I/UNIONE FUBBUCTEA
dal Regno dTtaBa • dali' RAUANA S. A-, MILANO
Aimone di Savoia Aosta Vojvoda Spoletski
Kralj hrvatski
Zgodovinska ponudila Zvenimirjeve krono Savojskemu Princu — Podpis pogodb o mejah in garancijah za Hrvatsko« o vojaškem« političnem in gospodarskem sodelovanju ter
o manjšinah
Rim, 19. maja. s. Zgodovinski dan, v katerem se je katoliška Hrvatska znova obrnila na Rim, da ponudi hrvatsko krono Savojskemu princu, je bil doživljen od večnega mesta z navdušenjem in veseljem, ki je lastno njegovemu prebivalstvu ob vsakem pomembnem dogodku. Kralj in Cesar je v ozračju nove dobe imperijalriega Rima določil njegovo Kraljevsko Visočanstvo Vojvodo Spoletskega za Kralja Hrvatov, Duce pa je skupaj s poglavnikom dr. Pavel i čem podpisal sporazume, ki določajo nove meje med obema prijateljskima državama, jamstva za neodvisnost mlade Hrvatske kraljevine ter dogovora o vojaškem, političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju.
Prihod v Rim
Kralj in Cesar je pred dvema dnevoma 'dovršil svoj obisk v Albaniji ter se vrnil
▼ Rim, ki se je že pripravljal na naslednji
dan. Ob istem Času je potovala skozi Ljubljano in Trst hrvatska delegacija pod vodstvom poglavnika ustasev, ki so jo v Trstu sprejeli italijanska častna misija in zastopniki krajevnih oblasti. S posebnim vlakom je hrvatsko odposlanstvo nadaljevalo svojo pot proti Rimu, kamor je prispelo včeraj zjutraj ob 9.30. Na postaji Ostiense so jo sprejeli Duce, zunanji minister Ciano, Tajnik Fašistične Stranke, člani Ministrskega sveta in druge vojaške ter civilne osebnosti, kakor tudi diplomatski zastopniki zavezniških in prijateljskih držav. Med navdušenimi manifestacijami množice se je delegacija v spremstvu grofa Ciana odpeljala skozi gost špalir vzklikaj očega občinstva v vilo Madamo, od koder je uro kasneje krenila z dvornimi kočijami na KvirinaL
Vojvoda Spoletski — hrvatski kralj
V prestolniški dvorani so se med tem že zbrali višji zastopniki državnih oblasti in poslaniki držav, ki so se priključile trojnemu paktu. Tedaj so vstopili v dvorano Vladar, Duce, kraljevi princi in njihovo spremstvo.
Takoj so bili povabljeni pred Kralja in Cesarja zastopniki Hrvatske pod vodstvom poglavnika, ki je prečital Vladarju spomenico, v kateri je tolmačil soglasni sklep državnega sveta in ministrskega sveta Hrvatske, da se Zvonimir jeva krona ponudi enemu izmed prinčev visokega Savojske-ga doma. Prosil je Kralja in Cesarja, da določi bodočega hrvatskega kralja. V spomenici je izrazil vero, da bo Kraljeva vladavina srečna v blagor hrvatskega naroda in v prilog zavezništva in sodelovanja, kakor jo je Duce ustvaril med Italijo in Hrvatsko.
Vladar je sprejel ponudbo, ki priča o volji Hrvatske, da bi sodelovala z Italijo, ki je tako vidno pokazala svoje razume-
vanje in svoje simpatije sa aspiracijo hrvatskega naroda. Izjavil Je • da je Italija pripravljena prijateljski in zavezniški narod podpreti z vsemi silami. Nate Je Kralj in Vladar določil svojega nečaka, Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Aimona di Savoia Aosta, Vojvodo Spoletskega sa bodočega vladarja Hrvatske kraljevine. Hrvatskemu narodu Je želel, da bi mu napočila doba proč vi ta in velikega napredka.
Poklonitev hrvatskemu kralju in kraljici
Poglavnik Je nato Vladarju predstavil člane delegacije. Sam pa se Je predstavil novemu hrvatskemu vladarju. Njun razgovor Je trajal nekaj zato legacija se Je srn tem podala ▼ bitk, kjer Jo Je sprejela kraljica Vojvodinja Spoletska.
Podpis važnih pogodb in dogovorov
Malo pred poldnem je delegacija takoj za Duce jem zapustila dvor, in se je podala v Pantheon, kjer je z veliko plete t o položila dva velika venca na grobove pokojnega Viktorja Emanuela II. in staršev Vladarja.
Spremljam od navdušenih vzklikov množice so se hrvatski zastopniki od tam odpeljali na Beneški trg, kjer so v delovni sobi Duceja pristopili k podpisu sporazumov med Italijo in Hrvatsko. Podpisane so bile naslednje pogodbe:
, Pogodba o mejah
Italijanska in hrvatska vlada sta se v želji, da bi dovršili razmejitev med Kraljevino Italijo in kraljevino Hrvatsko in tako dosegli teritorialno ureditev, ki bi postala trdna osnova za intimno sodelovanje med obema državama, sporazumeli:
Člen 1: Psiznajo se kot del Italijanske Kraljevine: okraji Kastav, Sušak, Čabar, del okraja Delnice do črte, ki gre s kote 710 pri Delvinu po vrhovih Starcev vrh, vrh Tomac, Ostrac, Rogožno ter Borlož, kjer doseže upravna meja sušaškega okraja na vrhu Jelenci (kota 1106) in steče proti morju pri Bakarcu, in od tam po višinah Gorice ter po kotah fl£3, 424 m 252 tako da ostanejo na hrvatskem ozemlju občine Hrljen, Dol-Bakarac m Bakar. Dalje pripadajo Italiji Kraljevica-Smrika s njeno luko in cestami, ki so proti njej speljane, otok Sv. Marka, Krk, Rab in vsi manjši otoki do višine Jablanca, vse otočje pred Zadrom, ozemlje, ki meji na črto, izhajajoč od rta Prevlačkega do Morla-čkega kanala in po njem do Novogradske-ga mora, od koder se povzpne na njegovo severno obalo in zajame Bukovico, doseže tok Krke pod vasjo Pod j eno, teče ob reki
in se loči od nje tako, da zaobjame ozemlje Šibenika, Trogira in mesta Splita skupno s predmestji, pri čemer ostaneta izločena otoka Brač in Hvar. Dalje otoki Sče-dro, Sulet, Vis, Biševo in ostali manjši bližnji otoki, otoka Korčula in Mljet Področje, ki obsega vso Boko Kotorsko in meji na črto, ki gre od obale sredi med krajema Cavtat in Vi tal j ino proti severovzhodu, tako da zajame vas Grudo in ves Orjemski masiv ter gre dalje do črnogorske meje. Zaradi jasnosti je tej pogodbi dodana karta, ki predstavlja njen bistveni del in je sestavljena v razmerju 1 :750.000, na kateri je začrtana meja zgoraj omenjenih področij. Sklenjena bo posebna konvencija, kd se bo nanašala na upravno ureditev mesta Splita s predmestji in Kašteli, kakor tudi otoka Korčule.
Člen z. Posebna komisija, sestavljena do polovice od delegatov italijanske in hrvatske vlade, bo čimprej na terenu določila meje med Kraljevino Italijo, vključno Ljubljansko pokrajino. Definitivno bodo določene meje v duhu pravičnosti, pri čemer se bodo upoštevali zemljepisni položaj, gospodarske potrebe in prometne zveze.
Člen 3. Pogodba se uveljavi s svojim podpisom.
Pogodba p vojaškem sodelovanju
Indijanska In hrvatska vlada sta skte-n£H*naslednje:
Člen 1. Hrvatska vlada se obvezuje, da ne bo ustanavljala ne vzdrževala na otokih in na področju med morjem in črto, ki je začrtana na priloženi karti, ki sestavlja bistveni del tega sporazuma, nikakega objekta ali vojaške naprave za vojsko, mornarico ali letalstvo, nobenega operacijskega oporišča, nobene naprave, ki bi se lahko uporabila v vojne svrhe, nobene tovarne ali skladišča za strelivo m obče za voj-* ne potrebščine.
Člen Z. Hrvatska vlada izjavlja, da nima namena ustvariti si svojo vojno mornarico razen specializiranih edinic, Id so potrebne za policijsko in carinsko službo.
Člen 3. Obe vladi bosta s posebnim sporazumom določili modalitete, po katerih bo italijanski vladi pripadla pravica, da prevaža svoje oborožene sile na Hrvatskem^ ozemlju in sicer po obalni cesti od Reke do Kotora ter po železnici Reka-Ogulin-Split in v primeru njenega podaljšanja do Kotora.
Člen 4. Pogodba stopi takoj v veljavo.
Pogodba o jamstvih
Italijanska in hrvatska vlada sta^ugoto-vili, da se je s pogodbo o skupnih mejah med Italijo in Hrvatsko ustvaril trden temelj za intimno medsebojno sodelovanje. Glede na to, da se je kraljevina Hrvatska vključila v novi evropski red in da ima Italija namen z vsemi sredstvi podpirati njen politični razvoj in napredek, kakor
tudi glede na željo, da se ustvarijo vezi tesnega prijateljstva in sodelovanja ter pospeši blaginja obeh narodov, sta sklenili:
Člen 1. Italija prevzame jamstvo za politično neodvisnost Hrvatske kraljevine in za njeno teritorialno nedotakljivost v mejah, ki bodo določene sporazumno z drugimi prizadetimi državami.
Člen 2. Hrvatska vlada ne bo sprejela nikakih mednarodnih obveznosti, ki bi ne bile v skladu s smernicami, ki jih določa prejšnji člen in z duhom te pogodbe.
Člen 3. Hrvatska vlada se bo poslužila sodelovanja italijanskih vojnih Sil, kolikor se tiče organizacije in tehničnega izvežba-nja njenih vojnih sil, priprave vojaških naprav na njenem ozemlju, kjerkoli se bo to smatralo za potrebno, a to v svrho trajnega sodelovanja.
Člen 4. Italijanska in hrvatska vlada se obvezujeta, da bosta, čim bo gospodarstvo hrvatske države konsolidirano, ustvarili čim širše medsebojne odnosa je carinskega in valutnega značaja. V ta namen bosta ustanovili posebno stalno komisijo, ki bo izvedla gornjo določbo.
Člen 5. Italijanska in hrvatska vlada se obvezujeta, da bosta čimprej sklenili posebne sporazume glede železniškega in pomorskega prometa, glede postopanja z državljani ene države na področju druge, glede kulturnih in pravnih ter drugih vprašanj, ki zadevajo obe državi.
Člen 6. Ta pogodba se uveljavi s podpisom in bo trajala 25 let.
Zaključni protokol
določa, da bodo do sklenitve novih pogodb ostale v veljavi za Italijo in Hrvatsko, v kolikor Jih je mogoče izvajati, pogodbe, konvencije in sporazumi, ki so bili sklenjeni med Italijo in bivšo Jugoslavijo.
Nazadnje sta bili objavljeni se dve pismi, ki sta Jih izmenjala Duce in poglavnik. V prvi se Je Italija obvezala* da bo pripravila konvencijo za upravno ureditev splitske občine in otoka Korčule, Analogno z določbami rapallske pogodbe m naslednjih sporazumov glede Italijanskih manjšin v Dalmaciji, pričakuje italijanska vlada, da bo hrvatska vlada zagotovila obstoj italijanski man jftmt na obalnem področju, ki ostane hrvatsko in se posebej glede na rabo italijanskega Jezika za sole, vzgojne učne zavode ter dobrodelne in podporne ustanove. Poglavnik pa Je v svojem plamu sprejel na znanje Ducejevo pismo.
V prisotnosti grofa Ciana in drugih osebnosti se Je Duce se nekaj Časa razgovarjal m Pavelićem in z ostalimi hrvatskimi delegati. Mussolini in Pave lić sta se ponovno pojavila tudi na balkonu palače, da bi se zahvalfla neprestanim manifestacijam množice na trgu.
Svečano kosilo
Ob 14. Je Duce priredil v Beneški palači obed na čast hrvatski delegaciji. Ob tej priliki sta Mussolini in Pavelić izmenjala nadvse prisrčni zdravici.
Duce je omenil čustva fašistične Itanje,
Aimone di Savoia Aosta Duca di Spoleto
Re di Croazia
L'atto storico delPofferta della corona di Zvonintiro al Principe di Časa Savoia — La firma dei trattati sni confini le garanzie per la Croazia, la collaborazione mUitare
politica ed economica e le ntinoranze
Koma, 19 maggio. s, TJna giornata stori-ea, craella di ieri, quando la Croazia cat-tolica nuovamente si volse a Roma a offri-re la propria corona a un Principe di Časa Savoia, e stata vissuta dali a Cltta eter-na con fervore e gioia, espressione propi-zia della popolazione a ogni evento di gran-de porta ta. II Re Imperatore design 6 nel clima dei tempi nuovi di Roma imperlale l*Altezza Reale 11 Duca di Spoleto a Re dei Croati, II Duce insieme al Poglavnik dott Pavelić firmd gli accordi determinanti i nuovi confini del due Stati amici, uniti dalle accue azurre dell'Adriatico, le garanzie per l*indipendenza del giovane Regno della Croazia, le mod al i ta di collaborazione militare, politica, economica e culturale. Una giornata veramente storica per k> stile del grande avvenimento e del fecondo lavoro compiuto con la collaborazione si pu6 dire diretta del popolo rinver-satosi sulle piazze perche pienamente co-sclente e volente tutto cid che ieri si com-pi tra la sala del trono nel palazzo del Ouirinale e la sala del Mappamondo nel palazzo Venezia.
L'arrivo a Roma
n Re Imperatore, due giorni fa, ha con-etuso in trionfo la sua visita alle frontiere sJbaneai e al Montenegro ed e ripartito do-po un commiato ardente di autorita e popolo schipetaro per via aerea alla volta đen'Italia. Alla sera di quel giorno 11 Sofe rientrato a Roma che gla si pre-fervidamente alla giornata dellln-
domanL Neno stesso tempo passava per Lubiana e Trieste la delegazione croata con a capo n Poglavnik degli TJstasci, ac-colta Ivi dalla mlsslone d'onore italiana e dalle rappresentanze delle autorita, localL Tra le manifestazioni della folla la delegazione croata prolungo 11 suo vlaggio in treno speclale alla volta di Roma, dove arrivd ieri mattina alle 9J3Q, accolta alla stazi one ostiense con un oordlalisaimo ben-venuto dal Duce, da conte Ciano, dal Se-gretario del Partito, dal membri del Go-verno, di altre autorita dvUl e mltttari a dal rappresentantl diplomatici det Paeat alleatl e amici con altlsshne acclamazionl della folla e dene formazioni achicrate nel-la piazza antiatante alla atazione. m una colonna di autovetture la delegazione ac-compagnata dal conte Ctano ha lasciato la stazdone per reearal tra le dense flle della popolazione acclamante alla vlila Madama, da dove un*ora piU tardl procedette in vet-tuše di oorte alla Reggla.
Alla Reggia
Nella sala del trono erano gla rtunite le prh alte carlche defl'Iimpero Fascista e gli ambasciatori del Paeal aderenti al patto tripartito auando zono entratl U So-vrano con H Duce, 1 principi reali e 11 loro segulto. Subito fu amnirena alla pranj—a del Re Imperatore la delegazione della Croazia con a capo H Poglavnik H anale rivolse al Sovrano un lnairiszo con eni nv
m
gno di Stato e di quello dei ministri del governo croato offrl la corona di Zvoni-miro a un principe dell'lnslgne Časa di Savoia pregando 11 Re Imperatore a desi-gnarlo. Nell'indirizzo espresse tanta fie-rezza del Re che ascenaera al trono della Croazia guanta ne sente II popolo croato della propria indipendenza statale e nazio-nale, e la fede nella felicita del suo Regno al bene del popolo croato e all'aUeanza e collaborazione, instalirata dal Duce tra ritalia e la Croazia.
H Sovrano accolse la richiesta, testimo-nlante la volonta della Croazia a colla-porare con*Italla che tangibilmente mo-strd la sua comprensione e la sua simpa-tia per le aspirazioni del popolo croato a mehlaro che ritalia e pronta a dare tutto 1'appoggio alla naslone amlca e ajjapja Infine la Maesta 11 Re Imperatore designd 11 suo nipote, 1'Altezza Reale Aimone di Savoia Aosta Duca di Spoleto, ad aasume-re la corona del regno di Croazia, auspi-eando al popolo croato un*era di prosper!-ta a fecondo progresso.
Presentate oulndl la icrsonalitft croate al Sovrano H Poglavnik: si presento al nuo-vo Re di Croazia. 11 colloquio e durato mialche minuto. Allora il dott. Pavelić rivolse al Duce il suo piti profondo omaggio. Racata at nelPattigua sala della battagtie la rappresentanza fu ricevuta dana nuova Reglna di Croazia, la Ducheasa di Spoleto.
Poco prima di mezzogiorno, dopo 11 Duce, la delegazione lascio n Oulrinato ra-
st era riverenza, due grandi eorone sulle tombe di Vittorio Emanuele U e del ge-nitori augusti del Sovrano. Accompagnati dal grido festoso della folla, 1 rappresen-tanti croati si dlressero In Piazza Venezia dove, nella sala del Mappamondo, si svolse la cerimonla della firma degli accordi tra Mtalia e la Croazia. Ricevuti con grande affabilita dal Duce al accinsero agli atti diplomatici. Per primo 11 Duce firmd U testo del trattato per la determlnazione del confini tra 1'Italia e la Croazia, pol gli segul 11 Poglavnik.
I nuovi confini
Nell'articolo primo del trattato e stato convenuto che fanno parte d'Italla: 1 dl-atretti di Castua, Stisak, Cabar e una parte del distretto di Delnice, Bakarac, Kraljevi-ca-Smrika, le isole di Veglla, Arbe e le mi-norl smo aU'altezza di Jablanaz, 1'arcipe-lago di Zara, 11 territorio fra la punta di Prevlaea, il eanale di Moriaca e H mare dl Novograđlaka, hingo la aponda superiore
di detto mare fino al corao del Chercha eompreso Sebenico, Trau e Spalato, le isole di Bua, Zirona, Solta, Llssa, Bisevo, Santandrea, Pomo e le nuno« adiacentl, le isole di Cursola e Meleda ed infine tutto il distretto delle Bocche di Cattaro in-cludendo 1'Orjen. TJna commissione italo-croata procedera prosstmamente alla detar-nunazione definitlva del confini. H trattato a ontrato |n vigore con la aui
s katerimi Je gledala na napore patriotov in posebej ustasev. Z enakimi čustvi bo Italija tudi ob strani poglavniku pri njegovem delu za obnovo Hrvatske kraljevine.
Poglavnik pa Je izrazil Duce ju, ki on kraja pozna preganjanje hrvatskega naroda in njegovih eksponentov, ki so ga prenašali zadnjih 20 let, njihovo zgodovino in njihove aspiracije, najglobljo zahvalo in ga Je proglasil tudi za Duceja ln prijatelja hrvatskega naroda.
Popoldne je bil PaveHč v palači Chigi, kjer se je sestal z grofom Članom in imel z njim dolg razgovor.
Slavnostna večerja
Zvečer je Nj. Vel. Kralj in Cesar priredil večerjo v Čast hrvatskemu odposlanstvu. Med drugimi so se je udeležili Hrvatski Kralj Vojvoda Spoletski, Prestolonaslednik in ostali Savojski princi, Duce, diplomatski zastopniki trojnega pakta, člani italijanske vlade in druge ugledne osebnosti.
Po večerji se je hrvatsko odposlanstvo odpeljalo na postajo Ostiense, od koder je odpotovalo nazaj na Hrvatsko. Na postaji so odposlanstvo pozdravili Duce, grof Ciano in mnogo uglednih osebnosti. Posebni vlak s hrvatskim odposlanstvom je zapustil Rim kmalu po 22. uri.
Zadoščenje v Zagrebu
Zagreb, 19. maja. s. Vsi listi so snoči v posebnih izdajah objavili prva poročila iz Rima o tamkajšnjih zgodovinskih dogodkih. Obenem so objavili sliko Kralja ln Cesarja, Duceja in poglavnika. Sicer se je v zagrebških političnih in novinarskih krogih Že nekaj dni govorilo o pripravljajočih se dogodkih, vendar so snočna poročila napravila na prebivalstvo najgloblji vtis in vzbudila največje zadoščenje.
Amnestija na Hrvatskem
Zagreb, 19. maja. s. Izdana je bila amnestija za nekatere kategorije oseb, ki so jih bila obsodila vojaška sodišča.
L'accordo militare
L'accordo su questioni di carattere militare, redatto in quattro articoli, flssa l*im-pegno del governo croato a non istituire ed a non mantenere nelle isole e nella zona tra il mare e la Unca riportata nella carta allegata alcuna opera o apprestamen-to militare, terrestre, navale o aeronauti eo, alcuna base di operazlone o instala-zlone suscettibile di essere utilizzata a seopi di guerra ne alcuna fabbrica o de-posito dl munizioni e materiali di guerra, di non mantenere nessuna Marine, da guerra, di riconoscere all'Raha in un apposito aceordo la facolta dl trasportare le sue forze armate sulla rottabile litoranea Fto-me—Cattaro • sulla linea ferroviaria Fiu-me—Ogulina-—Spalato. Anche queslo aceordo e entrato in vigore con la sua firma.
La
dellltalia
H trattato dl garanzia e di collaborazione tra Mtalia e la Croazia e redatto in sei articoli e prefigge conslderando che 11 regno di Croazia entra a far parte di nuovo ordine europeo, la garanzia italiana deli »indipendenza politica croata e della sua integrita territoriale nelle frontiere che saranno de termi nate d »aceordo con gli stati interessati, Hmpegno croato di non as-sumere impegni mternazionall mcompati-bili con la menzi onata garanzia italiana, in riguardo all*organlzzazlone, Mstruzione tečni ca delle forze armate e della prepara-zlone di apprestamenti mllitari croati, e Inpne, strette relazioni da carattere doga-nale e valutario come verranno proposte da un'apposita commissione permanente. Al piti presto verranno concmal speciatt accordi ln materia dei trafflcl, per la rego-lazkme del trattamento dei Httadlni dl un* dei due stati nel territorio deli1 al tro, delle relazioni culturaH e gmridiche e di altre materie di comune intevesse. Pure questo trattato entra gia in vigore con la sua firma e avsa la dura ta dl 25 anm,
n protocollo finale e lelettere
II protocollo finale determina che fino alla stipulazione di nuovi accordi restano in vigore per la Croazia e ritalia gli accordi con l'ex Jugoslavia. Infine sono sta-te pubblicate due lettere del Duce e del Poglavnik. Nella prima 1'Italia assume lim-pegno di preparare una convenzione con la Croazia sull'ordinarnento amministrati-vo per i comuni dl Spalato e 1'Isola di Cursola. Analogamente a mianto era di-sposto dal trattato dl RapaHo e successm accordi per le minoranze ttaliane in Dal-mazio essa attende sia assicurato dal governo croato alle minoranze italiane nel territorio litoraneo rimanente alla Croazia e particolarmente in riguardo all*uso della lingua italiana, le scuole, isti ruti dl educazione e istruzione e di isti tuzi oni di beneficenza e assistenza. La seconda lette-rm contiene la conferma da parte del Poglavnik sul precedente.
Presenti il conte Ciano e altre prrimna lita 11 Duce al e Intrattenuto  aneora trn
colloquio col Poglavnik ooi qua!e e ripetu-tamente apparso pure sui bal cone a rin-graziare alle incessantl manifestazioni della folla nella Piazza Venezm. Alle 14 11 Duce ha offerto a palazzo Venezia una co-lazione in onore della delegazione croata alla quale Mussolini e PaveMČ si sono scamMati dei brindisi piu che cordiall. H Duce menziono i sentimenti con cul ritana fascista aasistette ai sforzl del
strati S
»ftttfrrafSKI KIROD«, Ponedeljek, 19. maja
•114
Natlalfevan)* 0 1. ftraai
croati, e in partlcolare oegli U stase 1 Con i etessi sentimenti 1*1 tal i a sara a fianco del Poglavnik anehe ociropera dl rico-
a sua volta espresse al Duce, profondo co-itoscttore delle peneeuateni che 11 popelo croato e i suoi esponenU hanno patlto nel-
Inatimo ventenmo della loro storla e delle
loro aspirarioni. la piu profonda gratitu-dine, proelamanrtolo Duce e amlco anehe del popolo croato.
Duce evi uvrepi v prilog Ljubljanske pokra'ine
D^srađitev vseučiliskih poslopij, cestnega    ^ol*a ist h+lmSaSjee — Ta teden bo ime«
novan pokraHnatfd ovet
Rim, 19. maja. s. Duce je sprejel tovariša Emilia Graziolija, Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki mu je poročal o položaju nove pokrajine. Duce je odredil začetek nekaterih del, ki se tičejo dovršit ve vseučiliskih zgradb, cestne mreže in nove bolnišnice. Sosvet, ki je določen z ustavnim aktom o novi pokrajini, bo sestavljen prihodnji teden.
Z občutki globokega priznanja in hvaležnosti je vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine izvedelo za vest. da se je Duce živo pozanimal za njegove najbolj pereče probleme. Poročilo Visokega Komisarja Grsriolija Duceju io Ducajev neposredni ukaz. da se prieno dela za izpopolnitev vseučiliških poslo-
pij, za nnzširjenje cestnega omrežja in povečanje bolnice, sta podala slovenskemu prebivalstvu občutek varne in pozitivne gotovosti glede njegove usode v okviru nove velike Domovine.
Dejansko je bilo bolniško vprašanje v pokrajini in posebno vprašanje kirurškega oddelka osrednje bolnice že tako
J poroča, da bi bilo lahko povzročilo res-I ne težave in nevarnosti ne samo posameznim bolnikom, marveč vaej zdravstveni higijeni. Enako je predstavljal tudi na pol rešeni problem vseučiliških zgradb resno nevarnost za nadaljnji razvoj te najvišje kulturne institucije Ljubljanske pokrajine.
Duceju, ki je še enkrat pokazal toliko razumevanje za naša življenjska vprašanja in Visokemu Komisarju, ki ga je opozoril nanje, veljajo za to izrazi najgloblje zahvale vsega slovenske-I ga prebivalstva.
Provvedšmenti del Duce per la Provincia di Lubiana
II completamento deU'edilizia universitaria della rete stradale e delToapedale — La oonsulta provincnale verrš nominata in q ,^s*a settimaita
Roma, 19. maggio. s. II Duce ha ricevuto ieri 1'altro il camerata Emilio Gra-zioli Alto Commissario per la Provineia di Lubiana che gli ha riferito sulla si-tuazione della nuova provicia. II Duce ha ordinato l'inizio di taluni lavori con cementi il com p let a men to deU'edilizia universitaria, la rete stradale e il nuovo ospedale. La consulta prevista dall'atto constitutivo della nuova provincia sara composta nella prossima settimana.
Con sentimenti di profonda ricono-scenza e di gratitudine tutta la popola-zione della Provinci T! Lubiana ieri l*altro ha appreso la notizia che il Duce si e altamente interessato dei snoi problemi pifi scuotanti. II rapporto del-PAlto Commissario Grazloli al Duce e il suo immediato ordine sui las ori iniziall
che concernono 11 completamento degu difici universitari 1'ampliamento della rete stradale e ringrandimento delToape-dale hanno da to alla popolazione slovena un senso di certezza sicura e posltiva del suo avvenire nell'ambfto della nuova ran de Patria.
Infatti U problema ospedallero nella
Provincia o specialmente del reparto chi-rurgico del ospedale centrale era gia tanto aceuto che po te v a p ro voćare serit lifficolta e risehi non solo al slngoli ri-•overati ma bensi a tutta 1'iffiene sanica rta. Cosl pure pretentava il problema legli edifici universitari semirisolto un lericolo serio per II futuro svlluppo della somma istituzione cul turale della Slovela i ta liana.
Al Duce che dim os tro aneora una volta tanta comprensione per le nostre que--1 ioni vi tali e ali* Alto Commissario che li rivolse l'attenzione su di esse vadano nercio le espressioni di piu reverente ^ra ti tu dine di tutta la popolazione slovena.
Hude borbe v Vzhodni Afriki
Pri Soli
•tik s prednjimi oddelki — Mri sovražna letala sestreljena v poslednjih dveh dneh
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. maja naslednje 346. vojno poročilo:
V Severni Afriki je bil neprijatelj, ki je napadel z znatnimi silami na sollum-ski fronti ter dosegel nekaj začetnih uspehov proti našim izvidnicam, v protinapadu odbit od italijansko-nemškib čet ter je sedaj na umiku. Italijanske ćete so vzpostavile zvezo • prednjimi postojankami, ki jih je bil sovražnik prešel in ki so jih italijanske čete trdovratno obdržale v posesti. Prizadeli smo znatne Izgube nasprotnikom. Italijansko in nemško letalstvo je učinkovito doprineslo k uspehu zavezniških čet.
V odseku Tobruka smo osvojili nekoliko utrdb. Naši lovci so sestrelili letalo tipa Blenheim, ki je skušalo napasti luko
v Bengaziju. Skupine nemškega letalskega zbora so napadle letalska In pomorska oporišča na Malti ter povzročile požare, eksplozije in hode poškodbe aa vojaških napravah.
V Vzhodni Afriki Je polefaj nespremenjen.
Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 18. maja naslednje 347. službeno vojno poročilo:
V severni Afriki Je dosegel naš odpor na sovražne napade na odseku pri Sollumu popoln uspeh. Sovražnik je bil prisiljen k umiku. V naše roke je prešlo mnogo ujetnikov in vojnih potrebščin. Skupine naših letal so bombardirale oporišče Tobruk ter obrambne naprave, zbirajoče se Čete ln motorizirane oddelke na področja vzhodno j
Od SoUuma. V letalskih spopadih so bili sestreljeni en bombnik ln dva sovražna lovca.
Na Igejikem morju so sovražna letala napadla otok Rodos, povzročila pa so le anale škode,
V Vzhodni Afriki se na Ambi Ala-gija nadaljnje vztrajen odpor preživelih branilcev, ki se pod neposrednim vodstvom NJ. Kr. Via. Aostskega vojvode dovršili silna Junaška dela v okoliščinah, ki postajajo od are do ure težje zaradi pomanjkanja sredstev, Izgub hi zaradi tega, ker nI mogoče spraviti na varno in negovati ranjence. V Gala Sidama Je bfl odbit neki sovražni nepart. Na dragih odsekih bojišča se položaj ni spremenil.
Accaniti combattimenti in AOI
Presso Sollum £ riatablUto 11 constato con i nuclei antistanti — NegH ultinti a glorni
4 velivoli nemiri abbattoti
I! Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data del 17 maggio il segueu-te boUettino di guerra n 846:
Nell'Africa settentrionale il nemico, che aveva attaccato in forze 11 fronte di Sollum, conseguendo qualche successo inizia-le contro i nostri elementi esploranti, con-trattaccato da forze italo-tedesehe, batte in ritirata. Le nostre truppe ristabiliscono il con ta t to con i propri nuelei antistanti che per quanto superati dal nemico, ave-vano conservato tenacemente il possesso delle poslzionl. Abbiamo inflitto all'avver-sario perdite notevoli. Velivoli italiani e tedesehi hanno efficacemente contribnito al successo delle truppe alleate.
Nel settore di Tobruk abbiamo conqul-stato alcunl forti.
La nostra caccia ha abbatuto In flamme
un vellvolo Blenheim ene tentava di attao-care U porto BengasL
Formazioni del Corpo aereo tedesoo hanno attaccato le basi navali e aeree di Malta provocando incendi, esplosioni e gravl danni alle opere militari.
In Africa orientale la situazione fanmn-tata.
D Quartier Generale đeUe Forze Armate comunica in data del 18 maggio U seguea-te boUettino di guerra n 347:
Nell'Africa settentrionale la nostra rea-zione agli attacchi avversari sni fronte di Sollum ha avuto pleno successo. H nemico e stato costretto a riplegare lsecisnds nelle nostre mani priglonierl e materiali.
Nostre formazioni aeree hanno bombar-dato la base di Tobruk; apprestameatl dt-
fenatvl concentramenti di truppe e di mešal meecanlzzatl nella zona a levante di Sollum. In combattimenti aerei aono stati abbattuti un bombardiere e due caccia nemiri.
Nell'Egeo aerei avversari hanno effct-tuato un»incursione sulla isola di Sodi provocando dannl inslgnif icantl.
Nell'Africa orientale prosegue solRAm-ba Alagl la stresna reslstenza dei super-stiti difensori che agli ordini dell'Altezza Reale il Duca d'Aosta, complono prodigl di valore in condizioni che, di ora m ora, dtvengono sempre piu dtfflclH per la scar-sita dl mezzL le perdite snbite e l*impos-sibillt* dl sgombrare e curare i feritl.
Nel Gana Skuuno un attaeco nemico č stato respinto.
Situazione hnmutata negtt altri settori.
Strah pred „peto kolono44 v Ameriki
Ameriške oblasti so začele neusmiljeno preganjati italijanske in nemške priseljence
Nevv Yoak, 19. maja. s. V zgodnjih nočnih urah je policija izvršila po vsej deželi pravi lov na ljudi, da aretira tiste Italijane m Nemce, Id po naziranju vlade nezakonito bivajo v Zedinjenih državah in bi predstavljali tako zvane pete kolone, kar kaže namen, da bi se ameriška javnost prestrašila. V resnici gre za delovne Hudi. ki bivajo po večini že mnogo let v Zedinjenih državah, kjer so si ustvarili številne, vzorne družine. V samem New Vor-ku je bilo aretiranih že več sto oseb. med
njimi 65 Italijanov Število aretirancev v drugih središčih je neznano. Ker je Število starih priseljencev, ki niso nikoli ure-
dili svojega položaja, zelo veliko, bo Število ljudi, ki jih bodo odvedli ▼ koncentracijska taborišča, gotovo znatno, tudi če za sedaj ne bodo nadlegovali tistih, ki imajo svoj položaj urejen. Zdi ae pa, da so aretirali že nekatere osebe, ki so Imele redna dovoljenja za bivanje. Nekvalificirano postopanje washingtonske vlade bo povzročilo gotovo številne tragedije med mnogimi družinami s številnim potomstvom, ki bodo na cesti. Z EUis Islanda so odpeljali 300 italijanskih ln nemških aretirancev v neko koncentracijsko taborišče v Montant
Načelnik egiptekega generalnega Štaba pobegnil
BeJrut, 19. maja. a Iz Kaira poročajo, da je egiptska vlada razpisala nagrado tisoč funtov sterlingov za izsleditev Nasri paše. bivšega načelnika eglptskega glavnega stana, ki je 16. maja z egiptskim vojaškim letalom v družbi dveh Častnikov pobegnil. Aparat 1e nekje baje prisilno pristal, toda o možeh ni nobenega sledu Bgiptske in angleške oblasti so mobiMzi-rale vse sile, da se ubežniki izslede.
Angleški manever v Maleziji
Sotanai, 17. maja. s. Angleški Usti sq razvpili kot senzacijo vest t> prihodu pomorskih in letalskih oddelkov v Kava), da bi tako povzdignili slabo razpoloženje, ki se je polotilo na Kitajskem živečih Angio. saksoncev. Poročajo, da so bila tudi na Filipinih ojačene tamošnje garnizije in da je sedaj v Maleziji 1004)00 Angležev. Te vesti, zasledujejo med drugim \ da
bi speljale malezijske Kitajce v britansko mrežo. Doslej se Kitajci vzlic ponovnemu priganjanju jmgi*»*kih oblasti niso dali zvabiti na limanice. tembolj ker menijo, da je celoten položaj Anglije zelo težaven. Ne zdi se verjetno, da bi mogla zadržanje Kitajcev v Maleziji spremeniti kampanja z lažmi in s pretnjami, med katere sodijo tudi vesti o premikanjih anglosaksonskih čet, ki pa so se delno izvršila samo na papirju.
Oettnje, 19. maja. s. Tu je pričel izhajati nov ltalljansko-ornogorskl tednik »Glas gina goret. V prvi številki objavlja dolgo poročilo o oMsku Kralja m Cesarja v Pod-godci, na Octtnju m t Đuovl Ust objavlja tudi aVke Vladarja, Kraljice ta Prestoto-naurfednfka ter več člankov o rb&lrjanskfh Oboroženih SHen m o dobrih delih Italije v dni gori.
S*l**rMa — Mete
Sofija, lt. maja. a Is zadnjih uradnih statistik jo razvidno, da živi na Bolgarskem prsim aooo stolotnlkov. Bolgarija ima v tam pogledu prvenstvo mod mi deželami. J
Inserirafte ▼ ^SL Narodn44! j
petrolejska reka
V >Mesaaggeru« je njegov posebni so-trudnik Oiarratana objavil v petek zanimive podatke o Dunavu, ki bo postal v
okviru novega reda v Srednji Evropi menda najvažnejša prometna zveza med Nemčijo, pa tudi Italijo in bogatimi kmetijskimi in industrijskimi predeli juznovzhotlne Evrope. To dokazuje te okolnost, da se Je izvoz romunskega petroleja preko Kon-stance zmanjšal od 220.000 na 20.000 ton mesečno, odkar je Sredozemsko morje zaprto. Na drugi strani pa je Izvoz petroleja lz Ojurgjevca na Dunavu kljub zimi narasel od 72.000 na 90.000 ton mesečno. Dunav bo že v nekaj letih navezan tudi na rečno omrežje eevernozapadne Nemčije. V Beogradu že posluje poseben nemški prometni urad, ki bo moral skrbeti za prevoz blaga z Balkana v Nemčijo in obratno.
V naslednjem podaja list zanimive podatke v rečni plovbi posameznih držav ob Dunavu. Pri tem pripomnja. da se je na Dunavu. Pri tem pripominja, da se je na Na Madžarskem je skoraj te vsa rečna plovba v državnih rokah ali pod kontrolo države. Država je investirala pri dveh naj-
večjih rečnih paroplovnlh družbah skoraj že 30 milijonov pengov. Obe družbi, razpo-polagata z okrog 350 ladjami s skupno približno 200.000 tonami. Mnogo večja je romunska rečna mornarica, ki šteje skupno 771 ladij. V Gjurgjevcu se prav ta čas v vsej naglici povečuje petrolejsko pristanišče tako, da bo mogoče v njem nakladati na ladje v kratkem že po 150 ton na mesec. Bolgarija trna Se prav majhno rečno mornarico, vsega skupaj trt ladje, toda le v kratkem se bo njih število povečalo na 10.
Bivša jugoslovenska mornarica je znašala celo petino vse mornarice na Dunava, štela je 366 ladij s skupno 250.000 tonami. Bila je po vrstnem redu prva za rumunsko, a Se modernejša od nje. Skoraj vsa je bila pod državno kontrolo. Prav kar gradi dunavska brodarska družba na Dunavu tudi novo veliko ladjedelnico. List ugotavlja. d:i za enkrat še ni mogoče vedeti, komu Do pripadla bivša jugoslovanska rečna mornarica, nI pa dvoma, da bodo upoštevari tudi italijanski interesi.
Odhod diplomatov iz Bukarešte
no. da je odhajal bivši jugoslovanski posla-
Milanski >Popolo d-Italla« objavlja v poročilu iz Bukarešte podrobnosti o odhodu bivših Jugoslovanskih diplomatov lz Ru-munije. Angleškim, norveškim ln belgijskim diplomatom, pravi list, ter Izgnani množici Poljakov, so <*edaj sledili se Jugoslovani na poti iz Rumunije. Nočnemu vla ru lz Bukarešte v Konstanco Je bil priključen poseben vagon, Id so ga dali na razpolago tem diplomatom. V temni in de-evnl noči so prav tako, kakor bivši kraij Karol, prišli na postajo, lam ni bilo kakor
Pričakoval
običajno   radovedne množice jih je kordon orožnikov. Tudi ni bilo ljudi, ki bi gospem poklonili šopke rdečih nage-
Ijev. Prišel Je le ameriški poslanik v Bu- poslaništva, se sedaj oddaja v najem karešti, da jih pozdravi. Zanj Je bilo žalost- 1
nlk. njegov dober prijatelj. Na pot mu je še dal vizum za bivanje v Zedinjenih državah. Sem pa tja so na postaji za hip zaia-rele ročne električne svetilke, kakor lučke < pokopališča stare Evrope. Bukarešto je zapustilo skupaj 49 ljudi, poslaniškl tajniki, pisarji ln novinarji ter njihove žene. Iz Konstance. kamor so prispeli naslednjo jutro, so nadaljevali pot z neko rumunsko ladjo proti Carigradu in dalje proti Jeruzalemu.
Poslanlška palača na Boulevardu kralja Aleksandra, ki Je v Času megalomanskega kralja Karla postala naravnost sedež vele-
SPORT
Prvi start naših športnikov
Ljubljana. 19. maja Včeraj je bila v Ljubljani otvorjena športna sezona. Kakor običajno so bili tudi to pot prvi nogometaši ki so igrali tekme za pokal SNZ. Od 11 klubov v Ljubljani vseh razredov jih je šlo v borbo šest. Dopoldne sta na igrišču Ljubljane igrala Svoboda in Jadran. Svoboda je zmagala s 5:4 (0:2), Jadran je vodil prvi polčas z naskokom dveh golov in je kazalo, da ima zmago že v žepu, toda pozneje je moštvo popustilo ln Svoboda si je zasigurala nadaljnje tekmovanje v borbah za pokal. Istočasno sta na Igrišču Hermesa igrala Hermes ln Vič. šiškarji niso imeli težkega dela z mladim viškim moštvom, ki so ga odpravili s 6:0, (3:0). Hermes Je bil v stalni premoči in se je igralo skoraj na en sam gol.
Popoldne je nastopila Ljubljana kar z dvema garniturama. V pokalni tekmi Je njena druga garnitura odpravila Mladiko s 4 :2, prvo moštvo pa je igralo prijateljsko tekmo z Marsom, ki ga je premagalo s 7 :3 (6:1). Ljubljana je pod«la sicer dopadljivo igro, vendar Je videti, da moštvo še nima dovolj treninga za seboj in da so še pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Svetla točka je bila desno krilo Smo-lej, ki je lani v državni reprezentanci pokazal, da je mož na svojem mestu. Tudi včeraj je zabil tri krasne voley-gole, kakor se jih redko vidi. Mars je nastopil z nekaj mlajšimi moč-i Nudil je sicer krepak odpor, vendar rutmiranemu nasprotniku ni bil kos.
Triestina v Ljubljani
V kratkem bo Igrala v Ljubljani znamenita Triestina, eden najboljših klubov italijanske prve divizije. Triestina nastopi s kompletnim prvim moštvom, napram kateremu bo imel Hermes, ki jo je povabil v goste, gotovo težko stališče. Kljub temu upajo Šiškarji, da bodo dobro odrezali. Svoje moštvo so ojačill. K Hermesu je poleg Starca pristopil tudi Žitnik, moštvo pa bosta ojačila tudi igralca Ljubljane Ciglar m Lah. V krilski vrsti bosta igrala brata Sočan in Bogme, stari preizkušeni borci.
— Mariborski športniki pri ljubljanskih klubih. V Ljubljano je prispelo več mariborskih športnikov, od katerih se je Stare prijavil za Hermesa, Veble, znani srednji krilec I. SSK Maribora pa za Ljubljano.
veka, ga pritegne k napetosti in ga v njej drži vseskozi nezmanjšano. Radostni zvoki se prelivajo v kristalni, neproblematični ln jasno pregledni čistosti, povezani z duhovitimi harmonijami in stilno strogo, dosledno izenačeni, tako. da vzbujajo vtis enotne, zaključene celote, v kateri Dd nobenih vrzeli, ničesar odveč ln ničesar premalo. S kvalitativnega vidika nudi »SevliJ-skl brivec« prav gotovo vzorni primer bu-fomelodrarne in predstavlja tako po arhitektonski, kakor po muzikalni mlšljavi in obdelavi umetnino visoke stopnje. Zato je povsem razumljivo, da je opernemu občinstvu vedno svojevrstni, vedri dogodek, zlasti še, kadar ga more slišati v dostojno izdelani obliki.
120 letnica Kneippovega rojstva
Župnika Sebastina Knelppa pač val poznate, saj je slika častitljivega starčka objavljena na milijonih zavitkov Kneipp^-ve kave. Te dni poteče 120 let. odkar se je rodil Kneipp. ki po pravici zavzema eno najbolj častnih mest v zgodovini prirod-nega zdravljenja, župnik Kneipp je bil sin revnih staršev lr je vse svoje ži/ljenje posvetil bližnjemu. Vse življenje se je pečal z zdravstvom in odkril je prirodni način zdravljenja, ki je pomagal tisočem in tudi tisočem rešil življenje. Njegovi zlati nauki so še danes prav tako upoštevani, saj nam je zapusti! navodila v svoji znameniti knjigi »Moj način zdravljenja z vodo«. V tej knjigi in tudi v drugih uči, da samo življenjska sila, ki tiči v vsakem človeku ohranja in zdravi. Slabitev žlvljeaske sile pomeni bolezen. Kdor hoče biti zdrav, mora živeti naravno in pametno.
V Miinchenu, kjer je velika organizacija prijateljev pokojnega Kneippa, ki šteje nad 50.000 članov, bodo na svečan način proslavili 120-letnico rojstva Scbastiana Kneippa.
„Seviljakega brivca44
Rossinijev »Seviljski brivec« je muzikal-nemu poslušalcu vedno vir novih estetskih užitkov. V njem je toliko iskrenega veselja, zdravega humorja, lahkotnosti in sočasno muzikalnih globin, da nehote zajame člo-
He(e>nica
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 19. maja: Celestin.
DANAŠNJE PKIRtDITVE Kino Matica: Ciganska kri. Kino Sloga: Giuseppe Verdi. Kino Union: Gost podzemlja. Kino Moste: Vrata smrti in Zločin v ek-spresu.
Simfonični koncert ob 19.30 v Unionu.
DLH  R N K LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Izogibafmo se nepremišljenih delanj!
Brez posebnega obvestila
TJmrla nam je danes ob 5. url popoldne, v 83. letu starosti, naša predobra babica, prababica, teta itd., gospa
Marija Vrančičeva
ro]« LUSINOVA
vdova višjega uradnika bivše južne železnice
K tečnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 20. t. m. ob 5. un popoldne, izpred kapelica sv. Jakoba na 2alah v Ljubljani.
LJaMjaaa, dna la. maja 1041.
tajajoči DR.
: DR. JANKO; CIRIL.; METODA, poročena ; VLADO In STANKO s rodbinami In
114
Razgovor z mladi
Kaj pravi Samo Hnbad o današnje««
dirigentom
Ljubljana, 18. maja.
Pri vaji Ljubljanske Filharmonije smo. "Niso prijetne take vaje za razvajenega poslušalca. >Gospoda, tu je treba nekaj več poudarka...« pa zopet druga gospoda, ki naj spremeni lok ali podviza tisto temo, pa zopet neprestani prestanki orkestra Palica dirigenta obstaja, kakor da bi se bila zataknila nekje v zraku ob nevidni zapreki ali spotiki. Tako se vleče delo simfoničnega orkestra čestokrat v nedogled, tri, štiri ure zapovrstjo. Niso šale prekinjati ves telesni in duševni napor, ki ga opravlja godbenik, od vsakem migljaju dirigenta, ne glede na zanos izvajalcev, ki jih glasbena gmota neprestano poganja v nezavestne višine velikih umetnin.
V ospredju visoki, skoraj mogočni lik dirigenta Sama Hubada. Dokler traja vaja, bo težko z njim. Treba se je prilagoditi, kakor vsemu v življenju, tako tudi temu čakanju. Ob zasluženem odmoru, ko se dvorana izpremeni na mah v tooačni dimnjak, se dirigent nasmehne, pozna zadevo, pristopi in sva že v pogovoru.
Da, partitura mora tičati v glavi, ne pa glava v partituri, de veselo na mojo omembo Buelowega izreka. Stvari sem temeljito preštudiral in sodim, da jim bom vlil tudi nekaj svojega pojmovanja. Sicer se pa ravnam po navodilih Hermanna Prher-chena. ki smo ga pred leti slišali tudi v Ljubljani, da pomeni dirigiranje umetnost, ki naj ustvari med člani orkestra potrebni duhovni stik.
Videl sem koj, da oozia naš dirigent obsežno dirigentsko književnost, pa sem raje zavil v bolj konkretno zadevo. Kakšno
umetnostno pojnmvanje sta si zamislili pri posameznih skladbah sedanjega »poroda?
Na to vpraianje moram postreci predvsem z dejanjem. Moje pojmovanje Corel-lija, pa Skerjanca in Beethovna boste slišali na koncertu. Vase vprašanje zahteva izrazit odgovor ne z besedo, marveč z dejanjem. Z govorjeno bedelo pa bi skušal odgovoriti tako-le:
Corelli, malone na začetku italijanske in vobče evropske komorne glasbe, pa že po obliki in vsebini tako popo'n umetnik, da ga še danes ni jnogoče nadkriliti. Pri vseh genialnih ljuden so njiho/i umotvori skle-
sani kakor za večne čase. Pozna se jim, da ne potrebujejo nobenih izboljŠkov, ni kakih črtanj ali popravil, vse je dognano do kraja. Isto velja za Beethovna. Pri Corelli j u bom skušal izraziti njegov mehki slog, pa tisto italijansko kantileno, ki je je to delo prepolno. Kakor da bi nas obsevalo toplo majsko sonce vedre italijanske pokrajine.
Pri Beethovnu me je zanimal njegov boj z usodo, ki ga žarko osvetljuje tudi pet« simfonija. Mnogi so se ji približali z temperamentnimi, samolastnimi izprememba-mi tempov, sloga, pa celo vrednosti mnogih not Držim se s svoje strani Toscaninije-vega navodila, ki je Beethovna vobče interpretiral strogo po partituri in torej striktno in pijetetno po zapisu nesmrtnega velikana evropske glasbe.
Glede Skerjanca pa moram povedati, da pomeni to delo pač višek v njegovem dosedanjem ustvarjanju. Kakor da je zbral v venec vse svoje najlepše vmline: izrazito, globoko izvirno kantileno, moderno pozna-
Kipar Alojzij Repič
Ljubljana, 19. maja.
Včeraj dopoldne je v Ljubljani umrl nestor slovenskih kiparjev Alojzij Repič, ki je lani v marcu proslavil 751etnico svojega rojstva.
Kepic se je rodil v tihi in idilični vasi pod Nsnosom v Vrhpolju pri Vipavi, že kot učenec je kazal velik naravni talent za r:sanje ln slikanje. To je opaarl domači župnik Dejak. ki je dečka vzel po končani ljudski šoli k sebi in ker je bil sam tudi spreten slikar, ga je uvajal v skrivnosti slikanja ln rezbarjenja. Repič pa se je hotel temerjUo izobraziti, pa je odšel v Ljubljano. Pri kiparju Trnovcu v Polhovem Gradcu se je najprej izučil rezbarstva, nato pa se je vpisal v »umetno strokovno šolo«, kjer so mu bili učitelji Vesel. Mis in Franke, šolo je dokončal z odličnim uspehom, pozneje se je pa vpisal na Akademijo upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Bil je zelo nadarjen in v četrtem letu svojega študija je na akademiji prejel nagrado na specialni šoli prof. Kundmanna za delo *Dva borca«.
Po končanih študijah na akademiji je delal dve leti na Dunaju, nato pa se je vrnil v domači kraj Vrhpolje, kjer je ustvarjal svoja najboljša dela, med drugimi spomenik Miroslava Vilharja. Pozneje je postal profesor in vodja kiparske šole na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani. Prav iz njegove šole je izšlo mnogo naših najboljših kiparjev. Repič nam je ustvaril mnoge umetnine in poprsja slavnih pesnikov in pisateljev Slomška. Prešerna, Gregorčiča, Medveda, Jenka, Cankarja, Tavčarja in drugih, napravil pa je tudi mnogo monumentalnih del.
Leta 1932 je stopil v zasluženi pokoj. Delo in napor sta strla njegovo sicer odporno naravo in bolehal je že 12 let, zdaj pa ga je smrt rešila trpljenja. Umrl je eden naših najboljših umetnikov, ki ga bo narod ohranil v častnem spominu. Pokojni zapušča užaloščeno soprogo, ki mu je bila zlasti v njegovi bolezni skrbna družica, in pet otrok. Pogreb bo jutri ob 16. iz kapelice sv. Andreja na 2a lah na pokopališče k Sv. Križu. Časten mu spomin, ugledni rodbini nase iskreno sožalje!
UMEVNE VESTI
— Pošteno pokvarjena nedelja, že v soboto je kazalo, da nam bo vreme zopet pokvarilo nedeljo. Vendar so se pa nekateri tolažili, da bo v nedeljo vsaj vedro, če že ne bo sijalo sonce. Večkrat je namreč vreme v nedeljo taksno, kakršno je bilo v petek. V petek gmo imeli lepo sončno vreme, toda. ugodna, pravila glede vremena z-daj ne drže. V soboto popoldne je Že deževalo in včeraj smo imeli ves dan pusto, precej deževno vreme, da ljudje niso mogli iz mesta niti na kratke izprehode. Deževalo pa ni po vseh naših krajih. Ponekod so se podile snino megle, a dežja ni bilo. Kmetje tarnajo, da bo slaba letina, ker začenjajo nekateri poljski pridelki, tako krompir in koruza, v zemlji grjiti. Seveda bo napravilo deževno vreme veliko škodo tudi na sadju. V nižinah so jabolka in hruške večinoma že odevele, po hribih pa se pojavlja na njih šele prvo cvetje. Danes še ni nič l
zalo, da bi se vreme kaj prida zboljšalo.
-■"•**sir
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. ln 20. uri!
Krasen lilm o burnem atepskem življenju
CIGANSKA KRI
AttiJa   Horbiger,    Heidemarie Hathever, Willl   Schur.   —    FIlm   je   opremljen s hrvatskimi napisi.
KINO MATICA, tel. 22-41
GIUSEPPE VERDI
P. Giachetti, M. Cebotari, B. Gigli. — Opere : Aida, Rigoletto, Traviata, Trubadur — Radi velike dolžine fll ma predstave samo ob 16. in 19. uri
KINO SLOGA, telefon 27-30
Elegantna pustolovščina GOST PODZEMLJA e Hansom Albersom v glavni vlogi! Zaradi večernega koncerta predstava samo ob 16. uri! KINO UNION — Tel. 22-21
Danes in v ponedeljek ob 19., jutri ob 14.30. 17.30 in 20.30 uri — konec
ob 22. uri, dvojni spored: VRATA SMRTI
ZLOČIN V EKSPRESU 2urnal: Ljubljana - Duce na bojišču
KINO MOSTE_
— Spremembe m dodatki v trgovinskem registru. V tvrdko F. P. Vidic & Oomp. je vstopil družbenik dr. Dečman Anton, trgovski poslovodja v Ljubljani, Ambrožev trg 10.
— Nov sekvester pri Zanatski banki. Na mesto komendatorja Angela Nicole Domi-nla je Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino imenoval Zanatski banki Kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za sekvestra ca v. uff. dr. Karla Scala.
— Ne*reče. Na cesti pri Litiji so našli snoči ljudje nezavestnega 201etnega po-sestnikovega sina Antona Vajsa. Prepeljali UP £a. y bolnico, ker je imel težke poškodbe
na glavi. Podrl ga je na cesti neman avtomobilist. — Na Vrhniki je padel 14-letni posestnikov sin Ciril Jelovšek s hleva in si zlomil levo ključnico. — 34letne-mu posestniku Ivanu Oblaku iz Sp. Za-dobrove je padel pri delu na nogo težak hlod in mu jo zmečkal. — V Dragi na Notranjskem je padel s kolesa 881etni posestnik Mirko Košir in se hudo potolkel
na glavi. — V bolnico so davi prepeljali
tudi 2 leti starega hifinikovega sinčka Avgusta Cerarja iz Nunske ulice v Ljubljani, ki se je polil po životu z vrelo kavo.
— Naslove M konj, ki so na Dolenjskem pri raznih krnskih, njihovi lastniki pa niso znani, dobe zainteresirani brezplačno na razpolago pri g. Juliju Zupanu, Ljubljana, Daj-dam.
— Nebotičnik s panoramo v »H Piccolu«.
Sobotna številka »It Piccolac objavlja lep pogled na Ljubljano z Grada, in sicer del Stritarjeve in Prešernove ulice, Marijinega trga in Prešernove ulice z nebotičnikom v
ozadju.
— Za nesrečne ižanske pogorelce so darovali po 100 din se gg. Ivo Lukič. Ivan Zupančič in Peter ž van. Iskrena hvala!
—lj Deževna nedelja. Včeraj so Ljubljančani zaradi slabega vremena po večini ostali doma in so bili redki sprehajalci celo proti Posavju ter na Celovški cesti proti Dravi jam. V mestu so bile vse kavarne popoldne naravnost natrpane, polne pa so bile tudi gostilne, kjer so si gostje ob pivu preganjali čas. Dobro obiskani so bili včeraj vsi kinematografi in pa predstavi v gledališčih. Zvečer ob 20. se je zbrala spet velika množica Ljubljančanov na Marijinem trgu, kjer je, kakor sleherni danjza-igrala par lepih komadov izvrstna vojask* godba, zaradi izredno hladnega vremena je marsikdo oblekel včeraj zimsko suknjo, ki skoraj ni bila odveč.
—lj Novi carinski čuvajnici pri mitnici na Celovški cesti. Oh demarkacijski črti na Celovški cesti je vedno velik promet in ste tako italijanska kakor nemška oblast ojpčili stražo. Nasproti tovarne »Store« to že pred dnevi pričeli najprej graditi manjšo carinsko poslopje italijanski vojaki, sedaj pa so pričeli poleg prvotne zasilne lesene barake zidati carinsko čuvajnico tudi nemSki finančni stražniki.
—11 Italijanski ceniki Jedil fn *4Jee. Gostilniško združenje je založilo primerne cenike jedil in pijač sa gostinske obrata ▼ italijanskem jeziku. Ceniki so namenjeni predvsem srednjim gostilniškim obratom in vsebujejo označbe najobičajnejših jedil in pijač, ki se konzumira jo v gostilnah. Pole* slovanskega in italijanskega ima cenik tudi nemško besedilo. Rasen za gostilne je združenje izdalo tudi cenike za kavarne, mmassjsafaer .ml, ukazana, toda pteimegl v LjuMjard se ne ravnajo po ukazu. Lahkomiselnost in za-nikamost v tem pogledu Je vedno večja. Ljudje imajo straniSča razsvetljena in fcer pozabljajo
nje orkestra in njegovih pestrih barv (kakor nihče med nami), bujna harmonija in
močna dinamika, ki se očituje zlasti v zadnjem stavku, tem skercoznem, malone sarkastičnem posmehovanju sodobnemu človeku in njegovemu — ne sodite tudi vi tako? — malone burkastemu življenju? Skerjančeva simfonija bo napravila na občinstvo, tega se trdno zavedam, globok vtis. Je pa tudi reprezentativno delo, ki ga lahko povsod pokažemo. Taka dela so kri-zanteme nase kulture, če smem zaviti svoje skromne besede v Cankarjevo slike.
Pa le o orkestru sva govorila in o njegovi požrtvovalni vnemi. Močno da mu je olajšal delo. Uspeh koncerta,bo v prvi vrsti delo Ljubljanske filharmonije, ki ii je za iskazano zaupanje globoko hvaležen. O Ruplju pa nisva izgubljala besed ker ga naša javnost predobro pozna. Pač umetnik svojega instrumenta, kakor ga med nami nL
Se in Se bi bila lahko pokramljala, a treba je bilo pognati se v kočillvosti Beethovnove simfonije. Pri dirigentskem pultu se je znova pojavila gmotna postava, mirna, kakor da je brez notranjih gibalnih sil. Ko pa so se harmonije razvnele, si čutil temperament, ki se v tem mladem človeku druži z neverjetnim mirom, pač združitev, ki je za dirigentski posel bistvenega pomena. Kako že pravi Weingartner v svoji knjigi o dirigiranju? *Brez temoeramen-ta ne moreš storiti ničesar genialnega Ne da ti ga vzgoja, ne vnema, in na1m*nj, povedano bodo v oklepalih. protekcija. Je dar prirode in mora biti prirojen.«
J. K.
j razsvetljena več ur. poneki e vso noč. Sobe služkinj imajo luč pozno ponoči, spalnice otrok se svetijo brez zastorjev kar skozi dvoje oken; obednice, kjer ljudje po večerji Se dolgo sede, prepuščajo živo svetlobo skozi površno zaprte lesene rešetke, a podstrešna stanovanja imajo marsikje odprta razsvetljena okna; prav tako nekatera prizemna stanovanja niso zatemnjena. Preveč ie nediscipliniranosti pri naših meščanih.
—lj Začetek Simfoničnega koncerta Ljubljanske Filharmonije, ki bo drevi v Unionu, bo točno ob 19.30. Spored traja dve uri, zato prosimo občinstvo, da zasede točno in pravečasno svoja mesta. Iz istih razlogov prosimo tudi, da si kupite vstopnice v predprodaji kina Union od 10. do 12. in od 15. ure dalje. — Pod vodstvom mladega dirrigenta Sama Hubada in s sodelovanjem violinista Karla Rupla je naštudiral ta naš odlični korpus Že objavljeni spored med katerim vzbuja posebno pozornost krstna izvedba celokupne Druge Simfonije L. M. Skerjanca. Koncert prirejajo naši godbeniki za svoje brezposelne tovariše, na kar posebej opozarjamo.
—ilj Veder pe*mi in »rij nam je pripravila naša Glasbena Matica za ponedeljek, dne 26. t m. ob 20. uri v veliki Filhar-monični dvorani. Skrbno sestavljen spored bosta izvajala dva priznana naša umetnika altistka ga. Fran j a Golobova in pianist g. Marijan Lipovšek. Natančni spored zanimivega večera bomo priobčili jutri. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Za mestne reveže so v počaščen je pok. ge. Mice Pehanijeve podarili ga. Leo* pol d ina Lončar iz Ulice stare pravde 100 din, rodbina trgovca g. Josipa Kobeta iz Novega mesta 200 din, ga. Meri Lavrenčič iz Ulice stare pravde 100 din, rodbini dr. Ernesta in Janeza Dereanija s Kongresnega trga 200 din; v počaščen je spomina ge. Hane Slajpah so pa poslali g. 2ane Meze s Tržaške ceste 7, 100 din in družina Breščak iz Mariborske ulice 16. tudi 100 din; v počaščen je spomina ge. Ivane Vri Ser sta pa podarila 100 din g. Danilo in Vladi Kante, uradnik policije. Specerija g. Janka Stupice je podarila za 50 64n Živil. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo v imenu podpiranlh.
Nove vrste sleparji
Ljubljana, 19. maja.
Nova vrsta Špekulatlvnih sleparjev se je pojavila v Ljubljani. Skrbi in Žalosti polni svojci živčno poizvedujejo po usodi pogre-Šancev, ki se že dolgo niso javili ln o katerih nikakor ne morejo zvedeti, ali so še živi in kje so. Pozvedujejo pri Rdečem križu, z noticami in z inserati po listih ter pri vseh znancih in tuđi drugih, ki bi utegnili kaj povedati o izgubljencu. Pa so se pojavili sleparji ki Špekulirajo celo z nesrečo in obupom. Za »dobro« poročilo kajpak izkušajo dobro zaslužiti.
V neko odlično ljubljansko rodbino so se prltepli drag za drugim kar trije taki sleparji m poročali z največjo motno drznostjo o usodi že dolgo pogrešanega sina inženjerja. Ali vsak je poročal drugače, o drugem kraju in o neverjetnih okoliščinah.
La disciplina deU'aao
della bandiera nazionale
L*Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
ritenuta la neceaHU di dlsciplinare ruso della bandiera nazionale,  o r o 1 a a s
Art. 1. Nella provincia di Lubiana la bandiera nazionale e esposta dalle ammlni-strazioni e dagli uffic* pubblici e dal pri-vati nel giorni delle ricorrenze nazionail e nelle pubbliche festivita dl maggiore rilie-vo per le quali sla stala data 1'autorizza-zione da parte dell'Alto Commissariato.
Sono pertanto vietate inlziative pri vate di imbandieramento.
Art. 2. Fatta eccezione per le sedi dei
consolati dJgli stati esteri, la bandiera nazionale itallana e 1'unice che puč essere normalmente esposta.
Quando sia eccezionalmente consentlta dall-Alto Commissariato 1'esposizione di bandiere o vessilli di stati esteri, essa sara sempre accompagnata da auella della bandiera nazionale, che dovia essere collocata al posto donore.
Art. 8. L'uso della bandiera nazionale con lo stemma sabaudo sormontato dalla corona e riservato alle pubbliche ammini-strazioni. Le altre amm i ni strazioni e i pri-vati esporranno la bandiera tricolore con o senza stemma.
E' vietata resposizione dl bandiere »tinte o maedhiate.
Art. 4. Nelle ricorrenze e festivita indi-
cate ali-art. 1 e nelle altre oceasiom
torizzate la bandiera nazionale dovra re esposta dall'alba al tramonto.
Art. O. La presente ordlnanza entra sm-mediatamente ln vigore.
Lubiana, 14 maggio 1941-xix.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana Emilio Grazioli
Sostituzione del sequestra-rio della Banca Artigiana del Regno di Jugoslavia
Li-Alto Commissario per la provincia dl Lubiana   d e c r e t a :
In sostituzione del Comm. Angelo Nico-la Donnlni e nominato sequestretario delle attivita esistenti nella provincia di Lubiana di spettanza della Banca Artigiana del Regno di Jugoslavia, societa per azio-ni (Zanatska banka kraljevine Jugoslavije, a. d.), con sede a Belgrado, 11 cav. uff. dott. Carlo Scala.
II presente decreto sara pubblicato nel BoUettino Ufficiale per la provincia dl Lubiana.
Lubiana, 14 maggio 1941-XIX.
per  la  provincia di Lubiana L'Alto Commissario Emilio Urazioli
Ureditev rabe državne zastave
Kr Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč potrebno, da se uredi raba državne zastave, odreja:
Cl. 1, V Ljubljanski pokrajini razobe-šajo državno zastavo državna oblastva in javni uradi kakor tudi zasebniki ob državnih praznikih in pomembnejših javnih svečanostih, katere dovoli visoki komisariat. Razobešanje zastav po zasebni pobudi je zato prepovedano.
Cl. 2. Italijanska državna zastava je edina, ki se praviloma sme razobešati; izjema velja samo za konzularne urade tujih držav. Kadar izjemoma dovoli visoki komisariat razobešenje zastav ali praporov tujih držav, se mora poleg njih vselej razobesiti državna zastava, ki jo je treba postaviti na častno mesto.
Cl. 3. Raba državne zastave s savojskim grbom in krono nad njim je pridržana d žavnim oblastvom. Druga oblastva in zasebniki razobešajo italijansko trobojnico z grbom ali brez njega. Prepovedano je razobešanje obledelih aH zamazanih zastav.
Cl. 4. Ob praznikih m svečanostih, navedenih v čl. 1. in ob drugih dovoljenih pri-
ložnostih mora biti državna zastava raz-obešena od zore do sončnega zahoda.
01. 5. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX.
Visoki komisar   za Ljubljansko pokra-
jino:
Emilio Grazioli.
Postavitev novega sekvestra Zanatski banki kraljevine Jugoslavije
a. d.
Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Na mesto komendatorja Angela Nikole Donninija se postavlja Zanatski banki kraljevine Jugoslavije, s sedežem v Beogradu, glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za sekvestra cav. off. dr. Karel Scala.
Tc odredba se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 14. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljanske pokrajino:
Fmilio Grazioli.
Vsi so pa enako javkali in izkušall izmo-ledovati nagrado. Inteligentna rodbina je takoj zaslutila sleparijo in prosila sleparje za navedbo imen m stanovanj. Zapisala si jih je ln nagrado obljubila v par dneh. Ko pa je rodbina na navedenih stanovanjih iskala poročevalce, ni našli niti enega. Ni-
kjer niso poznali ljudje mož z navedenimi imeni, ker so bili vsi trije enaki lažnivi špekulanti. Tako dandanes brezvestni sleparji na nov način poizkušajo dobiti nagrade! V tej rodbini se špekulacija torej ni obnesla. Prav mogoče je pa, da se je po drugih rodbinah.
Pet žrtev zbesnelega konja
Med njimi sta dva tako težko poškodovana, <3a so ju
morali prepeljati v bolnico
Metlika, 18. maja
V zadnj#i dneh se je v Metliki razvila izredno živahna kupčija s konji. Dan za dnem so bili priča naraščajočemu dogonu konja nekemu posestniku in Cerknice, ki znega večera pa so se kupčije razvijale kar sredi Metlike.
V četrtek je proti večeru neki posestnik iz Kaste, občine Sošice prodal dva konje nekemu posestniku iz Cerknice, ki je oba postavil preko noči v hlev neke gostilne. V petek dopoldne so oba konja vodili k napajališču v Obrh, kjer pa se je en konj «— na pol skopijenec — gonjaču nenadoma iztrgal in mu odgriznil del palca. Pobesneli konj jo je v divjem diru ubral skozi Metliko, kjer je spotoma ogrizel Se kupca samega, nekega mladega vojaka, ki sta hotela konja ustaviti, vendar sta oba k sreči odnesla le poškodbe lažjega značaja. Podivjani konj je pridir-jal na Glavni trg, kjer se je pred svojo trgovino mudil bal trgovec g. Weibl Viktor. Videč dirjajočega konja, se je gosp. Weibl takoj postavil sredi ceste, da bi ga zavrnil.
V naslednjem hipu pa so bili navzoči že priča strašnemu dogodku. Konj se ni ustavil, temveč je s sprednjima nogama podrl. g. Weibla, se obrnil in ga udaril še ritenski, nato pa zagrabil na tleh ležečega z zobmi za stegno, otepal z njim po tleh« ga mrcvarll in močno ter nevarno ugriznil v trebuh. Ponesrečenca je resel neki slučajno mimoidoči mož, ki je konja odgnal
a palico. Pobesneli konj ie nato zdirjal po glavni cesti proti Novemu mestu in pri cerkvici Sv. Martina krenil na staro pot. V ulici med Sv. Martinom in Pos. Maj zlom
pa je naletel na sedlarskega mojstra g. Pavloviča Ivana, ki je zbežal proti h Si a se je konj takoj okrenil za njim in ga v skoku potolkel po levi rami, nato pa ga je z gobcem udaril, ga podrl in mu zlomil ključnico. Obdeloval bi ga bil še nadalje, da ga niso rešili prihitevši vojaki ln civi-» listi, ki so konja s palicami odgnali. Pobeglega konja je pred hišo g. Smiljaniča z nekaj streli ubil neki pogumni p^do i-
cir in tako preprečil še nadaljne nesreče.
Ponesrečenega g. Weibln so nemudoma prepeljali v novomeško bolnico, ker je dobil smrtnonevarne poškodbe, v isto bolnico pa je bil odpremljen tudi težko poškodovani g. Pavlovič. Obema želimo rko*-rajSnje okrevanje!
Američani telesno nazadujejo
Ameriški zdravnik dr. A. Mils sodi, da bodo ljudje v bodoče telesno čedalje bolj slabotni in da bo plodovitnost stalno nazadovala. Po njegovi sodbi je to posledica nervoznega in napornega življenja naših dni. Po neki statistiki se je sicer povprečna višina Američanov v zadnjih petdesetih letih povečala, vendar kažejo zadnji podatki nazadovanje. Tako so zdravniki dognali, da so bili ameriški Študentje, ki so v zadnjih treh letih vstopili na univerze, telesno šibkejši od študentov prejšnjih let. Vsekako kaže to samo možnost, da je telesno nazadovanje nastopilo v Ameriki, medtem ko se zdi, da so se v Evropi zbudile nove regenerativne sile.
MALI 06LASI
60 par, davek posebej. Praklkn, lajava
RAzno
KAUČE
nove modele po niskih cenah donite pn
TAPUTNItTVO
E.ZAKBAJSEK
ta*.
nudbe poslati na upravo »81 Navoda« pod amo »Prvomu
879
Vse oglase
sprejema oglasni oddelek Slov« Naroča
dnevno do 9. ure dop.
BOLNIKOV
in OKREVANCEV
zdravilna ln krepilna pijača JS la AMBROŽEVA MEDICA, ki jo dobite v »MEDARNIc — Ljubljana, Židovska uL 6. 864
skladi*««
klet sa vino in zelenjavo ter stanovanje takoj oddam. — Vprašati: Mastni trg 13/11.
883
PRODAM
AAPREMOC ^> koks'Dava
L POGAČNIK
S —
Poatratba areshibnat
iHHMMMMIIIIIMsSsSi
KUPIM
Beseda 1.— din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
HRASTOVE HLODE v vsaki množini kupuje parketna tovarna Fran Kotnik, Verd p. Vrhnika. 878
IfiFORMACUE
Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
' 1000.— DIN NAGRADE dobi, kdor ml poišče konja s ste v. 2964. Rdeč prani, lisa na glavi, Črna griva na oba kraja, Črn rep, s težko opremo. Benčan Jernej, Planina pri Rakeku 93. 877
KONJ ZELENKO
bele glave, sliši na ime Sokol, Star 6 let, st. siga 371, te ni bil vrnjen lastniku. Kdor kaj ve o njem, naj proti dobri nagradi sporoči lastniku: Martin Bajuk, Božakovo, p. Metlika, SM
114
človek prodira v polarne kraje
Zemljevid severnega tečaja ln bližnjih detel — La poshdone geografica del polo nord
e dei territoH attigul
Nobenega dvoma ni, da je polet sovjetskih letalcev čez severni tečaj v Združene
države zasenčil kot pomemben športni uspeh vse delo raziskovalcev polarnih krajev, ki so se nastanili na ledeni gori in si tam uredili opazovalno stanico. Polet čez severni tečaj je bil na eni strani športni uspeh, na drugi pa prizadevanje raziskovalcev spoznati in opazovati kraje na tečaju in v njego\ i okolici. To prizadevanje je zahtevalo že mnogo človeških žrtev, med katerimi so padali v prvi vrsti najdrznejši. Najprej so se raziskovalci napotili proti severnemu tečaju z ribiškimi ladjami in te ekspedicije so zahtevale največ žrtev. Člani niso imeli prave hrane, pa tudi oblečeni so bili pomanjkljivo. Od enolične mesne ali konzervne hrane so oboleli večinoma za skorbutom in ta bolezen je spravila marsikoga v prerani grob.
Peary in Cook
Peary se je pa celih 15 let doslovno plazil in prerival proti severnemu tečaju, dokler ga je leta 1909 z zamorcem Hen-dersonom dosegel, a morda celo prekoračil. Toda hitro jo je ubral nazaj s prijetno zavestjo, da je ostal zmagovalec. Toda veselje mu je pokvaril takrat Cook, ki je trdil, da je bil tik pred njim na severnem tečaju. Pozneje se je pa izkazalo, da je to laž. Cook je tudi lagal, da je premagal najvišjo goro Severne Amerike Mount Kin-ley. Peary se je bil napotil po ledu in ugotovil je samo, da je na severnem tečaju morje skoraj enako globoko (3.500 do 4.000 m) kakor je visok blizu južnega tečaja Mount Markham (4.500 m).
Nansenova smola
Nansen je izpremenil paroplovno tehniko. On se je daal s svojo ladjo »Fram» zamrzniti v led, ki ga je nesel počasi proti severnemu tečaju. Ko je bil že blizu, ga je hotel doseči peš, kar se mu pa ni posrečilo. Led se mu je odmikal pod nogami in raziskovalec je bil vesel, da je Se pravočasno prispel na Zemljo Franca Jožefa, kjer so strohnele tudi kosti čeških mornarjev, članov avstrijske ekspedicije Weybrechta in Baverja. Nansenov poskus je hotel posnemati Amundsen, ki se mu pa to ni posrečilo. Pač je pa dosegel svoj cilj z novo metodo — po zraku.
To hrepenenje so imeli tudi drugi, kakor Andree, ki je hotel doseči severni tečaj z balonom. Pred leti so našli pomorščaki ostanke Andreeve ekspedicije, o katerih celih 25 let ni bilo duha ne sluha. Zrakoplovi so dajali mnogo upanja na uspeh. Prvi je preletel severni tečaj z italijanskim zrakoplovom »Norge« Amundsen. toda po seboj ni ničesar videl. Kakor v zasmeh se je odloČil takrat še neznani ameriški letalec Byrd za polet na severni tečaj in nazaj na Spitzberge. Njemu je sledil Nobile z zrakoplovom »Italia«, toda ekspedicija ni dosegla svojega cilja. Zadela jo je nesreča in na pomoč je odletel Amundsen, ki je pa brez sledu izginil. Polarni kraji so zagrnili v svojem naročju moža, ki je bil na obeh tečajih. Na južnem je bil Amundsen prvi, a kapitan Scott, ki mu je sledil tik za petami, je našel na povratku tragično smrt. Sovjetski letalci, ki so se prebijali naprej s pomočjo ledolomil-cev, skozi polarne pustinle severno od Azije hi ki so se odlikovali pri reševanju Celjuskincev, so odleteli proti severnemu tečaju z Zemlje prestolonaslednika Rudolfa, kjer so imeli urejeno letalsko oporišče.
I Mednarodno „polarno leto"
Znanstveno raziskavanje polarnih krajev zlasti v meteorološkem pogledu je bilo izpopolnjeno ta čas 8 prizadevanjem nemškega raziskovalca prof. Wegenerja, ki je organiziral mednarodno »polarno letoc. To pomeni naj bi razni narodi pošiljali istočasno v polarne kraje ekspedicije na razne strani tečaja in te naj bi od vseh strani opazovale ozračje. VVegener sam je našel tragično smrt na Gronlandiji. Leta 1937, so se nastanili sovjetski raziskovalci na ledeni gori. S tem je bila uresničena fantazija Julesa Vernea z njegovim komedijantom Cascabelom, plavajočim na ledeni gori.
Delo
m vjerskih raziskovalcev
Sovjetski raziskovalci so si uredili na ledeni gori dobro opremljeno oporišče, kjer so imeli vse potrebne pripomočke in zadostno zalogo živil za primer, če bi ledena gora počila, da bi bili za prvo silo preskrbljeni. Seveda m prijetna misel, da bi se naenkrat preklalo vse taborišče kakor se je zgodilo »Oeljuskincem«, ki so imeli s seboj tudi žene in otroke.
Seveda raziskovalci niso bili zares na severnem tečaju. Težko je namreč točno določiti tečaj, ker se premika, odnosno niha v dolžini 16 m. Zemeljska os, ki gre skozi oba tečaja, je bila v pradavnih časih v različni legi in v skladu s tem se je zemlja pokrivala z ledeno skorjo, kakor je še zdaj na Gronlandiji. V pradavnih časih je pa pokrival led zemljo sedanje Japonske, južne Afrike itd. Nasprotno so pa pokrivali antarktične kraje tropični pragozdovi. Tudi nase podnebje se je iz-preminjalo. Seveda se pa to ni zgodilo v tisočletjih, temveč v milijonih let, torej v časovnem razdobju, ki si ga niti prav misliti ne moremo.
Marsikdo je bil presenečen, ko je črtal poročila sovjetske ekspedicije na ledeni gori, da naletava tam moker sneg, da je v neposredni bližini tečaja razmeroma toplo, saj je znašala temperatura samo 17 do 20° pod ničlo. Na obeh tečajih namreč ni najbolj mrzlo. Najhujši mraz pritiska v vzhodni Sibiriji v Pojmekomu blizu Vrhojanska, kjer so nekoč namerili —71° C. In vendar tam Še žive ljudje in živali. Nansen se je motil, ko je mislil, da v nekaterih delih polarnega morja ne more biti nobenega življenja. Naravoslovci poznajo nekatere vrste nižjih živali, ki prežive v ledu cela desetletja.
Voda Severnega ledenega morja ni enakomerno slana in topla. To je pa za življenje živali in ribolov izredne važnosti, kajti v različnih vodnih plasteh živi iz-vestna favna. Raziskovanje polarnih krajev je velikega pomena tudi za proučevanje slovečega Zalivskega toka. se nedavno so učenjaki mislili, da ima ta topli tok, usmerjen od Mehiške obale proti Atlantskemu oceanu v Evropi ln dalje tja za Island, a morda celo k tečaju, ogromen vpliv na zmerno podnebje Evrope, dočim se med njim in ameriško celino pretaka mrzli Gronlandski in Labradorski tok. Zato so se pojavili ljudje z bujno domišljijo, češ, da bi se dal Zalivski tok pri Ameriki prestreči z velikimi nasipi ali pregradami. Redki sladokusci, ki radi jedo jegulje, slutijo, da imajo na krožniku sla Zalivskega
toka, rojaka Is Sargaasovega morja sredi Atlantika, ki pa prihaja v ustje evropskih rek ln po njih prav v srce Evrope.
Oceanolog Le Danois pa odklanja teorijo o Zalivskem toku kot zveznem toku na površju oceana. On trdi, da se topla ln mrzla voda v morju ne mešata. Ml bi sicer verjeli, da je voda na vrhu topla, spodaj pa mrzla, toda v Polarnem morju je to pogosto narobe. Na površju se namreč j topi led in zato je voda mrzla in malo sla-na. Spodnja' toplejša voda je pa bolj slana, pa tudi gostejša in težja od vode v zgornjih plasteh. Ekspedicije v polarne kraje so dognale, da'voda v raznih globinah ni enako topla. Le Danois trdi, da ni zveznega Zalivskega toka, temveč, da je samo zalivsko pretakanje vode. Pod mrzlo površino je toplejša voda, ki prihaja na drugem kraju na površje.
To je velikega pomena za podnebje, za življenje morskih Hvali, za pomorski pro-
sfla vetrov,
važna odločajočfh twH o premikanju makslmov ln mlnimov ▼ evropskem ozračju. Is rezultatov rednega opazovanja in napovedovanja približnega vremena izvirajo milijoni in mi-Ijarde denarja. Pomorščakom, zlasti pa letalcem, gre v prvi vrsti za zanesljivo navigacijo. Pri tem jim služi kot najzanesljivejši pripomoček zemeljski magnetizem. Magnetična igla pa ne kaže na severni tečaj, kakor bi človek mislil. Ona kaze na severoameriški polotok Boottoi. kjer je severni magnetični tečaj. Tako se je sovjetskim letalcem na poti v Ameriko magnetična igla obračala na kompasu najprej proti jugu, potem proti vzhodu in slednjič proti severovzhodu. Tak ples magnetične igle je pa za letalca zelo nevaren. Magnetični viharji ali polarne osi lahko spravijo magnetično iglo povsem iz ravnotežja. Tako je z opazovanjem morskih globin, vetra na ledu, oblakov, polarnega sija, magnetičnih izprememb itd. polno dela in sicer tem več, čim globlje prodirajo učenjaki v te pojave, ki so pomembni tudi za praktično življenje. Njihov pomen se tiče med drugim tudi zračnih prog.
Horoskon za tekoči teden
od 19. do Z*. maja 1941 glede nta tranzite planetov s
položajem Sonca ob rojstvu
gmotne uspehe, ogrožena sta jim pa zdravje in ugled.
Bojen! med 22. julijem in 23. avgfustom v Leva: Splošno kritično dobo olajšuje sedanja zveza med Soncem in Plutom, zlasti za rojene med 22. in 31. julijem.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Potrebno je. da sami sebe nadzirate pri vseh dejanjih. Pazite, da ne podležete slabemu tujemu vplivu.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Dokaj srečen čas, v katerem lahko popravite preteklost in stopite s pogumom v lepšo bodočnost.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Sorodna kritična usoda z rojenimi v Vodnarju, Biku in Levu. Potrebna je skrajna previdnost, preudarnost in samozatajevanje.
Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Srečne zvezde zahajajo, bolj kakor kdaj prej je potrebno, da zaupate vase in resno premislite vsak svoj korak.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Pazite na svoje zdravje, za vsako ceno ohranite čast in ugled, ki ju zdaj uživate. Naj vas ne premotijo morebitni uspehi v ljubezni in kupčijah. B. K.
Rojeni med 22. Januarjem in IS. februarjem v Vodnarju: Rojeni med 10. in 19. februarjem so še pod kritičnim učinkom Jupitra, Saturna in Urana, vsi ostali bodo pa prosteje zadihali. Kritični Plutov vpliv utegnejo občutiti vsi konec januarja rojeni, zato naj bodo previdni v ravnanju z orožjem in ostalimi predmeti.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Po razmeroma dolgi dobi zelo naklonjene usode in srečnih razpletov, prihaja smola v kupčijah in sploh denarnih zadevah.
Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom v Ovnu: Bliža se doba zdravja, veselja in napredka. Sreča trica na vrata, sprejmite jo gostoljubno.
Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku. Hude preizkušnje, kakor smo napovedali že pred meseci, vendar se pridruži k grenkim spoznavanjem tudi nekaj vednosti.
Rojeni med 22. majem in 2L junijem v Dvojčkih: Rojeni po 22. maju in pred 5. junijem imajo mnogo izgledov za uspehe v ljubezni in kupčijah, če premagajo posledice prejšnje smole.
Rojeni med 22. junijem m 21. julijem v Raku: Rojeni po 10. juliju lahko dosežejo
Gs Rossini: Seviljski krivec
operne umetnine je žela močan
Ljubljena, 19.
Rossinljeva genialna, izredno ljubezniva, po vsem svetu že 125 let priljubljena komična opera »Seviljski brivec« je prišla na slovenski operni repertoar šele prve dni decembra leta 1906. Torej čudno, prav neverjetno pozno.
Mnogo velikih ln slavnih Italijanskih opernih komponistov sme spoznali mnogo
let prej.
Mascagnijevo CavaJlerlo rusticano že spočetka 1883, Verdijevega Trubadurja in Traviato 1895, Bellinijevo Normo in Verdijevega Rigoletta 1896, Verdijevega Erna-nija 1897 tn njegovo Aido 1898, Leoncaval-love Glumače (Baiazzo) 1899, Donizettije-vo Pavoritko 1902, Verdijevega Othella, Franchettijevega Azraela in Pucclnijevo La Boheme pa 1903. Celo Rossmijevega velikega in težkega Viljema Telia smo uprizorili prvič leta 1902, torej tri leta pred Ros-sinijevim SevUjskim brivcem.
Zakaj ni našel Seviljski brivec tako dolgo, celo po treh velikih, v pevskem, orkestralnem in uprizoritvenem, še posebej v opremnem pogledu res izjemno težavnih Wagnerjevih operah mesta na našem opernem repertoarju? Lohengrina smo začeli uprizarjati že leta 1899, Večnega mornarja 1900 in celo Tannhauserja že leta 1901. Komična opereta s tako drastično burkastim dejanjem, razkošno veselo melodiko in nad vse zahvalnimi partijami, v katerih je mogoče žeti prav posebno efektne, zlasti komične uspehe, bi bila naši operi prav gotovo pred štiridesetimi leti silno dobrodošla.
In vendar smo jo postavili na repertoar šele po Carmen in Faustu (obe že 1896), Carostrelcu (1893) in Onjeginu (1903) ter
Se po mnogih velikih operah današnjega »železnega opernega repertoarja« končno vendarle leta 1905, sočasno « Cajkovskega >Pikovo damo«, Thomasovo »Mignpn«, Lortzing-ovam »Carjem in tesarjem« in Puc-chnjevo »Tosco«!
Nič ne bo škodilo sedanjemu mlađemu rodu, ako spozna iz mojih beležk in letnic premierskih uprizoritev vsaj nekaterih največjih opernih umetnin, da se naši operi niso vremena zjasnila šele v zadnjih desetletjih, ker sonce ji je sijalo že davno poprej! Le Brivca sem potegnil pred slovensko publiko šele 1905. leta. Zakaj? — Ker od leta 1892, ko se je začela resno gojiti slovenska opera, do leta 1905 nismo imeli sposobne pevke (koloraturke) za Rezino in ne sposobnega tenorja za grofa Alma-vivo, pa sposobnega baritonista za irtgara, basista za Basilia in predvsem še sposobnega režiserja! Zadržki so bili Jorej nepremagljivi, in šele ko smo imeli Rindovo, Orzelskega. Oufednika, Betetta ter režiserja Ranka, ki je bil obenem dr. Bartolo, smo se upali uprizoriti Brivca.
Vse to pripovedujem v dokaz, da je uprizoritev Brivca prav posebno trd oreh in da se silno moti, kdor misli, da je Rossinljeva umetnina repertoarna igrača zgolj za smeh in dobro prebavo. Ta opera zahteva zrele pevske in igralske umetnosti, glasovne lepote, tehnične spevne rafiniranosti, izrazite igralske gracije, humornosti in komike, do skrajnosti premišljene okusnosti. orkestralne fin osti in neumorne živahnosti, pa stilne opreme. Malo je oper, ki bi zahtevale od akterjev tudi toliko napora glasilk in toliko utrudljive, ker skoraj ves čas kot živo srebro nemirne igre.
Mi, gledalci in poslušalci, uživamo in se krohotamo, a tam zgoraj morajo Figaro,
>, Bartolo, Almaviva m Rozina na-penjati dva url vse svoje duševne in telesna adle, da petno ustrezajo zahtevam velike umetnine. In z radostjo ugotavljam, da je bila uprizoritev po zaslugi dirigenta dr. Svare in režiserja C. Debevca, zlasti pa vseh solistov prav dobra in tudi opremno zelo lepa. žela je zato zopet močan uspeh. Marsikaj se bo pri reprizah še izpopolnilo odnosno omililo, kajti drastike v komiki je manje vedno bolje in gracije ni nikoli preveč.
Le S. Banovcu je mogoče že več sezon zmagovati in vsaj zadostno oblikovati velike težkoče v partiji Almavive. Brez njegovih sposobnosti bi bil Brivec pri nas ne-uprirorljiv.
Zupanov dr. Bartolo je takisto že dolgo priznana izvrstna kreacija, v ritmičnih vratolomnih bravurah in brzem besedičenju je odličen. Vse priznanje mu gre, da dra-stiko «edno lepše omejuje.
S. Ivančičeva je dobila z Rozino novo partrje. ki se njeni koloratun prilega tn
jo izvaja po Luciji Lammermoorski zopet
zelo zadcvoHivo. Dobra v igri, je tudi zunanje ugodna. Ko se umiri in ustali, bo nedvomno prav dobra. Treba pa ji je več topline in šegavosti.
V. Janko kot Figaro je polno ustrežljiv, pevski gibčen in svež, v igri bogat domi-slekov, v celem prikupen. J. Betettov Ba-silio je ena najboljših pevskih kreacij tega mojstra speva in igre. Delničarjev Fiorello in N. španova kot Berta pa končno Anžlo-var kot poveljnik straže so bili dobro na mestu. Moški zbor je bil docela zadovoljiv, a orkester odličen. Predstava je žela mnogo priznanja. Kr. G.
Naše sfleđ^llšče
DRAMA
Začetek ob 19. uri Ponedeljek. 19.: Zapito. Torek, 20.: Učenjak. Red A. Sreda 21.: Učenjak. Red Sreda.
Verdijev »Ples v maskah« je delo, v katerem je uporabljeno besedilo, ki ga je priredil Piave F. M. po Scribejevi igri. Dejanje se godi v Bostonu in okolici ob koncu 17. stoletja. Delo vsebuje vse kompozitor-ske odlike mojstra Verdija: melodioznost, zanimive ritme, pevne speve, učinkovite zbore in dramatične prizore. Peli bodo: La-boševa, Franci, Janko, španova, Ivančičeva, Dolničar, Zupan, Lupša, Jelnikar in Skabar. Dirigent: A. Neffat. Režiser: D. Zupan.
OPERA
Začetek ob 19. uri. Ponedeljek, 19.: zaprto. Torek, 20.: Ples v maskah. Red Torek. Sreda, 21.: Baletni večer. Red Premierski.
★
Opozarjamo, da bo od torka 20. maja dalje poslovala dnevna blagajna v Operi (predprodaja vstopnic za dramske in operne predstave) vsak dan dopoldne od pol 11. do pol 13. ure, popoldne pa od 17. ure dalje do začetka predstave. V Drami je odprta blagajna vedno pol ure pred predstavo.
Nevesta v greznici
V Neusattlu so slavili neko poroko. Svat-je so si zaželeli, da bi jih fotograf posnel za spomin z novciporočencema vred Postavili so se v lepo skupino na dvorišču. Komaj pa je mož črn o-bele umetnosti vtaknil glavo pod črno blaso, se je ood nevesto in nekim svatom odprla slabo pokrita greznica. Padla sta vanjo. Mladi mož se je s pravočasnim skokom še rešil nevarnosti. Z velikim naporom so nevesto in svata potegnili iz neprijetne jame. Poročna gostija se ie potem nadaljevala seveda brez neveste.
Zamotano sorodstvo
Neverjetno zamotana sorodstvena razmerja so se primerila v neki ugledni družini v Oslu. Tri in dvajsetletni baron Oskar K. se je zaljubil pred osemnajstimi meseci in se poročil z mično devet in tridesetletno vdovo, Karin S. Ta ima dvajsetletno, izredno lepo hčer, ki se je poročila z očetom bladega barona, ki je kot bivši konjeniški častnik s svojimi petdesetimi leti še vedno postaven, mladosten mož. V tem zakonu se je rodila hčerkica Greta. Mladi baron je postal tako tast hčeri svoje žene in obenem tast svojega očeta. Se več: postal je obenem ded svoje sestre. Ker pričakuje njegova žena otroka, bo mala Greta vnukinja tega otroka, meti tem ko bo ta sam vnuk hčere svojega deda. Baronica Karin bo postala svakinja svojega sina ali hčerke, sinu svojega moža, ki bo s svoje strani svak hčere svoje žene...
rTam Mael:
52
Blodna ljubezen
Roman
Naletela je pa na odločen odpor, kajti izkušeni zdravnik je izjavil, da bo ranjenca mogoče prepeljati šele čez štirinajst dni.
Pač pa je dovolil mladi ženi dostop k bolniku. Smela je prihajati že zjutraj v bolnico in sedeti pri njegovem vzglavju. Prvo jutro je objela usrni-ljenko, ki je doslej neumorno stregla Romainu in vzkliknila je s toplim glasom:
— Ah, dobra sestra, kako rada vas imam! Sami ne veste, kako sem srečna, da vas lahko zdaj zamenjam.
Samo ob sebi umevno je, da je usrniljenka Se nadalje stregla bolniku in se strogo držala zdravniških predpisov. Jeanne je bila neumorna v svoji požrtvovalnosti in mnogo si je prizadevala, da bi se vsega naučila.
Cim je bilo rečeno »bolje se počuti« je La Fou-gerave takoj brzojavil v Lorient. Njegova žena je z veseljem sprejela to vest in obrnjena k Her-mfrri je dejala:
— Kaj porečeš na to, draga moja? Pripravi kovčege in presenetiva jih tam.
Hermina je kar poskočila od veselja in zaploskala z rokami:
— Teta, to je sijajna rniseL Ce hočeš, odpotujva kav takoj!
In tako se je tudi zgodilo. Nista jih obvestili, nepričakovano sta prispeli v Toulon. Nastanili sta se v istem hotelu kakor La Fougeraye s hčerjo in hoteč ju prijetno presenetiti, sta naročili dva pribora na isto mizo, za katero sta La Fougeray in njegova hči navadno obedovala. Jeanne je od veselja plakala, ko jo je Hermina objela. Čutila se je zelo srečno. Živahno je vse pripovedovala in večkrat je ponovila:
— Ah, kako bi bil srečen nas ubogi Romain, če bi bil pokonci. On nam manjka do polnega števila.
Hermina je zmajala z glavo in odgovorila melanholično nasmejana:
— Pardon, še nekdo manjka in ni daleč od tod.
— Prav praviš, — je vzkliknila Jeanne. — Rene manjka.
Ob pomanjkanju drugih znamenj bi bile te besede zadostovale, da bi dokazale Hermini, da je vsaka sled stare ljubezni pri nji izbrisana.
Jeanne je bila že povsem izlečena.
Drugo jutro so se zbrali vsi ob ranjence vi postelji in ker je bil zdravnik ranjencu dovolil do sitega najesti se, so se prerekali, kdo mu bo postregel.
Herminine navzočnosti se je Romain menda posebno veselil. Med pogovorom se je obrnil k nji, rekoč:
— Ali veste, Hermina, kaj bi storil na vasem mestu?
--Ne vem, — Je odgovorilo mlado dekle. Povejte. mL
—■ No, je odgovoril Ouelern, — ker je Toulon mnogo bližji od Lorienta, bi nikogar ne prosil za dovoljenje; sedel bi na vlak in se odpeljal naravnost v Genovo, kjer bi presenetil nekoga, ki ga poznam in vi tudi...
Vsi so počili v smeh, Hermina je pa do ušes zardela. ^
— Saj res, Romain, — je pripomnila gospa La Fougerave. — Spravili ste me na imenitno misel. Uresničim jo brez oklevanja takoj zjutraj se odpeljem s Hermino tja. Čez tri dni se pa vrneva.
Jeanne ni izpregovorila niti besede.. Enkrat ali dvakrat je med pogovorom opazila, da jo Romain nepremično gleda. Nič sovražnega ni bilo v njenem pogledu, le mir je odseval iz njega. Bilo je jasno, da v njegovi razrvani duši še vedno dremlje sum-ničenje in da bi ga mogel najmanjši vzrok zopet vzbuditi.
Jeanne je prestala to preizkušnjo. Na ustih ji je zaigral prijazen smehljaj, tako da je postalo Roma-ina sram in da je odvrnil od nje pogled.
Ves dan so prijetno preživeli, in ko se je Hermina čez tri dni z gospo La Fougeraye vrnila, jo je ranjenec v šali vprašal: Dali je Genova mesto, vredno, da si ga človek ogleda in ali je občudovala njegove krasne marmornate palače?
— Nikakor ne, — je odgovorila Hermina duhovito. — Nisem šla tja občudovat palače. Zadovoljila bi se samo z eno, če bi ne našla udobne kolibe.
XVIL
Važni upravni posli so prisilili La Fougerava k povratku v Bertagno. Žena ga je spremljala — in
kar ganljivo je bilo pogledati, kako ljubezniva je bila s svojim možem, čeprav tudi ona ni ušla zlobnim jezikom.
Hermino sta bila pustila v Toulonu Jeanni za družico, ker je moral ranjeni poročnik po zdravniških predpisih še nekaj dni nepremično ležati.
Mlado dekle je izrabilo teden dni gibanja v Toulonu, da se je sestalo s svojim zaročencem, ko je bila Jeanne privolila v to.
Rede ni bil preveč zaposlen in lahko si je dovolil radosten izlet v Toulon.
Zadostovalo mu je štiriindvajset ur, kajti družabni predpisi mu niso dopuščali, da bi se delj časa zadržal pri svoji nevesti.
Prišel je v mornariško bolnico in izrazil željo, da bi rad videl Romaina. Fregatni poročnik je bil srečen, da ga je mogel sprejeti in mlada moža sta kramljala zelo prisrčno kakor v prvih časih, ko njuno prijateljstvo še z ničemer ni bilo skaljeno.
Med njunim pogovorom je prišla Jeanne ob navadni uri.
Prestrašila se je, videč Mejana sedečega pri ra-njenčevi postelji Roman je to opazil in mislil je, da jo je neprijetno dirnil spomin na preteklost.
Rene pa ni pokazal, da bi bil kaj opazil.
Vstal je, pozdravil mlado ženo in dejal ranjencu veselo:
— Dragi moj Romain, tu je vaša soproga in kot dober angel varuh rarslim zavzeti zopet svoje mesto. Nikoli bi si tega ne mogel odpustiti, če bi jo le za trenutek zadržal od dragocene izrabe časa ob vaši postelji. Zato vam zapuščam.
BBft*rja Jorfp Zunaj** // Za Nmrofeo
M Za opravo Jft iaaeratai del Usta Oton GhrJstoi U Vsi s Itfubljeal
G02