IZDAJA' CP ^GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XVI. KRANJ, SREDA, 9. JANUART\ 1963 ST. 3 ▲ C I A L I S T ICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA G TZHATA OD OKTOBRA 1917 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA ISOO DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN OREN I S K O Po reorganizaciji službe socialnega zavarovanja Zapuščina okraj aega zavoda Do 20. januarja bo zaključena tudi finančna likvidacija — Skladi zdravstvenega zavarovanja ob koncu leta brez večjih primanjkljajev Ob koncu leta sta komunalna zavoda za socialno zavarovanje Kranj in Jesenice dokončno prevzela posle bivšega okrajnega zavoda in po novem letu Začela z rednim delom. Preostala je le še finančna likvidacija zavoda, ki jo bo mogoče opraviti po zaključitvi letnih obračunov, okoli 20. januarja. Podružnici v Kranju in na Jesenicah sta bili ukinjeni, ostale podružnice pa so ostale in bodo še vnaprej opravljale tiste posle, pri katerih je potreben neposreden stik s strankami. To so predvsem finančni posli v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Medtem ko je ponekod na Gorenjskem sedaj prava zima, je drugod dež »pobral« že ves sneg in je na primer v Kranju, Tržiču in Škofji Loki ter okolici »razpoloženje prav jesensko« Posvetovanje o ustavi v Kranju Finančna situacija v skladih zdravstvenega zavarovanja se je proti koncu leta precej popravila, v novembru je bil zabeležen celo manjši višek. Vendar letni obračun po vsej verjetnosti ne bo pozitiven, saj ima zavod za socialno zavarovanje v decembru največje izdatke, ker zdravstveni zavodi proti koncu leta pošljejo zavodu razen računov tekoče pa meseca tudi še vse ostale, ki so med letom zaostali. Pričakovati je manjše primanjkljaje, kar pa je spričo silno neugodne situacije v prvi polovici leta kljub temu že zelo veliko uspeh. V preteklem mesecu je • zavod pripravil več seminarjev za;ustre»-no uslužbence podjetij, ki bodo morala odslej izplačevati članom svojega kolektiva nadomestila za čas bolezni do 30 dmd. Pri tem pridejo v poštev predvsem vsa večja podjetja. Ker pa je to.pre-taiisje brunu: in bi ga manjša* podjetja verjetno ne zmogla^ bodo na prihodnji skupščini razpravljali tudi o tom, da bi manjšim in invalidskim podjetjem zmanjšali število bolezenskih dni, za katera bodo sama plačevala nadomestila. Najvažnejša točka prihodnjih skupščin komunalnih skupnosti zavarovancev bo razprava in sprejetje pravilnika o načinu uveljav- Več združitev gospodarskih organizacij Kranj, 8. januarja — Jutri popoldne bo v Kranju prva letošnja — sicer pa že 78. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora. Ob številnih imenovanjih in razrešitvah in razpravi o občini v novem ustavnem sistemu bosta oba zbora govorila in sklepala še o treh pripojitvah. Tako so delovni kolektivi že pripravili vse potrebno za pripojitev trgovskega podjetja »Krvavec« Cerklje k veletrgovini »Živila« Kranj, kmetijskega posestva »Sorsko polje« h kmetijskemu gospodarstvu Kranj in knjigarne »Simon Jenko« k Državni založbi Slovenije v Ljub- Na skupni seji bodo ustanovili tudi komisijo za pregled ledin, pašnikov in drugih zemljišč, ki jih upravljajo vasi ali podobne skupnosti ln ugotovitev možnosti njihovega kulti vi ran j a in izročitve kmetijskim gospodarskim organizacijam. ljan.ia pravic do zdravstvenega varstva. Osnutek pravilnika je bil dalj časa v obravnavi. Na zadnji seji upravnega odbora zavoda v Kranju so ugotavljali, da prispele pripombe na osnutek ne predlagajo nič bistveno novega in bo prvotni predlog v glavnem eprejet. Na omenjeni soji so se med drugim zadržali tudi pri določilih o preventivi, in sicer predvsem pri tem, kaj naj bi na področju preventive finansirali. Vprašanje je na primer, če je i vredno finansirati zdravniške tpreglede prebivavstva, pri katerih je mogoče dobiti določeno sliko zdravstvenega stanja, zaradi različnih vzrokov pa ni mogoče potem ničesar ukreniti. Tako prav malo koristijo pregledi stanja zob pri otrocih, če jih zaradi pom an j k an j a zobozdravstv eni h delavcev ni mogoče pozdraviti in podobno. Ugotavljali so tudi, da se občine finansiranja preventivo zelo izogibajo, ker ne zmorejo vseh obveznosti, ki jih imajo. Pri različnih akcijah na področju pre-ventivnega zdravstvenega varstva bi na osnovi ustreznih pogodb lahko sodelovali zavodi za socialno zavarovanje jn občine, seveda pa bi moral biti iniciator takih akcij zdravstvena služba, ne smele pa, bi presegati možnosti. Na prihodnjih skupščinah v Kranju in na Jesenicah bodo določili tudi, kakšen odstotek bodo podjetja oddvajala v sklade socialnega in zdravstvenega zavarovanja, katere panoge bodo plačevale dodatni prispevek in sprejeli še nekatere druge odloke, za katere so skupščine pristojne. V tem mesecu zavodi za socialno zavarovanje po vsej državi opravljajo uradno štetje zavarovancev. — M. S. Postavljeni so temelji za hitrejše uveljavljanje delovnih skupnosti in človeka sploh v našem nadaljnjem razvoju — Statuti delovnih organizacij bodo morali urejevati še nerešene probleme in tako dopolnjevati splošni ustavni sistem KRANJ, 8. JANUARJA — V Kranju je bilo danes zanimivo posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij, ki ga je v soglasju z republiškim sindikalnim svetom organizirala komisija za pripravo republiške ustave. Predstavniki številnih podjetij Gorenjske so tu pismeno in ustno obrazložili svoja stališča, dali pripombe in konkretne predloge za dopolnitev posameznih členov in določil zvezne in republiške ustave. Največ tehtnih vprašanj se je nanašalo na tiste člene ustave, ki govorijo o principih ekonomskega sistema, o planiranju blagovno-de-narnili odnosov, o delovnih odnosih, o pravicah samoupravnih organov, o odnosih med- delovno organizacijo in širšo skupnostjo itd. V imenu republiške komisije je na vprašanja odgovarjal član te-Ka organa FRANC POPIT. Najpomembnejše pripombe in predloge ■ toga posvetovanja bodo upošte-pri končni redakciji republiške ustave. Nekateri predlogi pa bodo lahko prišli v poštev tudi pri končni Formulacij] zvezne ustave, čeprav je napovedani rok že potekel. Pripombe'iz Iskre so bile zelo življenjske - iz vsakdanjih težav m problemov v luči novih ustavnih določil. Eno izmed tekih je bi-io tudi vprašinje odgovornosti samoupravnih organov, direktorja Podjetja itd. O tem govorita 16. tten zvezne in 34. člen republiške "stave. Razvila se je razprava ali naj samoupravni organ in konkretno vsalc član tega organa, če je giasoval, nosi tudi materialno posledice za razne nezakonite in Celo škodljive sklepe. Omenjali so Primer, ko je upravni odbof sprejel nezakonit sklep o trošenju sredstev in da sta bila nato odgovorna le računovodja in direktor. Toda ob tem je vezano tudi vpra-•';,n!°. ee sta v 1em primeru direktor ali računovodja opozarjala Bane upravnoga odbora na nezakonitost v sami razpravi pred gla- sovanjem. Sedanji predpisi dajejo direktorju pravico, da nezakonite sklepe zečasno zadrži in jih predloži teritorialnemu organu — Ljudskemu odboru. To pa se malokrat izvaja, zlasti kadar gre za začnite, toda za kolektiv in skupnost škodljive sklepe1. Take sklepe bi moral direktor predložiti kolektivu. Med posvetovanjem so razprav- ljali tudi o raznih oblikah sodelovanja med delovnimi skupnostmi. Menili so, naj bi ustava dopuščala svobodno vsako obliko sodelovanja, kar je v današnjih težnjah splošne ekonomske integracije potrebno. Ob tem gre konkretno za prenos sredstev v drugo poslovno enoto in podobno. Pri 36. členu zvezne ustave je bilo nekaj predlogov, da bi morali bolj določeno opredeliti dolžnosti pri varovanju poslovne tajne. V razpravi pa se je izoblikovalo stališče, da so v zvezi s tem močno pretirava, da je zelo malo primerov, ko gre v resnici za poslovno tajno in da bi v našem sistemu v proizvodnji sploh ne smeli imeti tajnosti oziroma le te urejevati preko zakona o patentih, ker gre večinoma za tehnološke »tajnosti«. V celoti so se strinjali z ugotovitvijo, da ustava ne sme in ne more urejevati stvari do podrobnosti in da so g temi dokumenti šele postavljeni temelji za hitrejše uveljavljanje delovnih skupnosti in človeka sploh v našem nadaljnjem razvoju, kar pa morajo konkretizirati statuti delovnih skupnosti. — K. M. »Po stezah partizanske Jelovice 1963« na Jelovico <3> V soboto in nedeljo se bodo v okviru tradicionalne prireditve »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE« spet srečali smučarji in sankači. — Tik pred tekmovanji v Železnikih. Selcih, Kropi in Lanco-vem že lahko ugotovimo, da bodo letošnje tekme zelo zanimive. Za teke je prijavljenih že 17 ekip, v katerih bodo nastopili tudi nekateri naši znani smučarji — veterani. Tako so za ekipo ZROP okraja Ljubljane prijavljeni nekdanji odlični tekači Svet, Munih in Dekleva. Smučarske Ravne bo zastopala ekipa z Gregorjem Klanenikom, medtem ko bo v štafeti Mojstrane startal tudi Zdravko Hlebanja. naš dolgoletni državni prvak v smučarskih tekih. Seveda pa bodo tudi Dražgosani nastopili s svojo ekipo. $ Zelo zanimivi bodo teki posameznikov na 15 kilometrov za člane in na 10 kilometrov za mladince, saj bo na teh progah zbrana vsa naša tekaška elita. Zagotovilo za to «o prijave tekmovavcev, ki so jih poslali vsi naši najboljši smučarski klubi. Tako bedo nastopili Jeseničan Kobenk moških. Na prvem mestu je 4) težka metalurgija z 72 nesrs- 4* <■:.mi, na drugem gradbeništvo (jji (le,), na tretjem tekstilna indu- $) atrija (40). na četrtem tlektro- 41 industrija (35) itd. TE DNI PO SVETU # OBLETNICA TRAGEDIJE POHORSKEGA BATALJONA Z razstavo »NOB severozahodne Slovenije v likovni umetnosti-, na kateri razstavljajo svoja dela Božidar Jakae, Marko Suštaršlč fn drugi in so jo v ponedeljek odprli v Mariboru, so se začele prireditve v počastitev 20. obletnice zadnje borbe Pohorskega ba tal.js.na. Istega dne je bila v Mariboru tudi svečana akademija na kateri je o zadnji borbi prvega Pohorskega bataljona spregovoril bivši politkomisar II. grupe odredov Dušan Kvcder — Tomaž. 8 svečanosti sta delegaciji odnesR vence na grobišče Pohorskega bataljona v Gradec in na Osanka-rico. # COMBE PRIPRAVLJA GVERILSKO VOJNO Predstavnik katanške vlade sporočil, da namerava Combe organizirati gverilsko vojno proti silam Združenih narodov. 9 ADULOV NACRT Kongoški premier Adula je objavil šest točk, po katerih bi naj ponovno združili Kongo. Katan-ški denar bodo potegnili iz obtoka in ga zamenjali s kongoškim. Ka-tanškim orožnikom so dali možnost, da se pridružijo oboroženim silam. e INDIJA ZA ZBOLJŠANJE ODNOSOV S KITAJSKO Indijski premier Nehru je na zborovanju v Alahabudu rekel, da bi Indija rada živela v miru z vsemi državami na svetu. Indija je pripravljena častno poravnati spore in bi rada živela v prijateljskih odnosih s Kitajsko vzlic kitajski agresiji. # OFENZIVA VIETKONGA Sile osvobodilnega gibanja Viel-konga so nadaljevale ofenzivo in v zadnjih dveh dneh zadale hude izgube Ngo Din Diemovim četam. Vojaški opazovavci pravijo, da je bil to eden najostrej.ših napadov v zadnjih nekaj mesecih. # VERSKI POGLAVARJI ZA REPUBLIKO Jemenski verski poglavarji so podprli novi republikanski režim fn obsodili vladavino jemenskih imaimov. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki • Od bahamskih razgovorov, ki so prinesli delno olajšanje, se razbo-leli britanski raketni živec do danes ni zarasel tako. da bi povsem zakril nepričakovano omrtviče-nost. Pred bahamskim sestankom je imela uradna Britanija na obrazu sledove opeharjenosti in razočaranja, po bahamskem sestanku pa je britanski politični obraz utrujen in .spokojen zaradi dejstva seruma, ki mu ga je vcepila novi odzvonili britanski raketni sili zadnjo uro, potem so čez praznike premislili, da se je pravzaprav ta zadnja ura pripravljala že nekaj let. Zakaj, kako bi sicer razumeli prizadeto napisan pogrebni članek londonskega »Dailv Sketcha«, ki je iz sožalja izrekel, da jo Velika Britanija imela stoletja dolgo na zalogi orožje za svojo samoobrambo, zdaj in v prihodnosti pa ne bo Raketna 3ravda ameriška raketna medicina. Cc so sloki Britanci pred odhodom Mac-millana na Bahamske otoke kričali, da je mladi John Kennedy pahnil britansko moč v grob, kar za časa sueške krize ni uspelo pokojnemu DuUesu, so se po vrnitvi prvega državljana Združenega kraljestva pomirili v naslonjačih z ugotovitvijo, d«, so se ponosne sanje o nuklearni moči in samostojnosti Velike, Britanije končale, ko je dvakrat starejši Mac-millan na Bahamskih otokih zaslutil suho roko ameriškega predsednika. Zasluga je Američanov, da .se prileten Anglež Z ameriškega obiska ni vrnil bolj razočaran, kakor je odšel. Ce so pred tedni Britanci očitali ncprcračunljivim Američanom, da so ameriški zvo- nikoli več tako. Veliki Britaniji preti počasen vstop v povprečnost. Njen sestop iz velikega svetovnega odra je nujen. Sklep ameriške vlade o prenehanju proizvodnje raket »SkvboJt-« je zadel Britance v živo, ker je na teh raketah slonela vsa britanska raketna obramba. Toda udarec, 4gin nekaterih vodilnih uslužbencev v podjetjih, niso pa bili rezultat širših in podrobnejših razprav celotnih delovnih kolektivov. Ce bodo družbeni načrti sestavljeni na res realnih osnovah, je takoj v ospredju vprašanje, kako bi se lotili realizacijo takšnih planov. Pomembno vlogo, če ne najpomembnejšo, morajo glede tega imeti sindikalne organizacije, ki m°rajo s svojo aktivnostjo poskrbi, da bodo samoupravni organi zagotovili čim smotrnejše izkori-^'"ije razpoložljivih delovnih moji V1 K"'°-i('v'' hkrati s tem pa po-^«et; za cim rnanjše materialne stroške. V.so doslej omenjeno ne bo tež-w> uresničiti, če se bodo delovni 1('ktlv' »kozi vsO leto intenziv-j«> lotevali vseh proizvodnih na-W«. Dosedanja lagodnost prve me-eee v iclU; da ]ahko jja^uj^ nadomestimo v zad;njih mese-. •. skoduje načrtnemu gospodar-^enju. Toda izgubljenega ni moč nadomestiti! Za((> je razumijiVOj *-so na skupnem plenumu spre-priporočilo, W W ga morale upoštevati vse gospodarske organizacije: tempo proizvodnje mo-d biti tudi v prvih mesecih 1963 *" j« potem skozi vse leto - vsaj «MWen, kot je bil v zadnjih mesec, h preteklega leta. ^ecej živahna razprava je bi-n tudi glede izvoza. Tržiška indu-''i,a J* g^ede tega že v dokaj •.nov(>ljiv,,m položaju in ima vse Uvf« da izravna Promet med '■/»'"T 'n izvozom- V letu 1962 je -našal uvoz le še 28 odstotkov več g* 17*Voz- Ker Pa je bil izvoz do-e.l V nenehnem porastu, lahko nr wUJ°m0, da b0 tek° tudi v Prihodnje. In po vsem tem cbsla-«*» realne osnove za izravnavanje uvoza in izvoza. kovnimi nasveti pomagala delovnim kolektivom pri sestavljanju statutov. — B. F. V Preskrba z gorivom, predvsem za zasebne potrošnike, v Tržiču nI najbolje organizirana, znto so med tamkajšnjimi preblvavci upravičena večkratna negodovanja. Bržkone bi bilo potrebno z: 'evo v prihodnje bolje organizirati V prihodnje več sredstev in Zavod za prosvetno-pedagoško službo in svet za šolstvo občine Jesenice sta pred kratkim izdelala na osnovi ankete poročilo o strokovnem izobraževanju kadrov v gospodarskih organizacijah in ustanovah ter o dejavnosti in prizadevanju le-teh pri reševanju kadrovskih vprašanj. Poročilo so obravnavali na predzadnji seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, na kateri so bili sprejeti tudi konkretni predlogi za izboljšanje kadrovsko-izobraževalne politike v letu 1963. q Zaradi prevelikega števila podjetij in pomanjkanja časa je zavodu za prosvetno-pedagoško službo uspelo razdeliti anketna vprašanja le med 47 gospodarskih organizacij in ustanov; odgovorilo je 33 kolektivov. V teh 33 kolektivih je zaposlenih (9101 delavec oz. uslužbenec) 75 odstotkov vseh stalno zaposlenih v občini. Anketa posreduje naslednje podatke: v teh podjetjih je 12,1 odstotka nekvalificiranih delavcev in uslužbencev, 27,7 odstotkov JESENIŠKI KOVINAR polkvalificiranih, 47,5 odstotka kvalificiranih in 13,7 odstotka visoko kvalificiranih delavcev in uslužbencev. Glede na šolsko izobrazbo pa nam anketa pokazuje naslednje stanje: 18,7 odstotka delavcev in uslužbencev ima nepopolno osnovno šolo, 25,4 odstotka popolno osnovno šolo, 35,4 odstotka nižjo strokovno ali poklicno šolo, 14,9 odstotka srednjo strokovno šolo, 1.7 odstotka višjo šolo in 3,9 odstotka visoko šolo. Ze gornji podatki nazorno kažejo, kam bi morali usmerjali stro-I kovno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 13,7 odstotka visoko kvalificiranega kadra jc sla- Pomembna naloga sindikalnih orgamizacij bo tud. v [h usklajevanje notranje delitve do-R7j£• Gre 2* to, da sindikati po-icroijo pri samoupravnih organih za taksno delitev, ki bo izboljše- W * ° <*to08e in * bosle~ je delo°JanSk0 stimulira* z* «vo- Glcde .statutov gospodarskih or- Sf n^1J S° Prisotni na kupnem Plonumu sprejeli naslednji sklep: v vseh gospodarskih organizaci-nnlJC |,otrebn» takoj ustanoviti MdSS! k"misi^ ki naj izdelajo oci "TJS° ana,ize o stanju v »*jcij,h. O teh analizah naj •"Pravljajo delovni kolektivi, vse u'Paj pa naj bo osnova ^ se_ Javljanje statutov organizacij. ostalih pa za izvrševanje kadrovske službe ni nihče odgovoren. V kadrovskih službah jo skupaj zaposlenih 34 oseb, in sicer: šestindvajset z nižjo strokovno izobrazbo, štirje s srednjo, trije z višjo in ena oseba z visoko izobrazbo. Iz navedenih podatkov, ki pa niso popolni, je razvidno, da večina gospodarskih organizacij in ustanov zelo neodgovorno obravnava in oblikuje kadrovsko politiko in kadrovsko službo. Kadrovska politika še nI postala povsod sestavni del poslovne politike gospodarskih organizacij in ustanov. Izdelan plan potreb po strokovnih kadrih ima le 21 organizacij, in sicer: tri gospodarske organizacije za leto naprej, sedemnajst za pet let, ena za deset let, dvanajst gospodarskih organizacij in ustanov pa sploh nima izdelanega plana potreb po strokovnih kadrih. Čeprav sta T zadnjih dveh letih izšla dva pomembna akta o strokovnem izobraževanji! kadrov — to je zvezna resolucija in republiško priporočilo — na našem območju ni vidnejših rezultatov. Po prikazanih finančnih sredstvih, ki so jih organizacije dale za vzgojo kadrov, bi laže govorili , celo o stagnaciji. V posameznih letih so bila izdana naslednja sredstva za vzgojo kadrov: v letu 1960 — 99,040.000 dinarjev, v letu 1961 — 172,759.741 dinarjev in v letu 1962 - 85,700.000 dinarjev (prvo polletje). Vsa ta sredstva so bila po- čilo uslug izobraževanja DU — 5,049.024, za strokovne knjige in ekskurzije — 2,759.820 in za investicije 178,318.513 dinarjev. Razlika med prikazanimi sredstvi po letih in prikaz izdanih sredstev po dejavnosti nastaja zato, ker so organizacije v prikaz po letih vključevale in prikazale tudi vplačila v sklad za kadre. Anketirane delovne organizacije štipendirajo skupaj 149 oseb, vendar štipendiranje še ni povsem funkcija načrtovanja kadrov, temveč uveljavljen sistem. Manj razveseljiva ugotovitev je, da nobena delovna organizacija ni dala nikakršnih sredstev za osnovno splošno izobraževanje in za razvoj osnovnega šolstva, čeprav je nesporna ugotovitev, da sistem strokovnega izobraževanja temelji na znanju, ki ga daje osemletna, osnovna šola, in da je treba omogočiti, da vsak občan — tudi zaposlen — doseže to raven bo razmerje v odnosu do ostalih rabljena za: finamsiranje strokovnih šol in organizacije lastnih seminarjev in tečajev — 32,784.267, štipendiranje — 42,106.270, za pla- Rospodarskih kadrov. Se slabša pa je slika pri uslužbenskem kadru, ki se ga kar 60 odstotkov uvršča v kategorijo nekvalificiranih in polkvalificiranih oziroma imamo brez Železarne 25,5 odstotka uslužbencev z nepopolno ali popolno osnovno solo in kar 38,7 odstotka uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo. To je sicer v grobem prikaz stanja, ki pa vendar dovolj jasno kaže, da bo potrebno še mnogo naporov za načrtno strokovno izpopolnjevanje že obstoječega kadra. Nadaljnji odgovori pa dopuščajo celo domnevo, da večina anketiranih organizacij ne ločuje kadrovske politike od kadrovske službe. Kadrovska služba je organizirana v 13 gospodarskih orga- NAD 40 NOVIH AVTOMOBILOV f> Znižanje cene popularnemu »fieku« za 100 tisoč dinarjev je j * tudi na Jesenicah doseglo svoj ; ' namen. Mnogi Jeseničani, ki so nameravali kupiti avto spomladi, so se na vrat na nos odločili za takojšnjo nabavo, čeprav niso imeli niti porokov niti garaže in vozniškega izpita. Razumljivo, da je vsakdo mislil predvsem na to, koliko pomeni 100 tisoč dinarjev in kako težko jih prihrani. ^ Bilo je mnogo neljubih opravkov, podružnica KB Jesenice pa je bila preobremenjena z reševanjem prošenj in urejanjem formularjev za izdajo kreditov. — Naistale so težave tudi pri nakupu FIATA 750, saj so bile vse pošiljke iz Kragujevca takoj razprodane. Novi lastniki »fiekov« zagotavljajo, da je ni večje težave, kot je iskanje porokov. V banki na Jesenicah" so rešili nad 40 prošenj za posojilo za nabavo avtomobilov in računajo, da so v ta namen odobrili nad 30 milijonov dinarjev posojila. — P. izobrazbe. Delovne organizacijo ne upoštevajo dovolj, da se vzgoja in usposabljanje proizvajavca in upravljavca začne že v prvem razredu osnovne šole. Predvsem za Železarno bi morala veljali ugotovitev, da se jeseniška mladina odmika od metalurških poklicev. Nedvomno bi morala Železarna z večjim materialnim, moralnim in vsebinskim vplivom na Osnovno, šolo v občini spremeniti svoj odnas. Zelo dobro karakterizira jo delovne Organizacije in njihova prizadevanja za usposabljanje kadrov tudi naslednji podatki: od 33 anketiranih organizacij ima 17 organizacij v gradnji novo obrate ali razširitev in rekonstrukcijo obstoječih. Čeprav se sprememb delovne organizacije zavedajo. Sti doslej izredno malo naredile, da bi vzporedno z novimi gradnjami ali rekonstrukcijo načrtovale in usposabljale ustrezne kadre. V praksi Imamo dovolj primerov, da se gradijo novi ali rekonstruirajo obstoječi objekti oziroma obrati, ne da bi hkrati poskrbeli, da bo z dograditvijo na voljo tudi ustrezno usposobljen kader. Najbolj značilen primer za nate območje rekonstrukcija Zcle/arne in criH'a trr adaptacije gostinsko-trristčnih objektov. Investitorji so v obeh primerih popisali kilograme papirja za tehnično in ekonomsko dokumentacije oziroma za utemeljitev novogradnje, v nobenem primera Pa doslej ni bilo napisane besede o številu in profilu kadrov, ki jih novogradnje ali rekonstrukcije zahtevajo. Analiza ankete nam odkriva oziroma potrjuje vrsto slabosti, ki so vidne v vsakdanjem življenju. Čeprav nov gospodarski sistem in napredek tehnike in znanosti zahteva hitrejšo rast delovnih sposobnosti proizvajavcev, višjo kakovost in večje število strokovnjakov, še vedno v komuni ni prevladalo spoznanje, da so naložbe in skrb za izobraževanje strokovnega kadra enakovredne drugim skrbe m in gospodarskim naložbam. ZDRAVKO ANDERLE Pred dnevi je bila v Tržiču otvoritev vinotoča. Bržkone se je marsikdo ob tem vprašal: zakaj so potrebni tudi takšni gostinski obrati. Kaj ni že doslej tako ali tako prevelika potrošnja alkohola? Precej resnice je v prejšnjih dveh vprašanjih. Toda zadevo je potrebno pogledati tudi z drugo plati. Znano je, da je med Trži-čani, prav tako seveda tudi med drugimi, precejšen promet na račun alkohola, predvsem vina. Prav v Tržiču pa je bilo doslej precej v«črnega<< prekupčevanja (čeprav ima »Vis« tudi tam svojo podružnico, ki pa ne zadošča vsem potrebam), s čimer so se okoriščali le nekateri posamezniki, družba pa je ostala brez vsakršnih koristi, čeprav so predpisane določene dajatve na račun kakršnegakoli trgovanja. Dosedanje -črno« prekupčevanje z vini pa jc bilo doslej tudi težko kontrolirati, ker potrošniki niso imeli na voljo drugega nakupa. Z novim vinotočom pa bo zadeva bržkone lahko povsem ufrejena, le če bo tržna inšpekcija najstrož'o ukrepala glede »črnih« prekupčevanj. — F. ZANESLO GA JE Pretekli petek je ob 10.05 na cesti I. reda pri vasi Meja zaneslo osebni avtomobil LJ-47-li zaradi posnežme in spolzke ceste. Voznik Jože Starman je, ko ga je začelo zanašati, izgubil oblast nad vozilom in ga je zaneslo s ceste Pri tem je nastala le materialna škoda, ki je ocenjen - na okoli 30.000 dinarjev. NA ZAVOJU SE JE PREVRNIL Na cesti III. reda Kranj-Senčur se je 4. t. m. ob 13.50 prevrnil oseb«! avtomobil KR-28-00, ki ga je upravljal Peter Jankovič. Vozilo je najprej zaradi zasnežene ceste zanašalo, nato pa se je na blagem zavoju prevrnilo. Voznik Je ostal nepoškodovan, materialna škoda pa znaša približno 20 tisočakov. MERJASEC POVZROČIL NESREČO Dokaj nenavadna prometna ne-^ sreča se je prioetila* minulo soboto ob 21.45 na cesti I. reda med Jeprco in Medvodami. Iz Kranja je vozi! z osebnim avtomobilom LJ-72-39 Miha Krč. Nenadoma je Iz gozda skočil pred vozilo merjasec, ki se je takoj, ko ga je avtomobil zadel, izgubil v gozdu. Na avtomobilu pa je po-,, vzročil škode za približno 30.000 dinarjev. POJASNILO Pri poročilu »Vožnja brez .šoferja«, ki je bila objavljena v Glasovi panorami 22. decembra lani, je pomotoma izpadlo ime drugega reSevavca, To je bil Jože Kocijančič, šofer v »Špiku«. nizacijah in v ustanovah, v 10 or--a pomoč pri (cm pomembnem J ganizacijah opravlja kadrovsko «eiu bodo ustanovili posebno ko- službo določen uslužbenec, v treh misijo tudi pri ObSS, ki bo s stro-1 posebne organizacijske enote, v Železarna presegla letni načrt proizvodnje Železarna Jesenice je načrt proizvodnje za leto 1982 - kljub nekaterim objektivnim težavam, ki «o molilo potek proizvodnje v določenih obratih - dosegla s 101,5 odstotka. Nekateri obrali so pri-•eli dosegati letni načrt proizvodnje že v novembru. Tako so predli letno proizvodnjo livarna, tleklro peč, eevarna, opekarna, težka proga, lahka proga, žič-n» valjarna, valjarna 1300, žeb- GOSTOVANJE ANGLEŽEV Letošnjo jeseniško koncertno dejavnost je izredno popestril in obogatil koncert, ki ga je priredil v petek zvečer v Cufarjevem gledališču vokalno - instrumentalni ansambel iz Londona. Le malokdo je verjel, da bodo izvajali program poklicni in amaterski glasbeniki iz Anglije. Angleži so pač svojevrstni ljudje, zato imajo tudi smučarsko-glasbeno društvo, katerega član je lahko le glasbenik. Člani tega društva so prišli v Jugoslavijo na smučarski trening. Ze v Podkorenu, kjer so trenirali, so prirejali interne glasbene večere. Za zaključek uspešnega treninga pa so gostovali na Jesenicah. Orkester, zbor in solisti, ki so izvajali dela Rossinija. Delibesa. Vivaldija, Bacha in še nekaterih, so izredno navdušili. Izvajali so več kot solidno, saj je bilo med 37 nastopajočimi lepo število poklicnih glasbenikov. — Opaziti pa je bilo, da posamezni ansambli niso uigrani in da jih Izdružuje le zimski šport. Večina nastopajočih so bili mladi. Bili pa so tudi starejši in celo 6-letni , otroci. Pri vsem je občinstvo mo-clektrodni oddelek 78,6 odstotno. I tlla obleka, saj so nastopali v Kljub nedoseganju letnega načrta smuških dresih in nekam kričečih proizvodnje navedenih obratov pa j oblekah. Ce bi odpadla omenjena je bila skupna količinska proiz- 1 angleška lagodnost in bi imeli ! vodnja presežena po zaslugi obra- gostje boljšega napovcdovp.vca, bi tov, ki so načrt presegli. — JJ. h koncertu ne bilo pripomb. - U. Ijarna itd. Pet obratov pa letnega načrta proizvodnje ni doseglo. Tako' so ga dosegle visoke peči 98,5 odstotno, valjarna 2400 92,2 odstotno, hladna valjarna 97,2 odstotno, žicama 95,3 odstotno in OPOZORITE SVOJE ZNANCE, SODELAVCE, SORODNIKE NAJ SE UVRSTIJO MED NAROČNIKE GLASA — NAJBOLJ RAZŠIRJENEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! - REZI! -r REZI! - REZ« DOPISNICA 15.- UPRAVA GLASA" KROJ p. p. 6*5 Odgovorni se premalo zanimajo za probleme gospodarjenja — »Mrtva sezona«, čeprav bi je ne smelo biti, je res mrtva Pred kratkim je bil na Bledu Ebor volivcev, na katerem so predvsem razpravljali o gospodarjenju V občini v preteklem letu in o predlogih, ki bi jih moral upoštevati letošnji družbeni načrt. Toda na tem zboru volivcev ni bile nobenega izmed gostinskih de- lavcev, vsaj vodilnih ne! Na Bledu pa sta najpomembnejša gospodarska dejavnost gostinstvo in turizem! Toda vse kaže, da je zimska sezona res »mrtva sezona«. In kako je videti zadeva z druge plati? Čeprav podatek še ni povsem točen, vse kaže, da bo del čistega dohodka za sklade pri gostinstvu zelo skromen in da bo v primerjavi z letom 1961 kar za 50 odstotkov manjši. Na zadnji seji ObLO Radovljica so odborniki razpravljali tudi O šestih večjih gostinskih podjetjih, ki so zaprosila za oprostitev piačila amortizacije za preteklo leto, ker so sezonskega značaja (tri prošnje so bile zavrnjene). Na eeji, ki je bila pred omenjeno, pa •o nekatera gostinska podjetja na Bledu zaprosila za kredite za nove investicije v znesku okoli pol milijona dinarjev. Samo teh nekaj skromno nanizanih podatkov kaže, da so blej-eiki gostinci sprti z logiko, čeprav ine smemo mimo tega, da se nekaj podatkov nanaša tudi na bohinjski kot. Po vsem tem je aktualno vprašanje: ali je moč uskladiti prizadevnost turističnih delavcev z zimskim spanjem gostincev. Prav In če bi bolj aktivno sodelovali pri reševanju vseh teh problemov, bi bilo verjetno tudi konec »mrtve sezone«. Promet v gostinstvu in s tem v turizmu bi bil prav gotovo večji, kot je, odpadli pa bi tudi številni izgovori na račun slabega vremena ali visokih cen, da promet ni bil takšen, kot je bilo pričakovati. Konec pa bi bilo tudi hvalisanja, čes saj smo proti kon- cu letne sezone nadomestili zamujeno. Ce že na Bledu še ni pravih pogojev za živahnejšo zimsko sozeno, potem se je tudi v tem času potrebno temeljito lotevati vseh gospodarskih problemov, reševanjem Ic-teh in še z boljšimi pripravami na poletno sezono pa jc potrebno zagotoviti pravočasno vse, kar bi zagotovilo večje uspehe med poletjem. — B. F. Radovljica, 8. januarja — v tukajšnjem klubu gospodarstveni!-kov so se danes in včeraj zbrali vsi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov z območja radovljiške občine. Posvetovali so se o nekaterih najbolj aktualnih zadevah, in sicer ločeno sekretar- PRVA KONFERENCA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA ji vaških in terenskih organizacij ter sekretarji organizacij delavnih kolektivov. Prvi dan so se zbrali sekretarji vaških in terenskih organizacij, ki so obravnavali predvsem pomen in vlogo krajevnih skupnosti, včeraj pa so sekretarji osnovnih organizacij po podjetjih razpravljali o statutih gospodarskih organizacij. Razen tega so oboji razpravljali tudi o notranjih oblikah dejavnosti in o organizaciji osnovnih organizacij Zveze komunistov. — B. V kamnolomu pri Kamni gorici delavci kljub slabemu vremenu in mrazu pridno pripravljajo kamenje za gradnjo novih stanovanj BELEŽKA Niti 58 niti 38 Preteklo nedeljo in soboto je bila v Bohinju velika mednarodna prireditev v smučarskih tekih. Toda ne gre samo zato, da bi bila prireditev, zadeva, ki jo bomo opisali, je aktualna v vsakem primeru, zlasti še, ker gre za turistični kraj. Ali si lahko predstavljate, da je bila pisarna tamkajšnjega turističnega društva oba dneva velike mednarodne prireditve zaprta? Kje bi turisti '-.hko dobili potrebne informacijo, spominke in drugo, če bi bilo Bohinjcem preteklo soboto in nedeljo vreme bolj naklonjeno?! Skoraj smešno pa je, da hotel, kot je hotel »Jezero«, v recepciji sploh nima telefona! Ima ga samo v pisarni, kjer pa telefonski zvonec v popoldanskem ali večernem času zaman brni. In kako bi bilo, če bi želela v goste večja skupina turistov, pa po telefonu ne more zvedeti, ali ima hotel »Jezero« še kaj prostih prenočišč. Kaj je kolektivu »Jezera« vseeno, kakšen bo imel promet?! Podobnih primerov, da zaman kličejo telefonsko številko ^54-o8 (v telefonskem imeniku je ta številka za bohinjski hotel »Jezero«), je precej. Zadeva pa je v tem, da »Jezero« sploh nima te številke, temveč 954-38. Toda zavrtite to številko v popoldanskem ali večernem času, pa se boste tudi ea* mi lahko prepričali, da zaman iščete zvezo s hotelom »Jezero«. Krajevni praznik Selške doline rzoiavka gotovo ne in zaželenega napredka rimi so se srečali pri svojem dc-turizma in gostinstva, ki sta tesno , lu. Dnevni red med drugim obsega povezana drug 2 drugim, na Ble- I točki: pomen in vloga delavskega du ne bo toliko časa, dokler ne | samoupravljanja in priprave na po konec »mrtve sezone«, ki se izdelavo statutov delovnih organi- Jutri ob 15. uri bo v prostorih škofjeloškega AMD konferenca organov samoupravljanja v škofjeloški občini, ki jo sklicuje občinski sindikalni svet Skofja Loka, in to z namenom, da se odpravijo sedanje napake in pomanjkljivosti v samoupravljanju in razčistijo nekatere nejasnosti. Prav zaradi tega je pričakovati, da "5|e je bodo udeležili (vabilo menda ne Partizansko srečanje in spominski pohod na Martinj vrh bi nikogar prezrlo) vsi predsedni- ' ki DS, UO, SP, svetov ekonomskih enot ter člani komisije za delavsko in družben O' samoupravljanje pri ObSS in ObK LMS. Hkrati pa lahko tudi'*pričakujemo, da bodo udeleženci te konference razpravljali, ne samo po referatih, temveč tudi o problemih, s kate- sedniku Titu je Blejci nikakor ne morejo otre sti. Zadeva pa bo ostala tudi vse dotlej pri sedanjem stanju, dokler se vsaj vodilni gostinski delavci ali strokovnjaki ne bodo bolj zanimali za probleme gospodarjenja. O PROBLEMIH j! MLADINE Prejšnji petek je v Radovljici zasedal ObK ZK. Člani komiteja so podrobno razpravljali o problemih mladine, predvsem pa o delu In vlogi, ki bi jo morala imeti mladinska organizacija. — Glede dela za prihodnje so sprejeli več koristnih smernic, ki pa so v glavnem enake, kot so jih mladi občani sprejeli že na zadnji občinski konferenci. Tudi tokrat se je izkazalo, da so pomanjkljivosti za uspešnejše in bolj organizirano delo predvsem v pomanjkanju kadrov in premajhni sposobnosti mladih, da bi bili lahko kos zahtevnejšim nalogam. Prav zaradi tega bo potrebno v prihodnje mnogo bolj skrbeti za Idejno-politično in vsestransko vzgojo mladih občanov, kot je bil to primer doslej. —, F. zacij. Da bo razprava plodna, lahko sklepamo tudi po tem, da je ObSS hkrati z vabili poslal tudi teze za razpravo. Eden izmed namenov konference je tudi v tem, da se z medsebojno izmenjavo izkušenj &a hitreje razvija naš samoupravni sistem. — St. S. Železniki, 8. januarja — Po sobotni komemoraciji pred spominsko ploščo in na pokopališču je bil v domu Partizana partizanski večer s kulturnim sporedom, S sodelovanjem pionirskega pevskega zbora osemletke, moškega pevskega zbora iz Železnikov in češnjice. V nedeljo pa je pripravljalni odbor za proslavo ob 20-lctnici množičnega pohoda v partizane in izseljevanja prebivavcev Selške doline organiziral spominski pohod na Martinj vrh. Spominskega pohoda se je kljub slabemu vremenu in poti udeležilo precejšnje število nekdanjih borcev in izseljenev (okrog 30). V šolskih prostorih na Martinj vrhu je bil partizanski miting, ki so ga pripravili pionirji tamkajšnjo šole. Po tem so predvajali sloven- ski film »Veselica«, nato pa so nekdanji borci in izseljenci skupaj z domačini obujali v prijetnem razpoloženju spomine na tiste dni. Ob tej priliki so prebivavci Selške doline poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu: »Tovariš Tito, zbrani na partizanskem srečanju ob 20-letnici množičnega pohoda v partizane, Ti preživeli borci NOV, aktivisti, interniranci in prebivavci Selike doline poši- LOŠKI DELAVEC ljamo iskrene, tovariške, borbene pozdrave. Ob tej priložnosti obujamo spomine na težke in slavne dni in na vse tiste padle in preživele borce, aktiviste, interniran-ce in na vse prebivavstvo naše doline, ki so žrtvovali vse za našo skupno stvar — zmago nad fašizmom. Ko pregledujemo naše delo in uspehe po vojni, smo posebno ponosni nate in našo Zvezo komunistov, ki ste znali našo zmago v vojni spremeniti v novi socialistični družbeni red. Tega uspeha se še prav posebno veselimo, ker smo tudi mi dali svoj delež. Kljub temu da imamo določene napake in probleme pri naši graditvi socializma, smo globoko prepričani, da bomo vse težave premagali pod Tvojim vodstvom. Že- limo Ti, da nam živiš še mnogo let na srečo naših narodov in naše socialistične skupnosti.« S. Skrabar IZ OBEH DOLIN # PREDAVANJE ZA ŠOFERJE — Ena izmed dejavnosti podkomisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu v Železnikih je tudi prirejanje predavanj. Jutri ob 18. uri bo v domu »Partizan« predaval dr. Janez Bajželj »O vplivu alkohola na voznikove sposobnosti«. Pričakovati je, da bo udeležba polno številna, zakaj vabila niso bila poslana samo tistim voznikom, ki imajo svoja oziroma služb, vozila (poklicni vozniki), temveč tudi tistim, ki imajo šoferski izpit, pa so brez vozila! 0 O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH - Na minulih zborih volivcev in letnih konferencah KO SZDL v Selški dolini so razpravljali tudi o krajevnih skupnostih. Zamišljeno, je bilo, da bi bile v tej dolini le 2 KS, in to v Selcih in Železnikih. Občani zgornje Selške doline« (Sorica, Davča, Zali log) so predlagali, da bi imeli svojo KS. V razpravah pa se je omenjalo, da bi bila ena sama KS za vso dolino, kar pa bi bilo vsekakor preobsežno področje. Krvodajavska akcija po naših krajih Srog prostovoljcev se širi Šolska ura telesne vzgoje. Takole so otroci v Radovljici dobili prvo znanje o smučanju Naročilnica naročam „Glas„ Ime in priimek ...........-........................................................................ stanujoč (točen naslov) .__......................................................................... i_________________________ pošta „............................................................................... in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne .................................................................................. Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice Opomba: Navedite, kaj vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali....................................................................................................................................................... dne (Podpis) O delitvi dohodka V Kranju se je znova sestala komisija za uveljavljanje predpisov o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah. Po daljšem presledku so člani tega organa znova pretresali nekatere primere, ki niso bili v skladu z družbenimi merili in ob tem omenili, da nalogo okrog pravilnega usmerjanja celotne politike v delitvi čistega in osebnega dohodka nikakor ne smemo imeti za kom-čano in da je treba še vnaprej pomagati posameznim kolektivom, da bi delitev osebnih dohodkov tesneje usklajevali z doseženimi proizvodnimi uspehi. Med drugim so sklenili, da bodo ob bilancah o lanskoletnem gospodarjenju delovnih kolektivov izluščili potrebne podatke, ki naj bi pokazali, kako v posameznih dejavnostih oziroma podjetjih uresničujejo dana načela in kako osebne dohodke usklajujejo s stvarno doseženo proizvodnjo. - M. , © Po škofjeloški in radovljiški (j) občini, kjer so prebivavci že 0) pokazali svojo človekoljubnost © v krvodajavski akciji, je sedaj © na' vrsti občina Kranj. V tej o vsakoletni akciji bodo nato so-© delovali še prebivavci jeseni-© ške občine, medtem ko je ob-£ čina Tržič in del Kranja na o razpolago za tekoče potrebe 9 Golnika. KRANJSKI G L AS Od 27. decembra, ko so na vrsti prebivavci Kranja, je akcija že zajela deset osnovnih organizacij. Zelo dobro so se izkazali v Stru-ževem, Voklem, Vogljem, Oreh-ku in delno v Zabnici, kjer so se prijavljeni krvodajavci v celoti ali pa z manjšim številom opravičeno odsotnih udeležili akeije in ponudili kri. Izmed 21 osnovnih organizacij RK, kolikor jih je iz te občine določeno v tej akciji (prav toliko jih je na razpolago Golniku), se bodo vse zvrstile do sobote, 12. januarja. Tisti dan opoldne bodo izpred kina Center v Kranju odpeljali tudi vse ostale prijavljene zamudnike, ki se iz različnih vzrokov niso mogli udeležiti oddaje na določen dan oziroma bodo sprejeli vsakogar, ki je pripravljen sodelovati v tej humani akciji. Tokrat je organizacija povsem nova, drugačna kot prejšnja lcU-ni boapIo ustvari U. S posebnimi avtobusi peljejo kr-vodajavce naravnost v Ljubljano in po končanem odvzemu krvi znova nazaj. Hkrati pa je tudi drugače urejeno za zaposlene. Upravni odbori odobrijo krvoda-javcem dela prost in plačan dan, a ponekod so tO' merilo že vnesli v pravila podjetja kot stalen način priznanja tem posameznikom. Po izkušnjah zadnjih let so v Kranju sprejeli obveznost za 2.700 krvodajavcev. Dosedanje prijave obetajo, da bodo prebivavci to tudi uresničili. Kar pa je glavno — letošnja sprememba v načinu organizacije akcije je zajela dokaj širok krog novih krvodajavcev. — K. M. »KRVAVEC« CERKLJE SE PRIPOJI PODJETJU »ŽIVILA «KRANJ Ob koncu decembra sta kolektiva podjetij »Krvavec« in »Živila« razpravljala o združitvi. Kljub temu da ima podjetje »Krvavec« 8 prodajaln, gospodar-ska moč takega podjetja ne zagotavlja zadosti sredstev za nadaljnji razvoj in modernizacijo poslovanja. Z združitvijo podjetij bo mogoče bolje uporabiti ustvarjena sredstva, sledila bo boljša organizacija , dela in poslovanja mreže prodajaln in tako tudi organizacija trgovanja na drobno. Spojitev bo omogočila tudj nižjo režijo, kar bo podjetju omogočilo ustvarjanje večjih sredstev, ki jih samosto fov> podjetje do sedaj mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam prašiča za zakol - težkega 150 kg. Ivan Hudobivnik, Dvorje 39, Cerklje 71 Prodam prašiča 130 kg težkega belega ali polovico. Olšcvek 11 72 Prodam teličko staro 1 leto. Tr-boje 32 73 Prodam dober radio nemške toiamke. Ivan Kranjc, Vodopivče-va 16, Kranj 74 Prodani 7 malih pujskov. Rupa »t. 15, Kranj ?:> Prodam luksuzne vprežne sani. •»akob Gašperlin, Luže 29 7(i Prodam prašiča 140 kg težkega -Jezerska 32, Kranj 77 Prodam trodelno okno, štedilnik »Goran« in nekaj smrekovih •esk in plohov. Naslov v oglasnom oddelku 78 frodam 100 kg težko plemensko ■vinjo. Lahovče 12 79 Prodam Ženski hrzošivalni stroj ***** aH zamenjam za ena! 1 Joškega. Anton Repovž, krojač, Vodopiveeva 2, Kranj 80 (.osli Ina pri Klemene ku v Dupljah je ponovno odprta M Točajko polkvalificirano ali kvalificirano starejšo natakarico, veščo vodenja gostilne, sprejme restavracija Park, Kranj Bfl Podpisana Margareta Petek izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Daniela Petek 9(1 Pozivam opazovano osebo, ki mi je vzela 2. I. 1963 rokavice v Partizanu Stražišče, naj jih vrne v oglasni oddelek 91 Preklicu jem besede, ki ,-em jih izrekla o Jožefi Zupan, Rupa 21. Ivanka Košnek, Kranj, Titov trg ! št. 16 92 objave kupjLm Kupim starejšega konja ali zamenjam za telico. Suha 4 81 Kupim plemenskega vola do *>0kg težkega. Hlebčar, Rovte 2, Podnart B3 Kupim karamboliran FIAT 1100. Naslov v ogL oddelku 83 Kupim nerjaveče ždez.je (;.;..-ICroTn) 3 mm za štedilnik. Naslov Oglasnem oddelku 84 VAŽNO obvestilo za krvodajavce Vabimo vse zamudnike, ki so se prijavili za oddajo krvi, ipa jo i/, raznih vzrokov niso oddali v določenem času, da to lahko storijo dne 12. januarja 1963. Na ta da 11 lahko počakate prid kinom Center v Kranju avtobus, ki vas bo prepeljal v Ljubljano in nazaj ob določenih urah - 6.20, 6.50, 7.40, 8.40 ali 9.10 uri. — Isto velja za ostale občane, ki stanujejo v Kranju ali bližnji okolici, čc želijo oddati kri v tem času. Občinski odbor RK Kranj PRT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT kino ostalo AMD Šenčur obvešča, da se pridne tečaj za voznike motornih vo-■0 A in B kategorije v četrti k, JJ>- t. m., ob 17. uri v prostorih oruštva v Šenčurju. Prijave sprejemamo isti dan od 16. ure da-ll° 59 Za gostilni »Zlate riba« v K.. -:nl" in «Majolka: v SencmV prejmemo po eno točajko. Pno,, *• vsaj polkvalificirana. V gostilni »Majolka« stanovanje preskrbljeno 60 Podpisani Jakob Petek, Cesta J. maja 45, Jesenice objavljam, da nisem dolžan plačevati dolgov za m«Jo ženo Gizelo Petek, ker je' samovoljno zapustila družino. -Jakob Petek R5 Prcklicujem »t. bi. 51861 izdanega v komisijski trgovini Kranj. °ne 28. V. 1962. Milka Eržen 86 Lepega psa ovčjaka 1 leto sta-ri i!lSa' smernega za učenje ali *»vaja - oddam. Gabriel Mohor, Rupa n. h. pri cerkvi 87 BREDA — 9. januarja Center — francoski CS film UZDA OKOLI VRATU ob 16. in 20. uri, španski barv. film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 18. uri Storžič španski barv. film. MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16. in 20. uri, češki film ALIBI NI DOVOLJEN ob lfl. uri ČETRTEK - 10. januarja Center francoski CS film UZDA OKOLI VRATU ob 16., 18. in 20. uri Storžič nemški, barv. CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 16., 18. in 20. uri PETEK - II. januarja Center francoski CS Film UZDA OKOLI VRATU ob 16., 18. in 20. uri Storitč nemški barv. CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO ob 16., 18. in 20. uri Radovljica 10. januarja - američki CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 20. uri Podjetje »ROLETA — MIZARSTVO« KRANJ razpisuje prosto delovno mesto LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA za operativno službo v podjetju. Prednost imajo prosivci s prakso in ustrezno izobrazbo. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljube mame JUSTI KRIZNAR Vsem, ki so nam v teh težkih dneh .stali ob Strani, z nami sočustvovali, nam izrazili sožaljc, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poli, iskreno zahvaljujemo. Družina Križnarjeva, Tržič LETOS SPET »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« Odbor za organizacijo tradicionalnega partizanskega pohoda •»Ob žici okupirane Ljubljane ; i Zvezi združenj borcev NOV v Ljubljani tudi za letos razpisuje to priljubljeno množično tekmovanje, ki bo 12. maja v našem glavnem mestu. Tokrat bodo udeleženci nastopili v manifestativ-nem pohodu za moške, ženske in mešani- ekipe na 15 kilometrov dolgi progi. Nadalje bodo moške ekipe tekmovale na 25-kilometr-c]ci, ženske pa na 10 kilometrov krajši progi. Tako kot lani bodo tudi na letošnjem sedmem pohodu moške ekipe srednjih in vajenskih šol tekle v štafeti 5-krat 1000 metrov. 11. januarja - ameriški CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 20. uri Gibanje prebivavstva V TRZICU Poročili SO se: Alojz Smoloj, delavec in Jožefa Blažič, delavka; Franjo Piškurie. delavec in Simona Mikič, delavka; Janez Spa-rovec, sedlar in Pavla Papler, delavka; Janez Mandolc. šofer in Marija Sparovec. delavka; Nikola Starešina, delavec in Dragica Vrbanič, delavka Rodila sla .se: Franci Ovci s .11 Štefko Trstenjak Umrla sta: Vinko Frantar, posestnik in Frane Tomazin, osebni upokojenec tržni pregled V KRANJU Čebula 130 din. številnih uspehih pionirskih in mladinskih ekip, pa tudi njeni člani in članice so že mnogokrat nastopali na okrajnih, republiških in državnih prvenstvih ter mednarodnih tekmovanjih. Člana t« družine sta tudi državna repre-zentanta Vera in Janez Olršn. Kljub tolikim uspehom pa družina še nima lastnega strelišča, čeprav so ga pred leti že pričeli graditi. Z njegovo gradnjo so morali prenehati zaradi gradenj jeseniško Železarne na istem mestu. Da bi Železarna povrnila družini nastalo škodo, je odobrila 3 milijone dinarjev, tako da se te* daj pripravljajo na gradnjo strelskega doma, ki bo veljal 13* milijonov dinarjev. Vsa nestrokovna dela bodo opravili sami in tako znatno znižali stroške gradnje. V domu bo tudi stanovanje za hišnika. Ko so sprejemali sklepe za delo v prihodnje, uso na prvo mesto postavili izgradnjo strelišča in skrb za mladino. V ta namen iso ustanovili posebno mladinsko sekcijo. Boljše stike pa bodo navezali še z rezervnimi oficirji in podoficir ji ter s člani Zveze borcev. Posebno skrb bodo posvetili tudi nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju in dvigu kvalitete posameznih članov. — R. C. Zvezna hokejska liga Prva tekma Kranjske gore razveljavljena Tekmovalna komisija Hokejske /\e/c Jugoslavije je v ponedeljek siMiidcila. da je tekmo I. kola /\czne lige med moštvoma Kranjske gore in Crvene zvezde, ki je bila odigrana 27. decembra na drsališču na Jesenicah, razveljavila, ker eden izmed iglavcev Crvene KVeZde ni bil zdravniško pregledan. Tefcma — končala so J« I 4:2 v korist gostov — bo zalo ponovno odigrana. — Z. Odgovor na članek »Poglejmo, kakšna je resnica« Dobronamerna kritika ni žalitev Ni mi ljubo, da odgovarjam na članek »Poglejmo, kakšna je resnica," vendar moram, zakaj pisanje tov. Česna terja odgovor. Moj članek »Triglav spi na lovorikah« je bil mišljen kot dobronamerna kritiku kranjskih namiznoteniš-kih razmer, tov. Četen pa jo je razumel kot izzivanje ali pa blatenje dobrega inu-m; NTK Triglav. Tov. Česen piše. "da zavrača trditev, da obstaja spor med vod- o mojstrima zimskega športa v L.R. Sloveniji o zveznim tekmovanjim v L.R. Sloveniji v mednarodnim tekmovanjim v L.R. Sloveniji v zimi 1962163 v vsaki številki »SPORTSKIH NOVOSTI« prinaša opširne i reportaže, obvestila, informacije in fotografije pri vašem prodavalcu vaš časopis »SPORTSKE NOVOSTI. To je del lepaka, kakršnega lahko vidite v nekaterih naših kioskih. Vsak komentar Je seveda odveč |stvom kluba in igravci, kar ivj "v • smešno, saj tega sploh ni1' ' -dil. Poznavavci kranjsk ga namiznega tenisa pa so lahko spoznali, da razmere le niso bile v redu. To dokazuje, ker ni igral " prej zelo uspešen mešani parTV-" ran-Plut in ker nista nastopali CadežcvtV'Vh Khapova. ^ Mislim, da ni žalitev kluba, čo.,^ mu svetujem, naj si najde kvalificiranega trenerja, ki bo skrbel za moštvo, zakaj očitno je. d? klubi, ki ga že imajo, hitro napredujejo (Odred). Triglav pa je v primerjavi z lansko sezono nazadoval. Lepa jo trditev tovariša Ccsna, da so igravci obljubili, da bodo sami trenirali, vendar naj se spomni, da v preteklosti take obljube dostikrat niso bile izpolnjene in so tokmovavci trenirali le v dneh pred pomembnejšimi nastopi. Tov. Česen mi očita, da en poraz v športu ni neuspeh. To je res, vendar jo tudi res, da morajo pravi športniki najti prave vzroke poraza in skušati napake odpraviti, posebno še. če se prvemu neuspehu pridruži še drugi. (Popoln neuspeh triglavanov na slovenskem prvenstvu na Jesenicah in mogoče še kateri.) Na koncu pripominjam, da naj NTK Triglav in tov. Česen ne vzameta mojega pisanja kot Izzivanje, ampak naj kranjski na-miznoleniški igravci in igravke skušajo popravili zamujeno in si /oj;et priboriti slovenski namizno-teniški primat, kar pa jim seveda iskreno želim. — M. Jeza afera Prvi potniki v veži pod nama so odšli skozi vrata in popeljali bo jih prek vetrovnega polja do letala. Sedem in petdeset minut: »Gospa Nina Brummerjeva in gospod Toni Worm, ki potujeta z Air France v Pariz, pridita, prosim, nemudoma k pregledu potnih listov in prtljage. Letalo vaju čaka.« »Pojdite že vendar,« je zašepetala Nina. »Pustite me vendar samo.-« -Saj nisem prišel iz ljubezni do bližnjega. Vsekakor ne žeim skandala.« >»Ne želite škandala? Kaj naj to pomeni?« Obr(^° SObotnom večeru .»* Je marsikaj zgodilo! Oglejte si moj »Kaj se je zgodilo?« »Pridite z menoj, vse bom povedal.« »Nc, ostala bom.« , - tira je kazala sedem in štiriinpetdeset minut: -Pozor, prosim, gospod Toni Worm in gospa Nina Brummei-J v-i, ki potujeta z Air France v Pariz, pridita, prosim, k carinskemu pregledu. Letalo je pripravljeno.« Nenadoma je vstala, se zamajala in omahnila nazaj na sedež, "»i... mi... pomagali?« »Da,« «m rekel in čutil, kako mi je moj oblii h*bet, »da, dra-na .. ,M Objel 6em jo z desnico. Z levico sem držal krzneni plašč in njen mali kovček. Tako sem Nino Brummerjcvo odpeljal do stopnišča. Ljudje so strmeli za nama. V veži nam jo prišel naproti letališki uradnik. »Ste vi gospod Toni Worm?« »Da,« sem rekel. Zdaj mi je bilo marsikaj vseeno — prav tako kot njej. »Kaj je milostljivi gospe?« »Zbolela je. Nc more potovati. rPosim, pomagajte mi.« »Naj pokličem zdravnika . ..« »Do avtomobila,« sem rekel, »le do avtomobila. Sam sem zdravnik.« Odpeljala sva Nino Brummcrjevo proti izhodu. Nekaj ljudi nas je obstopilo. Nenadoma je glasno in histerično zakričala: »Toni.,..« In zatem vnovič: »Toni, o bog!« Slednjič sva jo spravila v avtomobil. Uradniku sem dal bankovec. Zatem sem naglo odpeljal. Gume so zaškripale v prvi krivini. Vihar ise je zaletaval v avtomobil. Sele v drevoredu ji; spet spregovorila: »Gospod... Holden...?« »Kaj je?« Obšla me je jeza. »Prosim, odpeljite me k njemu.« »Ni več v Dusseldorfu." »Le še enkrat hočem videti stanovanje. Le stanovanje.« »Zaklenjeno je.« »Ključ imam.« Nenadoma se me je divje oklenila. Bil sem nepripravljen. Avtomobil je zdrvel na levo stran ceste. Naglo sem zavrtel krmilo. Cadilac je zaplesal. Samogibno sem z desnim komolcem udaril Nino Brummcrjevo v pnsi. Odetela je v kot in glasno zastokala. Pomislil isem: kako dolgo bo vse tete trajalo? Bržkone se bo kmalu onesvestila in tako jo bom lahko odpeljal nazaj v bolnišnico. Dejal sem: »Torej prav. V stanovanje. Ce ostanete mirni« Zatem je molčala, doker nisva prispela do mesta. Tiho je jokala, toda šele v mestnem središču je zamrmrala: »Povejte mi, kaj se je še zgodilo... povejte mi, čemu vee to počenjate...« Molčal sem. »Dejali »te mi, tU Uoalo povedali...« «Pmv,« sem reilcel. ►> Potem poskidajte, Oetal srni »e mete j rasa pri... v tem baru. Ko sem se v nedeljo zjutraj vrnil domov, je bilo že svetlo ...« Ko sem se v nedeljo zjutraj vrnil domov, jc bilo že svetio, sonce je sijalo in v parku okrog vile so prepevale ptice. Travnik je bil še moker od rose, toda rože so ze odpirale cvetove. Malce 6em bil pijan, vendar ne prehudo. Mati in hči sta ob koncu sikuhali kavo. Avtomobil sem zapeljal v garažo. Carlina hči Mirni ni imela devetnajst, temveč najmanj petindvajset let, sem razmišljal, in najbrž Mirni sploh ni bila Carlina hči. Toda bila je pristna svetlolaska, to sem ugotovil. Vozniško stanovanje je bilo nad garažo. Obstajalo je iz sobe, shrambe in kopalnice. Zdaj je bilo moje, stanoval sem sam nad garažo. Vila jc stala kakšnih dvesto metrov dalje sredi parka. Vzpenjal sem se po majhnih stopnicah in se veselil postelje. Bil sem utrujen. Čakali so me v sobi. Bili so trije. i Ne spominjam se jih več. Bili so visoki in nosili so klobuke, tega se spominjam. Bili so višji in močnejši kot jaz, pa trije. Prvi je stal za vrati, druga dva sta sedela na postelji. Prvi me je takoj,, kakor hitro sem. vstopil,' treščil z roko po tilniku. V trenutku sem so streznil, in medtem ko sem odfrčal v sobo, sem pomislil, da bokser j i temu udarci pravijo »rabbit puneh«. Drugi udarec me je zadel v trebuh. Kleenil sem na tla. Napravili so napako in me že spočetka surovo mlatili. Ležal sem na preprogi. Jutranje sonce je svetilo v sobo In vsi trije so planili name in me nekaj časa pretepali. Kričal sem, toda okno je bilo zaprto in u v Idol sem, da vpitje nima smisla. Tako sem utihnil. Dva sta me potegnila kvišku in me držala, tretji pa je vse, kar jo našel v mojih žepih, razložil po mizi. Dotlej mo So niso db krvi in dobro «om vide). Opazil sem, da de vedno nosijo klo-buhr. »«In niliar ne. laž;,« jo rekel drugi." »-Vemo, da jo imaš.« CS U A. S Zapis o bohinjskem zimskem turizmu - kakršen je in kot si ga je zamislil naš reporter ima pot v 1 — FOTOREPORTER UPRAVIČENO NEGODUJE 2 — POZIMI TURISTI V BOHINJU NIMAJO KAJ POČETI 3 — POMISLEK NA TEMO: GRADNJA HOTELA NA VOGLU 4 — ČEZ NEKAJ LET OB BOHINJSKEM JEZERU IN NA NJEM (POLETI IN POZIMI) i Nihče ne more zanikati, da z razvijanjem turizma ne razvijamo tudi splošne gospodarske dejavnosti, zato je tj vsakomur tudi jasno, da je koristen — tako ekonomsko [j kot družbeno. Gorenjska ima na primer že po svoji legi ;[ izredne pogoje, da »se gre turizem« (alpsko turistično ob-1 močje z mnogimi zanimivostmi), zato bi ne bilo pametno, 'I če bi kjerkoli na njenem območju turistično vprašanje pustili vnemar. K sreči so se tega ponekod (ugotavljamo, tj da dokaj pozno, če ne prepozno) začeli zavedati in v prvi • I fazi perspektivnega razvoja začeli graditi turistične centre, ki so nujno potrebni za nemoten potek te dejavnosti. — ! Ponekod pa le še niso storili vsega, da bi zadostili prejšnjim ugotovitvam; če pa že mislijo, da so, je očitno, da so ! pri tem pozabili na najosnovnejše (ali pa se v svojih prizadevanjih motijo). Ni vedno lahka pot od trenutka, ko urednik naroči novinarju, naj napiše reportažo, do tedaj, ko jo napisano položi predenj. Cesto mora reporter vmes pnka/ali vse svoje um.vke in govorne sposobnosti (včasih tudi take, ki jih dotlej še ni preizkusil), da pride do zaželenih podatkov. Se teže pa mu je, če mora na poti do podatkov preizkusiti tudi svojo telesno vzdržljivost. — V mojem primeru stvar ni tako huda, vendar boste morali kmalu priznali, da nekoliko spominja na tisto zadnje o preizkušnji moči. Do Bleda je bila cesta dokaj lepa in totoreporterjev »iičko« je po njej pri osemdesetih brzel proti Bohinju, kjer naj bi po urednikovem naročilu zbrala slikovno in opisno gradivo o tamkajšnjem zimsko - športno - turističnem življenju in problemih. Potem je že pri drugem kilometru na cesti proti našemu cilju fičko zaječal (in fotoreporter vzdihnil), ko ga je nenadoma vrglo na levo stran ceste, zakaj pripeljali smo na plast mokrega snega. Tako premetavanje z ene na drugo stran ceste smo potem ob na polovico zmanjšani hitrosti doživljali vseh nadaljnjih 25 kilometrov; kdaj pa kdaj sva morala s kolegom celo potisniti vozilo iz goste plundre. Pri vsej tej nesreči pa smo imeli srečo, da nam nasproti ni prišlo kakšno vozilo, ker bi se zaradi ozko in pomanjkljivo splužene ceste ne mogli umakniti drug drugemu. Fotoreporter si je nekajkrat otrl pot s čela, tako ga jc volan utrudil. Pri tem pa je venomer ponavljal »srčno željo« — da bi se nenadoma na cesti pojavil urednik in da bi videl, »kako se moramo truditi«. V naslednjih odstavkih boste videli, kako prav je imel fotoreporter, ko jc kritiziral slabo optuženo, plundrasto in ponekod ledeno cesto. Direktor hotela »Jezero« Cene Resman mi je pripo-• vedoval, da letos za Sil -vestrovo v Bohinju ni bilo toliko gostov kot nekatera prejšnja leta; temu je bil prav gotovo vzrok sla bo vreme. Tisti, ki so prišli, pa letos v Bohinju tudi niso imeli tistega, kot so pričakovali. Razen stalnih novoletnih gostov sta sicer tokrat »ob jezeru« pričakali novo leto tudi skupini Italijanov in Avstrijcev, v mladinskem domu pa 24 belgijskih mladincev, vendar pa se bohinjski turistični delavci ne morejo znebiti občutka, da so gostom nudili premalo, čeprav so bili ti na splošno zadovoljni z vsem. Za Silvcstrovo so jim pripravili šaljivo tekmovanje, ki pa je moralo zaradi dežja od- Vsakolelnc mednarodne tekme smučarskih tekačev so v Bohinju brez gledavcev skorajda brez pomena © ušteli. Mar nas to, da Krvavcu © in Pohorju še nekaj manjka, © ni dovolj naučilo? Zakaj nc-© prijetno nam bo čez nekaj let spet, ugotavljati, da tudi hotel © na Voglu ne pomeni tistega, © kot je bilo pričakovati«. — Tu-3 cli v »primeru Vogel« namreč © v dolini (v Bohinju) manjka © nujno zaledje — pestro zimsko & turistično življenje z nekajlet-© no tradicijo. Svetovno znani © nižinski zimsko - športni in tu-© ristični kraji v Švici, Avstriji, © Italiji in Franciji to jasno po-© tr ju jejo. Dokler bodo morali turisti z vlakom v Bohinjsko Bistrico in Za sedaj še osamljen sprehaiavec pozimi mnogo bolj živahno, saj v stično središče, »Očesa« fotograf? v okolici; menimo, da jih zlepa n na poti ob Bohinjskem jezeru. Upajmo, da bo tu čez nekaj lel i čutimo potrebo, da bi se Bohinj razvil v zimsko-šptnln:> in turi-;*h aparatov bodo zato verjetno morala idilične motive poiskati kje c bo zmanjkalo Foto: F. Perdan I od tam z avtobus6m v Bohinj (ker j bi jim slaba cesta vzela pogum in bi se sredi poti obrnili), toliko časa tam ne bo zaželenega centra — to si upam trditi kadarkoli. Ko že govorimo o bohinjskem zimskem turizmu, ne moremo mimo skrbno pripravljenega načrta za njegov razvoj. Vse prenagljeno je namreč mišljenje, da se bo smučar zadovoljil z uslugami v hotelih in z vogelsko žičnico ter tako preživel v Bohinju več dni svojega dopusta ..., poleti pa bo prišel v Bohinj le zaradi jezera, okoliških gozdov in morebiti KRAVJEGA BALA. Vse bolj je treba računati na razvajene turiste, kot jih radi imenujemo, ki v turističnih centrih — pozimi in poleti — iščejo zabave (glasbo, ples, športne •prireditve, družabne igre, v katerih sami sodelujejo itd.). © Bohinj bi lahko s čolnarjenjem © in ribolovom, pozimi pa z dr-© sanjem in kegljanjem na ledu © pri tem odigral pomembno © vlogo. Razen tega bi za smu-© čanja željne turiste še vedno © ostalo dovolj časa, ki bi ga © bržčas preživeli na Voglu ali © na Rudnici, zakaj oba ta hriba © sta toliko visoka, da ju jezer-© na megla ne zajame več. © Le nekje bo treba začeti In © ustvarjali načrtno ... JOŽE ZONTAR Pluženje ceste z Bleda proti Bohinju je eden izmed največjih problemov in vzrok, da so bohinjski hoteli pozimi skoraj prazni. Zato pa se tam toliko bolj razveselijo buldožerja, ki za sabo s plugom odstranja nadležni sneg pasti. Tako v Bohinju ni bilo diru-gega kot zabava; teh pa je bilo tedaj povsod dovolj — tudi v izrazito neturističnih krajih. »Posebno vprašanje pa je pri tem cesta do Bohinja,« je nadaljeval najin razgovor tovariš Ros-main. »Takrat, ko bi bilo potrebno, še vedno nismo v stanju zbrati sredstva, da bi jo optužili zapadlega snega. Cez nekaj časa se sicer najde nekaj primitivnih plugov, vendar navadno prepozno in cesta vso zimo ostane slabo prevozna. Prav tako je tr«li s telefonskimi zvezami, ki so pri nas prekinjene že, ko zapade 10 centimetrov snega.« Sele ko se bo v Bohinju trlo turistov, ki bodo imeli dovolj zabave in razvedrila, bomo lahko govorili o njem kot o zimskem turističnem centru ... in ko bodo turisti lahko prišli do njega! Kakšen pomen ima vsako letov Bohinju organizirati mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, ko pa si jih ogleda le nekaj dninar i nov, pet novinarjev, radijska reporter j a ter televizijski in filmski snemavec. Tekmovanje bi imelo pravo veljavo, če bi tedaj turistične agencije in društva gle-davce (hkrati so to tudi turisti!) organizirano usmerjale v Bohinj. — Na to n; nihče pomidil? Ali pa je bila spet cesta vzrok...? Ob sedanjih štirih bohinjskih hotelih »Jezero« »Bel-levue«, »Pod Voglom.« in »Zlatorog «ter klimatskem j zdravilišču od- | prtega tipa bodo na Vog-lu zgradili sodoben hotel. Do njega bo turiste in predvsem smučarje (na Voglu ' so lepi smučarski tereni) prepe- 1 ljala žičnica. © spet ugotavljati, da tudi hotel, © prej pa imamo že izkušnje . . . j © Kjerkoli smo doslej (po naši © stari navadi) ob žičnicah z' gradnjo novih hotelov za vsa- j © ko ceno hoteli ustvariti zimsko- , športno središče, smo se — te- j ga ni bilo v nobenem načrtu — ! ronični bronh'tis,« je ugoji^ tovil zdravnik, »Odrešite ^-^^ se kajenju!* Tomaž ;e prepričljivo zakaŠljal in vdanč prikimal. In pri priči se jc domislil vznemirljivih domnev ali celo dokazov, da povzročajo cigarete rakava obolenja na pljučih. Malo kasneje se je pričel ukvarjati tudi s tole domislico: »Človek izgubi spoštovanje do samega sebe, brz ko sklene, da bo opustil cigarete!« In bolj ko se je leto nagibalo h koncu, bolj je v Tomažu dozorevala odločitev, da se bo z novim letom odrekel cigaretam. Tokrat prav zares. Zdaj ne bo Naša črtica Prižgal jo je in položil na mizo pet tisočakov., Lice mu je preletel nasmešek, ki pa je le slabo prekril zadrego. In nekaj trpkega je bilo v njegovi zadregi . . . Kako da se je Tomaževa namera tako naglo sesula? Zadnji dan v letu je Tomažu mineval v znamenju cigaret. Počutil se jc kot na smrt obsojeni, ki preživlja zadnje ure v oblakih cigaretnega dima. Do kosila je pospravil poldrugo "škatlo, do večerje pa je navrgel še eno. V jezik ga je žgalo in strašansko ga je žejalo. Prišel jc, večer in vsa družina se je zbrala okrog novoletne Darilo pustil da bi ga zlomilo. Prav na Silvcstrovo — takrat, ko bo slavil svojo 40-lctnico — bo pokadil zadnje cigarete... In potem nič več. In na to veliko odločitev se je treba pripraviti psihološko, zakaj zgolj volja je, premalo. Ker pa Tomaž svojim psihološkim pripravam le ni povsem zaupal in ker je računal na šibke trenutke, jc svojo odločitev obesil na veliki zvon. Celo stavil je. Pet tisočakov bo položil, če bo podlegel stari strasti. Domačim pa o svoji nameri ni črhnil niti besedice. Pripravljal je presenečenje. ovoletni prazniki so mini- (w\ ^ in Tnma% se ie napotil v pisarno. Usedel se je za pisalno mizo in izvlekel iz žepa pozlačeno dozo za cigarete, vžigalnik in jantarjev ustnik. Tovariši so ga obstopili in se vprašuioče zazrli vanj. Ali bo. Tomaž prižgal cigareto? jelke. Tako slovesno je bilo, ko so ie V mcdlo/.latcm soju svečk obdarovali. Očka Tomaž je dobil tokrat kar tri darila. Posebno pozornost je vzbujal te-nak, lično povezan in s smrekovo vejico okrašen zavitek. Tomaž ga je nestrpno razvezal in ob pogledu na vsebino mu je srce obstalo. Ves omotičen ie strmel v pozlačeno dozo za cigarete, vžigalnik in jantarjev ustnik, »Kako lepo!« sta v en glas dahnila mati in sin Matjaž, očka Tomaž pa je zastokal: »In prav zdaj!« Nato se je vprašujoče zazrl v hčerko Alenko, zakaj obšel ga je občutek, da ga je ona obdarovala s tem ne-dobrodošlim darilom. »Alenka!« Njegov glas je zvenel očitajoče. »Kje si dobila toliko denarja?« »Prihranila sem ga,« je plaho odgovorila. »Hotela sem te raz- veseliti...« Odstopila je korak in si z bežno kretnjo popravila lase. Ruta! Nikoli je ni nosila. Tomaža je obšla zla slutnja. Stopil jc k Alenki in ji razkril glavo. Pšenično zlati lasje so se ji nagajivo vsuli na lice. »Alenka, kje... kje imaš kite?« jc zastokal Tomaž. »Pa ne da bi jih . . .« »Da, prodala sem jih,« jc za-šepetalo dekle. »Nisem imela dovolj denarja za dozo in ostalo. Tako in tako sem jih nameravala odstriči. Česanje in sple-tanje je tako zamudno ...« Govorila je naglo, kot da bi se bala, da ji ne bi oče vskočil v besedo z novimi očitki. Bila je razočarana. Drugače si je predstavljala očeta, ko bo prejel njeno darilo. Mar res tako malo ceni njeno žrtev? Nato sta oba molčala in Tomaž si je mislil: »In prav zdaj je moral dobiti takšno darilo. Prav v trenutku, ko naj bi se poslovil od cigaret. Zdaj ne kaže drugače, kot kaditi dalje. Alenke ne sme razočarati. Žrtvovala je lase —• čudovit slap pšenično zlatih las, ki jih je leta in leta spletala v bogati kiti. »Pridi sem, otrok,« je dejal mehko Tomaž. Objel je Alenko in prsti so mu nežno brodili po njenih ostriženih laseh. »Tako sem presenečen.« f >—^'zgodbico in na pisarno je (J legel molk. Prvi se je omaz jc končal svojo zganil Peter. »Ne preostane ti drugega, kot da kadiš še naprej,« se je nasmehnil. »Po '••cm tem ne smeš razočarati deklice. Velika je bila njena žrtev.« — Povled mu je obtičal na pet-tisočaku na pisalni mizi. Dvignil je bankovec in uprl pogled •< " iroin". Nato je denar položil pred Tomaža. »IzgubH si ■tavo. Proti svoji volji. Pa ti -i vračamo. Res nisi mogel d-ugače. Vzemi denar pa kupi Alenki lepo darilo. Zaslužila ga ',-.« »Veš, stari,« je Tomaža sunil mdl rebra sosed,« preklicano sričo imaš. Se ti vsa] ne t>o treba mučiti kot »nekad-vec*. S. S.