192. JfeuIIRo. o LiufillanL o petek 24. ouinsta 1921 Leto LUI. Ixh»Ja vsak dan popoldne, tmeaaJl nedelj« In praznike. s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrat A 1 O 50 p, večji Inseratf petit vrste 2 D; notice, poslana, iijsve, reklame, preklid petit vrste 3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 O; lenitn« ponudbe besede 75 p. Popust le pri naroči lih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glade inseratov naj se prfloti znamka za odgovor. CptavnUtro „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna8* Snaflora nlloa št 3, pritlično. — Telefon nt. 304. Creanittre „gloe. Narodi Knallnee nUoa si I, L nadstropje Talafoa ttov. 34. Dopise sprejens« le podpisane la sedoetao rranaovaae. enr Rokopisov ao no vrata* fjMI WW Posamains Itevilka: H v Jugoslaviji vse dni po Din 1«— v inozemstvu navadne dni Oln 1, nedelje Din 1*25 Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: "T" JTi'MiiTiJi V Inozemstvo v LjtiM.Uni po po^ii 12 mesecev...... Din 144*— | Din 144*— Din 264*— . 72- j . 72*- 36-— j . c6-— 1 . ...... . . 12- oi._ Novi naročniki naj poStjejo v prvič naročnino vedno SSEf P"> nakazn cl. Na samo pismena naročila brez pos!*tve denarja se ne moremo ozirati. Ne v razpad, marveč v konsolidacijo! »Edhi e Commentl« so objavili pred kratkim pod naslovom »Položaj v Jugoslaviji« — »Proces proti Radiću« poročilo ruskega lista »Posljedmja Novosti«, kjer čitamo tole: »Mi, — pravijo hrvatski in slovenski politiki, smo federalisti in pacifisti, Srbi pa so centralisti, militaristi in Ve-lesrbi. Mi smo civilizirani narodi, z evropskimi političnimi navadami, doČim se nam hoče vsiliti režim turškega zatiranja. Tekom stoletij se ie v naših deželah delovalo za narodni, kulturni ln gospodarski napredek, danes pa nam je Evropa vsilila poglavarje in vladni režim, ki razdira to, kar smo bili ustvarili in ne ustvarja na novo ničesar. Zadnje volitve so upostavile boj med centralizmom in federalizmom. Rezultati so znani. Boj med centralisti in federalisti, to je med staro Srbijo in novimi provincami, Je stopil v odločilni stadij. Ali dobe srbski vladajoči krogi in državniki sredstev in poguma, da rešijo državo pred razpadom? Na to vprašanje danes ne moremo govoriti.« K temu piše Vico Mantegazza: »Članek je izšel iz peresa g. Njema-nova, ki je, kakor se zatrjuje, eden izmed informatorjev Oual d* Orsava, vsled Česar bi pomenil članek v ruskem listu poročilo Njemanova francoskemu zunanjemu ministrstvu, nasvetujoč, da naj se porabi ves vpliv v svrho pomir-jenja. Njemanov pravi odkrita da je jugoslovanska država v nevarnosti, ako ne pride do sporazuma med Srbi in Hrvati. Poročila iz Beograda so nam naznanila, da je vlada prekinila parlamentarno imuniteto m se odločila zapreti Radića radi veleizdaje. Da namerava vlada kaj takega storiti, se je govorilo že dalje časa. Seveda se je pomišljala, predno se je odločila za to. Najbrže si je hotela zagotoviti vsa sredstva, s katerimi upa zatreti vstajo, ki bi sledila Radtčevi aretaciji. Vse nam dokazuje, da se je polastila nadvlade vojaška stranka, katera zagovarja potrebo diktature. Pasać se je odločil za nasilje, potem, ko je brez uspeha izčrpal korake, ki bi vodili do sprave ln ki bi omogočili vladi sestavo večine v zbornici. Radićeve izjave, že mnogokrat ponovljene, kažejo jasno, kako so on m njegova stranka, to je Hrvatska, pripravljeni na vse. Na grožnje, s katerir mi ga ie hotel Pašič ukloniti, je odgovoril Radić tudi z grožnjami. Podlaga mojega programa je, da mora biti vsak narod sam gospodar svoje usode. Položaj je zelo težak. PaSSč je nameraval razpustiti zbornico in odrediti nove volitve na tak način, da bi opozicija ne bila ali vsaj ne v znatnem številu zastopana v skupščini. Toda zdi se nam, da jc prišel do prepričanja, da bi razpust ne odvrnil, marveč celo pospešil pre- vrat. In tedaj se je u dal prigovarjanju vojaške stranke, ki je pripravljena, odreči se diktaturi, ako se Pašič odloči neizprosno prijeti federaliste, pričenŠi pri njihovem poglavarju. Zdi se nam, c1^ vse to v veliki meri vpliva tudi na .rancosko politiko, ki vidi nerada, da se nahaja država, katero si želi ob našem boku vedno bolj močno, na poti do razpada baŠ v trenutku, ko ji je dovolila nadalino posojilo, ko ji daja orožja in municije in ko je poslala generale, da bi ji preustrojili armado. Med strankarskimi prepiri se je začela sedaj uveljavljati tudi francoska diplomacija, ki se trudi na vse načine, da bi odstranila nevarnost ustaje. Obiski francoskih generalov v Beogradu, mornariških častnikov v Kotoru, napovedano potovanje Pašiča v času, tako kritičnem za njegovo državo, vse to dokazuje živo zanimanje Francije za usodo Jugoslavije, kateri Je dobavljala denarja in orožja, gotovo ne v namen, da bi služilo meščanski vojni, ki jo sedanje komplikacije lahko izzovejo od enega momenta do drugega. Začetkom junija smo citirali članek g. Njemanova v gori imenovanem ruskem listu, kjer so bili razkrinkani naši avstrijakanti. Vse so mu povedali in zaupali, kar Imajo na svojem srcu ti avstrijakanti v Ljubljani ln Zagrebu. Kar navajajo »Echi e Commenti«, je nadaljevanje razgovorov med Njemanovlm in hrvatsko-slovenskimi politiki. Italijani take reči jako radi slišijo in polno je listov v Italiji ki se neprestano pečajo z našimi razmerami, slikajoč jih navadno s temnimi barvami. Res je, da so silno razdrapane naše notranje zadeve m da je še dolga pot do konsolidacije, toda tako hudo pa vendar ni, kakor bi nekateri radi imeli, zlasti oni, katerih misli na.rrafše obstajajo pri pričakovanem razpadu naše države. Italijani se pri presojanju sedanjega položaja v naši državi vselej dotaknejo tudi Francije, ki drži nad Jugoslavijo svojo zaščitno roko, želeč ob italijanskem boku krepko jugoslovensko državo, da bi se italijanski vpliv ne mogel razprostreti nad Balkanom tako, kakor to zamišljajo v Rimu. Italijani včasih pravilo, da je v njihovo korist, ako je sosedna Jugoslavija močna, včasih pa silno gostobesedno razpravljajo o nevarnosti razpada naše države. Predvsem pa žele. da bi odpadel vsak francoski vpiiv. Balkan spada po rimskem mnenju med italijansko interesno sfero proti vzhodu m tu vmes naj ne bi posegale francoske roke. Takole bolj Šibko bi rada videla Jugoslavijo Italija, kajti potem bi se italijanska ekspanzija na Balkanu vršila brez posebnih zaprek. Italijane s tako mentaliteto je gotovo neljubo zadelo poročilo italijanskega novinarja, ki pravi, da je Jugosla- vija stvorjena in da ni več govora o razpadu. Ugledni italijanski novinar Mario Nordio iz Trsta se mudi že dalje Časa v Jugoslaviji in piše o naših razmerah v listu »11 Piccolo della Sera«. O našem notranjem položaju izvaja v svojem zadnjem dopisu iz Zagreba nastopno: »Najostrejši boji se bijejo v mejah mladega kraljestva za avtonomijo, za prerogative posamnih plemen, za svobodo političnih načel, to so boji, ki se utegnejo še poostriti, zlasti glede na »fenomen« Radić. Vendar pa bi bila težka zmota, ako b? se samo enem« teh pokretov prlpfeoval ser*arath?r!čnl pro-t'državn? značaji. Celo hrvatska republika, ki si jo zamišlja Radić, bi morala živeti in uspevati v notranjosti monarhije SHS. Kakor je to težko razumeti, je Še težje to razložiti; nikakor pa ni dovoljen dvom o značahi političnih pokre-tov, ki pretresajo Jugoslavijo. Enotnost države je izven vsakega razgovora. Bore se med seboj najnasprotnejše in najnespravijivejše tendence, aH vedno na terenu definitivne notranje ureditve države, ki jte napram zunanjosti priznana enota. Jugoslavija Je stvorjena, sedaj je treba stvoriti Jugoslovane, tako mi je rekel iskreni patrijot, ki je dostavil, da so te notranje borbe koristne, morda naravnost potrebne, da se pospeši ureditev države. Sicer pa, kaj naj se zahteva od dežele, ki je skozi stoletja trpela na eni strani pod turškim jarmom, po drugi pa pod avstrijskim zatiranjem? To so bolezni mladosti, katerim se ne more izogniti nikak mladi organizem. V pogovoru z nekim srbskim politikom je slišal, da bo v Jugoslaviji nekoč en sam narod, toda sedaj Še ni trenutka za to. Pogostoma čuje tudi vzklike, da potrebuje Jugoslavija krepkega in odločnega samostojnega voditelja, kakor je na pr. Mussolini! Da bi imeli mi kakega Mussolinija vsaj za eno leto! Med izvajanji Mantegazza, ki se naslanja na poročilo Njemanova in dopisom Maria Nordia, ki je izšel te dni, je razdalje še ne dveh mesecev — pa kaka razlika v naziranju glede obstoja države in njene bodočnosti. Njemanov Je pač zajemal iz precej kalnih virov, Mario Nordio pa pozna temeljito naše dežele in naše ljudi, prihaja v stike z raznovrstnimi politiki in novinarji ter si potem vstvarl svojo trezno sodbo. Kar je povedal Mario Nordio, Je res. Res je tudi, kakor meni na koncu, da nimamo v svojih sedanjih težkih trenotkih vodilnega državnika, ki bi znal s pravo roko poseči v naše spore, jih zravnati in otvoriti pot do jugoslovenske konsolidacije! Tombola »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški« se vrši dne 2. septembra t. L — Izbrani dobitki! — Telefonu!^ M bn®lmn& mmml- Vsebina francoskega odgoiora na angleška noto. Francija ni za politiko egoizma. — Razvoj nemške industrije in trgovine. — Zakonitost ruhrske okupacije. — Pariz, 22. avgusta. (Havas.) V odgo* voru na angleško noto izjavlja francoska vlada, da Frrnciia v rcpar~ciiskem vpraša* nju ni nikoli mislila na politiko egoizma, kajti tega problema ni mogoče rešiti, ako se zanemarja;^ celokupni evropski interesi. Francija je vedno resno upoštevala kritičen položaj, v katerem »e nahajajo izvostni za* vezniki, zlesti pa nezaposlenost na Angle* ikem. Nota opozarja nato na dolgo vrsto popuščanj napram Nemčiji, ki pa jih sled* nja nikoli ni hotela upoštevati in storiti s svoje strani isto, marveč so povzročia nove zaplstljaje. Do koncM 1922 lata je Nemčija nepre* stano nazadovala v svo/em gospodarskem, finančnem in proračunskem položaju, dočim je razvijala svojo industrijsko moč in upo* stavila svojo trgovsko mornarico. Francija je zasedla Poruhrje, ker Nem* čija ni izpolnila nobene svojih obveznosti in reparacij»ka komisija je dovolila Franciji, da tao postopa. Zakonitost okupacije npr a* vičuje versajska pogodba, kakor tudi kolek* tivna in posamne izjave zaveznikov. Dalje sledi: V nasprotja z določbami versajske po* godbe je Nemčija začeta takozvani pasivni odpor, ki pa je v resnici aktiven tn trdo* vraten in izvira iz Berlina, kakor tudi iz Industrije. Ta odpor nasprotuje interesom Nemčije, ker jo stane več. kakor izpolnitev njenih obveznosti. Francija zeli, da še ta odpor konča in ta zahteva je predpogoj za vsako pogajanje z Nemčijo. Po končanem pasivnem odporu bi se okupacija nadalje* vala na te način, da bi se ozemlje sporedno z ukrepi glede izplačila polagoma izpramje* valo. Reparacijske dajatve pa bi morale se* ▼eda slediti pod povsem drugačnfmi pogoji, kaor do sedaj. Prancija nima v Portihrju no* benih političnih ali osvajelnih ciljev. Doba, ki je potrebna za izplačilo, je odvisna od volje Nemčije. Zadostuje opozoriti, kako hitro je Avstrija znova postala sposobna za delo in dobila kredit, da si lahko predočimo, kaj bi mogla storiti sija ino opremljena Nem* Sija, ako bi le hotela. Francija, čije zahteve ne prekašajo nemške plačilne sposobnosti, predlaga že nekaj mesecev zaveznikom na* črt, v katerem jih prosi, naj Ji priznajo pra* vico do pmcentnega deleža obligacij A in H v znesku 26 milijard ziafih mark. ki jI prh pada na podlagi pogodbe v Spaa. Nadalje zahteva od bonov »C«r one zneske, ki jih zahtevajo od nje na račun medzm'eznifkfh dolgov. — Pariz, 22. avsrusta (Izv.) Dsrnes dopoldne je bila objavljena rumena knllsra, ki obsega francoski odgovor na angleško noto z dne 1. avgusta v zadevi nemšlrth reparacij in ruhrske okupacije. Sam odgovor obsega 18 strani, v »dodatku« pa skuSa francoska vlada stvarno ovreči angleške beze. Dodatek, tiskan na 27 straneh, je tako sestavljen, da vsebuje na lev! 67 točlc angleške note in k vsaki točki pripombe predsednika Poincar6ja. V posebnem odstavku »lesakiost okupacije Poruhrje« francoska vlada navaja pravne razloge za to akcfjo Francije na podlagi versajske mirovne pogodbe ter na podlagi sklepov ln konstatacij reparacijske komisije. Glede pasivnega odpora konstatira Poincare na podlagi decidirane izjave obsojenega Schlageterja, da ie bil ta odpor direktno organiziran Iz Perima. Poincare daJie nazlaša, da francoska vlada sama želi spremeniti položaj v ruhrskem ozemlju In to takoj, kakor hitro bi prenehal pasivni odpor. Francoska vlada jc pripravljena 7 a sukcesivno evafcurcrjo. Ce začne Nemčija z reparncy«fthni pltčill od leta do l^?a. Dobesedno vc!3 nota' »Še enkrat ponavljamo. (*n r.2 V.Tno v ruhrskem ozemlju ostati dsJQe, I il Dr ie to potrebno In nfmamo ni:i pr.IiLiCniii rmi anek§i}oafstiči»ih cJflov. Dol^ro znamo, da nnrrt Nemč^a lahko plača in je ed;no v nje« nI moči, da doseže izpraznitev zasedenega o remija. * Poinccrć dalje opozarja engrleSko vlado na Avstrijo kot primer, kako kaki dr« Žava, nahajajoča se v gospodarski katastrofi, hitro more vzpostaviti mednarodni kredit, če to sama hoče z vso odločnostjo in resnostjo. NAGLI POVRATEK LORDA CURZONA. — London, 22. avgusta, Cirn je lord Curzon prejel v kopališču Bagnolcs francoski odgovor, je takoj odpotoval v London, da se udeleži jutrišnje kabinetne seje. Lord Curzon je danes zjutraj prispel v London. — London, 32. avgusta (Izv.) Premier Baldwin je kratko proučil francosko noto ter jo takoj izročil v podrobno proučevanje strok o %m jakom ki pravnikom. Za jutri je sklicana kabinetna seja. — Pariz, 22. avarusta (Izv.) Polktični krogi so optimistični m pričakujejo, da pride do končnega sporazuma med Anglijo in Francijo. Poincare" je prekinil svoje bivanje v letovišču Lorraini In se je vrnil v Pariz. Za jutri dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta, ki bo pod predsedstvom MHleranda. Poincare" bo poročal obširno o razvoju reparacljskega problema. GLAVNE SMERNICE STRESE* MAN NOVE VLADE. — Berlin, 22. avgusta. (K.) V ponede* ljek je ministrski svet na svoji seji določil glavne amemice nove poHtilce. Mrd o*t:i* Umi sklepi je najvažnejši oni. ki govori o ustanovitvi deviznega fonda r siTho o sigu* ran ja prehrane in *f*bttizacije marke. D*ljr se je raspravljalo tudi o vprašanju preskrbe s premogom. Kot najbolj uoinkujoče sred* stvo proti nadaljnjemu naraščanju cen prc* moga vlada ne vidi v tem, da se opravijo davki na premog, nego smatra, da jc treba dati stalno vrednost denarju, s katerim se plačuje premog. DEMOKRATI IN RUDARSKA STAVKA. — Hcograd, 23. avgusta. (Izv.) Današnja demokratska ^Pravda« piše o stavki rudarjev Trboveljske premogo-kopne družbe ter ugotavlia med drugim, da ima stavka polit !eon značaj, ker jo vodijo komunisti, in da se te stavke nc sme smatrati kot običajno gospodarsko stavko. Claude Farrere — prevel Miran Jarc: Civiliziranoj. Roman. 16 Z vzdignjenimi rokami je stala pred zrcalom in iztikala i^le s klobuka. On se je vsedel in jo motril. Rdeči lasje so plapolali ln mesnat tilnik je sijal kot skozi mrežo iz Čistega zlata. Močne roke so gledale iz kratkih rokavov in na koži je blestela topla rosa. Prsti so v laseh sproščali jak in nežen vonj. V ircaiu H Fierce zagledal nagajive oči in čuden nasmeh. Povsem mlrnodusno ie vstal aa njo in jo objel okrog telesa. Zavzeto se je zdrznila ali pa se je vsaj delala tako. »Kaj pa mislite?« On pa ni nič odvrnil, temveč jo j« vgriznil v ozlaten vrat Vse se le je dotikal, ob podkolenke s koleni, ob rame s prsi Zaklicala je: »Takoj me izpustite!« On pa je storil nasprotno; dvignil jo je kot punčko-igračico a eno roko za telo, z drugo sa gležnje in jo polotil na naslanjač med ŠumljaJoee oblake. Branila se je resno, pa ne dolgo. »Prosim vat, pustite me.« »Takoj, takoj.« To je tudi kmalu storil, pa na svoj način. Vstal je povsem mirno in ravnodušno. Brez besed je zopet stopila pred zrcalo, da si popravi lase. Nato se je spustila v dobrohoten smeh. Poredno se je zopet postavil za njo in ji odi-haval odišavljene lase. »Čujte,« ga je nenadoma nagovorita, »in Ray-mond?« »Kaj je z Ravmondom?« »Ali vas nič vest ne peče?« Odvrnil ji je zelo udovoljivo: »Za to ste pač preljubki!« Laskavo in neverno se je našobila in vztrajajoče zatrjevala: »Pa sta kljub temu dobra prijatelja?« »Seveda.« »Eh, če bi vedel, to bi se Ijutil.« Toliko, da ni počil od smeha. Ljubosumja civilizirane! pač ne poznajo; in Me vil se je v resnici prav malo brigal za svoje ljubice. Ošinila ga je nežno in ga prosila za poljub. Očividno je strogo obsojala, da je Fierce izdal svojega prijatelja Ray-monda ki ta črn zločin, ki se je zgodil njej v čast, je nemalo podražil njeno nečimernoat. Uslužno, čeprav podsmešno jo je poljubil. Zdaj. ko jo je še imel, mu je bilo prav malo do nje. Zakaj, vraga, jo je še pravkar naskočil? He! Opoldne se jo vrnil na krov, da posajtrkuje. Že ga je Čakal mornar, ki mu je izročil čisto novo. podpisano povelje. Prečital ga je: Poveljujoči admiral druge divizije kitajskega brodovja odreja: Od danes naprej se na divizijskih ladjah ukine začetniška šola kot tudi telovadno vežbanjo. Na njihovem mestu bodo gospodje poveljniki menjaje se urili moštvo v streljanju s topovi. Tudi bodo poleg tega vsak večer vežbe v naravnavanju orožja po noči. Admiral povdaria veliko važnost prej omenjenih vaj in zaupa v pridnost in domovinsko ljubezen vseh, da bodo hitro povišali delavnost in moč ladjevja, ki mu ga je država poverila. Na krovu »Bavarda«, 27. decembra 19.. Orvillierski »Dobro,« je Fierce rx>mislll, »že so začeli počenjati neumnosti.« X. Osem dni za tem se je Fierce nekega jutra, ko se je prebudil, naelonii na okence. Ker se je letnemu čaau zljubilo, se je spet čez noč vlila kratka, predpotopna ploha, kar se tudi v največji suši zgodi enkrat v meseca. Zato je bil svet pomladni zrak, čeprav je nebo že žarelo v močnem solncu Fierce je opazovala levi breg Donai-ja, ki se je, ves v zelenju, ntfal v stojmjovlto druga nad drugo le- žečih preprogah: čisto v dolini se ie nad tokom sklanjalo trstje, banane, in pritlikave palme, ki so bile vse tako tesno skupaj, da ne bi v tej gosti seči našel ni odprtine. Nekaj višje so se menjavale magnolije, banane, akacije, tamarinde z grmičev-ii bambusa; barve so se nežno prelivale druga v drugo: lahna sivina bambusa, sijoče zelenje mandarin, kovintka rjavoet okroglottirnatih kerhlik. Mlrijade cvetov so pestrils liste — beli, žolti, posebno pa rdeči cveti — ognjenordeči divji maki in karminasti hibiskns. Se višje pa so vsevrstne palme pozibavale svoje nežne veje, ki so se na nebni si-jajini odražale s fantastičnimi in mnogoobraznimi sencami. Zračni areka so polagali svoje dolge liste na Široke ploskve palme-pahljačc in kokosovih palm, na katerih so viseli težki sadeži; vse to je plavalo nad gozdom, vilinski grmiči so se pozi-bavali na steblih, ki so bili vitki in beli kot jonski stebri. Pod okencem križarke je žolta voda butala ob ladtfn trap. Lila je hitro, slastno in nemirno in vlekla s seboj na pol potopljena debla, listje, deske, daleč, daleč iztrgane kocce, nedoločno navlako iz ogromne tajnovite Azije. 5olnee je ogrinjalo reko z blestečtm odclom, da nisi več razločil črntfa, vrtinčastih duplin, ki so vse z vodo deroče predmete goltale vase. »Prav lepo I« je vzkliknil fierce. Stran 2. tSLOVCNSKI MARUUi dne 24 avgusta 1925. štev. 102 Radićeva propaganda. — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila razprava tudi o Radičevem potovanju v London in njegovi propagandi v Angliji. Odredbe vlade napram vodstvu HRSS, ki je zadnje čase pokazalo vele-izdajniŠke tendence, se varujejo v popolni tajnosti. Poročila našega poslaništva iz Londona javljajo, da Radić v angleških oficijelnih krogih m našel zaže-ilenega razumevanja in sprejema. Oficijelna Anglija zna varovati takt v zunanji politiki, čeprav se trudijo bratje Bux. ton, da bi pridobili vodilne angleške kroge za Radleeve Idele. — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Današnja »Samouprava« konstatira v uvo-"dnem Članku »RađŽć in Anglija«, da Ra-;'dič v Londonu za svoje revolucijonarne ideje ni našel pravega odmeva. Ugotavlja, da se je Rad^č na Dunaju sestal s hrvatskimi revolucionarnimi elementi in da vodi veleizdajniško propagando. Zahteva, da se proti Radiću in njegovi stranki uporabijo vsa zakonita sredstva zaščito države. Radič ne more računati na pomoč Anglije. — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Namestnik ministrskega predsednika, minister dr. Velizar Jankovlć odločno de-mentira vesti, da bi bil dal kak inter--view novinarjem o stališču vlade napram HRSS, zlasti da bo vlada uporabila obznano proti Radičevl stranki. — Zagreb, 23. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Londona Radič ni našel pri angleških vodilnih krogih zaželjenega sprejema. Radič se Je sedaj zatekel k nekaterim novinarjem s prošnjo, da podpro njegovo akcijo, a Je bil skoraj povsod odklonjen. Radič ima od gotove strani Iz Budimpešte priporočilna pisma na brate Buxton in pa na nekatere prijatelje Lloyda Georgeja, Nova občinska uprava v Beogradu. KOMUNALNI PROGRAM NOVP UPRAVE — Beograd, 23. avgusta (Izv.) Včeraj efe 10. dopoldne Je novoizvoljeni ebČlii&ki odbor oficijelno In na slovesen način prevzel v svojo roke občinsko upravo presto-lice. V veliki sejni dvorani, kjer se Je zbralo mno^o odličnega občinstva, je dosedanji načelnik mestne občine Bora Paje-vič s kratkim govorom Izročil vodstvo občinskih poslov novoizvoljenemu predsedniku Mihajlu Marjanoviču. Pred Izročitvijo je bila svečana zaprisega izvoljenih odbornikov In kmetov. Dosedanji načelnik Bora Pajevlrj je Imel ob tej priliki govor, v katerem je želel novemu odboru na "polju občinske uprave najboljše uspehe, da b! prestollca pro-evitala in se povzpela na mesto najmodernejšega mesta, da bi se uredile vse sanitarne, prometne, higijenske In druge »prilike Beograda, dalje se Je zahvalil vsem onim faktorjem, ki so ga dejansko In Javno podpirali v njegovem dosedanjem dela. Novi načelnik Mihajlo Marjanovlć Jo .v Izbrnnem govoru kratko očrtal smernice in program komunalne polltfke novega odbora. Pred očmi lebdi novemu odboru realizacija generalnega regulacffskega načrta za prestollco kraljevine SHS, zgraditev novih modernih ko/pališč, zgraditev dfčjfh zavetišč, zgraditev sanltarnohlgien-slnh zavodov, novih bolnic, zgradba novega modernega pristanišča ob Savi In Du-navi in končno ncecbhodno potrebno moderno tlakovanje mestnih ulic. Odbornik In vodja opozicije Ljuba Da-vldovlč je izjavil, da želi novemu odboru najboljših uspehov ter je obljubil, da bo opozicija kot kontrola moralno In dejansko povsod podpirala občinsko upravo, če se bodo občinski interesi stavljali nad osebne in strankarske. Ozdraviti je treba tudi občinsko upravo od povojno bolezni, korupcije. : i '■ Vodja neodvisne delavske strank« 0copJ4 hladna. Politične vesti. m »Jntrovska« besnost Polemika, ki jo jo izzvalo »Jutro« g svojimi neprestanimi napadi na »Slov Narod«, je mladinom naenkrat postala silno neprijetna« in sam dr. Žerjav je v redakciji »Jutrat izrazil svojo nezadovoljnost, da je »Jutro« v tako neugodnem času sprožilo kampanjo, ki mladinski stvari ne more koristiti. Zato bi »Jutro« sedaj rado odvalilo krivdo od sebe, zavija hinavsko oči in igra vlogo nedolžnega jagnjeta. ki mu jo hudobni volk — »Slov. Narod« seveda — skalil vodo. »Slov. Narod« je kriv mladinom tako neprijetne polemike, ker mu je na neprestana zbadanja končno vendar le enkrat poSla angelska porrplflvost, da jo vdaril po zobeh ljudem, ki mislijo, da smejo izza plota oblajati vsakogar in ga polivati s svojo gnojnico. In ko dobe po grbi kakor so zaslužili se delajo užaljene in ogorčene, kriče o robatostl in surovosti, v isti sapi pa znova napadajo, psujejo, obrekujejo in natolcujejo vse one osebe, o katerih sodijo, da flm križajo račune in so jim na potu. V tem pogledu imajo posebno na piki dr. Ravniharja. Dasi vedo da dr. Ravniharja že tedne ni v Ljubljani, vendar ga delajo odgovornega tudi za to, ker ni »Slov. Narod« mirno vtaknil v žep mladinskih napadov, marveč jim posvetil tako, da je zašumelo v glavi celo dr. 2erjavovi okolici. Pri tem pogrevajo stvari, zaradi katerih je bilo nedavno tega isto »Jutro« sodnflsko stigmatizirano in tudi obsojeno. To seveda jutrovskih »poštenjakov« prav nič ne moti, da bi ne ponavljali Istih natolcevanj znova. Poštenjaki so pač poštenjaki, zlasti ako so iz jutrove dežele. Naj-nesramnejše na celi stvari pa je to, da dosledno vlačijo v svojo polemiko So-kolstvo zgolj za to, ker je dr. Ravnihar starosta JSS. Radi bi torej za vsako ceno Sokolstvo zapletli v vrtinec dnevne politike. Se pač drže načela: Če nas Jemlje vrag, naj vzame še vso drugo. SIcer pa va naša javnost prav dobro, zakaj so »Jutrovd« osredotočili vse svoje topove na dr. Ravniharja In »Slov. Narod«. Klerika Jim mrtvaški zvonec. Kakor volk, ki ga je zadela svinčenka, grizejo sedaj v svoji onemogli besnosti okrog sebe in bi najraje zadavili tistega, ki je po njihovem mnenju kriv neslavnega njihovega pogina. Naša javnost vato, zato zna tudi primerno ceniti »Jutrove« onemogle Izpade. sz Preokret v hrvatski politiki? Po naših informacijah so pripravljah važen preokret v hrvatski politiki. Hrvati so že siti Radičevih pustolovščin, ki jim niso donesle nobenih koristi, pač pa neizmerno škodo. Pripravlja se sporazum z Beogradom. Na kakšnih točkah bo slonel ta sporazum, zaenkrat še ni mogoče povedati, toliko pa je gotovo, da se ne bo mnogo razlikoval od svoječasne hr-hatsko - madžarske nagodbe. Hrvatje dobe zopet bana. — To so nase informacije, ki jih podajemo z vso rezervo. Kakor bi želeli da se čim najprej spravi s sveta pereči hrvatsko-srbski spor, tako v danih razmerah ne moremo verjeti da bi bili že na pragu definitivnega sporazuma. = Vlada In katoliški shod. Današnji »Slovenec« javlja med drugim, da bo na katoliškem shodu zastopana tudi vlada In da prisostvujeta shodu namestnik ministrskega predsednika dr. Velizar Jankovi* in minister ver dr. Janjid. Poslanec dr. Kulovec je po našem telefonskem poročilu iz Beograda v resnici interveniral pri ministru dr. Jankoviču, da bi se udeležil katoliškega shoda, toda dr. Jankovlč še ni sklenil, da se shoda udeleži. Minister dr. Velizar Janković je svoječasno, kakor Je znano, prisostvoval orlovskemu zletu v Mariboru. = »V Adriattco i aneora abbattan* za amaro«. Te dni se je mudil i t ali j a n* ski ministrski predsednik Mussolini v abruški pokrajini in obiskal obmorsko mestece Castcllamore*Pescara, rojstni kraj G. d* Annunzia. Listi poročajo, da se je pri tej priliki zbral nepregle« den zbor fašistovskih črnih srajc in da Je moral njih diktator Mussolini ope* tovano govoriti. Pri nekem govoru je Mussolini pokazal na Jadransko morjo in vzkliknil »Jadran je še prilično gre« nek«. Te besede so izzvale različne komentarje. Osebe, ki poznajo Musso* linija, pravijo, d« le#ta v slavnostne govore melo nerad meša politične izro* ke, da pa jo treba izreden primer v Pescari pojasniti kot samopriznanje Italijo, da jo nezadovoljna s Italijan* Bko*jugoslovenskimi pogajanji. Gospod Mussolini so je v zadnjem letu prepri* čal, da jadransko vprašanje ni tako enostavno, kakor so vidi na prvi hip in da zlasti tudi za oficijelno rimsko diplomacijo še danes niso razvidni tisti trajni italijanski gospodarski m poli« tičnl interesi, katere bi bilo treba bra* niti proti Jugosloviji. Z gornjim izro« kom jo Mussolini nehote priznal, da zavlačuje italijanska diplomacija reši* tev spora z Jugoslavijo samo radi tega, ker še sama ni utrdila in postavila svojih definitivnih zahtev. — Slovaški separatist dr. Tuka. Znani vodja slovaških separatistov dr. Tuka, ki je kot rojen Madžar hujskal slovaško ljudstvo proti Čehom in moral končno pobegniti v. inoiejastm Je pr> Šel sedaj na Dunaj. Tu hoče nadaljevati svojo agitacijo proti CSR zlasti med dunajskimi Slovaki. Mussolini odstranil slovenskega župana. OoriSka »Straža« priobčuje ta-le Članek: Uradni Ust prinaša odlok, da je ntedan-ski župan Josip Gradnik odstavljen. Prod nami leži poročilo MussoIInlJa kralju, v katerem utemeljuje ministrski predsednik storjeni sklep. Cujmo torej ,kaj Jo zagrešil Župan Is Medane. 1. ) Josip Oradnik* Jo v izvrševanju svojih poslov rovaril proti državi, »zadržaja se ob vsaki priliki izzivalno nasproti krajevnim elementom, ki so pokorni napravam domovine«. 2. ) »Dvojezični napis, ki Je označeval sedež občine, je dal pred kratkim preložiti, tako da Je ostalo italijansko besedilo skrito.« 3. ) Proti odredbam prefekta Je razglasil neki od nJega lastnoročno pisani razglas samo v tujem Jeziku.« 4. ) »Ti dogodki so vzbt:dili med prebivalstvom Medane In sosednih občin Živo gibanje, ki bi bilo povzročilo težke nerede, da nI pravočasno posegel vmes podprefekt Is Gradiške in pomiril duhove.« 5. ) Podprefekt se Je podal v Medano, toda dasi je bil župan obveščen o prisotnosti podprefekta na občini, ni maral Iti tja In ie bil zato sispendiran od svojih poslov.« Sedaj Je vlada g. Gradnika končno odstavila In za dobo petih mesecev ne moro več biti voljen za župana. Tako sa eglsi poročilo, ki ga Je predložil Mussolini kralju. Na to pripominjamo: Vlada ima po zakonu pravico^ da od-atavlja župane, ki se pregrešijo proti zakonom, toda navesti mora kazniva dejanja, ki Jih Je župan zakrivil. Naša Javnost se vprašuje? Kaj Je zakrivil Josip Gradnik? Rovari] Je proti državi In se obnašal lasivalno »s krajevnimi elementi«. Kaj se pravi rovariti in se vesti izzivalno? Kdaj in kje Je Gradnik rovaril? Kakšen paragraf kazenskega zakona je prekršil? Saj SO v zakonu vsi zločini proti državi vendar natančno naiteti. In ali ne spadajo rovaril proti državi pred sodiSče? Naj se navede torej paragraf ,kl ga Je Gradnik prelomil. Ali Je zakrivanje občinske table že proti« državnl zločin? In če ni lel Gradnik na občino, ali Je to Zo hujskanje proti Italiji? AH Je čitanje razglasov v Jeziku prebivalstva rovarenje proti državi ^ In zopet moramo slišati, da Jo naSa mila govorica tuj iesrik. Id ga ne priznavajo v naši deželi. Vladno poročilo pravi, da je nastalo gibanje med prebivalstvom Medane In bližnjih vasi in so pretili težki neredi. Radi Česa? Morda radi tega, ker Je prečital lupan slovenskemu ljudstvu razglas samo v »tujem« slovenskem Jeziku? Hoteli bi videti tisto prebivalstvo, ki Je grozilo s težkimi neredi radi slovenskega Jezika. Ml stojimo začudeni pred uradnil listom tn 15 če m o zaman za proti državni mi dejanji Josipa Gradnika. Pač pa vidimo v ©sadju »krajevne elemente«, Id se tresejo sovraštva proti slovenskemu županu te izpodkopujejo s vsemi sredstvi njegov ugled In njegovo čast žalostno, da Jo našlo njihovo rovarjenje dostop celo do Mussolinlja, ki Je proglasil nedolžnega slovenskega Župana za proti državnega rovarja. Žalostno spričevalo razmer, v katerih" Živimo.« Ml s «vojo stran! dostavljamo; To so razmere, ki krfCe do neba! NAČELNIK MINISTRSTVA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V MARIBORU. Maribor, dne 22. avgusta 1923. '"' Kakor pno včeraj na kratko poročal!, o) Jo t spremstvu dvornega svetnfka dr j*. Marna pripeljal is Ljubljane s dopoldan« •kim vlakom načelnik ministrstva za trgo* vino in industrijo g. M. Savić. Po natanČ« nem ogledu razstaT« ae je popoldne • pred* sodnikom vzorčne izložbe g. Križnlčera ter s nekaterimi odličnimi predstavniki prido* bitnih krogov in županom Grčarjem odpe* ljal v Stmiiče in Ptuj, da si ogleda tamos* njo industrijo. V Strnišču je goste sprejel veleindustrijec g. Cucek, ki je razkazal svoja oblima in raznovrstna podjetja. Vsled za* mude pri obsežnem nekdanjem taborišču se je natančnejii ogled industrije v Ptuju omejil na nekatera važnej»a podjetja gg. Cucka in dr. Fermevca. G. načelnik se je zelo pohvalno ixrazil o razvoju domače obrti v Strniiču in Ptuju, kateri treba Je več praktične organizacije. Po povratku v Maribor se jo vršil na čast odličnemu gostu v Grajski kleti banket, katerega so so poleg glavnega odbora raz« stave ter predstavnikov industrije, trgovine in obrti udeležili tudi mestni župan goap. GrČar, predstavniki političnih oblasti itd., do 35 oseb. Od vabljenih Nemcev oe jo odzval odinola dr. Thalman za tvrdko Prane, Izmed vnanjh gostov: dvorni svetnik dr. Mara, Alfons Ribar, direktor metalokomiko Zagreb, Zadravoc, veleinduftrijec iz Sre* dlšCa, dr. Fermevc ?n Cucek iz Ptuja. Deano g. načelnika je sede! g. dr. Pfcifer kot za* atonik mariborske oblasti, levo dvor. svet* nik dr. Marn, poleg njega okrajni glavar g. dr. Lejnžič. Nasproti g. gosta je sedel 2- župan Grčar in predsednik razstavnega odbora g. Križnic ter namestnik g. doktor Pipui. Prvi je pozdravfl gosta g. predoednik Križnic, ki se jo zahvalil za obisk ter prosil g. načelnika, da uvažuje ekspoze, ki mu ga bodo vposlali mariborski pridobitni krogi. G. dr. Pfeifer je gosta pordravil kot zastopnfk mariborske oblasti. Opozoril Jo g. načelnika, da podpira razvoj nase Indu* atrije in obrti, ker v nasprotnem slučaju se ustvarja baš na granici opasno nezadovolj* stvo. Svoj govor je zaključil z »bratski 2ivioI«. Kot tretji je gosta pozdravil mestni snpen g. Grčar, katerega govor je vzbudil aploino dobra vanje, S fino taktiko it aa* vrnil nekatere kritike g. načelnika povodom obiska razstave. Apeliral je, naj se Srbi, ki sicer radi zahajajo na naša letovišča, udej* stvujejo pri nas tudi gospodarsko. Tako bodo izginili »Prcčanci« in »Srbijan* ci«, »druženi bomo v en «*m jugoslovenski narod in vsa naia industrija v jugoalovea* sko industrijo. (Navdušeni 2ivio*kliei). G. Gjuro Djamonja je v dalja*m, atoma Jcga-rem irvajanju orisal težkodo naše industrije in trgovine. S posebnim po* vdarkom Jo nagUsii, da nočemo biti slugo političnih ekspozitur. Ob zaključku Je tv:dl ta govornik naglasa!, da ba5 lep proč vit nale industrije avednči, da se nasproti ino* zemitvu čutimo varne in sigurne, da je ta lepa zemlja naša. (NavduSer.o dobr.;vanje.« G. dr. Plpuš se v kratkih beaedih spo* mlnja Najvišjega pokroviteljstva. V snak hvaležnosti pozove na trikratni 2ivio Nj. Veličanstvu! G. načelnik Savio" |e v obširnem Izvajanju reagiral na v posameznih napitnicah izraženo Zeljo. Izrazil je ponovno svoje laskavo priznanje o razstavi In napredku domače industrije, ki je v ponos vsi fcra* IjcvlnJ. Opozoril jo na veliko prirodno bo* gastvo v naši kraljevini, d^im 00 na.M SI O* venci irseljujejo v Ameriko in na \Vest§ falsko. Spominjal je na burno težko rjjodo* vino srbskega naroda in zaključil svoj go* vor o edinstvenem delu s pozivom, da mo. vsi pridobitni krogi pismeno izrazimo svojt) želje ter zaklical: «lWa, živeli!« Govorili so se: g. dr. Vošnjak za ro. ljoprivrcdo, g. Cucek o pomenu »Gos^tniar* skega sveta«, đ. Novak, predsednik SOD o zgodovini našin razstav in njih pomena za emancipacijo jugoslavensko industrije in obrti. G. načelnik se je okrog 23. ure posl-svfl, zahvaljujoč se za IsVrcno gostoljubje. Po njegovem odhodu sta ir LjuM*cne dospela g. dr. Murnik in g. dr. Pleš (Trgov* ska obrtna zbornicah. Preostali gt>stje 50 g. dr. Murniku kot Sokolu prirejali navJu* Jene ovacije. G. načelnik Savič si danes ocled-ie večja industrijska podjetja tudi ▼ okolici. Gozdarstvo. —g Zagrebška blagovna borza 8& avgusta. Na produktnl borzi notira Jo: Plenica bačka, 80 kg, 2%, povpra Sevanje 3J7. moka banatska »0«, 1 vag. po 525. bačV* »0« 1 vag. ipo 565, bač3ca »2« 1 vai. po 530 banatska »O«, ponudba 550, povpraševanje 530, otrobi pšenični, bačka postaja, bruto za neto. povpraševanje 131. —g Beogradska blagovna borza 21 avgusta. Na produktni borzi notira jo: Plenica 80 kg. 1% primesi, pariteta Beograd, prompt, ponudba 325, povpraševanje 320, zaključek 320, Plenica 73-79 kg, 2—3^, pariteta vagon Beograd, prompt, •ponudba 320, povpraševanje 310, zaključek 320, pšenica, 77 kg. 3—4%, franko Beograd, (pTotnpt ponudba 356. povpraševanje koruza, franko obala Beograd, prompt, ponudba 285, povpraševanjo 280, fižol beli, resetanl franko Beograd, prompt ponndba 520, povpraševanje 445, otrobi franko Beograd, bruto za neto, ponudba 160. Tendenca nespremenjena, edino je vladal interes za pšenico. Novosadska blagovna borza 22. avgusta. Na fproduktn! borzi notlrajo: Plenica bačka, 78-80 kg, 2%, 1 vagon 340, bačka 78-79 kg, 134 vagona 337K. bačka «0 kg. 2%, 4 vag. 337H—340, bačka 79-80 kg-, 1—2%. Tisa. 3 vag. 340, bačka. 80 kg, 2^, okolica Subotlce, povpraševanje 332H. banatska, 80 kg, 2—3%, pariteta Pančevos ponudba 330, banatska 79-80 kg, 2%, pariteta Zenta 2 vag. 332K, srbijanska 7ft-70 kg, 2—3%, pariteta Beojrrad, durpl. kasa, 8 vag. 320, sremska 79-80 kg. 2%, dtipl. kasa ponudba 335, ječmen bački 66-67 kg, 2 vag. 275, bački 66 kg, za september, i vag. 275, STemskl 64-65 kg, ponudba 275, oves bački, 1 vag. 255, sremski, postavno Petrovac, drjpltkat kasa 2 vasr. 265, koruza bačka 1 vag. 285, bačka 2% defekt, 1 vagon 282H. bačka 4% defekt, duplikat kasa, 5 vag. 280, bačka dupl. kasa 1 vag. 235, bel! fižol, bačk!, 2 vag. 435—440. bački, dupl. kasa, 1 vag. 430, moka bačka, »0« ponudba 560, »0« 1 vag. 580, banatska, ponudba 545. Tendenca neizpremenjenea. —g Zagrebški tedenski sefem. Tedenski Sejem, ki Je bil nastavek letnega sejma, je bil mnogo manJSI od zadnjega. Cene so ostale nelnpremenjene In so notirale: Sremske svinje I. zaklane 258, žive vago 24__24.5, n. 22.5—23.—, teleta 19.5—20 3. —g Vinske cene na drobno In debelo. Pišejo nam: Naši vlnorejci imajo še množine lanskega pridelka, ki bi ga radi prodali ker novina prav dobro obeta. Na Bizelj-skem, kjer je bil lanski pridelek razme* roma bolj?! kot v ostalih krajih štajerske, ponujajo liter po 14 kron. Po hrvatskem Zagorju se dobi vmo celo po 8—10 K. Nall gostilničarji m vinski trgovci ga rudi šo doVaJ pridno kupujejo, toda v ljubljanski!) gostilnah se ne dobi še najslabšega vina pa 40 K. Al! Je res treba imeti pri Utrn čez polovico čistega dobička? —g Polletni podkovskl tečaj na drž. nodkovskl šoli v LJubljani se prične 1. ofc> tobra ti. Za vitop Je vložiti do 15. septembra na ravnateljstvo dri. podkovske Sole V Ljubljani s kolelrom za 13 Din kolckova-ao prof!jo, ter jI priložiti: lj rojstni hi krstni Hst. 2.) domovinski list, 3.) z»dn]e šolsko spričevalo, 4j učno spričevalo, i.) nravstveno spričevalo In 6.) ubožnl list Vsako prilogo, če le ni kolekovana, je ko-lekovati s kolekom za 1 Din. Pouk v pod-kovsld šoli Je brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo, ter Imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učno knjigo. —g Francija In Praški jesenski velese-Jem. Pod egfdo »Office natlonale do com-merco exterieur« bo francoska Industrija korporativno sodelovala na praškem jesenskem velesejmu od 2. do 10. septembra, ti. V 30 prvovrstnih ekspozleljah bo Izložena svila, baržun. fine čipke, pariške Igrače Itd. Poleg tega bo poseben oddelek »Articles de luže« ki bo koncentriral 20 udeležencev najboljših pariških trgovin. Celokupna francoska udeležba bo zavzemala približno šBsJoAai ' u.-^*-v~- 53 Stev. 192. »SLOVENSKI N A K O P« dne 24. avgusta 19^3. stran. S*. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne NARODNI PONOS, KJE SI? To vprašanje smo stavili slovenskim zdravnikom pred kratkim, ko smo izvedeli, da nameravajo voliti v zdravniško zbornico tudi dva Nemca. Ta namera je postala sedaj dejstvo, kajti torkov izredni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva je pritrdil — sicer no brez ugovora — vplivnemu imeniku Mariborskega zdravniškega društva, v katerem se kandidirata v odbor dr. K. Ipavitz, bivši Triglavan, sedaj slov. renegat in dr. Drasch, pristen Nemec Za Časa Avstrije niso nalU slovenski zdravniki v Gradcu nlkakih ozlrov, igvoljeni so bili v zbornico sami Nemci, a mi, ki imamo sedaj moč v rokah, se cedimo pravičnosti in obzirnosti ter volimo v zbornico celo — renegata 1 Pa naj 5e kdo trdi, da ne kroži v naših žilah hlapčevska kril Prepričani smo, da bomo čuli V kratkem v odborovlh sejah že nemSko govorico, ker Nemci se v svojem narodnem ponosu ne poslužujejo radi slov. Jezika in doživeli bomo, ako pojde po mariborskem vzorcu tako naprej, da pade zdravniška zbornica vzpričo znani slovenski malomarnosti še v nemške roke, saj je nemških zdravnikov na Štajerskem Se okrog 50. Gotovo, tudi Nemci so naši državljani in imajo pravice, kakršnih nimajo naši rojaki, niti na Koroškem niti v Italiji, a odpirati jim Vrata avtonomne korporacije, to je zločinstvo na narodu! Radovedni smo, koliko slovenskih zdravnikov pokal* Ane V sept, svoj narodni ponos? — Jugoslovanski itnnarjl pil kralju sa Bledu. Povodom izleta na Bled so se včeraj ob 15. poklonili udeležniki ju-goslovenskega Šumarskega kongresa Ni Vet Aleksandru L kot visokemu pokrovitelju Udruženja. Na vrtu kraljevega letnega dvorca Suvobor je kralj sprejel udeležnike kongresa* 300 po številu. Podpredsednik glavne uprave Udruženja inž. Miloš C i r k o v i č je pozdravil v iskrenih besedah Nj. Vel. kralja ter mu poklonil darilo, lepo vezano knjigo »Gozdarstvo Slovenije«. Kralj se je dlje časa razgovarjal s potamnim! člani glavne uprave in ostalimi člani Udruženja. Zanimal se je zelo za gozdne razmere posamnih pokrajin, posebno za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, začudil pa se je, ko so mu pripomnili, da naša država kljub velikemu gozdnemu bogastvu les že uvaža. Člani Udruženja so mu to dejstvo strokovno pojasnili. Kralju so bili dalje predstavljeni po podpredsedniku Cirkovlču in glavnem odborniku M. Stamenkoviču tudi gostje kongresa — češkoslovaški šumarjl in zastopniki šumarskega udruženja CSR predsednik inž. F fl r s t, inž. M a 1 e c in inž. dr. S i m a n kot zastopnik poljedelskega ministrstva CSR. Kraljev razgovor s šumarjl je trajal nad pol ure, na kar je na vrtu sledila bogata zakuska. — Rojstni dan romunskega kralja« Kralj Ferdinand romunski, oče naše kraljice Marije, ki biva na posetu pri svojem visokem zetu in hčeri na gradu Su-voboru, praznuje v petek, 24. t. m. svoj 57. rojstni dan. V proslavo tega dne priredi blejsko prebivalstvo pod vodstvom Župana Tomca v četrtek 23. t. m. zvečer slavnostno razsvetljavo na Bleda. — Mariboru pričakujejo kraljev prihod. V sredo dopoldne in še popoldne je ves Maribor s nestrpnostjo čakal na prihod Naj« višjega pokrovitelja kralja Aleksandra. Že Zjutraj so po mestu krožile vesti, da SO očividci videli kraljev avto in kralja same* ga, drugI zopet so trdili, da se je odpeljal najpreje na Falo. Telefonska sveza s BI©* dom je bila ravno ta dan »pokvarjen«« —-tako se je namreč trdilo na opetovana vprašanja razstavne uprave, ki Je bila na* ravnost oblegana od vprašaleev. Do te vam (16.) ni bilo nobenih zanesljivih vesti. —. Čajanka na francoskem konzulatu. V sredo ob 5. popoldne se je vršila na tukajšnjem francoskem konzulatu Intimna čajanka, ki je zbrala krog ljubljanskih prijateljev Francije k neprisiljenemu razgovoru s francoskim poslanikom ▼ Beogradu ministrom Clemens Simonom. V spremstvu gospoda ministra se je nahajal zagrebški generalni konzul in njegov osebni tajnik. Med povabljenci smo zapazili komandanta dravsko divizije polk. Vučkovfca. vL svetnika dr. Andrejko, mag. ravn. dr. Zamika, publicista prof. dr. Breznika, prof. Pretnarja, prof. Juvančiča, prof. Detelo in dr. Med gostoljubno čajanko konzula Flacha se je razvila živahna razprava, tičoča se raznovrstnih vprašanj francosko - slovenskega zbliževanja. Govorilo se Je o pobudi za gostovanje francoskega gledališča po Jugoslaviji, poslanik Simon je občudoval marljivost štajerskih mest zlasti ga je zanimala nala ilirska preteklost o kateri bi se naj po francoskih revijah pisalo nekoliko češče in obširnejše. Prof. Juvančič je poročal o stanju avtorskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo, govorilo se je tudi o naših notranjih razmerah, glede katerih je minister Simon velik optimist Dr. Andrejka je opozoril francoskega poslanika na naša zdravilišča in Wrwiš?n ' \ da bi m***V " ""' trene ..... .. - ^ • - 23. avgusta 1923. tos so nas obiskali prvi francoski gwfl. Prihodnje leto je treba organizirati obsežnejši dotok. Gospod minister Simon je ponovno izrazil občudovanje nad visoko kulturno stopnjo Slovencev ter pohvalil njihove agilne lastnosti na polju gospodarstva in kulture. Slovenija je danes v Franciji skoro nepoznana, dasl predstavlja velike gospodarske in duševne močL Zastopniki Francije se bodo v pilhodnje potrudili zainteresirati svojo domovino za gospodarsko in kulturno Slovenijo. V takem razgovoru je čajanka potrajala skoro dve url, nakar SO se povabljenci poslovili od francoskega poslanika. Minister Simon je odpotoval danes predpoldne Is Ljubljane preko Kočevja v Cirkvenlco, odkoder obišče dalmatinske otoke in se nato vrne preko Bosne v Beograd. — Iz Zagreba nam poročajo: Te dni je bil v Zagrebu minister na r. dr. Niko Žnpanlć. Kakor zatrjujejo, se je mudil tu v političnih poslih. Imel je sestanke g raznimi politiki — Romunski kralj v Gorici. V sredo popoldne se je mudil v Gorici romunski kralj Ferdinad v spremstvu naslednika Karla in princezinj Marije in fleane ter Izstopil v Hotelu pri pošti, kjer je kralj s celim spremstvom južinai. Po ogledu goriških bojnih poljan se je kralj Ferdinand s spremstvom vrnil na Bled, pri čemur je sam vozli avtomobil — V. Jugoslovanski zadružni kongres ▼ Celju. Dne 5., 6. in 7. oktobra letošnjega leta se vrši skupno s proslavo 40Ietnice celjske Zadružne Zveze v Celju 5. jugoslovenski zadružni kongres. Kongresa se udeležijo ne le odposlanci vseh zadružnih organizacij v naši državi, temveč tudi odlični zadrugarji iz Francije, Nemčije in švice. — Slovenska mlačnost. Iz zdravniških krogov smo prejeli: Kakor je naši Javnosti Že znano, so izstopili mariborski zdravniki z nekaterimi podeželskimi tovariši iz Slov. zdravn. društva in si ustanovili novo društvo s sedežem v Mariboru. To dejstvo Je samo na sebi upravičeno, da, celo hvalevredno. Zakaj Maribor je postal za naše razmere veliko mesto s primernim Številom zdravnikov, ki naj imajo svoje ognjišče v bližini, v svofl sredi Tudi prihajajo moči, ki imajo sposobnost in veselje do dela, do veljave. Lep zgled v tem ozlrn so naša sokolska društva v Ljubljani. Vse bi bilo prav in lepo, ako bi ne bil Maribor ob periferiji izpostavljen nevarnosti nemške prevlade. In v tem ozira preti mariborskemu društvu neprijetna prlhodnjost! Radi tega nam je žal, da se ne vzpostavi sporazum, po katerem bi bila vsa presenečenja izključena, Seve, nemški tovariši si lahko ustanove svoje društvo — saj naša vlada bi jih ne ovirala — vendar sramotno Je za nas Slovence, da ne moremo biti v lastni hiši neodvisni gospodarji Kar se tiče volitev v zbornico, so mnogi tovariši mnenja, da se ne smemo ukloniti želfl mariborskega društva, temveč storit! moramo to, kar čutimo kot narodna dolžnost Nepoučenost Beogradski »Balkan« je priobčil to-le notico: »V Sloveniji je te dni izginilo celo neko jezero, Imenovano Cerkniško. Na enkrat se je izsušilo in voda v njem je usahnila. Ostala je množica rib na izsušenem dnu. Nihče izmed tolikih naših profesorjev geologov in prirodo-slovcev se ne javi, da bi svetu pojasnil ta slučaj...« Fenomen Cerkniškega jezera je znan vsemu svetu, samo ne beogradskomu »Balkanu«. Slučaj je že zdavna preiskan in od strokovnjakov že Izčrpno pojasnjen, da ni treba nikomur ,da bi si znova belil glavo s tem prirodnim dogodkom. Cerkniško jezero se vsako leto ob gotovem letnem času posuši in pusti na suhem dnu množice rib, na kar poljedelci kose v njegovem koritu. Ob določenem času nato zopet privre voda iz tal in napolni jezersko korito. To se ponavlja vsako leto že tisočletja. Je tu kraški svet in Cerkniško jezero je njegova posebnost. Ali »Balkan« še nI nikdar čul o tem jezeru? Očlvldno ne, zato mu svetujemo, naj se obrne na profesorja dr. Jovana C v 1 j i č a, ki mu bo gotovo radevolje pojasnil ta — fenomen. — Plašč lani na Triglavu ponesrečenega Češkega dijaka. Is Mojstrane nam poročajo: Na potu z Luknje na Triglav so turisti našli te dni črn plašč, kakršnega imajo SokoM. Vanj zavit Je bil še košček kruha. Domnevali so takoj, da je to plašč lani 18. septembra na poti iz Luknje proti Triglavu ponesrečenega Češkega dijaka. Najdeno stvar so prinesli turisti v Mojstrano v hotel »Triglav«. Tu je g. Kusy, ki Je prišel iz Prage posetit gomilo svojega edinem, ugotovil, da je plašč res lastnina njegovega lani na tako tragičen način v Triglavskem pogorju ponesrečenega s?T,?» Fmanueta. — J*tr*slovens^. akademka znanosti v Zagrebu je prejela od vlade 300.000 Din podpore. — O stanju rudarske stavke razpošilja Trboveljska premogokopna družba tole *hvestHo: V Kočevja. Trbovljah, La- F^enburgu Je vzpostavljen obrat jc „ ^?du#ri*ji li mto JL00 vagonov premoga hi se upa doseči Že ta J — Zažgal hišo, da pride do denarja. Prc- teden znatno višjo produkcijo. Cementar- tekli teden Je neki Ante Kovačič iz Usijava na v Trbovljah je v polnem obratu, Isto- I pri Sinju v Dalmaciji zaisal hišo Ivana Ko- tako opekarna v Trbovljah in apnenlce v j vačevića, da bi tem potem prišel do denarja. Zagorju, število delovoljnlh narašča od j Med tem, ko so bili stanovalci hiše zapos- dneva do dneva. Od skupnega staleža leni pri gašenju, je se zločinec nemoteno 9500 delavcev jih dela že 2012. Ostali se j splazil v gorečo hišo in ukradel Iz neke sobe zadržujejo od dela samo z najrazličnejšimi j blagajno s 30.000 K, nakar je prbegnll v neresničnimi vestmi, da se vodijo prego- Split Pcllcija ga je zasledovala ali se jI še vori med delavskimi zastopniki In družbo. | ni posrečilo, da ga prime, Kovačevič ima Družba pa izjavlja, da se ne vrše in se ne bodo vršila nobena pogajanja, — Promet na Jadranu. Ravnateljstvo »Jadranske Plovidbe« lavlja, da se v četrtek to je 23. vzpostavi s parobrodom »Kosovo« brzi promet na progi Bakar - Split in Bakar-Gruž. Iz Bakra Je odhod vsak četrtek in nedeljo ob 18. url . — Nova kazenska ragovornffca. Višjo deželno sodišče ljubljansko Jo sprejelo gospoda Frana Kri spe r J a, notarja ▼ Črnomlju, ln Lavoslava S e v n 1 k a. notarja v Rogatcu, na njuno prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša, — Iz Stopanje vasi nam pišejo. Včeraj z*>noč! je umrl posestniku Anton Anžlču, v dobi 35 let najstarejši sin Janko, ki si Je nakopal kal Jetflce v svetovni vojni Oče, hoteč mu preskrbeti dostojen pogreb, Je šel k šerrrpeterskemu župniku g. Petriču, ki Si lasti neomejeno gospodstvo v nali cerkveni podružnici, ter ga prosil, da bi mu dal dovoljenje, da se sme njegovemu 700.000 škode. — Veseli pater Serafin In zagrebško devojke. Župnik Slavko Ester je bil znan kot lahkožrvec m »babJak« ter je bfl radi tega izključen od izvrševanja svojega poklica. Toda brihtni Slavko si Je znal pomagati. Sel Je v samostan traplstov, postal je goreč trapist in Je dobil čestito ime pater Serafin. Ker je samostan izdeloval znani traplstovskl sir, so patra Serafina odposlali v razna mesta, da je urejeval kupčije s sirom. Ker pa le bil pater Serafin pre-goreČ »poštenjakovič«, so ga Iz samostana kmalu Iztirali. Odšel je v širni svet ln prišel je v Zagreb, kjer je poznal naslove raznih trgovcev lz svojih prejšnjih kupči>* skih zvez. Opeharil jc več trgovcev za 35.000 Din rekoč, da jim preskrbi trapi-StOVSkcga sira. Trgovci pa Serafinčka in denarja niso videli nikdar več, pač pa so zagrebške devojke uživale darežljivost dobrega patra, dokler nI policija napravila njegovim kupčijam s sirom konca in ga sinu zvoniti. To dovoljenje, pismeno. Je 1 povabila v zapor, kjer se me kolca po do- oče dobil, ko pa je prlše! k štepanjskemu cerkovniku, mu je ta pokazal tudi pismeno naročilo, v katerem gosp. župnik preklicuje A. Anžlču Izdano dovoljenje: »če se Je zvonilo, naj se neha ln se naprej nič ne zvoni, mora naprej plačati denar moramo noter dobiti« Ta prepoved je le župniko-vo maščevanje nad onimi pametnimi In razsodnimi posestniki v Štepanjl vasi, ki so so mu uprli, ko Je g. župnik na sestanku zahteval, da Imajo pač prispevati k stroškom za nabavo novih zvonov, a potem lepo prepustiti župniku samemu, kako bo z denarjem gospodaril. Odbora, ki so ga hotel! v to svrho postaviti, župnik nI hotel jfl-lpoznati, gospodarji pa niso hotel! nVŠ dati. Odtod ta u a za j I vos t, obenem pa Igra prt našem g. Župniku veliko vlogo tudi pohlep po denarju. Bil bi na bližajočem katoliškem kongresu prav dober propoved-nHc o temi: »Moje kraljestvo ni od tega sveta,« — O tragični smrt! trgovca Sterleis smo dobiti io to-le dodatno poročilo: Stcr-letova smrt v Bohinjskem Jezeru Je bila naravnost tragična. Komaj se Je za silo naučil plavati. Je vsled nepazljivosti zašel par metrov od plitvega obrežja; zmanjkalo mu Je tal pod nogami in pričel se jo potapljati. NIkdo navzočih ni znal plavati in mu ni mogel nuditi pomoči. Sele čez dobrih deset minut sta bila poklicana sinova dr. Sviglja Zdenko In Fedor, ki sta edina vsak po večkrat skočila v Jezero. Ker pa Je Sterletovo truplo ležalo pregloboko, ga nista mogla doseči. Ko sem prišel še Jaz zraven, smo ml trije zvezali veslo In čolnlski drog: ter ga potegnili iz vode na suho. Sterle Je ležal v Jezeru z glavo proti globini In je bil v lice že ves višnjev. Najprej smo sami poskusili, da ga z umetnim dihanjem vzbudimo k življenju. Te poskuse Je nadaljeval še na licu mesta došli dr. Jenko, k! Jo končno ugotovil, da Je nastopila smrt vsled srčne kapi m da Je bila spričo tega vsaka pomoč že preje izključena. Nezgoda b! so bila preprečila le, če bi bil s početka navzoč Izurjen plavač, ki bi pa Itak ne bil dopustil, da se kdo, ki ne zna dobro plavati, oddaljil od plitvine. Gospoda dr. Stolca nI bilo poleg In tudi o tem nič no ve nihče navzočih očividcev, da bi bi! Sterletovo truplo potegnil lz vode neld Crnič. — Celjske vesti Naraščajskl dan Celjske sokolska župe se bo vršil v Celju v nedeljo dne 16. septembra. Ob tel priliki bo tudi razvitje prapora naraščaja celjskega sokolskega društva, — Izv oz-n i č a r j e m Je mestni občinski svet v svoji zadnji redni seji znižal klavnlško tarifo. Ista znaša sedaj za govedo pod 400 kg 12.50 D, za govedo nad 400 kg 22.50 D, za prašiče pod 60 kg 4 D. za 1 blok ledu 5 D. — Vpisovanje na Javni dekliški meščanski šoli v Celju bo dne 11. septembra od 8. do 12. ure. Morebitni sprejemni Izpiti za vstop v II. razred se bodo vršili dne 10. septembra, Ponavllalni izpiti učenk lastnega zavoda bodo: za I. razred 6. septembra, za II. razred dne 7. septembra in za III. razred dne 10. brem slrčku, sladkem šampanjcu in lepih zagrebških devojkah. — Junaški pastir. V selu Potravlje (pri Smju v Dalmaciji, je deček Ivan BešMS, ki je bfl na paši, s sekiro ubil volka, kateri jo s sedmkni drugimi volkovi napadel čredo ovac Junaški deček se vseh osmfh »požeruhov« ni ustrašil m se mu je posrečilo, da jih je pognal v beg. Splitski listi zahtevajo pri tej priliki, da oblasti odrede gonjo za volkovi, ki so se v Dalmaciji silno ra-zmnofill ter napadajo črede m ljudi — Poskusite specijalna vlrta v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak. Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom naše domovine. — Wrlgleyjev žvečilni gum! (Chenving-guml) Jo bil dosedaj pri nas takorekoč nepoznan, med tem ko ga v Ameriki uporablja skoro vsak člavek, osobito pa delavci, športniki ln turisti Ta gum! te Izdeluje Is raznih zdravilnih ln osvežujočih rastlin ter Je njegova popularnost samo radi tega tako velika, ker pospešuje prebavo, odstranitev žeje, suhoto In neprijeten duh v ustih, varuje zobe pred gniilobo in pospešuje slino. V službi, kjer nI dovoljeno kaditi, na izletih In pri športu Je najboljši nadomestek za škodljiv! alkohol In tabak samo Wrlgleyjev žvečilni gumi, zato ga zahtevajte v vseh droge-rilah. Generalno zastopstvo drogerija »Ad-rlja«, LJubljana, šelenburgova ulica, — rTarrv P!el! Kino TlvoK! Harrv Plel! Danes v četrtek ln do nedelje predvaja kino Trvoll največje ekscentrično filmsko delo »Izgineta hiša« s Harrv Ple-lom, glasovitim ekscentrikom, akrobatom ln detektivom v glavni vlogi Film Je Čudo modeme tehnike in se odlikuje po kolosalnih vratolomnih eksperimentih, avanturistični vsebin! in sijajnih trikih. Ta bo naj-večja pustolovska atrakcija te sezone. Film jo bfl predvajan tudi kraljevemu dvoru. — Kino Ideal predvaja od četrtka to je 2i t m. do vštevšl nedelje to je 26. t m. veliko pomorsko tragedijo v petlH dejanj iti »Gospodar morjac. V glavni vlogi igra znani Karel Roger. Film je krasne vsebine, odli-kuie se pa tudi po izvanredno lepih naravnih posnetkih. — Kino Matica. »Dzta Dzlcn«. Originalno ameriško filmsko delo, slika iz znane zloglasno kitajske četrti v San Francisco, Film Je rnamenH radi krasnih posnetkov ! velemestnega življenja In Je produkcija j glasovito amerikanske filmsko tvrdke. V 1 glavni vlogi je pristen Kitajec. Predvaja se do nedelje. Kultura. SokektoL — Novoustanovljeno sokolsko društvo v Planini Ima svoj prvi Javni nastop dne 26. avgusta 1923, ki se prične ob pol 2. uri popoldne z obhodom po trgu ln nato sledečo javno telovadbo, kateri sledi tudi veselica. Ker društvo deluje ob naši skrajni južni meji ln Je največje važnosti za narod septembra. — P o ž a r v Žalcu. Včeraj zjat- j državo m sokolstvo vabimo v Sokolski raj se Je na nepojasnen način vnelo gospo- j župi Ljubljana I. včlanjena društva, da se darsko poslopje Kasmanovo. Od gorečega j tega javnega nastopa v čim največjem šte-poslopja se le vnelo še gospodarsko poslop- \ vilu udeleže In podkrepe s tem društvo v Je in mala hišica posestnika Hermana. Vsa ! svojem pričetem delovanju. Zdravo! Sta-trl poslopja so do tal pogorela. Trem prihi- j reJinstvo Sokolske župe Ljubljana I. — Sokolsko društvo v Metliki Izreka tem potom vsem onim, ki so mu pomagali tevšim požarnim hrambam se Je po napornem gašenju posrečilo lokalizirati požar. Gašenje je bilo otežkočeno tudi vsled pomanjkanja vode. Škoda Je precejšnja. Sreča REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* LIŠĆA V LJUBLJANI. Drama: Nedelja, 26. avgusta: »Za pravdo in srce*. Izven. Ponedeljek, 27. avgusta: »Hamlet«. Izven. Opera: Sobota, 25. avgusta: »Nikola šubic Zrinj* »Vi«. Izven. Nedelja, 26. avgusta: »Gorenjski slavile«. Izven. Ponedeljek. 27. avgusta: »Gorenjski slav« ček«. Izven. • * • — Gospodična Zikovm — Minka V »Gorsnjskem slavčku«. Pri predstavah »Go* renjskega slavčka« v nedeljo dr.e 2o. t. m. in v penedeljek dne 27 t. m. hn pela Minko prvič gospodična Zdenko Zlkova, ki jc to vlogo že po gledaliških počitnicah Jn v naj« krajšem času naštudirala. Opera »Žrinjski* Se vprizori v soboto dne 25. t. m. TurMIka I" sport. — Otvoritev nogometne sezone 26. tm. — Gostovanje zagrebško Concordiic, Po izjalovljenih pogajanjih s pOtskim dukom in subotiško Bačko se je posre i SK. Iliriji pridobiti za gostovanje v Ljub« ljani zrrrrctško Concordijo. ConcorđW spada med prve ln najbolj znane klube no le Zagreba, temveč cele Jugoslavije. V prvenstvu Zagreba stoji trenotno takoj za Gradjanskim ŠK.. torej na drugem mestu. Tudi v mednarodnih tekmah si je priborila letos zelo častne uspehe. Gostovanje tega odličnega kluba bo vzbudilo v Ljubljani sigurno velik interes. — Concordia, Zapreb : Ilirija 26. t. m. Predprodaja vstopnic za nogometno tekmo Concordia : Ilirija se vrši od petka opoldne naprej v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta. Istotam se izdajajo znižane članske karto in proste Članske karto za aktivne člane nogometne sekcije. Predložiti je treba ve* ljavno klansko izkaznico. — Deklice v skautski organizaciji. Kakor dečkom, tako je tudi deklicam potrebno, da vzljubijo naravo In se dodobra pripravilo za trdo življenje. V ta namen se v skaut-skih stesih ustanavljajo polet: drekih čet tudi »Kola« skautk aH planink. Organizacij planink precej naliči de*ki, vendar ima nekaj izprememb in dodatkov. V lctnfh taborih opravljajo deklice lažja dela. kakor so: šivanje, pranje, kuhanje, sanitarno sluTbo I. dr. (Seveda delajo to tudi dečki, kadar nI dovolj deklic) Skautk' ie v naši državi okrog tisoč. — C. C. Z. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 23. avg. Zakfjuček sprejet ob 13.15. Tečaji se rriso rrmogo spremenili, razen Italije, ki je z ozirom na slabšo notacijo v Curihu popustila od včerajšnje poborze za dve in pol točki. Trgovalo se je pri zadostni množini blaga. Po borzi pa zopet precejšnje povpraševanje po Italiji. Narodna banka ni intervenirala. Na efektnem tržišču so po veČini denarni tečaji nekoliko slabši za Hypote-karno, Slavonijo in Eksploatacijo, med tem ko so se delnice Narodno Šumske industrije očvrstile od 140 na 146. Ob zaključku noti rajo: Devize: Curlh 17.375, 17.40, PaTls 5.375, 5.425, London 437.50, 438.—, Berlin 0.018, 0.022, Dunaj 0.134. 0.13475, Praga 2.82, 2.83, Trst 4.13, 4.1425. Newyork 95^-. 05.75, Budimpešta 0.525, 0.575. Efekti: 7% Invest. dri. posojflo od L 1921. 72 zaključek. Ljubi j. kreditna banka 337.50, Prva hrvat, štedionica 1171.50— 1182.50, Slavenska banka, Zagreb 110.—, Hrv.-slav. zemaljska hlpot. banka, Zagreb 110—115, Hrvat, eksomptna banka, Zagreb 166—168, Jugoslavenska banka, Zagreb 156—162.50, Trboveljsko premog, društvo 1000, Slavonija 250—260, Eksploatacija 253—255, Oirttman 1050—1057. Šečer.ina 2200, Narodna šumska Ind. 146—149. INOZEMSKE BORZE. — Čarih. 25. aprila (Izv.) Današnja predborza: Beograd 5.80, Berlin 1X000106, Amsterdam 213.— ,Newyork 553.27, London 25.19. Pariz 30.S7, Milan 23.80. Praga 16.20, Budimpešta 0.03125, Bukarešta 2.60. Sofija 4\ZS, Varšava 0.0023. Dunaj 0.C07775. avstr. žig. krone 0.0078. na en al! drug način ter mu šil pri zadnji prireditvi dne 12. tm. z vsem prijazno na Je bila, da Je bilo bresvetrovno vreme, ker roko, svojo iskreno zahvalo s prošnjo, da bi drugače postala žrtev požara le tudi druga okolu stoječa poslopja. — Število u deležnikov evharlstfčne pro- cesne se ]e evharistične procesije udeležilo nič manj nego 135.000 vernikov. Temu nasproti pa so sedaj hrvatski ne klerik al ni listi po kalkulaciji izračunali, da je bilo v sprevodu največ do 18.000 ljudi. Navajamo tu kratek pregled sprevoda: Po načrtu mesta Zagreba Io točno oddržanem programu procesije je bila povorka, dolga 3 km (ali točno 2780 m). Radi lažjega presojanja se Je to zaokrožilo na 3000 m. Korak normalnega ln treznega človeka je dolg 75 cm. Po tem merilo Je korakalo v sprevodu največ 3000 vrst IJnd!. Povprečno Je bilo v vsaki vrsti 0 ljudi (bile so vrste z 8. 6 4 In 2 človeka) In le torej na podlagi tega sodelovalo v povorki največ 18.000 ljudi. Od tega skupnega števila odpade na ženske v starosti 40 do 60 let, vštevšl tudi društvo Hrvatskih fena, 15.000, na nune* duhonike in otroke 1500. na ostalt moške, mu v bodoče ohranijo svojo naklonjenost. V iprvi vrst! se zahvaljuje prvi dolenjski posojilnici v Metliki za brezplačno prepu- v Zagreba ..Slovenec« le poročal, da rtitev ▼•"»čnega prostora in letnega telo- vadnica; daljs našim požrtvovalnim damam m sestram, ki so stregle v (paviljonih In se trudile pridobiti društvu ugoden finančen uspeh. Istotako zahvala vsem članom god-benega kluba m njegovemu vrlemu vodji ga njihovo neumorno sodelovanje, kajti izborno zabavo so izvabili na dan zvoki orkestra. Daljs tudi zahvala električnemu podjetju Nernauič-Popovič i drug za napeljavo razkošne električne razsvetljave, kar je gornje podjetje najpravilo brezplačno In s tem vso prireditev znatno povzdignilo. Zdravo! Poizvedbe. — Dne 19. avgusta pri opoldanskem vlaku sta bila pozabljena v peronski restavraciji Jut. kolodvora 2 para novih mo-gasllet, J godbi, uradnt osebe i. dr. 1500 Ifu* j Iklh nizkih čevljev. Pošten najditelj naj dl. To |t točen In ^Cprlatranakl taCun. Ig SJ 1 Jih blagovoli oddati proti primerni nagradi •a, — ^ ! stvari. USODNA BRZOJAVKA V nekem elegantnem letnem letovišču na Angleškem, kamor prihaja na oddih tudi kraljevska rodbina, je vladalo nedavno silno razburjenje. Mlada telegraflstlnja je sprejela depešo sledeče vsebine: »Kraljica pride z vlakom ob 5. url 10.« Brzojavka je bila naslovljena na postajnega načelnika, ki jo je sprejel z največjo hladnokrvnostjo. Mala telegraflstlnja je »skrbno« čuvala uradno tajnost in je o tej važni brzojavki (povedala samo svoilm zaupljivim tc-varišicam pod pogojem, da so prisegle, da bodo molčale o dogodku. Navzlic temu pa se ja ob določenem času na kolodvoru nabrala številna množica skoraj ves okraj, da priredi svoji vladarici ovacije In manifestacije udanosti. Vlak je pri«r>el in vse je napeto in nervozno, toda čudo golemo niti eden potnik ne izstopi iz vlaka. Sprevodnik pa je oddal postajnemu načelniku malo ikatljlco. Slednji je namreč strastno gojil čebela In je pošiljatev vsebovala kra* ljlco matico čebel za njegov panj. Osramočeni vaSčanl so jo potrti in ogorčeni mai* nlli domov. — Z veliko pisavo za oblast, urade, odvetnike Itd. Ima »STOEVVER« zastopstvo LJubljana, Šelenburgova ulica 6/1. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Od tovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Stran 4, .SLOVENSKI NAROD« dne 24. avgusta iy23 ste v. T>2. Hn nun" Brata Poblln I* dr. O IImlin tvornica S ijliliII vlasnic9 kljukic, rinčfc za čevlje 99 ■ V VIIH kovinastih gumbov i. L d. Ljubljana I, poštni predal 126 EgRJZ, takoj ln v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce ln cenik. Pri večjih naročilih popust. 6955 00009090900000900000 Portlond-cement množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Tr * * " v vsaki govd dobijo primeren popust. Prodajpi urad porflandskega oementa CSTUIE, LJubljana, pisarna in skladišča Juino ieleznloo. i, A. PE-CMta na Lepo posestvo. obstoječe iz prostorne enonadstropne hiSe, gospodarskega poslopja, obširnega vrta in kegljišča z đobroidote trgovino se radi preselitve takoj proda. V hiši je tudi gostilna« Stanovanje kupcu na razpolago. V kraju na Dolenjskem, nasproti župne cerkve, v bližini postaje Južne železnice. Vse v najboljšem stanju. Vprašanja pod »Trgovina1 na anončni zavod H. Sax, Maribor. 8776 Odda ie takoj stanovanje dve sobi in kuhinja v sredini Ljubljane tistemu, ki plača najemnino par let naprej. Ponudbe z navedbo za koliko let se plača na Aloma Comr any, anončno ekspedicijo, Ljubljana pod „Par let naprej". 11 % pozabite obiskati oddelek što. 154 na IJUBUANSKEMIVELESEJMU Rsalai sfreiL rtRHk mehanična delavnica (popravt|alnJca) L BARABA, LJubljana, ftelenbnrgora ulica 0-1. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Dražba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 odgovore uprave naj se prlfoll 1 dinar. prodam Prodam nekaj oprave po ugodni ceni. — Bleiweisova ce* sta 18. priti., levo. 8784 STEZNIKE (moderce) po životni meri priporoča Ana Mnttar Dunajska cesta 6-11 v hiši lekarne PIccoU. Velika gostilna pri Mariboru se takoj proda. — Ponudbe pod » Gostilna/S791« na upra* vo »Slov. Naroda«. Zidna oseka normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni. R. SmleloOTskl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18. Zaloga na tfrebno na Opekarski caatl 18. 7915 Hiša v Laškem v dobrem sranju, v sre dini trga, z lepim vrtom, «e proda za 120.000 Din. Blaž Zupane. Laško. 8S01 Spalna oprava nova, kompletna, iz mehs kepa lesa, za zakonca, se ugodno proda. — Ogled in pojasnila Glince št. 10. 8789 uiziffie m kuverte priporoča Parcele v sredini mesta, skupno ali vsaka posamezno, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8648 Indian-motor dobro ohranjen, 7—0 HP, se po primerni ceni proda. — Poizve se: Poljan* ska cesta št. 69 (v dela v. niči). 8653 Mladu silu agilnu, gospodina ili gospodjicu, koja je bezuvjetno perfektna u stenografiji i strojopisu, vlada potpuno njemačkim i hrvatskim Hi slovenskim jezikom traži poslovnica velike tvornice pokuć-va u provincialr.om gradu Hrvatske za nastup odmah. Opširne ponude sa naznakom 2ahtjeva plaća i referencama treba upraviti pod šifrom .Agilan 111-67" na In-terreklara d, d., Zagreb, Palmo-tlćeva uliea 18. Pnch-motor 2 % HP in pomožni mo« torji znamke Cockerell, •/« HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor* tančic — Ljubljana. 7636 Proda se dobro ohranjena kuhinj* ska kredenca m 2 stola (štokerla) po jako nizki ceni. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 8771 Proda se popolnoma nova pisama miza iz češnjevega lesa. — Ogleda sc na Gospo* svetski cesti 13, vrata 63. 8767 Zahvala. Za mnogostransko izraženo nam sočutje in so-žalje povodom izgube našega ljubega sina sc tem potom vsem najpresrčneje zahvaljujemo. Dolžnost pa nas veže posebej zahvaliti se darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za tolažbepolui žalostinki, Sokolu I za korporativno udeležbo pri pogrebu, končno vsem, ki so našega ljubljenca spremili v tako častnem Številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 23. avgusta 1923. Globoko žalujoča rodbina: Turšič ■^w^st^iaW . t %'m 6 ć S 6 CS 3^TAi — £ c ».HE IS c £ .P > si X u ^ ■ m ti > mM "« > -S 2 g a- S žil o iS i i!i!f tj g^o^ U § m oorv *0 Sij S O M 4 dobermanske psice, prava rasa, se oddajo v 4 tednih v Poljanah nad Skofjo Loko pri Vinko Jamarju. 8787 Novo salonsko obleko (predvojno blago) pro* dam za 1300 Din ter črn površnik. — Poizve se: Kolizelska ulica štev. 12 (vila Roza). 8707 Proda ses 1 žet blagajn* (Werthei* merioa št. 4), 1 pisalni stroj »Ideal« v popolnem redu. 1 pisalna miza (z rolo), nova. Cene zelo ugodne. — Kje, se izve v npr. »SI. Nar.«. 8793 c m "5 o* C « 4> 2 c > e"™ S S 93.0 S "F tn C te Cu ŠlVULIii STBOJ1 Na celem svetu znmi kot najboljši. Podružnica In zastopstva v vseh mestih LJUBLJANA, Sclenburfjova ulica Štev. Centrala za države S. H. S. ZAGREB, Maruličeva ulica br. 5t 3. II. kat. •s i Vfla na Bledu s petimi sobami itd, s popolno opravo in čol* nom se proda. — VeČ se izve v Ljubljani, Ašker* čeva cesta 15, dohod iz podaljšane Bleiweisove ceste. 8261 Proda se lepa mala hiša z dvema sobama, kuhinjo in pred* soho ter hlevom in lepim ograjenim *U orala veli* kim vrtom, posestvo se nahaja 15 minut od me* sta Celje na lepem kraju v ravnini ter se odda rs* di povišanja obrti po z©* lo ugodni ceni. — Na* tanČno se poizve pri last* nflai hiše Jakobu Kovaču v Celju, Za kresijo št. 6. 8774 Cene ocls orti do 2"J besed Oin 5*- ; vsjka nudaiiaa bosega 39 para, a davčno vred ^ wanas^ nai Gramofon z več vrst ploščami se ceno proda. Isto tam se proda 5 ▼inskih sodov. okrog 300 1 velikih. — Naslov pove uprava »5L Naroda«. 8800 Prodam ceno aa takojšnjo upo* rabo dva dobro vzdrže* na in popolno armirana parna kotla po 80 m* ku* rilne plošče ter S registr atmosfer. — Dopisi pod »V. V. /8762« na upravo »Slov. Naroda«. Psi-braki! Naprodaj je več mladi* Čov .čistokrvnih balkan* skih brakov, poleglih me* ssca. marca in maja t. L Starši prvo vrstni za j carji in lisičarj. Cena 200 Din za psa. — Alojzij Konci* na, lovec, Krmelj, pošta št. Janž na Dolenjskem 8728 Hiša v Mariboru pri Narodnem Domu, le* pa solidna zgradba z 2 nadstropjema (22 sob z vsem komfortom). se proda zaradi preselitve rrodajalec prepušča udo* hno stanovanje in pro* store za pisarno. — Na* slov na dr. J. Smodlaka, Maribor, Tattenbachova 17. 8804 Kupim psa čistokrvnega, samo špica ali foksa, starega do ene« ga leta. — Javornik, Bu* stanovič. Koroška Bela. 8807 Kupi ijo se prazni stekleni baloni (od kisline itd.) v plete* ni košarici, po 50—60 li* trov vsebine. — Ponud* be pod »Baloni/8810« s ceno se prosi na upravo »Slov Naroda«. Kopi tm hiio ali vilo % vttlklm vrtom v blizini aH v me* stu Ljubljana, Celje, Ma* ribor ali istotam posest* vo do 10 oralov. — Po* nudbe pod »Delo 8515* na upravo »Slov. Na? roda*. Kcpim vsako množino starih kakor pokvarjenih juta* stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotft^o popravljam obrabi j^e vreče v najkrajšem času in po konkurenčnih ce* nah. — Peter Kobal, iz* delovamica slamnic in jutastih vreč, Kranj, Slo* veni j a. 8592 iimmmmimkimmI Dopisovanje * Akcijska 29! Blagovolite poslati pravi naslov upravi »Slov. Na* roda« pod »Prodam 100 vagonov/8708«. ker je po* nudbe poštno ležeče G raz pošta vrnila. 8708 Gospodična iz boljše rodbine, na de* icli. stara 26 let, postava majhna, vsgojena v go* spodinjstvu, išče tem po* ?om vsled pomanjkanja znanja ozir. cmožitve z intel. 30—JO starim go* «podom (uradnikom). Le resni dopisi naj se poš* Ijcjo pod šifro: »Ideal 24^8809« na upravo »SL Naroda«. Službe Zobolehnika (prvovrstno moč) spre j* rnem. — Ponudbe pod šifro »Zanesljiv$662« na »Slov. Naroda*. upravo Dob bra kuharica, ki se popolnoma razume na gospodinjstvo. — se sprejme. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Urarski vajenec išče mesta z vso oskrbo. Gre tudi na deželo; pla* ea se po dogovoru. Iirve se pri g. Mariji Povšič, Ljubljana, Pred škofijo 9. Učenka se sprejme za trgovino z mešanim blagom. Hra* na in stanovanje v H i *i. — Kje. pove uprava »SI. Naroda*. S76S Krojač, dober, samostojen, se spre ime za 1 mesec v konfekcijski trgovini z vso oskrbo. Naslov po* ve upr. »SI. Nar.«. 8777 Sprejme se k enajstletni deklici hi* teligentna gospodična, vešča šivanja, deloma tu* di kot opora. Prednost imajo gospodične, ki ob* vladajo perfektno nrm* ški in event. fmncosvki iezik. — Naslov: Beata Vinski. Karlovac. 8763 Sobo proti dobremu plačilu iščem s 1. ali 15. septem« hrom. — Ponudbe po