P osamezne Številk*: Navadne Din --•75, ob nedeljah Din V—.
.TABOR- ish»i» v**k dan,r*XY«n
nedelje in praznikov, ob 18. un z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti U	*a	*no*
lemstvo D 18 -, dostnaljen na dom
D 11*—. izkazniee D 10'Ta
insernti po dojfovom. M.roč« s« pri upravi .TABORA" MARIBOR Jurčičev« ulica it«. *•
PoStnina platana v gotovini Cena današnje štev. 1aS2> Din
V,.'.v-	_____	_
TABOR
Ponameine StevHket Navadne Bin —*7^ ob nedeljah Din 1*—«
IJREDNISTVO m nahaja v Mad< boro. Jurčičeva uL it. d* L nach stropje. Telefon interurb. it 27Čfc UPRAVA se nahaja v J«r£i$evi ulksi it. 4, pritličje, desno. Tej o« fon st, ~ SHS poitnodekraJ račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja se m •tttro. «•» Rokopisi m na vračaj*
Naslov
.iiž
li
L j iili. I 3 a
o ja
ti a
Maribor, nedelja 30. novembra 1924.
Leto: V. — Številka: 275.
Zamotan položaj v Esipts.
PARIZ, 28. nov. Brzojavne zveze s Sudanom so prekinjeno. Vojaške oblasti v •Kairu vzdržujejo zveze s Chartumem potem radiotele£rafi jo. Položaj je zamotan. vendar pa pravijo, da ne daje povo-_______	da	k vznemirjenju.
Obtožilno rradlvo proti Radiču pripravljeno.
Radie naj odgovarja po zakonih naše države. — Težki delikti. — Ko bodo razdeljene kandidature, se bo vlada bavlla z Radičem.
kazen. Ves materijal je že preiskala in
BEOGRAD, 29. novembra. »Politika«, M v današnji 'številki objavlja, da je vla da v splošnem že pripravila obtossilm materijal pr6ti Radiču, prinaša tudi razgovor svojega dopisnika z nekim članom vlade, ki je med drugim izjavil sledeče: Ministri so v svojih volilnih govorih ge ponovno naglašali, da bo vlada uporabila zakon zoper vsakogar, kdor ga krši, torej tudi zoper Radiča. Voditelj kmečke stranke je storil neštevilna dejanja, ki 6o po naših zakonih kaznjiva, mod njimi tudi delikte, ki je zanje določena smrtna
proučila posebna komisi ja. Če ne bo^ sodišče našlo v teni zadostnega materijala za uporabo zakona, bo vlada poskrbela za druge ukrepe. Dalje je elan vlade izjavil, da doslej novoimenovani uradniki Še niso nastopili svojih mest in da tudi kandidature niso postavljene v vseh krajih definitivno, tako da bo vlada Šele po zaključku prvih volilnih priprav nastopila v smislu zakona proti Radiču in tovarišem.
Razkritja © pripravah naših komunistov.
Kaj ve povedati beograjski urad Mednarodne lige o načrtih balkanskih komuni-
fetov in njihovih zaveznikov.
strank Hrvat Radie in Roimhineo Lupn. Kakor znano, sta obe stranki s svojima voditeljema vred zdrveli, pod oblast kmečke iiiternacijonal e.
V Beogradu še skriva poseben rezident moskovskega komiteja, ki ima nekega delegata kot pomočnika. Oontali a-g-enti delujejo v posameznih strankah in v vojski. Rezident in komite j razpolagata z ogromnimi denarnimi svotami. V Zagrebu obstoji posebna organizacija, ki nadzoruje tudi Radičevo delovanje in posreduje stilje med jugoslov. komunisti in hrvatskimi separatisti. Za pripravljanje posameznih po.bun so določene visoke denarne svote. Ker je tudi Albanija priznala sovjetsko Rusijo, biva v Tirani posebna delegacija, ki ima tudi vojaškega delegata, kateri pomaga oboroževati kačake za boj proti naši državi.
BEOGRAD, 29. nov. Tukajšnji urad Mednarodne lige za boj zoper III. inter-nacsijonalo je izdal komunike o dedovanju komunistov v naši državi. Po ugotovitvah lega urada j p dunajski Balkanski komite prava pravcata komunistična po-dmžuica za Balkan. Njegovo delovanje se razteza v treh smereh: 1. Razširjenje komunistične propagande s pripravljanjem pobu®; 2, kar nadvečje poglabljanje narodnega sovraživa med Srbi in Hrvati, Srbi in Maeedonci ter Srbi in Bolgari; 4- izigravanje in hujskanje katoličanov proti pravoslavnim. V poslovnem1 odboru komiteja sedita Bolgara Bakovski 5n Kolar o1 v. Eanisnr moskovske vlade je Zaiti, šef propagandnega urada pa je glavni urednik lista. »La federalno® l>alcanique« Horlakov. V tem urad« je tudi sedež kmečke internacij onale, v kateri se n-ahajata voditelja krnskih
-D-
Soviefski odgovor flwgiiii-
Ruska vlada o pismu Zinovjeva. - Bajke o neodvisnosti sovjetske vlade od 111. m-
fprnnfiioiiale.
Sovjetska vlada nr more biti ravnodušna nap.ram takim trditvam' in obžaluje, da se britanska nota z dno 21. govorno ra izogiblje direktnemu odgovoru na predlog, da naj o stvari odloči posebno razsodišče. Dalje se v uti zatrjuje, da je internacijo® ala politično in upravno popolnoma pezavisna od sovjetske vlade. Bakovski sklepa noto z izjavo, ki mu Jo je sporočila ovjetska vlada, da bo ruska vlada lojalno izpolnila vse obveznosti, k! jih je vzela nase in da se bo tudi v bodočo držala načela vzajemnega upoštevanja lastnih in tujih interesov.
ternaciionale.
LODNDOON, 28. nov. Danes je bil v Eoreign Office izročep odgovor_ sovjetske vlade na znane note, ki jih je odposlala Ba.ldwinska vlada Moskvi. V prvi ■noti izjavlja Bakovski, da sovjetska,vlada zelo obžaluje odklonitev splo-sne trgovinsko pogodbe, ki sta jo dne 8. avgusta sklenili vladi obeh držav. V drugi noti opozarja Rokovski, da je pod prejšnjo vlado posebna komisija, ki v .10 bilo po-verjeno, da prouči vprašanje pristnosti Zinovjevega pisma, ugotovila, da ni nihče videl izvirnika. Vsled tega je javno mnenje vsega sveta Smatralo, da je pismo Zinovjeva brez dvoma ponarejeno
-n-
Dr. Šuriuin v Zagrebu.
mmftnAP 29. nov. Minister Šurmin
dpotovala v Zagreb Dr.Surmm^bov agrebu sestal z zastopniki pridob.tnih rogov. Danes je sprejel odposlanstvo za-rebžke trgovke in obrtne zbormce « redisednikom Arkom načelu. jo vrnil carinskih tarifili in o otvoritvi zagrebite podružnice državne hipotekarne ban-e, kakor tudi o kreditih trgovcem in in-ustrijcem ter o trgovskih pogajanj'.n z ladžarsko in Italijo.
Davldovičev neuspeh z Nemci.
BEOGRAD, 29. nov. Pogajanja med >avidoviče vimi deauiofkrati ibiile««! g.Je*
de skupnega nastopa v Bančevu, ^ eliki Kikindi in Velikem BeSkereku so se razbila. V teh okrajih bodo Nemci postavili samostojne liste.
Prasnile uiedlnienia.
Prvi december — krstni dan nove države — slavimo v znamenju zastav, maš zahvalni e in parad. Toda to so zgolj dekoracija. Tako se jo dogajalo tudi v prejšnji državi; mnog ok j e so ostali celo cilindri isti.
Več ko vse to je zavest, katera mora tega dne popolniti slehernega, ki stoji na naših tleh in ki ima duševno oko, da z njim premeri obzorja in vidi v nepretrgani črti preteklost in sedanjost. Zavest, da obstoji neka železna sila, ki cesto proti volji ogromne večine ljudi nre-ustvarja dražbo in vsiljuje ljudem nove življenjske pogoje, nove smeri gospodar-skesra, političnega in duševnega razvoja.
Ta železna sila, ki je zdrobila Avstro-Ogrko in kljub vsem oviram ustvarila liove države na njenih razvalinah, je položila naši državi tiste betonske temelje, ki jih ne bo mogel razmajati nihče drugi kot ona sama — sila zgodovinskega razvoja.
Odveč bi bilo govoriti o pomenu uje-dmjenja, o bodočnosti naše države. Vse to so večaliraanj premlačene puhlice, ki ne zažigajo več. Pomen ujedinjenja, nujnost. ki je združila jugoslovanska plemena v eno celoto, v socialno in politično edinko, koja jim' daje enoten pečat na znotraj in na zunaj — ne zavisi od srčnih čustev in trenutnega razpoloženja. Zakaj moralo je biti tako, ko jo napočil pravi čas! Naša dolžnost je, da se ne mudimo na Poti naprej z besedičenjem o pomenu tega dejstva, ali o veljavnosti in neveljavnosti podpisov na kaki listini. Mi smo bili tisočletja igračka zgodovine, voli-a žoga, ki so jo metali močnejši po balkanskih planjavah in po alpskih dolinah. Zdaj je prišel čas, da spoznamo »a-
Borza.
CURIH, 29. nov. (Izv.) Sklepni tečaj Pariz 27.93, Beograd 7.50, London 23.98, Praga 15.55, Milan 22.50, Newyork 517.80, Dunaj 0.007285.
ZAGREB, 29. nov. Pariz 374—375, Švica 1329-1331, London 318.90—319, Berlin 16.30 —16.75, Dunaj 0.0971—0.0973, Praga 206.60 -206.75, Milan 298^45-299, Newyork 68.60 -68.75» s
Maribor, 29. nov,
mega sebe, da združimo naše moči in sl’ ustvarjamo bodočnost. Se bo prirjul vihar dogodkov, ki ne bodo v naši moči; še nas bodo skušali suniti kot žogo in nam odreči pravico, da bodimo narodna individualnost med individualnostmi. Vzlic vsem pacifističnim poskusom še niti iz-daleč ni zaključena prva doba človeštva, ki e imenuje doba boja. Na boje moramo biti pripravljeni!
čas je najboljši zaveznik onih', ki so bistrega duha spoznali, kam’ gredo pota tega, kar je bilo začeto dne 1. decembra; 1918. Čas izravnava vsa nasprotja, ki, nastajajo po nujnih zakonih družabnega razvoja iz tekme med silami progresa in reakcije, iz kolizije sredotežnih in sredo-Ufežnih smeri, kakor se uveljavljajo v celotnem1 socialnem življenju. Z veščo roko, čije sledove nam beleži zgodovina drugih narodov, bo čas izrezal gnojne rane in zaselil organizem, ki je sicer zdrav in krepak.
Cavourov in Mazzinijev duh, dutE nje-dinjenja. duh širokega obzorja, je premagal odpor drobnih partifcularistov, ki! so bili v strahu, da nov veter ne prezrači ozkih pokrajinskih stavb Italije. Tudi v Jugoslaviji se ima dobojevati boj med partiikul ari zrnom in državo, med prostostjo in bodočnostjo, katere temelje je položila zgodovina sama, ko nam je odprla vrata v svobodo. Mogoče je, da; se bodo menjavale oblike, to pa, kar se je položilo pred šestimi leti, ostane tako dolgo trdno in neomajno, dokler bo v nas dovolj vstvarjajoče volje, težnje po svobodi in stremljenje, da uveljavimo nažo nacionalno individualnost na torišču, I kjer tekmujejo veliki in mali narodi za ‘ končne smotre vsega človeškega razvoja.
Pomen 1. decembra za Sokolstvo.
Ko je razmahnil Beli orel svoja blesteča krila nad vsemi fugoslovenskimi pokrajinami ter jih vzel v mogočno zaščito, mu je prvi drugoval Sokol na njegovem ponosnem poletu. Zakaj njegovo delo in njegova vera sta polet omogočila, trpljenje pred vojno in med vojno pa je posvetilo. V zarje Vidove je bil ves čas obrnjen pogled sokolske armade, v novi drZavi je zrlo uresničenje svojega hrepenenja, porošenega s krvjo mnogih sokolskih borcev. Ni čudno torej, da smatra državni praznik prvega decembra tudi za svoj praznik, kakor smatra veliko in močno Jugoslavijo kot smoter vsega svojega delovanja. Sokolstvu ta dan ni samo spomin na preslane žrtve in napore, nego predvsem bodrilo v bodočem delu. Neprestano ga spominja na one dele domovine, ki še niso svobodni.
Spominja pa ga tudi, da jih more osvoboditi samo močna in edina
Jugoslavija. Zato prehaja Sokolstvo preko notranje-političnih sporov k svojim nalogam, ki si jih je jasno začrtalo: politično in kulturno ujedinjenja predvsem vseh Jugoslovanov, kulturno uje-dinjenje z bratskimi slovanskimi narodi ter končno ujedinjenje vsega človeštva v znamenju bratstva in ljubezni.
Ta sokolski program je jako velik in globok, da ga dnevni notranje-poli-tični spori, ki baš sedaj najhujše besne, ne morejo motiti. Ideje oživljajo vsako delo, zato so nesmrtne; Nesmrtna je tudi sokolska ideja. Tisoči in tisoči borcev se bojujejo v njenem znamenju. Za njo so pripravljeni žrtvovati vse. Njihova požrtvovalnost ni manjša od požrtvovalnosti bratov, ki so darovali med vojno življenje za nieno itoolnitev. V spominu nanje obhaja Sokolstvo svoj praznik in dolžnost celokupnega članstva je, da se te proslave udeleži.
Doma In po svetu.
— Himen. V petek, dne 28. trn. se je poročil na Trsa tu nad Sušakoma inž. po-ručnik g. Anton Ošlak z gdč. Darinko Joštovp iz Celja.
— V znamenju klevet. Ker je minister dr. Žerjav zahteval, da se •mtora rnzme.ii-ter pri Logatcu postaviti na pravičnejšo podlago in da je treba Mussolinija prijeti za obljubo, ki jo je dal svoje dtii, da se bo namreč razmejitev revidirala v našo korist, je klerikalno časopisje zagnalo velik hrup in očita dr. Žerjavu izdajstvo nad slovensko zemljo. »Slovenec« namiguje o nekih izdajstvih in kompromitiranih oficirjih, videti pa. je, da bi hotel preprečiti uspeh, ki ga bo po vsej verjetnosti imel dr. Žerjav s svojo intervencijo, katera bo koristila samo Slovencem. Značilno je. kakšnih klevet sc poslužujejo klerikalci, če se kak nasprotnik, ki ga iz dna duše črtijo, postavi za slovenske interese.
— Dr. Šurmin o svojih smernicah. Ne-
i odvisni Hrvat dr, Surini®, ki je bil. vče-
raj zaprisežen kot minister za^ trgovino, je dal zagrebškim listom obsežno izjavo o politiki, ki jo zastopa. Med drugim izjavlja, da sta ga privedlo _v vlado dvO poglavitna razloga: notranji položaj in. stanje našega gospodarstva. Vlada goap« Pasica ima resno voljo, da napravi konec neznosnemu političnemu stanju v naši državi. Dosedanji opozicijonalec J« uvidel, da je vprašanje o obstoju države SHS in o obliki »jene vladavine rešenO in da jo vsaka nadaljna diskusija o temi popolnoma odveč. Mogoče je tedaj sporazumno odstraniti sedanje težave, to pa ne gre brez radikalcev ali colo jproti njim. Dr. Šurtnin je dobil prepričanje, da ima Pašič resno voljo, da o primernem! trenutku reši vprašanja, ki leže tesno pri srcu lojalnim Hrv atomi Zavoljo tega se je odločil za vstop v vlado. Nič manj tehtni pa niso bili čisto ekonomski razlogi. Nato dr. Šurmin razlaga obširno stanje naše obrti, trgovine in industrije ter nava ja, kaj sc da storiti v sedanjem! trenutku za sanacijo našega gospodarstva. <7eneui kredita obrtnikom ^du-
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schich-tovim-milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mora z navadnim milom trikrat.
strijbem in trgovcem ter sklepanje ugodnih zvez z inozemstvom — to so najnujnejše naloge. Nato je dr. Šurmin govoril o gospodarskih razmerah drugod in pravi, da j« izid volitev v Angliji in-v Ameriki pokazal, da. prevladuje težnja, konsolidirati gospodarske razmere in zasi-' gukati mirno delo. Nam je najprej treba, da prepričamo inozemski kapital, da so v naši državi vsi pogoji za gospodarski napredek; ta pa ni mogoče, če ne dobimo 'njegove pomoči. Na videz je to čisto kapitalistična politika. Toda če bo pri nas oživelo delo, če ne bo brezposelnosti, ako 'bo preprečena redukcija uradnikov v zasebnih podjetij, bo lahko država začela 'definitivno reševati uradniško in invalidsko vprašanje ter se bo posvetila vprašanju obveznega socialnega zavarovanja. Važno je, da sedanja vlada tudi pred volitvami pokaže ljudstvu, da ji resno leži pri srcu ureditev naših razmer.
m
— Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo je bila dne 27, trn. na Dunaju slovesno podpisana. Pogajanja So trajala skoraj tri .četrt leta. Delegacije so obdelale ogromno gradivo, kajti pogodba med dvema industrijskima državama je precej zapletena reč. Vzlic te-mlu pa je dobra volja na obeh straneh premagala vse težkoče in z definitivno pogodbo je bil udarjen krepek temelj ožji gospodarski zvezi med obema državama. Češkoslovaško-avstrijska pogodba je prva velika tarifna pogodba, ki jo bila sklenjena med dvema nasledstvenima 'državama. Avstrijski minister za trgovino in promet dr. H. Sehiirff jo v petek objavil v listih članek, ki v njem z zadoščenjem’ podčrtuje velike prednosti, ki jih ima nova pogodba. — Mi moramo ob tej priliki ugotoviti, da vzlic Mali antanti in ozkim narodnim stikom še nismo prišli tako daleč, da bi sklenili s Češkoslovaško trgovinsko pogodbo v večjem Stilu in z definitivnim obeležjem. Na gospodarskem sporazumu bi bila narodna vzajemnost im toliko povdarjana »zvestoba za zvestobo« najtrdnejša. Baš Češkoslovaški bi bili morali že zdavnaj zasi-jigurati mesto, ki bi ji šlo na našem trgu, če bi gospodarski interesi šli vštric z (nacionalnimi. Vzlic vsem! dejanskim tež-
,kočam; gospodarstvo ne sloni na senili-itmPnitalnosti in na čustvenem bratstvu — bi lahko v lastnem interesu storili to, likar Čehi od nas pričakujejo. Avstrijci in Čehoslovalki so se preje in lažje sporazumeli na najkonkretneijši podlagi: v ureditvi gospd.arsikiih interesov. Tega 1:0 6memo pozabiti.
— Koliko se bo volilo poslancev v narodno skupščino? Državni odbor je sklenil, da 314 v 56 okrožjih, in sicer: v Srbiji 115 v 30 okrožjih, v Bosni in Hercegovini 48 v 6 okrožjih, v Hrvatski ip Slavoniji 48 v 9 okrožjih, v Sloveniji 21 v 3 okrožjih, v Dalmaciji 26 v 2 okrožjih, v Črni gori 7 v 1 okrožju, v Vojvodini 31 v 5 okrožjih.
— Prispevki za delavske zbornice. —
/Okrožni urad za zavarovanje delavcev v 'Ljubljani nais obvešča, da se na podlagi ’ (ministrsko naredibe počenši s 1. septemb. K>24 predpisuje prispevek za začasno delavsko zbornico za Slovenijo v Ljubljani dnevno v iznosu Vo % zavarovalnega dne-, vnega zaslužka, ki služi za podlago pri ''odmerjanju prispevka za zavarovanje, za slučaj bolezni, odnosno v višini 8%% pri-.spovtkn za zavarovanje za slučaj bolezni. Prispevek za delavske zbornice sc bode predpisoval saimo za one osebe, ki «0 dolžne biti zavarovane za slučaj bolezni in nezgodo in' so uvrščene v VI. in višje nezgode iuso uvrščene vVI. in višjem.r. .iZa one osebe, ki »ouvrščene vi. do vštev. tone osebe, ki so uvrščene v I. do vštevši 'Ji. mezdni razred, se ta prispevek ne bode predpisoval. Prispevek je dolžan plačevati delodajalec, vendar ga sme v celoti odtegniti od doloijenmlčevega (zavarovančevega) zaslužka. Prispevke za delavsko zbornico bode predpisoval po odredbi ministrstva socialne politike okrožni uirad za zavarovanje delavcev v Ljubljani mesečno za naza j sočasno s prispevki esa zavarovanje za slučaj bolezni in ne-'agede ter za posredovalnice za delo (borzo dela). Plačane prispevke nakazovali bodo okrožni uradi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, leta po pristojnim delavskim zbornicam.
Iz Dravske doline. Sredi novembra je priredila podružnica Jugosl. Matico) za marenberški sodni okraj svoj družabni večer, ki je moralno in gmotno (prebitek nad 2100 din.) zelo dobro vspel. S tem je naš odsek sev. meje zopet pokazal svojo iskreno sočustvova-mje z bridko usodo naših neodrešenih bratov.
— Oddaja gozdnih sadik. Spomladi 1925 se bodo oddajale v območju kr. šum-sko uprave v Mariboru iz državne gozdne drevesnice v Ptuju in gozdne drevesnice v Slivnici pri Mariboru sledeče gozdne sadike: Sletne smreke po 100 D, 2-letni bori po 100 D, 21etni m e čase n po* 150 D, domači kostanj po 500 D, črni oreh Po 1000 D, jesen po 200 D, akacija po 112.50 D; kanadska topol po 750 D, vrba po 100 D, Kr isto v trn po 200 D za 1000 komadov v drevesnici. Naročila sprejema kr. šumska uprava v Mariboru in Okrajni gozdar v Ptuju.
— Zimska izdaja »Voznega reda« je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Knjižica je v žepni obliki in jako priročna.
— Velikodušni dar! Mestni magistrat ljubljanski je daroval Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12 znesek 2.000 din., za kar se v imenu odbora in celega društva kar najtopleje zahvaljuje njegov predsednik g. F. Jurase k. To naj bo vzgled ostalim občinam Slovenije, da tudi one priskočijo sedaj pred Božičem in Novim letom! s svojimi darovi nam najbednejšim slepimi na pomoč.
— Čitajte slepim! Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, VVolfova ul. 12 vabi vse one svoje redne člane, ki žele ‘božične ali novoletne podpore, naj bi vložili tozadevne prošnje, opremljene z natančnim naslovom sedanjega bivališča in sicer najkasneje do 30. dec. tl*. “ Na člane, ki vlože prošnje pozneje ali pa sploh ne ulože se žal ne bomo ozirali. V interesu vsakega člana je, da se, ako hoče omenjeno podporo v določenem času pismeno oglasi, ker ustmene prošnje ne drže. Odbor.
— Turški paša v Šniartim na Poh. — Prejeli smo: Pohorje spada pod Jugoslavijo in ni kakšna turška dežela ali »drajna«. Vendar pa se obnaša naš Šima. rt inski župnik kakor kak turški paša. Mogoče, da se pretaka po njegovih žilah tudi nekaj turške krvi. — Pri nas imamo priljubljenega veleposestnika, kateremu je lami žalibog umrla pridna in skrbna žena. Kad bi si poiskal novo gospodinjo, pa do zdaj se, mu še to ni posrečilo. Župniku pa je to predolgo trajalo in oklical je tega vdovca z neko žensko, ne da bi prej prišla ženin in nevesta njemu to naznanit, kakor je to predpisano. V' starih časih so baje župniki in grajščaki kovali take zakone, danes so pa kaj tace ga ne zgodi nikjer več, samo naš župnik misli to navado zopet, u-peljati. Bi bilo pač bolj na. mestu, ko bi sc v raznih slučajih duhovnike sililo v zakon, pa takrat bi naš paša ne postopal tako. — Poh or c.
— Družba Sv. Mohorja, o kateri se je svoj čas poročalo, da bi se s tiskarno vred presolila v Maribor, poroča prekc. »Straže«, da ostane v Prevaljah.
— Brezžično prenašanje fotografij čez ocean. Podpredsednik Radijeve družbe v Ameriki Sanoff jo izjavil, da bo imenovana družba še tekom letošnjega leta lahko odpošiljala s pomočjo aparatov, k; jih je izdelala sama, fotografije čez ocean.
— Reklama z bombami. Čudno reklamo si je dovolil ravnatelj gledališča v San’ Diego v Kaliforniji. Da bi bil vzbudil večje zanimanje za gledališče, je začel skupno s svojim reklamnim agentom im/etati bomlbc v mesto. Ker je to že višek pretiravanja v reklami, so oba čudaka zaprli in prideta pred sodišče.
— Ženska, ki predaja poljub. Znana angleška operetna pevka miss Osirce Ellinger je razglasila, da bo dala poljub ornemu, ki bo kupil prvi šopek cvetlic, katere se bodo v prostorih londonske borzo prodajalo v korist invalidom1. Kako drag bo šopek, nam daje slutiti to, da so bodo posamezne cvetke prodajale po 5 funtov sterlingov. Ker je miss Ellinger priznana lepotica, bo tekma za njen poljub zelo huda in paradiž na pevkinih
ustih bo občutil samo najbogatejši džen-tlmen.
— Maksim Gorkij se ne vrne v Rusijo.
Iz Moskve poroča.io: Te dni je došlo v Petrograd pismo Maksima Gorkega, ki pravi, da se je naselil pravkar v Berlinu, kjer ostane v sanatoriju. Zdravstveno stanje mu ne dopušča, da bi se v doglednem času vrnil v Rusijo.
— Cehi izkopujejo staro mesto v Aziji. Češkoslovaška javnost še nikoli ni bila tako dovzetna za arheologijo kot je zadnje mesece, ko je znani češki arheolog Hrozny izkopal v Mali Aziji mesto starih Hetit, naroda z prastaro kulturo, k čigar jezikovnemu razkritju je mnogo pripomogel baš profesor IIrozny. Izkopavanja, ki jih financira češka vlada, so šele v začetnem stanju in je upati, da se bo Čehom posrečilo spraviti na svetlo pravo arheološko bogastvo, kar bo prineslo češki arheološki vedi svetovni sloves.
— Ženski tolovaji, V okolici Prijedo-ra so so zadnje tedne dogajali pogosti razbojniški napadi. Orožništvo je dolgo iskalo drzne tolovaje. To dni jih je zasačilo in izročilo sodišču. Na veliko presenečenje vsega kraja je bilo ugotovljeno, da so tolovaji v moške preoblečena dekleta, stara 26, 24 in 21 let. Zenski tolovaji pridejo pred sodišče v Banjaluki.
— Vječni ženski problem. Kako ču o-držati svoju Ijepotul Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao, ali pravo rješenje je svakome pri ruci: največa pažnja treba da se posvje-ti higijenskoj njezi ti jela. — »Lisoform« koji tijelo stalno osvježuje i drži ga čistim, ne smije manjkati u kupaoni moderno žene. — Kupanje, pranje, dnevna intimna toaleta, liječenje rana, Pa čaki čiščenje stana, sve se to danas ne može bez »Lisoforma« ni zamisliti. Glavna se odlika toga proizvoda naprama drugim preparatima sastoji u torne, što je on pored svojcg potpunog desinficiranja potpuno neškodljiv.
— Himna »Hej Slovani!« je to dni doživela svojo 90-letnioo. Spesnil in uglasbil jo je 1. 1834 Samo Tomašik, ki je v Pragi videl takratne žalostne razmere, v katerih je živel češki narod. Zato je spesnil in uglasbil verze, ki bi naj vlivali narodu pogum in nado v boljšo bo dočnost.
— Mednarodni semenj v Pragi. Za
praški vzorčni semenj, ki se bo vršil od 22. do 29. marca 1925 se dobijo prijavnice in ceniki za prostore v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Ogromna tatvina. Londonski listi poročajo iz Južne Afrike, da je bila u-kradena velika pošiljatev v London namenjenega zlata. Pošiljatev je bila vredna 10 milijonov funtov sterlingov. Tatovi so zlato nadomestili s — svincem.
— Jaures v ranteonu. V nedel jo je bila na zelo slovesen način in ob ogromni udeležbi krsta s telesnimi ostanki v juliju 1. 1914 ustreljenega francoskega socialističnega voditelja Jauresa položena med »nesmrtne« v Panteonu.
2369
Za gospodje neophodno potrebno.
Josip Stajnko:
O&rtsm&M® ^ Mariboru.
Ko smo 1. 1920 ustanovili »Slovensko obitno društvo" v Mariboru, smo stavili nanje velike upe. Zavedali smo se velikega pomena takšne organizacije, ki bi imela nalogo, da poleg strokovnih organizacij širi interese male in srednje obrti. Saj so se tudi drugi stanovi začeli takoj po prevratu zopet živahnejše gibati, kBkor gobe iz zemlje so rasle različne stanovske organizacije. Zlasti je takrat močno stopilo na plan delavstvo ter si ustvarilo organizacijo, katere uspeh so brez dvoma razni delavsko-zaščitni zakoni.	1
Nam nbrtnikom je bilo jasno, da ne smemo držati rod križem. Pa res so začele tudi pri nas nastajati razne obrtniške zadruge, zveze, društva itd.
Naše mariborsko »Slovensko obrtno društvo" je Spočetka krepko raslo. Število članov je kmalu naraslo nad 300. V kratkem času obstoja je imelo zaznamovati s pomočjo svojih pridnih članov in z agilnim odborom na čelu lepe uspehe. Leta 1921 — torej po komaj enoletnem obstoju — je priredilo prvo obrtno razstavo, ki je btla sicer bolj lokalnega pomena, ki pa je vseeno vsebovala že krasne izdelke naše domače obrti, v dokaz, da je naša obrt sposobna tudi konkurence.
L. 1922 je sledila druga, »Pokrajinska obrtna razstava", že v večjem obsegu in slogu, 1. 1923 pa krasna in lepo uspela »industrijsko-obrtna vzorčna izložba".
Društvo je torej tekom treh let obstanka ogromno napredovalo, to pa le, ker so mu bili na čelu možje pridnosti in dela, možje zmožnosti in značaja, brez strankarskih nagibov. Društvo je bilo strogo obrtniško in je delalo izključno za interes male in sredne obrti.
Koliko je bilo takrat sej, sestankov, resnih in družabno veselih, koliko strokovnih zborovanj, koliko resolucij se je odposlalo na razna mesta, koliko intervencij je uspelo. Kje je danes vse to?
Slovenski obrtniki Maribora, ali še živimo? Ali bi ne bilo prijetno in koristno, da se zopet od časa do časa snidemo na resen razgovor o perečih vprašanjih ali pa v razvedrilo po dnevnem delu na prijetnem družabnem večeru, pozvani od naše stanovske organizacije? Da se prijateljski pogovorimo, da si potožimo svoje težave, in da povdarjanio kako znova začeti in širiti idejo potrebe naše stonovske zaščitne organizacija?
Kje so danes tiste svete obljube onih, ki so nam obljubljali takrat, ko so se polastili naše stanovske _ organizacije, materijalno pomoč, podpiranje potom nobavljalnih zadrug itd? Zakaj se je vrgla v društvo baklja prepira s strani oseb, ki danes kot neobrtniki stoje na čelu našega društva in so ga obsodili v brezdelje m umiranje? Zakaj smo nasedli praznim frazam in geslom ljudi, kateri poprej nikdar niso kazali interesa za naša obrtniška vprašanja? Ako je Še kaj idealizma v nas, in ako je nam za napredek našega stanu, ne bomo pustili upropastiti našega stanu in naše organizacije.
Obrtniki, tovariši! Ključ, ki nam odpre vrata boljše bodočnosti, je v nas samih, v naših trdno strnjenih vrstah, v trajnem skupnem prijateljskem, sta-novsko-tovariškem organizatornem delu. Delo, ki nas še čaka, je ogromno, ravno sedaj, ko smo že toliko zamudili. Zbudimo se, pokažimo, da hočemo živeti, proč z mlačnostjo in brezbrižnostjo! Samozavest in agilnost, sloga v organizaciji in delo v njej, to je naša rešitev, to je pot k napredku in razvoju!
Mariborske vesti.
Maribor, 29. novembra 1924.
Memoria.
Petindvajsetletnica otvorivfc Narodnega doma v Mariboru.
Danes dne 30. tm. poteče petindvajset let, odkar se je na slavnostni način otvo-ril naš Narodni dom. To poslopje je bilo vos predvojni čas, pa tudi ned vojini dobo pravi doni mariborskih Slovanov; ž njim je spojen ves takratni kulturni in družabni pok ret slovanskega življa v Mariboru. Tudi v drugem oziru vsebuje ta zgradba zgodovino, ki je prepletena z zanimivimi dogodki in s spletkari jami, ki so sicer bolj lokalnega značaja, ki pa bi vendar bilo zanje škoda, če bi utonile v pozabljenju.
Slovanska čitalnica se je preselila dne
1.	maja 1. 1899 v svoje današnje prostore. Dotlej je bila nastanjena v poslopju Kreditne banke (takrat hotel Ivan) v Slovenski ulici št. 13. Za večjo prireditev se jo naijel gostilniški prostor,pri Gam-brinu. S pocotkom šolskega leta. meseca septembra, se je začelo s pripravami za svečanostim otvoritev slavnostne dvorane. Osnoval se je poseben dramatišbi in pevski odsek pod okriljem Čitalnice. Načelstvo tega odseka je bilo poverjena takratnemu ravnatelju Irž. učiteljišča IL S c h r e i n e r j.u, muzikalno vodstvo P& prof. E. B e r a n u, ki je bil leto poprej
nmil Cirnin n/vmn	___
Pisalni stroj „Continental“, samoprodaja ANT. 'RUD. LEGAT &CO. , MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
Za takratno razpoloženje ;ic značilno, da rodoljubi niso niti pričakovali, da bi bila velika dvorana koj prvikrat napolnjena, kajti vajeni so bili, zadovoljevati se le z majhnimi društvenimi sobami in omejenimi prostori za prireditve. In vendar je bilo drugače. Slavnostna prireditev je uspela nad vse pričakovanje dobro in obisk je bil tako obilen, da je bila prostorna dvorana z galerijo vred zasedena od domačega in tujega občinstva. Radovan je je bilo od srca in vsi so občudovali s ponosom poslopje »preearokras-Do, ponosito, slavno, ki bo še poznim vnukom spomenik vznesen in oznanjajoč Slovanom vseh okrog rodovom, kaj jeklena zmore volja,, kaj Ijubavi naToda sveti žar, kaj duše plemenite moč orjaš ka.« (Iz prologa).
Slavnostni spored je obsegal kot otvo ritveno točko Smetanovo overturo in na stopni zbor vaščanov iz Prodane neveste (s spremljevaujem klavirja). Prolog je govoril dr. Janko Bezjak, takrat profesor na učiteljišču. Uprizorili -jte se dve šaljivi enodejanki in sicer »Pokojni moj« ter »Gospoda Kodelja pridiga izza gar-din«. Razen teh je bilo na vzporedni se nekaj klavirskih in zaključnih zborovih točk. Poročilo omenja izborno petje ter zadovoljivo izvedbo fialoiger, ne priki iva pa očitka, da bi se bila za ta slučaj raje izbrala igra domačega izvora m nacijo-
nahie'vsebine.	,	,	.
V nedeljo nato (3. decembra) je priredilo tudi v veliki dvorani Bralno iii pevsko društvo Maribor svojo prvo, prav vrlo uspelo in izredno dobro, obiskano prireditev z mešanim vzporedom in kom čuim nastopom Miklavža. Obisk je za znamo val nad 1000 oseb. Miklavž pa jc prihajal odslej vsako leto s svojimi angeli in škrati ji ter pridno obdarjal in poučeval navzoče, otroke kakor odrasle. Ostal je v najlepšem spominu pri vseh, ki so se kedaj udeleževali teh večerov.
H. D.
•
m Državni praznik. V proslavo ujedi-njenja troianenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadžordževičev se vrši dne 1. decembra ob 11. uri dopoldne v stolhi cerkvi svečano cerkveno opravilo z zahvalno pesmijo in državno himno. Vsi državni uradi in javna oblastva naj ta dan razobesijo na svojih poslopjih zastave.
in Proslava praznika ujedinjenja v Pravoslavni kapeli. Pravoslavni vojni Prota javlja, da če se na praznik uje-diujenja 1. dec. n pravoslavnoj vojni t apeli služiti svečano blagodarenije u
10.	časov a. Na blagodareniju peva mu-š'ki zbor ovdašnje opere.
m Praznovanje državnega praznika V okolici. Trgovski gre mi j za mariborsko okolico naznanja, da morajo na dan dne L decembra biti vse t rgovine Zaprte. V slučaju, da se kdo tega odloka ne drži, ga kaznuje pristojna oblast. _
>m Trgovine smejo jutri, v nedeljo dne 39. f,m. kot nedelja pred Miklavžem biti izjemoma odiprte ves dopoldan. Nadalje se obvešča, da smejo biti vse trgovine teden pred Miklavžem in teden pred Božičem odprte eno uro delj 'kot Po navadi. — Trgovski gromi j.
m Spored proslave Sokolskega praznika (1. decembra), ki jo priredi Sokolsko društvo v Mariboru dne 30. novem-
bra 1924 v veliki dvorani Narodnega doma. 1. Sbkolka koračnica, izvaja društveni orkester. 2. Pomen 1. decembra za sokolsko in državno ujedinjeuje. Tolmači br. predsednik kult. prosv. odseka. 3. Dvorak: Rusalka, izvuju društveni orkester. 4 Solospev: a) Pavčič: Pred durmi, b) Verdi: Aida, pojo br. Avg. Živko. 5. E. Gangl: Pesem južnih Sokolov. Deklamira br. Jarc. 6. Zborov o petje. Izvaja moški zbor Glasbene -matice. 7. Čajkovski: Romanca, izvaja društveni orkester. 8, Nagovor br. staroste in zaobljuba (novega) članstva. 9. Alegorija: Ujedinjeuje. Sestavil br. V. Cotič (Orkester, državna himna). Pričetek točno ob 20. uri. Vstop prost. Obleka po volji. Dvorana kurjena. Ker je proslava 1, decembra obenem sa-vezni dan, so prostpvoljni prispevki hva ležuo sprejemajo. Odbor.
m O francoskih katedralah bo preda val v »Ljudski univerzi« inž. Jelenc v torek dne 2. decembra. Predavanje, ki ga bo pojasnjevalo 64 skioptičnih slik, bo seznanilo občinstvo z divnimi o stanki gotske umetnosti v Franciji. Katedrale, ki so ohranjene v Franciji, so ede-n najsijajnejših sledov srednjega ve ka, ter njega mišljenja in čustvovanja. Vsak, kdor se količkaj zanima za zgodo vino umetnosti in kulture sploh/ bo od kril ob teh slikah veliko zanimivega in poduknega. Ker pa je najprej treba, da slušatelji spoznajo duha, ki je rodil krasno gotsko arhitekturo, bo g. inž. K u-k o v e c v kratkem predavanju uvedel slušatelje v mišljenje tistega časa in v duševne razmere v obče. Predavanje o francoskih katedralah je razdeljeno na dva predavalna večera; prvi del bo tedaj v torek dne 2. decembra.
in Povišanje hišne najemnine. Prejeli smo: Nekateri hišni posestniki so že obvestili svoje hišne najemnike, da jim povišajo hišno najemščino s 1. januarjem prih. leta. Povišanje, dokler se ne uveljavi tozadevni zakon, je neupravičeno in protizakonito, zato so sklenili hišni najemniki na svojem zadnjem shodu, da odklanjajo vsako protizakonito povišanje, dokler ne stopi v veljavo zakon, ki jiim to dovoli.
m Z nemškimi napisi v izložbi si dela Miklavževo in božično reklajjho trgovina s knjigami in papirjem g. Scheidbacha v Gosposki ulici. Za nacionalno zagrizenost tega trgovca je značilno, da je on e d i n i trgovec v Mariboru, ki še krasi svojo trgovino z nemškimi napisi. .Sicep smo prepričani, da se bo spametoval g. Scheidback, kakor se je svoj' čas še srbo-ritejši g. Suippa.nt.sehii.sch, ki je sedaj zopet pristni Zupančič. Vendar bi pričakovali, da policija sama zabrani takšno na-r-odnost-no izzivanje po ulicah. »Maschi-neu-in »Knnstblattor« pa bodo menda že izključno Nemci kupovali pri Scheidba-chu. S to dično firmo so imeli slovenski listi že ponovno opravka. Bilo bi zanimivo vedeti, če sc je g. Scheidbachu že zdelo vredno zaprositi za naše državljanstvo. Če ne, bo morda našla sedanja naeijonal-na vlada sredstev, da ohladi to prevročo pangennausko kri. V tej trgovini se sploh ne -sliši slovensko besede.
mr-K noticam o uspehu tenorista gosp. Avgusta Živka o priliki njegovega nastopa v operi »Zrinjski« pristavljamo^, je g. Živko že skozi pet let učenec mariborske Glasbene Matice in sicer učenec g. ravnatelja Fr. Tcpič-a. Razun mati-
čarja g. Živko-iu sestoji sk-oro ves moški pevski zbor Narodnega gledališča iz članov matičnega pevskega zbora, ki kot izurjeni pevci gotovo znatno olajšajo delo g. ravnatelju Mitroviču- Toliko v dokaz, da dosega naša Glasbena Matica tako v solepetju kakor tudi v zboru lepe rezultate. Sodelovanje matičarjev pri Narodnem gledališču, ki znači obenem skupno sodelovanje teh dveh naših kulturnih institucij na prosveitno-umetni-škeirn polju z veseljem in zadoščenjem pozdravljamo in jima kličemo-. Le naprej po začrtani poti!
m Mladinska prireditev na državni praznik. Pod okriljem Podmladka društva Rdečega križa se vrši na narodni praznik dne 1. decembra ob 'A 16, uri M) uri v Gotzovi dvorani mladinska prireditev v prid revnim učencem mariborskih šol. Na vsporedu bo petje, deklamacije, prizo ri s petjem in rajalni nastopi. Ker gre dobiček prireditev v dobrodelni namen, da obdarimo precejšnje število revnih učencev za božič, sc cenj. občinstvo naproša, da se je udeleži v čim večjem Ste
5, 3, 1
din. ZLati
vilu. Cene prostoru: 12, 10,
Predprodaja vstopnic pri gospej Brišnik in pri g. Jos. Hofer.
m Pripravljalni odbor Saveza muzi-čara v kr. SHS, podsavez za Slovenijo, podružnica Maribor, vabi vse gg. godbenike in učitelje godbe, kakor tudi vse gg. amaterje ki so inštrumenta!no ali vokalno izvežbani, k I. občnemu zboru, ki se bo vršil v pon del jek dne 1. decembra tl. ob 10. uri predpoldne v prostorih Glazbenc Matice v sobi št. 6. Ker je ob stoj imenovane organizacije zelo važen, se pozivajo vsi, naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Privljalni odbor.
m Zahvala. Gospa Berta Bukšekova, članica našega Narodnega gledališča nas prosi, da izrečemo na tem mestu njer.o globoko zahvalo g. docentu dr. Matku, ki je založil vso skrb in vse strokovnjaško znanje, združeno z izredno ljubeznivostjo, da. ji je v kratkem času pripomogel do okrevanja. Takisto se zahvaljuje vsem drugim gg. zdravnikom; čč. sestram in vsem prijateljem in znancem, ki so ji s svojimi obiski ali na Lakšensibodi način olajšali težke ure.
m Scjmsko poročilo, Maribor, 25. nov. Prignalo se je: 2 konja, 30 volov, 1 bik, 148 krav in 4 teleta skupaj .185 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. nov. 1924 so bile sledeče: debeli veli 1 kg žive teže od 13 D, biki za klanje 10 D, plemenske krave 9.75 do 11 D, krave za klobasanje 7.50 —8.50 D, molzne krave 8.—11.25 D. mlada živina 8.50—12.75 I), teleta 16.25 D, Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27.50 D,
II.	vrste 22—24 D, meso od bikov, kravla telic 20—21.50 D, telečje moso I. vrste 27 —30 D, II. vrste 21—25 D, svinjsko meso sveže 25—35 D.
m Klub jugoslov. rez. častnikov v Mariboru vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v četrtek 4. dec. 1924 zvečer ob
20.	uri vurestavracij* Narodnega doma. Predava tovariš dr. Pivko »o Avstriji v zadnjem letu svetovne vojne«.
m Orkestralno društvo Glasbene Matice v Mariboru. Vse člane orkestra opozarjamo, da se vrši redna orkestralna vaja v pondeljek, dne 1. decembra (na državni praznik) ob 18. uri v ravnateljstvu Gl. M.
_____________________l____________________________
m Policijski drobiž. Aretirani so bili 1 pijanec, 2 osumljena tihotapca in 2 berača. Med prijavami so tatvine, žalitev straže i. dr. — Na Koroški cesti je stražnik ustavil Franca R. in Ivanko P., ki sta nosila 20 paketov vžigalic znamke »Solo«, ki so kot avstrijski fabrikat pri nas prepovedane. — Jurij Cvirn, hlapec na Racerdvoru, je sinoči okoli 19. ure vozi 1 brez svetiljke čez državni most in Grajski trg. Ko ga je hotel stražnik u-staviti, je Cvirn zmerjaje pognal konje v dir. Stražnik je šel za njim in pozval še nekega stražnika, vendar pa je hotel Cvirn oba ukaniti in je podil konje dalje, dokler ga nista ustavila. Ker je žalil policijske organe, se bo moral zagovarjati radi § 104. 801etni cestni pometač Jožef Felber se je včeraj ob 14 uri v. Krfekovi ulici zgrudil na tla. Onemoglega starčka so prenesli vmestno oskrbova lišče. — Dne 19. tm. je bil aretiran Ivan Luger, brezposelni ključavničar iz Avstrije. Pri zaslišanju je izjavil, da mu je nekdo ukradel vse dokumente in še 800 din. povrh, vsled česar se je napotil iz Zagreba, kjer je Iužboval, peš proti Avstriji. Ker mu na policiji niso povsem verjeli, so ga pridržali v zaporu in hkra-tu uvedli uradne poizvedbe. Najnovejši policijski dnevnik ljubljanskega ravnateljstva je prinesel vest, da je ravno isti Luger resno osumljen, da je dne 16. tm. ukradel trgovcu Krausra v Kočevju 2000 din. Pri ponovnem zaslišanju pred tukajšnjim policijskim komisarijatom je mož tatvino priznal in se je vsled tega takoj preselil v sodne zapore.
m Knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih. kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I.
m Društvo prijateljev angleškega jezika naznanja svojim članom, da bo pri-čenši s 2. decembrom društvena soba, ki •se nahaja v Vesni priti, levo, odprta v torkih, sredah in petkih od 5. do 7. ure pop v nedeljah od 10. d0 U. ure dop. — Odbor.	N	57
in Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor. Ta tvrdka, ki ima v zalogi pisalne, računske in kopirne stroje, razmnoževalne aparate in pisarniške potrebščine, se bo odslej bavila tudi s popravljanjem in snaže-njem vseh pisarniških strojev. Zato je v poslopju, kjer se nahaja Ant. Rud. Legata zasebni učni zavod za strojepisje itn stenografijo, otvorila v ta namen posebno specijalno delavnico za popravila pisarniških strojev. Prijave za popravila in snažen ja sprejema tvrdka v svoji prodajalni Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima podružnice!	2704
m Grajska klet. Vsaki dan koncert, začetek ob Jj20. uri. — V nedeljo in pon-deljek ob 5. uri popoldan.	2707
m Kavarna »Jadran«. Ob nedeljah in praznikih tud popoldanski koncert od 16.30 do 18.30. ure.	2566
m Kavarna mestni park. Dnevno evi-ra dobro znani pianist Mirko Hereer od
21.	do Jo3. uro. Kavama se odpre ob 19. uri, v nedeljo ob 15. uri.	2703
m Hotel Halbwidl v nedeljo jutranji in večerni koncert. — Pondeljek narodni praznik elitni koncert od 20. do 24. ure.
2706
M. Mm Rakič.
Tine Milana M.' Rakioa gre vsak mesec n (kolikokrat skozi jugoslovanski duev-Oi ti«k, kajti g. Rakič je diplomat, poslanik na važnem mestu — v Sofiji. Manj zna.p je — vsaj na Slovenskem1 — kot besnih. Kljub dolgoletni diplomatski kari jeri je M. M. Rakič služil tudi Muzam in njegov pesniški profil nam kaže trubadurja s fino, duši nekam hladno in severnjaško liro. V naši diplomaciji ni g. Rakič osamljen poet: tovariše ima v Jovanu Dujičti, pesniku krasnih pe.jsažev in odličnem predstavitelju impresijoni-zma. v srbski liriki, potem v hrvatskem bardu Tresiču - Pavičiču, v globokem e-stetu Branku Lazareviču i. dr.
Zagrebška revija »Nova Evropa« jo izdala, te dni zbrane pesmi M. M. Raki-ča v vzorni opremi, ki nas po neokusnih knjižnih vzorcih, ki smo se jim morali Volens-molens privaditi v zadnjem desetletju, vodi nazaj v prejšnje rini, ko zunanjost, knjige ni bila postranskega po-niena. V elegantnih platnicah, na finem Papirju in z ličnim tiskom so Rakicevo Poezije dobile dostojno izdajo, ki razveseljuje tudi oko.
. Rakic ni plodovit pesnik in zbirka, ki 5o je izdala »Nova Evropa«, bo bržčas Ostala poglavitni dokument njegove pc-siške osebnosti. V nji sta združeni prvi dv0 pesniški knjigi in obogačeni s pe-
snimi, ki so izšle zadnja leta v časopisih. Tako imamo pred sabo vse, kar nam jo hotel povedati v dobi skoraj treh decc-nijev srbski pesnik, ki je šel mimo tiho, po stopinjah in je zabrenkal za tuintam kak akord. Zdi se nam, da slišimo daljne odmeve nečesa, kar ni napisano, kar sliši sannio poet v najsrečnejših minutah svojega.vživetja vase.
• Kakijeva Ihrika ima intimen značaj. Včasih se nam zdi hladna, ko da bi bil pesnik, doma z mirzlegu severa. 1’oz or n ost vzbuja veliko spoštovanje, ki ga ima.Ra-
kij do oblike. Vse njegove pesmi so ar-hitektonično pravilne, kakor isklosa-ue. Prvi del te zbirke ima naslov: »Lju-bavne pesme«._ Njegova ljubezen pa je brez strasti, ljubezen zrelega srca, dejal bi — haanletska, zakaj Hamlet je v Ofeliji ljubil in odkrival samega sebe. Njen najznačilnejši izraz jc »L.iubavna pesma«. Tu vidimo v šumu cvetočega j argo vana. in v sijaju zvezdne noči »starinskega viteza«, ki nosi s sabo »lestvice od svile« in IH>je strastne serenade. Toda kaj je ta strasti
Šumi, o noči prohujalog dobe!
U srcu nosim nekadanjo ljude.
Povorke bele dižu se iz groba
I sa mnoah ljube, černu, strupe, žude!
Kakor Baudeln.irju in Ma.lermcju sc tudi Rakicu pogosto prikazuje senca naj-skrivhostnejše žene - Smrti; v drugem
delu:	»Druge pesmi« je vse polno po
menkov z njo; kakor da ves hlad Rakičeve poezije poteka od grešnih, radoznalih dcltikov s to zadnjo skrivnostijo. Jesenske, pokrajine, šumeče noči, motni dnevi, težka svitanja, daljne slutnje — vse to nam diha iz Rakičeve poezijo kot da se sklanjamo nad šopek posušenih orhidej. Brezdvoiuuio je na Rakič.a. uplivalo moderno francosko pesništvo, zlasti sknbo-ldzeim; od starih vzorcev mu je ostala zvestoba obliki. Tretji del »Na Kosovu« vsebuje najusipelajše Rakičeve pesmi, v kaiterih se subjektivna otožnost posniko-duše zliva z ostanki davnih srbskih dob in ljudi ondi na klasičnih tleh Dušanovega in Lazarjevega carstva.
»Nova Evropa« jc s pričujočo knjigo pripomogla k časti našega parvenijskega založništva in k nekakemu konzerviranju naših književnikov, ki segajo nad modo enega desetletja. Kakor beremo na ovoju, bo izdala v tej obliki tudi pesmi Branka Radičeviču in Miroslava Krleža.
B. B.
B. Nučič;
„8Cpi2@.“
(Kakor znaiio, je slavil pred kratkim Branislav Nuši«! znani avtor »Običaega čJov{v"a«, igre, ki smo jo imeli priliko vi-
deti tudi v mariborskem gledališču, svojo šestdesetletnico.. Za ta jubilej je V h mm or istiško - satiriškem tonu napisal »Avtobiografijo«, iz katere prinašamo o dlomek v prevodu).
Spominjam se, na primer, da smo se nekoč igrali tudi krize. Kriza je pojav, ki traja od saimega nastanka te država in bo trajal vse dotlej, dokler bo vztrajala država, prav tako, kakor če se dete narodi s pogreškom, ki ga vleče s seboj vse življenje. Tudi politična deca igrajo najraje to igro, a zakaj je ne bi igrali mil
Razume se, da sem bil jaz vedno tisiti, ki je sestavljal kabinet. Ta moja misija ni imela za seboj zaupanja nobene skupščine, toda to ni niti malo nenavaden pojav v našem političnem življenju. Ker sirno se igrali na našem dvorišču, zato sem mogel jaz bolj upravičeno nego Ljudevit XIV. reči: L’etat c’est moi! in na tej osnovi spraviti vso oblast v svoje roke.
Vsi. kolikorkoli nas je bilo, smo hoteli biti ministri — kar v ostalem ni samoo-t roška slabost, — in tedaj, razume se, ker nismo imeli podanikov, kajti to rti hotel nihče biti, niti ni moglo biti skupščine.
Tudi če bi račuuili med svoje državljane gosi, purane, race in drugo dobro-
Strait Z
•TABU ir«,
Ene «WeW6'iJa VOZ.
Računski stroj „Triump7iator“, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT&C0Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon iOO.
j©s=
V Sv. Juriju ob J. ž. nocoj 29. nov. zveč.
članski sestanek kraj. org. J DS.
V Šmarju pri Jelšah 30. nov. ob 10. uri dop. seja srezkega odbora JDS v prostorih g. Ferlina.
V Št. Janžu pri Zibiki 30. nov. oih 3. uri pop. članski sestanek v prostorih g. Tojnika.
V Rušah 30. nov. ob 9. uri dop. v prostorih gost. Novak občni »bor kraj org. JDS.
V Poljčanah v četrtek 4. dec. ob 148. uri uri zvečer v gost. Bauman članski sestanek kraj. org. JDS.
V Mežici 7. dec. ob 10. uri dop. zaupni shod in ustanovitev kraj. org. JDS.
V Prevaljah 7. de«, ob 4. uri pop. članski sestanek kraj. org. JDS.
*gffiftanauKUBKH£a
f.1-	<.‘4	';(j
e&kec-Iev
prašek
^41 Dobi se povsod ali pa mr	^	v	tovarni	JOS.	REICH
Svetla plava	Maribor
o Velike medzletno tekme jugoslo. venskega Sokolstva se vrše 1. 1925 na Vi-dovdan v Beogradu.
o Tyršov dom v Pragi bo otvorjen 1. 1925. Prisostvovalo bo tudi zastopstvo ju gostov. Sokolstva.
o Štafetne tekme mest in elanov društev se bodo vršile povodom kronanja jugoslov. kralja in kraljice 1. 1925. Udeleži se jih tudi jugoslo v. Sokolstvo v velikem številu. Prednjaški zbori so dobili navodila za vežbe.
o Narašeajski tabori. Prednjačkizbor JSS je sklenil na podlagi II. sokolskega sabora, da se izdelajo poslovniki za ta-borenje deee in naraščaja. Taborenje (mednarodni skavtizem) bo potemtakem sestavni del sokolskega dola in organizacije.
o Miklavževo pismo Jugoslovenom v Studencih. Še sedaj mi je toplo pri srcu, ko se spomnim, kako lepo in prijetno smo obhajali moj god lani v Sokolskem domu. Zato sem sklenil, da pridem letos zopet z vsem svojim veličastnim nebeškim in grdim peklenskim spremstvom mod vas. Tako vam pišem to pismo, da se morete pripraviti na slovesen moj sprejem. Nebeške višave zapustim v soboto dne G. ncv. 1924 ter pridem točno — T>a ros točno — ob 14 9. uri zvečer v Sokolski, dom, da obdarim dobre in kaznujem hudobne. Moj poverjenik bo sprejemal darove v Sokolskem domu tisti dan in ?i‘ cer od G. do 8. ure. Za pisarniške stroške — v nebesih je sicer vse zastonj — na zemlji pa moram računiti 2 din. od komada. Kcdar se obhaja god. sc je in P'je. Tudi za to sem skrbel. Po mojem odhodu se bode smelo celo zaplesati, kogar p«'te preveč srbijo in ima predebele podplate. Vstopnina k prireditvi stane 5 din. Otroci v spremstvu staršev so prosti. Lpam prav gotovo, da bo letošnji moj god še lepši in prijetnejši od lanskega. Zato vabim vse svoje in studenškega Sokola dobre prijatelje, da pripravijo darila in se udeleže slovesnosti mojega godovanja. — Če bi angelci komu pozabili dostaviti vabilo. naj ne bode razžaljen in naj pride. Če je poštenega jugoslovanskega sren in dobre volje, mu jamčim, da ga ne vzame parkelj. — Dano v nebesih ob osmi uri pred mojim godom v 1. 1924. Miklavž, škof.
o Sokolič. Št 11. se nam zdi vendarle nekoliko preprazna za mladino. Same u-čene strokovne razprave preveč utrudijo mlado dušo. Pri listu treba reorganizacije.
o »Prednjak«. Pod tem naslovom prične z 1. 1925 Jugo slov. sokolski Savez izdajati nov tehnični sokolski list.
Kultura m y
x Masarykovi spomini. V prvi polovici januarja bo izšla knjiga, ki jo politični svet pričakuje že delj časa: spomini predsedniki osi. republike Masaryka. — Knjiga bo zelo obsežna in bo naslovljena: »Svetovna revolucija«. Masaryk se ni zadovoljil s samim beleženjem in pripovedovanjem dejstev, temveč je položil svoje spomine na globljo podlago. Tako je v uvodnem poglavju: »Oporoka Komenskega« razložil načelne vzroke, ki so ga vodili v boj zoper Avstrijo in Habsburge in sicer v trenutku, ko je napočil ugoden čas za to. V zadnjem poglavju, ki ima naslov: »Svetovna revolucija in Nemčija»pa Masaryk razmotriva filozofijo svet. vojne, karaikterizira duševno in narodne struje v duhu svojih filozo-fičnih in religioznih nazorov. Knjiga bo izšla sočasno v češki, nemški, francoski in angleški izdaji, kasneje pa bo preložena tudi v druge jezike.
x Politična mržn.ja in kultura. Vredno je zabeležiti, da sta zagrebški društvi »Hrvatska Matica« in »Društvo hrvat-skih književnika« demonstrativno odklonili povabilo, da sodelujeta pri proslavi Branislava Nušiča v zagrebškem gledališču. »Hrv. Matica« je svoje dni celo izdala Nušičeve »Priče«. Težko je reči. kaj še bolj varuje »Matico Hrv.« in zlasti »Društvo hrv. književnika«, ki sta obe v žalostni dekadenci, pred naglim razsulom: književna potreba ali politična strasti Zdi se, da je pri večini Hrvatov težko govoriti o čem drugem kot o politiki.
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 18 Vil. Razkritja.
Bivši vratar se je pisal Taupier. Vratar in žena sta mi Henrya opisala tako, da se je njun opis ujemal s pripovedovanjem vrlega Dominika.
Henry Varner iz ulice de Provonee št. 9 in neznanec v Maisons-Lafittu sta bila istih let. oba velika, oba vitka, oba dolgih, črnih las in zavihanih brk. Oba sta se imenovala Henry.
Samo gospod Henry Var n er ni bil o-ženjen, ko je stanoval v ulici de Pro-vence.
Pomenkoval geim se dolgo časa z zakoncema Taupier. Moja vprašanja so vzbudila marsikak spomin, pa sem njune izjave skrbno beležil v žepni zvezek.
Uspehe mojega preiskovanja bo izvedel čitatelij tokom te povesti — važno pa jo, da povem že sedaj, da jo bil nenry Varner dve leti pred preselitvijo v Mai-sons Lafitte na potovanju in je bilo njegovo pariško stanovanje pod vratarjevim nadzorstvom. Po tem času se je pojavil kakih lOkrat v hiši, da sprejme blago, ki ga je bil naročil in ki ran je prispelo.
— Potemtakem je gospod Varner, ko se je bil vrnil s potovanja, stanoval na drugem mestu v Parizu.
— Najbrže. kajti izza tistega dne, k..r se je vrnil s potovanja, ni spal v dotič-nem stanovanju.
— Kako se je vam tačas zdelo tako vedenje?
— Domnevali smo to in ono; po vsej verjetnosti je bila vmes ljubezen.
— Ali ste videli kedaj kako žensko v stanovanju gospoda Varner ja.
Starec in' starka sta se nasmehnila.
— O. oprostite — je rekla boljša zakonska polovica — seveda sva jih videla, — pa ne samo eno in ne poredkoma.
— Tudi po njegovi vrnitvi?
— Ne, ne, temveč predno je šel na potovanje. Po vrnitvi je vedno prihajal sam in še to prav poredkoma.
Razen direktnih pojasnil, ki mu jih je dala stara dvojica, sem dobil tudi veliko vzpodbud k nadaljnemtu preiskovanju.
Ko sem se nekoliko tednov pečal izključno z raziskovanjem Varnerjeve preteklosti, sem priPčno spoznal način
njegovega življenja, njegov položaj v družbi in značaj.
Samo od onega časa, ko je krenil na potovanje, ki je trajalo 18 mesecev, pa do preselitve v Ma.isons-Lafitte. se mi je sled izgubila popolnoma. Tudi nisem mogel ničesar izvedeti o osebi, ki me je zanimala še bolj nego Heriry Varner, namreč o Margeriti.
Ves trud, da bi bil karkoli izvedel o tej krasotici, se je pokazal jalov.
Radi tega sem nekoliko izgubil pogum' in sern jel razmišljati, ali se nisem lotil podjetja, ki mu nisem kos; vzlic tenra m nisem hotel popolnoma odpovedati na-dejl, da bo napočil dan, ko so bo razblinila megla te uganke.
Po daljših raziskavah, ki so me ovirale pri rednem delu in so se pokazale kot povsem brezplodne, sem slednjič sklenil, da zadevo pozabim; toda v zadnjem hipu sem zadel na srečno naključje in sicer tako-le:
Odpeljal sem se v Maisons-Lafrfcte, da bi preživel tisti popoldan v rdeči hiši. — Moi namen je bil. da bi se za vedno poslovil od prelepe slike, ki mi je vzbujala toliko sanj.
Narodno gledališče.
REPERTOAR.
Sobota, 29. nov. »Trubadur«. Ab. B. Nedelja. 30. nov. »Apolonov hram« Ab. C. Pon del jek, 1. dec. »Nikolaj Šubic Urinski j«. Gostovanje prvega baritonista zagrebške opere g. Vučkovima.
Torek, 2. dec. »Carmen« Ab. B. Gostovanje prvega baritonista zagrebaške o-pere g. Vuškoviča.
Praznik »Ujedinjcnja« v Narodnem gledališču. Dne L dec. na praznik »Uje-dinjenja« bo vprizorilo mariborsko gledališče kot slavnostno predstavo Zajčevo opero »Nikolaj Šubic Zri neki j«.	V
vlogi »Zrinskega« bo gostoval g. Vučkovič. prvi baritonist zagrebške opere. Vučkovič sam smatra to vlogo za eno svojih najboljših in je v tej vlogi v Jugoslaviji do danes še neprekosljiv. Vstopnice se lahko zarezervirajo pri dnevni gled. blagajni tel. 382. Tenorsko partijo bo pel to pot zopet g. Živko.
Zanimivo gostovanje v »Zrinskem« In v	V poncl©ln©^. ane 1. d©c. na
praznik Ujedinjcnja bo gostoval kot Escamilo, g. Vuškovič. Predstava se vrši za ab B. kjer je pa še več lepih prostorov parterju, ložah in balkonu.
Fiijnf, svHasfi fasfe.
H«iMMMUiifirixi0«uuuiiii!iaiiiuuiiiiiaiiiiuiiiisaiiiiiiuiiiuu!UiiiioiiiiiiuuiiUM do rednem umivanju glave *
„Elida" Shampoon0* 1
čudne stvari, ki jih je bilo polno dvorišče in ki hi bile radi svoje lojalnosti zelo prijetni podaniki, kaj bi dosegli z njihovim pozivom v skupščino? Oni bi gotovo osnovali poslanske klube, t. j. klub puranov, klub gosk in klub rac. Ti klubi ne bi upliva.li piti najmanj, da se lzpre-meni zaupanje, ki smo si ga mi, vlada, prisvojili, kajti, kakor je znano politiški klubi so ustanove, v katerih se člani disciplinirajo, da ne mislijo s svojo jia-metjo in da ne štrapaeirajo svoje vesti. Gosak, purman in racman, ki bi — recimo — bili šefi klubov, bi dobili od nas zaupno obljubo, da se jim bo — njim o-sebno — poboljšala hrana in evo večine, evo zaupanja.
Sicer je na dvorišču med domačimi živalmi bil tudi neki jež, ki je z ozirom na svojo zunanjost, mogel eventuelno predstavljati opozicijo, ali on je ves dan spal jn opozicija, ki spi, ni nikdar nevarna. J® končno niti ta njegova zunanjost, ni predstavljala Bog zna kake nevarnosti, ker se ni treba bati nikoli opozicije, kateri služijo bodice samo kot nakit.
Imeli smo tedaj za sebe vso pogoje, ki so nam dovoljevali biti neustavni, a neustavnost je, če ni nikogar, da bi jo preprečil, dozdevno ena izmed naših tradi-cijonalnih zadevo!jščin,
Imajoč torej vse ugodne pogoje za le sem hitro rešil krizo in sestavil vlado. Sebi sem pridržal portfelj zunanjih po-
slov. Tedaj še nihče od nas ni vedel za ono lepo in tako koristno ustanovo ministra brez portfelja. Mi smo sicer znali za portfeljc brez ministra, ali minister brez portfelja je — kakor se zdi — poznejša iznajdba. Če bi to tedaj bilo, bi jaz, razume se, vzel na sebe to težko sikrb da upravljal ministrstvo brez portfelja, brez resorta in brez pisarne. Tako sem vzel na sebe zunanje posle z ozirom na to, ker sem bil »dete iz boljše hiše« in sem se zelo slabo učil tujih jezikov, kar je tudi ena od kvalifikacij naše diplomacije.
Razen tega so tvorila vlado še skupno štiri ministrstva:	policije,	financ, pro-
svete in vojne. V tem času, ko smo se mi kot doca igrali vlade, niso obstajala mnoga ministrstva. Tako n. pr. ni obstajalo ministrstvo za narodno zdravje, kajti zdi se. da tedaj tudi ni obstajalo narodno zdravje. Dalje tudi ni obstajalo prometno ministrstvo. Ceste so sicer obstajale, toda mi smo že na ves glas peli v sprem-tvu gusel: »Ceste sl bodo poželele Turkov, ker ne bo nikogar, ki bi nas priganjal, da jih popravljamo.« Šume so sicer obstajale, ali njih so npravljali hajduki in šele v najnovejšem času so hajduke zamenjali ministri. Rude, pravijo, so tudi obstajale, ali ker se je tedaj redno plačeval davek, ni obstajala nobena potreba, da se iščejo kakšne druge rude. — Vode so tudi obstajale in so služile ka-
kor danes kot sredstvo za povodnji, samo ni se čutila potreba, da upravlja povodnji poseben minister.
Lista moje vlade je imela približno tako-le lice: za zunanje posle, kakor smo rekli, jaz; za ministra prosvete sem vzel nekega Čeda Matiča radii tega, ker je ponavljal i prvi i drugi razred gimnazije ter se je dalje časa bavtl s šolanje,m nego mi ostali; razen tega je bil tudi dvakrat iz šole izključen Jer je znal na prste šolske zakone in končno tudi zato, ker je pismenost smatral za tuksus, kar je v ostalem bilo tudi mišljenje tedanjih pravih ministrov. Za ministra policije smo vzeli Sima Stankoviča, sina nekega o-krajnega žandarja, predpostavljajoč, da jo policijska stroka v njegovi rodbini tradicija in da je vzgoja, ki mu jo je mogel dati njegov oče žandar popolnoma zadostna, da more biti minister policije v Srbiji. No, razen tega je imel še druga svojstva. Tako n. pr. je znal tako besno psovati, počemši z Gospodom Bogom pa do najmanjše bolhice v odeji, a znal je, pri Bogu, rabiti tudi pest in potegniti nož iz žepa. Vse to mu je dajalo nekako dovolj kvalifikacij za ministrstva policije in vsi smo menili, da smo ž njim srečno izbrali osebnost za to mesto. Za ministra financ smo vzeli nekega Perico iz tretjega razreda osnovne šole, ki je nosil še zadej razrezane hlače, kozi kateri prerez je vedno visel rep srajce, ki
je mogel biti samo v nedeljo dopoldne nekoliko čist. Ta Perica ni Imel nobenih kvalifikacij niti za resort, ki ga je prevzel, niti za kak drug resort, r]; to nikdar ni bilo zadržek niti pri sestavljanju pravih ministrstev. Oni zamazani rep, ki se mu je vlekel zadej, ne samo da ni bil zadržek, nego je bil celo nekaka kvalifikacija, da bi mogel služiti kot stalna n-niforma vseh ministrov financ.
Za vojnega ministra smo vzeli našega tovariša izraelske veroizpovedi Davida Mešulama. To ni bilo brez posebnih razlogov. Na ta način smio se hoteli najprej Izogniti vsaki mogočnosti, da pridemo v vojmo stanje s kako drugo, tujo državo, potem1 pa tudi da bi dali svojemu tovarišu Davidu neposredno priliko, da6evde-ležuje licitacij, ki jih razpisuje vojnomi-nlstrstvo, vedeči, da bi to delal tudi sicer.
Tako sestavljeno ministrstvo je imelo svoje soje včasi na drvlh, zloženih na kup, mnogo češče pa celo goTi na orehu, na katerem je vsak minister zajahal po eno vejo. Ta drugi prostor bi bil vobČe vladam priporočljiv, kajti samo gori na kakem orehu ali n» strehi četveromad-stropne hiše bi mogli biti zavarovani pred radovednimi časnikarji.
(Prevedel M. K-<5),
UUv
iMdi'
BANKOVNOC5
hom. php^wa
Dobitki čez 39 miljonov Din
v gotovina brez kakršnega odbitka v največji izbiri pri
glavni kolektiva:
80.—	40*—	20-—
državne razredne loterije
Zliti rEB
SŠIS
najprimernejša
iii boSKna darSSa
za praktično vporabo; damske torbice, Sa?s3sse 2či	k-,
požovjaraja, spise, šole, tobak, smodko, denar itd.	S
e e dobi v naj večji izberi pri
ivan kravo/, Aleksandrova <£-^S
Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg 6.
Pisalni stroj ,Adler* na prodal. Aleksandrova cesta 3.) ' trgovini-	a681	2"2
Brivski pomočnik mlajši, do
r»“.t==ts Ssiiar*1« 53
Trgovina z mešanim blagom v vino-in sadjei ejskem kraju na Sp. Štajerskem poleg cerkve in Sole ob oktajni cesti, poštni in telefonski urad v hiši se s vsem blagom in z lepim stanovnmem za večjo družino s kletjo, skladišči in vitom od la takoj v najem o-zirrama se išče kom >anjon. Potreben kapital 50 000 do 100.QC0 Din. za ko e se da v potrebi tu li vknjižeua varnost. Cenjene dopise na upravo pod ,Trgovina 1875“.	2702
Otcimana, ura, zrcalo, omare, postelje in drugo na prodaj. Rotovški trg 8, I. nadstropje, levo.	2701
Gostilna „¥?ila ribniki
Vsako nedeljo in praznik
V nedeljo 30. nov. pojedina domačih in pečenih klobas.
Se priporoča za obilen obisk GOSTILNIČAR,
Kratek giasovir (Statzflugel) po ceni ua pro-aj. Ein-pieer jeva u ica St. 26,	2589
MlklaZevih m	daril
dokler si niste ogledali zaloge v galanterijski trgovini
— MARIBOR
VETRINJSKA ULICA ŠTEV. 26	2TO8
Odda se za pisarno ali kai stičnega lepa, velika prazna soba z električno lncio, pritličje, posebni vhod, Gregorčičeva ulica IS, levo, 268S
Ako kupite ali prodate hiše, trgovine, posestva posetite posredovalnico jRapid"1, Maribor Gosposka ulica 28.
Posestvo 7 oralov, veliko v bližini mesta, 2 hiši, 7 glav živine 105.000 Din.
Hiša v bližini kslod ■ ora z stanovanjem in magncinom Din. 150 01,0. .
Vila moderna Din. 300.0C0.
Nova hiša Din. 45.000.
Kavarne, gostilne in diverse trgovine.	260S
kupuje razne praktične predmete v manufakturo i trgovini 2603
FRANJO MAJER » Marik©?
tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
9 Mariboru* M@IJ$8«© cesta ŠL 3
Priporoča predvsem svojo veliko zalogo majizbor« neJSega Vermuta, od najslovitetših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim notranjim boleznim ter zlasti r e-konvalescentoin in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobe in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, slivovic ter § sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike. £3
Odvetnik
Pr* Fran f ©mile
se je s svojo pisarno iz Aleksandrove ceste št. 43 preselil v Tiscblerjevo hišo na
Nova roba je za 33% po-tala cenejša" Oskrbite se za jesensko seiono z zajamčeno pristno in dobro papriko.
Cena:
I, Segedinska Plemenila — sladka	a	Din.	55 —
I.	„	Roža pol—sladka	a	„	35"—
I,	„	Golaš pol močna	a	„	25" —
II,	„	Golaš zelo močna	a	„	20-—
I.	„	merkantil — močna	a	„	16'—
Odpremljena v poštnih vrečah iz jute ali v ele rantnih pločevinastih zabojih po povzetju od 5. 10, 15, 20 kg.
Na zahtevo pošljem cenik ostalih vrst in vzorce,
d. Pa Pr@dan@¥is seei
Paprika - Export. Futoški put 12, - Novi sad Vojvodina.
Splošne Mm drne Maribor* A8@ksaadr®va 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483
Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki
Restavracija Orovii
pri »Rudečem ježu“
Vsak petek in soboto dobro znane domače krvave in jetrne klobase.
se sprejmeta dva starejša samostojna, trezna in pridna ključavničarja ter eden mlajši, ki je izvežban v električnih montažah in napravah. Stanovanje za samske in oženjene, nastop takoj. Ponudbe z iefercncami in prepisi spričeval na „Zagorka" d. d. v Bcdekovčlnl.	2ws
Maribor. Mantova cesta št. tl
TELEFON STEV. 222.
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
—~ NI a debeli© in droba©. =
na solventne gospode. — Ponudbe pod -Peti z zrakom“ na upravništvo Usta.
1
U !U5Eh spprčrHskih Droflajalnah se dobi	tiso
/.a kurjavo, v hišo postavljenih* na željo razrezanih, kakor tudi rezanega in stavbnega lesa dobavlja najcene e tvrdka STR A SCHILL & FELBER Pii-.tani.5ka ul. 8. oz Pii3lan 13 telefon št. 51.	27IS
Radi velikega povpraševanja in na željo cen j, gospodinj v Mariboru se vrši
najboljši pridatek k hrani
dobavlja na vagone po originalnih premogokonuih eenah in tudi vsako množino od 100 kg naprej z bre/plačno dostavo v hišo najceneje
Branko Meiovšek
Sodna ul. 17. telcfan 409. 2712
efflKiBRHaBJKiisGana
v torek dne 2. in sredo dne 3. decembra 1924
nepreklicno zadnjikrat!
Pridite prosim ob 4. ali 5. uri popoldan v dvorano restavracije „HALBWIDL“, Jurčičeva ul. 7 in prinesite tudi za vsak slučaj umazano perilo, da Vas lahko prepričamo o dobroti tega aparata. — Aparat stane Din 150’—.	2709
HIM!.Ei»ŠA IN NAJCENEJŠA
BOŽIČNA PARILA
so slike h fotografičnega atelje-ja MAKART
SaSTiO Gosposka ul. 27 nasproti hotela „Pri zamorcu** PROSIM ZA PRAVOČASNA BOŽIČNA NAROČILA
tudi za abonente se dobi od 1. decembra v re-novirani restavraciji „PuntigamB Mlinska ulica št. 23 blizu kolodvora. Velika lepa dvorana je na razpolago društvom in družbam. Vsako soboto jeterne in krvave klobase. Prvovrstna vina.	2669
VSLED PRESELITVE TRGOVINE
P* ttrr*«w*dno n luk Ih e«.
Mdr r tttagl pohištva
r soboto dne 29. nedeljo dne 30. novembra in pon-deljek dne 1. decembra 1924 ojačen salonski orkester. Podaljšanje polic. ure. Najboljši zabavni lokal za cent, občinstvo' Refosko, Dalmatinsko vino, v steklenicah D. 15*— 20-— 30-—. Mrzli bufet kakor tudi domače močnate jedi. Solidne cene!
Za obilen obisk se priporoča
1707	Ivan	Kokol.
Maribor
Goapoeka ulica St. 20 (PirchMOTft MM>
SW Svoboden ogled Cenilci b rez plačno t
Napolitanke Adria narezki
1579 £eksu‘
Ronboni
Čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
na debelo nudt po 3 najnižji ceni”
Miloš Oset
Maribor, Glavni trg.
Maribor, Stolna ul. 4,
ima v Gosposki ul. 2j nasproti hotela ,,Pri zamorcu" iziožene nove slike.
z avstrijskim Triptyque (dovoljenje vožnje z antomo-bilom črez mejo) z odprtim in zaprtim auto se priporoča za vožnje v Avstrijo
Popolnoma zastonj nc dobite
nikjer, toda po celo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Herku'e5* težko in lahko, češkoslovaškega proizvoda pločevinasto in lito pos;do porcelanasto. kamenilo in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št, 5.	1716
W Vsaka gospodinja 'H
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki
A. Požar
Maribor, Gosposka ul. 4. ne verjamete, taskasile Ji
Flor nogavice
Din. 38*—
za žepne svetiljke vsak čas sveže v galanterijski trgovini
Hrago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica ‘26
Avtotaksa
MARIBOR, Kresnikov« ulica Stev. 1
Gostilna ..Zlati komi”
sprejema abonente na dobro domačo hrano po nizki ceni.
Grajski »rg 1
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
JOSIP ROSENBERG
MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 23
lovenska ulica t
Tiska Mariborska tiskarna d. d.
Iiastoik in izdajatelj', Konsorc-ij «Tabor«. Glavni iu odgovorni .urednik: [Vekoslav Špindler.
oT 8 O M«	V	Mariboru',	dne	20'.	novembra	192-1.