516. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN° Izhaja vsak dan —* tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri smatraj; ▼ pondejjkih pa of 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani i upravništvu mesečno E 1*20, z dostavljanjem na dom S 1*50; b poSto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —* Z? Inozemstvo celoletno K 80*-—.— Naročnina se ' poSilja upravništvu. 1	»
Telefon Številka 118.	:r
V Ljubljani, torek dne 3. junija 1D13*
m
ta
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
tn	Uredništvo in upravnlfitvo:	gj
IJčiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 0.
Dopisi se posipajo uredništvu. Nefranldrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >"n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju to :::	pust. — Za odgovor Je priložiti	:
*"	Telefon številka '18.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potcklS koncem meseca naročnina. prosimo, da jo o pravem časn obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18*—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K 1‘20.
S pošiljanjem po poSti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	5-—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravnlštvo „DNEVA“,
Redi.
Ko le cesar slišal, da je častnik Reneralnega štaba bil največji izdajalec cele države, je rekel: da je to najbolj nezaslišani slučaj, kar jih Pomni. Ako tako sodi o tem sivolasi vladar, ki je doživel tudi z višjih mest britka razočaranja — potem vemo. kaj to pomeni. Res, nezaslišan Škandal, ki kaže čelo državo v čedni luči. Tem bolj, ker se ie na Jugu iskalo veleizdajalca med otroki — na so Jih imeli v generalnem štabu na Dunaju...
Slučaj Redi zveni kakor ironično povračilo za ime veleizdajalec — ki se je zadnje čase v državi tolikokrat — zlorabilo.
Celih 14 let Je Redi izdajal tajne plane Rusiji.
Kaj je storil Redi:
1. Dajal je tuji državi kopije boj* »ih načrtov in izpiske iz vojaških aktov.
2. Svaril je osebe, ki so špionira-ie proti Avstriji, da so se pravočasno rešile, če so jim bili na sledu.
3. Tujim državam je izdal imena avstrijskih špionov, da so se vedle pred njimi varovati.
4. Speljal je domače urade na napačno sled, s tem, da jim je dajal napačne informacije.
*	.. ie bil torei Pravi mojster v spijonaži. In ta mož je imel zaupanje Večkrat je bil pri cesarju v avdijencT
Slučaj Redi je razkril marsikaj! Mož se je pečal s svojimi slugami, (imel je več slug) imel je nekaj me-tres, za zabavo si je prirejal plese nagih žensk. Sploh razuzdano življenje. In to je trajalo leta!... Ljudje v generalnem štabu so namreč pri nas nadljudje. Imajo več pravic, nego .drugi navadni državljani. Nekaka
država v državi. Da ne pride tak oficir pred sodišče — (Redi bi bil najbrže obešen —) velja pri njih posebna justica: pošlje se mu revolver, da se sam ustreli...
Vsi časopisi so bili te dni polni Redla. Kaj bi ne! Pomislimo: Rusija je imela vse naše plane za Galicijo in za Bosno. Vojna ie bila pred durmi — in poraz bi bil neizogiben. Nevarnost pa je še sedaj — kajti dobri novi načrti se ne ustvarijo čez noč
—	In stanejo tisoče...
Po gromovitih slavospevih na armado — po velikem bojnem navdušenju — je prišel slučaj Redi kakor tuš... Kakor če se vlije ploha na veliko vrtno veselico...
Na Dunaju so pobiti — višji krogi so grozno poparjeni.
Redi ni bil sam. Imel je pomagače. Sedaj iščejo njegove zaveznike. Pravijo, da jih je mnogo.
Skratka, armada je bila izdana.
Kakor vselej, se je tudi sedaj hotelo stvar prikriti z lažjo. Uradno se je reklo, da je Redi trpel na živcih vsled preobllega dela. (Seveda!) Zato se ie ustrelil. Morala! Nazadnje je prišlo vse na dan — in država, ki so jo nekateri celo leto hujskali na boj stoji pred svetom — v. najbolj žalostni luči.
Listi pravijo, da je treba zgoraj temeljite reforme. Mendla res. — Tako je, ako se enim vse zaupa in druge — sumniči. Afera Redi kriči..
Kakor da je nekaj padlo na svet-
lo	čast...
Debata v škupštini.
Pismo Iz Belgrada.
Belgrad 16. (29.) maja 1913.
Splošen vtis.
Jedro cele debate v ekspozeju predsednika srbske vlade Pašiča bi lahko raztolmačili v par bsedali.
Zadovoljstvo z vsebino Pašiče-vega govora, striktno stališče Srbije, da ne popušča za nobeno ceno. važnost in potrebo	balkanske zveze,
dostojna obsodba avstrijske politike in želja po zedinjenju Srbstva.
To so glavni momenti cele debate, ker niti najbolj opozicijonalni govorniki narodnjaške stranke niso mogli vladi do živega drugače kot s predbacivanjem slabe srbsko-bol-garske pogodbe, z dne 29. februvarja 1912., priznali pa so, da stoje pred izvršenim činom in morajo skupno z večino delovati na ublaženju slabih posledic pogodbe.
V	splošnem se more konstato-vati popolno enodušnost skupštinc z naziranjem vlade za bodočnost in le g. Lapčevič, poslanec socialno demokratične stranke je briljiral s svojo osamljenostjo, kar mu pa seveda nikdo ne šteje v zlo.
S svojim govorom, katerega je čital skoraj pol ure, pripravil je av-
ditorij v splošno veselost, ki je tu in tam prešla v buren smeh, zlasti ko se je skliceval na socialne demokrate v Srbiji, Bolgarski. Grški in Čr-nigori, na Slovenskem, v Dalmaciji, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in v Albaniji.
Doslej smo bili vajeni slišati, 0a so Albanci ponosni sinovi Germani-je, a sedaj so že tudi socialni demo-kratje.
Teh časti jim gotovo ne zavidamo, radi bi pa vedeli, ali so to dosegli s svojim dosedanjim »kulturnim« 'delovanjem v korist Nemcev in socialnih demokratov, ali pa je socialno demokratičen in germanističen kulturni program identičen z albanskim.
Za današnjo skupštinsko seio je bilo zopet ogromno zanimanje, posla-niške klopi gosto zasedene. Valerije napolnjene in vlada je bila polnoštevilno zastopana.
Predsedujoči podpreticednik nar. skupštine dr. St. Vukčevič, po preči-tanju zapisnika in naznanilu došlih vlog, podeli takoj besedo opozicio-nelnemu govorniku
posl. St. Ribarcu (nacionalist),
oii	katerega smo pač pričakovali vse hujšo opozicijo in globokejšo kritiko vladne politike, tembolj, ker je glasilo stranke zelo radikalno postopalo proti vladi in kralju.
Prinesel je sicer na govorniško tribuno cel sklad raznih papirjev, s katerimi je podaljševal skoraj na pičlo uto svoj govor, vendar viharja
—	ni bilo.
Predvsem je izrazil nezadovoljstvo svoje stranke z govorom ministrskega predsednika radi nejasnosti in nepopolnosti ter lojalno priznal, 'da bo tudi njegova kritika v očigled temu nepopolna.
V	vladnem govoru ni nikakega jasnega odgovora na glavno vprašanje, ali je vlada odločna, da obdrži vse kraje, katere je zavzela srbska vojska.
Nadalje predbaciva vladi bol-garskofilsko politiko. Češ, da je Bolgarska več kot Srbija.
Največja ip najtežja napaka vladne politike tiči v fiksni ideji, češ, da je Bolgarska močnejša kot Srbija. Posledica tega je bolgarsko-srbska pogodba.
Odklanja z vso energijo soodgovornost svoje stranke za posledice pogodbe, ker ji je pogodba popolnoma neznana.
Konstatuje važnost pogodbe, s katero ima voina konvencija le toliko skupnega kolikor se nanaša na izvršitev v pogodbi predvidenih dogodkov.
Posl. Ribarac je mnenja, da tajnost pogodbe mora biti tu3i ^poslancem dostopna. ker jim ni clrugače mogoče izvršiti svoje dolžnosti.
„ JTu se sklicuje na_3r. CvijiJcvo brošuro, katero je baje dr. Cviii* sam desauvoiral s svojim prejšnjim delom.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Magdalena je pomislila, da se mo-r» oglasiti, ker bi sicer priklical še druge.
Njej se sicer gotovo ne bi bilo zgodilo nič hudega; treba ji je bilo samo skočiti v najbližji grm in steči v notranjost parka, pa je gotovo ne k' našli v temi.
Toda če bi straža poročala o tem dogodku, bi bila vrata jutri gotovo zastražena tako strogo, da bi bilo nemogoče izvesti dogovorjeni beg.
Ustavila se je torej in stopila naivnost proti straži.
»Kdo ste?« je vprašal vojak.
»Kraljevski oficir!« je odgovorila ona z osornim moškim glasom. *Ne delaj hrupa, tepec! Ali ne vidiš, da mi je ukazano paziti in opraviti Skrivoma, ko prihajam skozi vrata in ® ključem njegovega Veličanstva?«
»Oprostite, gospod oficir...«
»Zapomni si, da nisi videl ničesar! Zapomni si, ako ti je koža draga!«
»Ničesar nisem videi, gospod °«cir.«
»Kako ti je ime?«
»Viljem Pflcard...«
»Dobro. Izvedel bom, ftM si sto-111 no mojem ukazu.«
To rekša, je odšla mirno, dočim je stražnik nadaljeval svoj dolgočasni izprehod, mrmraje si v brado:
»Ti oficirji imajo vedno svoja skrivna pota. Sreča moja, da mu nisem povedal pravega imena!...«
In zasmejal se je ob misli, kako je zvodil oficirja za nas.
Magdalena je dospela do straž-njega paviljona brez kakega drugega ječanja. Udarila je trikrat po oknici, kakor je bilo dogovorjeno in povedala tiho svoje in Margentinino ime. Okno se je odprlo, in Magdalena je skočila prožno v notranjost paviljona.
»Jutri bosta rešeni,« je dejala Margentini.
Reva je sklenila roke; tako mogočna radost jo je prevzela, da je prebledela kakor zid.
»Ali je mogoče!« je zamrmrala.
Magdalena ji je povedala nato, kai je storila.
»Ah, oteli ste naju!« je ponavljala uboga mati, vsa blazna od radosti.
Hotela Je zbuditi Zileto in ji povedati kaj se godi — povedati Ji zlasti to, da je Manfred v Fontenblo-Ju, v njeni bližini.
. , *w ikaT ,ne storite tega,« Je dejala Magdalena. »Jutri bo potrebovala mnogo moči. Ako ji pa poveste, rda je njen zaročenec tu. ne bo mogla spati.«
In Magdalena, je zavzdihnila, misleča na čase, Wo je čakala svo-Sega ljubimca, in zavida Je nemara ^
Dr. CvijiČ je pisal po nalogu vladne informacijske pisarne. Vsled tega je svoje boljše prepričanje podvrgel vladnemu naziranju, ki se izraža tudi v pogodbi. Glasom te brošure so razdeljeni srbski kraji tako: Kra-tovo in Kriva Palanka pripadajo Bolgariji, Skoplje in Kunianovo pa Srbiji; Prilep, Kruševo in Ohrid so pa pridejani bolgarski interesni sferi.
Vrhunec njegovega govora je bil pasus, kateremu je pritrjevala cela zbornica, in ki se glasi:
1. Avtonomije Macedonije ne more biti;
2. arbitraža se mora odkloniti in
3. k razdelitvi ozemlja na podžgi pogodbe se ne sme pristopiti. (Burno odobravanje levice in pritrjevanje desnice.)
Udejstvitev Velike Bolgarske, ako bi se dotikala Albanije, odtrgala bi nam Grško in ogrožala obstanek Srbije.
S patetičnim glasom je vzkliknil govornik: »Nišu skupe nikakve žrt-Ve za održanje. Spas otačbine je najvišji zakon i ugovor.«
V	nadaljnem očita vladi, zakaj ni takoj zahtevala revizijo pogodbe, čim so se pojavile spremembe na osnovnih točkah pogodbe. Kralji, ministri, poslanci, zakoni, pogodbe in vojaki so prehodni, a narod ostaja večno.
Govornik zahteva balkansko zvezo v taki obliki, da bodo vsi člani zveze približno enako močni, da ne bo eden prevladoval drugega.
Kritikuje vladno napako, ker ni zahtevala nagrade za svojo pomoč pod Drinopoljem, ki ni bila po pogodbi obvezna.
Radi te vladne politike se Srbija nahaja pred novo vojno, ker je napravila uslugo Bolgarski in ni zahtevala takoj revizijo pogodbe.
Pašič zahteva za izgubljeno Primorje kompenzacije od Bolgarske, katere Srbiji ne more dati, ker to. kar smo si sami osvojili^oje ozemlje, ni bolgarsko.
Pašič je izdal v svojem govoru želo važno odkritje. Za' časa anek-sijske krize je brfa Bolgarska že v zvezi s Srbijo, to pa jo ni motilo, da je tedaj stala na strani Avstrije. Posl. Ribarac označa to za verolomstvo.
Na isti način bi mogla postopati tudi Srbija proti Bolgarski in je le obžalovati, da je Pašič odbil ponudbo od gotove, strani, ki je obstajala v tem, da se da nagrado za Albanijo in primorje v vardarski dolini s Solunom vred. (Tedaj tudi s Srbijo se £ Poskušalo izigravati državo proti državi, samo, da se razbije balkansko zvezo, katere se gotovi krogi najbolj boje. Op. por.)
Končno predlaga posl. Ribarac resolucijo, v kateri izraža priznanje srbski vojski in obžaluje, da ni bila diplomatična akcija dostojna junaških naporov srbske vojske.
Nato pride na vrsto drugi govornik opozicije
2ileti na tihem to srečo, ki jo je ustvarjala sama.
Po odhodu Magdalene Ferono-V2 se je vršilo v sobi pri Velikem cesarju Kariu obširno posvetovanje.
Tribulet je bil vznemirjen in nervozen.
»Ne vem, zakaj,« je rekel nazadnje. »a jaz ne zaupam tej ženski. Njena pripovest o izgubljenem pismu se mi zdi strašno sumljiva.«
»Ako bi nas hotela izdati,« Je dejal Lantnč, »ji je bilo samo treba privesti s seboj Hudi, ki bi bili obkolili krčmo; ona pa nas je prosila nasprotno, da naj ne ostanemo tu...«
»Jaz jamčim zanjo!« je izjavil tudi Manfred.
»Jaz ravno tako,« je dodal Ra-Kastan.
Tribulet je zmajal z glavo.
»Naj bo kakor hoče,« je dejal, »mi bomo jutri na sestanku. Možnost nam je dana — izkušajmo jo porabiti dobro... makar če me vz§me vrag pri tem podjetju. Toda bodimo oprezni.«
»Edina opreznost bi bila ta, da se spravimo nemudoma iz te krčme. Toda trkati ob taki uri na druga vrata — to bi vzbudilo morda preveč hrupa: bila bi za nas nevarnost, ki se Je moramo ogniti.«
Po treznem preudarku so se zmenili, da ostanejo rajši pri Velikem cesarju Karlu, pač pa bodo stražili menjavaje vsi po vrati, dokler ne napoči drugi večer.
je minila mirno. • » ; ■
Petorica tovarišev se ni genila iz svojega skrivališča; pripravljali sp se ves dan za svoj skrajni, predrzni poizkus.
Spadakapa je brusil vitezovo in Tribuletovo orožje.
Manfred in Lantnč sta opravila sama to delo, ki ga nista prepuščala, nikoli drugemu človeku.
Ragastan je imel pomenek s krčmarjem in se dogovoril, da bo čakal zvečer pripravljen popotni voz z dvema krepkima konjema.
Manfred, Lantnč in Ragastan so imeli svoje konje v hlevu.
Spadakapi je bil namenjen posel postiljona.
Za Tribuleta so osedlali konja zvestega vitezovega sluge.
Okrog osmih zvečer so sedli za mizo, da se pokrepčajo za svoje nevarno delo in za dolgo pot.
Manfred in Tribulet sta bila sicer žalostna gosta, toda vitez ju je pregovoril, da se vseeno nista branila hrane.
Ob devetih je bilo vse pripravljeno.
Kočija je stala zaprežena na dvorišču krčme.'
Konji so bili osedlani.
Ob poludesetih le dal Ragastan znamenje za odhod.
•	Manfred se je vrgel v naročje svojega očeta, ki ga je objel, rekoč:
»Pogum! Sreča je z nami...«
Zajahali so konje.
Spadakapa je sedel na koda svoje kočiifi,
po?l. Dragiša Lapčevič
(soc. demokrat), ki je prečital svoj govor, zahtevajoč balkansko federa-; tivno republiko. Socialni demokrati’ so proti vojni in proti politiki, ki vodi balkanske narode na bojišče, kakor tudi proti razdelitvi Balkana. Proti temu protestira v imenu svoje stranke in v imenu svojih jugoslovanskih in balkanskih sodrugov. katerih skupine ni navajal po narodnosti, pač pa teritorijalno, hoteč dati s tem izraza socialnodemokratičiiemu načelu pro-tinarodnosti. Žel je splošno veselost, posebno s svojim »kolonijalnim po-robljevanjem«. Burjo smeha pa je izzval njegov govor o socialnih demokratih v Albaniji.
Njegov govor — seveda ni bil vsprejet za resno, ker prazne iraze še niso stvarnost, ki je v usodnih tre-notkili neizogibno potrebna.
Nato pride na vrsto tretji go-' vornik opozicije
posL Pavle Marinkovič
(naprednjak), ki izraža zadovoljstvo nad tem, da more govoriti o dogodkih, ki so Srbijo moralno prerodili. Na dolgo se zadržuje ‘pri dogodkih na bojišču in s pesniškim zanosom slavi hrabro srbsko armado.
»Po slavnih zmagah na bojiščtt, nastopili so dnevi poraza na diplo-matičnein polju,« pravi govornik, »Kredit Balkancev«, pravi govornik, je začel padati v očeh Evrope. Velesile so izgubile vero v avtonomno zavest balkanskih narodov. Mesto, da so odnošaji med zavezniki Jasno in precizno razdeljeni, oni so slabo označeni s pogodbo o zvezi.«
Balkanska zveza je nastala na podlagi zelo slabo razdeljenih interesnih sfer. Ono, kar je bilo že od nekdaj srbsko in kar so že od nekdaj Srbi osvojili, se smatra za sporno ozemlje. Oni, ki so podpisali ro-godbo, znali so zelo dobro voditi bojne operacije, a niso znali zaključiti dober mir.
Po mnenju govornika bi se mo-1 ral zaključiti-mir pred Cataldžo, ali pa po Čataldži, nikakor pa ne po porazu bolgarske vojske na Čataldži.
Napaka je tudi v tem. da so balkanske države vsprejele posredovanje velesil. Vprašanje Albanije, izhod Srbije na Jadransko morje, kakor tudi vprašanja Skadra in Egejskih otokov, so izločena iz kompetence balkanske zveze.
(Nadaljui govor, ki je zelo zanimiv, priobčimo ob priliki!) — Seia se je nadaljevala ob 5. pop.)
Napetost med zavezniki.
Ker mi prostor ne dovoljuje in bo vsakemu jasno iz gornje debate stanje stvari med Srbi in Bolgari, na? omenim samo to, da je opasnost vojne na vrhuncu.
Zlasti v poslednjih dneh prihajale so v Belgrad zelo razburljive vesti, češ, da so Bolgari demolirali srbsko poslaništvo itd.
Vsi so bili oboroženi razen mečev še s pištolami in krepkimi bodali.
Odpravili so se na pot.
Kočija se je pomikala počasi. Cetvorica jezdecev ji je sledila. Mesto je ležalo v globokem snu. Noč je bila brezmesečna. Kakor je vse kazalo, je bilo upanje, da se delo posreči.
Brez neprilike so dospeli na pot, ki je tekla ob parkovem obzidju.
Točno ob -poluenajstih se je ustavil Spadakapa deset korakov od malih vrat.
Vsak je privezal svojega konja za povodec h kočijskim kolesom.
Zaprežena konja so privezali k bližnjemu drevesu.
Nato se je postavila vsa družba k vratom.
Oloboko molčanje je vladalo v parku in okolici.
In sleherni izmed teh drznih mož je slišal samo burno utripanje svojega lastnega srca.
XXXVI.
Delirij ljubezni.
Videli smo, da Je vojvodinja Etanpska obvestila Franca I., da sta Margentina in ŽUeta preseljeni v stražnH paviljon.
Hip nato, ko je odšla vojvodinja se je prijavil Sansak. in kralj ga Je sprejel
(Dalje.)
Resnica je le to. da Je privaten promet na železnici zaprt in vlaki ne prihajajo več v Belgrad, pač pa se vrše vojaški transporti.
Vsi oni. ki so bili na dopustu, bodisi iz katerega koli vzroka, morajo pred zdravstveno komisijo in kdor je spoznan za zdravega, mora takoj v svojo komando.
Vsak dan je polno vojaštva v Krunski ulici, kjer se vrši pregled neprestano od 6. ure zjutraj do pozne ure zvečer.
Mirna in stvarna debata v skup-štini je siccr pomirila javnost vendar je to le zatišje pred viharjem in znamenje, da je pravica na srbski strani.
Te dni sem bil z nekim trgovskim pomočnikom iz Kranjske pri neki merodajni osebi, da priporočim svojega rojaka za kako službo.
Ta gospod je izjavil odkrito bojazen pred vojno z Bolgari kot neizogibno zlo in je le malo nade v mirno rešitev.
Najhuje je to. da ima Srbija danes nezavarovan hrbet, v vojni s Turčijo ni bilo tako ...
Na severnih mejah Srbije pa se med tem vedno boli množe neprija-teljske trupe ...
Onim, ki žele v Srbijo, je sedaj lasno, kaj jim je storiti, namreč čakati ugodne prilike.
O demobilizaciji v Srbiji pa še par mesecev — in to v najboljšem slučaju — ne bo govora.
Solnce zmagoslavja je mrknilo, a ne še zašlo.
Mars.
Slovenska zemlja.
Dopis iz Celja.
V zadnji številki »Narodnega li-1ista« čitamo med drugim tudi eno pritožbo slovenskih obrtnikov na slovensko javnost v Celju. Res je že skrajni čas, da se zaveda naša inteligenca svojih narodnih dolžnosti in gesla: »Svoji k svojem«: napram slov. trgovcem in obrtnikom. Zadnji čas v vedno večji meri opažamo, da krijejo narodne rodbine svoje potrebe pri zagrizeno nemških tvrdkah in obrtnikih. Dozdeva se nam. da smo slov. obrtniki in trgovci le zato tukaj, da smo člani raznih narodnih 'društev, da plačujemo Članarino in da tudi volimo s Slovenci. Kadar nas rabijo v te svrhe; nas poznajo, nas poiščejo, pač pa ko 5e njim treba kriti razne potrebščine, nas ne naidejo ne poznajo in nas ne marajo, ker se raj-Še poslužujejo izgovorov, da smo z našim blagom oziroma z našimi izdelki predragi, ter rečejo, da imamo slabše blago, slabše izdelke; splošno, kar je iz rok slov. obrtnika, je slabejše in manj vredno, ter predrago. kajti le Nemci (posilinemci) morejo Jih zadovoljiti. Celjski Slovenci, kje je vaš narodni ponos, ko se trkate na svoja slov. prsa, a pri tem pozabite slov. obrtnika bodisi še tako zmožnega in narodnega? Ali ne veste, da ga na tak način ženete Iz kraja, ga puščate v njegovi usodi, da ga nazadnje ugrabijo valovi nemštva. Zakaj pa nemški oziroma nem-čurski obrtniki boljše izhajajo? Zato, ker Nemec kupi le pri obrtniku nemškega mišljenja in Slovenec pa iz narodne malomarnosti slov. obrtnika pozabi in podpira Nemca. Ko bi ne bila okolica slovenskemu obrtniku v Celju naklonjena, bi bil že marsikateri primoran si iskati boljšo domovino. In dejstva so žalostna pa žalibog resnična. Gradiva še dovolj prihodnjič več.
Maribor.
Nemška kultura se kaže od dne do dne v vedno lepši luči. Vajeni smo bili po toliko letni izkušnji, slišati o napadih podivjanih trgovskih pomočnikov na mirne slovenske pa-sante v mestu in okolici. Nič tako strašno tragičnega tudi nismo videli v onem napadu na dekleta, Čehinjo, ki ga je izvršilo par nemških, obrtno-šolskih smrkavcev, dasi je bil ta napad nekoliko osamljen. Vendar je bila dovolj ilustracija varnostnih odredb v Mariboru, ki v tem oziru dopuščajo pač še marsikakšno željo. Slučaj, ki se je odigral minule dni. je pa vendar značilen in povsem ustvarjen v to, da pokaže Hans Bartschu nove vire k enemu svojih romantično potvorjenih romanov. »Deutsches Lied« g. Bartsch lahko korigira tako, da si vzame v vzgled
— ono nemško mladino, o kateri piše. da v svoji materinščini ne sme po cestah trgov in mest slovenskih krajev niti nemško govoriti — ki se spravlja na nedolžno slovensko de-co in jo po cestah pobija in kamenja, ne da bi imela druzega greha kot — da ne zna nemško! Fantek Slovenec se je Igrat v Schmiedererjevera drevoredu In govoril — slovensko. To je razdražilo nemško — renegatsko
— mladež tako, da ga je napadla s palicami in kamenjem! Mali revček se je skril in bežal, a druhal mu je bila vedno za petami! Končno je uskočil, stepen in zbit, v nek grm, koder se je skril in čepel črez dve uri! Šele, ko je prišel neki gospod, se je maliček zatekel k njemu in ga milo prosil varstva. Bil pa je tako preplašen, da je trpelo dolgo časa, predno je sploh prišel do glasu. Gospod ga je vzel v svoje vrstvo, a mlada nem-škutarska druhal. se je navalila celo
— na gospoda, odraslega moža. ga psovala v žargonu nemške »kulturne« mariborske javnosti in — ga obsipavala s kamenjem. To kamenje je bik) tako nevarno, da je i gospod
— s fantkom vred — moral nemudoma — zbežati! — Še drug slučaj, ki pa Hans Bartschu nekako sekun-dira: V eni mestnih restavracij je sedela družba nemških gospodov, gospa in gospodičen in ne daleč od njih slovenska družba, ki se je mimogrede ustavila v tem lokalu. Pozornost enega Slovencev je izzvalo ime Tieke znane, poštene slovenske rodbine, o katere hčerah se je eden dotičnih Nemcev — vitez kulture — izražal na skrajno žaljiv način — surovo, brutalno, .kot se to ne sliši niti pri zadatem hlapcu, naizakotnej-še gostilne, in oni g. ie veljal nekako za zaročenca v oni slovenski obit e-/ IJi! Značilno za nemške »dame« je bilo, da so se mu vse hrupno posmehovale, d§, celo z neko poželjivostjo silile vanj, da jim je pravil vedno več ...! Eden g. slovenske družbe je imel dovolj poguma, da je dal zasra-movalcu svojo karto in mu obljubil odgovor na brezsramne napade tam, koder je on čakal virov svojemu blatenju. To je nacionalca — ki ga dobro poznamo tudi mi — hudo razjezilo in — žalil Je tudi gospoda. Mož se bo imel zagovarjati pred sodiščem. — Zadnjega bi ne bili pisali; morda tudi prvega ne. A pokazati smo hoteli, kakšnega miljeja je duh onih, ki se silijo v ospredje, ki igrajo med nami tako vlogo, ki smejo — in makari da so c. kr. državni uradniki! — žaliti vse, od kraja vse: Našo decD, naše žene — matere in to vse le zaradi tega. ker smo mi. ker so one — Slovenci in Slovenke — raja, parija, one Avstrije, ki dela s svojimi Jugoslovani slabše, kot je delal Turek s svojo rajo!
A mi? Kaj storimo mi temu na-
sproti? Držimo roke križem, se ponujamo in vsiljujemo — renegatstvu. Ne najdemo dovolj poguma, da bi se otresli one grozne peze. ki nas tlači in nam izsesava! vse, narodno samozavest, narodni ponos, odporno silo — kot vampir! Kedaj pridemo že do tega. da spoznamo nujno potrebo, braniti tam, kjer tega ne store postava in nje organi, sami sebe? Slovenska družba, očisti se renegat-stva, opusti tam, kjer nfi potreba, občevanje z njim! Slovenske mladenke in mladiči! Pustite one, ki vas hočejo le radi — šegave zunanjosti, da vas potem vržejo v stran kot cunje. kot umazane rokavice! — Oba slučaja pa kažeta dvoje: 1. rabimo neobhodno slovensko šolo. ki naj bo pribežališče slovenski mladini in in nam vzgoji nov, svež naraščaj, v ojačenje bodočnosti. Rabimo to šolo nujno in C. M. D. storila bo veliko delo, če se poprime Maribora — mesta — s še večjo intenzivnostjo kot doslej. Vsaka izguba trenotkov je za našo posest usodna! 2. Slovenska mariborska družba naj že vendar enkrat spozna vlogo, ki jo ima igrad. Strni naj se vse, kar se šteje k slovenskemu življu v naši palači na Kopališki ulici,! Skrbimo pa v prvi vrsti tudi za to, da zainteresiramo i nižje sloje. Vsakega inteligenta častna dolžnost bodi. preskrbeti vsaj enega novega člana teh slojev! — Če bomo delali tako, bomo kmalu imeli povoljne uspehe, bomo kmalu v stanu tudi v našem vilajetu se obraniti oziroma braniti navala, pred katerim nas doslej nihče ne varuje!
Iz Koprščine v Istri.
Pred tržaškim deželnim sodiščem ie bil obsojen dne 27. t. m. nam »Šavrinom« dobro znani A. F. in to v smislu § 314 prestop, zakonika. Pričakovalo se je strožje obsodbe, zakaj obtožnica je slonela na § 129. kriminal, zakonika. Usoda pa mu je bila to pot mila in mož je lahko vesel. da je izšel z 1e sedmim? dnevi zapora, ki so mu uračunani v preiskovalnem zaporu. Nastane pa vprašanje: Kaj nas sili. da spravljajmo to zadevo v javnost? To moramo pojasniti. Mož je bil nastavljen kot potovalni posredovalec neke družbe. Nesreča pa je hotela, da se ie češče spozabil in zabredel na pota, ki niso dopustna. Spuščal se je celo v politiko in se prav gorko zavzemal za »zašoštrano« stranko. Da: celo kot kandidat se je priglašal za časa zadnjih deželnozborskih volitev, in bilo se je bati, da bode celo oficielno proglašen kot kandidat zgoral orne-
njerte, pri nas — hvala bogu — še neznane stranke. Večkrat se mu je prijateljsko nasvetovalo, naj. ne uganja sličnih neumnosti. Celo javno v časopisih se ga je opozarjalo na morebitne posledice njegovih dejani, a zastonj: ostal je zvest svojemu početju. Tako je mož padel in je obsojen! Z njim pa ie obsojena še cela družba, ki ga je držala kot svetnika, kot vnetega zagovornika in branitelja sv. cerkve; z njim so obsojene tudi nekatere oblastnije. ki so slepo verjele raznim njegovim klevetam in pisarijam! Skratka: obsojena je danes vsa razdirajoča in »za-šoštrana« politična strast nekaterih, ki hočejo okužiti naše lepe kraje! Mi pa jim svetujemo: Le dalje, lahko dosežete i cilje, i uspehe vašega predstavitelja! Iz humanitarnega stališča, odkritosrčno povedano, žalujemo z njegovim občespoštovanim srodništvom in z njegovo cenjeno obiteljo, pa ne moremo drugače kot objaviti to i v slovenskih časopisih. — »Piccolo« je to storil že pred dnevi — ter izustil konečno sledeči slo-
venski pregovor;: Kdor drugim jamo koplje, se češče v nji sam pokoplje.
FRANCE ŠTAJER:
Moralna budnica.
»Pravzaprav si mislite, da moralo grešiti, ker ne smemo umreti, ne da bi uživali... Ali verujete v voljo? Ali tli v vaši duši vera v lastno moč samozatajevanja? «
»Le tisti je močan, ki zna hraniti moč in razpolagati z njo. kakor bi moral, ne kakor hoče. Kajti vsakdo hoče uživati, dasi bi ne smel včasih.«
Vstopila je sobarica: brhka, sveža, kipeča deva. Gibčno je pospravljala mizo ter odnašala sklede in kro* žnike.
Zdaj je prišla v najino sredo in na mestu, da bi se midva umaknila sva se slonila k-njej, tako, da smo se zadeli. In se je blagozvočno opravičila: »Oprostite, gospod!«
Graščak Jo je potrepljal od desne po ramenih, češ, nič hudega. Jaz od leve.
Vedno skrivnostnejša so bila pota najinih rok... dokler si jih nisva nevede podala pod njenim krilcem...
To je poskočila ter pobegnila iz jedilnice...
Molčala sva moralista v zadregi, ko so prinesle v istem hipu hčerke graščakove ročna dela. Najmlajša Milica, je dejala: »Papa. si li čul? Nekdo je pel, pa ga Je nekdo močno stisnil za vrat... Ali le to greh?,«
»Maček slavčka? Kajpak, da je greh!«
»Jelka, vidiš, zdaj imaš greh. Jaz sem pela, a tii si me udarila po licu in stisnila za vrat!«
JeLka se je odrezala:	»Ampak
povej rajše, da si pela: Gor na gori kajžca stala! In pri fantu je luštno ležati!«
Graščak vzklikne svetoogorčen:
»Ti zijala neumna, kdo te je naučil to? 1«
Milica odvrne naivno: »Ti si pel v nedeljo ponoči, ko so nas obiskali tisti gospodje l«
Graščak je vstal ter odšel !>pat. Jaz sem poznal tiste gospode, ki po-sečajo graščaka. Tiste fundamente morale, namreč dvojne: v treznosti doma. v pijanosti drugod.
In sem tudi laz vstal, se poslovil ■iti odšel v noč. Pravočasno sem prišel na kolodvor. V kupeju sem si mislil. da bi morali razkrivati nemoralo. da bi se nam studila... In s tem bi posredno pospeševali moralo...
IV.
Umolknil je prijatelj za hipec. Nato je pa zastokal: »Ah. kaka smo površni ter hlastnil Takrat sem ho tel oznanjevati svoj nauk po vseh hišah, pa so mi drugod nesložni zapi rali složno duri! Jaz sem hotel povedati pristašem vseh prepričanj, nal se spoznavajo sami in...«
Nevoljno sem ga prekinil: »In recimo, da bi se spoznali. Saj končno normalni človek ni tako kompliciran prasec ali komplet11 norec, da bi se ne spoznal. Ampak slabih lastnosti se neradi otresamo. Pogosto smo mirni kakor lepo prelakiran avtomat. Pa vrže ta ali oni neprijeten ali nepričakovan dogodek novec v špranjioo in polyphon zabrenka neokusno ...«
»I pridigoval bi kakor svečenik o krepkem, sočnem, zdravem življenju. o zmernosti, o narodni zavesti, o črvivih okvirjih .. • O antikoncep-cijskih sredstvih, ki naj jih uporabljajo bolniki in razuzdanci, da ne bo več doktorjev Rankov. slikarjev Al-
vingov...«	..	„	.
Znova je utihnil. Zvezde so migljale in cvetke du-htele.
t iilffv' ie kmalu nasmehnil:
»Ustvarjal bi kinematografske filme. Ha, to bi plesali na belem platnu stebri morale, čuvaji morale. Na mestu figovega perja bv nosih redove za čuvanje vseh niorai-
Prizanesel ne bi niti tebi, ni^ sebi! Kajti morala umira. Morala kopni kakor sneg!«	.
»Preveč hodimo po sloncu z maslenimi glavami. Ampak če ne bi hodil, bi ne bil značajen 1«
»Kdo je značajen? Ti msi, az nisem. Niti morala ni značajna! Morala Je ostudnejša kakor enokronska contal«
Dnevni pregled.
Današnji številki smo priložili poštne položnice in prosimo vse cenjene naročnike, da jih izpolnijo.
Našim naročnikom in čltateljem
naznanjamo veselo vest, da izide proti koncu tega meseca nova brošura pod naslovom: Skader in Albanija. Urejena bo v istem smislu, kakor »Balkanska vojna« in bomo našim stalnim naročnikom pri tem dali primerno prednost. Take darove svojim čitateljem pa more dati list le, ako ga naročniki in čitatelji podpirajo. V jeseni izdamo zopet novo brošuro: »Slovenska politika v sliki in besedi.« Zato apeliramo na vse naše prijatelje, da nam pridobe novih naročnikov in čitateljev in da nas podpirajo v bo.iu za napredek slovenstva in slovanstva.
Kaj pravi Georgijev — bolgarski »Napoleon«. »Slovenec« poroča, da se je Georgijev v Londonu izrazil tako-le:	»Upati	je, da postane po
sklenjenem miru razmerje s Turčijo najboljše. Bolgarija ni imela ž njo posebnih, drugih sporov nego kolikor se je šlo za osvoboditev soroja-kov. S tem da je zdaj to doseženo, ni nobenih drugih zaprek za najboljše odnošaje. Isto velja o Rumuniji. Vzlic nekaterim malenkostim so bili R urnimi do Bolgarov lojalni. Da bi bil na njihovem mestu Srbi, bi gotovo šlo vse drugače. (!) In zbok tega se javnost ne bo smela preveč čuditi, če pride v kratkem do presenetljivih dogodkov v zvezi z Ru-munijo, s katero bržčas nastane prav tesna zveza. Ali je pričakovati, da se Bolgarija s tem odvrne od troentete ter nagne k trozvezi, ni bilo mogoče dobiti določnega odgovora, s poudarkom pa se je izjavljalo, da Bolgarija je in ostane lojalna. S teh besed se razvidi, da si Bolgari zavarujejo hrbet s tem, da se sprijaznijo s Turki. Zvezali se bodo z Rumunijo, nakar bodo dovolj močni proti svoji zaveznici — Srbiji. »Mir« pa obeta zvezo z Avstrijo in tako bo imela Srbija od vseh štirih strani sovražnike proti sebi. sovražnike, ki jih združuje Bolgarija. Po tem se ie čudimo pisavi onega bolgarskega lista, ki piše: »Slovanstvo je za nas Bolgare samo zanjka, katere se moramo pravočasno osvoboditi. Ako je bila Balkanska zveza za nas napaka. bi bilo odnehanje Srbom neodpustljiv zločin bolgarske vlade. Brezuspešno se pri nas nekateri nadejajo, da se bodo Srbi streznili. Zaman pričakujejo ti ljudje tudi pomoč Rusije. Ne bodo se niti Srbi streznili, niti bo Rusija pravična sodnica v našem sporu s Srbijo. Iz zanjke, v katero smo zašli, se moramo rešiti z velikim skokom. Toda lahko pride do slovanskega poraza, pravi Velčo Velčov. Pa naj pride! Poraz slovanstva ne bo tudi poraz Bolgarov, kakor ni bilo tudi v drugih slučajih, ko je naš narod z globoko vero v svojo rodno moč koval svojo usodo in ustvarjal svoje ideale.« Tudi pisanje vladnega »Mira« je vse obsodbe vredno. Piše v uvodnike da so Srbi junaki iz zasede in da nimajo poguma za odkrit viteški boj, psovka, ki bi delala čast nemšk. listom najnižje vrste. — Predno bomo odslej naprej govorili in premišljevali o praktičnih načrtih za jugoslovansko vzajemnost, bomo morali marsikaj uvaževati, kar nam je bilo dosedaj neznanega. In Bolgarov nismo poznali tako jasno. Utisom. ki
»Morebiti zato, ker umira? Ker se zbira v njej mrliški strup.
smo jih dobifi v študentovskih kro* gih vseučiliščnih mest, nismo vera vali. Sedaj vemo, pri čem sma
Vspeh moralne podpore Rusije. »Ruskoje Slovo« je pisalo: Simpatije Evrope in moralna podpora Rusije so pa veliko večje vrednosti za Srbe (oz. južne Slovane), kakor pa nekaj tisoč kvadratnih kilometrov pre-pornega zemljišča. Črnogorci so bili deležni moralne podpore Rusije in ob tej moralni podpori so tisočeri in tisočeri Črnogorci prelivali svojo kri za osvoboditev Skadra. tisoči so padli in gnijejo pod skaderskitn obzidjem — brez uspeha, brez koristi — ker padli so ob moralni podpori Rusije. V Skadru so danes mednarodne čete, Skader bo albanski, Jugoslovani se pa lahko zanašamo na moralno podporo Rusije, ki je več vredna kot rodovitna ravan skaderska in več kot rodovitne dolin« Macedo-nije. Naj pa še kdo reče. da nismo srečni.
Kako misli navaden človek o dr.
Šušteršiču. Piše se nam: Zadnji čas je čitati, da se našemu deželnemu glavarju dr. Šušteršiču očitajo čudne stvari. Jarz nisem deželni glavar, niti kaj druzega. da bi me tako častili kot so svojčas Šušteršiča. To pa lahko rečem, da če mi kdo reče: pošenjak, pa se mi pri tem smeji in me zaničljivo gleda, mu ali prislonim klofuto, ali pa ga tožim radi raz-žaljenja časti. »Tl sl en poštenjak« se pravi ravno toliko, kot ti nisi poštenjak, če mi kdo pravi, da nisem poštenjak in mi še pristavi, da naj povem, kako sem obogatel, mi hoče očitati, da sem kradel ali goljufal. Kakor rečeno, jaz si ne bi pustil očitati stvari, ki jih hoče menda Šušteršič kar prezreti. Za nas navadne ljudi je sicer vseno, kaj ta visoki gospod napravi. Če ne toži, vemo. da se boji sodnije. Če se pa boji sodnije. potem ni čudno, če mu Tajrne-rica očita, da nima čistih rok. l.e to smo hoteti povedati. Stvar je važna 7.a to, ker tudi priprostemu deželanu ne more biti vse eno, kaj očita tuja ženska — deželnemu glavarju.
Vprašanje na dež. vlado. Sobotni »Slovenec« poroča: Razpust gospodarskega odbora v Šmariji. Deželni odbor je razpustil v soglasju s c. kr. deželno vlado gospodarski odbor v Šmariji pod Ljubljano, ker so se pojavile pri upravi ondotnega vodovoda razne nerednosti in ker se uprava sploh ni vršila v zakonito predpisanem zmislu. — Nepravilno je bil tudi voljen poseben vodovodni odbor, vsled česar se bodo volitve uradno razveljavile. — Začasno
oskrbovanje vaškega premoženja in vodovoda prevzame gerentom imenovani deželni nadoficijal Fran Kristan s prisechvikoma Ed. Šimnicom, kaplanom v Šmariji in Jan. Zavir-škom, posest, istotam. Vprašamo slavno dež. vlado: Ali se je informirala? Ali je zadevo preiskala? Ali je vpoštevala pojasnila, ki jih je prejela. Ako ne. potem je dež. vlada vede ali nevede dovolila izvršiti strankarsko lumparijo. O stvari bomo še poročali in bomo razkrili, v čem leži »nerednost«. Šmarci pa sedaj lahko vidijo, kam goni farovška politika, ker bodo morali plačevati gerenta — Simnič jim bo pa menda vodovod zastonj popravljal.
»Narodno« delo koroških kaplanov. »Edinost« poroča:	Društvo
»Ciorotan« je priredilo v nedeljo popoldne pri Likebu v Šmihelu m>d Pliberkom poučno predavanji. Predavala sta A. Hren. učitelj na Muti, o vzgoji otrok in Dr. Doberšek. učitelj v Žvabeku. o uporabi sadja. Predavanje je bilo zelo poučno, lahko razumljivo ter je zadovoljilo vse
»Kaj praviš, ali bo zapela morala labudnico?«
»Vederemo!«
Sedel sem v zračni, svetli sobici v metropoli Slovencev, opazoval skozi okno modro nebo, rdeče strehe, zeleno drevje, belo zidovje kakor zaplenjen »Dan« in prevevalo me je nekaj čudotajnega, ko sem premišljal, kdo je pravzaprav iznašel
moralo...
Rad bi nameril nogo v njegovo
ozadje. ^ je bi[ prvi dalekovidnež, ki je spoznal, da je morala dragocen rudnik. Ah. koliko ljudi se je potem pojavilo, da si nakupijo čim največ delnic tega dragocenega rudnika.
Celibatnl dostojanstveniki so vzklikali na smrtni postelji:	»Ne-
besa so lepa, ampak kljub temu je bridko slovo od grudi...«
Napočila je doba, ko so se ari-stokratje demokratično upirali ob sluge.
Glejte: Benetke leže na zdravih, plebejskih, kraških borih in smre-kah.	_	.	.
Morala ni tako srečna. Podpirajo jo črvivi aristokratski ati talmi-aristokratski koli. drogovi, vislice..
Za to boleha morala. Bolniku ne
pomagajo zdravila, če ne dovoli narava. Morali ne pomagajo moralisti, ker je njihova nrav nemoralna. Vsak moralist je namreč nemoralen sebič-než. Krone, denar, to mu Je življen-ska naloga.
Papirnat bankovec zamenjaš za zlato, zlato pa za užitke.
Zato pospešuje moralist »lasno moralo, da prevleče svojo rjo s tujim firnežem. .....	.	,
Ogrski ministrski predsednik Lukacs je pospeševal državotvorno moralo. Da ne bi solnce škodovalo moralno masleni politični butici. so kupili Lukacsu na državne stroške Panama slamnik.
Polkovnik generalnega štaba Redi je tip individualnega značaja ženijalnega modernega lahkoživca, Mož je bil humorist in spreten mlekar ki se je v srcu norčeval iz molž-nih "krav, ki se gonijo ter bi se naj. rajše z rogovi...
Redi je užival življenje. Ljudje ga zasramujejo, češ, vohun, dasi bi vsakdo vohunil, če bi bil dovolj žent-jialen: kajti vohun prejme obilo de-< narja in denarje zamenja za užitke, kar edino je resnična živUenska na« loga moralistov,...
VI.
Opoldne je zagrmel strel s topa. CBej, sem si dejal: dvanajst je ur* y Vipavi se »ali zdaj raz domača og-
poslušalce, kar bodi prirediteljem v zadoščenje. Kjub temu. da je tamoš-nji sr. kapelan Feinig agitiral proti ,udeležbi tega predavanja, češ: kar napravljajo učitelji, itak ni nič vredno! Kaj je hotel g. kapelan s tem? Čudno, da ne privošči ljudem enkrat nekaj poučnega in koristnega. Se drugega znamenitega dogodka treba omeniti ob tej priliki. Društvo »Gorotan« je priredilo o pustu plesno veselico v prid ubogih šolarjev v Šmihelu. Da bi kdo nasprotoval tako nedolžni veselici, o tem se ni sanjalo nikomur. In vendar je zopet g. kapelan Hornbock v Pliberku pregovoril zavedne Slovence, namenjene na veselico, da se je niso udeležili. Osem dni potem pa isti gospod ni ni-čefar rekel proti »nemškutarskemu »Jagerballu«. ki se ]e tudi vršil v Šmihelu, in katerega so se Slovenci, seveda udeležili!!« Za nas takšni slučaji »narodnega* dela duhovništva itak niso nič tacega. da bi nas presenečalo. Ker soinstokrat smo že povedati: glavni vzrok, da gine slovenski narod na Koroškem in ob mejah sploh je klerikalizem in njegov reprezentant: duhovništvo, ki ovira vsak pokret. Judeži, koliko znaša vsota vaših srebrnikov?
Razpisane učiteljske službe. Okrajni šolski svet v Kranju razpisuje za šolsko leto 1913/14 naslednja učna mesta: 1. nadučiteljsko mesto na dvorazrednici v Podbrezjah, 2. učiteljsko mesto na trirazrednici Preddvorom in 3. voditeljsko mesto na novoustanovljeni enorazrednici v Trebiji, občina Osilnica. Prošnje je vložiti do dne 15. julija 1913.
Izpremembe v višji vojaški službi. Dopust je dobil na lastno prošnjo podmaršal Lazar Cvitkovič, generalni major Anton Lipovščak je pa iz zdravstvenih ozirov odložH poveljstvo 72. pehotne brigade.
Operetni večer gdč. R. Taler-jeve v Ribnici. Opozarjamo vse tr-žane in okoličane na operetni večer g. R. Talerjeve, ki ga priredi v čitalnični dvorani g. Arkota v Ribnici. Gospodična Taierjeva je v zadnji sezoni v Trstu mnogo pridobila in nje izrazito prednašanje in z finim umetniškim umevanjem pete operetne točke so povsod, kjer je priredila operetni večer, fascinirale. Gospod Danilo ima humorističen del večera in veseloigra »Ustreliti se hoče«, zaključi vspored. Pianist g. .Vib Bizjak spremlja pevske točke na glasovirju. katerega je rade volje 'dalo glasbeno društva v Ribnici na razpolago.
i Železniški minister na Dolenjskem. Iz Novega mesta nam med včerajšnjim poročajo. Novo mesto vse v zastavah. Sprejem pri mestnem parku nad predorom. Udeležence sprejema: meščanska garda in godba pod poveljstvom stotnika Bergmana, mestni župan Karol Rozman in podžupan Vojska z občinskimi svetniki: Brunerjem in Mogo-ličem, ravnatelj državne železnice dvorni svetnik Galambos, okrajni glavar Rechbach, predsednik okrožnega sodišča pl. Garzarolli, na čelu inženirjev inšpektor zgradbenega vodstva Oppitz, župan Zurc iz Kan-dpe, železniški podjetnik dr. Samo-hrd z inženirji in veliko civilnega občinstva. Špalir je napravila požarna bramba pod poveljstvom Durinija. Prvi avtomobil z ministrom, deželnim glavarjem in poslancem Jarcem se je pripeljal ob 9.10 dopoludne. Pri vhodu v predor se je vstavil in čakal na druge avtomobile. Po poti so imeli par malih nezgod. Pri Višnji gori se je pokvaril avtomobil ter tam
njišča modrikast dim in ljudje jedo toplo skuho: kislo repo s fižolom ter oljem.
Spominjal sem se rojstne hiše v krasni dolini vipavski.
Ah, tisto dvorišče, ki ga zasen-čujejo prostrani latniki murve, kjer smo balincali s krogljami ter buteljkami.
Tista soba z razgledom na vrt. Vedno sije solnce, vedno duhte rože
in se sveti usnjato perje zimzelena z modrimi cvetovi. Po zidu se vije med zelenjem Španjolka ali Burgundec.
V	daljavi širokoravni travniki z belimi topoli kakor lična stopica. Včasih povodenj. Pomarančasti večerni oblaki. Pod oknom je rastel la-vor in figovo drevo. In mislil sem si: Koga bi ovenčal?
Morebiti vinograd ali vinski hram? Vedre, originalne može in lepe mladenke, kojih najlepše uživa Egipet...
Nekdo je potrkal. Naglo sem pospravil par stvari ter odprl vrata!
Olga! Skoro vsak teden se pripelje Olga v Ljubljano nakupovat in zmeraj me poseti. Zdaj je pa ni bilo petnajst dni
»Dolgo sem čakal, dolgo!«
»Francelj, bili smo v Dalmaciji. Našega očeta je trgalo, pa smo šli na morje!«
»Zdaj si zagorela, kakor Črnogorka. Ti si vedno krepka kakor Črnogorka.«
ostal. V bližini Novega mesta pa se je nekemu kmetu, ki je na vozu dremal, splašil konj. ki se je s prašiči prevrnil v jarek. Druge nesreče ni bilo. Malo pred 10. uro so se združili vsi trije avtomobili ter se ob desetih pripeljali pred sprejemni prostor. Godba je zaigrala cesarsko himno. Z avtomobila izstopivškega železniškega ministra Forsterja je najprej pozdravil stotnik meščanske garde Bergman, nato župan Karol Rozman v slovenskem jeziku. Pozdravil ga je v imenu vernega slovenskega ljudstva ter ga prosil, naj udanostno izjavo izroči na najvišjem mestu. Svoj govor je zaključil s trikratnim »Živijo!« Minister se je nato zahvalil v nemškem jeziku ter pripomnil, da je češčine zmožen in da je razumel slovenski pozdrav. Nato je v imenu mesta izročila hčerka trgovca VVmdischerja ministru krasen šopek z besedami (najprej slovenski, nato nemški): »Dovolite ekscelenca, da vam v imenu Novega mesta izročim ta šopek kot znak naše udanosti.« Minister se je tudi mali častiteljici Ijubeznjivo zahvalil. Potem je minister pozdravil podžupana, oba obč. svetnika, dvornega svetnika Galambosa, potem Oppitza, okrajnega glavarja, predsednika okrožnega sodišča, inšpek-torja Blauerja, šmihelskega župana podjetnika dr. Samohrda ter ostalč inženirje. Minister si je ogledal železniški most, na kar se je pred hišo železniškega stavbnega vodstva vrša defile meščanske garde. Ob pol
11.	obisk prošta dr. Elberta, kjer je bila »mak južina«. Odhod ob pot 12. dopoldne v Črnomelj. Zvečer okoli sedmih bo minister zopet v Ljubljani od koder se odpelje z nočnim br-zovlakom na Dunaj. Z ministrom so bili: deželni glavar, poslanec Jarc (v prvem vozu), dvorni svetnik Chorinsky, železniški ministrski tajnik Horschitzkjr, dvorni svetnik pL Bertalla, dež. odbornik dr. Lampe, poslanec Dermastja. Stefe, prof. Funtek i. dr.
Izlet ribniškega Sokola v Turjak. V nedeljo, dne 1. junija popoldan je napravil ribniški Sokol skupno z veliko-laškim in sodraškim izlet v Turjak. Iz Velikih Lašč. kjer je pričakal ribniškega Sokola veliko-laški -k s^baški Sokol, odkorakalo je nad 50 Sokolov v kroju, spremljevanih po številnem občinstvu, na čelu s trobentaškim zborom v Turjak. Pot je vodila skozi Rašico, mimo rojstne hiše našega Trubarja, katčremu je znala ljudska zaslepljenost in pa zloba črne, rimske družbe do danes preprečiti vzidanje spominske plošče na rojstno hišo, najskromnejši zona nji spomin, ki ie mogoč. Po prihodu v Turjak je po malem odmoru in oddihu nastopil Sokol in proizvajal proste vaje nameravanega letošnjega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Mladi telovadci so želi od številno navzočega občinstva iz Ribnice, Velikih Lašč in domačinov, preprostih kmetov buren aplavz in odobravanje. Še bolj živahno pa se je pozdravilo ribniške Sokolice, ki so res krasno izvajale proste vaje. Tudi telovadba na drogu in bradlji je dobro uspela, r ‘b.no pa se je občudovalo brata Vidmarja od ljubljanskega Sokola I., ki je posetil izlet s svojim elegantnim proizvajanjem raznih vaj na drogu in bradlji naravnost očaral občinstvo, ki je tudi z burnim pritrjevanjem dalo duška svojim čutilom. Udeležba na izletu je bila z oz. na male razmere res obilna, saj se je nabralo do 400 ude-ležnikov. Ob 7. je bil odhod v Lašče,
2ivo se je nasmejala ter mi požugala: »Francelj: bili smo tudi v Vipavi... in smo videli tvojo hišo!«
Mahoma sem se zresnil. Tudi Olga se je zresnila in se ozrla po sobi: »Kje so Wiliam Turnerjeve slike? Kje so sohe? Kje je klavir? In note? Knjige! — »Kako prazna je danes tvoja soba!«
»Vse sem ppodal!«
»Vse si prodal!«
»čemu si prodal celo svojo...«
»Lemu si umolknila? Čemu sem prodal celo svojo rojstno hišo? Takrat se nisem zavedal, kaj prodajami Bil sem nespameten in si mislil. d» le 'prejmem denar ter grem v svet!«
»Čemu si romal po svetu?«
»Da bi dovršil Visoko trgovsko šolo ter jus in bi postal diplomat!«
»No, ti bi bil čeden diplomat! Ti fantast! Morebiti naslednik Jzyan-rednega poslanika in pooblaščenega ministra Kanije?«
»Ah, saj vem, ah, saj priznavam, da sem šarlatan, propalica! Ti ne slutiš, Olga. kako se kesam, da sem sploh šel v svet: študirat ter krokat!
Zakaj nisem ostal v Vipavi? Vinograd bi okopaval, trte sadil ter škropil z galico, mastil grozdje in jedel črešnje, ki se rjpijo kakor ti, srčkan popek!«
Zasolzen sem jo objel okrog pasu, ker je večja kakor moja malenkost.
Malce se je branila: »Ah, če naiu kdo vidi!«
kjer je bila ločitev od veliko-laškega Sokola. Izlet je v vsakem oziru dobro uspel, saj je pokazal, da imamo nekaj telovadcev, ki so v svoji sokolski izobrazbi dosegli precejšnjo višino, drugi, ki tega še niso dosegli, pa kažejo pravo vnemo in stremljenje po isti. — Uprava dolenjskih železnic pa se vedno izkaže. Dasi je znano, da je udeležba pri takih izletih vedno velika, ne zdi se ji potrebno oskrbeti zadostnega prostora, ampak občinstvo je primorano voziti se v živinskih vozovih in pa stati stlačeno v vozovih, kar posebno v tem času, v vročini ni posebno prijetno, če se že na drugo ne oziramo. Upamo, da se razmere v prih>d-njem. ko preide železnica v popolno upravo državnih železnic, spremenijo.
Toča in strela. Dne 28. p. m. je
padala v občini Podgrad na Dolenjskem toča med bliskom, ki je napravila znatno škodo na polju. Isti dan je udarila strela v kozolec posestnika Josipa Hočevarja iz Ambrusa, ne da bi kaj zažgala. Strela je udarila tudi v več dreves v tamošnji okolici. škode ni napravila nikake.
Ogenj. Dne 28. p. m. popoludne je izbruhnil v kozolcu posestnice Ivane Ogrin na Vrhniki vsled strele ogenj, ki je uničil velik del kozolca in v njem spravljeno krmo. Škoda znaša 2000 K in je popolnoma krita z zavarovalnino. — Dne 29. p. m. ponoči je izbruhnil ogenj na podstrešju hiše posestnika Franca Verbiča na Stari Vrhniki, ki je vpepelil tudi hlev, ki se je nahajal pod isto streho. Ker je bila hiša že stara, znaša skupna škoda samo 600 K. Škoda je baje krita z zavarovalnino. Kakor se govori. gre tu za požig.
Gozdni požar. Dne 25. p. m. zjutraj je nastal na pašniku Reberniku, približno poltretji kUometer oddaljenemu od Sranj, pož^r. ki se je razširil na bližnji gozd in uničil tam več smrek. Škoda znaša približno 1000 K. Požar so tamošnii domačim pogasili. Kakor se sodi. je ogenj nastal vsled neprevidnosti.
Samomor. 631etni posestnik Josip Valenčič je dne 24. p. m. v samomorilnem namenu izpil nekaj kisove esence in je nato v treh dneh umrl. Vzrok samomora je doslej neznan.
Tatvina. Kakor se iz Kranja poroča, se je izvršila v noči med preteklim petkom in soboto v Stražišču pri Kranju v hiši tamošnjega peka Ivana Tepine drzna tatvina. Tat je vdrl skozi okno in je odnesel iz zaklenjene omare 100 K gotovega dlenariti in troje hranilničnih knjižic, glasečih se na ime treh otrok omenjenega peka. Orožništvo prčdrznega tatu. o katerem pa manjka vsaka sled, pridno zasleduje.
Na cesti povožen. Iz Novega mesta nam poročajo: Včeraj dopoludne se je na tukajšnji cesti pri Mačkovcu zgodila velika nesreča. Neki mož je prišel pod voz. Kolesa so mu šla čez prsa. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandijo. Kakor se sliši, je poškodovanec Rataj iz Št. Petra, viničar lekarnarja Bergmana.
Ljubljana.
_ v »Slovencu« dr. Žitnik zopet obžaluje, da ni Avstrija zasedla Sandžaka. Pravi, da je bila največja hiba, da je 1. 1908 monarhija Sand-žak 'vrnila Turčiji. — Ako bi Avstrija ne bila Sandžaka dala Turčiji nazaj, bi danes ne imeli Srbi Sandžaka
Zastri sem okno ...
Vsak teden se pripelje Olga v inSSTHcupovat. in zmeraj me poseti. Cel teden ne krokam in ne kadim, marveč jem-obilo, spim obilo in se veselim ter koprnim po Olgi...
Ljudje pravijo, da ne moremo definirati lepote. Lemu bi človek ne mogel opredeljevati lepote? Olga je lepota...
vit. :
Lepoto sem našel...
Toda človek ie požrešen. Lepega dne sem si dejal: Vsega še nisi našel in spoznal!
In kai je na primer morala? Ne-katerniki pravijo, da umira ali da leži celo na parah. Kje, za božjo voljo? Morebiti se mi posreči, da io staknem ter obudim kakor Lazarja ali jo pa vsaj pokropim ...
Posetil sem ekscelenco in vljudno vprašal: »Jaz iščem moralo. Kdo in kje je pravzaprav morala. ?«
Ljudomilo je odvrnil:	»Morala
je zavest, kaj moraš dejati, da se ohraniš v boju za obstanek ...«
Kakor v zadregi sem zardel ter se nasmehnil. Ekscelenca pa se je nervozno spomnil: »Ah, morala... Satan naj si io osvoji oziroma osvobodi!«
Spoštljivo sem se poslovil...
KONEC.
v svoji oblasti, temveč Avstrija, ki bi s tem imela še širši delokrog y zasledovanju jugoslovanskih veleizdajalcev, to je ljudi, ki ji radi svoje narodne zavesti niso po godu.
— Iz seje deželnega odbora. Deželni odbornik grof Barbo čestita deželnemu glavarju v imenu odbora k 501etnici ter predlaga, naj deželni odbor izreče pri tej priliki najstrožjo obsodbo napadov, ki so se pojavili v zadnjem času zoper zasebno čast g. glavarja in njegovo privatno življenje. ki nima s političnim delovanjem nikakoršnega stika in ki se žal niso ustavili niti pred rodbinskim pragom. — Potem ko se je konsta-tiral strogo nepolitični značaj tega predloga, bil je soglasno sprejet. — Sekundarijem v deželni bolnišnici se imenuje dr. Rado Pesjak. — Leonovi družbi se dovoli 1000 K podpore. — Deželni vladi se priporoča razpust občinskega odbora Spodnji Log pri Kočevju.
— Čukarlja v Mostah. Mnogo se je bobnalo, mnogo vabilo — a uspeha ni bilo. Mnogo gromenja — malo dežja. V nedeljo se je zbralo v Mostah do 200 t. zv. orlov od vseh strani. V vseh Mostah je bilo 20 zastav. Med ljudstvom ni bilo nobenega zanimanja, pri Oražmu so gledali večinoma oroci — dočim so se Mo-šČatti zabavali drugod. Pri telovadb! se je zgodila nesreča: najboljši telovadec si je zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. — V splošnem je bila zvečer o tem taboru le ena sodba: bila je polomija.
— Klerikalno samaritanstvo. Kakor poročamo na drugem mestu, se je zgodila pri včerajšnji telovadbi v Mostah nesreča. Telovadbi je prisostvoval tud'i dr. D. Ko so ljudje nesrečo zapazili, so ga opozorili — on pa je mirno sedel. Napravil si je počasi svalčico in je rekel, da se mu nič ne mudi. Sele, ko so ponesrečenega telovadca pripeljali k njemu, je počasi vstal in ga je začel pregledovati. Prisotni ljudje so se nad tem zgražali. Neka klerikalna družba je po veselici v neki gostilni glasno in ogorčeno obsojala tako malomarnost za poklic — ob tako svečani priliki.
— Kakor slišimo, se otvorijo V hotelu »Tivoli« kabaretni večeri. Prirejali jih bodo domači igralci. To misel je treba le pozdravljati. Saj danes Ljubljana ne nudi niti domačinom niti tujcem nobene zabave. Občinstvo bo to vest gotovo z veseljem pozdravilo:
\	— »Matica Slov.« izda za 1. 1913
sledeče knjige: 1.) Zabavna knjižnici* (Izviren slovenski roman). 2.) Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki se je z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu). 3.) Štrekelj - OIo-nar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4.) Srbohrvatske narodne pesmi (o Kosovem. Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvatskega jezika za Slovence). 5.) Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. 6.) Dr. šlebinger: Slovenska bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih jx>l, torej kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica praznovati svojo letošnjo petdesetlenico; obenem se nadeja, da ji ostanejo zvesti ne samo dosedanji njeni člani, ampak da ji ob tej priliki pristopijo še novi. Poročamo obenem, da izda »Matica Hrv.« za 1. 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi« (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature.
— Ustanovni občni zbor Slovanskega kluba se je vršil včeraj zvečer v mestni posvetovalnici. Zbor je bil
, razmeroma dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik priprav, odbora ravn. Ivan Hribar. Pozdravil je udeležence in je kratko orisa! pomen kluba. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno ravn. Ivan Hribar, za druge odbornike pa:	dr.	Iv.	Oražcn,
podpredsednik, Rasto Pustoslent-šek in dr. Ivan Lah, tajnika, Hanus Krofta. blagajnik; odborniki: dr. Fr. Ilešič, dr. Janko Pretnar, Vladimir Borštnik, Dragotin Hribar, Anton Trstenjak, dr. Janko Berce, dr. Fr. Švigelj. Namestniki: prof. Jos. Berce, dr. Tone Gosak, Viktor Zalar, dr. Fr. Lipold, Anton Pesek. Fran Kolar. Preglednika: dr. Vlad. Ravnihar in Arn. Bezenšek. Pri slučajnostih se sklene 'da se izpremene pravila. Članarina Je mesečno I K. Poseben odsek izpopolni nekatere točke pravil.. — Klub bo potreboval primeren lokal. Sprejme se nasvet, naj se v tem oziru stopi v 'dogovor z »Nar. čitalnico« in naj se doseže, da bi bili prostori skupni. Predsednik Ivan Hribar povdarja gospodarski položaj in opozarja na veliko zanimanje za nameravano potovanje kluba v novoosvobojene albanske kraje. Nato se občni zbor zaključi. Slovanskem« klubu pristopi lahko
vsak Slovenec in Slovenka. Pravila se dobe pri tajniku.
— Mrtvega so našli na neki njivi rži za lim-fabriko v soboto zvečei nekega človeka. Ležal je sredi njive in rž je bila okoli in okoli povaljana, kar j'? dokaz, da se je človek hudo boril s smrtjo. Našli so ga le, ker se je širil okoli grozen smrad; ležal je namreč že tri dni na mestu. Bil je ves j&buhel. Izkazalo se je, da ae piše Ribič. Bil je delavec. Menda se je napil žganja in se je vlegel v rž, kjer je umrl v velikih mukah. Prepeljali so ga k Sv. Križu, kjer so ga pokopali.
— Na oklicih so; Stanko Sprei-zer, lakirar z Marijo Teran; Franc Košir, sejmar, s Katarino pl. Rus; Franc Kožar, nadkurjač, z Mino Hudovernik.
— Umrli so v Ljubljani: Fr ang Lalik, rejenec, 7 tednov. — Alojzija Mravlje, delavčeva hči, 21 mesecev.
— Ivana Vivoda, kuharica, 33 let. — Ivana Grossman, monterjeva vdova, 54 let. — Franc Juvan, nožar. 63 let. Anton Sernjak, sobni slikar, 32 let.
— Alojzij Zadnikar, mizarski vajenec 15 let. — Ivan Korošec, rejenec, 5 let. — Elizabeta Košir, mestna uboga, 85 let. — Josip Simončič, sin iz-voščka 32 ur. — Janez Kukar, rejenec, 10 mesecev.
Naideno. Našla se je Včeraj v nedeljo dne 1. junija 1.1. črna palica s srebrnim držalom. Izgubitelj iste jo dobi pri gospodu T. Bricelju, stavbenemu in. pohištvenemu pleskarju v Ljubljani, Dunajska cesta št. 16. nazaj.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca maja 1913: 1851 strank je uložilo K 1,099.278.06. 1730 stran je dvignilo K 869.495.95. Stanje ulog K 41,893.455.56. Število uložnih knjižic 29265.
— Ljubljanska kreditna banka.
V	mesecu maju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,400.033 K 88 v. Dvignilo pa K 1,573.530.26. Stanje koncem maja K 15,598.674.91.
— »Sokol« v Stepanji vasi priredi dne 15. junija t. 1. svojo II. iav-no telovadbo, združeno z veliko ljudsko veselico na prijaznem gričku gostilničarja br. Antona Novaka v Stepanji vasi. Vsem obiskovalcem sokolskih prireditev je gotovo še v najboljšem spominu sijajno vspela I. javna telovadba našega »Sokola«, ki se Je vršila na istem prostoru. Odbor bo napel vse sile, da letošnja prireditev v nobenem oziru ne bo zaostajala za lansko in upa. da bo slavno občinstvo tudi letos počastilo nas s svojim obiskom v tako velikanskem ševilu kakor lansko leto. Natančen program priobčimo pravočasno! Nedeljo 15. junija naj toraj že sedaj vsak določi za izlet v prijazno Štepanjo vas! Na Zdar!
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored obstoji iz dveh senzacij. Iz-vanredno lepa je drama »Nabob« po
jednakoimenovanem romanu. Sijajna je veseloigra »Mož s tremi ženami« v treh dejanjih v glavni vlogi Princ. Na vsporedu je tudi Pathe Journal in velekotmčen film »Fricel je diplomat«. V petek zajamčen izboren spored z Nordisk dramo »Srč-nai gralca«. Psylander v glavni vlogi. V soboto Asta Nielsen »Grehi očetov«.
Trst.
KAPITULACIJA ITALIJANSKIH NACIJONALCEV. — ŠTRAJK KONČAN.
Trst, 2. junija.
Štrajk, ki so ga proklamirali italijanski liberalci proti podjetnikom zato. da družba »Dalmacija slovenske delavce odpusti, je doživel kla-vern konec. Nič niso pomagale neštete intervencije od strani župana' in italijanskih poslancev, ki so pritiskali na vlado in na »Dalmacijo«. Tudi vladi je bilo jasno, da Je bil štrajk proglašen Iz političnih motivov z ozirom na občinske volitve, in da so italijanski liberalci hoteli kovati na njegovi podlagi kapital- zato jim ni šla na roko. In Žalostno bi tudi bilo, če bi podjetniki slovenskih delavcev, avstrijskih državljanov, ne smeli sprejemati v službo. Italijanski liberalci pa so hoteli s štrajkom doseči svoje namene, misleči. da bodo podjetniki, kadar bodo imeli od štrajka veliko škodo, vendar prisiljeni pognati slovenske delavce na cesto. Toda v Trstu je veliko število brezposelnih sloveni skih delavcev, ki so takoj šli na delo, katero jim je preskrbela N. D. O. Italijani pa so se bali, do via mesta stavkuiočlh ne zasedejo slovenski delavci, zato so tudi oni začeli počasi zahajati zopet na delo. Bilo je pri tem štrajku, ki je imel izključno namen, slovensko delavstvo pripravit ob kruh, sicer veliko dela In truda, toda N. D. O. Je v boju zd pravice slovenskega- delavstva sijajno zmagala. Včeraj Je Izdal voditelj štrafka, tajnik zveze delodajalcev in predsednik italijansko- nacionalisti^
ne organizacije »Fascio econoruico« proglas na štrajkujoče italijanske delavce, v katerem jih poživlja, da naj se nemudoma povrnejo na delo.
Italijani so izvolili odbor, ki ima nalogo, posredovati pri »Dalmaciji«,
'da zopet sprejme na delo tiste italijanske delavce, ki so bili odpuščeni zato. ker so imeli predolge prste. Ako ta odbor ne doseže zaželjenega uspelia pri »Dalmaciji« do 9. junija, bo zopet proglašen štrajk pristaniških delavcev — torej tisti dan po dežel nozborsk Ih volitvah. To pa je seveda delavcem od strani voditeljev samo pesek v oči. Italijanski liberalci so torej dosegli fiasko in pod vtisom tega poloma naj le gredo v volilni boj. Svetujemo jim, naj bodo od zanaprej oprezni in pošteni, ker drugače bodo imeli pripisati svojemu nepoštenemu delovanju še več sličnih in morda še hujših polomov. — Ta štrajk je povzročil več milijonov škode.
Slovenski volilci v Trstu. Danes, v sredo, ob pol 9. zvečer v »Narodnem domu« v Trstu manifesta-cijski shod, na katerem se predstavijo volilcem okoličanski in mestni kandidatie za občinske volitve.
Mladim ljudem
za eksempel.
(Resnična dogodba.)
II.
Med leseno, na vseli koncih in krajih zakrpano ograjo mestnega kopališča Kolezija se kopljejo v hudi vročini in hlade v mrzli Gradaščici kipečo kri stari in mladi, tolsti in suhi, oženjeni in samski Ljubljančani ter si splakujejo s svojih teles prah, nabran po zaprašenih ulicah ljubljanskega mesta in nesnago, ki jo redno vsaki dan od zore do mraka odkla-dajo preko mestnih voz za pobiranje smeti na potrpežljive meščane.
Razkošju kopanja vdajali so se že stari Emončani; ni čuda torej, da se vdajajo temu razkošuje tudi dandanašnji Ljubljančani in da so svoje dni zapuščeni mlin očke Koleše v Trnovskem predmestju izpremenili v pred malone sto leti še docela moderno kopališče ter mu nadeli blagozvočno ime »Kolezija«.
V tem, oziroma pred tem kopališčem vršila se je torej naša dogodba in' sicer tako-ie:	,,
Znano je, da v hudi vročini Človek ne zahrepeni samo po hladpi kopeli, , temveč tudi. hladilna pijača, zlasti peneče pivo gre vsakemu v slast. To so vedeli že v davnih dneh tudi velemodri očetje ter poskrbeli, da se je v kakih petdeset korakov od kopališča oddaljeni kolibi točilo in se toči še dandanes peneče pivo kar-telirane nemške pivovarne »Union« ler pristni dolenjski cviček, pridelek Stepičeve kleti v Spodnji Šiški, kakor tudi še razne druge naslade in krepčila. Ker pa so dandanašnji mestni očetje še veliko skrbnejši za blagor in udobnost ljubljanskega žejnega prebivalstva, kakor so bili njih predniki, podelilo se je gostilniško koncesijo poleg tega tudi še velikemu rodoljubu in upokojenemu rudarju tik mestne gostilniške kolibe, da tako tudi v slučaju, ko bi zmanjkalo krepčil v mestni gostilniški kolibi, ne bi obiskovalci kopališča trpeli in ginili pomanjkanja in žeje.
Seveda so si morali in morajo še dandanes obiskovalci kopališča nabavljati svoje telesne potrebščine vsled tega izven kopališke ograje. Pa kaj za to! Nihče se ni izpodiikal nad tem, da so kopajoči hodili v kopalni opravi v bližnjo kolibo po krepčila* kakor se ni nihče izpodtikal nad kopanjem neštevilnega vojaštva brez figovih peres, malo višje od kolizf‘1-
skega kopališča na takozvanem »Pasjem brodil«, mimo katerega so hodile trume mestnih izletnikov vseh treh spolov rimsko-katoliškega in drugih veroizpovedani.
Tako je bilo do časa okupacije ljubljanskega mesta po hrabri državni policiji. Od tedaj pa so se razmere nekoliko izpremenile. ne sicer v tem, da bi se napravil potrebni »biitfet« za ograjo mestnega kopališča, kaj
še! Pač pa v tem, da---------------—•
Toda čujmo! ®	.
Pred nekaterimi dnevi začutil je mladenič v mestnem kopališču Ko-leziii naenkrat morečo žejo. Oziral se je okoli, da bi iztaknil kaj za izsušeno svoje grlo; toda zaman! Med ograjo kopališča ni bilo dobiti krepčila. Ojunačil se je ter prestopil, kakor je prestopal prejšnja leta in leta
— seveda v popolni kopalni opravi
— prag ograje ter pohitel proti gostilniški kolibi, med potjo pa je seveda pokramljal tudi še z ljubeznjivo kopališko blagajničaro, ki je čepela sključena v blagajni tik pred vhodom v kopališče. Toda čuječe oko državnega policijskega stražnika zapazilo je to in težka roka njegova hlastnila je po mladeničevem tilniku ter mu začela v internacionalnem jeziku ljubljanske državne policije preiska-vati obisti, ter sestavljati »protokol«.
Koliko Cudnovih »daril za birmo« bo mladeniču prisodila kruta oblast za njegovo zločinstvo po paragrafu toliko in toliko^ doslej nam umrjočim zemljanom še docela neznane grof Kimiglnove naredbe, to je še v božjih rokah; svarimo pa že danes obiskovalce kopališča Kolezije, da v bodoče odlože svojo žejo s hlačami vred v kopališčni kabini, ako jim ni na izredni časti priti v album zločincev.	Veritas.
obžalovanje o vseh poslednjih dogodkih, za katere ni vedela niti vlada, niti generalni štab, In se zagotavlja. da se je vse potrebno ukrenilo, da se kaj podobnega nič več ne prigodi. Bolgarija ostane svoji zaveznici zvesta. — Prijatelji balkanskega miru vidijo v tem pismu prvi sim-pton za zboljšanje odnošajev.
BOLGARI IN GRKI.
Solun, 2. junija. Dosedanji pogovor nied Ivanovom in grškim šefom generalnega štaba je imel namen soudirati stališča. Upa se, da se razmerje zboljša.
DELAVSKI PARLAMENT.
London, 2. junija. V avstralski parlament so bili izvoljeni delavski kandidatje v takšnem številu, da bodo imeli 4 glasove nad absolutno večino.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri matih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Kupujte
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SESTANEK.
Predvčerajšnjim se je vršil sestanek med Pašlčem in Gešovom. Pogovor med obema predsednikoma ostane tajen in znan je le rezultat, ki značl, da predsednika sama nista prišla do rezultata.
Sofija. 2. junija. »Agence Tele-graphique Bulgare« poroča; Po včerajSnlem sestanku med PašiCem in Gešovom v Caribrodu sta oba ministra po temeljitem razgovoru o položaj n sklenila, da se skliče konferenca ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki naj skuša vsa sporna vprašanja med zavezniki sporazumno prijateljsko rešiti.	.
DUNAJSKI GLAS.
Dunaj, 2. junija. »W. AUg. Ztg.« piše; Kakor slišimo. Izhaja predlog, naj se skliče konferenca predsednikov vseh 4 balkanskih držav, od grškega min. predsednika. Pašič ga je sprejel, in bolgarski minister je v principu soglašal. Zedinjenje med obema predsednikoma v spornih točkah pa ni bilo doseženo, radi česar se ne poskusi doseči zedinjenje na širši podlagi.
DANEV ODPOTOVAL.
Sofija. 2. junija. Na poziv bolgarske vlade je včeraj zvečer odpotoval Danev v Sofijo.
POMIRLJIV GLAS.
Pariz, 2. junija. »Matin« poroča iz Beigrada, da jie sprejel Pašič od Gešova pismo, v katerem se izreka
Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub* Uana-Glince 92.	________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena._________________________
Dva gospoda in otroka 2 let starega se sprejme na hrano in stanovanje. Mala vas Štev. 6.	474-1
KORESPONDENCA.
Črnooki gospodični želita ko-respondirati z izobraženima gospodoma. šifri:	»Sonja«, »Tatjana«,
»Prva anončna pižama.	475-1
„Pan“i
,Dan“
Y>
,Dari
a
»Dan
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. *
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo i \ \ \ rad čita in je zato , f , j jako uspešno oglaševanje v njem.
TV j»nW prinaša interesantne ^LPcIII in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
44 je odločen zagovornik vseh zatiranih.
„Dan
" . r. ' . -,W
tt
„Dan
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Poslovodja
za čevljarsko obrt se takoj sprejme v trgovini M. TREBAR v Ljubljani, Sv. Petra cesta 6.
Carlu Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih instrumentov, ortope* dičnih aparatov, prs,.umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Laška kuhinja
■v Lj-o.-blaani.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
(prihod iz'ulice Miramar).
Priporoča se svetjim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu/
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrclec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija In masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. KonstanUn Konvalinka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene »obe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
O
Kavarna
odprta celo noč.
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
<T>	Plošče preje K 4’—^
>1/	sedaj samo K 1*95.	.
>1/)	Velikanska zaloga	r	£
O gramofonov 1 A
-2T	Zahtevajte cenike.	q
•O j?
'' i C3
25'cm. velike, dvo- H * stranske, priznano [. najboljših fnamk li prodajam radi velil«	3
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10*— listrasta ali [ ralna obleka za gospode. Od K 6‘— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Stenski
delavni red
PF* za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založila
»Učiteljska tiskarna« v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
mkhi
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše im v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše Izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.
Cene najnižje!
j;--'-
Notni stavek.