73. številka. V Trstu, v sredo 10. septembra 1890. Tečaj XV. „E O I N O S T" zhaja dvakrat na ted«»n, Tanko sredo in loboto oh uri popoludn« „Edinost" stane: ca vse leto gl. ft.—; izven A»»f. 9.— gl. za polu leta „ S.—; « « 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po S nov., v Gorici in v Ajdovščini po nov. tfa naročbe brez priložene naročnine 'ipravništvo ne ozira. EDINOST OglMi in oznanila *e račune po s nov. vrnin-rt v petilu ; za naslove r debelimi ''rkiinii sn plačuje prostor, kolikor bi obseglo navadnih vrstio. Poslana, Jame zahvale, oimrtnioe itd se ra«'unn po pogodbi. .Glasilo slovenskega političnega družtva za Vni dopini ne pošiljajo uredništvu v uliri Carintia fit. 25, Vsako pinin<> mora biti frankovano, ki>r nefrankoviunv m« ne sprejemajo. Kokopim ho iik vračajo. Naročnino, re ftfiju m nmnrare prejemu upravništra v ulici Carintia Odprt« ri-kliiuiiy/|w ho pr<>>«re poštnine. Primorsko. • V tdiioft je m d , Znaki pangermanske ideje. S—n. — Kdor je sledil zadnje dni pazno poročilom raznih Dunajskih listov o vršitvi slavnosti „IV. nemške pevske zaveze* v naše j drž. metropoli, zumogel si je v duhu predočiti nad vse zanimivo slino sedanje dobe ; le v edinej zadregi je bil, da ni vedel na mah, v kakšen okvir bi jo dejal to sliko: li v tega, ki čuje na ime „narodno-socijalne" vrste, eli v onega, ki je podoben ncmško-nacijonalnim — demonstracijam. Pa le na mah objela ga je taka zadrega, kajti, ko je položil 2—3 liste s temi poročili i/ rok, mu ni bila stvar več uganjka, ni kakšna zagonetka. Par pazno pročitanih govorov s slavnostnega odra, par nagovorov pri vsprejemu došlih gostov, pa imena dotičnih govornikov, zadostiti je moralo jedneinu ali druzemu izmed nas, da ae je o stvari podučil. Navdušenost bila je pri teh, iz vseh nemških kotov in kotičev sešlih se pevcev in pevk velikanska, počutki izvanredni, in slavuost —, to ne umeje samo po sebi, — impozantna. Vse se je čutilo „doma", povsod pihljal je blagodejen vetrič „nemške vzajemnosti" in vrag sam si ga vedi kaj še vse, zbog tega se ti prizori v Du-najskej prestolnici neso mogli prav nič in nikomur „čudni* dozdevati, k< r je skoro slehern nemšk gost pri tej priliki smatral se med so krvni m i brati. Čemu čuditi se potem, če so hiti tudi vsi slavnostni in neslavnostni govori polni nekaljene nemške navdušenosti, in kamo li, da bi ne bili smeli biti napolnjeni s — pangermanskim duhom itd. Slediti jedru slehernega govora je vsaj sedaj nemogoče, pa za nas zadostuje jih tudi samo par. Dočim je n. pr. Dunajski župan dr. Prix poudarjal v svojem govoru ,Wieii i s t e i n e d e u t s c h e 8 tad t", brenka! je načelnik Dunajskega pevskega slavnostnega odbora na svojo harpo „W i I I k o m in e n u n * « r e g e-e h r t e n S t a m in g (I s t e a u f d e u-t s c fi e m Bodf n", in temu odgovarjal je načelnik nemških pevcev iz Beroliiia — nek Bekh. zitlivaljevajo hm Dunajčanom za vsprejem itd. med drugim tudi s pikantnim stavkom „ . . . Osterreich iat ein deutsches Land !* . . . itd. In kot finale dodal je nek drug nemšk veliknn zarotilne besedo: . . . „krine Scholle deutschen, keine Scholle ostari eichischen Bodens dem Feiude !* ... In tako so se vrstile te precartano velik o-nemške demonstracije avstrijskih in Nemcev iz „Reioh-a", in svet, ki jih je čul iz ust v pričo gostov in radovednega občinstva, navdušenih teh nemških velikanov, strmel je in mislil si je : No, na tem, mora že nekaj res biti, nego bi bili le odmevi — použitega — alkohola in — svežih „Wiener Wiirstel" ! Mi drugi, ki so v Avstriji, recimo: izven Dunaja, ne Štejemo med nemške, „Stauimesbiiider4, tmnič med isto kolono, ki štej« v državi dve tretjini podanikov, mi drugi torej, smo pri tej priliki dobili drugo misel in prepričanje, in sicer — trezni kakor smo in b>de AvHtriji prišla kedaj v prid; . . . italijanski živelj se zadnji čas nekoliko kroti in duši, temu nasproti imata pa madžarski in nemški element pri nas še čisto svobodno roko. — I e večina državljanov A v-atrijskih mora p 1 a /. i t. i se, proseč v u s t n v ii i h z a k o n i h z a j a m-ć e no sv o bode in p r a v i c e. in ven-der smo bili vedno — in čeiuo tudi v bodoče biti - na svojem mestu, ko je treba odrajtovati denarni in krvni davek. Za to pa nas peč e, da se nas še vedno smatra za „inferijorno raco", ki ni vredna uživati z drugimi vred svobodnega zraka in milosti na tem, itak minljivem svet j! — Taka usoda odmenjena jo že od nekdaj slovanskega rodu golobjej krot-kosti, dočim rodi pangermansko in madžarsko cvetje slobodno svoj — osatovski sad! \Vahrlicli —: derb nber wahr!", toda : svaka sila do vremena ? PODLISTEK. Zamaknjenost. Spisal Gorevžan. (Dalje). Kakor pripoveduje prof. Jossen v svo-jejo psihologiji, so zamaknjenost izražuje v sledečih prikaznih. Samozavestjo se pri zamaknjenem čiato zgubi; tje pa ačui in le redkokrat se zamaknjeneo spominja, kakor bi se mu bilo sanjalo, tega, kar je v zamaknjenosti vidol ali čul; toda ti spomini ho tako slabi, da se človek o njih komaj zavede in jih torej tudi takoj izgubi ; čutila so neobčutljiva vtisom, naj si bodo kakeršni koli, razvun onih, ki spa-spadajo v sanjarije za mak nje »ca. Bolnik se loti kake misli, jo zasleduje čisto logično se svojimi čutili in razodeva po njih zvunajnomu svetu enako tako, kakor jo sam opazuje. Duševno delovanje more postajati vedno huje, tako da se prenese ne samo na čutila, ampak tudi na posamezne ude človeškega telosa. S početka oterpnelo telo, oživi; onemogle, na videz mrtve roke se vzdignejo; zamrle oči žarijo; trdno stisnjeni ustni se odprejo ; jezik se začne gibati; celo telo zadobi nekako neuaravsko gibčnost, pred katero so opazovalec kar zavzame. Tem bolj pa ga presune, ko vidi, kako zamak-■ njenec v svojej nenavaduej nadarjenosti ravni, ćujejo se od njega na primer lepo vezani govori, pametna svarila in taka pripovedanja, da se pač ne ve, jeli za-maknjenec v istini bolan ali pametneji od poslušalca. Vse to ravnanje pa trpi le nekoliki) časa. Bolnik so povrne zopet v svoje prejšnje stanje. Roke mu obve.-e oči zamnro, ustni so zapro in telo otrpne, kakor v početku .ispada. Ko se iz njega čez malo časa probudi, jo vtrujen in no ve navadno nič o tem, kar je malo pred delal in govoril. Duševno bolestno delovanje more pa tudi doki peti do razburjenosti in teda j bolnik ludi znori in postane nevaren razsaja lee. Zamaknjenost se posebno prikazuje v verski strasti. Vzlasti so podvržene tej bolezni ženske, že po odgoji in deloma tudi po svojej pobožnosti bolj nagnjene, kakor možki. Vsakdo ve, da je ženski spol bolj občutljiv, kot možki. Ljubica moli v svojim zaupanju do Boga za svojega izvoljenega ; mati čuva svojega otro-čiča v svetej molitvi. Veča kot se nevarnost kaže, tem večo je zaupanje v Boga, da nesrečo odvrne, tetn bolj vroča je molitev do njega. Kaj čuda torej, ako se Politični pregled. Notranje dežele. Tudi zadnje, na ČJ e s k e m vršivše se deželnozborske volitve kažejo nam. kako se upliv in ugled staročeške stranke ruši in da bode vodstvo naroda češkega — morda že v hližnr-j bodočnosti — prešlo v miadočeške roke. Rečenega dne vršili sti se dopolnitni volitvi za deželni zbor v okraju Taborskem in Chrudinskem. V prvem jo bil izvoljen Mladočeh Brdlik in v drugem Mladočeh Blaže k. Tržaški italijanski listi so jako jeze na Dunajsko Časopisje, ker je to poslednje nekoliko na prste stopilo go-snodi petaidovcem. Na te izbruhe ireden-tovske jeze odgovarjajo zopet Dunajski Usti. zopetno trdeči, da izjava Tržaške municipalne delegacije nikakor ni taka, da bi mogla pomiriti užaljeno avstrijsko čutjo. Tudi mi mislimo t.iko: tam, kjer imamo posla z zločinom veleizdaje, ni ljubeča žena v svojej nadi svetega varuha tako v svojej molitvi oklene, da so jej dozdeva, da io posluša, čuje in se ž njo pogovarja. — Videl sem nekje v cerkvi staro mater, ki je bila v molitvi tako zamišljena, da ni o pridgarju, ki je blizu nje božjo besedo razlagal, čisto nič ne videla ne slišala. Kar naenkrat skoči po koncu, izpuli ruto iz žepa in kakor očarana sravpije : „Na ! na ! mati božja ! na rutico ! obrisi si svoje solze" ! Spet druzih slučajev iz navadnega življenja imamo, v katerih se ženske vsako toliko zamaknejo in potem pripovedujejo, kako je na onem drugem svetu, kaj in kako se ranjcim tam godi in sploh govorfe o stvareh, navadnemu človeku skritih. Zamaknjenost se loti kaj rada mladih devo j k. Uzrok tiči ali v tem, da so naravsko telesno razvijanje pretrga ali pa v preobčutljivosti živcev. Za prvi slučaj naj hode naveden sledeči izgled : Dvajsetletno dekle je bilo obolelo na navadnej ženskej bolezni; v pretekanju krvi je vsled tega postal nered. Precej po prvih bolezničnih prikaznih so je pa dekle kar Čudovito v svojem ohnašanju spremenilo. Molčfe je pokleknilo, roke kviško sklopljene dvignilo in proti nebu zrlo. Obraz se je čarobno razvedril in za- smeti govoriti le o „nospametimsti" in „idejalih", kakor je storila municipalna delegacija, ampak imenovati se mora otroka po njega pravem imenu. Glede dra. Stan ge rja izvolitve v isterski deželni zbor pravi „Vaterland": • Pri občih volitvah dobil je Stanger le 5 glasov več, nego njega italijanski protikandidat dr. Martinolich. Tedaj jim ni trebalo si ubijati glave, kako bi zavrgli to neznatno manjšino in poleg te še kak drug glas. Sedaj pa je dobil kandidat italijanske stranke samo 70 glasov, dočim jih je dobil dr. Stanger 117 ; večina znaša torej 47 glasov, Da pa vničijo kakih 50 glasov, morali bodo gospoda že bolj na-! peti svoj dovtip, ko bodo izmišljevali svoje ' proteste in v zmislu teh tudi odločevali. Dne 8. t. m. slavil jo biskup S t r o s-s m a v e r znamenito stiridesetlelnico — tega dne pred štiridesetimi leti zašel je namreč škofovsko stolico. StroHsmnyerjevo lime sluje mej narodom hrvatskim in slovenskim, kajti dobrote, s katerimi nas obsiblje — so nebrojne. Zatorej menda zadostuje, ako vskliknemo — in v tem ▼sk iku druži se vee slovenstvo — : Slava našemu dobrotniku, slava kot zlato čistemu značaju ! Vnanje države. Ruski carevič obiskal bode nekda tekom meseca oktobra sultana. Sultan je odredil, — prodno jo došla oficijelna objava o tem pohodu, — da bode carevič stanoval v jednej cesarskih palač. Dne 7. t. m. vršile so se volitve v Bolgarsko sobranje. Zinngala je seveda vlada; voljenih je 21>0 vladnih kanil idatov in 35 opozici jonuleov. T* mu se ne smerno čuditi : kdor ima tako kosmato vest, da uprizori umor za domovino zaslužnih mož, ta gotovo pri izbiranju agi-tacijakih sredstev ni izbirčen. Stambulov že ve, kako ae delajo ugodne volitve. dobil angeljsko podobo, akoravno ni bil nič kaj lep v zdravem stanu. Kar naenkrat raztegne roki, kakor bi hotelo koga objeti in zavpije; „O sveli Alojzi j, najlepši mladeneč, pridi jn sprejmi me" 1 Lepo, gladko in čistim, zvenečem glasom prepoje psalme, in se po tem otrpnelo zvrne na posteljo. — Vsakdanje življenje uči, da človek, ki je na živcih rahlo občutljiv, prevzema na se prav lehko vtise zvunanjih dogodjajev. Čim siloviteji in strašneji so le-ti, tim huje je upljiv na soseda. V dokaz temu naj bodo navedena „božjast", ili kakor drugi imenujejo to bolezen »božja oblast", ali bolezen „svetega Valentina". Spominjam se pri tej i priliki na poseben dogodjaj, ki bi bil postal lehko usodepoln za sosede, ko bi se jne bilo bolnika ob času odstranilo. Prigo-dilo se je bilo namreč v nekem šolskem zavodu, da je jako marljivega učenca med učenjem napala božjasr. Na me jo to napravilo tak vtis, da se ga dolgo Časa nesem mogel znebiti; druzega mojega kolego pa je ta slučaj tako omamil, da mu je bilo kar slabo, med tem ko so bili so-učniici obledeli in od strahu pobegli. Enako pa zamorejo uplivati na človeka govori. Strast govornika dostikrat človeka omami, da se zamakne. (Dalje prihodnjič). Dne 14. t. m. bode v Straubingu j>rvi dolenjebavarski katolišk' iLod. Dotični oklic podpisalo je 3600 mož. "V Italiji vršile se bodo v kratkem obče volitve. Crispiju delajo volitve te sive lase. Zato pa je poslal državnega podtajnika Da mi a n i j a, da bi pot gladi' vladnim kanditom. Hode-li to kortesevanje visokega uradnika Crispiju kaj pomagalo, pokaže nam vspeh volitev. Vsakako pa pa stoji sedanje ministerstvo na jako šepavih nogah in se mu število privržencev dan na dan krči. DOPISI. Iz Pomnjana (Izv. dopis]. Občinske volitve so se vršile letos pri jako nbilej udeležbi. Prebivalci te občine govorijo izključljivo samo slovenski jezik in vendar smo opazili tukaj dve jednako močni stranki: slovensko in laško. Na našej slovenskoj strani so bili sami vrli Slovenci, koji so se že od matere toliko poštenosti naučili, da so brez vsakega prigovarjanja kot slovenske matere sinovi za slovenske občinske svetovalce glasovali. Tukaj ni bilo podkupovanja, ne rrttenja in ne preklinovanja. Ko se je opoludno ali zvečer cerkveni zvon oglasil, Re je vse lepo odkrilo in molilo, bili so pravi Slovenci in kristjani. Voditeljev ni bilo in tudi jih ni bilo treba, vsak je znal, kaj mu zakon veleva, da glasuje po svojej vesti in volji za Slovence. Dru-štveniki sv. Mohorja so bili vsi na našej strani. Nam nasprotna stranka, obstoječa iz samih Slovanov, je vsa drugača. Volilci njeni so v napredku daleč zaostali, ker ne znajo Čitati ; oni se nečejo še Slovencem prištevati, ampak obdržali so še staro ime, koje so jim pred več sto leti Benečani pridejali — „Savrini*. Najnovejši čas bi tudi oni voljni bili Slovenci postati, ko bi že Slovencev ne bilo ali pa ko bi zadnji hoteli Hrvatje postati. Iz tega se že vidi, kako daleč je ta stranka za Slovenci zaostala, da si še pravega imena ne zna izbrati. Koperski Lah imenuje tudi Slovenca Hrvata in Hvoje slovenske privrženco pa Šavrine. Volilci te nasprotne stranke nazivljejo vsako volitev „piru, to jo veliko pojedino in ne razumejo nje pomen. Oni mislijo, da naredijo to pojedino Lahi, Karnjeli in poturice vsako tretjo leto le njim za veselje. Pri tej stranki je bilo treba dobro mešetariti, broz vina in jedi se nič ne opravi. Ko pride tak človek na volišče, se ustavi in gleda okrog sebe, kedaj ga bo kak „siortt nagovoril. Ni mu treba dolgo čakati, da pride kak Karnjel, ga zgrabi za roko, mu jo dobro strese in ga upraša : aiete Croato? na kar dobi hitri odgovor: mi non šon nieute, mi šon ščavo. Na to ga šior odpelje pod pazduho v obljubljeno deželo, kjer se dobi kruha, mesa in vina. Naš ščavo je pa tudi dobro prebrisan in pravi, da žornado (dnino) s tem gubi i. t. d. Smoter tej strunki pri volitvah je ves drugi, njo ne žene zakon in glava na volišče, ampak trebuh. Tukaj opazimo veliko duševno pokvarjenost, namesto možgan stopi v prvo vratu želodec. Cerkvenega zvona glas tak človek ne čuje; duhovna ne pozdravlja; kletev mu je molitev; cerkev mu je deveta briga ; vere ima prav malo in še to, kar jo ima, so same vraže To ljudstvo ne čita nobene knjige; pije najraje „peteš"; bilo je že od otročjih let zanemarjeno in potem še bolj o takih prilikah pokvarjeno. Ko se je napil in najedel, rad zubaslja in kriči: „mi šon talian". V Pomjanskej občini se je rodil izraz in nazivljejo ljudje človeka, kojemu je trebuh vse „blago". Voditelji tej strauki so večinoma Karnjeli; kolike duševne vrednosti je v njih, se vidi iz njih početja. V Kopru se čuje glas: v Pomjanskej občini bomo mi toliko časa gospodarili, ki bi svoje šole. Volitve tega okraja so nam jasni dokaz, koliko je še treba delati, da se pokvarjeno ljudstvo popravi in vzdigne iz blata, v kojem se do sedaj valja in vedno globokeje pogrezava. Duhovni in učitelji naši imajo težko stanje, tako pokvarjene ljudi na pot kristijansko in človeško pripeljati. Žalostno opazko moramo še tu pride-jati, da so se to leto prvikrat Koperski Pavlani Karnjelom na limance vsedli in so se dali v slovenskoj občini za demoralizacijo in strahovanje Slovencev uporabiti. Zaključek naš je ta : dokler bo Karnjel po Istri gospodaril, bo pokvarjenost med Slovani in Lahi obstala. Karnjel sam ne dela telesno dosti, živi pa rad dobro, mora tedaj oderati, ako si hoče potrebnega kruha prislužiti. Dolžniki karnjelom dokler bomo p.rovanje uzdrzaval, .n dokler, druge podarjene čistilnici (trier) žito čistiti orodja in semena in zraven še določiti ne bo narodnih ljudskih sol živila toraj|in nič vredna semena menjavati, še je'precejšno svoto za premiranje telet. Ves nova Pro patna, k, b, ruda ustanovila trdovratnežev, pa upanje je, da se popri-, čas svojega obstanka jo imela zadruga gl mejo novotarije (tako pravijo). Najhujši 1365 65 dohodk ov, izdatkov pa gl. 1106" 14, bivši nasprotniki novega pluga in brane,' preostaje v blagajni tedaj gld. 259-51, zdaj to orodje ne morejo prehvaliti in kateri znesek je vložen v poštno hranil-tako je upanje, da se še drugi spreobrnejo, nico. Prosi dalje, naj zbor izvoli 2 pregle-Zadruga, oziroma voditelji, pač smejo po-jdovalca računov in sicer iz prav kmetij-nosni bit, na vidni vspeh. Naj zadostujejo [ „kega stanu, ali zbor izvoli jednoglasno le te splošne opombe o zadrugi, sicer bi Jenko-ta in Rogač-a. prostora za poročilo o občnem zboru pri-' V novi odbor za delovanje od 1. ja- manjkft,°- »""j« 1891—1893 so bili izvoljeni per Da je zanimanje za zadrugo pri kme- acclam. gg. Jenko, Zupančič, Benedik, tovalcih že splošno, sem se prepričal dne Zajec, Gerk, Stanič, Godin«, Fabjančič, 31. pr. m. Ob 4. uri popoludne so doha- Ivančič in Rogač. jali kmetovalci od vseh strani trumomai Željno se je pričakovala zanimiva deloma hodeči, doloma na vozovih, tudi iz točka sredkanje na dobitke. Mnogoteri HO najbolj oddaljenih vasi, na pr. iz Sabonj. imeli veliko željo dobiti nekdaj toliko za- A odic itd. Veselo so ogledavali orodje za ničevano — brano. Z novimi plugi bodo srečkanje, pripravljeno in razstavljeno, orali: gg. Markič, Skočaj, Ivančič. Ne g. Bilo je 51 dobitkov - vrednih 130 for. Markič ne bode oral, ampak vrt.iaril bo, — in sicer 3 plugi, 3 brane, mnogo polj- ker zamenjal je plug s kmetom, ki ga skega in vrtnarskega orodja in veliko do- bolj potrebuje, za lepo vrtnarsko orodje, so bili vsi prisiljeni za tako imenovano j bitkov semenske pšenice, rži in ječmena. Z novimi branami po bodo vlačili gg r laško stranko glasovati. j Ob 5. uri je počelo delo za blaga,- deželni poslanec Jenko, učitelj Šiškovič in Nekoliko smešnih prizorov ne morem (nika, namreč vplačevanje starih in vpiso- Godina. Pa prva dva ne bodeta vlačila zamolčati: Koperski župan, ki z besedo, vanje novih udov, katerih je pristopilo 11. ker g. Jenko, kateri je že veliko zadrugi] ne zna nič opraviti, je njegove ščave kar| Zatem otvori g. predsednik Zupančič materijelno in moralno pomagal in ga za' po licu lizal. Garela je vsakemu ščavu zborovanje. Zanimivo je bilo njegovo po- druga resnično in pravično smo svojega obetal, da bo posojila pri šiorih dobil, ročilo in tehtne besede so poslušali udje mecena imenovati, je brano podaril zadrugi, kadar mu ga bo treba. Tedaj trebuh in pazljivo, s katerimi jih je navduševal za da se takoj po dražbi proda in skupljena denar! Po zvršetku volitve so spremili j zadrugo. Poročal je, da je določil deželni svota porabi za društvene namene. Zbor- žandarmi laške voditelje, ker si sami 3 dni | kulturni svet za naš okraj 100 for. za na- niki se mu spodobno zahvalijo, neso upali 5 korakov iz Pomjana se od-j kup prazov in 60 for. za plemenske mr- G. učitelj pa, dobro vedoč da bolje- daljiti. Razvidno je iz tega, da ni res, da jasce, da ste določeni 2 premiji za pra- od njega rabi brano njegov oče', je njemu je bila zmaga moralna, kakor se je dr. j vilno napravljena gnojnišča in da je sušilni jo izročil. Venuti izrazil, na laškej strani. Pro patria stroj za sadje (sušilnica) nastanjen v Sliv- Spoznavajoč marljivo in vspešno dese je tu izkazala, da ima veliko moralne jah kot v središči. O posameznih točkah lovanje gg. predsednika in blagajnika z sile in njenemu isterskem zastopniku v poročila bi želel bolj obširno poročati, zadrugo so njima v imenu vsih udo ali bojim se, g. vrednik, da bi postal pre- „jihov trud zahvali g. dekan Rogač, obširen za — Vas. Mogoče, da Vas o Konečno izrekam željo, da bi po iz- prorokujemo, da bodo take moralne zmage | priložnosti prosim za kak prostorček. Ali gledu g. Jenko-ta vse svetovno razumništvo, gotova propast njegovej stranki. 8v. pismo. o poročilu glede živinoreje moram pa že katero itak ni mnogobrojno v naših župa- pravi: bolje bi bilo, da bi se mlinski j nekoliko več pisati, ker prevažna je le ta nijah, pristopilo k zadrugi in delalo za kamen na vrat obesil! j točka za naš okraj. V našem okraju se napredek kmetijstva, ter tako obnemoglemu prav malo lepih goved vidi in temu je kmetu pomagao kolikor toliko na noge. vzrok, ker ni dobrih plemenskih juncev. In vam, kmetovalci Jelšanske županije, Ima bika kak kmet, ali revež že itak zakličem kot iskren prijatelj, pristopite slabotnega plemena mora še voziti, s čedo kot udje k našej zadrugi ali pa osnujte sami pašo hoditi in iz jarma mora iti na mostojno zadrugo. Gg. ondotni rodoljubi svoje — opravilo. Slaba kratica, slabotni vzemite to prevažno zadevo nemudoma junec — kak zarod se zamore pričakovati v roke. toda zastonj. Ker je po mojem prepričanji j Živinoreja vidno propada. Bil je nastanjen zadruga za zboljšanje kmetijstva velevažna, plemenski junec v Materiji in lepa teleta |z Škrbine na Krasil, dne 1. septem-prosim, da bi „Edinor" o tem zborovanji j80 bilu P° njem- Ali bližnim tržaškim me- bra t. 1. — [Izv. dop.] — Redke so no- Bujah častitamo, da si je tak moralni venec zmage v Pomjanu priboril in mu za za Iz Podgradskega okraja dne 4. septembra 1890. Za kmetijstvo sploh in posebej za okraj velevažna kmetijska zadruga za Podgradski okraj je imela dne 31. avgusta v Materiji občno zborovanje, o katerem sem pričakoval kako poročilo, poročala. Komur je znano, kako primitivno in še bolj s primitivnim orodji m je tukajšnji kmet še pred 5 leti svoje polje obdelaval in sebe in svojo živinico mučil, in kako pa se jo to v petih letih že v mnogo vaaeh satjem so lepe živalice dopadale in drago vosti, cenjena „Edinosti«, koje nam donaša. »o jih plačevali, da, preplačevali. Siromašni v svojih predalih se sivega Krasa. Vse kmetovalec se ne more ustavljati visokej Bpi, doloma trdno, in kaj bi ne! Suša straćeni in že za rejo namenjeno tele proda šila nas je cela dva meseca in uničila vse in tako kmalo ne bode v Materiji sledu jesenske pridelke. Po dolgotrajajočej vnr izvrstnega državnega junca. Zadruga je Čini imeli smo vendar ploho dežja, koja je predrugačilo, bode čestital zadrugi, osobito j naislila, kako bi se dalo še rešiti, kar je v podobi strašne nevihte napravila mnogo pa njenemu predsedniku, g. R. Zupančiču mt,gož« rešiti. G. predsednik objavi, škodo. Vinski pridelek ne bode obilen, da bode dne 25. t. m. v Materiji premi- ali vendar nadjamo se nekoliko sladke ranje telet, ter je razglasil pravila, po kapljice, da nas Bog toče obvarje, koja katerih se imajo razdeliti 3 premije 12, nas jo že v juniju obiskala in uničila ne- 10, 5 gld. za juniČke; in 3 premije gld. katerim občanom ven vinski predelek. 10, 8, 5 za junice proti temu, da se do- Našemu že tako ubogemu kmetu preti leto tični živinorejec pismeno zaveže, premirano za letom slabše in na ta način naj n«š tele rediti do prihodnje splošne razstave trpin zadovoljno prenaša vsa mu naložena goved, in pri juncih tudi, da ji ne bodo bremena, ki se tudi vedno množijo in akopih. kmeta v dolgove spravljajo. A pustimo Nauduševal je s prepričevalnimi be- to na stran ! 8edami kmetovalce za živinorejo in obilo Že mnogokrat so je pisalo iz naše vdeležbo dne 25. t. m. Bog daj, da bi vasi v cenjeni list o narodnem in cerkve- njegove besede obilen vspeh obrodile, ker nem petju. Da smo v tej, kakor tudi v tako bodo imeli čez nekoliko let skrbni drugih stvareh, zaostali, ni mi treba sko- kmetovalci v hlevih mesto pritlikavih ži- raj omenjati. Pred letoma združil je k nam vinčet lepa goveda, za katera bodo mesto došli g. učitelj II. L—k našo mladino in par goldinarčekov lepe svote denarja jel jo v petju podueevati. Pokazalo se je prejeli in sebi izdatno opomogli. Predsed- hitro, da njegov trud ni bil brez vspeha; nik povabi občni zbor, naj določi kako, a misel je bila občna, da iz te moko ne odškodnino v denarjih tistim udom, kateri bode kruha, kajti naša mladina je žalibog bodo razstavili teleta, pa ne hodo dobili j nezložna, in možki spol ima poleg tega še nobene premije. Določeno je bilo 50 kr. to bolezen, da brez polnega sodčka se Prišlo je na vrsto blagajnikovo poro- takim stvarem podvrže ! Vino je Čilo. Z lepimi besedami nagovarja gospod narodni napredek ! ude k vstrajnosti, dokazajoč koliko je sto- Iz 54 oseb zbrani mešani zbor je in marljivemu blagajniku, g. župniku Be nediku. Pred 5 leti je bil novi železni plug v naših občinah še nepoznato poljsko orodje, a zdaj ga ima vsak kmetovalec, kateri si ga le omisliti zamore; in kateii ga še nema, težko čaka trenutka, kdaj si ga bodo za m ogel kupiti. V nekej vasi ga imajo že vsi gospodarji. Seveda je k temu zadruga pripomogla tako, da vsako leto nekoliko plugov pri srečkanji omisli. In za dobro obdelovanje polja neobhodno potrebna brana? Revica je imela pred 5 leti vse tukajšnje kmetovalce brez izjeme za hude nasprotnike. Pisatelj teh vrstic je začel rabiti brano, ali mučiti se jo moral sam z vlačenjem, ker nobeden ni hotel za brano prijeti boječ se, da se mu bodo posmehovali in slišati je moral ne prav pri jetno očitanje, da so vsi Kranjci : „matasti* (radi brane). In kaka sprememba I v 3 letih! Njegovih dveh bran se kaj radi poslužujejo, kateri Se svojih nemajo. Tako je bilo tudi s semeni. Sejalo in Badilo so je seme, je li bilo kaj vredno ! ali ne. Da, bilo je že tako daleč prišlo, ; da pšenica ni bila več pšenici podobna in mesto rži, se je le lulika in kukalj pridelava!. Tudi glede toga se je veliko na bolje obrnilo. Začeli so kmetovalci na od za- rila zadruga že do zdaj za zboljšanje kmetijstva, pa so več bode zamogla storiti, ako boda večje število udov. Iz poročila je razvidno ugodno stanje blagajne, katero hitro razpal, ostalo je vendar nekaj vrlih mladeničev in deklet, koje je omenjeni gospod pridno vadil, in bili smo bolj zadovoljni, nego z navedenim zborom. A tudi je dopustilo potrošiti 130 gold. za nakup to so je polagoma izgubljalo in letos o novem letu čisto razcepilo. Zakaj ? To ve dobro naš«' občinsko starešinstvo, kojega glave pokažejo pri vsakej priložnosti svojo moč in bistroumnost. Najugodnejša priložnost dana je sedaj nasej mladini, ker poleg izvrstnega časti in hvale vrednega učitelja-organista, imamo v osebi g. L—ka pravega požrtvovalea, koji je res voljen storiti svojo dolžnost, ali Ti, draga mladina! preziraš ta ugodni čas; kajti omenjeni gospod ne ostane vedno med nami, in taeih mož je le malo! Da bi bil on kje drugod, kjer so slogi in petju ugodna tla, pokazal bi gotovo svojo spretnost in požrtvovalnost, kakor je že to storil v Komnu; kajti drugod vedo odličnjake ceniti, a pri nas ne! Žal Vam bode, ali prepozno! Ako pomislimo, koliko denarja potrosi naša mladina po plesih, koji Be vrstč zaporedoma od vasij do vasij — Gorjanskemu moramo pa prepustiti prvo mesto, — nam druzega ne ostane, kakor da vskliknemo: Vsega dovolj ima Kraševec; mlado in staro se vrti, ne pozna se slabih časov! Oh! da bi bilo res tako! Nesem osebni sovražnik plesu, ali mladenič naj ne bode vendar tako neznačajen, da zavrže v nedeljo svoj zaslužek celega tedna. Ali kam sem zašel, tiulaj k stvari nazaj. Le poglejte, draga Skrbinska dekleta, našo lepo a prazno in le za silo okinčano cerkev; nobenej ne dojde na misel, nabirati po maleni kako svoto v olepšavo naše prostorne cerkve; nesem še slišal, da bi kedaj kaka krasotica nabrala v ta namen le malo svotico! Glejte,tu Vas čaka vzvi šen posel! In Vi vrli mladenči, koji ste še vedno na dobrem glasu, združite se, poskušajte osnovati „bralno in pevsko družtvott; kajti tu bodete vživali mnogo veselja a še več potrebnih naukov, ker Čitanje razvija um a petje blaži srce. Niti primerjati se ne da svota, kojo bi dotični v to svrho žrtoval, onoj, ki jo po pleaih zavrže! Res nemate tem stvarem voditeljev, a sami bi si morali pomagati in sčasoma se vse spremeni, le resne volje jo treba ! Tudi naši očetje-možaki bi morali pokazati boljo stran in pripomoči v denarnem smislu svojim potomcem k narodnem i gospodarskem napredku, kajti vse se spreminja, in Škrbina mora tudi v bodoče pokazati drugo lice. Bodo imele moje črtice željenega vs-peha, pokaže bodočnost; veselilo bi me, da bi mogel, dragi mi čitatelj, kaj sporočati. Imam na srcu še več, a za danes dovolj. O priložnosti kaj več o naših gostilnah. Št. 80—2 =? Domače vesti. Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je na semnju na Opčinah 6 gld. 50 »/a kr. Novo šolsko leto na slovenske] Soli pri sv. Jakobu prične 15. t. m. Kakor je bilo že naznanjeno, bode pričelo vpisovanje v petek 12. t. m. od 8 do 10 zjutraj. Sprejemali «e bodo otroci v I., II., in HI. razred in v otroški vrt. Stariši naj pripeljejo sami svoje otroke. Kdor so vpiše v 1. razred, mora prinesti krstni list in spričevalo zdravih oči; v druge razrede zadosti šolsko spričevalo. Pri tej priliki se opomni vse roditelje, da vsi oni otroci, kateri so bili lani bolni na očeh ali so med počitnicami zboleli, ne bodo sprejeti, ako ne skažejo spričevalom, da so ozdraveli. Slednjič op. minjamo. da ked .r se želi upisati, naj hitro to stori. Število bode kmalu zadoatno. Voditeljstvo. Vpisovanje v otroški vrt „družbe sv. Cirila In Metoda14 v Rojanu «e bode vršilo v nedeljo in pondeljek, to je 14. in 15. t. ni. ob 10. uri zjutraj v prostorih imenovanega šolskega vrta. Začetek šol. Dno 13. 14. in 15. t. m. vršilo se bode vpisovanje za prihodnjo šolsk o leto na državnej gimnaziji v Trstu jod 9—12 ure predpoludne in od 3—5 po-poludne. Iste dni se bodo vršile tudi vs-prejmne in ponavljalne skušnje. Šola Be začne dne 18. t. m. Mi tudi letos priporočamo okoličanskim starišem, ki imajo za srednje šole godnih otrok da je vanje pošiljajo. Čeprav imamo srednje šole tako rekoč pred nosom, zaostaja tržaška okolica celo za oddaljenimi slovenskimi vasmi kajti še vedno prepičlo število okoličanskih otrok zahaja v srednje in višje učilnice. Okolici treba olikanih sinov, da se bodo mogli upreti tujej sili, treba jej svoje inteligence, dr, jo bodo vodila po pravej poti ter vedela odbijati tujčeve napade. Sokolska slavnost V Celju bila je impozantna, tako po številu udeležencev, kakor po izvršitvi nje programa. Za spodnje-štajarske Slovence bil je to epohalen dan. Poročilo prijavimo prihodnjič. Imenovanja. Gosp. Andrej Senekovič, ravnatelj državne gimnazije v Novem mestu, ravnateljem višje gimnazijo v Ljubljani ; g. Franjo Wiesthaler, ravnatelj bivšo nižje gimnazije v Kranju, ravnateljem nižje gimnazije v Ljubljani; dr. Fr. Detela, ravnatelj gimnazije v "VViener Neustadt, ravnateljem gimnazije v Novem mestu: g. Iv. Franke, glmn. profesor iz Ljubljano v Novo mesto ; č. g. Josip Križman, učitelj veronauka na bivšej gimnaziji v Pazinu, profesorjem na novej gimnaziji v Pulju; g. Franjo Novak, suplent v Ljubljani, profesorjem v Novem mestu. Shoda glede „Narodnega doma* v Bar-kovljah v gostilni g. Ferluge na Greti udeležilo se je lepo število rodoljubov. Pravila so se vsprejela nespremenjena —■ kakor jih je predložil začasni odbor. Po prečitanju pravil — in vpisovanju novih delničarjev — se je vnela jako živahna domača zabava, V zgornjej dvorani po pre-povali „Adrijaši". v spodnjej pa oktet pevskega društva „Zarja" iz Rojana. Petje je bilo po navzočih burno odobravano. G. Josip Žnidarčič je nabral med zabavo 2 gld. 99^" nvč. za narodne namene „Adrije". Pevci pevskega društva „Adrija" v Barkovljah prirede v ned >l jo 14. t. in, popoludne izlet k sv. Ivanu v gostilno „Pri lepem razgledu". Upa se, da se vdeleži tega izleta tudi mnogo TržnŠkih rodoljubov. Toraj : Na svidenje pri sv. Ivanu ! »Lega nazionale". Notranje ministerstvo je zavrglo pravila novega šolskega društva, koje so hoteli TtaHjnni ustanoviti na mesto podrte „Pro Patrie". Kot uzrok je ministerstvo navedlo okolnost, da bi novo društvo na podlagi predloženih pravil bilo politiško, kajti pravila preveč poudar-Ijajo narodnost; v drugem obziru so pra-j vila za las podobne pravilatu „Pro Patrie* kojo je ministerstvo nedavno razpustilo, ker je ista pravila prekoračila. Tržaški listi se ministerskemu odluku jako čudijo, rekoč, du „Pro Patria" s tem, da je določbe pravil prekoračila, ni bila še političnu ter je se imela pravico obstajati ! Čudna logika. Dr. Cuzzi, začetnik novega društva opirajoč se na te razloge uloži priziv na državno sodišče, hoteč po sili izvedeli je li resničen reki quod licet Jovi non licet bovi — kar je dovoljeno zrelejšim narodom, ni dovoljeno laškim političkim otro-čajem. Lahonska jagnjeta. v nekem Tržaškem liberalnem listu izraža nek Dunajski dopisnik sledečo sodbo gledč pisave Dunajskih nemških časnikov proti laškim dru-štvarn in mestnej delegaciji v Trstu, koje nemški Časniki sumijo „iredentizma-. — „Sumničenje vsega italijanskega naroda, da goji iredentizem — pravi omenjeni dopisnik — ni v Avstriji nič novega : vsi narodi sedolžć mejusobno teženj, nasprotnih državnemu obstoju. Vsi vkupe pa soglasno dolže Italijane istih tešenj. a Italijani se smelo ponašajo, da neso nikdar rabili svojega glasu v sumničenje in dolženje. In uprav radi tega nazivaju jih iredentiste: Cehi, Nemci, Poljaki, Slovenci se mejusobno obdolžujejo; vsi vkupe se pa so- glasno spravljajo na Italijane dolžeČ jih in zahtevajoč od vlade proti njim železo in ogenj. K sreči pa uradni časniki ne učinjajo še vlado ; ako bi oni vladali, bi danes v Trstu ne bilo kamna na kamnu!" No da — prav krotka jagnjeta so ti Italijani, ki nikdar nikogar ne dolže niti sumničijo, ali koj demonstrujejo proti vladi, ter kličejo na pomoč policijo in žandarje, ako se mirni Slovenec drzne oglasiti v svojem jeziku ter zahtevati vsaj drobtince one ravnopravnosti, ki jo njim že davno dovoljuje"vlada v polnej mori. Orožje so jim najpodlejse sramotenje. črnenje, izzivanje, da, celo petarde. Krivica se jim vidi, storjena njih narodnosti, ako vlada dovoli tretji ni Tržaškega prebivalstva da sme rabiti svoj jezik v javnih uradih, in v javnih sejah ropotajo in protestujejo ! očitno proti vladi žvižgajoč istimu vladinomu zastopniku ki jih na nepostavnost .drzne opozoriti! Dopisnik uvideva rešitev v tem, da oficijozni listi ne učinjajo Se ▼lade. Res in Bog varuj, da bi jo! kajti v Trstu bi Slovenci bili na > lian i Ubald pl. Trnkoczi. P. n. občinstvo se prosi, ako mu j« na tem ležeče, d» spod«* iiMVeriatia z-fnviln m prvn p«.ftt.o dobi, da naši v tak«» le napravi: Lekarna Ti>nk6ezy polen rotovža v IJuliljniii. Marij aeeljske kapljice za želodce. katerim »h ima i.r ti*o■ delu min io iti ..« ir.J , tnalo Časa č< ne rabi, Oa mioe popol telil tr • nanju. ar dokaz'tj* obilno zalival. Zahteva nuj sh samo «evet zoper tr^niije po dr. Malićun z zraven stojećim znamenjem 1 kr , tucat 4 eld. 50 kr Č ni na stekluniui z "a ven stojHČ.-ca znamenja, td pravt ■ v«!t in : ga pr< e-'j vnot« up kranjski. za Odrasle in otroke, le tmjholjii zoper kašelj, hripavoHt, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : t ^tr-kleni«-a »S kr . 1 tu.-Kt •» gl. Samo ta sirop sa Stt kr je pravit IKr^ioist/ilriL© k r^og-lj io©, ne smele bi s« v n jednein pospodlnjstvu pogrešati in sn se n?e Lisoćkrat sijajno tiave,-dočile pri zabasanji človi^kega te|.'s«, ulavo1 6hi, ot.rpnel ii udih. nlvaženetn /elodcu, etrnih in obisttnh t>oleznih, v škatljah 4 21 kr. ; jed^n zavoj h 6 5liatlj.nn 1 gld. 5 k'r. Ka/.pošil|ava «e h pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Th prav d"br* stupu po-um ({H luijlvoljti pri v »ih liole/nili krnv, konj in ura^iCev. Kdiiju varuje ta Ptupu triraujA po krovih, b'tuvK, *seh nalezljivih kutnih lioleziiij, p^nih in vratnih boleznij. trr odpravlja vne K udi TZflr- *uje kiue. Kr iv«1 dtila mnoir . itohrftirii ml.«ii, Zamotr'k zrab'-lnim navod- m vred velid I kr . ;"> 7amotk« v samo * gl. »varilo! Ni.gi Izdelsi «o pristni, zanesliivi io zajamčeni, čM imajo imfa Trnkdczy in hišo varstveno znamko. Zoper ponarejanje Uliti ne sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila sinio prava dobijo v lekarni TRNKOGZY-ja v VLk>lj«x*i zraven rotovža in vsak dan h pošto razpošiljajo flvot '#« kmiiii Naj bolj (te mastio za koje l pomaga pri pr, i6gu «11, ote- v-' ' Jž?**!«!^« —. kum I kolon kopli- ---- iut * ftiii' plinih bohiZii, otrpni) i, j i r boku, kril -j-itd otekanji tt"tc T nvliurjili na no r Kah. iivijHnji t 8 -l Canji 8b 'la.op-iivo Miflioi itd,,h kratka ^"ri vseh vnaniih brilc/nin ln lithah. t-m Hickleniea ■/. r*h|t-nim navndoin vrt>d stane Le 1 j-lU., (5 steki i rabil iin navodmii vr«d samo 4 gld. 5-12 Izdajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc ▼ Tratu