Leto X1L, štev. 130 Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Koceeova ulica št 1 — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana St 11-842. Praha čislo 78 180. W?en St 106.241. Ljubljana, fenK junija 193! Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din. aa inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Lfabljana: Knafljeva uldca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefoo St 2440 (ponoči 2582). Cetje: Kocenova ul & Teief St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nov! gradbeni zakon Ml. Vel. kralj je podpisal novi, za vso državo enotni in izredno važni gradbeni zakon, ki stopi v veljavo meseca decembra Beograd. 8. junija AA. Ni. Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe po zaslisa-niu predsednika ministrskega sveta podpisal v Zagrebu gradbeni zakon. O tem smo dobili tole pojasnilo: Da bi se v naši državi določile osnovne pravice in dolžnosti vseh pravih in fizičnih nih oseb pri gradnjah in da se določno glavna načela tehničnega značaja glede gradbene stroke ter zaščitijo po zakonu razni obstoieči predpisi v poedinih krajih in določijo splošne gradbene odredbe, ki bi veljale v vsei državi za vse kraje (kakor so doslej veljali v poedinih krajih razni predpisi), nadalje , da se zaščitijo javni gradbeni interesi ter določijo pristojne 'oblasti za gradbene zadeve, je minister za gradbe dr. Kosta Kumanudi izdelal gradbeni zakon, ki naj velja za vso kraljevino, ter mu izposloval najvišjo sankcijo. Ta zakon vsebuje kot splošni okvirni zakon splošne predpise, ki veljajo za vso državo, ter navodila, kako se bodo na osnovi tega zakona izdelali potrebni gradbeni predpisi in pravilniki za vsa mesta in za vse kraje. Ti predpisi in pravilniki naj dobijo zakonito moč. Zakon ima štiri dele: prvi del določa predpise za mesta in trge. drugi za vasi, tretji za industrijske in rudarske naselbine. kopališča, zdravilišča, klimatične in turistične kraje, četrti del pa vsebuje pre-h.xine in končne določbe. Prvi del zakona vsebuje: l) splošne odredbe. 2) osnove, na katerih naj se izdelajo regulacijski in gradbeni načrti, 3) predpise, ki se tičejo gradbenih rajonov, gradbeni con, nasadov, namakanja, arhitektonskih zgradb, notranjih zgradb, 4) predpise higijenskega značaja za poedine zgradbe, 5) tehnične predpise glede gradbenega ma- terijala in zidanja zgradb. 6) ureditev zemljišč po odredbah tega zakona, izdelavo celaciji zemljišč, izdelavi parcelacijskih načrtov in uporabi zemljišč za lavne potrebe, 8) predpise o komasaciji zemljišč, ki ne ustrezajo predpisom, ter nepravilnih zemljič, delitev predpisom odgovarjajočih zemljišč no odredbah tgea zakona, izdelavo komasacijskih načrtov ter predpise o stroških za njihovo izvršitev, 9) predpise o odobritvi gradnje in o uporabi zgradb, o gradbenem nadzorstvu: 10) predpise o gradbenih taksah in plačilu stroškov, o gradbenih odborih in njihovi sestavi. 11) predpise o izvršitvi ekspropriacije, o pogodbah ter o pogodbenih postopkih, 12) predpise o obveznosti in omejitvah gradbenih pravic in niih zahtevah, pravilnik o oddaljenosti zgradb od javnih objektov in ustanov, prepoved gradbe v času izdelave regulacijskih načrtov ter prepoved gradnje v času regulacije rek in potokov. 13) predpise o graditvi pločnikov, vodovodov, kanalov. načinu njihove izvršitve in uporabi ter stroških, in 14) določbe o fondu za izvršitev regulacije. Drugi del zakona vsebuje splošn« predpise o ureditvi vasi, o zidavi novih naselbin. o vaških poteh, o pristojnosti oblastev, o izdelavi in odobritvi načrtov za zidavo zgradb, odredbe za izdelavo pravilnikov, predpise o sanacijah. Tretji del zakona vsebuje odredbe za ureditev in graditev industrijskih naselbin, konališč. zdravilišč ter klimatičnih in turističnih krajev, nadalje odredbe o pristojnosti za odobritev gradenj. Četrti del zakona vsebuje prehodne tn končne odredbe. Zakon stopi v veljavo, ko 1 sp objavi v »Službenih Novinah«. in dobi I obvezno moč 6 mesecev po objavi. Važen zakon v zaščito kmeta Poseben zakon daje možnost razveljavi jen ja pogodb o predčasni prodaji nedozorelih pridelkov Beograd, 8. junija. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o prodaji še nedozorelih poljedelskih pridelkov. Zakon določa med drugim: Kmetovalec, ki je prodajal svoje poljedelske pridelke pred žetvijo, lahko odstopi od pogodbe, ako je še ni izpolnil. V tem primeru je dolžan vrniti kupcu znesek, ki ga je prejel na račun ali kot kupnino, in pa 10% obresti. Ce je bila dogovorjena od-stopnina ali kazen za primer neizpolnitve pogodbe, je kmetovalec ni dolžan plačati. Kmetovalec-prodajalec, ki se hoče poslu-žiti pravic tega zakona, mora odstop od pogodbe prijaviti pismeno ali ustno na zapisnik pri okrajnem sodišču, ako ni sodišča, pa pri sreskem načelstvu, in sicer pred potekom roka za izpolnitev pogodbe; istočasno mora položiti znesek, ki ga je dol- žan vrniti po gornjih določbah. Po tem zakonu se bo ravnalo tudi tedaj, ako stranke pravomočno sklenejo tudi kak drug pravni posel, ki bi ž njim hotele prikriti prodajo nedozorelih pridelkov. Prodaja zrelega vinogradniškega in sadnega pridelka pred branjem ni prodaja nedozorelega pridelka. Pogodbene določbe, ki se z njimi kmetovalec-prodajalec odreče pravic tega zakona, so neveljavne. Določbe tega zakona veljajo tudi za prodajne pogodbe o nedozorelih poljedelskih pridelkih, ako so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ako izpolnitveni rok teh pogodb nastopi šele po uveljavitvi tega zakona. Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dne razglasitve v »Službenih novinah«. Sodelovanje poljskega in jugoslovenskega tiska Resolucija kongresa poljsko-Jugoslovenske antante tiska — Prisrčen sprejem odličnih poljskih pevcev v Beogradu Beograd, 8. junija p. Jugoslovensko novinarsko udruženje je priredilo nocoj na čast poljskim novinarjem banket v hotelu 2>ExcelsiorPot nazaj«. Ta Sin je zbudil v ,političnih krogih veliko začudenje. Parlamentarne volitve t Budimpešti Budimpešta, 8. junija s. Volitve v poslansko zbornico se bodo v volilnih okrajih glavnega mesta vršile 29. m 30. junija. tiskom sličen sporazum kakor z Jugoslo-venskim tiskom, kongres poljsko-jugoslo-venske antante tiska željo za ustvaritev čim tesnejših vzajemnih odnošajev med vsemi štirimi tiski v svrho realizacije skupnih ciljev. Beograd, 8. junija p. Danes je dospelo v Beograd znano poljsko pevsko društvo j-Echo«, ki so mu na kolodvoru priredila naša pevska društva slovesen sprejem. Pevski zbor »Echo« vodi znani profesor glasbe Walek Walenski ter je dosegel že po vsem svetu zelo lepe uspehe. V teku dneva so si gostje ogledali Beograd, zvečer pa so priredili koncert v Ljudski univerzi. Ob 6. jim je poljsko poslaništvo priredilo čajanko. Poljski pevci odpotujejo iz Beograda v Sarajevo ter bodo posetili tudi druge kraje naše države. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Romunijo Berlin, 8. junija, č. Davi so prispeli ru» munski delegati v Berlin, kjer se bodo ju« tri nadaljevala svoječasno prekinjena tr* govinska pogajanja med Nemčijo in Ru* munijo. Nemšk0=rurmunska trgovinska po« godba bo temeljila na največjih ugodno* stih, ki jih zagotavlja Nemčija Rumuniji pri uvozu romunskega žita v Nemčijo, na drogi strani pa bo Rumunija dovolila znatne ugodnosti uvozu nemških industrij« skih proizvodov v Rumunijo. Najdba izgubljene Rafaelove slike New Tork, 8. junija č. V neki stari hiši v New Orleansu so našli v stanovanju nekega Francoza sliko Madone, ki so jo njegovi pradedje prinesli iz Evrope. Mnogi strokovnjaki, ki so si sliko ogledali, trdijo, da gre za izvirnik Rafaelove slike. Celo nemški kritik v. Bergner pravi, da je to Rafaelovo delo, o katerem je v Evropi več posnetkov. Sliko bodo sedaj preiskali tudi z Rontgenovimi žarki, če je preslikana in popravljena. Stari izvirniki so se namreč redno popravljali, dočim niso posnetkov nikdar preslikali ali popravljali. ZGODOVINSKI SESTANEK V ANGLIJI Pričetek nove akcije za splošno gospodarsko sanacijo — Sprožitev revizije reparacij — Uvod v serijo novih konferenc London, 8. junija- d. Razgovori angleških in nemških državnikov v Chequersu so trajali v soboto ves popoldne. Razpravljali so predvsem o finančnem položaju Nemčije, pa tudi o nemško - avstrijski carinski uniji. Tudi včeraj so državniki razpravljali o gospodarskih vprašanjih zlasti v kolikor zanimajo angleškega trgovinskega ministra, ki je včeraj tudi prispel v Chequers. Razgovorom so prisostvovali tudi prvi lord admiralitete Alexander, guverner Angleške banke Norman - Montague. kraljev tajnik Cleve - Wigram in nemški poslanik Neurath. Ob 6.20 zvečer sta se državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Cur-tius vrnila v London, kjer ju je v hotelu Carlton pričakovala že večja skupina angleških in inozemskih novinarjev. Zvečer je bil 0 razgovorih državnikov izdan istočasno v angleškem zunanjem uradu in v nemškem poslaništvu enak komunike.- Kakor zatrjujejo, so državniki razprav-ljali tudi o razorožitvenem vprašanju, ki je dalo prvi povod za povabilo nemških ministrov v Chequers, ki pa je kasneje samo zaradi vedno bolj težavnega gospodarskega položaja stopilo v ozadje. Zato je bil k razgovorom povabljen tudi prvi lord admiralitete. London, 8. junija. A A. Davi ob 11. Je kralj sprejel v buckinghamski palači kan« oelarja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa. To je bilo prvič po vojni, da^ je angleški kralj sprejel v avdijenoi nemške ministre. Državniki sami niso na željo miindstr« skega predsednika Macdonalda dali listam nobenih pojasnil o vebind in rezultatih po« svetovanj v Chequersu. Berlin, 8. junija AA. »Vossische Zei-tung« poroča, da je angleški zunanji minister Henderson sprejel povabilo nemškega kancelarja Briininga, naj poseti Berlin. List pravi, da bo Briining razpravljal tudi z drugimi državniki še letos o svetovni gospodarski krizi, ker ne želi, da bi smatrale druge države razgovore v Chequersu za ločeno akcijo. NI še gotovo, kdaj se bodo ti razgovori vršili. London, 8. junija AA. Prisotnost guvernerja Angleške banke Montagua Normana je napravila na angleške finančne kroge velik vtis. V Londonu menijo, da so se v Chequersu sporazumeli, naj Anglija in Nemčija poizkusita ugotoviti, kaj pravita Francija in Zedinjene države o reviziji reparacijskega vprašanja. Finančni krogi so mnenja, da otvarjajo razgovori v Chequesu možnost ugodne rešitve vprašanja nemških reparacijskih plačil. Službeni komunike London, 8. junija, AA. Reuter poroča: O razgovorih v Chequersu med nemškimi in britanskimi državniki je izšlo uradno poročilo, da se je na tem sestanku raz« previjalo o težavnem gospodarskem polo* žaju v Nemčiji. Britanski državniki so poudarjali splošno gospodarsko krizo, ki Je zavladala na vsem svetu, in tudi posle« di;ce te krize v Veliki Britaniji. Delegati obeh držav so se sporazumeli, da je treba razen nacionalnih ukrepov, ki jih bo treba storit« za ublažitev krize, 6 toni ti tudi še drage stvari, da se zagotovi mednarodna pomoč. Nemška in britanska vlada bosta zato delali na tem, da premagata krizo s sodelovanjem z drugimi vladami. V Nemčiji so zadovoljni Berlin, 8. junija, s. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da je poset nemškega državnega kancelarja in neonskega zunanjega ministra v Chequersu popolnoma dosegel svoj namen. Na uradnih mestih označujejo zahtevo po sklicanju državnega zbora, ki jo postavljajo sedaj tudi nemški nacijonalci kot nevarno, češ, da mora imeti vlada sedaj popolno svobodo, da bo mogla nadaljevati pogajanja, ki so se tako ugodno pričela v Chequersu. Tej svobodd vlade bi neplodne razprave v parlamentu samo škodovale. časopisi objavljajo o CShetjneffBU dolge komentarje, ki se zaradi pomamlkanja, av- tentičnih vesti omejujejo več aH manj na negotove domneve. Dasi listi priznavajo, da ni pričakovati od teh razgovorov neposrednega in pozitivnega rezultata, vendar splošno menijo, da bo Nemčija najbrž zahtevala odgoddtev reparacijskih plačil po Toungoveon načrtu. Splošno menijo, da bo ta korak avtomatski dovedel do nove reparacijske konference. Razen komunističnih in nacionalističnih listov, ki pravijo, da je bal poset nemških ministrov v Angliji brezuspešen, omenjajo vsi druei listi z velikim zadovoljstvom prisrčen sprejem, ki so ga doživeli nemški državnika r Anglljd. Angleški In ameriški odmevi London, 8. junija, č. Anglegfci BsM n« javljajo nobenih podrobnosti o sestanku v Cbequersu, temveč prinašajo samo skrž* beno obvestilo, ki ga komentirajo v tem smislu, da se 6edaj po Chequersu skuša ustvariti tudi v Parizu, Washingtonu in Rimu razpoloženje za sodelovanje pri po« moči Nemčiji. Pri tem poudarjajo listi, da ni bilo v Chequersu sklenjenega ničesar konkretnega o olajšanju nemških plačilnih obveznosti. Newyork. 8- junija, i. Ameriški Esti tolmačijo sestanek v Chequersu kot političen dogodek prve vrste. >Newyoik Times« zagovarjajo tezo, da morajo tudi druge države pomagati Nemčiji. Republikanski »Herald Tribune« pa pravi, da so ameriški službeni krogi mnenja, da korak nemške vlade ni bil storjen k finančnih razlogov, temveč samo is razlogov politike in psihologije množic. Vpliv na borzo Pariš, 8. junija, s. Današnja borza fs bila! zopet zelo slaba, kar se v gotovi meri raz-laga x nejasnostjo pogajanj v Chequersu, glavni vzrok pa je pomanjkanje povpraševanja. Davresovo posojilo je padlo od 12.050 prejšnjega dne na 11.900, Youngovo posojilo pa od 764 na 745. Žita Habsburg v a vdi jenci pri papeža Bivša cesarica se mudi že del j časa v Italiji - Pred novo akcijo babsburgovcev Rim. 8. junija o. Kakor se doznava, se mudi že nekaj dni v Italiji bivša avstrijska cesarica Žita, ki jo je danes papež Pij XI. sprejel v svoji zasebni knjižnici v skoro enourni avdiienci. Po posetu pri papežu je odšla bivša cesarica Žita k vatikanskemu državnemu tajniku, kardinalu Pacelju. Tudi ta poset ie trajal dalje časa. Te nosete bivše cesarice Zite v Vatikanu komentirajo v rimskih političnih krogih različno, pri čemer opozarjajo zlasti na novo intenzivno delovanje madžarskih le-gitimistov. katerih voditelji so bili kakor znano od bivše cesarice Zite povabljeni k posetu v njenem dvoru, ki naj bi se vršil ob koncu junija ali v začetku julija. V italijanskih krogih razpravliao z živahnim zanimanjem o današnjem sprejemu bivše cesarice Zite pri papežu Piju XI. Budimpešta, 8. junija, s. Vodilni člani madžarskega legitimističnega tabora v Bu» dimpešti so danes prejeli povabilo bivše cesarice Zite, da jo obiščejo. V madžarski prestolnici je vabilo povzročilo preoejšnjo pozornost. Madžarski legitimnsti. ki se mu bodo odzvali najbrže po parlamentarnih volitvah, torej v prioetku julija, zatrjujejo pa, da ne vedo ničesar o svrhd tega pova* bila. V zvezi s tem registrira »Magyar* Orszag« iz legitimstičnih krogov govori* ce o bližnjem preokretu v vprašanju re* 6tavracije Habsburžanov in avstrosogrske personalne unije. Te govorice so slične onim, ki so se kolpotirale v Budimpešti ob posetu Sauerweina. NaS bojevniki v Franciji Pariz, 8. junija. AA. Jugoslovanski bo* jevniki so včeraj prispe® v Lille, kjer so 'jih na postaji sprejeli zastopniki PoMus d* Orient Ko so utihnila zvoki jugoslavem* ske m francoske državne himne, se je se* stavila povorfoa, ki je korakala po mesta do spomenika mrtvim bojevnikom in spo* menika ustreljenim meščanom mesta LiHe. Tam so jugoslovenski zastopniki položili vence. JugosJavensUd delegaciji je bil prireje« velik banket Ob 19. je delegacija odpotovala iz Lifla. Njeno bivanje v ted zgodo« vinskem mestu je bilo pravi trramf in ena sama silna manifestacija francosko»#iBgo* slovenskega bratstva. Poset francoskih krizark v Splitu Krvavi izgredi v Nemčiji V mnogih mestih Nemčije so bili včeraj krvavi spopadi med hitlerjevd in komunisti, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve nimi socialisti. Več oseb je bilo z nožem Berlin, 8. junija, g. V nedeljo je prišlo v raznih mestih Nemčije do krvavih spopadov med političnimi nasprotniki. V Chem-tzu je prišlo ob priliki strankinega zbora narodnih socialistov do spopada med komunisti in narodnimi socialisti. Dve osebi sta bili ubiti, več pa je ranjenih. Baje je neki komunist bombardiral narodno-socia-lističen avtomobU s kamenji, zaradi česar je nastal pretep. Nad 50 oseb je bilo aretiranih. Pri njih so zaplenili pendreke in drugo orožje. Tudi v Beuthnu v Gornji Sleziji je prišlo do hudih spopadov med komunisti in narod- ranjenih. V Homburgu v Porenski Palaciji je prišlo v tamošnjem zdraviliškem gledališču do burnih demonstracij narodnih socialistov. Z galerije je bilo oddanih več slepih strelov in je nastala med občinstvom velika panika. Vržene so bile tudi bombe s smrdljivimi plini. Več oseb je bilo ranjenih. V Hamburgu je policija v kali zadušila demonstracije komunistov, ki pa so vendarle demolirali zborovalni lokal narodnih socialistov. Policija je aretirala 20 oseb. Potres v Angliji London, 8. junija. AA. Potresi v Angliji so tako redki, da je bil včerajšnji eden najmočnejših v zadnjih 35 letih. Tega mne« nja so tudi potresni opazovalci. Večina prebivalcev je med potresom mimo spala in je doznala o njem šele iz jutranjih li« stav. Več ljudi je opazilo gibanje slik in culo škripanje oken in vrat Nekateri so se tega tako prestrašili, da so zbežali na prosto. Ognjišče potresa je bilo najbrže v Severnem morju. Potresni opazovalec camibridgslke univer* ze dr. Jeffrey pravi, da je bil potres mo* čan v razmerju 4 : 10 s katastrofalnimi potresnimi sunki. V nekaterih krajih so se porušili dimniki. Železniška uprava je na* ročila vsem železniškim čuvajem, naj pre* iščejo progo. Dognali so, da ni bila nikjer poškodovana. Potres je poškodoval v Sho* rediditehu glavno vodovodno cev. Prepoved žitnih terminskih kupčij na Madžarskem Budimpešta, 8. junija AA. Trgovinsko In kmetijsko ministrstvo nameravata prepovedati terminsko trgovino z žitom. S tem ukrepom naj bi vlada olajšala vnovčitev letošnje žetve, žitni trgovci so mnenja, da bo to prvi ukrep k žitnemu monopolu. Vzroki katastrofe monakovskega Glaspalasta Miinchen, 8. junija. AA. V nekaterih krogih se širi vest, da so Glaspalast za* žgali iz maščevanja. Pravijo, da je odbor umetniške razstave sprejel pred kratkim več grozilnih pisem. Po neki drogi verziji so se vnela barvila. Vendar so to zgolj domnevanja, ker policija še ni zaključila preiskave. Eksplozija petrolejskega skladišča New York, 8. junija. V Norfolkii v Vir-giniji je iz še neznanega vzroka eksplodiralo skladišče petroleja, kar je povzročilo velikanski požar, ki je dosedaj upe-pelil 10 blokov hiš mesta. Gasilci še niso mogli pogasiti požara in obstoji nevarnost da se bo razširil tudi na trgovski del mesta. Pri reševalnih delih je bilo doslej ranjenih 19 odgnjegascev. Neka ladja za prevoz nafte je popolnoma zgorela, škodo cenijo na več milijonov dolarjev. Poplave v grški Makedoniji Atene, 8- junija. V Makedoniji so zaradi dolgotrajnega deževja narastle mnoge reke in poplavila obširna ozemlja. Mnogo ljudi je utonilo. Škoda, ki so jo povzročije poplave, je zelo znatna. Slpfit, 8. Junija, n. Ta teden prispe v Split francoska eskadra treh krtžark, ki ostanejo v splitski luki do 13. t m. Ob tej priliki se bo mudil v Splitu tudi viceadmi* rad Nikola Stamkovič, ki bo zastopal naše ministrstvo za vojsko m mornarico. V Di* vuljaih pri Splitu bodo prirejene velike svečanosti na čast francoskim oficirjem. Povratek ministrov v Beograd Beograd, 8. junija p. Iz Zagreba je pri« spel semkaj minister za trgovino tn industrijo dr. Juraj Demetrovič. Beograd, 8. junija p. Danes se je vrna v Beograd finančni minister dr. Sverijuga, ki se je mudil več dni v Zagrebu. Povratek papeževega mmcija iz Rim a Beograd, 8. junija č. Papeški nuncij na našem dvoru msgr. PeDegrinetti se je po daljšem bivanju v Rimu vrnil v Beograd. Dr. Korošec odpotoval v Rumunijo Beograd, 8. junija č. Bivši minister dr. Anton Korošec je odpotoval na zdravljenje v romunske toplice Herkules. Izpremembe v vojski Beograd, 8. junija. »Vojni list« objav* lja ukaze, s katerim so imenovani za ko* mandanta 45. pešpolka Viljem Lulič, do* sleo pomočnik komandanta 52. pešpolka; za komandanta 48. pešpolka polkovnik Karel Dolenc, doslej komandant 45. peš« polka; za komandanta 42. pešpolka pa pol* kovnik Gjorgje Bulič, doslej komandant 52. pešpolka. Pospeševanje tujskega prometa Beograd, 8. junija. Mednarodna turi* stična aliansa, ki predstavlja nad 40 turističnih ustanov vsega sveta z več kot milijon člani, je imela v Pragi svoj kongres, na katerem so bili sprejeti važni sklepi za pospeševanje turizma. Našo državo sta zastopala načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Ciril Žižek in direktor »Putnika« g. Stanko Iraševič. Med drugimi važnimi odločbami alianse je tudi sklep da posetijo letos njeni zastopniki korporativ-no našo državo. Železniška nesreča v Šleziji Benthen, 8. junija. V bližini Beuthna sta zadela skupaj dva osebna vlaka, pri čemer je bilo 12 oseb hudo, I5 pa lažje ranjenih. t Francosko-ruska pogajanja Priprave, ka se vrše v Parizu za nova rusko-francoska pogajanja za ureditev vzajemnih trgovskih odnošajev, vzbujajo ne samo živahno zanimanje gospodarskih krogov, marveč so predmet živahnih razprav tudi med politiki. Sledmi vidijo v teh pripravah nov poskus za zbližanje sovjetske Rusije s Francijo. Znano je, da so se taka pogajanja v preteklih letih često začela, da pa so se vedno končala z neuspehom, ker se na-sprotstva med francoskim in sovjetskim stališčem miso dala nikakor premostiti. Najbolj se je to pokazalo pred desetima Jeti, ko je bila otvorjena francosko-ruska konferenca in je bil na Čehi francoske delegacije de Monzie, o katerem je šel glas, da je prijatelj Sovjetske unije. Monzie se je tudi res pošteno trudil, da doseže sporazum med obema državama, ki naj bi bil ugoden tako za Francijo kakor za sovjete. Pogajanja pa niso mogla z mrtve točke: priznanje starih rnsikih dolgov. Začelo se je brezplodno razpravljanje, tekom katerega so Francozi zahtevali kot prvi pogoj priznanje carskih dolgov, sovjetski zastopniki pa so z isto vztrajnostjo zahtevali novih posojil, češ da jim je samo z novo denarno pomočjo, ki naj dvigne rusko gospodarstvo, mogoče misliti na odplačevanje starih dolgov. Boljševiiki so že za časa svoje borbe za oblast vrgli med množico mamljivo geslo o nepriznanju starih dolgov. To geslo je bilo eno izmed glavnih točk re-žimovega programa in v pogajanjih s Francozi tej točki niso hoteli dati izključno agitator.ičnega značaja, ako bi jo v celoti opustili. Zato so sovjetski mogotci pristali le na poravnavo, v iznosu 50 otanu dati niti najmanjše protivrednosti ali vsaj kolikor toliko zanesljivega jamstva. Pogajanja pred šestimi leti so se sukala v magičnem krogu dveh maksimalnih zahtev, zato se raso mogla premakniti z mesta. Francoska javnost se je često spraševala, aH konferenca, ki se uradno nikoli ni razšla, sploh še zaseda. Razgovori so se čedalje bolj zavlačevali, dokler končno ni bilo sklenjeno, da se bodo vodili v obliki diplomatskih pisem. Taka pisma in odgovori nanja so postajala vse redkejša in redkejša, dokler ni Monziejev poskus popolnoma zaspal. Ni dvoma, da nova pogajanja, o katerih vedo povedati zanesljivi viri, ne bodo imela nič manjših težav. Tudi to pot se bosta srečali maksimalni zahtevi priznanja starih dolgov in dovolitev novih .kreditov, ki jih sovjeti danes ne rabijo nič manj nujno nego pred šestimi leti. Zmerni ton Litvinova v Ženevi in splošna gospodarska kriza pa sta vendar ustvarili mnogo ugodnejši položaj. Francija gotovo tudi vpošteva izgubo, ki zadeva njeno industrijo, ko ogromne ruske dobave izvršujejo le Nemčija, Anglija in Amerika, francosko gospodarstvo pa stoja pri tem ob strani. Ako se bodo tedaj začela najavljena pogajanja, je sicer mnogo nade na njih uspešni zaključek, vendar pa je težko predvidevati, kako naj se premosti staro nasprotstvo: carski dolgovi in novi kredi ta. Oddelek za zastopanje članov pri insol« vencah in poravnavah se na žalost bohot« no razvija. Ni dvoma, da se določbe zako« na o prisilni poravnavi izvne konkurza zlo* rahljajo in to v taki meri, da sploh ni mogoče preceniti škode. Poslovna morala v naših trgovskih krogih naglo pada. V se« danjih težkih časih se sicer lahko zgodi, da trgovec zaradi nevšečnih prilik postane pasiven, vendar pošten trgovec mora to pasivnost spoznati, preden so upniki izgu« bili 60 odst. svojih terjatev. V interesu poslovne morale je, da se ta zakon ukine, če pa to ni takoj mogoče, pa se naj po* ravnalna kvota do tedaj poviša od 40 na 75 odst. V ilustracijo silnega naraščanja insolvenc je navedel zanimive podatke, po katerih je bilo od 1. maja preteklega leta (ko sta konkurzni in poravnalni zakon sto« pila v veljavo) pa do konca tega leta v dravski banovini 35 konkurzov (12 odst. vseh konkurzov v Jugoslaviji) in 17 po* ravnav (10.5 odst. vseh poravnav). Letos pa imamo do konca maja, torej v 5 mese* cih, v dravski banovini že 92 Insolvenc, In sicer 35 konkurzov ali 18 odst. vseh konkurzov v državi in 57 poravnav, kar odgovarja 20 odst. vseh poravnav. Delež dravske banovine na insolvencah v Jugo« 6lavjjj se je torej letos podvojil. Pri tem pa niso vštete vse številne Izvensodne po« ravnave. Pomoč društva pri insolvencah je za člane prav koristna in so bili doseženi doslej že znatni uspehi, ker društvo vsak primer podrobno preišče m za svoje člane zbere vse potrebne podatke. Na podlagi njegovega referata je bilo načelstvo po« oblaščeno. da v predlaganem smislu pred« loži merodajnim mestom odgovarjajočo resolucijo. Pri volitvah je bil nato za predsednika ponovno izvoljen g. Iv. Samec, za podpred« sednika pa g. Stane Vidmar. V odbor so bili izvoljeni gg.: Drago Gorup, Iv. Jeras, F. d v. Praprotnik, Jernej Jelenič, Oskar Schmitt,* Jos. Lubič; kot namestnika gg.: Iv. Soštarič in Rud. Kokalj; v nadzorstvo pa gg.: Fr. Urbane, Avg. Volk in Jurij Ve« rovsek. Zagrebški proces Zagreb, 8. junija, n. Na današnjem na« daljevanju kazenske razprave zoper mo« rilca Tonija Schlegla, ki je bilo v glavnem govora o tem, kako sta Babic in Pospišil pobegnila preko sušaškega mostu na Reko. Prečitane so bile izpovedi in zaslišana sta bila orožnika, ki sta imela ob kritičnem času službo na sušaškem mostu. Okrog 12.45 opoldne, ko je največji promet med Reko in Sušakom, sta dva kmetsko obleče* na moža stekla preko mostu s Sušaka na Reko in že od daleč dvignila roke pred italijanskimi-karabinijerji, ki so ju odved« li v svoje pisarne. Eden naših orožnikov je sicer stekel za pobeglima, vendar pa ju zaradi velikega prometa na mostu ni mo« gel dohiteti, drugi orožnik pa je bil za« poslen s pregledovanjem potnih dovoljenj. Odlikovanje hrvatskega industrijca Beograd, 8. junija AA. Kralj je odlikoval z redom sv. Save I. stopnje bivšega predsednika zemaljskega saveza industrij-cev S. D. Alexandra. Iz poštne službe Beograd, 8. junija AA Premeščene so na lastno prošnjo poštno-telegrafsko-tele-fonske uradnice v Ljubljano Marija Re-žič (9. skupina) iz Murske Sobote in Josipina Mežik (9. skupina), v Šmartno ob Paki pa Hedviga Eder (10. skupina) iz Celja. Srečke! Srečke! Srečke! Prodaja srečk se bo vršila samo do 18. t. m., ker bo prvo žrebanje že 20. t. m. — Prodane bodo kaj kmalu, zato ne odlašajte z nakupom, sicer bo dobil dobitek, bi Je namenjen Vam, bdo drugL Do- bite jih v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici Zadružna hranilnica r.-z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c* 19 Danes nepreklicno zadnjikrat Danes ob % 8. In 9^ premiera ob znižanih letnih cenah! Opereta razkošja, lepote in najslajših melodij v glavni vlogi najslavnejši kupletist, ljubljenec Pariza Mmirice flievaller Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Zaključek velesejma Danes, ko je zaključen XI. ljubljanski velesej-m, lahko z zadovoljstvom ugotovi« mo, da je uspeh letošnje prireditve spri* čo vladajoče težke gospodarske depresije presenetil celo optimiste. Kupčije na vele« sejmu so se namreč proti pričakovanju ugodno razvijale, zato ni čuda, da so raz» stavljalci v splošnem prav zadovoljni. V vseh strokah, predvsem pa v pohištvu in v gospodarskih in obrtnih strojih, so bili zabeleženi številni kupčijski sklepi, ki so razstavljalce v sedanji krizi navdali z no* vim pogumom. Ta uspeh seveda v gosp odarsk o»kon* junkturnem pogledu ne smemo napačno tolmačiti češ, da je to znak, da smo kri« zo več ali manj preboleli. Kupni interes, ki se je pojavil na velesejmu, predstavlja v znatni meri zadržano kupnj moč onih, ki so s svojimi nakupi morda mesece ča* kali baš na velesejm,. ki nudi na enem mestu največjo izbero. • Iz tega vidika je tudi razumljivo, da je uspeh največji v pohištvu in strojih, kjer je odločitev za nakup brez koncentrirane ponudbe, kakor je na velesejmu, zares težavna. Da pa so najširši krogi pravilno spoznali to veliko prednost, ki jim jo nudi velesejm v tem pogledu, je gotovo za velesejmsko insti« tunjo največji uspeh. Nedelja je tlia za prireditev prav ne* ugodna, s^j je z malimi presledki deževalo ves dan. To pa številne interesente, ki so še pred zaključkom hoteli poset'ti vele« sejm, ni oviralo in tako je proti pričako* vanju tudi ta dan posetilo prireditev okrog 10.000 ljudi Uspeh letošnjega velesejma. ki je rezul* tat dolgoletnega organ:zatoriČnega °dela, bo velesejmski upravi gotovo dal novega poguma za nadaljnje prizadevanje hi d i v cilju potrebnega razširjenja sejmišča in razstavnih objektov. Po podatkih velesejmskesa urada, ie letošnjo prireditev posetilo 104.00ft oseh. Od teh j« dopofnval« na podlagi sejmske legitimacijo {4.000, in sicer iz dravske banovina 28.4%, iz savske 17-5 %, iz dunavske 12.7 %, iz Beograda, Zemuna, Pančeva 10%, iz moravske banovina 8.4%, iz primorske 4.5 %, iz ostalih banovin 8.7 %, iz inozemstva pa 9.8 %. Inozemski posetniki so dospeli iz Avstrije, Češkoslovaške, Grčije, Italije, Nemčije, Francije, Madžarske, pa tudi iz Rumunije. LTSA. Chile in Albanije. Glede razstavljalcev. ki jih je bilo vsesa 816, srno letos dosegli nov rekord, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda: Razstavljale!: 1928 1929 1930 1931 domači 480 519 4fi3 517 inozemski 1« 215 325 299 skupaj 623 734 788 816 Število inozemskih razstavljalcev ie nasproti lanskemu letu nekoliko nazadovalo, seveda a je treba upoštevati, da bi bilo to število znatno večje, če bi velesejmska uprava lahko ugodila zakasnelim prijavam, ki so prišle zlasti iz inozemstva. Število domačih razstavljalcev pa se je nasproti lanskemu letu dvignilo za 54. Naš velesejem »e vedno bolj razvija tudi v vsedr-žavno institucijo, kar nam dokazuje zlasti dejstvo, da je bilo letos med domačimi razstavljale! 392 iz dravske banovine in 125 iz ostalih banovin, zlasti iz savske (89), dunavske (11) in iz Beograda (10). Od inozemskih razstavljalcev jih je bilo 121 iz Nemčije, 81 iz Avstrije, 21 iz Češkoslovaške, 19 iz Zedinjenih držav, ll iz Madžarske, 9 iz Anglije. 9 iz Francije. 8 iz Švedske, 4 iz Italije, 4 iz Švice, 4 iz Belgije, 3 iz Holandske in po 1 iz Danske, Čile. Poljske in Sirije. Prihodnji, to je XII. vzorčni velesejem se bo vršil 1. 1932. prvi teden junija- Letos jeseni (od 29. avgusta do 9. septembra) pa bo običajna jesenska prireditev, v rije okrilju bo tudi velika tujsko - prometna razstava. Svojevrstna -demonstracija avstrijskih hitlerievcev Dunaj, 8. junija, d. V soboto m včeraj je bil v Miirzzuschlagu zlet štajerskih na« rodnih socialistov Hitlerjeve smeri. Okrai« no glavarstvo je prvotno dovolilo za vče* raj dopoldne napovedani javni sprevod, v soboto opoldne pa ga je na odredbo no« tranjega ministrstva prepovedalo. Kljub temu je prišlo v soboto v Miirzzuschlag z več avtomobili kakih 150 narodnih socia* listov z Dunaja. Slovesnost na čast padlim vojakom se v soboto ni mogla vršiti, ker ie župnik prepovedal hadk^nkreuzlerjem dostop na cerkveno, zemljo. Narodni soci* alisti so zato priredili zvečer bakljado. ker pa jim je bila nosnja rjavih srajc, ki tvo« rijo del njihove uniforme, uri javnih na* s tonih prepovedana, so večinoma slekli srajce ter korakali skozi mesto z golim vrhnjim telesom. Tudi včerai dopoldne so priredili velik agitacrjski pohod. Ker zo« pet niso smel? kor?kati v rjavih srajcah, so i"h zopet slekli. Nekateri med njimi, ki so bili mM voino na fronti, so si prtemli vnina odlikovanja na goila prša z leuko* plastem. Senzacionalen vlom v zagrebško gledališče Vlomilec je bil zasačen pri vrtanju blagajne, a je po srditi borbi z nočnim čuvajem pobegnil Zagreb, 8. junija, n. Davi okoli 4. Je prišlo v Narodnem gledališču do krvave borbe med gledališkim čuvajem in nekim zločincem. V gledališkem poslopju je nameščena kontrolna ura, od katere vodi na vse strani žica do 20 različnih stikal. Og-njegasci, ki imajo ponoči službo, morajo v različnih časih na različnih krajah pritisniti na ta stikala, da izkaže kontrolna ura, če so vso noč vršili vestno evogo dolžnost Nekoliko po 4. uri zjutraj je čuvar Ivan Prah, kakor kaže kontrolna ura, pritisnil na stikalo št. 11, ki je v zadnjem delu hodnika blizu vrat prvega nadstropja, kjer je blagajniški urad z dvema težkima železnima blagajnama. Prah je kakor običajno potlpal tudi za kljuko na vratih blagajne, ki pa jih je našel na svoje nemalo začudenje odprto. Pogledal je natančneje s svojo oljnato svetiljko ter s strahom opazil, da so vrata s silo sneta s tečajev. V tem trenutku Je zaslišal tudi sumljivo šumenje, še preden 6e je mogel obrniti, je skočil izza nekega zagrajenega mesta močan visok mož naravnost pred čuvaja. Ker je napadalec dvignil roko s težkim kosom Načelno važna sodba v tiskovni pravdi »Slovenec« obsojen zaradi klevete. Celje, 7. jumja. V petek in soboto 6c je obravnavala tiskovna pravda, ki je končala z razsodbo načelne važnosti. Sodba namreč izreka, da je kaznivo tudi splošno klevetanje brez • navedbe kraja in 06eb ter drugih konkret« nih podatkov, če je le formulirano tako, da ljudje, ki razmere poznajo, vedo. kdo je bil mišljen. V imenu okrožnega sodišča je sodnik g. dr. Bavdek razpravljal o obtožbi, ki jo je proti ljubljanskemu »Slovencu« naperilo Kolo jugoslovenskih 6ester v Celju. Toži« teljice je zastopal dr. Vladimir Ravnihair iz Ljub liane, obtoženca pa dr. Ogrizek iz Celja. Pod svojo rubriko »Kaj pravite« je »Slo« venec« dne 12. julija 1930 priobčil nasled* nji člančič: »V večjem kraju so imeli le« tošnjo pomlad vsak teden dvakrat cvetlič« nii dan. Kraj je lep, celo letoviščarii hodijo tja, ima pa ta kraj tudi svojo zaduhlo fabriško četrt. Vrtnarji 60 bili jezni, ker so morali dajati rože zastonj, da so jih po« tem otroci iz fabriške četrti po navodilih dobrodelnega dramskega komiteja proda* jali po ulicah. Ljudem je bilo nerodno, ko so jih otroci nadlegovali, pa nedolžne oči slabo rejenih otrok so tako lepo prosile, da. ubogi pasant uradnik, kmet in delavec ni mogel mimo. Prosile pa so punčke dinar« jev, da jih bodo poslale lahko dobrodelne gospe poleti na počitniško kolonijo, kjer se bodo na dobrem zt ku in ob izdatni hrani malo popravile. V počitniški koloniji je sadaj prav živahno. Dobrodelne gospe •so fte iia lastnih*flvtbint>bilih peljale s ce* limi fam.ilijami in še z nekoliko druge žh'lite: tja dol in za majhen denar se jim dobro godi. Pobrale so sicer tudi nekaj revnejših otrok, pa za isto ceno, kot boga« taške. V gospodinjstvu dobrodelnih gospa se bo koncem poletja pokazal prebitek — doma bi shajale s tistim denarjem, kar jih velja doli en mesec letovišča, komaj en teden — revež pa sf bo moral za pri« spevek svojemu otročičku med poletjem marsikaj od ust pritrgati. Kljub lepim uspehom cvetličnih dni pa bo še kaj defii« cita. Zato pa imajo v tistem kraju občin« sko načelništvo, ki daje dobrodelnim go« spem podporo. Kaii pravite, gospod ured« nik. kje se to godi? Na Slovenskem ali na Soanskem? Španska vas bi morala biti taka dobrodelnost Slovencem vsekakor. Iznajd« liivost tega komiteja je pa vsekakor ženi* jalna, da bi je človek debelušnim dobro* delnicam skoraj ne prisodil, če ne bi imele tako brihtnih mož...« Obtožnica, ki je. obsegala celih 43 6tra* ni. je dokazovala, da je člančič napisan tako. da ni dvoma, da je hotel pisec zadeti celjsko Kolo jugoslovenskih sester, in da so ga v Celju tudi vsi tako raizumeli. Zato je Kolo, njegova predsednica ga Marica Sernečeva in odbornica ga. Alojzi ia Cilen« škova vložilo proti »Slovencu« tožbo zara* di klevete in žal jen ja časti. Razprava je trajala dva dni. Zaslišanih je bilo 33 prič, poleg tega pa so bile pre« čitane še izpovedi mnogih drugih prič. Pri« če so potrdile navedbo obtožnice, da je bil članek »Slovenca* naperjen direktno proti tožateljicam. Zastopnik tožiteljic dr. Rav« nihar je obširno utemeljeval obtožnico, dr. Ogrizek pa je skušal dokazati, da je bil članek le splošnega značaja in da nikakor leleza. Je stražnik spustil svetnldko iz rok, da bi se mogel braniti z obema rokama. Nastala Je kratka srdita borba med čuvajem ln zločincem, v kateri Je stražnik za-klical na poanoč in bil od napadalca hudo poškodovan. Vlomilec je v strahu, da prM» res kdo na pomoč, opustil borbo, stekel po hodniku ln Izginil. Takoj so gledališko poslopje obkolili stražniki ter preiskali vso notranjost poslopja, zločinca pa niso mogli najti. Po točnem preiskovanju so samo mogli ugotoviti, da je vlomil neznanec skozi okno, ktf ga je razbil v notranjost gledališča. Ves denar gledališke blagajne se izroča vsak dan Poštni hranilnici, ker pa je bila včeraj nedelja, ko hranilnica ne posluje, je bilo v gledališki blagajni kakih 80 tiloč denarjev. Denar je bil spravljen v isti sobi, toda k sreči v drugi blagajni, katere zločinec še ni načel. Zanimiva je Izjava upravnika Narodnega gledališča, ki Je izjavil, da zločincu gotovo ni bilo znano, da obstoja tudi v gledališču finančna kriza, sicer ne bi skušal krasti tam. kjer ni denarja. ni bil merjen ravno na Celje. Sinoči kasno zvečer je sodnik razglasil sodbo. Odgovorni urednik »SI oven ca« je bil spoznan krivim v smislu obtožnice ter obsojen na 10 dni zapora, na globo 3000 dinarjev, na plačilo 5000 Din idealne od* škodnine Kolu, na objavo sodbe v »Slo* vencu« in plačilo stroškov. Zagovornik je prijavil proti sodbi priziv. Silen naliv v Beogradu Beograd, 8. junija, p. Davi ob 8. je na« 6fcalo nad Beogradom tako silno neurje, ka« kršnega že dolgo ne pomnijo. Naliv je btf tako močan, da je voda po nekaterih okra« ijih povzročila mnogo škode. Središče me« sta, ki ima višjo lego in ki ima tudi do* bro kanalizacijo, ni mnogo trpelo od sil« nega naliva, katastrofalne posledice pa so bile v nižje ležečih predmestjih. Največ jo bila prizadeta Jatagan Mala. kjer so biln mnoge hiše v kakih desetih minutah polne vode. Zidovi iz slabšega gradiva so s« mnogi porušili. K sreči je naliv kmalu po« nehal in je pričel padati rahel dež. Tragična smrt orožnika Beograd, 8. junija p. Iz Plevlja poročajo o tragični smrti orožnika Radomana Radojiča, rojenega v srezu Danilovgradu. Puška, ki jo je postavil poleg sebe, je padla na tla in se sprožila, strel pa ga je pogodil pod levo oko. Radovič je obležal na mestu mrtev. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa dane«: Poloblačno, zmerno toplo, malo bolj nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Proga nižjega pritiska je prodrla preko področja južne Evrope ter povzročila slabše spora-dicne padavine in zmeren padec temperature, zlasti v severnih predelih države. Nad severozapad.no Evropo prevladuje ba-rometerski maksimum, ki prehaja deloma tudi v centralno Evropo. Barometerski pritisk je v splošnem padel za 0.1 do 3 mm, razen v severozapadnih krajih, kjer je ostal nespremenjen ali pa se celo dvignil za 0.1 do 2 mm. Temperature so ostale samo v južnih predelih brez večjih sprememb ali pa so se neznatno dvignile, dočim so na severu v slošnem pad'!e za 1 do 5 stopinj. Dunajska vremenska napoved ra torek: Menjajoče se oblačno, večinoma jasno, temperatura se bo le malo spremenila. if V neizmerni žalosti naznanja* mo pretužno vest, da je naS iskre« no ljubljeni soprog, oče, brat, 6tric in svak, gospod Anton Lebar orožniški narednik v pokoju dne 6. t. m., po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, nnimo preminul. Pogreb bo v torek dne 9. ju« rija 1931. ob 2. uri popoldne iz« pred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sevnica—Ljubljana, dne 8. ju« onja 1931. Žalujoči ostali. Občina LInbllana *«®tnl pogrebni ta vod OMb» LJubljana Mestni pogrebni uvod Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla naša preljuba sestra, teta in svakinja, gospa Ana Vodnik roj. Majzelieva po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Truplo blagopokojnice se blagoslovi ▼ torek dne 9. junija 1931 ob % 11. uri ▼ mrtvašnici splošne bolnišnice, nakar se prepelje v Novo mesto in se vrši pogreb istega dne ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tamošnje farno pokopališče. LJubljana — Novo mesto, dne 8. junija 1931. 8262 Žalujoči ostali. Naši kraji in ljudfe Gradba katoliške katedrale v Beogradu Beograd, 7. junija. Beograjski občinski svet se je v soboto borH z vprašanjem stavbišča za Katoliško katedralo v Beogradu. Prvotno je bilo na« menjeno stavbišče na Krunskem vencu. Ker je pa tu svet večinoma zasebna last, bi bila stvar vsekako zelo draga in se je aato že pred leti razmišljalo o drugih kra* jih, kjer naj bi se zgradila katedrala, tako ob cesti v Topčider v bližini znane gostil« ne »Mostar«, potem v Strossmayerjevi uld* ci v bližini železniške postaje, a mnogo se je tudi govorilo o bloku na koncu Terazij, kier sedaj še stoji znana »kafa-na Albani« ja*. Sedaij pa se je v smislu sporazuma rned mestno občino in beograjskim nadško« fijskrm ordinarijatom določilo stavbišče na Dorčolu, na dunavski strani, med uli« camd Visok og Stevan a. Princa Evgena, De« spota Gjurgia in CaTa Uroša. To stavbi« š.če meri okoli 5000 kvadratnih metrov. Ker ee je občinski svet (opštin&ki sud) že izrekel za ta načrt, je treba 6edaj samo še sklepa občinskega odbora, da bo stvar veljavna in pride ta točka na dnevni red ponedeljkove seje. Tako dozorevanje načrta za zgradbo ka« tolaške katedrale je menda dalo tudi po« vod društvu za zgradbo cerkve sv. Save, da je stopilo v javnost s ponovnim pozi« vom za kar najobilnejše prispevke s stra« ni države, banovinskih uprav, mestne ob« čine beograjske, pravoslavnih cerkvenih ustanov in zasebnikov za zgradbo tega svetišča narodnemu prosvetitelju sv. Savi, čigar truplo so Turki sežgali v Beogradu. Po načrtu arh. Nestorovdča naj bi bilo to svetišče res monumentalna, veličastna stav« ba, vredna velikanskega pomena 6v. Save za ves jugoslovenski narod. Stroški so pro« računani nad 100 milijonov, a društvo ima doslej nabranih šele 6 milijonov. Treba bo torej v resnici vsestranskih prispevkov, da se v doglednem času uresniči veliki načrt. iZbor narodnih železničarjev Ljubljana, 8. junija. V nedeljo Noč na Lisi goric Mode-sta Petroviča Mnsorgskega, čigar petdesetletnico smrti letos praznuje ves glasbeni svet — je odlična, pristne ruske metodike polna skladba, prozorna po obliki, močna po glasbenem izrazu, učinkovita po instrumentaciji Rimski Korsakova. — In končno klavirski koncert Petra Iljiča Cajkovskega op 23 c v B - molu, klasična muzika, skoz in skoz slovanska, z duhovitimi domisleki. Klavirski part zahteva bravuroznega pianista. In Ivan Noe je tak. Svoj težak part je absolviral briljantno, vse tehnične težko- če so mu bile igrača, čudovito skladno se je orkester akomodiral njegovim vratolomnim pasažam in kadencam. Sploh sem imel vtis, da je ta večer orkester razven malenkostnih netočnih intonačnih nesreč v trobilih, izvrstno muziciral. Godala lepo vigrana, lesni instrumenti skladni, trobila in tolkala precizna. Predvsem sem pa občudoval dirigenta L. M. Škerjanca, ki je vsa tri dela dirigiral na pamet, točno in z zanosom. Glasbeno - študijsko bivanje v inozemstvu pri vzornih dirigentih mu je mnogo koristilo. — Koncert bi bil zaslužil zdaleč številnejši obisk, kot ga je bil deležen. Je pač zvečer prelepo zunaj v hladu, preveč prijetno na velesejmu. Čas za koncerte ni več primeren, z majem je zanje odklenkalo. Pač pa je publika, ki je na koncert prišla, izražala orkestru in dirigentu po izvajanju vsake skladbe prisrčno pohvalo z gromkim ploskanjem. Dirigentu so poklonili tudi cvetje. Na razveseljivem uspehu orkestru in dirigentu iskreno čestitam. Uprava kr. Narodnega gledališča pa naj prihodnjo sezono s simfoničnimi koncerti nadaljuje, hvaležna ji bo zanje vsa naša glasbena srenja, morda bolj kot za kakšno na hitrico pripravljeno opero. Z. P. Pred zadnjo premijero v ljubljanski drami L. Frank: Vzrok. Uprizoritev moderne Frankov® drame vzbuja splošno zanimanje. Med imeni, ki danes v nemški literaturi veliko obetajo, stoji med prvimi L. Frank. Naša kritika je že ob marsikaterem domačem avtorju ome- njala njegovo ime, dasi je še malo preveden- M. Klopčič je objavljal v podlistku prevode njegovih novel >Clovek je dober«, mariborsko gledališče pa je v letošnji sezoni uprizorilo dramo >Karel in Ana«, ki je prvotno izšla kot povest. Prav tako je Frank sam dramatiziral svoj roman >Vzrok«. Nemška kritika se močno ogreva za roman »Ochsenfurtski kvartet«, v katerem je pisatelj nadaljeval svoje mladostno delo >Razbojniška svojat«. Uvršča ga med najboljša moderna dela. L. Frank je izrazita osebnost, v njegovih delih se zrcali hotenje mlade generacije, ki je že prebolela krizo povojnega manirizma. Nobenega umetničenja več, nikakšnega prisiljenega bičanja fantazije: pisateljeva beseda le preprosta, celo skopa. Toda te slilre človekove razdvojenosti so pretresljive. Pred nami stoji goli človek, razbičana mu_ Je duša, ki hlepi po dobroti in lepoti; družba, gluha za primarno moralo srca, ga obsodi na smrt. >Vzrok« je borbena drama. Avtor ne obtožuje posameznika, grozne scene razodevajo gnilobo sodobne etične in socijalne vzgoje. Drama bo mogoče izzivala odpor, proteste in vendar vsebuje živo resnico. Njena stvarnost ni naperjena zoper ta ali oni stan, pač pa je človeku in družbi zrcalo. Avtorjevo idejno borbo izpričujejo tudi osebe, ki niso individualizirane, temveč psihološko osvetljeni tipi sodobne družbe. Vsebina Frankove drame bi bila lahko suhoparno poročilo o porotni obravnavi. Porotniki so obtožili mladega človeka, da je zavedno in hote ubil svojega bivšega učitelja. Ker si, je po zločinu prilastil tudi nekaj učiteljevega denarja, je kriv ropar- skega umora. Sodni dvor ga je po kratkem posvetovanju obsodil na smrt. Justifikacija je bila izvršena nekaj dni nato na dvorišču justične palače. Tako bi se lahko glasilo poročilo. Frank pa je prikazal morilčevo dušo, v silnih prizorih je ponazoril krivice in muke, ki jih je prestajala ta uboga duša, dokler se ni v njej utrgalo, ter se je zgodilo strašno dejanje. Vzrok dejanja je globoko motiviran. Morilec Izpove pred sodiščem: »V notranjosti zemlje se nekaj zgane, po nujni potrebi. Podsute se pobočje, grušč ubije človeka. Prav tako so vse te krivice, ki sem jih pretrpel, rodile v meni nenaden izbruh sovraštva in učitelj je izgubil življenje. Mogoče bolj po svoji, kot po moji krivdi.« Morilec ni junak, že v mladosti mu je grenkoba zatrla prebujajoče se sile. Živčevje' mu je bolestno občutljivo za krivice v družbi in njene socijalne prepade. Motivi njegovega zločina so čustveni. Duša se je uprla zoper ponavljajoče se nasilje človeka nad človekom. Poslednji prizori v ječi pred usmrtitvijo so živa in strašna podoba, kako slaboten je bil ta idealist, ki ga je družba ustvarila za morilca. Vrednotenje umetniškega dela pa ni za-visno le od vsebine, merodajna je forma, ki je njegova notranja in skrivna dinamika. L. Frank si je utrl novo pot med realizmom in simboliko; njegovo pero ima veliko sugestivno moč. Uprizoritev te moderne psihološke in obenem borbene drame je vsekakor tudi zanimiv problem stila in odrske kreacije. J. K. Spominjajte se slepihl Domače vesti * Poljski poslanik izročil odlikovanja našim novinarjem. V zvezi s skupščino polj-sKo-iugoslovenske antante tiska ie predvčerajšnjim poljski poslanik na našem dvoru dr. Vaclav Babinski priredil čajanko v poljskem poslaništvu ter izročil jugoslo-venskim novinarjem odlikovanja, katera i:m ie podelil "predsednik poljske republike, Po lepem govoru i e poslanik dr. Babinski izročil red »Poloma restituta gg. Marjano-viču Živančeviču. dr. Radovanoviču, Smo-deiu. Lukoviču, Ribnikarju. Petroviču, Kra-kovu. Svajgeriu in Sokiču. Poslanik dr. Babinski ie izrazil željo, naj bi ta svečanost še ožje vezala in poglobila naše bratske odnošaje. Slavnosti so prisostvovali tudi poljski novinarji, ki so na potovanju PO Jugoslaviji prispeli v Beograd ter bodo po-setili tudi Zagreb in Ljubliano. * Sodnopisarniški izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubliani dnev-ničarja višjega deželnega sodišča g. Vinko Jeločnik s prav dobrim in g. Franjo Peklar z dobrim uspehom. * Vojaške vesti. Imenovana sta: major Janko Hameršak za komandanta 1. bataljona 30. pp.. peh. podpolkovnik Vladimir Martinkovič pa za komandanta 1. bataljona 31. pehotnega pešpolka. Višji vojaški uradnik Josip Sušnik je imenovan za vršilca dolžnosti upravnika kosovskega in-tcndantskega skladišča. * Finančni direktor na odmoru. Finančni direktor v Liubljani dr. Povalej Josip je od 11. do vštetega 20. t. m. na odmoru. Stranke bo sprejemal v tem času pomočnik finančnega direktorja S. Špindler Martin. * Razpisano ie mesto pisarniškega pripravnika s popolno srednješolsko izobrazbo strokovnih šol z završnim izpitom, ki je enaka tej izobrazbi, za območje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pripred-sedništvu višjega deželnega sodišča v Liubliani v teku treh tednov. * Himen. Poročil se je včeraj v Ljubljani g. Roman Oberlindtner. železniški uradnik v Hrastniku, z gdč. Vero Plehanovo, upravnico hrastniške pošte. Čestitamo! * No^i grobovi. V Gomilskem je po daljšem boiehaniu umrl v lepi starpsti 70 let splošno spoštovani nadučitelj v p. g. Ivan Zotter. Pogreb zaslužnega šolnika bo jutri ob 15. izpred graščine Strasnek na gomil-sko pokopališče. — V Sv. Martinu pri Vur-bergu ie umrl v starosti 32 let ugledni go-sti'ničar in posestnik g. Franc A m e r. Pokopali ga bodo danes ob 9. na domačem pokopališču. — V ljubljanski bolnici je po dališem boiehaniu umrla gospa Ana Vodnikova rojena Majzljeva. doma iz Novega mesta, kamor bodo danes prepeljali truplo in se bo pogreb vršil popoldne ob 16. — V ljubljanski bolnici je nadalje umrl g. Anton L e b a r. orožniški narednik v p. iz Sevnice. Pokopan bo danes ob 14. pri Sv. Križu. — V celjski bolnici so umrli: t. t m 32 letna Elvira Kokotova z Rogin-ske gorice pri Šmarju in 37 letna Helena Polan drova iz Griž. 7. t. m. pa 65 letni prevžitkar Jože C ve k iz Marija gradca pri Laškem. V Trstu je umrla gospa Leo-poldina Š t a j e r i e v a, soproga drž, poslovodje v art. tehničnem zavodu v Kragu-ievcu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno s">žalie! * Dar. G. dr. Vilko Maurer, notar v Kočevju je podaril GM družbi 50 Din namesto cvetk na grob svojemu prijatelju g. Alojziju Hočevarju, sodniku v Novem mestu. Iskrena hvala! * V Savo Je padla. Te dni so se v Su-hadolu pri Savi igrali otroc' in je padla 31etna hčerka želez, čuvaja Škofica v Savo. Otrok je molel ročice iz vode. Ker ie Sava na tem mestu zelo globoka, bi bila deklica eotovo utonila, če ne bi železničar Tomaž Kaluža prišel mimo. Takoj je vrgel debelo vejo proti deklici, ki se ie veje prijela in Kaluža je potegnil otroka iz vode. Dekletce se je bilo hudo prestrašilo, izbruhnilo je vodo nato pa je spet bilo vse pozabljeno Starši, pazite na otroke, oso-b to. če stanujete blizu vode! * Povratek iz Rusije po 43 letih. V Her-cegnovi v Boki Kotorski se je vrnil te dni iz Rusije Ivan Mandič, ki je živel v Odesi 43 let Z velikim trudom si je izposloval potni list in zapustil Rusijo z 20 rublji v žepu. To je bilo vse. kar je smel vzeti s seboj oo 43 letih hudega dela na rečnih ladjaiv v Rusiji. Ker ima doma na smrt bolnega brata, je starček pohitel v domače se!o. * Mati in dva sinova zgoreli. Iz Mostar- ja poročajo o grozni nesreči, ki se je v soboto pripetila v selu Raška gora. Seljaki so izkopali globok vodnjak, ga obzidali ter na dnu vodnjaka zakurili, da bi se zid prej osušil. Mladenič Petar Janjič je prišel po- Dobra prebava — pol zdravja! m Lahko normalno izpraz- ni^ gp^ nenje pri zapeki, lenivo- sti črevesja vam omogočijo * dražeje Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat. 8088 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubliani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur i, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm. 8. junija. Ljubljana 7. 759.6. 15.8. 73, SEl, 1. dež. 32.3; Maribor 7, 759.0, 15.3. 82. NNW4. 4, dež. 33.8; Zagreb 7, 759.5, 15.8. 81, El. 7. dež, 5.5 Beograd 7. 757.3. 18.7. 86, tiho. 8, dež, 4.2; Sarajevo 7, 758.5, 16.0. 90, tiho, 10, dež. 2; Skoplje 7. 758.0. 21.9, 64. Ni. 7, dež. 1.2: Kumbor 7„ 757.2. 20.7, 84. tiho, 10, —, —; Split 7. 758.4, 20.7. 80, SI. 6, dež, ?; Rab. ni depeše; Vis 7, 758.3, 18.1. 82, NW1, 0. —. —. Temperatura: (prve številke pomenilo najvišjo, druge najnižjo:) v Ljubljani —, 14.0. Mariboru 19.2, 10.4. Zagrebu 25.1, 14.8, Beogradu 27.1, 16.2. Sarajevu 28.0, 14.3, SkoDlju 24.8. 11.4, Kumboru 38.5, 17.8, Splitu 28.6, 18.1. Visu 27.9, 17.8. Solnce vzhaja ob 4.14. zahaja ob 19.44. Luna vzhaja ob 0.41. zahaja o«b 11.49. gjedat novi vodnjak, v katerem je gorelo dračje in drva. Ker se je preveč nagnil preko roba, je izgubil ravnotežje ki padel na ogenj. Grozni prizor je videl starejši brat ter skušal rešiti ponesrečenca. V* du-šljivem dimu pa se je onesvestil in tudi on padel v vodnjak. Na enak način se je ponesrečila še mati. Sosedje so prinašali vodo in pogasili ogenj. Toda za mater in sinova ie bilo že prepozno. * Krasno godbo in petie čujete lahko samo iz gramcrfonov in plošč zadruge »Jugo-sport« v Ljubliani. Miklošičeva cesta 34. A. Rasberger. Pridite in poslušalte! Bedite član! + Izgubila, oziroma vzeta je bila v nedeljo na Fla.išmanovi proslavi v Beričevem neki pevki denarnica, v kateri se je nahajal poleg denarja tudi zlat poročni prstan. Ker ie isti zelo drag sporuin. naj naditelj, oziroma nepoštenjak. ki si ie denarnico prisvojil. vrne vsaj prstan na oglasni oddelek »Jutra«. Selenburgova ulica. fTO zobna pasta n a } b o 1 i š a ! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos Reich. Iz Ljubljane o— Iz gledališča. Jutri ob 20. bo v drami zadnja premijera v sezoni. Uprizori se Frankova tragedija »Vzrok«. Premijera je za red E. Izvirna opereta »Oj ta prešmen-tana ljubezen« se ponovi drevi za red C. Drugo gostovanje tenorista Svetozarja Ba-novca bo v operi v četrtek v »Hoffmanno-vih pripovedkah« za red A. u— Šola Glasbene Matice priredi ob sklepu šolskega leta dve šolski produkciji gojencev nižjih letnikov in sicer bo prva ta četrtek, druga pa v soboto, obakrat ob 16. v Filharmonični dvorani. Vstop je prost, ravnateljstvo vabi starše gojencev glasbene šole in prijatelje Glasbene Matice. Program se bo dobil pred vsako produkcijo pri glavnem vhodu v veži FilharmoniČnc družbe. .i— Francoski institut opozarja, da bo v četrtek predaval g. R. Warnier v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: Gobineau. njegovo življenje in pomen. Začetek ob 21. Vabimo. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. obvezna vaja za mešanj zbor. u— Javna telovadba Sokola II., se bo vršila nepreklicno 14. t. m. ob 17. na letnem telovadišču na Prulah ob sviran.iu godbe na pihala 40. no. pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Cerina. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi bo prosta ljudska zabava združena s srečolovpm in nlesom. Vabimo k tej naši slavnosti vse sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ob slabem vremenu se telovadba preloži, o čemer bomo pravočasno obvestili. u— Narodno železničarsko elasbeno društvo Sloga ima drevi svoj VTI. redni letni občni zbor ob 6. v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru. Udeležba je za vse člane obvezna. u— Obrtna in trgovska statistika Ljubljane. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo v začetku letošnjega leta v Ljubljani 1226 trgovin, 1735 obrti in 99 industrijskih podjetij. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji iz* biri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. u— Vodniki za mesto Ljubljano. Pred komisijo tujskoprometnega sveta za Ljubljano ie napravilo prejšnji mesec 9 kandidatov izpit za vodnike po Ljubliani in okolici Komisiia ie bila z rezultatom prav zadovoljna. Informacije zaradi vodnikov se dobe pri magistratnem pisarniškem ravnatelju g. Dragotinu Šebeniku pri magistratnem nadoficijalu g. Branimiru Kozincu in pri mestnem učitelju g. Alojziju Potočniku na mestni osnovni šoli na Grabnu. u—- Prva ključavničarka. Pri pomočniški preizkušnji zadruge ključavničarjev je v ne-neljo napravila gdč. Tilči Geyerjeva, hči uglednega ključavničarskega mojstra v Ljubljani, izpat za ključavničarsko pomočnico z dobrim uspehom. Je prva pomočnica, ki je napravila topit pri zadrugi, čestitamo! u— Predavanje o plinski kuhi. Drevi ob 20. bo v šentjakobski šoli (vhod iz Florjan-ske ulice) predavanje o plinski kuhi ie peki. Predavala se bo tudi poka peciva v plinskih štediLnikih. Na predavanje lo brezplačno ipokušnjo jedil so vabljeni vsi, ki se za to zanimajo. Vstop prost. u— Jagode na ljubljanskem trgu. Na ljubljanski živilski trg so prinesle kmetice zadnje dni že precej domačih jagod. Sprva so bile jagode po 10 Din 1. a sedaj jih že prodajajo do 8 in celo 6 Din 1. Včeraj je bilo na trgu okrog 15 košar jagod, ki so iih gosnodinip kmalu pokupile. u— Po nedeljskih nalivih solnčen Me-dard. V nedeljo je bilo deževno vreme. Ponoči so bili nad ljubljansko okolico močnejši nalivi lin je Ljubljanica močno narasla. Zanimivo pa je, da je Ljubljanica kljub nalivom povsem čista, kar je znak, da na Krasu ni bilo hujšega deževja. Po obilni mokroti je nastopilo včeraj lepo solnčno vreme. Sveti Medard, patron koscev, je torej pokazal veliko naklonjenost svojim čestilce"'timi korVsTTli. u— Avtomatične kretnice na cestni železnici. Dobili smo na tramvajski progi praktično novost. Na križiščih so napravljene avtomatične kretnice, ki jih je montirala tjvrdfloa S i emens-SchTiokert Avtomatične kretnice fumikcijomlrajo tonemitno. Ce n. pr. po Dumajisiki cesti vozita dva voz«, od katerih, prvi zavije v Prešernovo ulico, drugi pa ae namenjen v šelepiburgovo nll-oo, se lahko to avtomatično neposredno regulira. Za prvi to® se tračnice Kak usmerjene t Prešernovo ulioo, vosnik drugega voza mora pa (Malti na posebno okvirno žico. ki je montirana na žici za tok kakih 50 metrov pred avtomatično kretnico. Kadar privozi tramvaj do okvirne žice, mora voznik polagoma voziti in izklopiti tok. V tem hipu avtomatična kretnica sama premakne tračnico r želj eno smer. u— Gledališka ulica bo razširjena. Gledališka ulica je v dosedanjem zazidanem delu zelo lepa. Davno pa je treba, da se razširi dalje proti Gosposvetski cesti. Do tega je sedaj tudi prišlo, kajti mestna občina je po dolgotrajnem prizadevanju sklenila z lastnikom obzidanega vrta za humanistično gimnazijo sporazum. Včeraj zjutraj so pričeli mestni delavci že odstranjevati ob Zaltovem vrtu zidano ograjo. Stavbna črta je umaknjena za več metrov v notranjost vrta. tako da bo cesta prav tako široka kakor je v podaljšku ulice onkraj Aleksandrove ceste. S tem bo omogočena definitivna regulacija te ceste, ki bo po ureditvi postala zelo važna razbremenjevala žila za Dunajsko cesto. Novo otvor-jeni del ceste bo mestna občina takoj ka-nalizirala in uredila cestišče za tlakovanje. ZOBOZDRAVNIK dr« Srečko Puher se je preselil z ordinacijo iz Poljanske c. 16 v lastno vilo v S. Gregorčičevo ul. *>2 (vila poleg banske palače na Bleiweisovi c., nasproti Trgovskega doma), Tel. 20—70. 8150 u— Peti tramvajski voz je dospel včeraj zjutraj iz tovarne vagonov v Brodu na ljubljanski kolodvor, kjer ga je vzela v oskrbo špedicija Rajka Turka, ki je preskrbela prevoz tudi prejšnjih štirih novih vozov. Seveda so morali tudi ta voz spraviti na tramvajski tir s pomočjo precej kompliciranih naprav, a je šlo zopet srečno. Voz so popoldne za enkrat prepeljali v remizo, bo pa že v naslednjih dneh nastopil službo. Najprvo na šišenski progi, pozneje Pa z ostalimi bratci in še petimi tovariši, ki prispejo v Ljubljano že prihodnje dni. na Drogi Vič-Šiška-(Št. Vid). u— Ponesrečen delavec. S podstrešja nove stavbe v Soški ulici št 7 je padel S metrov globoko delavec Ivan Reis, doma iz Riomancev v okolici Ptuja. Stopil je bil tako neprevidno na strešno tramovje, da je zgubil ravnotežje. Pri padcu si je zlomil desnico in so ga morali prepeljati v bolnico u^— Tatovom pride vse prav. Na Sv. Petra cesti št. 1 se je splazil na dvorišče tat in odjpeljal 700 Din vreden štirikolesni, zeleno p les kan ročni voziček, last trgovca Feliksa Urban ca V nekem hlevu na Gasilski cesti je tat ukradel hlapcu Francetu Juhantu 300 Dim vreden suknjič. u— Tatovi koles. Delavcu Martinu Ml-holiču je bilo ponoči s Kovačičeve stavbe v Einspielerjevi ulici za Bežigradom ukradeno S00 Din vredno kolo znamke »Diir-kopp«. Enako smolo je Imel tudi ključavničar France Novak iz Sneberij, kateremu ukradel nekdo kolo znamke »Puch« iz garderobe kina Matice. u— V včerajšnjem poročilu o odkritju Fleišmanovega spomenika je treba popraviti, da je mladinski pevski zbor zapel nod vodstvom ' šolskega upravitelja z. Nika Einspielerja. u— Mlad volčjak z znamko 1011 se Je izgubil. Najditelj dobi nagrado. Daohs, Prule 23. u— Izgubil se Je sveženj (zavojček) uradnih spisov obče državne bolnice v Liubljani, naslovljen na bansko upravo, oddelek za zdravstvo. Najditelj se vljudno naproša, da zavoj vrne splošni bolnici v Ljubljani. u— En PAN nadomešča 24 drugih ovratnikov. Iz Maribora a— Zrelostni Izpiti v Mariboru. Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru se je pričel pismni učit. diplomski izpit 2. junija in je pravkar dovršen. Z današnjim dnem so se pričeli praktični izpiti, ki trajajo do 13. junija. Ustni izpiti pa se bodo vršili 24. t. m. Izpit polaga 24 maturantk. Izpraševalni komisiji predseduje direktor g. Jovan Jova-novič iz Beograda. Na državnem ženskem učiteljišču se je pričel pismeni izpit 1. t. m. Ustni diplomski izpit bo trajal od 15. do 24. t. m. Kandidatinj je 60. Na realni gimnaziji se letos še ne bo vršila redna matura, ker zavod še nima osmega razreda. Vršila se bo samo matura za tiste kandidate, ki so bili lansko leto odklonjeni na realki za celo leto. Takih kandidatov je pet. Odposlanec ministrstva prosvete je beograjski vseučiliščni profesor dr. Miodrag Ibrovec. a— Učiteljstvo mariborskega in lenar-škega šolskega okraja se je zbralo v soboto 6. t. m. k prvemu skupnemu zborovanju v gostilni župana g. Sikerja v šmar-jeti ob Pesnici. Od 10. do 11. ure je zborovalo kakih 90 udeležencev, najprej vsako društvo zase, potem pa skupno. Skupno zborovanje je otvoril predsednik mariborskega sreskega učiteljskega društva g. Vauda Mirko. Za njim je govoril predsednik lenarškega učiteljskega društva g. Franjo Golež, nakar je predaval g. Vo-mer o gospodarskih ustanovah učitelj-stva, zlasti o učiteljski gospodarski poslovalnici. Po skupnem kosilu se je vršila družabna zabava, kjer je posetil zboro-valce tudi učiteljstvu vedno naklonjeni sreski načelnik g. dr. Ipavic. Z lepim govorom je pozival zbrano učiteljstvo, naj sodeluje z vsemi močmi pri delu Sokola kraljevine Jugoslavije in naj ne klone, kljub mnogim težavam, n katerimi se mora boriti pri svojem delu. Z lepimi pevskimi točkami je zabaval zborovalce tudi učiteljski pevski zbor, ki Je prepeval vse do slovesa ob pol 5. popoldne. a— Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico bo zborovalo v sredo 10. t. m. ob 16. nri Balonu. — Odbor. a— Sprejem gojencev v mašhisko pod-oficirsko šolo. Komanda mašinske podofi-cirske šole v Kumboru razglaša, da sprejme letos 150 gojencev iz meSčanstva v ma-šinska podoficirsko šolo v starosti od ic in pol do 18 in pol let Natančni podatki so interesentom na vpogled med uradnimi urami v Mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg št. 11. a—Iz gledališča. Zaradi obolelosti ge. Zamejič-Kovifieve se je morala letošnja premiera Kienzlove opere »Evangeljnik« odložiti na četrtek 11. t. m. Opozarjamo na to melodijozno in dramatično opero, ki bo obenem zaključek letošnje glasbene sezone in ki se bo uprizorila s tremi gosti, go. Zamejič-Kovičevo ter gg. Neraličem in Jarcem. Pomnoženi orkester vodj dirigent g. Herzog, sodeluje a harfo g. Larissfc Reži ra Dj. Trbuhovič. a— Paviljon za sladko lo kislo mleko v parku. V seji mestnega mladinskega sveta v petek zvečer je bila pri slučajnostih izražena želja, naj bi se v parku postavil paviljon za kislo mleko in mlečne izdelke, ter naj b; se mladina mesto na sladoled navajala na uživanje teh živil. Mestni mladinski svet bo v zadevi stopi! v stike z mestnim olepševalnim društvom. a— Več kot senzacija pomemi ea nas razveseljivo dejstvo, da letos prvič po 23 nedeljah na deželi n/i bilo izvršeno nobeno krvavo dejanje. Kot vestni kronisti smo vsako nedeljo zabeležili po 2 do 3 težja primera pretepov s težjimi posledicami, dočim moramo danes z zadovoljstvom ugotoviti, da 66 ni zgodil noben težji poboj. a— Zaailna stanovanja — leglo nemorale. Mestni mladinski svet je v svoji seji v petek zvečer obširno razpravljal o kvarlji-vem vplivu zasilnih stanovanj na mladino v m<*ralne>m pogledu. Zasilna stanovanja so se na podlagi dej6tekoJe®ar« odpeljal v soboto dopoldne izpred uradnega poslopja okoliške občine na Bre-guf kolo znamke »Bastert-Rekord«, vredno okrog 1000 Din. Za tatom nI sledu. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 avijatični film »Zmagovalec vsem i r-ja« z Ramonom Nov arom Zvočna predigra. Iz Kranja r— Bonbončkov dan ▼ Kranju. Kranj je še vedno staro, narodno zavedno mesto. Dasi so se v Kranju zadnje čase vršile razne zbirke, dasi se ni mogla te zbirke udeležiti naša šolska mladina in čeprav nam je vreme nagajalo, so vendar naša dekleta in fantje iz fare in iz Stra-žišča dosegli prav lep uspeh: 1815 Din, za kar gre njim kakor tudi vsem darovalcem in trgovcem, ki so nam dali brezplačno bonbone na razpolago, iskrena zahvala ! r— Brezvestno divjanje kolesarjev. Večkrat srno že opoBorlli na divjanje nekaterih kolesarjev, ki drvijo s svojimi kolesi kakor za stavo. Lani je mestno županstvo nabilo na vidnih krajih table z opozorili. Pomagali nriso ne opomini ne kazni, niti jih niso iztreonili nešteti karamboli in poškodbe. V soboto okrog 10. Je neki mesarski pomočnik is Zg. BIfcnja s kolesom na nevarnem oun-gerčevem klancu podrl na tla županovo kuharico Marijo Sajevčevo. Pri padcu Je bila občutno poškodovnma na glavi, desni roki hi nogi. Zdravnik jo je po dolgem času komaj spravil k zavesti In obvezal rame. Pred štefetovo trgovino pa je popoldne neki delavec Iz tovarne podrl na tla mestnega stražnika Flgarja, ki js todi poškodovan na rokah in levi nogi. Oblast/vo naj brezvest-neže občutno kaznuje. Iz Trbovelj t— Sprejem v ferialno kolonijo, Rdeči križ v Trbovljah bo poslal let06 prve dni julija brezplačno na 4 tedensko letovanje na svežem zraku v Gornjem gradu 15 6la* botnih in revnih učencev in 15 učenk tu« kajenjih šol. Prijave se sprejemajo (n>« slovljene na odbor Rdečega križa Trbovlje II šola) do 15. t. m. Prošnjam je treba predložiti od občine potrjen premoženjski in družinfiki izkaz. Pozneje došle prijave 6e ne bodo obravnavale. t— Mladinski pevski zbor, ki je tako uspešno nastopil že v Trbovljah, nastopi pod vodstvom učitelja g. Suligoia 29. t. m. v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Zbor je doHro izvežban in nudi lep n/itek. t— »Davčni denar delijo«, toži dopisnik »Slovenca«. Iz preostankov bivše okrajne blagajne za laško^trboveljski okraj go do* bili baje: Hrastnik 100.000 Din za vodo* vod, tamošnji Sokol 25 000 Din, Sokol La* sko 25.000 Din in mesto Laško za rafcne naprave 60.000 Din. Dopisnika najbolj bo* lita vsoti, ki sta jih baje dobila oba Sok o* Ia, zato ta vzdih: »Davčni denar delijo«. Namen je prozoren! Ustvariti nerazpo!^ ženje proti Sokolu. Čudno ee nam zdi, da dopisnik ni vzdihovah takrat, ko je dobi* la razne zneske, ki presegajo skupno 100 tisoč Din, Vincenciieva družba in to iz občinske blagajne, torej tudi iz davčnega denarja. t— Z naše ceste, že zadnjič smo poro« čali o delih, ki se vrše ob naši glavni cesti. V bližnjih dneh se bo pričelo s polaga« njem kanalskih oev* ob oesti pri hiši g. Bergcrja. Opozarjamo, da bi bile potrebno te cevi podaljšati od hiše g. Bergerja pa do brivnice g. Lisca, kajti tudi ob tem de* lu ceste se preliva nesnaga, ki nikakor ni v okras kraju. t— Prah. Kadar bi »e morali vesežiti le« pih solnčnih dni. nas duši cestni prah. ki ga vzdigujejo avtomobili in druga vozila. Naša dolina se že itak ne more ponašati t najboljšim zrakom, pa ga zastrupljajo še celi oblaki prahu. Občina ima sicer škro« pilni voz, ali praksa je pokazala, da nika« kor ne odgovarja potrebam. Že čisto n zdravstvenih razlogov bo moralo župan« stvo razmišliati, kako rešiti prebivalstvo nadloge. Najbolj primerno bi bilo, sedanji Škropilni voz prodati in nabaviti motorne« ga. Denar za ljudsko zdravje ni nikdar za« vržen. Iz Slovenske Bistrice sb— Slovenjebistriškl sejem 5. t m. Js bil srednjedobro obiskan. Dogon živine je znašal skupno 230 glav. Kupčije so bile zelo slabe, saj so za krave ponujali Jedva po 2.75 Din, za vole in telice pa po 6 do 7 Din za kg žive teže. sb— Kopalci čakajo na otvoritev obnovljenega kopališča. Treba je čtmprej urediti zadevo glede pazništva ln abonentskih kabin, ker bodo sicer minili vroči dnevi brez prilike za kopanje. .SOICOiL Javni nastop Sokola L Ljubljana. 8. Junfa. Javno telovadbo na letnem telovadišču, ki jo je nameraval prirediti Sokol L na Taboru, je pokvaril dež. Zaradi tega so se odločili prireditelji, da izvrže del vzpore-da v veliki dvorani znotraj taborskega doma. Vsekakor moramo obžalovati, da se ni dalo izvesti vseh telovadnih točk v celoti, ker bi bile prišle vse točke veliko bolj do veljave na prostranem telovadišču kakor pa v pretesni dvorani za tako velike posamezne oddelke. Mnogo točk pa je sploh odpadlo. Nastop se je pričel točno ob 17. ob precej zasedeni dvorani s prostimi vajami naraščajnikov, ki so svojo nalogo izvedli razmeroma prav dobro. Dobršen del oddelka pa je moral radi pomanjkanja prostora odstopiti. Sledila je ženska deca z raznimi igrami, nakar je bila odvež-bana vadbena četrt ura članic in ženskega naraščaja, ki seveda ni prišla do prave veljave, ker je morala v večjem delu od-pasti skoraj vsa orodna telovadba članic. Nato pa je odvežbal prav strumno del članstva in naraščaja v petih vrstah skoke preko mize, konja vzdolž, v višino itcL, nakar je zapela in telovadila moška deca »Kovača«. Potem so nastopile članice in naraščajnice z igrami z žogo, kar je zopet oviral tesen prostor. Mnogo zanimanja je vZbudila točka moškega naraščaja: igra s ponjavo, ki je vsestransko uspela, članice, so odvežbale predpisane proste vaje za praški vsesokolski zlet prav elegantno, vzpored pa so zaključili člani s prostimi vajami na poznani marš »Triglav«. Tudi ta točka je izpadla prav lepo in je pokazala, kakor vse druge, da se goji pri Sokolu I. sokolsko telovadbo vsestransko. —• Po nastopu so prijatelji društva posedeli še pri domači zabavi, mladina pa se je tudi nekoliko zavrtela ob zvokih domačega jazzbanda. Pri ostalem vzporedu pa ja sodelovala društvena godba prav častno. Naraščajskl zlet Kranjske sokolsko župe v Radovljici. V nedeljo 14. t. m. bo zlet gorenjskega sokolskega naraščaja in dece v Radovljici. Mladina se že vneto pripravlja na svoj veliki dan. Spored: Na predvečer bo ob 21. v Sokolskem domu v Radovljici seja sodnikov in sodnic za na-raščajske tekme. V nedeljo 14. t m. prihod tekmovalcev, naraščaja in dece, s prvimi jutranjimi vlaki. Ob pol 8. pričetek naraščajskih tekem in nato izkušnje za popoldanski javni nastop. Ob 12 kosilo. Ob 14. sprevod z godbo na čelu skozi mesto. Ob 15.30 javna telovadba naraščaja in dece: proste vaje moške in ženske dece, orodna telovadba naraščaja, igre, proste vaje ženskega naraščaja, skupinske vaje moškega naraščaja z dolgimi palicami in odbojka. Pri vsej prireditvi bo sodelovala godba Sokola z Jesenic. Sokol pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Naše mlado društvo se pridno pripravlja na svoj prvi javni nastop 15. avgusta. Prireditev je zamišljena v velikem obsegu kot nekak pregled sokolskega delovanja v sotelski dolini. Na predvečer nastopa bo velika baklada, dočim bo drugega dne javen koncert in nastop. Da bo javni nastop res dobro izveden, skrbita z vso vnemo brat načelnik in sestra načelnica. Poleg domačega društva nastopijo še bratska društva iz Brežic, Bizeljskega, Klanjca in drugod. Sokolska godba Sokola I Ljubljana, nam. bo svirala. Pridite! u!n Državne finance Svetovna gospodarska kriza je 9koro v vseh državah povzročila znatno poslabšanje javnih financ in velike deficite v finančnem gospodarstvu, ki so ponekod izzvali izredne finančne ukrepe. Pri nas pa so se državne finance dcslej Š3 prav ugodno raz vijale, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov, ki jih posnemamo iz pravkar izdanega četrtletnega poročila Narodne banke (v milijonih Din): drž. dohodki 1929 30 1930/31 neposredni davki 2.392.5 2.072.8 posred. davki, taks« 3.693-2 3.541.3 monopoli . 2.374.0 2.327 5 državna podjetja 4.898.7 4.370.0 razni dohodki _908_85-0 13.449.3 12.896.5 Nazadovanje opažamo torej predvsem pri neposrednih davkih, kjer pa je za leto 1929 30 všteto tudi plačilo davčnih zaostankov z 20fo kronskimi boni. Dohodki monopolov so le za malenkost nazadovali. Večji primanjkljaj opažamo pri državnih podjetjih, kjer pa je nazadovanje dohodkov tudi v zvezi z zmanjšanjem izdatkov, kar je le posledica skrčenega obratovanja. Pri tem pa je treba ugotoviti, da so vsi posamezno zgoraj navedeni dohodki za 1. 1930/31 vodno precej večji kakor L 1928/29. — Pravilnik za izvrševanje zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo jc objavljen v »Službenih Novi* nah« od 6. t. m. skupno s seznamom klimatskih in turističnih krajev, ki uživajo ugodnosti tega zakona. Na ta pravilnik opozarjamo vse interesente, zlasti iz onih krajev, ki so proglašeni kot turistični kra« ji in kjer veljajo sedaj za gradnjo novih hotelov in prenočišč kakor tudi za adap* tacijo dosedanjih znatne davčne ugodno« sti. Pravilnik je stopil z dnem objave v veljavo. V roku 60 dni od uveljavljenja pravilnika se imajo vložiti prošnje za zni« žanje davka za tekoče leto, im sicer za vse objekte, ki so bili od dneva uveljavljenja zakona, t. j. od 19. julfia preteklega leta, do objavljanja pravilnika dovršeni vali adaptirani. Pravilnik vsebuje v 51. 9 po* drobne določbe in predpise glede gradnje rn opreme hotelov, gostiln in restavracij, ki so pogoj za dosego davčnih ugodnosti. == lspremembe v predsedstvu zagrebšket pa Sm-eza industrijcev. Na občnem zboru Saveza industrijcev v Zagrebu, ki s« je vršil v nedeljo je dolgoletni predsednik g. S. D. A!exander odložil svoje mesto in je bil za predsednika izvoljen g. Vladimir Arko. Gosp. Alexandcr je v Savezu delo* val od 1. 1909 — 1919. kot podpredsednik, od 1. 1910. pa brez presledka kot predsed« nik. Za njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil v teh 22 letih je bil na obč* nem zboru izvoljen za dosmrtnega častne« ga predsednika. — Nazadovanje tovornega prometa. Ka« kotr je razvidno iz števila v posameznih mesecih natovorjenih vagonov, je naš to* vorni promet zaradi gospodarske depresi« je nadalje nazadoval. Že lani je namreč padel na 1,571.040 vagonov nasproti 1.700.567 v I. 1929. Letos pa je bilo v pr« vem četrtletju natovopjenih le 312.700 va« grmov nasproti 331.379 v prvem četrtletju preteklega leta. = DaDes jo zadnji dan razgrajen rarpo-red ra pridobnino v Ljubljani, zato ponovno opozarjamo zavezance, da vpogledajo v seznam predlagano davčno osnovo in dan razprave pred davčnim odborom. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja, da je v smislu dodatnega dopisa dravske finančne direkcije v Ljubljani seznamek javno na vpogled in lahko vsak davčni zavezane« pregleda davčno osnovo tndi drugih slišnih obratov. Seznam je na vpogled do vštetega 9. t. m. med navadnimi uradnimi urami pri mestnem načelstvu v Ljubljani, v mestnem odpravništvu soba 47. — Prispevki za ureditev gnojišč. Tudi letos velja za priznavanje prispevkov pn ureditev gnojišč pravilnik, po katerem morejo predložiti tozadevne prošnje samo kor-poracije (občine, zadruge, strokovna društva itd.). Prednost pri priznavanju prispevkov imaio srednji in manjši posestniki. Obrazci za prošnje se dobijo pri sreskib načelstvih. Prošnje, ki ne bodo pri kr. banski upravi do 30. junija. se letos ne bodo upoštevale. Prošnje za brezobrestna posojila in za priznavanje prispevkov pri gradbi in ureditvi hlevov naj se ne vlagajo, ker ni v to svrho nikakih proračunskih sredstev. Pri nabavi gnojničnih sesaljk in sodov se priznava prispevek do ene tretjine nabavne cene. Sesalike naroča kr. banska uprava, zato mora biti v prošnji, ki Jo je vložiti preko občine in pristojnega sra-skega načelstva, točno označena dolžina se saljke. — Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne bank? od 31. t m je razvidno, da so se devizne rezerve v zadnji četrtini maja zmanjšale za okrog 60 milijonov Din. Deloma v zvezi z vpisom stabilizacijskega posojila so se znatno dvignila posojila (za 90 milijonov Din) istočasno pa so za preko 100 milijonov nazadovale žirovne vloge, kar je imelo za posledico, da se je obtok bankovcev povečal za 171 milijonov Din__ Stanje od 31. maja je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. maja): aktiva: kovinska podlaga 212.5 (— 8.5). tečajne diference 422.1 (— 55.8), posojila na menice 1223.2 (+ 29.9), lombard 213.4 (+ 6o.11; pasiva: obtok bankovcev 4790.8 (+ 171-4), žirovne obveznosti nasproti državi 46.0 (— 5.2), ostale žirovne obveznosti 511.4 (— 102.4), razne obveznosti 49l.l (+ 3.01 — Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. t m. ponudbe gle« de dobave 10 kg lakove barve, 20 kg emajl« laka in 3500 kg tračnikov in do 18. t. m. glede dobave 35 komadov vrvic za merje* nje in 200 kg bodeče žice. Direkcija dr« /avnega rudnika Velenje sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave enega preiz* kuševalca za izolacijo električnih naprav, raznega tesnila in 2000 komadov hrastovih pragov, do 18. t. m. pa glede dobave 30 kg popra. 1200 kg koruznih otroboiv in 500 škatel kreme za čevlje. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 17. t. m. po* nudbe giede dobave kabljev, 600 kg bakre* ne žice in 700 kg bakrenih vrvi. (Predmet* ni oglasi so na vpogled v Zbornici za TCI v Ljubljani.) Borze 8. Junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so se deloma nekoliko okrepili- Tečaj Kreditnega zavoda se je dvignil od 160 — 170 na 175 do 185 brez zaključka. varuje perilo, napravi snežnobelo in mu daje prijeten svež vonj. ni formi, da so se čudili celo inozemski športniki, ki so prisostvovali tekmi. Ka* se tiče hitrosti, starta, fizičnega izrablja* nja telesne sile itd., je bil absolutno na višku. Zlasti je desna stran moštva zaigra« la tako, da bi osupnila tudi marsikatero profesionalno moštvo. Na levi strani je Kragič s svojo prodornostjo dosegel iste učinke, kakor Benčič na levi strani s teh« ničnimi finesami. Hajduk je bil v nedeiio moštvo, ki bi pregazil tudi mnogo močnej« šo enajstorico, kakor je Ilirija. Ilirija je nastopila v naslednji postavi: Malič, Janez, Berglez, Belak, Varčič, Pogačnik, Pfcifer, Oman, Košak, Luce, Do« brlet. Pri Iliriji sta zadovoljna le oba branilca, v napadu pa Dobrlet. Na prvi pogled jo rezultat neregularen, tudi če bi Ilirija pred« vedla le povprečno igro. Vzroki za katastrofalni ooraz so predvsem totalna indi»» pozicija Malica, ki je bil v prvi polovici tudi bleziran ter je moral sredi druge po« lovice izstopiti. Nadomestil ga je Dohrlet. Popolnoma zatajila je tudi krilska vrsta. Le Pogačnik je v defenzivnem delu nekaj pokazal. Krilska vrsta v tej formi ni mo« gla zadržati krasno izvedenih napadov, n« drugi strani pa ni dajala prav nobenih upo« rabljivih žog napadu, ki je sicer izvedel nekaj kombinacij, toda brez vsakega uspe« ha. In ko so začeli padati goli, je šlo ka* kor lavina. Nekoliko napačnih odločitev sodnika je dovedlo do popolne d »morali« zacije moštva. Očividec nam poroča, da j« bil tretji gol napravljen z roko, 6. in 7. pa sta padla iz off side. Poraz Ilirije v Splitu je zares katastro« falen. Vendar tipamo, da razmerje golov ne odgovarja pravemu razmerju moči ljub* Ijanskega kluba. To konstatacijo bo mogo* če dokazala že prihodnja tekma, ki jo bo Ilirija odigrala prihodnjo nedeljo v Ljub« Ijani proti Hašku. Službeno iz LPP. Seja upravnega od« bora bo danes v torek ob 18.30 v posebni sobi restavracije Emone. Atletik SK : SK Trbovlje 5 : 3 (3 r 2jL V nedeljo je bila odigrana v Celju prven-stvena tekma med prvakoma celjskega in trboveljskega okrožja. Že takaj v početku igre je prevzelo inicijativo Trbovlje in za« bilo po desni zvezi prvi gol. Po tem u»pe» hu je sodnik g. Janežič, ki vsekakor še ni dorastel za malo težje tekme, pričel »dru« kati« za Atletike, kar je celo celjska pub-Lika obsojala. Tako sta na ta način padla dva gola, eden iz neopravičeno prisojen© petmetrovke, drugi iz očitne offside pozi« cije. Sodnik tudi ni videl dveh očitnih rok branilca Atletikov v kazenskem prostoru in s tem oškodoval SK Trbovlje za dva sigurna gola. V drugem polčasu i« prevzel vodstvo tekme navzoči savezni sodnik g. Oohs. To je menda edinstveni primer v kroniki prvenstvenih tekem. Mo« štvi sta bili popolnoma enakovredni, kar je razvidno iz rezultata drugega polčasa (2 : 2). Lahno tehnično premoč Atletikov so parirali Trboveljčand s požrtvovalnostjo m elanom. Vse priznanje in pohvalo pa zasluži sodnik g. Ochs, ki je sodil korekt« no Ln objektivno v obojestransko zado« voljnost. Sodniku g. Janežiču pa svetuj©« mo, da vzame vzgled po g. Ochsu. kako se objektivno sodi. Beograjski športni klub nas naproša, da objavimo naslednje: Ob priliki prosla« ve dvajsetletnice je BSK dobil veliko ste« vilo čestitk iz inozemstva in iz države same. Ker mu je nemogoče zahvaliti se vsem posebej za poslane pozdrave in če« stitke, objavlja uprava BSK s tem svojo zahvalo za izkazane izraze simpatij in za pozdrave. TKD Atena (hazenska sekcija). Dane« ob 18. se pozivajo naslednje igralke na sestanek: Čeme Olga, Brodar Pipsa, Kaiser Malika, Schifrer Tita. Bernik Fanči, Mirtič Elza. Šmuc Špela, Klasek Milena. Kaučič Boža. Šmuc Nana, Ica, Neta, Erber Zde« na, Lenščak Vida, Kirtzl Fani. Lokovšek Gerta, Matjan Boža, Godler Albina, Sajo« vic Dora, Modic Julka, Petrič Mara. Od igralke, ki ne bo prišla na sestanek m se ne upraviči naknadno, se bo smatralo, da je prenehala biti aktivna članica. Treningi se vršijo vsak torek in petek od 18. daljo in so obvezni za vse aktivne članice. ŽSK Hermes. Danes sestanek vseh aktivnih igralcev na igrišču ob 7. zvečer zaradi dogovora glede udeležbe na turnirju v Mariboru. Prvo moštvo io rezerva polno-številno. Nadalje pozivam celokupno član« stvo in igralce, da se v čim večjem števi« 1u udeleže soikolske slavnosti 14. L m. v Šiški pri polaganju temeljnega kamna bo« dočega Sokolskega doma. Najvažnejša točka dnevnega reda je bi« la določitev sedeža saveza. Zadnje dni pred skupščino se je namreč izvedelo, da je gorenjski podsavez resno razmotrival o prenosu saveza v Maribor. Na skupščini se je pokaralo, da ta predlog ni imel za« dosfcne podpore niti pri klubih tega pod« saveza, zaradi česar je postal predlog po skoraj brezpomembni debati brezpredme« ten. Sedež JZSS bo ostal tudi za prihod« nje leto v Ljubljani. Volitve upravnega in nadzornega odbora niso prinesle nobenih sprememb. S skupščine so bile odposlane številne pozdravne brzojavke, med drugimi Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, ministru trgovine dr. Demetro* viču, banu dravske banovine dr. Marušiču, predsedniku SiSS dr. Hadži ju, predsedniku »Putnika«, načelniku ministrstva trgovine dr. Žižku itd. Skupščina je bila zaključena ob 15.30 in je pokazala, da se organizirani smuški šport širi z najlepšimi izgledi za bo-doče. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nekoliko okrepila in se je trgovala za aranžma po 415. Tudi v ostalih državnih vrednotah je bila tendenca nekoliko bolj živahna in je prišlo do zaključkov v Blairovem posojilu po 89.75, 7% po 80.75 — 81, v 7% Seligmanovem posojilu po 82.5, v 7% investicijskem posojilu po 86 in v 4% agrarnih obveznicah po 48. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki le v Praštedioni po 955, v Srpski po 192 in v Jugobanki po 67 — <59. Na tržišču industrijskih delnic pa je bil promet nekoliko bolj živahen in je prišlo do prometa v Trboveljski po 955, v Gut-mannu po 124 — 125, v Slaveksu po 25, v Slavoniji po 200, v Dravi po 235, v Šec0< po 360 — 365. -f Novosadska blagovna borza (8- t. m.) Tendenca nesremenjena. Promet: 2 v. pšenice, 2 v. moke, 24 v. koruze in 10 v. otrobov. Pšenica: srednjebaška, okolica Novi Sad, 79-80 fcg 170—175; baška, okolica Sombor, 79-80 kg ISO—165; baška potiska, 79-80 kg 180—185; gornjebaška, gornjeba-natska, banatska Bega, 79-80 kg 175 do 180; južno banatska, 78 kg 160—165; okolica Inda i j a, 78 kg 165—170. Ječmen: baški in sremski. 63-74 kg 115—120 Oves baški, sremski in slavonski 150—155. Koruza: baška, Dunav, Sava 102—104: okolica Sombor 103—104. Moka: bašlka »0« ln »00« 260—280, >2« 250—260: >5« 240—250; »6« 225—230; >8« 120—130. — Otrobi: baški, sremoski in banatskl 105—110 + Budimpeštanska lerminska borza (8. t. m.) Tendenca neenotna; promet miren. Pšenica: za junij 14.53 — 14.54 (14.50); koruza: za julij 13.74 — 13.76 (13 70), za avgust 13.90 — 13.92 (13.90), za maj 1932 11.76 — 11.80 (11.80), tranzitna za julij — (10.90),___ Iz živllenja na dežel? ŽALEC. Prav pridno se pripravljajo vsi oddelki Sokola na javni nastop, ki bo 14. t. m. na travniku družbe »Hed«. Tudi okoliSka društva ne drže križem rok, kar pričajo njihove prijave za udeležbo na izletu ,ki bo revija dela savinjskih sokolskih društev v tem letu. LJUTOMER. Letni nastop Sokolskega društva bo v nedeljo 14. t. m. Dopoldne ob 9. bo preizkušnja telovadnih vaj, ob 11. pa sprevod po mestu. Popoldne ob 2. se prične na letnem telovadišču javna telovadba, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi ljudska veselica v običajnem prleškem slogu. Vstopnine ne bo. Pridite! Glavna skupščina JZSS Včeraj ob 10. dopoldne se je vršifla ▼ beli dvorani hotela »Union« letna glavna skupščina JZSS, za katero je vladalo iizred« no zanimanje. Udeležba je bila res tako številna, kakor je ni doživela še nobena skupščina tega 6aveza. Bana dravske banovine je zastopal svetnik g. Narte Veli« konja, komandanta dravske divizije pa načelnik štaba g. podpolkovnik Jovan So« kolovič. Skupščini je prisostvovalo 68 de« legatov. Skupščino je otvoril predsednik dr. Ivo Pire, ki je v daljšem nagovoru pozdravil oficijclne delegate in zastopnike klubov ter v kratkem orisal delo JŽSS v pretekli sezoni. K drugi točka dnevnega reda je predsednik sporočil, da je po odobritvi Nj. Vel. kralja prevzel častno predsedstvo Sa« veza Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. — Skupščina je to vest vzela na znanje z bur« nimi ovacijami. Iz tajniškega poročila gen. tajnika Josa Gorca povzemamo, da je imelo naše smu« čarstvo v pretekli sezoni predvsem tri po« metnbne dogodke. Po dolgem odlašanju je doživelo prvo mednarodno prireditev, ki je kljub okrnjeni udeležbi uspela v vsakem pogledu; nič manj pomembno ni bilo, da je JZSS letos uvedel smučanje tudi v našo kraljevsko hišo. V priznanje, zaslug dosedanjega dela saveza je Nj. Vel. kralj odo« bril, da je Nj. Vis. prestoln. Peter prevzel častno predsedstvo saveza. Velik korak za propagando smučarskega športa v Jugo« slavi ji pomeni končno objava naše smu« carske zgodovine v evropskih listih Važno je, da smo opozorili svet, da smo imeli Slovenci že pred približno 700 leti samoniklo smučačrstvo, ki ni imelo nobene zveze z ostalimi najstarejšimi domovinami belega športa na deskah. JZSS je v letošnji sezoni reorganizirali no« tranji ustroj z razdelitvijo območja na več podsavezov. Tekom leta so oživeli ljub* ljanski, sarajevski, gorenjski in beograjski podsavez. Veliko delo za kvaliteto tekmo* valnih 6il je storil savez z uvedbo zdTav« niškega nadzorstva tekmovalcev 6 6odelo« vanjem več odličnih zdravniških strokov« njakov. Tudi prizadevanje saveza, da bi omogočil sporazumno s SPD spomladansko smučanje v visokih gorah, je želo prvo leto lepe rezultate. Razveseljivo je dajo dejstvo, da je smučanje uvedlo tudi 60* kolstvo, ki je priredilo tudi že več samo« stojnih prireditev. Vreme za smučanje v pretekli 6ezoni ni bilo ravno najugodnejše. Kljub temu je bilo vsega 73 raznih lekem, na katerih je na6to» pilo skoraj 1600 tekmovalcev Drsanj« je imelo najslabšo sezono, tako da ni bilo mos goče niti trenirati. Tudi sankanje je 'me« lo malo odziva; potrebno bi bilo vsaj eno umetno sjnkališče. Sivezni tekmovalci 60 sodelovali na Fisini prirea;tvi v Oberhofu, kjer so kljub majhnemu številu odrezali prav dobro. Kot trenerja 'e savez imel le« tos Norvežana Guttormsena, ki je vodil trening in več tečajev v smuških skokih Sploh je savez poskusil vse, da bi pove* čal skromni kader tekmovalcev; z izvež« banjem smuških učiteljev, 6 širjenjem smu* čarstva v vojski itd. Na kongresu Fi6e v Oberhofu je bila Jugoslavija zabeležena na prvem mestu za izvedbo vsakoletne FUine prireditve v L 1935 Posebno velifce vvl» no6ti je delo JZSS v nticdno - ^.»»dar. skem oziru; smučarstva je v tesni zvezi « tujskim prometom, ki je v pretikli «e?.o« ni ravno v Dravski banovin izredno na. rastel. Seveda je imel s-avez z izvedbo svo« jega bogatega programa ♦udi mnogo 6troš* '-iv in zaključuje poslovno leto z okrogi/ 50.000 Din primanjkljaja. Gen. tajnik je zaključil svoje izčrpno poročilo z željo, da bi se delo v desetem letu obstoja JZSS na* daljevalo z edinim ciljem: naprej! Načelnik smuško * tehničnega odseka dr. Janko Berce je podal podrobno poroč io o tehničnem delu v savezu. Razen podrobnih uspehov na naši mednarodni prireditvi v Bohinju je detajlno navajal prireditve klu« bov oziroma podsavezov. Tudi on je na* glasil potrebo čim večjega števila smuških učiteljev zaradi enotne vzgoje smučarjev* tekmovalcev. Omenil je še uvrstitev tek* movaloev v kvalifikacijske razrede, izpu. polnitev sodniškega kadra, ki je posebno za skoke še zelo šibak, in priprave raznih prepotrebnih pravilnikov za tekmovanja in sodnike. Po sprejetem poročilu blagajnika in pro« računa za leto 1931*32 je bil na predlog nadzornega odbora, ki je našel blagajni* ško poslovanje v vzornem redu, izrečena stari upravi razrešnica. Predlog za spremembo pravil, fci je bil preveč obsežen, je bil odgoden na izredno skupščino, ki se bo vršila tekom štirih me* secev. Enak sklep je bil sprejet glede po* slovnikov o saveznih sodnikih in smiuških učiteljih. Dopolnitev in izprememba pravilnika za smuške tekme kakor tudi pravilnik za sla« lom tekme in tekme v smuku so bili po krajši debati odobreni. Generalni tajnik je nato poročal o do« polnil« v dogovoru. med Sokolom kralje* vine Jugoslavije in JZSS glede nastopa discipliniranih tekmovalcev v savezu ozi* roma Sokolu. Za službeno glasilo je bil na predlog istega predlagatelja določen »Športni list«. Zadnja športna nedelja Je stala vsa v znamenju važnih »ligaških« borb. Zlasti v naši grupi je vladal poln obrat. To je bi« la prva nedelja, ko so nastopili vsi klubi, ko je šla borba za 6 pik hkrati. Šest točk, ki sicer po sedanji situaciji ne bi bile mo* gle bistveno vplivati na razpored v tabeli, vendar bi »revnejšim«: klubom lahko po-služile kot izborna baza za nadaljnjo iz* graditev pozicije. Medtem so se vseh Šestih točk poffastili »bogatini«; Gradjanski stoji na čelu ta« bele, tik za njim je Concordia, pa Haj« duik z dvema zmagama in kolosalnim ko« Iičnikom. Čeprav se še ne da reči nič do« končnega, se vendar kažejo že prvi obrisi bodoče situaoije: v prvem nadstropju se bodo razmestili Gradjanski, Concordia in Hajduk, me6ta y prifcemlju pa si bodo po medsebojnem razračunavanju razdelili Pri« morje. Hašk in Ilirija. Teoretično so sicer mogoče tudi še druge kombinacije. vendaT nedostaja takim kombinacijam reelne pod« Iage. Deževna Ljubljana Primorju je dež pokvaril prireditev v obeh pogledih, športnem in gmotnem. Športni moment je trpel po razmočenem terenu, tako da se igra ni mogla razviti do višine, ki se je snlošno pričakovala. Toda handicap je veljal za obe moštvi, a glede same igre — in to obeh -moštev — je treba ugotoviti, da »e je kljub neugod* nim pogojem gibala ves čas na prvorazred« nem nivou in da smo lahko z njo povsem zadovoljni. — V materielnem pogledu je škoda seveda občutna in je smola z vre« menom usodepoln faktor, ki -je treba z njim računati. Igra je, kakor rečeno, trpela pod neugodnimi vremenskimi pogoji. K vsej sreči je teren igrišča že po naravi idealno zgrajen, tako da se pod vplivom naliva ni pretvoril v močvirje. Tako so trpeli tehnični pripo« močki moštev, (ločim se je kombinacija mogla skoro v polnem obsegu nemoteno razvijati. Pač pa je trpela preciznost v streljanju. Na trdem terenu bi bilo mno« go več golov... Concordia je igrala smiselno, v celoti je bila povezana. Poedinci so se odlikovali s smislom za placement, v prvi vrsti Pre« mrl. Delo je bilo mašinelno. Primorjani so izjemoma pokazali dober start, aJi je zlasti napad z napačnim plaši« rantjem ozadju bistveno otežkočal ofenzivne akcije. V tem je obstojal poglavitni mi« nus moštva. Sicer pa so domači prekašali goste kombinatomo in. poedinci. v lepi in koristni igri z glavo. Občinstvo se je zbralo v nepričakovano lepem šte* vilu. Nad 1500 vstopnic je bilo prodanih, zgovoren dokaz za večkrat ponavljano tr» ditev, da Je tudi v Ljubljani dovolj občin« stva za nogomet, samo zanimiva tekmova» nja in napete borbe mu je treba nuditi. Tribuna « ki Jo Je uprava igrišča postavila o pravem času, se je izvrstno obnesla. Zasedena je bila do zadnjega kotička, upamo, da ne poslednjič. S tribino se je uvrstilo tudi igrišče Primorja med prvorazredne aport* ne prostore ln je treba tudi ta napredek orimemo registrirati. Tragedija Haška V Zagrebu so imeli že v drugo domači deiby. se ni končano kolo prvih tekem, pa sta Gradjanski in Hašk otvorila serijo povratnih tekem. Tudi tokrat je Hašk do« bavil obe točki svojemu nasprotniku. Hašk. ki igra v naši grupi brez dvoma najlepši nogomet ln čigar moštvo razpolaga z do* hro nogometno klaso, je postal tako naj* sigurnejši dobavitelj za točke. Prihodnjo nedeljo igra v Ljubljani... Tndi. v Beograda derby V beograjski grupi je bil na dnevnem redu en sam dogodek. BSK je na lastnem igrišču odpravil Jugoslavijo s 3 : 0 in tako nadaljeval s serijo zmag; dočim se Jugoslaviji Se ni posrečilo pridobiti kako pika 0:14 S tem nesrečnim rezultatom se je vrnila Ilirija v Ljubljano. Ilirija je pri nedeljski tekmi naletela na Hajduka, ki je bil v svo* ji. kompletni sestavi v tako izredno sijaj« Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 9.: Zaprto. Sreda, 10.: Vzrok. Premijera. s Četrtek, 11.^ Vzrok. D. LJUBLJANSKA opera Začetek ob 20. Torek, 9.: Oj ta prešmentana ljubezen- C. Srtda, 10.: Zaprto.. Četrtek, 11.: Hoffmannove pripovedke. Gostuje gosp. Banovec. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Torek, 9.: Zaprto. Sreda. 10.: Zaprto. Četrtek, 11.: Evangeljnik. Premijera. A. Iz življenja in sveta Profesor Piccard spet med svojimi Drzni letalec v stratosfero se je srečno vrnil med svoje drage v Bruslju, Vožnja pod vodo na severni tečaj »Nautilus« je zapustil Ameriko in se je preskrbe! z živežem za 18 mesecev. — Lady Wilkins se ni vlcrcala z možem V petek, 5. junija ob 4. zjutraj srednjeevropskega časa je nastopila Wilkinsova podmornica »Nautilus« svojo vožnjo proti severnemu tečaju. Odrinila je iz pristaniška New London v Connecticutu. Vožnja je šla najprej v Province — Town v Massa-chusettsu, o<1 tam pa je bilo rečeno, da pojde Wilkms po 48 urnem odmoru čez atlantski ocean na Grumante (Spitzber-ge). Vest so pozneje popravili v toliko, da odpotuje WilkiDS najprej v London, kjer hoče dati angleškim učenjakom priložnost, da si ogledajo čoln. Iz Londona bo vozil »Nautilus« čez Bergen in Tromso proti severnemu tečaju. Posadka je sprejela povelje za odhod z velikim navdušenjem. Preden je »Nauti-lus« zaplul v morje, so naložili nanj tri tone živil, tako da je zdaj podm. preskrb-3 jena z živižem za 18 mesecev, z gorivom pa za 6000 do 8000 km vožnje. Sir Robert Wi1kins je imel pred odhodom iz Ameri- ke na posadko nagovor, v katerem Je izjavil : »Dolga leta preizkušenj so me prepričala, da na severnem tečaju nihče ne čaka. Ce se hočemo sestati z dr. Eckener-jem po dogovoru, se moramo podvizati z najboljšimi močmi. Zato odhajamo na pot in kličemo Ameriki: Zdravo! Odhajamo v nadi, da se vrnemo z dragocenimi pridobitvami za znanost.« Obalna stražna ladja »Ponchartrain« je spremljala Wilkinsovo podmornico do Grand Banksa. Wilkins računa, da bo trajala prva etapa njegove vožnje 20 dni. V Londonu bo vzel na krov še tri člane ekspedicije, ki se niso mogli vkrcati v Ameriki. Lady Wilkinsova pa je ostala doma. čeprav je izprva hotela z možem na potovanje. Pri svojem slovesu od Wil-kinsa je izrekla nado, da se bo podjetje posrečilo in se bodo vsi do zadnjega srečno vrnili v domovino. Ali nas čaka hladno poletje' Meteorologi prerokujejo letos hladno poletje in se pri tem sklicu je io na staro pravilo, da sledi vročemu maju hladno in deževno in po^no poletje. Izredno visoke temperature, ki jih je zabeležil toplomer letos v maju. so se končale baš z nastopom junija V večjem delu osrednje Evrope je bil zadnji dan maja tako vroč, da je tem* peratura znatno prekoračila normalno top* Jotno povprečnino te dobe. Preobrat v vre* imenu. ki se je začel z junijem, pa kaže, da bomo dobili po vročem maru hladnejše poletje brez velike neznosne vročine. Francija toži Rusijo V istem času, ko prihajajo iz Pariz« vrsti, da se Francija poga ja z _ Rusijo za skupno pogodbo, poročajo iz \Vashingtona o veliki obravnavi, ki jo je sprožila fran« coska Narodna banka proti sovjetski Ru« siji. katero je tožila na povračilo pet mili* jonov dolarjev v zlatu. Ta francoski denar je bi'l pred vojno de« poniran v kleti ruske državne banke v Pe« trogradu, sovjetska vlada pa ga je zaple« nila. Proces, ki je trajal devet tednov, je zdaj v prvi instanci zaključen. Sodišče ie izreklo 6odbo, ki nasprotuje francoskim interesom. Francoska vlada je namreč predlagala, raj se zapleni neka ruska pošiliatev zlata v Zediniene. države in naj se ji izroči to zlato kot odškodnina za izgubo, ki jo je utrpela Francija z zaplembo njenega zla« te^a depoja v Petrogradu. \Vashingtonsko sodišče pa je zahtevo odbilo. Seveda se francoska vlada ni zadovoljila z rešitvijo, ampak je njen zastopnik nemudoma vložil pritožbo na drugo instanco, ki bo zdaj pregledala sodbo in jo potrdila ali pa razve! avila. Odkrite!] smrtnih žarkov pozvan v Ameriko h C ur t Schimkus, ki se mu je po dolgoletnih poskusih posrečila praktična uporaba smrtnih žarkov, odpotuje na povabilo nekega finančnega odbora v Ameriko, kjer bo delal nadaljnje poskuse v praktični smeri. Pohod boscev Dunaj je imel prošle dni svojevrstno de* monstracijo. V soboto popoldne se je vr« šila na Ringstrasse manifestacija boscev moškega in ženskega spola. Manifestanti so bili člani zveze za ljudsko zdravje, ki se zavzemajo za bose noge. Bosci so korakali od Štefanovega trga do Mariahilferce, kjer so v neki vegetarijanski restavraciji pred pohodom odložili, po pohodu pa zopet obuli čevlje. Angleško nemški sestanek IIPs . * ^ 1 "fM !' •' •• • • : :: •:"" • •' a®8***«*«®® • Ministrski predsednik Mac Donald (desno) pozdravlja na londonskem kolodvoru nemškega državnega kancelarja dr. Briininga. V ospredju (s cilindrom) angleški vnanji minister Henderson Kozmični žarki v stratosferi Prof. Piccard je imel ▼ Bruslju predava, nje o svojem poletu v stratosfero. Povedal je, da se ni njegov balon v nobenem hipu dvigal z večjo brzino nego 8—9 m ▼ se* kundL Bilo bi brez nadaljnjega mogoče doseči še večje višine, nego je bila višina 15.780 m. ki jo je dosegel on. Treba hi bilo samo spremeniti razmerje med težo in pro« stornino balona. Kdor bi hotel doseči n« primer 21.000 m, bi moral vzeti dvakrat tolikšno površino kakor on. Med vožnjo je zašel balon v hudo ne-v ihto, tako da se je nameraval prof. Piccard s svojim spremljevalcem spustiti že na zemljo s padalom. Kozmičnega izžare. vanja v stratosferi mu ni bilo mogoče meriti, ker so zračni toki prehudo tresli gon* dolo. Ugotovil pa je, da je to žarenje m no« go večje nego na površini zemlje. Kar se tiče bodočih poletov v stratosfero, .je predavatelj izjavil, da je njegov po« skufi v polni meri dokazal njihovo možnost. Preprosta hermetsko zaprta stenica, v kateri sta z dr. Kipferjem prebila celih 17 tir, ®e je izkazala za zadostno, da očuva človeško zdravje v teh skoraj brezzračnih višinah. Novi poskusi v to smer bodo gotovo pripomogli do hitrejšega razvoja zračne plovbe Najbogatejši mož na svetu Milijonska nagrada, če odloži knežji naslov Pariško sodišče čaka v bližnji prihodnosti zanimiva pravda. Knez Colloredo-Mansfeld hoče svoji ločeni ženi vzeti pravico do njenega knežjega naslova. Knez ponuja ločenki, če pristane na njegovo zahtevo. 100.000 frankov odškodnine in še 500 frankov dnevne rente. Toliko dobi njegova bivša žena tudi za primer, da odloči sodišče v knezov prilog. Kneginja Colloredo - Mansfeld se je bila omožila v Parizu 1. 1903., ločiti pa se je dala v Pragi 1. 1925. Brani se pa žrtvovati moževo ime, do katerega ima po sodbi kneza pravico edinole njegova druga žena, Marija de Smit. Colloredova ločena žena poteka iz zakona med nekim Francozom in neko Angležinjo. Doslej je dobila že dve pravdi proti svojemu možu. V prvem procesu je šlo za last diadema, ki ga je prinesla nevesta s seboj k hiši. Drugi proces se je tikal pariškega stanovanja, ki ga je sodišče takisto prisodilo ločenki. Zahtevo kneza Colloreda-Mans-felda, da se mora iz telefonskega imenika v Parizu odstraniti ime »kneginja Colloredo - Masfeld« je sodišče tudi odbilo. V procesu, ki se bo začel v kratkem in kjer pojde za moževo ime, bo zastopal ločenko sloviti pariški advokat Paul Bonco-ur. Knez Colloredo zastopa stališče, da njegova bivša žena po francoskem zakonu ne sme nositi njegovega imena, medtem ko daje češki zakon, po katerem je bila kneginja ločena, bivši ženi pravico, da nosi moževo ime. Novi belgijski ministrski predsednik Katastrofa v monakovski Stekleni palači Kakor smo že ▼ nedeljo poročali med brzojavnimi vestmi, .je postala znana Stek« lena palača (Glaspalast) v Monakovem v soboto zjutraj žrtev plamenov. V zgradbi je bila velika revija upodabljajoče umet« nosti, ki ,je obsegala približno 3000 slik. Prvi plamen so opazili zjutraj ob 3. uri 40 minut. Poklicali so gasilce, ki so prišfi v 10 minutah na mesto in začeli gasiti iz pol 9. ure zvečer, vrgel kakšen ogorek na tla, ki so se vnela. Baje je bilo ob treh zjutraj še vse v redu. Od uničenih slik pomeni največjo izgu* bo 110 slik nemških romantikov, dalje cela vrsta spominskih razstav, mnogo slik žn« večih umetnikov, posebno francoskih moj* strov. Zbirka švicarskega mojstra Cuna Amieta je popolnoma uničena. Materilna -! ni morda Rockefeller ali Ford, ampak ind-ski knez Nizam Hilderabad v Hindustanu, čigar premoženje cenijo na 95 milijard dinarjev. Med svetovno vojno je daroval angleški vladi 3 milijarde. Kožne reakcije pri duševnih boleznih Na dunajski psihiatrično^evrologični kliniki prof. Potzla sta preizkusila doktor Dattner in dr. Con rad kožne reaikcije s tu« berkulinom na preko "00 živčno in dušev« no bolnih. Poskus' so bili zelo poučni po« sebno v primerih progresivne paralize. Zdi se namreč, da je trajno ozdravljenje te bolezni veliko težje, če poteče reakcija negativno, nego če poteče pozitivno. Vrhu tega sklepata učenjaka iz dosedanjih uspe« hov svojih poskusov, da je negativna re« akcija pri H'etičnih bolnikih znak za pora« jajočo se progresivno paralizo. Zgoraj: Steklena palača pred 32 cevi. Zaman. Požar se je širfl z blisk o* vito naglico in v poslopju se je treskoma lomilo in podiralo. Da bo nesreča večja, je potegnil še veter, tako da so morali ga* silci prenesti težišče svoje akcije na kalizacijo ognia. Ker stoja v bližini Stekle« ne palače kemični zavod monakovske univerze, k jer je mnogo nevarnih snovi, je bilo treba koncentrirati lokalizacijo ogn;»a posebno v to 6mer. Kako je nastal ogenj, ni mogoče ugotoviti. Sumijo, da je bil mo* goče podtaknjen, ni pa izključeno, da je kakšen profesionist, ki so delali v palači do požarom. — Spodaj: Po požaru. škoda gre v mili jon« in )e tem nfe&rtooSfe^ ker niso imeli umetniki svojih sKk zavarovanih. Steklena palača je stala v biižrnj mor«« leovske postaje. ZgTajena je bila l 1854 za prvo nemško umetnostno rn industrijsko ra-zstavo. Zavzemala re 11.084 kv*-dratnnh m površine in je bila dol^a 240. visoka pa 26 m. Za njeno gradnjo porabili 30.000 meterskih stotov železa Pa« lača je dobila svoie ime po steklih, tatv?krbo v biSi sprej- sno mkoj Peter Heni;rman. irHa-, Toplice pri Novem ■nesti. 25811-1 Prodajalko d->hri izurjeno, za samo-vodstvo špecerijske trgovine, s kavcijo 5000 r>'n sprejmem s 15. jmrriiem Ponudbe na naslov: Mlje-k»-stvo Solta, Zagreb. 2568M Dva natezalca (*viterja) v stalivo »ln£bo sprejme takoj Preč*T<>in v Kranju. 2K3194 Učenca irna veselje do trgovin« x meša.nrm blagmm. s pri-ij'nm So'. izobrazb« spTej-jn« *,akoj Rndolf l>Tcan, I-aSko. 25518-1 Dekle hi&ua dela, ki so« tndi nekaj kuhati im zdravo, mlajšo dekle k «tr"k"m ifann. Naslov v oglasnpm oddelku »Jntra«. 25512-1 Plačilno natakarico ■ znanjem nemščine, s hrano io stanovanjem v hiši ter dobri m zaslužkom sprejme hotel »Savinja«, Laško. 25626-1 Mlado dekle poSten« in zanesljiva, Id ima rada otroke, sprejme Kononeoko, PedmflSčakora št. 33. 25852-1 Frizerko Z* Ob nedeljah prod visoki nagradi sprejmem. Naslov v oelasnem oddelku Jntra. ^ 26863-1 Služkinjo ali postrežnico sna*no in poiteno, vajeno kuhanja ter vsega dela, sprejmem v Tavčarjevi ri. št. 6/H, levo. 25854-1 Pisarniško moč za industrijsko-trgovsko pisarno iščem. Delna verzira-nost zaželjena. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Inko« do 20. t. m. Znamke za odgovor. 25863-4 Spretno Šiviljo za na dom iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. £58824 Č3vIJar. pomočnika ki ma delati e stroji >Ans- putOTiaschine« in drugimi, sprejme Ivo Posti6, Karlova«. 25838-1 Krojače t* »talno de!o na dom, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25888-1 Več šivilj feurienih pomočnk fe učenko »prejme modni salon. slorv pove oglasrai oddelek »Jutra«. 25879-1 Goslača piim in sekoind, za t>ezooo sprejmem. Oopise na oglas, oddelek »Jwtra« pod šifro »Orkester«. 25895-1 Knjigovodja peirfekten v dvojnem knjigovodstvu tuj bilanci, dobi mesto. Prvovrstne in samostojne močd naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja 100«. Za odgovor znamko. 25893-1 Šiviljo 15č«m n približno 14 dni. Naslov v oglat/nem oddelku »Jutra«. 269024 Pomožno kuharico za letovišče Sčem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25908-1 Natakarico RT*d~i}ih let, s kavnijo od 4 do 5kakor si postelješ, tako boš spal! Ze Tem, kaj bom napravil s teboj!« in res: čez tri dnj sem bil vajenec pri pleskarju Smolorepcu- Reči moram, da mi je pr| njem dosti bolj ugajalo nego v soli. Gospodična •miada fe inteligentna, fiče kakršnokoli duševno delo — četudi le nekaj ur na dan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Litera.ti.nja«. 5586.1-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, zanesljiv in pošten, dober računar ter knjigovodja, vešč nemščine, išče mesta. Ponudbe na osrla?. oddelek »Jutra« pod »Dobra moč I«. 25862-2 Izprašan strojnik vajen parnih strojev in Dieselovih motorjev, z večletno prakso, išče primerno službo. Naslov ir oglasnem oddelku »Jutra«. 25ST77-2 Kot natakarica ali pomožna kuharica želi za sezijo vstopiti mlajša gospa, ki govori poleg slovenščine tudi nemško in srbobrvatsko. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Sezfja«. 25889 2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, išče službo za takoj. — Peter Bajid, Ljubljana VH, Fran-■kopaiiiska cesta 12. 25899-2 Gospodična stara 18 let, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, strojepisja ter nekaj stenografije, išče primerno nameščenje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« »od šifro »Začetnica«. 25011-2 Mesto poslovodje aH kaj stičnega išče % let star, trgovsko naofcraien — reprezentativen, inteligenten in energičen tovarnar. Cenj. dopise prosi na poštni predat 8. Celje. 25019-8 f# < Otroški voziček skoro popolnoma nov, prodam za Din 400. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 25019-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605. 26645-6 Puhasto per|e čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 k£, čisto, čohano, kg po 48 Din in či&ti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreti Motorno kolo povsem novo, mamke Har- Iey-Davidsoo, * novimi gumami, zelo dobro ohranjeno in kompletiran avto Fiat 520 prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »B II 129«. 25850-10 Motorno kolo Monet-Goyon, 350 cm«, 50<10 km voženo, z elektr. lučjo in tahometrom, v brezhibnem stanj« u 8000 Din proda Zvonko Podgornik, Metlika 23520-10 Zaprt avto štirisedežesv, dobro ohranjen kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25866-10 Ugodna prifika! Posesfcv® ob glavni cesti blizu Celja, z zidano hišo in gospodarskim poslopjem, pripravno u vpokojenca, mizarja aK krojača, radi družinskih razmer pod ceno prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Ugodno 250.000«. 25824-20 Stavbno parcelo 700 ali 1400 m' veliko, v bližini nove cerkve v Šiški prodam. Pofeve se v Sp. Šiški, Cernetova ulica 32/1. 34918-20 Enonastropno hišo t gostilno fe poleg velik vrt. v najbližji periferiji Ljubljane prodam. D"pise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro«. 25875-20 Vsakovrstno zlato kwpu}e pe najvišjih eenah Černe — juveOr Ljubljana, Wolfova nlica S. 77 Tovorni Chevrolet iy.ton&ki, petsedežna Lanc-ia Lambda, mali Peugeot za potnike, vse v zelo dobrem stanju po nizki ceni prodam ali zamenjam za vino ali žganje. — Informacije: Dunajska ceeta 37. zajtrko-valnica. 25904-10 Damsko kolo poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 2584941 Dirkalno moško kolo naprodaj v garderobi pri Figovcu. 25878-11 Kujxirn Brivci, pozor! 2 brivska stola in dvoje ogledal kupi Haas, Knezova ulica, Ljubljana VII. 25835-7 Zasajen bršljan pripraven za v zaboje, kupim sa gostilničarski vrt. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 25909-7 Družabnika Išče velik modni salon s konfekcijo in kožuho-vino, ki Ima dvoje podružnic v Italiji Mogel bi prevzeti podružnico r Ljubljp.nl ali v Trstu. Strokovna izobrazba nepotrebna. Sposoben mora biti voditi administrativna deia ln nadzorstva. Finančni uspeh zagotovljen. — Ponudbe pod šifro »Kapital do 300.000« na oglasni odd. »Jutra«. 25767-16 m Enodružinsko hišo z lepim vrtom prodam po nhki ceni. — Pobrežje pri Maribora, Nova ulica št. 10 23&20-20 Majhno posestvo obstoječe iz hiše s 4 sobami, kleti, svinjakov, 2 jo-hov zemljišča, njiva zasajena, pol ure oddaljeno od Celja (Jungfrausprung), naprodaj ali dam v najem. — Kdor se resno zanima naj se zglasi oa naslov: Vinko Golob, Košnica 29 — pošta Celje. 25918-20 Lepa eksistenca! Izdelovalni«« naramnic (Ho-eentragerjev) t malo pripravo takoj prodam — im kupca naučim v izdelovanju ?„* 4000 Din. Ponudbe pod »Naramnice« na ogla«, oddelek »Jutra«. 25638-6 Fotoaparat 9 X dff, dvojni anastigmait in dvojni izteg, kakor tndi nov aparat 9 X 12 ana-stigmat, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35843-6 Otroški voziček na peresih poceni naprodaj Vožarski pot 4. 25857-6 Tehtnico z uteži po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26885-6 Velika miza zaradi selitve naprodaj m Cankarjevem nabrežju 3/m 35887-6 Otroški voziček skoraj popolnoma nov zelo ugodno prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 25915-6 Lepo posestvo obdelano, velik« 6 oralov, zidana poslopja, radi selitve proda Jože Golob, posestnik ta trgovec v Za-vrb«. 25794-20 Podeželsko gostilno z malim posestvom do 18 jo-bov za cirk. Din 80.000 do 120.000 kupim. Ponudbe je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Gostilna 120« 25576-20 Posestvo * gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 16 ha njiv, 16 oralov košenlne. do 16 voz sena. vinograd, 3 gozdi v Valični vasi pri Zagradon naprodaj za Din 80.000. z inventarjem vred za 100.000 Din. Prevzame se lahko takoj. Prodajalec je lastnik Janez škufca. Valična vas št. 7, pošta Zagradec-Puiina. 25575-20 Hišo v Zagrebu prodam. Ima 37 m fronte, na dvorišču se nahajajo poslopja in to: gostilniška prvorazredna dvorana, eno-nadstropna stavba, poslopje s 6 garažami, dalje stavba s 50 m fronte, 10 m globoka, prikladna za filmsko industrijo, celokupno zemljišče ima 605 sežnjev površine. Vprašati v gostilni »Jadran«, Vlaška ulica 50. Zagreb. 25392-30 Majhno posestvo z lepim sadovnjakom in velikim vrtom oa Brager-skem proda Marko Topolo-vee. 25513-20 Vpokojend, pozor! Lepo stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem In nekaj gozda naprodaj za 170.000 Din. Ponudbe na naslov: Desnica, Maribor, Lajtersberg 63. 35517-20 Milostiva Vaš krznen plaši najbolje konzervira get poletje L Rot Mestni trg 9. Ob snem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popra vi}a. Plačljivo Sede Jeseni Dri prevzema. 182-18 Cvetlični med pristen, trčen, do 20 kg P« 16 Din, pri večji množini pa po 16 Din franko postaja Novo me«to prodaja Alojzij Hudoklin, Brusnice 25510-33 Mladega gozda 35 ha prodam za 180.000 Din, dO minut od kolodvora blim Ceija. Ponudbe na naslov: Desnica, Maribor. Lajtersberg 63. 85516-16 Trgovski lokal manjši, krasen, z dvema prostoroma, ob Dunajski e. blizu mitnice takoj oddam. Pripraven tudi sa obrt ali pisarno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25442-19 Specialno trgovino na prometni cesti prodam ali sprejmem druSalbnika s .100-000 Din kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren dobiček«. 25829-19 Trgovske lokale sredi mesta ob tramvajski progi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25816-19 Hotele, gostilne kavarne, restavracije fe vi-notoče prodaja fe daje v najem posiovmica ia gostil-ničarstro M. S. Paviekovič, Zagreb, Biča 146/1. Informacije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko. 25859-19 Lokal za pisarno ali trgovine ta veliko skladišče oddam s 1. avgustom na Dunajski cesti. — Telefon št. 2236. 2589149 Avto-garaža Kdor se zanima za otvoritev filialke avtodelavnice. na telo z avtomobili prometnem kraju, naj piše pod »Avtomehanik« na oglasni oddelek »Jutra« do 10. t. m. 25905-19 Dijake za prihodnje šolske teto sprejme učiteljska družina v popolno oskrbo, v neposredni bližini vseh srednjih šol. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25836-22 Dobro ldoč hotel i restavracijo, v Primorj* oddam v najem. Pojasnila daje pisarna odvetnika dr. Žužek v Ljubljani, Miklošičeva eesta 28/1. 25816-17 Restavracijo dobro idočo, najmoderneje opremljeno (reprezentanca'), v večjem mestu Slovenije pod ugodnim; plačilnimi pogoji in proti odkupu inventarja oddam v najem. Pri restavraciji se nahaja tudi velika točilnica. Ponudbe na poštni predal 9, Ormo4. 25522-17 Pozor! v najem oddam »hrt «• strojno ročno vezenje, en-tlanje, ažuriranje in izdelovanje damsJcega perila.— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »?,e upe-ljana«. 25885-17 ftoneranju 2 stanovanji 3-sobni t kuhinjo in pritiklinami oddam za julij. — Poizve se v trgovini Ko-šutnik. Vodovodna cesta. 25163-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem v novi hiši. Telefon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26839-31 Manzard. stanovanje 2 sob. kabineta,. kuhinj'e In pritiklin oddam z julijem. Elektrika in vodovod. Naslov pove oglasni oddelek ijutra«. 25851-21 Opremljeno sobo oddam gospod« aH gospodični Certa na Brdo 141/1. 25841-23 Sobo lepe opremljeno, sred! mesta oddan s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25806-23 Opremljeno sobo oddam v Selenburgovi ulici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25858-23 Opremljeno sobo lepo. a posebnim vhodom in elektriko, bi iz« cerkve sv. Jožefa oddam » 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25836-23 Opremljeno sobo v centra mesta poceni odda Bitenc, Florijanska al. št. 10/H. 25866-23 Boljšemu gospodu oddam sob« s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25871-23 Lepo in zračno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, 5 minut od pošte oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25897-23 Stanovanje 2 kuhinje m vseh pritiklin takoj oddam v Tovarniški ulici 27. 25870-21 Stanovanje S—a eot> fe vseh pritiklin, v sredini mesta ali kje v bližini išče s 1. julijem stalna stranka — 1 o«eba. Ponudbe na oglas, pdiielek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 25880-21 Malh no stanovanje za takoj ali za avgust išče vdova z 1 otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25884-21 Štirisob. stanovanje sredi mesta oddam za julij Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25896-21 Trisob. stanovanje lepo. in solnftndu--tik tranv vaja takoj, odd a.m boljši stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25000-23 Stanovanje S so*), kuhinje fe pritilklfe o d d a m s 1, avgustom v Rožni dolini, cesta TI/27. 2590^21 Solnčno stanovanje S parketiranih sob, verande i.n pritiklin oddam s 15. junijem aH 1. julijem. Pogledati od 2. ure popoldne naprej v Staničevi niic.I 8. 25910-31 Čisto, zračno sobo v visokem pritličju, blizu Tabora fa kolodvora odda mirna stranka s 15. junijem samo mirnemu fe solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25745-23 Opremljeno sobo elegantno, po možnosti s kopalnico, iščem. Ponudbe pod šifro »Elegantna« na ogl. oddelek »Jutra«. 25719-J3 2 dijaka ali dijakinji sprejmem za prihodnje leto v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju fe klavir na razpolago. Poijanska 18/1. levo. 25874-22 Dijakinje za prihodnje šolsko leto sprejme v dobro oskrbo in nadzorstvo učiteljska družina po zmerni ceni. — Ponudbe pod ».Dijakinje 100« na orfasni oddelek »Jutra« Za odgovor znamk«. £5802-22 Mesnico Z TI61i inventarjem, t lastno klavnico in ledenico, v prometnem Ietoviščarskem kraju na Gorenjskem oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25220-17 Trgovino v Kamniku t mamifaktaro in galanterijo, radi previsoke ob-davgbe oddam v najem s •prevzemom zaloge. — Ponudbe na naslov: Kramar M., Kamnik, Glavni trg. 8658147 Gostilno na prometnem mesto Ptujske ceste, 1 uro od Maribora pod ugodnimi pogoji oddam • 1. julijem v najem s stanovanjem vred. — Pismene ponudbe na po-dmžn'00 »Jutra« v Mariboru pod »Dober promet 22«. 35022-17 Opremljeno sobo spalnioo, event tudi salon oddam s 1. julijem samski osebi pri operi. Klavir, telefon In kopalnica. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 25485 23 Opremljeno sobo velik«, ■ krasnim razgledom oddam mirni stranki s 16. junijem t I. v vili v Streliški ulici 2«. 25469-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, sredi mesta takoj oddam. Naelov pove oglas, oddelek Jutra. 25067-23 2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje oddam s 1. julijem. Ogledati med 18. ta 14. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26644 23 Sobo s fcohfejo aH brec oddam če« počitnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25805-85 Gospode sprejmem na stanovanje v Hrenovi ulici 19. 55842-88 Lepo sobo v sredini mesta poceni oddam — Gradišče 2/TI desno 25833-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo ta popolnoma separir. vhodom sredi mesta ob tramvajski progi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 25617-83 Sobo r eeotru meota oddam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku •Jutra«. 25804-23 Opremljeno sobo velik« ia tračno, z t posteljama, posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam s 1. jnlijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25855-23 Opremljeno sobo velik«, v bližini rr. Petra oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25907-23 Sobo lopo «j>Temljei»o, • posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. julijem na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25898-23 Sobo za 2 osebi lepo fe solnčno s d d a m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 25914-83 Z naglico se bliža dan odhoda fe otožno je moje srci. Odvzeto mi bo še to — uživata vsaj isti zrak. 25876-24 Seznaniti se želim z gospodično srednje postave, staro do 23 let, v svrbo skupne zabave. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srednja«. 25906-24 Lenčka Pozabljena. Obupana. Kljub temu želim videti Te —. Oprosti —. Pozdrav M. 25012-24 IZVANREDNA TOLSAt Zelema »klinika pateat postelja zložljiva, a »a-pecira&om madracom, zelo praktična sa vsako hilo, hotel«, opčns službe ia potujuče * osob« itaa« samo Dia 39t.—■ Razpoiiliam po poštne-Bom povzetju. TAKO ■ZGLEDA SLOŽEN Umu patent posuli«. zlofijiva. s tapee iranim madracom. sel« praktična. stane samo D 28*. U laika M saataa[a — (LiefestsM) nafnovif« vrsti, stan« hw Dfn 1S0. I ^ 'Dvpiti Madrad ptmlen! s Vol-non stanejo samo D 7S$. L. BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 82. Oficir — Slovenec želi poročiti mlado, inteligentno in premožno damo. Oiskretnost zajamčena. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Jadran«. 25800-24 Verižica s križcem sla ta, je bila izgubljena po Resljevi m Masarykovi cesti do Ranzingerja. PoSte-nega najditelja proeim, da jo proti nagradi vroe na naslov: Peršl, Čopova ulica št 21. 25867-28 Ljubljana-Trebnje.. Gdč., ki je zmenjala par pogledov dne 3. junija med vožnjo Ljubljana—Trebnje, prosim za cenj. naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod .šifro »Pozdrav«. 25805-24 Večja vsota denarja je bila najdena. Dobi se oa Poljanski cesti št. 23, dvorišče, med % 12. in % 1. ura. 25866-28 Gdč. Lenčka Lešhiak naj javi svoj naslov oglas. oddfJku »JUitra« pod šifro »I. 5.« 35827-24 Letovišče Devina pri Slov. Bistrici, na podnožju Poborja, 25 minut od Bistrice oddaljeno, med smrekami, gozdovi in vinogradi. Klavir, kopel j. Sobe z vso prvovrstno prehrano 50 Din. Devina pri Slov. Bistrici, Souvent-Pibrovee. 25800-38 Kateri blag mladenič srednjih let želi, da ga požteno dekle v življenju spremlja. Dopise pod »Iskraoo prijateljstvo« ua oglasni oddelek »Jutra«. 25881-34 Svilene pinče poceni proda M. Kaučič, Gosposvetska eesta štev. 13 — vrata 12. 25864-27 Mala, zelena papiga (Wellens;ttich) jo ušla. — Najditelja prosum , da jo proti dobri nagradi vrne v Prankopanski ulici št. 21 /n 25873-28 Benzinmotor na vodno hlajenje s približno 3 do 7 k. s. kupim. Ponudbe pod »Motor« na ogl. odd. »Jutra«. 25558-29 Če nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo dobiš v 10 minutah pri Joško Smu-cu, industr. In umet. fotografu v Ljubljani, Woi-fova ulica 12. Modroce vrha«, Ia afrik, močno bla go, po 240 Din, zložljiv« postelje, posteljne odeje, žimo ln blago za preobleko pohištva najceneje nudi Rudolf Sever. Marijin trg 2. 130-30 Vesele počitnice v Kranjski gori nudi 7 - 151etnlm mladenkam in mladeničem Izkušena vzgojiteljica ln ljubiteljica otrok. — Zračne, solnčne sobe. kopel, gla-sovlr, nemška konverza-cija, stalno nadzorovanje ln dnevno petkratna jed. Vprašajte do 16. t. m. na »Vilo Planika«, Kranjska gora. 24948-38 Oddiha potrebne otroke sprejme ' izkušena pedagoginja v vestno i.adzoretv« ia ljubeznivo oskrbo v krasnem kraju Slovenije. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Sehr missčge Preide«. 2553!-38 Resnega znanja v svrho posnejše ženitve želim z mladenko, ki ima veselje do frizerske obrti in ki poseduje 25—30.000 Din. Resne ponndbe s sliko, katera se na žeijo vrne, poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Antia«. 25830-25 Veliko podjetje išče spretne zastopnice zmožne nemškega jezika za prvovnsten predmet, neobhodno potreben v vsaki hiši. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 8264 ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem izrekam tem potom najsrčnejšo cahvalo za mnogoštevilne dokaze globokega sočutja povodom smr« ti mojega nepozabnega soproga gospoda Jožefa Mauriča nad učitelja v pokoju. Posebej se še zahvaljujem preč. duhovščini osobito preč. P. Va* lerijanu Landergott in vsem onim, ki so ga spremljali na zadnjii poti ii: mi pismeno irrazili svoje 60» žadje. Zahvaljujem se tudi gospo« du Golješu, nadučitelju pri Sv. Trojici za ganljivi govor. Žalujoča vdova. Lepite na pisma znamke protituberknlozne lige! Garantirana konstrukcija! Prostor ta posteljnino. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 Najmodernejša oblikal Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je zapustil naS predobri, goreče ljubljeni soprog, atek, brat, tast, dedek in gospod Ivan Zotter nadnčitelj v pokoja včeraj dne 7. junija 1931 ob 20. uri po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 70. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika se bo vrgil v sredo, dne 10. junija 1951 ob 3. uri popoldne izpred graščine Stražnek na pokopališče v Gomilskem. Gomilsko, dne 8. junija 1931. KAROLINA, soproga — PAVLA por. GODICL, hčerka — RUDOLF GODICL, strokovni učitelj, zet — LJERKA, vnukinja — MARIJA MARŠIC, sestra, in drugi sorodniki 8265 V neizmerni žalosti naznanjam tužno vest vsem prijateljem ln znancem, da je moj nad vse ljubljeni sin, gospod Franc Amer gostilničar tat posestnik dne 6. t. m. ob pol 7. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 32 let, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9. junija ob 9. uri dopoldne na domače pokopališče pri Sv. Martina pod Vurbergom. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v župni cerkvi pri Sv. Martinu dne 10. junija ob 6. uri zjutraj. Sv. Martin pri Vnrbergu, dne 7. junija 1981. 8267 Žalujoča mati in ostali sorodniki P. Rosenhajrctj (fiagabund v frafcu Romaa Ceste postajajo Sirje, ozek pas zelenja se zasveti. Otroci, ki so se igrali, beže prestrašeni s poti in s plašno radovednostjo gledado na motilce. Tiri cestne železnice so zarjaveli. Tam, na desni, je remiza: sto, pet sto, tisoč voz stoji tam. Nepremično, kakor okamenela goščava. In negibno stoje stroji v elektrarni. Izprevod mahoma naraste: iz prečne ulice se privaK živa reka, nema kakor ta: ženske in otroci. Pridružijo se — kakor da se samo po sebi razume, se postavijo na čelo izprevoda. Čisto spredaj otroci, z bledimi obrazi in suhimi ročicami. Izprevod koraka, ničesar ni slišati razen grmenja njegovih korakov: v zmedenem, tesnobnem ritmu. Tam, glej, se leskeče pristan. A ladje ležijo mrtve ob pomolih, in galebi obletavajo njihove dimnike, ki štrlijo v nebo kakor jezni brezposelniki. Ceste se odpirajo in bruhajo svojo vsebino: nove vrste lijetfo proti izprevodu in ga povečujejo. Vse molči. Muho slišiš, ko leti nad glavami. Od nekod se začuje signal — glave se ozirajo, oči se spogledujejo, obrazi kimajo. Signal se raznaša od vrste do vrste, po žici leti po ozračju, tja k centrali, vse mesto ga je polno: Prihajajo! Novica plane t predsedmkov grad. Tuj, sovražen glas raste iz dalje. Predsednik vstane. Njegova hči ga ujame za komolec. »Kaj misliš storiti?« »Na balkon... dete moje...« AUsa zmaje z glavo. »Ubili te bodo!« Glas narašča. • M • »Predsednik je kriv,« je rekel v tistem trenutku poslanec opozicije v skuščini. »-Predsednik je kriv, da je naša dežela zašla v to strašno krizo.« Vzkliki švigajo po prostora. Ta ogovarja, oni hujska. Vse je razburjeno. »Wamamaker je bil voljan, da hi nam dobavljal premog. Naše tovarne bi lahko delale in naši parniki bi lahko voziU. A gospod predsednik je ošabno zavrnil Wanamakerjevo ponudbo... zavrnil ... da — in zdaj se lahko pripravimo na to, da vsi pomremo od gladu.« Ploha besed je završala po dvorani; slišal se je zvonec, ki je klical k redu. A razsajanje je postajalo čedalje hujše in je napolnilo vso hišo. H govorniški mizi je stopil gospod v slovesni dolgi suknji. Mahnil je z roko in se živčno potrzal za ovratnico. »Minister ima besedo!« »Izpregovoriti moram par besed v obrambo našega predsednika.« »Seveda! Vrana vrani oči ne izkljuje.« »Pustite ga, naj govori!« »Predsednik, kakor veste, ni pristaš maje politične skupine. Zato mi boste verjeH, da bi b9o nazmisetoo, če bi ga hotel braniti. Ako stopim vzKc tema na njegovo stran, vam bodi to dokaz, da mu tudi v srcu pritrjujem.« »Nu, saj smo vedeli!« »Pogoji, ki nam jih je postavil Wanamaker, so bili tako sramotni, da jih tudi nobena druga dežela ne bi bila sprejela. Zahteval je naše carine, naše davke, dohodke naših železnic ki naših ladij...« Nekdo je vstal. »To bi bik) še vedno bolje, kakor poginiti od gladu! Kaj smo pa imeli na izbero? Ponos je dober za bogate ljudi.« >Saj ne gre za ponos. Pogoji so bili uničevalni, zadavili bi nas bili. Vsak, kdor se ukvarja z narodnim gospodarstvom, mi mora pritrditi. Po preteku majhnega milostnega roka bi bila postala naša dežela za vse večne čase podružnica Wanamakerjevega koncerna. Ali je to vaša rpsnia želja?« »Dela hočemo! Kruha hočemo!« »Ali mislite, da hočem jaz kaj drugega? A dolžnost mi veleva, da najdem kompromis, izhod, platformo, na kateri bo prostora za oba: za gospoda Wamamakerja in za državo Indurijo. Ne odrecite mi svojega sodelovanja — še nikoli ga nisem tako nujno potreboval kakor v tej minuti! Ne smete se togotiti, ne smete iz opozicije stati ob strani. S tem nam kvarite vse dobre možnosti v naših pogajanjih z Wanamakerjem, ker kažete nasprotniku, da smo na milost in nemilost v njegovih rokah. Vsak branjevec ve, da je to poslovna neumnost, ker poganja cene kvišku. Potrpite še malo! Ce bo Wanamaker videl, da gre tudi brez njega... aH če bo spoznal... da...« Tedaj je rekel nekdo s čudno tihim glasom, ki je pa vendar pre-sunil vso zbornico: Kameninaste CEVI v vseh dimenzijah tn oblikah ima stalno v zalogi »MATERIAL" trg. dr. i o. i LJUBLJANA, Dunajska c. 3641 TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Razpis. Občina Moste pri Ljubljani razpisuje tesarska, brovsba In mizarska dela, upeljavo vodovoda In dobavo centralne kurjave za občinsko zavetišče v Mostah. Ponudbe je vlagati do vključno 18. Junija t. L do 12. ure dopoldne v občinski pisarni v Mostah, kjer se dobe potrebni pripomočki za razpisana dela proti plačilu Din 50.—. Občina Moste si pridrži pravico oddaje del in dobav kateremukoli ponudniku ne glede na višino ponudbe. 8246 Za veliko najdišče laporja v donavski banovini IŠČEMO za takoj zdravega in energičnega (Obersteiger) ki je izvežban v vseh rudarskih poslih, z uspešno prakso. Popolnoma vpoznan z obračunavanjem dela v rudnikih kakor tudi z zakonom o osiguravanju delavcev in z rudarskim zakonom. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc, životo-pisa in plačilnih zahtev naj se naslovijo na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »17—56«. — Samo interesenti izpod 50 let. starosti pridejo v poštev. 8096 Malarijo-strašno bolezen, ki na njej tisoči nmro vsako leto-prinaša samo komar! Uniči ubijalce ter brani sebe in svojo deeo —s Škropi nit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, sčnrke m drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Škropi Da Te zaščitimo, prodajemo Flit samo v plombiranih leonvah. INSERIRAJTE V »JUTRU« Zahvala Žalostni nad izgubo našega dragega MAKSA so nam bili v veliko uteho Izrazi naklonjenosti ln sočustvovanja, ki so nam jih v tako obilni meri Izkazali vsi naši prijatelji in znanci, bodisi s tolažiIniml besedami ali darovanjem vencev ta cvetja. Posebno si Štejemo v dolžnost zahvaliti se preft. duhovščini z g. dekanom na čelu za njihovo spremstvo, prav iskrena hvala pa g. župniku Javorniku za njegove pogoste tolažilne obiske. Naša srčna hvala g. prof. Ovsenekn ln Maksovtm sošolcem za vso njihovo ljubeznjivost ob času bolezni in smrti. Globoko nas je ganilo, ko so mu gg. tovariši zapeli žalostinke, dvignili krsto na rame ta ga nesli sami dolgo pot k poslednjemu počitku. Leskovca pri Litiji, dne 9. junija 1931, 8261 RODBINA MAMILOVIC PRVOVRSTNI ANGLEŠKI motoctklf turi n g in šport vseh jakosti, od 225, 350, 500, 570 in 1000 ccm. Vse modele ima na sklacHSču Gen. atstop- stvo za Jugoslavijo: Opite trgsind• Uontoar Beograd Kralja Ferdinanda uL štev. 15. Zahtevajte prospekte! 8132 Tudi antiseptično preparirana je bOa, je ln bo najboljša. Dokazano najbolj dovršena. RAZPIS Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 15. junija 1931 ob 11. uri nabavo: 2000 kom. hrastovih pragov, 1 kom. železnega vodnega rezervoara in raznega tesnila, 800 m plinskih cevL Pogoji se dobe pri podpisanL 8244 Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. Vsak pravi Športnik Vam bo povedal, da je Chrysler njegov ideal, kajti razen vseh odličnih lastnosti ima Se dve: veliko udobnost in šport visokega stila. Zadovoljil bo vse VaSe želje v mestu kakor na deželi. si76 Oglejte si nove modele! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, W. H. SM YTH Beograd, Amruševa 4. — Telefon 27—82. Miloša Veffisog 3. Telef. 85—43 In 59—25. C H RY S L E R RAZPIS Dtrekdja drž. rudnika Velenje razpfc raje za na dan 22. junija 1931 ob 1L nabavo; 90.000 kg visokovrednega portland cementa Pogoj se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije drž. rudnika 8245 Kleparskega preddelavca ki je Ml zaposlen ▼ veHkfh tnds-strijskih podjetjih, samo prvovrstno moč, IŠČE vefika tovarna kleparskega blaga. Ponndbe na oglasni oddelek Jo« tra pod »Br.« 179/a — 58«. 8213 RAZPIS Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 18. junija 1931 ob 11. uri nabavo: 20.000 kg pšenične moko, 2.000 kg svinjske masti, 2.000 kg koruze. Pogoj se dobe pri podpisani 8243 Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. (as Jame) bresti} e za jelo !n kompot, na veliko pošilja po železnici, pakovane v košarah, od 15 do 20 kilogramov 8199 MILOVAN VASILIC Ugljevik - maj dan pri BijeljtaL Štampanje planova državne klasne lutrije Državna Klasna Lutnja na osnovi zako« na o Držsvnom Računovodstvu raspisuje ofertalnu Iicitaciju na dan 26. juna ove god. • svojoj zgradi V asi na ulica br. 20. o 11 časova pre podne za izradu 12.800 ko« mada velikih i 400.000 komada malih lu* trijskih planova za 23. i 24. kolo srečaka, OfertS taksirani sa 100 Din primače se pom. dana do 11 časova pre podne. Kaucija se poleže na dan 26. juna 1931. god na blaga jnici Državne Klasne Lutri ie najdalj« do 10 časova pre podne i to: 2000 dinara u gotovu i 3000 dinara u sigurnim harti jasna od vrednosti. Lfelovrf se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u admini« strativnom odelenju Državne Klasne Lu* trije. Iz Kance!arije Državne Klasne Lutrije K. L. Br. 7286 od 6. juna t, g, u Beogradu, 8260 Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi j Ljubljani,