in zato ni pričakovati, da bi ga fašistični svet pustil na cedilu in popustil v borbi z Vatikanom. Diplomatski odnošaji so dejansko že prekinjeni. Formelna prekinitev bo sledila najbrž jutri, ker bo fašistična vlada najbrž odgovorila na va-jtikansko demaršo z odpoklicom italijanskega poslanika pri Vatikanu. S tem bi bil otvorjen v Italiji kulturni boj, skoro za las podoben onemu iz L 1870, ko je postal papež vatikanski jetnik. V enakem položaju je papež tudi sedaj, kajti samostojna vatikanska država mu ne bo mc koristila, če ga Italija ne bo pustila potovati preko svojega ozemlja. Rim, 2. junija* »iLavoro Fascista« m •Osservaitore Romano«, ki sta vodila glavno polemiko v sporu med Vatikanom m Kvirinalom, sta z današnjim dnem ustavila na daljno polemiko. Zdi se, da je to le tišina pred viharjem in da se bliža odločilna bitka. *Lavoro Fascista« naglasa v uredniškem delu izjavi, da bo z ozirom na bodoče dogodke prekinil polemiko, ker noče prekrižati akcije odgovornih čini-teljev. Istočasno napoveduje, da bo sovražnosti takod zopet otvoril, Če bi bilo to za razčiščen je medsebojnih odnoša-|ev še potrebno. Ost bo v tem primeru takod pričel s protivatikainsko kampanjo, ki bi bila ne samo v interesu fašističnega režima, temveč tudi v interesu onih krogov, ki o obnovi zavožene stranke popolarov nočejo ničečsar vedeti. Kljub teti izjavi pa objavlja »Lavoro Fascista« seznam voditeljev in prijateljev Katoliške akcije in izjavlja, da Je Katoliška akcija, ki je navidezno zasledovala verske cilje, bila v resnici politična organizacija za rušenje režima. Inicijator akcije je smrtni sovražnik fašizma Don Sturzo, ki je s to akcijo organiziral satansko delo. List izjavlja odkrito, da bi bilo treba že leta 1917. aretirati takratnega predsednika Katoliške unije in sedanjega glavnega urednika vatikanskega Usta »Osservatore Romano« grofa de la Torrea. Ostali fašistični listi ostro napadajo vatikansko glasrlo, ki mu posebno očitajo, da poročilo o usmrtitvi terorista Schdrrua nadomestil z lastnim poročilom, v katerem je povdaril okolnost, da Še bil ustreljen v hrbet obsojenec, ki je samo nameraval izvršiti atentat, vendar ga ni izvršil. S tem, tako izjavljajo fašistični listi, se postavlja vatikansko glasilo v eno vrsto z onimi elementi, ki hočejo z nasiljem in terorjem vreči sedanjo vlado. Sklepi kardinalskega kolegija Rim, 2. junija, s. Papež je sklical kardinalski zbor, ki so se ga udeležili vsi kardinali in ostali v Rimu navzoči cerkveni knezi. Zborovanje, pod predsedstvom papeža, se je vršilo v vatikanski knjižnici in je trajalo od pol 10. do 11. Razpravljalo se je o novi situaciji v Italiji, iz katere za enkrat očividno ni iz-Eoda. Sklenjeno je bilo, da bo Vatikan vložil na italijanskem dvora formelen protest in zahteval zadoščenje za kršitev eksteritorijalnosti vatikanskih poslopij s strani demonstrantov. Kakor mislijo, bo nezadostna rešitev tega protesta Imela s« posledico odpoklic papeške- ga nuncija, kar bi pomenilo tudi prelom diplomatskih odnosa je v med Vatikanom in Rimom. Vest, da je papež na kardinalskem zborovanju izjavil, da je pripravljen odstopiti, -se odločno dementira. Kolegij je nadalje sklenil, da bo papeževo glasilo »Osservatore Romano« prenehalo objavljati dnevne incidente, vendar pa bo še nadalje zavračalo osebne napade na kardinale in prelate. Papež govori » • • Rim, 2. junija, s. Papež je imel pri proglasitvi italijanskega pedagoga Lan-draia za blaženega daljši nagovor na romarje, v katerem je zelo ostro zavzel stališče napram italijanskim napadom na katoliške mladinske organizacije. Izjavil je med drugim, da so to prvi sadovi mladinske vzgoje, ki ni več krščanska in ni v skladu z moralnimi zakoni. Mladino so zavedli k sovraštvu in nasilju. Mi smo, tako je dejal pape Ž, najprej čakali, ali se bo pričela pri mladini prava verska vzgoja, toda vzgojitelji so z levico razdirali, kar so z desnico napravili. Ponavljam, da nam lahko vzamejo življenje, nikakor pa nas ne morejo prisiliti, da bi molčali. Pričeli so s časopisnimi napadi, polnimi obrekovanja in žaljivk, prešli tako k pouličnim demonstracijam, pri katerih so se dogajale velike nesramnosti in je tekla tudi kri. Po vsej Italiji je dvignil fašizem pravi vihar proti katoliški akciji, ki jo je končno presenetil z razpustom katoliških društev in zaplembo arhivov. Tudi centrala KA razpuščena Rim, 2. junija, č. Fašistična vlada nadaljuje z vso energijo borbo zoper Katoliško akcijo. Mussolini je izdal povelje, da se nemudoma zapro prostori centrale Katoliške akcije. Odredba je bila takoj izvršena. Prostore so zapečatili, prej pa še zaplenili sezname članstva in ostale dokumente. Z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bo storil Vatikan, ker se je že doslej papež tako odločno postavil v obrambo Katoliške akcije. Rumunske volitve brez volilcev Nedeljskih parlamentarnih volitev se ni udeležila niti polovica volilnih upravičencev — Aretacije opozicijonalrah kandidatov di volilnih zlorab vlade niso preveč številne. Prvi rezultati Bukarešta, 2. junija. Parlamentarne vohtve v Rumuniji so po dosedanjih poročilih po vsej državi potekle mirno. Zanimanje volilcev je bilo zelo majhno. V posameznih volilnih okrajih Bukarešte se je do 3. popoldne poslužilo komaj 10 odstotkov volilnih upravičencev svoje volilne pravice. Rezultati bodo znani šele v par dneh. Opozicrjonalni listi poročajo danes, da je bik) v raznih krajih po provinci aretiranih več opozi-cijonalnih kandidatov. List »Lupta« zatrjuje, da je med aretiranimi tudi bivši notranji minister Mihalace. V besarab-skem mestu Cetateji Albi je baje sodni predsednik, ki je vodil volitve, zaplenil 10.000 ponarejenih glasovnic, ki so jih našli pri vladnih kandidatih. V splošnem pa pritožbe opozicijonalrah listov zara- Bukrešta, 2. junija. Končni rezultat] nedeljskih parlamentarnih volitev bodo znani šele v par dneh. 2e doslej znani rezultat] pa dokazujejo, da le dobila vlada ogromno večino. Opozlcionalne stranke so skoro izginile. Narodno . kmetska stranka, k] le Imela v prejšnjem parlamentu absolutno večino, Je izšla |z volitev decimiraua In bo Jedva ohranila desetino svojih prejšnjih mandatov. V Bukarešti Je dobila vladna stranka 14.000, narodno - kmetska stranka 1300, vse ostale stranke skupno pa samo 8000 glasov. Po rezultatih Iz §0 okrožij Je dobila vlada €00.000, narodno -kmetska stranka 120.000. liberalni disidenti 60.000, ostale stranke pa le neznatno število glasov. Nemški socialni demokrati na razpotju Kongres stranke v Leipzigu razpravlja o nadaljnih smernicah strankine politike — Opozicija proti sodelovanju z Briintagom Berlin, 2. junija. AA. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za soeijalisiični kongres v Leipzigu. Prvi dan ni prišlo do razračunavanja med voditelji stranke in levičarsko opozicija. Preliminarni debata je pokazala, da simpatizira z opozicijo ogromna večina gteda'cev na galeriji Vendar je za voditelje strank« še vedno ve-t;ka večina delegatov konference. Včeraj riso razpravljali o lakfcičnlt vprašanjih. Govorili so večinoma o problemu, ah je Vihar pre vrnil vlak New Tork, 2. Junija. V kraju Sarco-du v državi North Dacotl je silen vihar opustošil velike površine polja. Bil je tako močan, da je vrgel tudi več vagonov eka-presnega vlaka raz železniški nasip in jih razbil. Pri tem je bila neka potnica ubita, štiri drage osebe pa ranjene. sedanja svetovna gospodarska kriza končna kriza kapitali stičnega sistema in če se Rusijo more vzeti za vzor bodoče socialistične države. Govorniki opozicije so se v obeh primerih izjavili za sovjetski sistem, d očim so voditelji stranke odločno zahtevali, naj se nadalje podpira Bruen-ai-govo vlado, pod pogojem, da bo priznala socijalistom nekaj koncesij. SocijaKsti bodo zahtevali 40arni delovni teden in ohranitev dosedanjih delavskih mezd. Gandhi se bo udeleži indijske konference Bombay, 2. junija. AA. Gandhi je poslal indijskemu podkralju lordu Willing-donu pismo, kjer pravi, da se bo udeležil indijske konference in obrazložil stališče indijskega kongresa do rešitve indijskega ustavnega vprašanja. Kralj v Hrvatskem Zagorju Na poti po vseh vaseh Hrvatskega Zagorja je prebivalstvo povsod priredilo kralju lepe sprejeme z navdušenimi ovaeijami Krapina, 2. junija. AA. Na potu po Hrvatskem Zagorju je prispel Nj. Vel. kralj v spremstvu bana dr. Peroviča in ministrov Šibenika, Neudorferja, dr. Sraka* ca in Jeftića preko Sesvete v Kasino, La* ze, Marijo Bistrico, Bistrico*Zlatar, Zla* tar, Mače, Mihovi j an in Radoboj. Po po» Stankih v vseh teh krajih je kralj s svojo suito prispel včeraj v Krapino ob 18. uri. V vseh krajih so bili postavljeni veliki, s cvetjem okrašeni slavoloki. Ob slavolokih je bila postavljena šol* ska mladina z zastavicami v rokah, Sokoli, ognjegasci, društva z za_s.tava.mi in ogrom* ne množice pa so tvorile goste špalirje. Med pokanjem topičev so kralja in nje* govo spremstvo obsipali s cvetjem. Po* vsod so kmetje izražali kralju svojo ra* dost in pojasnjevali svoje tiežkoče. V Kaširai, ki je prva večja občina po Sesvetih, so kmetovalci prosili vladarja, naj bi se jim olajšala prodaja vinskega pridelka. Tu je načelnik občine Josip Pod* gorski pozdravil Nj. Vel. kralja s toplim govorom, nakar je kralj takoj pristopil k seljakom in k občanom, jim segal v roke in se zanimal za njihove tegobe. Ban dr. Perović je predstavil kralju znanega gradbenika Peško, ki je nosil red Jugoslo* venske krone, z besedami; »To je gospod Peška, ki se je proslavil s tem, da je porušil Zakladno bolnioo.c »Nisem še imel prilike do danes, da vas vidim,« je dejal kralj in mu prožil roko. Nato se je Nj. Vel. kralj zanimal za šolske razmere. Ljubka deklica je pozdra* vila kralja s primerno deklamacijo in mu izročila cvetje. Kralj je otroka polju* bil in io pobožal. Nj. Vel. kralj je opazil mlado ženo, ki je nosila dojenčka na ro* kah. Kralj je pristopil k njej, vzel dete v roke in ga pobožal. Seljake je kralj izpra* seval, kje so J>ili v vojski. Odgovarjali so mu, da so služili v Valjevu, Kragujevcu itd. Kralj se je ljubeznivo poslovil od pni* šotna h in odpotoval s svojim spremstvom med viharnimi poslovilnimi klici v pri* hodnjo občino. V Lažeh, ki spadajo k občma Gornja Stubica, je imel načelnik Gornje Stubice Franjo SI i var na vladarja navdušen govor. Zahvalil se mu je za obisk in neumorno skrb za prebivalstvo. Poedinci so nato kralju obrazložili svoje že*;e. Tudi tu so se kmetje pritoževali nad slabim uspehom vinogradništva. Mnogi so se vladarju za* hvalili za njegovo delo v korist splošno* sti. Prosili so, naj jhn še nadalje pokloni svoj visoko pozornost in ljubezen. Nenavadno ljubek sprejem je bil v Mariji Bistrici, kjer sta bila postavljena dva slavoloka, tretji pa je bil pred cerkvijo. Ves kraj je bil v zelenju dn cvetju. Okrog zastopnikov oblasti se je zbralo na tisoče domačinov in kmetov iz bližnje m daljne okolice. Z zvonikov se je oglasilo veselo pritrkavanje, možna rji so pokali in odmevali z bližnjih gričev. Kralja so pri« šotni pozdravili z viharnimi klici in ga ob* sipali s cvetjem. Načelnik občine Rok Mi* lošič je po pozdravu kralja navedel, da je Marija Bistrica slavna božja pot. ki ima že tri stoletno preteklost za seboj. Prosil je kralja, naj bi posetil cerkev in s tem odlikoval to božjo pot, kakor še nd bila do danes. Učenec in učenka, ki sta mu izročila cvetje, sta deklamirala pes« mico »Nas kralj«, ki jo je spesnila Brlič* Mazuraničeva, Kralj je pobožal deklico, nato pa krenil v cerkev. Tu so ga pričakovali duhovniki v svečanih oblačilih. Po končanem obredu je vladar pregledal raz* vrščena društva. Tudi tu je biio slovo nenavadno prisrčno in viharno vzkUkanje prisotnih je ponehalo šele, ko so kraljev« ski avtomobili izginili v solnčni daljavi V Zla ta r»Ri strici je pozdravil kralja seljak Hitrec in mru tolmačil razne tamoč* nje potrebe. Neki seljak je izročil kralja prošnjo, naj bi oblastvo poskrbelo, da bo rudnik Lignita, Id je t bližani, pričel »nova delovati, ker bi tamošnji prebivalec na ta način zopet prisK do zaslužka. Nj. VeL kralj je odgovoril, da se na tem že dela m da mu je stvar dobro znana. Učitelj je pojasnil kralju, da je prebivalstvo navdušeno za šolstvo in da ceni pismenost in da je zalo obisk v šoti nadvse zadovoljiv. Ob 16.50 je Nj. Vel. kralj prispel ▼ Zlatar. Špalir je bil dolg nad 1 km. Kra* Ija je pred slavolokom pozdravil nače krak Franjo Novosel, ki je povdarjal, da Ki jejo srca vseh Zagorce v za kralja. Hrvatsko Zagorje je ponosno in srečno, ker vodi svojega ljubljenega kralja v svoja sredi. S ponosom lahko reče, da je bilo Hrvatsko Zagorje prvo, ki se je oklenilo kralja. Deklico, ki je deklamirala prigodno pesem, je kralj poljubil. Kralj sd je nato ogledal zastave prisotnih društev in se zanimal za njihove razmere. Zlatarsko pev* sko društvo je zapelo znano doanoiodno pesem »Iz bratskega zagrljaja«, Nato se je kralj razgovarjal s Sokoli in z ognje* gasci, katere požrtvovalnost visoko ceni. Zopet »o se okoli njega zbrali kmetje. V očeh so se pojavile solze radosti in sreče. Podobni so bila sprejemi v Mahovi jami, v Radbboju in drugod. Kraljevski avtomobili so po kratkih postankih drveli naprej do Krapine. Požar v rumunskih petrolejskih vrelcih vedno večji 2e dve leti trajajoči požar se vedno bolj širi in zavzema katastrofalen obseg — Vsa okolica je v nevarnosti Bukarešta, 2. junija, g. Požar petrolejskih vrelcev pri Morejo, ki traja že dve leti, zavzema vedno bolj katastrofalne dimenzije. Okolica vrelca sHci velikanskemu petrolejskemu morju, ker prihaja iz vrelca dnevno do 200 vagonov zemeljskega olja. ki pa ne pogori popolnoma. Razen tega Je začelo zemeljsko olje prihajati iz zemlje tudi na drugih mestih m strokovnjaki so mnenja, da Je okolica vrelca zelo v nevarnosti, ker se tvorijo strupeni plini, ki bi lahko povzročili katastrofalno eksplozijo. Vsak Izvor zemeljskega olja spremlja stalno podzemeljsko bobnenje. Ma$arykov recept za dolgo življenje Pardubice, 2. junija, d- . V navzočnosti prezidenta republike ministrskega predsednika in več ministrov je bilo včeraj otvor* jena državna razstava za telesno kulturo in sport. V svojem govoru je prezident Ma-sarvk med drugim omenil, da ga cesto vprašujejo, kako on varuje svoje zdravje. Na to vprašanje odgovarjam danes: Teto* vadim, gojim šport, se ne bofim zraka, soinea in vode, se nikdar ne preobjem in ne pijem alkohola. Ves dan imam dovolj dela. Prišel sem do spoznanja, da človek ne živi samo za zabavo, dasiravno naj bi bU vedno vesel in dobre volje. Poroka predsednika Dkmmergiie-a Pariz, 2. junija. AA. Predsednik francoske republike G as t on Doumergue, ki odstopi 13. junija, se je poročil ▼ privatnih prostorih elizejske palače z gospo Grrves. Nevesta odpotuje 18. junija na grad Tour* eville v mestu Toulouse. - - t . Imenovanje pri Pokojninskem zavodu Ljubljana, 2. junija. Pri pokojninskem zavodu v Ljubljani sta imenovana za k on« eeptne uradnike absolvirani jurist dr. Jan« ko Kosti in konceptni uradnik banovinske uprave Alozij Hartman. Sorzna poročila. LJUBLANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.765, Beriui 13.415 — 13.445 (ia43), B ni seli 7.8805, Budimpešta 9.8877, Gurih 10953 — 1098 3 (1096.8), Duqaj 793.68 — 796.68 (795.18). London 275.14, Newyork 56325 — 56.525 (56.426). Pariz 221.78, Praga 167-20 — 168 (167.60), Trst 295.99. INOZEMSKE BORZE. Carin, Beograd 9.12, Pariz 20.22. London 25.085, Nev/vork 515.45. Bruselj 71. -0, Milan 2735, Madrid 42.62, Amsterdam 207.50, Berlin 122.40, Dunaj 72.50, Sofija &74, Praga 1538, Varšava 57.85, Bud.ra-pešta 90.15, Bukarešta 3bOK5. Strmo 2 >SLOVENSKl NAROD«, dne 2. junij« 1931 Stev. 122 Občni zbor Zveze gospodarskih zadrug Lani |c pristopilo 14 novih zadrug — Zveza šteje 6* zadrug — Uspešno poslovanje Zveze Ljubljana, S. junija. V nedeljo 31. maja se je vrAIl v čitalnici Delavske ztooraice v Ljubljani VI redni obcnl zbor delavske zadmine sveee, Zvese gospodarskih zadru* za Jugoslavijo v Ljubljani r. z. s ot s. Ofr&ni zfbor je bil dobro obie&an In porekel je v lepem raspoloženju. Otvoril ga je podpredsednik Zveze goep. Melbijor Oobal. predsednik Delavske abor-nice »a Slovenijo v Ljubljani, ki ae je po pozdravu opominjaj vseh uanrlib aadruinl-kov, zlasti ustanovitelja in organizatorja Zveze ter delavskega zadružništva na Slovenskem pok. Antona Kristana, dalje Ivana Tofc&na, Petra Groblarja iz Trbovelj, Josipa Pintarja s Jesenic in ae mnogih drugih. Zatem je precital zvezni tajnik gosp. Ovetiko Kristan številne poadrave rasnih zadružnih »vez In zadrug, kakor Mednarodne zadružne zveze v Londonu, dalje zadružnih zvez iz Prage, Dunaja, Baela, Ljubljane, Zagreba, Beograda, Novega Sada itd. PoroBilo načelstva je podal podpredsednik Melhijor čobal, ki je naglasal močan •vjptiv današnje gospodarske krize na nase gospodarstvo in zadružništvo, slasti na zadružništvo, ki je organiziralo delavske množice, ki zaenkrat ae največ tnpe od posledic te krize: ed brezposelnosti, od reduciranja plac m mezd ter od nepopolnega delovnega tedna Dalje je naglasa!, da se naj t zadrugah prodaja na kredit omeji, ako ie ne opusti. Zlasti v današnjih časih Je vsako prodajanje na kredit tako riskantno, da ni mogoče tvegati ta način prodaje in s tem morda večati prodajo. Tam, kjer bi bilo mogoča odtegovanje, je to sa mesečne plačnike znosno. Vendar M bilo treba sploh navaditi ljudstvo, da gospodari brez kreditov ter da al živijenjaki način uredi po svojih plačilnih zmožnostih. Seveda je to danes, ko zaslužki ne dosegajo marsikje niti eksistenčnega minima, ko rudarji niti »s sivila ne zaslužijo, precej težko delo. Ali pričeti ga bi bilo treba. Se nekaj je potrebno: večje sodelovanje zadrug med seboj in c »vezo. Le v skupni borbi in s skupno pomočjo bo mogoče premagati vse težave, ki jih današnja doba nalaga vodstvom delavskih zadrug. Nadaljnje poročilo (za tajništvo) je imel tajnik Zvese Cvetko Kristan. Po pogledu na splošen položaj zadružništva in gospodarstva drugod in pri nas, po mali analizi vzrokov današnje krize, o kateri pravi dr. Otto Bauer, da »vpije racionalizacija pod-jstij po racionaliaaciji družabnega reda, ki bo iajpremen'ila metodično uporabo znanosti sa povečanje produktivnosti dela Is vtzroka za nastajanje gospodarskih kriz in brezposelnosti t sredstvo za dvig blagostanja vseh in sa olajšanje delovnega jarma vsem«, je naglasa!, da kljub vsemu Zvesa ni ravno malo napredovala Imela je lansko leto prirastka 14 novih zadrug, kar se od ustanovitve, ko so pristopile k njej vse tedaj že obstoječe delavske zadruge, se ni z-godilo. In ako prištejemo že 4 zadruge, ki so pristopile letos ter odštejemo dve, ki sta končali lani likvidacijo, tedaj vidimo, da je imela Zveza na dan občnega zbora 62 zadrug napram 46 ob početku lanskega leta Te zadruge so: 10 (leta 19&9: 6) konzumnic zadrug, 17 (14) produktivnih, It (8) denarnih, ls (11) denarnih zadrug in Delavskih domov, 2 (3) tiskovne zadruge in 5 (4) raznih zadrug. Od teh zadrug jih je S2 v dravski banovini« 8 v savski banovini. 1 v dunavski banovini to 1 t Beogradu. Zlasti Je razveseljivo razširjenje delavskega zadružništva na kraje preko Sotle in Kolpe, kjer je imela Zveza koncem leta 1929 le eno zadrugo, a jih je lani in letos pristopilo devet in to 6 iz Zagreba, 1 iz Osijeka, 1 iz Velikega Bečkereka ln 1 iz Beograda Nove ee ustanavljajo in pripravljajo k ustanovitvi Zvez ini revizorji so napravili land ss In letos 9 revizij. Skupno torej 42 revizij, ki so predpisane po zakonu. Poleg tega pa Zvesa stalno nadzira zadruge, je petim zadrugam uredila knjigovodstvo, 16 rač. zaključke, vsem pa je točno pregledala sestavljene bilance. Zverino glasilo »Konooment« izhaja mesečno. Pomožni organ Zveze Zadružna založba izdaja redno svoj Zadružni koledar. Za zadružno propagando skrbe tudi zagrebške zadruge in tamošnja Prva radndjčka pekarna je iodala v zadnjem času ie dve lepi knjigi o zadružništvu. Tudi s ■izseljenci ima Zveza precej stikov in v USA precej propagira med tamošnjim i izseljenci zadružno gospodarstvo. Zveza je zastopala Slovane iz Jugoslavije na Mednarodnem zadružnem kongresu, kjer bi bili brez njene delegacije zastopani le grugosloveneki Nemci. Enako sodeluje žal tudi edino naša Zveza iz Jugoslavije v publikacijah Mednarodne zadružne zveze in tam zastopa Jugoslavijo. TudM na X. Mednarodni zadružni soli je edino Zvezin tajnik Cvetko Kristan zastopal prvič Jugoslavijo, ko so bile zastopane lani na tej soli vBe evropske države razen Portugalske, Estonske, Holandske in sovjetske Rusije, in je bilo navzočih tam SO držav s 147 udeleženci. Zvesa je v dobrih odnosajih s vsemi zadružnimi zvezami Jugoslavije ter z mnogimi izven nje. Lani je priredila skupno z ostalima zadružnima zvezama t Ljubljani predavanji umi v. prof. dr. roto-mianza, dalje Je obiskala Zvezo po nalogu Mednarodne zadružne zvese avstrijska parlamentarka Bmany Freudlichova to letos jo je obiskal ravnatelj Mednarodnega urada dela Albert Thomas ki se Je po poročilih listov pohvalno izrazil o naših delavskih zadrugah m delavskih ustanovah. Albert Tbomas je član IsTrsevalnega odpora Mednarodne zadružne zvese t Londonu In predsednik Mednarodnega komiteja za medza-družne odnosaje, ki ga sestavlja po sedem zastopnikov konzumnega in poljedelsko • produktivnega zadružništva V davčnih in taksnih zadevah smo dosegli ono, kar nam po danili zakonih gre. Le Se nekoliko zakonov je tn. ki si Jih mi tolmačimo drugače, kakor pristojna davčna ob last v a. Tako je tn vprašanje dopolnilne prenosne takse in pa zgradarine za stavbne zadruge. Ker pač ni bilo mogoče doseči omiljemja sil sploh ukinitve zakona na poslovni promet morajo zadruge pozdravljati novi zakon o skupnem davku na poslovni promet, ker Jih z odpravo pavšala stavi v enakopravnost s privatnimi trgovci. Zvezna pisarna js ekspedirala lani 5092 dopisov napram 2224 v prejšnjem letu. Poleg je tu še okrog 1800 apelov okrožnic in raznih listin. Zadruge delujejo T aplosnem dobro. Konzumne zadruge trpe pač na oslabaani davčni moči konsumen-tov, produktivne zadruge se razvijajo povsem normalno, dasi tare delavske pekarne nesigunost v cenah moke in peciva, stavbne zadruge pa čakajo na boljše čase, da si je delavstvo priborilo po njih lani samo v Mariboru dva domova, in je uvedlo na Jesenicah velikopotezno akcijo za zgradbo Delavskih domov na Javorniku in Dobravi ter za gradbo zadružnih his za upo» kojence. To delavstvo je sklenilo mesečno žrtvovati od svojega zaslužka po Din 30 kot hranilno vlogo po 3 odst in to za dobo pet let. Te hranilne vloge bodo dale kapital za to velikopotezno akcijo jeseniško -javornišiko • dobravskih kovinarjev. Doslej ima ta akcija že 700 članov, a pričakuje se jih najmanj 1000. Denarne zadruge uspevajo relativno s krizo dobro. Zlasti uspevajo one na Jesenicah, Mariboru, Prevaljah in pa novi v Beogradu in Zagrebu. Treba bo iti po dosedanji poti z vso opreznostjo naprej in uspehi bodo še lepši. Poročilo nadzorstva js podal tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip U ra tn i k. V daljši debati so se oglasili gg. Boris Kristan, Karol Tckavc, Ivan Hladnik, Ivsn Selan vsi iz Ljubljane, Vad Merlin iz Ms* ribora, Jova Jakišič iz Osjeka, Jakob Ko* vač in Cvetko Kristan iz Ljubljane ter MeLhdjor čobal iz Zagorja. Za tem so bili poročilo nadzorstva, ra* čunski zaključek za 1930 m proračun za 1931 soglasno sprejeti. Pri volitvah so bili izvoljeni: za pred* sedndka: Melhijor Cabjal, ravnatelj Splošnega konzumnega društva »Posavje* v Zagrebu ob Savi; za podpredsednika: France K o b 1 e r, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, za člane načelstva pa Cvetko Kristan, tajnik Zveze, Jurij J era m, načelnik Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom« na Savi-Jesenicah ter Mirko C v r 111 a, rav* natelj Prve radničke pekarne u Zagrebu. V nadzorstvo so bali izvoljeni: Filip Urat* nik in Ivan Čolnar iz Ljubljane, Anton Zugvvitz z Jesenic, Kari Malovrh iz Hrast* nika, Rupert Ingolič iz Maribora, Stjepan Bogić iz Zagreba in Uroš Pravica iz Boo* grada. Kot zadnja točka dnevnega reda je bi* lo še izčrpno predavanje tajnika Cvetka Kristana o posebnostih v načrtu nove* ga zadružnega zakona. Za tem je predsednik s pozivom na nadaljnje uspešno delo zaključil občni zbor. Nemški industrije! v Ljubljani Ljubljana, 2. junija. Na potovanju po jugovzhodni Evropi je prispela včeraj popoldne v Ljubljano pod vodstvom znanega vseučiliakega profesorja g. dr. Hoffmanna skupina »iw*lr*h in-dustrijcev in znanstvenikov. O sprejemu na kolodvoru smo poročali že včeraj. Gostje so si ogledali mesto, v kolikor Je bilo ob izredno neugodnem, vremenu mogoče, najbolj jih je pa seveda ranima! vs-1 esejem, o katerem so ss izrazili zelo pohvalno. Zvečer jim je priredil nas vel esejem v srebrni dvorani Umona večerjo, katere so se udeležili ▼ prvi vrsti odlični predstavniki našega gospodarskega sveta. O. bana Je zastopal načelnik oddelka za trgovino in obrt dr. Mam, mestno občino pa podžupan prof. E. Jare. Med gosti in domačini se Je kmalu razvila intimna družabnost in med večerjo Je bilo izrečenih z obeh strani več porodne— | nih napitnic. Najprej je predsednik vele-sejma g. Fran Bonač v prisrčnih besedah pozdravil goste in t daljšem govoru obrazložil pomen njihovega poseta. Za pozdrave se je zahvalil predsednik direktorija lipskega velesajma dr. R. Kdhler, ki Je kot strokovnjak na polju veleseJmov na podlagi izkušenj in bežnih vtisov, ki Jih Je doba pri nas, ugotovil, da ima nas vele* sejem solidno življensko podlago in da se mu obeta lepa bodočnost, v imenu mestna občine Je prisrčno pozdravu goste podžupan prof. E. Jarc ta lzraaH satja, da M ss vezi med obema narodoma čimbolj poglobile tudi na tujskoprometnem polju. Prvi svndikus industrijske in trgovske zbornice Bocfaum in poslanec dr. Hugo Je v svojem govoru pravilno ugotovil, da pogreša sedanji svet v prvi vrsti človeških, prijateljskih stikov, brez katerih Je mirno to plodonosno sožitje narodov izključeno. Vse mednarodne konference, tudi gospo-darske, nam nič ne pomagajo, če os bomo našli sami med seboj trdnih prijateljskih vezi kot ljudje, ki moramo dati nekaj tudi na idealizem. V zelo lepem govoru Js pozdravil nemške industrijce predsednik Zbornice za TOd g. Jelacsn. Kot vodja ekskurzije se je zahvalil domačinom za prisrčen in gostoljuben sprejem dr. Hoff-mann. Ffonftpo Je izpregovoril še urednik »Slovenca« g. Pran Terseglav v imenu Delavske zbornice, naglasa j oč, da Je tudi delavstvo življensko zainteresirano na napredku Industrije in poglobitvi gospodarskih stikov med Nemčijo ta Jugoslavijo. V prijetnem kramljanju Je hitro minil večer, ki ostane vsem udeležencem v naj-prijetnejšem spominu. Danes so ss odpeljali nemški industrijci na Jesenice In na Bled, potem se pa vrnejo v domovino. Selimo jim srečno pot to veselilo nas bo, če bodo nemško javnost objektivno informirali o razmerah v Jugoslaviji. Hvaležni Jim bomo, Če bodo na podlagi svojih osebnih stikov z našimi gospodarskimi krogi pripomogli, da se gospodarske vezi med Jugoslavijo in Nemčijo čim bolj utrdijo. Velika ruska loterija Prvo žrebanje loterije sveta ujedinje* nih ruskih oficirskih udruženj v kraljeva« ni Jugoslavija bo nepreklicno v ponede* I jek 15. t m. ob 15. v dvorani direkcije državnih dolgov v Beogradu pod kontrolo državnih organov. Prireditelji loterije se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim po* imagali pri tej človekoljubni akciji, in prosijo one, ki so dobili srečke, naj do omenjenega dne obračunajo za prodane srečke, kakor je podrobno pojasnjeno v psulošenah dopisih. Ker ima ta loterija dve žrebanji in ve* Ija vsaka srečka za obe žrebanji, opozar* jsjo prireditelji imetnike sre;k, naj jih shranijo tudi za drugo, glavno žrebanje, ki bo nepreklicno 15. decembra. V glav* nem žrebanju bo izžrebano tudi diagoce* no kraljevo darilo, lepa darila mnogih do* brotnikov ter dobitki in premije v skupni vrednosti 350.000 Din. Ves rezultat prve* ga žrebanja bo objavljen 22. t. m. Lista izžrebanih številk bo poslana vsem, ki jim je pisarna loterije poslala srečke in Id so sodelovali psi tej človekoljubni akciji. Vsak Imetnik srečke lahko dobi listo iz* žreb*nih številk brezplačno, če pošlje pi* sami loterije Beograd, ObiUćev Vjenac 36 na dopisnici točen čitljivo napisan na* slov. Priznanje našemu velesajmu LJubljana, 2. Junija. Včeraj smo imeli hude nalive, kar se Je seveda nekoliko poznalo na vele sejmu, kjer ni bilo toliko ljudi, kakor bi jih bilo ob lepem vremenu. Sicer so pa delavniki bolj za interesente, ki prihajajo na velesejem sklepat kupčije. Oe Je po paviljonih prevelika gneča, al itak ni mogoče ogledati razstavljenega blaga. Do danes je imel vel esejem se nad 20.000 pose trnkov. Včeraj Je posedi velesejem pomočnik finančnega ministra dr. Leti ca z načelnikom g. Božičem ta predsednikom Udruženja jugoslovenških lnženjerjev in arhitektov ing. Avramovičena. Velesejem si Je ogledal tudi komandant dravske divizije divizijski general Bogoljub Hič z rodbino in se zanimal za preproge. Kakor včeraj. Je bilo tudi danes dopoldne sejmišče v znamenju povpraševanj in prvih kupčij. Tudi glede poslovnega življenja beleži velesejem že prav lepe uspehe. Več kupčij Je bilo sklenjenih v težki industriji, pohištvu, čevljarski stroki in kolesih. Praktične novosti in najnovejši manjši izumi imajo tudi letos mnogo odjemalcev. Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd< pri-občuje na prvi strani članek o ljubljanskem velesejmu, v katerem sicer pravi, da letošnja prireditev po kakovosti razstavljenega blaga nekoliko zaostaja za lansko jubilejno, po količini Jo pa prekaša. Kljub vsemu se pa mora priznati upravi velesajma in njenemu zelo agilnomu ravnatelju dr. Dularju, da je razstavno blago vzorno hi po sistemu razvrščeno na prostoru, ki bo kmalu premajhen za razvoj te slovenske gospodarske ustanove. Ne bili bi pravični, nadaljuje >Jugo-slovenski LIoyd«, Če bi tudi ob tej priliki ne naglasili, da kaze letošnji ljubljanski velesejem pretežno vse one hvale vredne karakteristike slovenskega gospodarstva, ki smo Jih lani naglasili kot vzgled drugim krajem naše kraljevine. In to Je sistematičnost, solidnost, vztrajnost, varčnost ta praktičnost, ki napravi iz Slovenije kljub vsem krizam najnaprednejšo in najbogatejšo pokrajino naše države. Slovenci streme zavestno za tem, da postanejo s svojim gospodarskim napredkom, organizacijo, zadružništvom, tiskom, umetnostjo ter kulturnimi tn socialnimi orljentacijaml posebno močan činitelj v našem jugoslovenskem narodu m državi. Na vsakem koraku in tudi na letošnjem velesejmu se jasno vidi, da Jim gre to srečno od rok. In mi smo lani dovolj govorili o tem, da jim tega nihče ne more zameriti, dokler se v drugih naših krajih ne začne delati po slovenskem vzgledu. Zadnja smrtna lcazttu Nekatere ameriške države so odpravile smrtno kazen. Edini riočm, ki se tam Se kaznuje s smrtjo je peSboja. Slovenci v Ameriki Varnostne razmere v Ameriki morajo biti res strašne. Umori. ropi. požigi in drugi zločini so na dnevnem redu. Kakšna je strahovlada ameriških banditov, pač najbolj dokazuje dejstvo, da je bilo samo v Clevelandu ubitih in umorjenih od 5. do 15. majs 8 ljudi, policiji se pa ni posrečilo aretirati nobenega morilca. Tudi mnogo naših .rojakov je že postalo žrtev zločin* cev. Nedavno smo poročali o roparskem umoru nekega Slovenca. 14. maja je bil pa v Detroitu ustreljen 351etni restavra* ter m gostilničar Alojzij Kovačič. Ustre* lili so ga zločinci, ki so se pripeljali z av» tomobilom. V zvezi z zločinom j« bil are* tiran Pavel Miller. V Milvvaukee. država \Viscontins, si je končal življenje TOletni Janez Žlabernik. Pokojni je bil doma iz Nazarjev na Sta* jerskem. V Ameriki je bival 30 let. Pred dvema mesecema mu je umrla žena in njena smrt ga je tako potrla, da je obu» paL V Shebovgsnu je umrl Anton Pris* land, star 54 let. Pokojni je bil doma iz Rečice pri Savinji, v Aueriki je bival 28 let. Zapustil je ženo, sina in 4 hčerke. — V Ga hi metu je po daljši bolezni umrla Marija Mežnarjeva, stara 60 let. Bila je ena najstaresih slovenskih naseljenk. Za* pustila je 6 otrok. — Na Ahmeeku je uttbtI 261etni Janez Vrancšić. — V Jolietu, država Illinois, je nedavno umrl Janez Suklje, eden najstarejših slovenskih pri* soljencev. ^- V Clevelandu je 18. maja umrla Marjeta Glažer, rojena Dolenc, stara 39 let; doma je bila iz vasi Stude* nec pri Postojni. Zapustila je moža in oVe hčerki. _ V Cal ume tu je umrl Peter Spe* bar v starosti 65 let. Doma je bil iz Drage pri Vinici, v Ameriki je bival 45 let. — V Clevelandu je. 16. maja v mestni bolnici umrl 241 e trm Josip Štimec, doma iz Osil* nice pri Kočevju. V Ameriki je bival 10 let. — V Clevelandu je umrla tudi Fran* čiška Kem, rojena Žitnik. Stara je bila 44 let, doma je pa bila iz vasi Mali vrh, fa* ra Šmarje. V Ameriki je bivala 36 let. Za njo žalujejo mož, 4 hčerke in 3 sinovi. — 18. aprila je v Clevelandu umrl Martin Šmak. Pokojni je bil rojen 1. 1884 v vasi Prečna na Dolenjskem. Zapustil je ženo, sina m 2 hčerki. V Clevelandu je 17. maja umrla v bol* niči Ljubljančanka Marija Mura, rojena Skubic. Pokojna je bila v Ameriki 28 let, zapustila je moža in dva sina, v Ljubljani pa živi še njena mati. Mumova je bila stara 44 let V kraju Latrobe je nedavno divjala huda nevihta, med katero je večkrat tre* ščilo. Strela je ubila 91etnega Petra Fu* riana, njegovega 81etnega tovariša Janeza Medveda pa omamila. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. junija Včerajšnji in današnji dan sta bala v znamenju številnih nesreč. Na drugem mestu poročamo o zastrupljenju v Gradišču ter o manjši nesreči v Čopovi ulici, v bolnico so pa morali včeraj prepeljati še več drugih žrtev nesreč. Težja prometna nezgoda se je pripetila včeraj okrog 13.40 na Turjaškem trgu. Po trgu ie prrvozfl na motornem kolesu mehaniškj vajenec Jakob Oajzer in hotel zaviti v Vegovo ulico. Baš na ovinku se mu je pa z balance snel su-mitesti držaj, Oajzer je z motorjem zadel ob cestni robnik in v naslednjem hipu zle-tcl z motornega kolesa naravnost v zii hiše Kmetijske družbe. Priletel je z glavo in se tako pobil, da je nezavesten obležal. Morali so ga z rešilnim avtom pre.pe.jati v bolnico. Druga nesreča se je pripetila skoraj istočasno v Holzapflovi ulici. S kolesom se je peljal okrog 13.30 mizarski vajenec France Fink. Na vogalu Cegnarjeve u'ice so se na kolesu nenadoma zlomile vilice, Fink Je padel čez kolo naravnost na obraz na cesto in nezavesten obležal. Tudi Finka so morali prepeljati v bolnico. tft včeraj smo omenili, da so se v Ljubljano pritepli razni sumljivi tipi, največ je pa menda prišk) žeparjev. Žrtev teh je postal tudi veletrgovčev sin Božidar Lo*i£. rojen 1913 v Prokopi j u v Srbiji in stanujoč na Domobranski cesti 23. N^ernu j* neznan žepar izmaknil zlato uro z dvema pokrovoma. Na gornjem pokrovu je bi! črn ddamant, okrog njega pa 8 afi 10 bri-ljantov. Tudi na spodnjem pokrova je bil vdelan črn diamant. Ura je bila vredna 4500 Din. Ložič je bil v družbi nekega prijatelja na raznih krajih mesta, mudil se yt v gostilni »pri štefetu« na Miklošičevi :e-sti. potem je bil v bifeju Rtio in zato r.t ve, kje mu Je izginila ura. Tatvino je opazil šele pozneje na restavracijskem vnu Zvezde. Delavec Andrej Škamperle, zaposlen i PoIIakovi tovarni, je prijavil pofroMi. da mu je nekdo v tovarni iz suknjiča ukradei 220 dinapJev. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za tnal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra e« 14 Nova opereta. — Kako gre vaša nova opereta, gospod ravnate^? — Z cio dobro, toda po vsakem dejanju moramo deliti nove brezplačne vstocMrice, KOLEDAR Danes: Torek, 2. junija 1931. katoličani: Marcelin, pravoslavni: 20. maja, Vcli-mir. DANAŠNJE PMREDITVE Drama: Slehernik. B. (Predst. v operi) Kino Matica: Lažni feldmarsai. Kino Ideal: Krvava arena. Predavanje prof. Spektorskega ob 21. v Narodnem damu o temi: Hippolyte Talne. DEŽURNE LEKARNE-Danes: Bahovec, KongTesni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. ŠiSka. £9£S£g££ $2 i.-C~yii'^>^-!. 5>X9 SjM S 9n cm cm bm g\v, ^ Danes najboljši govoreči film zabave in smeha! Lažni feldmarsai V glavnih vlogah Vlasta Burian — Roda Roda Prilikom poseta ljubljanskega velesejma si morate ogledati ta film. Smejali se boste do solz! Predstave ob 4*9 pol 8. in 9»? Elitni kino Matica Telefon 2124. Telefon 2124 Konjereja in konjske dirke V St. Jerneju, znanem središču slovite šentjernejske konjereje, že mnogo let delu* je EMrkalno in jahalno društvo na polju po* spoaevanja konjereje in pravilne vzgoi« toplokrvnih konj. Pri tem ae upoštevajo posebne okoliščine in gospodarske potrebo našega kmetovalca * konjerejca. Naš kmet potrebuje dobre, hitre in vztrajne vozne konje. Tak konj se tudi lažje in bolje proda. Jasno je, da mora imeti dober konj poleg vestnega vzgojitelja rudi dobro zdravje, voljo za delo, hitrost in železno vztrajnost. Edine javne preizkušnje so dirke, rja ka* terih se morejo najlažje spoznati vrline in svojstva konja. Dirke »o potrebno sreoV stvo, ki najbolj pospešuje vzgojo dobrega konja in ki je tudi v veliki mera pripo» moglo do povzdige dolenjske konjereje, zlasti v šentJernejskem okolišu, ki upravi« čeno slovi daleč preko mej naše ožje do* movdne. Kakor običajno vsako leto priredi društvo tudi letos 29. junija na dan sv. Petra in Pavla konjske dirke v St. Jerneju. Ta prireditev obeta biti posebno z&rimiva in privlačna, ker so določene za letos znat* no višje nagrade dirkačem zmagovalcem. Samomor dunajskega bankirja V soboto zvečer si je končal na Dunaju življenje bankir Oskar Landauer. Na oni svet si je pomagal z večjo količino veronala in dvema kroglama. Njegova soproga je zvedela za možev samomor šele v nedeljo. Mož je dejal, da mora v Gradec po opravkih, pa ga ni bilo nazaj in ženo je začelo skrbeti. V nedeljo je hotela v njegovo pisarno, pa je bila zaklenjena Vlomili so vrata in našli Landauerja mrtvega. Na mizi je ležal revolver, v katerem sta manjkala dva naboja. Našli so tudi tri poslovilna pisma, eno je bilo naslovljeno na ženo, drugo na bankirjevega pravnega zastopnika, tretje pa na njegovega kompanjona Fritza Maverja. Banka R. Landauer je stara že 62 let Dolga leta je veljala za solidno podjetje, zadnje čase je pa začela propadati in že proti koncu lanskega leta bi morala biti likvidirana. Z upniki je bil dosežen nedavno sporazum, po katerem bi dobili 25—50% svojih terjatev. Njene obveznosti so znašale 200 tisoč Šilingov. Kaj je prav za prav gnalo Landauerja v smrt, ni znano. Življenje si je končal tik pred mirno poravnavo tako, da ni misliti, da bi ga bil pognal polom banke v smrt. Nasprotno tudi drži. — Statistika dokazuje, da je zakon najborjše sredstvo proti samomoru. — 2e res, toda nasprotno tudi drži. Edina Izjema. — Radio je važen činkerj miru med narodi. — Med narodi morda res, nikakor pa oe med sosedi v isti hiši. Stev. 122 >S L O V E N S K T NARODc, dne 2. junija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Federacija slovanskih zdravnikov. V Četrtek 4. t. m. se prične v Pragi II- kon* greš slovanskih zdravnikov pod pokrovi* teljstvam p rezidenta Masarvka. Na kon* gresu bo ustanovljena Federacija slovan* skih zdravnikov. Po svečani otvoritvi bo predaval prof. dr. Stebra • Bohm o zdrav* ništvu kot kulturnem činitelju v zgodovini slovanskih narodov. V petek dopoldne si ogledajo udeleženci Prago, popoldne bo pa kongres nadaljeval svoje delo po 6ekoijah. Na Karlovi univerzi bo razprava slovan* skega strokovnega tiska, pubHkacij, starih zdravniških rokopisov in knjig. V soboto dopoldne bo kongres nadaljeval svoje delo, popoldne bo pa ustanovljena Federacija slovanskih zdravikov, ki se pripravlja že od prvega kongresa slovanskih zdravnikov v Poznanju L 1929. — Dr. Katičić vpokojen. Načelnik sanitetnega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Vladimr KatkSć je na lastno prošnjo vpokojen. — Razpisani službi. Uprava za duševne boiezni Ljubljana - Studenec razpisuje 2 mesti uradniških pripravnikov. Prošnje je treba vložiti do 18. t m, — Izprememba zakona o notarjih. Po zakonu o notarjih je moral pravosodni minister v dođočenetn roku popokiiti notarska mesta. Rok je bil enkrat že podaljšan in je iztekel 31. maja. Ta čas je pa prišlo iz notarskih krogov več ugovorov In novih predlogov tako, da ie bila potrebna ukinitev določbe glede roka, Kr. vlada mora proučiti vse ugovore in predloge p redno bo rešeno to vprašanje. — Nova zveza Seni - Sušak. V četrte* 4. t m. začne voziti na progi Senj - Sušak vsak dan razen nedela e potniški brzoparnik Jadranske Plovidbe »Triglav«, ki bo odhajal iz Senja ob 5.30 in prihajal na Sušak ob 8.35 ter odhajal s Sušaka ob 17.30; ustavil se bo v Novem, Selcih, Crikvenici in Sv. Jakobu. — Kongres inženjerjev In arhitektov. Od 4. do 6. t m. se bo vršil v Novem Sadu 12. kongres udruženja jugioslovenskih inženjerjev in arhitektov. Novosadska sekcija ie za kongres ie vse pripravila. Udeleženci kongresa prirede več izletov v okolico Novega Sada, tako na FruSko goro, v razne zgodovinske samostane itd. Pristojbina za člane kongresa znaša 200, za rodbinske člane pa 150 Din. — Sprejem gluhonemih otrok v gluho-nemirico v Ljubljani. V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1931-32 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem so gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora, izpolnjeno 7 in še ne prekoračeno 10 leto ter primerna telesna zmožnost in sposobnost za *zobražanje. Prošnje Je treba vk>-Sftj do 30. jtttnija pri ravnateljstvu gluho-nemnice. — Razpust društva. Podružnica I. delavskega kolesarskega društva za Slovenijo v Ptuju je razpuščena, ker nima po-doiev za pravni obstoj. _ Bled in Višnja gora. Nedavno je bil objavljen seznam letoviških krajev v drav* ski banovini. Človek bi mislil, da spada Bled v prvi vrsti med letoviške kraje, pa ni tako. Bleda namreč v tem seznamu ni, pač je pa v njem Višnja gora in še razni dru* gi krajd, ki jim sicer od srca privoščimo le* toviški značaj, ki pa v tem pogled« daleč zaostajajo za Bledom. Menda se je agodila nerodna pomota, ker ne moremo verjeti, da bi gospodje, ki so seznam sestavljali, Bleda ne poznali. — Sokolsko društvo Kočevje priredi v nedeljo 7. t m. svog letni javni nastop. Udeležba v kroju obvezna za člane, ki ga imajo. Narodne noše vabimo in prosimo, da se udeleže sprejema pri dopoldanskem vlaku in sledeče povorke ob 11. Vabljeni Članstvo dn vsi prijatelji sotkolsrva. — Slavnostna otvoritev ki blagoslovitev novega šolskega poslopja v Semiču se bo vršila v nedeljo 7. t. m. ob 9. uri s slovesno sv. mašo. Popoldan bodo Šolski otroci igrali igro »Prstan«. — V Beogradu se ]e porušila enonad-s trop na hiša. Včeraj ponoči se je v Beogradu porušila hiša trgovca Milana Laza-reviča. Vzrok je bilo kopanje temeljev za tri nad stropno hišo blizu Lazerevičeve stavbe. Stavbnik ni zadosti podprl zidu Lazarevičeve hiše, dež je razmehčal teren in včeraj »krog 1. zjutfaj se je hiša z velikim truščem porušila. V prvem nadstropju je stanoval trgovec Izak Jakar iz Skoo-ija z rodbino. SpaJnica se je porušila, padajoči zii d, stebrov je m omet je pokopal skoraj vso Jakarjevo rodbino. Jakarja so težko poškodovanega potegnili izpod ruševin, dočim so drugi člani rodbine zadobila lažje poškodbe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno ui večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 28.3, v Skopi ju 27.3, v Splitu 25.4, v Zagrebu 25, v Sarajevu 24.3, v Mariboru 22.4, v LJubljani 21.6. Davi je kazal barometer v Lfub-liani 762.9 temperatura je znašala 12,4. — Legitimacije za Jubilej Majks Bofle Kamenite v Zagrebu se dobe pri Putniku, Ljubljana. Dunajska cesta 1. bo ceni 10 Din. Četrtin ska vožnja po železnici, 272n — Obsojen na dosmrtno lečo. Pred grebšlkim sodiščem se je včeraj vrSila nenavadna, a izredno zanimiva raaptava. Zaradi zahrbtnega umora se Je moral zagovarjati mladi mlinar Josip Sepec Iz vasi Trebovca. Sepec je bii znan y'{ vas*, kot velik ženskar. Čeprav ni bil posebno lep, je znal ženskam glave mešati. V Trebovcu je pa živel tudi Josip Manovič, ki je bil oženjen. Sepec je zmeSaf glavo tndf Memo-vičevi žena, končno se je je pa naveličal in začel zalezovati mlado in lepo Slavico Cvoriščec, katere mož je bil pri vojakih. Zato je bila Manovičeva žena zelo rjuho -sumna nanj. Ker je vedela, da je Cvoriščec pri odhodu k vojakom naroČil njenemu možu, naj pazi na Slavico. je Manovi-ća nahujskaia proti Šepcu, češ da zapeljuje Slavico. To je pa Manovica silno raz-kačUo, kajti s Slavico je imel sam intimno razmerje, česar pa njegova žena ni vedela. Tako so varali drug dregega kar križem k raže m Manovič je kmalu ustavil Šepca in mu zagrozil, da ga ubije, če ne bo pustil Slavice pra miru. Slavi ca se je bda medtem naveličala Šepca. ljubila je samo še Manovica. Zato je Sepec sklenil osvetiti se tekmecu. Ko sta se 37. aprila Manovič in Slavica na vozu vračala iz vinograda, je nenadoma skočil pred voz Štpec, ustavil konja in še predno se je Manovič zavedel, za kaj gre, ga je ta oplazil s sekiro dvakrat po glavi Manovič je bil takoj mrtev, morilca so pa orožniki aretirali. Pri včerajšnji razpravi se ie zagovarjal s popo&no pijanostjo, češ da ni imel namena Manovica ubiti, temveč samo pre-rmkastiiti. Obsojen je bil na dosmrtno Ječo — Z nožem v hrbet. Včeraj so morali v ljubljansko bolnico prepeljati 29;letnega delavca Antona Pevska iz Cešnjevka, kate* rega so vaški fantje pretepli in ga poško* dovali na desni roki, eden ga je pa z no* žem sunil v hrbet. — V bolnici je moral tudi 18*Ietni hlapec Kari Škrinjar iz Trzi« na, katerega je nekdo med prepirom z dež* nikom močno oplazil po nosu. — Opozarjamo na oglas družbe Com-merce, LJubljana. Tavčarjev« u. 2-1. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RElCti. FovrSnike, obleke In vsa druga oblačila sa gospode In deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c 12. Iz Ljubljane —Ij Nenadna smrt ljubljanskoga trgovca. Davi okrog 5. zjutraj je umrl nenadne smrti znani ljubljanski trgovec g. Leopold P e v a 1 e k v starosti 54 let Pokojni, ki se je izučil v mladosti tiskar, obrti, se ie pozneje osamosvojil, uredil si je akciden-no tiskarno ter obenem otvoril trgovino z razglednicami ter papirnatimi potrebščinami Bil je znan kot dober in soliden trgovac ter je bU zaradi svojega vedrega značaja zelo priljubljen. Zapušča žalujočo vdovo, Marijo, sina Jic-sipa in Mirka, ki je urednik »Jugoslovana« ter eno hčerko. Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini ob bridki izgubi pa iskreno sožalje! —Ij Glavni tivolski drevored posica-vtajo te dni z drobnim kremenčnim peskom, posip pa gladijo s parnim valjarjem, ker je drevored v glavnem utrjen in zravnan. Robniki so tudi položeni, manjkajo pa še kandelabri električnih svetiljk. Za začasno razsvetljavo so pustili nekaj plinskih svetilk, a veČina so jih pa podrli. S postavitvijo kandelabrov bodo še v drevoredu postavili klopi in napravili po sredi drevoreda gredice, kot so nameravaj. Kakšnih drugih večjih del pa menda ne bo več. —lj Razstavo paramentov in cerkvenega posodi a priredi v dneh od 7. do 14. t. m. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani. Razstava je prva te vrsta pri Slovencih in bo spravila na dan mnogo zanimivega zgodovinskega materijala, ki še ni bil nikjer publiciran, pa je za našo kulturno, umetnostno in obrtno zsrodovk.c ogromne važnosti. Nameščena bo v Škofijskem dvorcu. Vabimo vse interesente, da si zanimivo razstavo ogledajo, tudi šole naj bi se je udeležile pn svojih zletih. Preskrbljeno bo za vodstvo. Razstava bo odprta od 8. zjutraj ves dan do 6. zvečer. —lj Pomladanski družabni izlet Soča-nov se bo vršil v nedeljo 7. t. m. v pri-jasno Tomačevo. Naš rojak Gorjanc (pri Kovaču) nas bo postregel zelo po ceni z izborno pijačo in dobrimi jedili. V senčnatem in okinčanem vrtu bo zabava z godbo in rajanjem. Zbirališče točno ob 3. na križišču Linhartove in Dunajske ceste. Pridite polnoštevitno! Priredit, odsek Soče, — Iz gledališke pisarne. Drevi se ponovi v operi misterij »Slehernik« za red B. Prihodnja in zadnja premijera v drami bo tragedija Leonharda Franka »Vzrok«. Pisatelj spada med najznamenitejše predstavnike sedanje nemške in sploh evropske literature. Z dramatizacijo obeh svojih romanov »Vzrok« in »Karel in Ana« je zaslovel po vsem svetu. Premijera »Vzroka« bo v torek 9. t m. — Opera ponovi jutri »Večnega mornarja« s Primožičem v naslovni vlogi za red C. V četrtek se ponovi opera »Židinja« izven. V naslovni partiji nastopi ga. Gjungjenac - Ga vellova. Njega očeta bo pel g. Sftmenc, ki je dosegel pred dnevi na našem odru velik uspeh. zbor društva pottftčao-▼ LJubljani se vr* 7. t m. (nedelja) ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, gađala soba restavracije Slon. __Francoski institut opozarja, da bo danes zvečer ob 21. predaval v draitve-nat prostorih v Narodnem domu g. univerzitetni profesor Spektorsky. Naslov predavanja je: Hipoolyte Taine. Vabimo —U Združena orkestra operni orkester in orkester Orkestralnega druftrva Glasbene Matice sta priredila v teku letošnje sezone pod vodstvom svojih dirigentov, ravna-teHa Poliča, skladatelja Škerjanca in kapelnika Strrtora. tri izvrstno uspele koncerte, ki so vsi imeli izredno lep spored. FV., poslednji simfonični koncert letošnje sezone bo v petek 5. t m. pod vodstvom sklada teM a škerjanca. Poleg teh koncertov sta združena orkestra sodelovala tndf prt izvedbi »Faustoveaa pogubljenja« ta Sat-tnerjeve »Oljka«. Brez dvoma veliko delo. v orvi vrsti za operni orkester, ki je tudi sicer v operi s številnimi izkušnjam: in predstavami zelo zaposlen. Obe instituciji operni in Matični orkester, se lep0 izpopolnjujeta ter z največjo vnemo sodelujeta pn v«eh simfoničnih prireditvah v Ljubljani Zato zaslužita vse naše zanimanie. katero bomo najlepše pokazali s tem. da v petek 5 t m. na poslednjem koncertu napolnimo dvorano »Uniona« do zadnjega kotička. Na sporedu bodo zastopani skladatelji Cesar Franck, Modest Musogskl in Peter Čajkovski. Sodelovali bodo pianist Noč, d!rig*ra! bo skladatelj Skerjanc. Cene običajne koncertne. Predprodaja v Matični knjigarni. —b* 11. rednj letni občni zbor Zveze trgovskih grenrijev. V nedeljo 7. t m. se bo vriffl ob 9. uri dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani 11. redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremilev. Iz dnevnega reda sodeč, bo to zborovanje posvečeno razpravg sedanjega gospodarskega položaja ki se bo v konkretno podprtih referatih obravnavalo zlasti vprašanje davčne obremenitve, telefonskih prilik v dravski banovini m o obrestni meri. V vrstah stanovsko organ iza ranega trgov-stva se polagoma budi stanovska zavest, pa bo pomenilo to prvo zborovanje slovenskega trgovstva v novj palači Trgovskega doma manifestac4jo za uveljavljenje najvažnejših trgovskih zahtev in teženj, ki so v tesni zvezi z interesi vsega našega gospodarstva. —Ij Prireditev Atene v opernem glede« lišču. TK Atena priredi v soboto ob 15. v opernem gledališču predstavo za mladino. Vprizori se mladinska igra »ŽaromiU. Opozarjamo starše že zdaj na to prireditev, ki v polni meri zasluži, da jo deca z roditelji v čim večjem številu početi. —lj Nesreča pri delu. Davi je v Čopovi ulioi padel s 6trehe nizke stavbe ključav* ničarski vajenec France Grošelj, zaposlen pri tvrdki \Veibl. Poškodoval si je levo ro* ko in se potolkel po obrazu. Morali so ga z reševalnim avtom prepeljati v bolnico. —lj Zastrupljenje s plinom. V Gradišču št. 11. se je danes pripetila nenavadna ne« sreča. V Gradišču namreč delavci koplje* jo jarke, urejajo kanalizacijo, vodovod in plin. Iz neznanega vzroka je pa začela plin* ska cev puščati in plin je uhajal naravnost v stanovanje 66*Ietne zasebnice Katarine Konsoheckove. Ker starke do 9. zjutraj ni bilo na spregled, se je hišniku zdelo čudno. Potrkal je na njena vrata, ker se pa nihče ni odzval in je obenem uhajal plin iz sta« novanja, je slutil nesrečo. Pozval je kiju* čav niča rja in odprla sta vrata. Našla sta Konscheckovo nezavestno na postelji, v sobi je smrdelo po plinu. Hodnik je odprl okna in prezračil gobo ter takoj pozval rešilno postajo na pomoč. Starko so skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, kar ^Vašak občuti... . da-li jo pravilno negujete ali ne. Ona ni mrtva prevleka, nasprotno prav občutljiv organ. Radi tega mora začeti pravilno negovanje kože 8 pravim milom, to pa je ELI DA FAVORIT MILO. Obilna in dišeča pena tega mila čisti temeljito, pri tem pa je izvanredno blaga. Koža postane mehka in gladka. Ako redno uporabljate ELIDA FAVORIT MILO bo Vaš teint zavidno čist. ELIDA^^MILO se jim deloma posrečilo. Konscheckovo so naložili na reševalni avto in jo prepeljali v bolnico, kjer se je pa znova onesvestila. Kakor nam poročajo, je njeno stanje zelo kritično. Velesejmske skrivnosti in radosti Tudi letoSnji velesejem ima na „periferiji" vse polno atrakcij, ki jih je pa treba poiskati in prav razumeti Ljubljana, 2. junija. Velesejem — sejem, se ješ, seje, — de* nar, če ga imaš. Kaj bi ga ne imeli. In za* kaj bi ga ne sejali, saj je velesejem in z« kaj drugega bi naj bil sicer. Prav;jo, da je velesejem zaradi gospodarske krize. O, se« veda, brez krize res ni ničesar, tudi na« predka ne sploh je ta, in gotovo tudi druge, kriza prav; blagoslov, že zaradi velesejma in tudi ni treba, da postavši zaradi vele* sejma splošno, saj so že tiste rdeče marele v Lat term snovem drevoredu dovolj. Avto* drama tudi ne bomo nikdar pozabili. Po« tem se še vrste v&rijeteji, »smešni« pavilo* ni, menažerije. Ne bomo naštevali, treba je pa nekoliko pogledat pod marele, kako se žanje, ker se že toliko seje. Tako se kaj hitro prepričaš, da je Merkur sila mog o* čen. Njegovo kraljestvo ne propada, pa Če« tudi bi se reprezentiralo samo pod takšn:* mi marelami. Najprej pridejo na svoj račun ušesa. Lajne, orkestri oni, pihala, tolkala, harmo* mke, piskači, zvočnik5, gramofoni. Napi j ae, duša, odpri se srce! Za dolge dni, ko bo edina uteha tivolski gramofon in še morda kakšen recept ali nasvet glede tega in one* ga ne glede na bon ton. Schubertov rojak žvrgoli, kot da se jena« zoba I prosa. Okoli njegove marele se zgrinja občinstvo. Od vrtiljaka 6em ae elisa (kri* panje in ječanje neizogibnih tangov, fozsov — sicer se pa razumi sam vrag na takšno in vso to glasbo. Žvižgač pod marelo o po* naša melod:je na nekakšno piščalko; pa ni piščalka, poseben instrument je. nov izum, kajpada, sijajen izum! Godalo, ki te stane nič manj m nič več kot 2 Dn! Takoj te navadiš pdskati naravnost nebeško melodi« je. In npr. čitaš kakšen dnevnik — tako t! ve povedati Schubertov rojak, seveda mno« go bolje —in si eiebo raspoložen — kaj ne boš, če ČHaš dnevnik! — pa st takole bo« žensko zapiskaš. Važno je tudi, da ti pri piskanju ni trebs nttl odležti čdke aH d« garete iz ust. Pa pri sestankih! Zapiskaš pod oknom svoje Dukšnoje, ali pa ona pod tvojim. Sploh je taksen pUkalnlk eminent« nega pomena, epohalen izum. In kupiš ptekalo, stopiš pod naslednji šotor, kjer se lahko seznaniš s drugim ti« pom podobnih godal. Se tukaj lahko žrtvu« je* vsaj 2 Din, nato al pa pustiš preizkusKi živce pod sosedno marelo. Čarovniške cev« k«, n« razne vije vaja in vijuge svite sn presukane ter napolnjene z barvnimi vo» dami — ti ponujajo. — Brate, sa živce, te« ludac. krv, nervoao, snago, srce, pljuča... -j Imate i za grlu? — Šteta, nemarno! — Za tifus? — Probajte sa krv, to je sva« jedno! ! Stisneš hruško pri cevki in pobarvana voda srne kvišku. To ni dobro. — Brate, hnsš nervoao! — Potem poskusiš drugo cevko, za pljuča. Voda leze počasi kvišku. — E, bolestan si mi na prsima! Primes tretjo cevko, za srce. Voda se razleze po* Časi po vsej cevi. — Sta? — Nešto ti je slabo srce! — Zašto? — Kad se voda pot* puno digne, treba da propuha! — Sta to znači? — Potem ti potegne cev iz rok ter jo stisne komu drugemu, »koji ima jače srce«. Voda v cevki se trenutno vzburka, skozi bruhne zrak. — Vidiš, brate! Srce ti ne valja! »Valjajo« pa danarčki, kopičijo se, da je veselje. Ljudje imajo do »čudovitih« cevi praznoverno zaupanje in pobožen strah. In vsakega zanima, če je zdrav. Kar je ne* vernih Tomažev, pa preizkušajo, ker ne ver* jarnejo. Prihajajo tudi gospodje, ki ste« jejo med »odličnejše«. Kaj pa pravijo k temu zdravniki, se žal ne ve. Menda te or* dinacije ne spadajo med mazaštvo. Nihče nima nič zoper. Včeraj se je razburjal neki gospod. — E, pa brate, ne mogu ti pomoči, imaš nervozo! Na velesejmu seješ in žanjeŠ svobodno. Pod eno plahto pa je celo pravcata igral* niča. Težko se prerineš vsaj toliko do nje, da vidiš, kaj 6e tam godi. Najbrž se pravi takšni igri — hazardna, saj stavi S dinar* ček ali dva na kocko. 6 polj na mizi, na vsakem pa posebno znamenje: slon. jezdec, petelin, štorklja... Poleg je nekakšna ro* leta ali številčnica z enakimi znamenji in številkami, ka jo za vsako partijo enkrat zavrte. Papirni trak, vtaknjen v poleg sto* ječem podstavku služi za usodni kazalec. Igrajo strastno, v vročici, nekateri tudi v pohlepu. Ko jih zamami in zaplete igra, več nihče ne gleda mnogo na izgube — pred očmi hna sleherni le dobiček. Igrajo začudo največ — študenti. Sport? V igri je že nekaj podobnega. In dandanes sport___Pa tudi dijaki so v vseh časih po« trebovali denar. Kdo bi si ga ne hotel tako zlahka zaslužiti... Koliko so zaslužili, vedo sami najbolje... Brez prepirčkov tu* di ne gre, toda »gazda« je energičen. Takoj ve vedno povedati najhujšemu razgrajaču, da ga pozna že od včeraj... — Nismo mi iz šume, nemoj H misliti! Poznajem te ja dobro, več od jučer, uvjek 'očes, da izigra« vaš! — Kdor ima količkaj masla na glavi, se potem tiho uda v nemilo usodo... Dražestna, 2.80 m v pasu široka Roza je nesmrtna. Črtali smo letos, da je umrla. Toda večno je mlada, pred desetimi leti jih je štela 24, letos pa nič manj, pa tudi ne več, eh da, Roza živi. Kdor ne verjame, mu postrežejo s širino njenih hlač, se pravi, velehlač. To ni niti pohujšanje — kako neki, vas dan jih vrti uslužbenec pred v h o* dom v »varijete« — n oženi ran o pred očmi postave in gospodov v kut ah, drugih se mu pa itak ni treba bati. Včeraj se je Um okoli pred vhodom tudi slučajno -ukal ne* ki gospod v kuti — kaj pa je to takega. Uslužbenec je vihtel pred njegovim vzv*» šenim obličjem hlače. Nič takega! Toda takšni gospodje so veljali včasih pred svetom za nekaj nenavadnega, za druga bitja, ki jih niso uvrščali med navadne zemljane. Lastnik zabavišča se je zgrozil pred avto« riteto. Na vse načine je nemdgaval usluž* bencu, naj ne razprostira hlač pred duhov* nim gospodom. Uslužbenec je bil očividno nedolžnega srca, zato nami gavan ja ni takoj razume J, nasprotno, še bolj vneto je mahal s pregrešno robo pred gospodom kot Kiko«, borec z rdečo plahto pred bikom. In gospod je bil tudi nedolžnega srca — pa je stopil pogledat v paviljon »rožo raogoto* in — gmoto. Nič takega! Le žal, da ne moremo posetiti še avto* drema, niti pristne kranjske klobasame, ne popiti kozarčka malage — pristne, se* veda! — Sploh ne moremo početi v tako kratkem času »nič takega«, toda potrpeti je treba, molčati po trapistovsko — četudi bi bilo kaj takega. Največje skrivnostni so tudi na velesejmu največje radosti. Hm ... Bogato teto zastrupil Newyorška policija se peča s tajin-stvenim umorom, iz katerega se bo razvil tudi senzacijonalen proces zaradi dediščine. Ralph River je obtožen, da je na zelo rafiniran način umoril svojo 72-letno teto Nichelsonovo. Umorjena je bila bogata vdova po trgovcu, živela je ločeno od sveta v svoji vili, kjer ji je delalo družbo 40 papig. Zato je poznala vsa okolica vilo pod imenom papagajski dom. Izmed sorodnikov sta zahajala k stari vdovi samo dva nečaxa Ralph River in njegov brat. Ralph je bil velik zaprav&ivec in znal je teti izvabljati denar. Da bi se ji prikupil, j! je nosil najlepše papige dobro vfedoč, da je to njen konjiček. Znal se ji je tako prilizđiiti, da je postal njen univerzalni dedič in bogata starka je izročila notarju v tem smislu napisano oporoko. Cez nekaj tednov je pa starka zbolela in morala je v posteljo. RaLph River se je takoj preselil v vilo, češ, da bo borni teti stregel. Bolezen je bila od dne do dne težja in zdravnik je hotel poklicati na pomoč dva kolega, ker sam ni hotel nositi odgovornosti. River pa ui hotel poklicati še dveh zdravnikov n starka je kmahi umrla. Ko so odiprli oporoko, se je pa raznesla vest, da Nichelsonova ni umri a naravne smrti. Policija je uvedla preiskavo in izid je bil presenetljiv. Izkazalo se je, da je bila starka zastrupljena. Pri hišni preiskavi so našli račun kemične tovarne, v kateri je nečak bogate starke naročal kemikalije za strup. Mož je namreč zastrupljal svojo teto polagoma in sicer na ta način, da je namazal vso njeno posteljo z radioaktivno tekočino, ki je tako močno vpld-vala na starkkio telo, da je nastopila smrt. River je bil aretiran. Pri vojakih. — KM je vaš oče? — Javkam, da je mrtev. —. Tored, kaj je bil? — Ziv, prosim. — Ne razarmeva se, dragi mog. Kaj je torej krnel? — Jetiko. — Od tega vendar ni žrvel. — Ne, od tega je umrl, prosim. Stran 4 ^ SLOVENSKI NARDDc, dna % Junij* 1051 Stev. 122 Grejn 36 Skrivnostni jezdec «— Jutri bo tudi še čas, — je 3ejal zamišljeno. — Wrisoti ie knel za danes že dovolj razburjeno a. — Poidem pa jutri. V naraščajoči temi sta jahala molče po steza. — Lahko noč, dekle, — je dejal Wa-de, ko sta prispela do njegove koče. — hi nikar ne pozabite, da niste več sa-nri. — Lahko noč, prijatelj, — je odgovorila in pognala konja. Cohrrnbrna je srečala Jima Monta-no pri ograji ra temno še ni bilo tako, da bi ne mogla spoznati njegovega penastega konja. Jim je bfl slalbe volje. Toda Columlbina je uganila, da ae jahal v enem dnevu v Kremmling in nazaj, ker ga je bil poslal tja Jack. — Datfte mi konja, da ga nakrmim in napojim, — je dejal. — In večerja vas menda tudi že čaka. Ogena je plapolal na ognjišču v rodbinski sobi. Farmar je sedel pri njem in čital. — Pozdravljena, rdečelička! — jo je pozdravil farmar izredno prijazno. — Jahali smo proti vetrn, a? Niti počenega groša niso vredne moje oči, če nisi zares čedno dekle. — Hladno je, oče, — je odgovorila Codumbina, — in veter brije, da je veselje. Jahala pa nisem hitro, niti daleč... Bila sem pri Wrlsonu Mooru. — Kako se pa kaj počuti naš fant? — je vprašal BeHounds. — Pravi sicer, da je vse v redu, toda — toda meni se zdi, da namenoma prikriva resnico. — Prijatelji, ki skrbe zanj? — Da, gotovo ima prijatelje — Andrewsove in še druge. V njegovi koči je vse v najlepšem redu m zek> udobno. Prijatelji bodo pač skrbeli zanj. — No, to me pa veserL Lema in Wadea pošljem tja gori, da pogledata, če moremo kad storiti za našega fanta. — Saj sem si takod mislila, da se pobrigaš zanj ti, oče, — je odgovorila Gohtmbma; In njena nežna ročica je potrepljala farmaTja po široki rami. Stari je nagubančM čelo. — Cuj, Col-He. Tu so pisma iz Kremsmlinga; ves svet hoče biti prvega oktobra povab-iien. Kaj mdsHš ti o tem? — Čim več jih bo, tem večje bo veselje, — je odgovorila Columbina. — Jaz menda ne bom nikogar vabil. Columbina ga je presenečeno pogledala. — Ne razumem te, papa. — Ker se ne morem zanesti na svojega sina — niti na njegov poročni dan, — je odgovoril Bellounds mračno. V naslednjem trenutku je stopil v sobo m sedel za mizo mož, o katerem sta govorila; imel je vso obvezano glavo. — Zdaj pa k večerji, Columbina, — je dejal farmar. — In povedati ti moram, da sem navtrlic vsem svojim sknbem še vedno lačen. — Tudi jaz sem lačna tako, da se mi kar čreva krčijo, — je odgovorila Columbina zamišljeno in sedla za mizo tako, da je imela pred seboj obvezano glavo. Jack jo je radovedno gledal. — Kje si pa bila? — Ah, dober večer, Jack! Kaj si me končno opazil? Zajahala sem bila svojega konja m prvič od kar je bil ranjen sva se mak) izprehodila. Bil je prekrasen izprehod — po Sage Valle-yu. Jack jo je z nezavezanim očesom srdito pogledal, zamrmral je nekaj pod nos ter začel brskati z vilicami in nožem po mesu in po krompirju. — Kaj pa je, Jack? Ali se ne počutiš dobro? — je vprašala Columbina z glasom, ki je bil nekoliko presladek, da bi izražal njeno bojazen ali strah za njegovo zdravje. — Počutim se imenitno — je zamrmral Jack v odgovor. — Toda tvoj obraz priča, da si bolan. To se pravi, kar se vkti od tvojega obraza, je videti bolno. Držiš se nekam kislo, tvoje oko se pa iskri v nadnaravni bolesti, kot da ne nameravaš več doigo ostati na tem svetu. Kaj takega še nikoli niso izgovorila usta tega dražestnega dekleta, ki je bilo vedno skromno, tiho in prijazno. Zato ni čuda, da je Jack kar zazijal od presenečenja; stari se je pa nehote nasmehnil. — Kaj se norčuješ iz mene? — je vprašal Jack. — Kaj pa misliš! Kako ti pride na misel, da bi se mogla norčevati iz tebe? Hotela sem samo pripomniti, kako kurijozno se mi zdi vse to. Ali misliš stopiti pred oltar z zavezanim očesom? Pri tej zadnji zbadljivki se je Jack kar sesedel, stari je pa zazijal m vzkliknil: — Bože moj! Kdo bi si mislil, dekle, da znaš biti tako strupeno. Jack, bodi mož in sprijazni se s tem lekar-stvom. In oba morata drug drugemu oprostiti in pozabiti, kar je bilo. Pustita preteklost pri miru, saj je dovolj drugih skrbi. Ko je bila Columbina zopet sama, je postala naenkrat otožna in malodušna. O njeni bojevitosti m ostroumnosti, ki jo je pokazala pri večerji v pogovoru z Jackom in starim Belloundsom, ni bno več duha ne sluha. Obšla jo je resna in globoka misel, misel, ko je biia v zvezi z močnim duševnim doživljajem in odrivanjem osebnih interesov kot nepojmljivo posledico kramljanja s starim lovcem. Bent Wade je vpliva! na njo čudovito že pri prvem srečanju. Kot trezen in razsoden mož ji je bil takoj na prvi pogled simpatičen tem bolj, ker se mu je že na obrazu poznalo, da ima za seboj dolga leta težkega življenja. In tako se je Columbina oklenila misli, da bo najbolje poslušati nasvete izkušenega moža in uravnati življenje po njegovih navodilih. To ji je bilo obenem v moralno oporo, a baš te je bila naj-bold potrebna, kajti dogodki zadnjih dni so jo brli spravili iz ravnovesja. Bogastvo Sibirije in velika sibirska železnica Nova železnica bo dolgo okrog 0000 km in bo vezala najkrajšim potom vse tri oceane Sovjetska Rusija je vkijučila v svod grandijozni načrt »Khistmidalizacije in gospodarske obnove ogromne ruske zemlje tudi Sibirijo, iz katere hoče izčrpati čim več naravnih bogastev, da hi se mogla uveljaviti na svetovnem trgu s svojo industrijo in gospodarskimi izdelki. Dolgo so gospodarski strokovnjaki no svetu majaii z glavami, češ, sovjetska peteiitka je utopija in ruska dumping je prazen strah, zdaj so pa že začeli resno razmišljati o posledicah intenzivnega gospodarskega dela v Rusiji. S svojo industrijo, Id bo kmalu dograjena, bo pomenila Rusija veliko gospodarsko nevarnost za vse evropske države. Celo angleški Ksta vseh smeri so že jzpremeniu svode nazore o Rusiji. Sovjetski tisk se zadnje čase obširno bavi z naravnimi bogastvi Sibirije in piše o pomenu velke sibirske železnice za industrijo in izvoz. Na ogromnem prostranstvu od severnega Urala do skrajnega severa Sibirije m obale Ohotskega morja leži neizmerno naravno bogastvo. Uhtmska nafta, pečorski premog, ogromne plasti premoga v kizetovskem, pričusovskem in višerskem okraju, to so samo neznatni deli bogastva severnega Urala. Se večje so zaloge premoga v severni Sibiriji in jakutsfci oblasti. Sporedno s tunguskrm premogovnim revirjem gredo nepopisno bogata ležišča premoga in antracita v kuzneckem revirju, kjer so neizčrpni zakladi prvovrstnega premoga, obsegajočega volfram, fasforit, sode, sulfat itd. Poleg tega so tn še velika ležišča žvepla. V vzhodni Sibiriji je mnogo snovi, ki se rabijo v livarnah in pri izdelovanju jekla. Tu so tudi ogromne množine rud. Ležišča soli v Jaktrtsku pomenijo sama na sebi svetovno zalogo. Vzhodna Sibirija je izredno bogata tudi na stavbnem materijam, ima mnogo zlasti sadra, za izdelovanje cementa prikladnega apnenca, najfinejše grme m krasnega marmorja. Poleg tega so tu velika ležišča trdega kamna za gradnjo mostov. Končno ne smemo pozabiti še zlata. Znano je, da nahajamo zlato skoraj v vsej Sibiriji, zlasti pa v severnih m vzhodnih krajih. Poleg davno znanih ležišč zlata v jenisejski tajga, ten-sko-vithnskem rajonu ter vmijsko-ofr-nejski in aidanski oblasti so našli bogata ležišča zlata še v verbnje-oleksin-skem, vrbnje-tm^jtonskem, indigirskem in kolmskem okraja. V mnogih krajih so našli zlato obenem s platino. V sibirskih rekah in Priamurskem kraju je mmb več rib, kakor jih pre- more vsa Evropa. Sibirija je znana tudi po bogastvu jelenov in sibirskih veveric, ki jih visoko cenilo zaradi krasnega krzna. Važen činitelj svetovnega pomena je goatao bogastvo Sibirije. Gozdovi zavzemajo v Sibiriji površino, ki je večja od gozdne površine Amerike in Evrope skupaj. Od 913 milijonov ha gozdov jih je samo v Sibiriji 736 milijonov, največ na severu v doslej nedostopnih pustinjah. Železniško omrežje v Sibiriji je mnogo preredko in čim bolj se bližamo vzhodu, tem manj je železnic. Vsa ogromna Sibirija ima samo sibirsko magistralo s stranskima progama do Ha-barovska in Vladivostoka, pa še ta pusti ob straneh reko Leno z njenimi pritoki Aklan, Olekma in Vftamsk. Reka Lena je dolga 4600 km. Magistrala je oddaljena celo od tako važnih rek, kakor je Angara ter Srednja in Nižnja Tunguska. Da bi mogla sovjetska Rusija izkoriščati ta ogromna naravna bogastva, je začela graditi veliko severo-sibirsko železnico, ki bo vezala Leningrad z Moskvo preko Kot lasa, Ust -Lisolska, CMekčmška in Habarovska z VUadrvostokom. Zdaj grade prvi del te velike proge med So roko in Koti asom. V Moskvi na Iljinki št. 5 je skromen napis: Velika severna železnica. Tu govore vsi samo o velikih pripravah za zgraditev te proge. Skoraj vse stene so pokrite z zemfievidi SSSR, Sibirije in Daljnega severa. Močno povečani zemljevidi so prepreženi z mrežo črtic, ki označujejo nove železnice po neoblju-denih krajih od severne Sibirije in Urala do Ohotskega morja, Severnega ledenega oceana, Leningrada in Moskve. Množica strokovnjakov je zatopljena v načrte in skice, tu se razmišlja, meri in dela neprestano na novih načrtih. Tišmo moti samo tipkanje pisalnih strojev, na katerih pišejo stenotipistke poročila in pojasnila k načrtom za sovjet narodnih komisarjev, za centralo gospodarske obnove, za akademijo znanosti in razne ustanove. Središče organov, ki vodtrjo priprave, je v sosedni sobi. Tam zaseda komisija za gradnjo velike severne proge. Velika severna železnica bo dolga okrog 8000 km in bo okno ne samo v Evropo, temveč tudi v Ameriko in Avstralijo. Na vzhodu se bo naslanjala neposredno na pristanišča v Ohotskem morju in vezala bo Habarovsk z Vla-chvostokom, preko severa z Mumanom, Moskvo in Leningradom preko Kotlasa-Soroke. Zdaj delajo na 18 sektorjih. Nova železnica bo vodila skozi več tisoč kilometrov pragozda mimo bogatih ležišč rude m drugih velikih naravnih bogastev, obenem bo pa vezala velike plovne reke v približni dolžini 80.000 km. Velika severna železnica odpre Rusiji pot k Tihemu oceanu, Severnemu ledenemu morju in Atlantskemu oceanu tako, da bo vezala najkrajšim potom vse tri oceane. To bo torej železnica svetovnega pomena. Najvažnejši je sektor Kotlas-Soroka. Tu se stekata reki Vičehda in Suhona z veliko množico manjših in večjih pritokov, čijih struge vodijo skozi velike komplekse najfinejšega lesa. Reka Vičehda veže tudi Kotlas z ogromnimi gozdovi v krajini Komi. S podaljšanjem proge od Kotlasa do Jarensk-Uhta k Pečori se odpre krajša pot za uhtinsko nafto k Murmansku in za preskrbo vanje Leningrada. Problem severa pa ne bo rešen s samo gradnjo proge. Treba bo regulirati tudi reke in zgraditi celo omrežje cest kot dopolnilo železnice. Velikega pomena za izkoriščanje sibirskih pragozdov je Severno morje. Po ogromnima rekama Obd in Jeniseju z neštetimi pritoki, ki teko skozi pragozdove in mimo bogatih ležišč rude, bi lahko prevažali materijal v pristanišča Severnega morja. Kakor nova velika železnica, tako bodo rzpopomjevale rudi vodne poti m pristanišča zračne proge. Po petiletki mora biti ves severni kraj od Vladivostoka do skrajne severne meje prepre-žen z gosto mrežo zračnih prog v skupni dolžini okrog 130.000 km. V tem pogledu bo dosežen višek razvoja z direktno transsibrrsko progo Moskva -Turubansk - Jakutsk - Vladivostok, na kateri se bo vršil promet z zrakoplovu Ta zračna proga bo dolga okrog 9000 kilometrov. Strahovita nesreča 2e včeraj smo kratko poročali o strahoviti nesreči, ki se je pripetila v nedeljo zjutraj na vojaškem vežbališčrti pri Košicah. Eksplodirala je granata, ki je na mestu ubila 4 dečke v starosti 10 do 14 let, 10 jih je pa težko ranila, nekatere tako hudo, da je malo verjetno, da bi ostali pri življenju. Vojaško vežbališče rabijo kmetje iz btižnjih vasi za pašnik in tudi v nedelijo zjutraj se je pasla na njem živina. Pask) jo je 16 fantičev v starosti od 10 do 16 let na kraju, ki ga rabi vojaštvo za vežbe v metanju granat. Dotični kraj je ograjen s plotom in bodečo žico. V ograji so jarki in jame, iz katerih mečejo vojaki granate. Dečki so ztezži čez plot v ograjo« sedfi so na kup prsti ob jarku in starejši so igrali karte. 161etni Jan Danko je pa kmalu našel ročno granato, s katero se je tako dolgo igral, da je eksplodirala. Posledice so bfle grozne. Dečka je vsega razmesarik) in takoj ie bil mrtev. Tudi vse njegove tovariše okrog njega je granata težko ranila. Z avtomobilom rešflme postaje so jih prepeljali v bolnico, kjer so jim zdravniki nuditi prvo pomoč, toda štirje so kmalu umrli. S smrtjo se bori Še peti, 14-letni Janko Lesar, ki ima zdrobljeno lobanjo in čeljust ter izbiti obe očesi. Na kraj nesreče je takoj prispela policijska komisija in ranjene dečke so v bolnici zaslišali, kolikor se je dak>. Oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo, da ugotove, kdo je zakrivil nesrečo. Krivo je najbrž vojaštvo, ki je bilo tako neprevidno, da je pustilo na vežrjafiSča granato. Priporoča se atelje za črkoslikarstvo Pristou & Bricelj LJUBLJANA, Resljeva cesta 4 Sv« Petra c. 39 Ustanovljeno 1903. Telefon 2908. Telefon 2908 Naše hrenovke, kranjske klobase in sploh vsi mesni izdelki žanjejo splošno pohvalo. — Oglasite se na velesejmu v našem paviljonu na veseličnem prostoru. —! Toči se tudi izborno »Unionsko« pivo, Se priporoča Ivan Javor ni k Ljubljana, Domobranska cesta 7. > mM al i o£fcsst< PRODAJA SE NADALJUJE 6803 Na novo došlo: POZOR! Kemika tovarna klavirjev Hauschultz - Berlin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski vesele jem piano, na katerem lahko igra tudi neuk, ne da bi se učil igrati. — Razstavljen je na velesejmu ▼ paviljonu E 80—52. 1724 80 ŽELEZNIH CEVI z lepimi slavami za betonsko ograjo cca. 170 cm, veHko čr-paljko za gnojnico, nov polt s steklenim nastavkom, veliko trgovsko mizo. 3 pisalne stroje, skoro novo orožno kolo, stroj za izdelovanje ce-metnfti zidnih blokov proda Martin Jaučlga], Celovška cesta 191, LJubljana. 1776 PRALNO ČUDO V LJUBLJANI Dan pranja z vefiko perila je muka in težko delo za vsako gospodinjo* Perilo samo te uniči vsted ribanja in žehtanja in visi v kratkem časa zakrpano na vrvi. V petih minutah je perilo snežno belo oprano in splaknjeno brez kuhanja, brez ribanja, brez žehtanja ali krtačenja. Otrok opere v dveh urah več, kot To čudežno iznajdbo mizo is Tel. posteljo prodan zaradi selitve. Cankarjevo nabrežje 3-HL 1172 VDOVA Z 1 OTROKOM išče majhno stanovanje. Naslov v npr. »SI, Nar.« 1772 ' PROVIZIJ. ZASTOPNIKA za Slovenijo išče nanovo ustanovljena tvrdka Živilske stroke. Prvovrsten, za Jugoslavijo brezkonkurenčen izdelek. Samo dobro vpeljani gospodje s prima referencami naj pošljejo natančne svoje ponudbe na Jogo-Sterna k. d, Zagreb, Jokićeva 14. 1773 PIANINI! FIANTNU VELIKA PRILOŽNOST! jutri točno ob 9* vrl dopoldne In hotelo „Union", Miklošičeva cesta štev. l Prinesite perilo s seboj, tnefi gartfine In ftrobano perila — Oe kupite pri razkazovanju, dobite lamtffn popust! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe sa polovično ceno. — Izkoristite priliko! — Planini so razstavljeni na velesejmu v paviljonu Z Za splošno ključavničarstvo se priporoča IVAN KRAU Ljubljana, Gregorčičeva 5. Deske m. obijanje, kratke sa mi-obtane sa pode m letve dhnenaij prodaja po zelo Creppe de Chme, francoski, v modom rožastfh barv« m • Din 75.—» Umetna svila najboljše vrste a a 17*-. Ostanki smetne svile s ■ 12w— Damast platno zs žhnnfce a » 23—t Volneni deJem, novi, moderni vzorci s a 24.— Lanski vzorci » a 15^- Bombažni delen a ■ 6.—* Prima angleški Stoti že od Din 150.— naprej Ancieški sefirli Ia » » n,—* Jnzoslovenskl seflr a » 9.— Rave delen, krasni vzorci za ženske obleke a » 12.— Ženske m moške nogavice, žepni robci, po Izredno o Iz k 1 b cenah! DRUŽBA COMMERCE Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I* nadstropje če nas ie niste obiskali, pridite in prepričajte se! POZOB! Tvrđka POZOR! „Teppichhans zum Tiirken" — Graz tukaj. Največja izbera perzijskih preprog. Izbrani komadi, med njimi nekaj posebno starih. Prosi se p. n. odjemalce in interesente, da si ogledajo bogato izbero. ICe zamudite ugodne prilike, kajti ta i vam nudi samo do zaključka velesejma. Pazite točno na naslov! Paviljon H 249—301 ,4ttrlla", d* z o. LJUBLJANA, II Franc Jager 'Sporoča modreca, zložljiva po-divane Itd. posteljnino.