predkonvenčno razmotrivanje DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 144, SHEBOYGAN, WIS. Naše društvo je na svoji zadnji redni seji razmotrivalo par točk v prilog konvencije, ter je prišlo do zaključka, da društvo priporoča sledeče: 1.—Da bi se znižalo število delegatov. Zakaj jih je od enega društva štiri, pet, sedem ali še več? Z velikim številom delegatov se samo troši Jednotin denar, ker bi eden ali dva delegata ravno toliko naredila, ali pa še več, kakor šest ali več. Zatorej naše društvo priporoča ne več kot dva delegata za eno društvo. Na koliko članov bi se poslalo enega in na koliko na-daljnih članov drugega, naj določi konvenčni odsek, kateri bo imel to zadevo v rokah. Z znižanjem delegatov bi se dalo več prihraniti na skrajšanju časa, če traja konvencija tri ali štiri dni, kakor pa šest ali več dni. 2.—Društvo nadalje priporoča, da bi bil glavni predsednik za stalno v glavnem uradu, ker bi zraven svojega dela, ki ga ima sedaj, nadomestoval mogoče eno delavno moč v glavnen} uradu. 3.—Nadalje društvo priporoča, da ostanejo dnevnice delegatov iste, kakor so bile na zadnji konvenciji, namreč $8, ker iste veljajo za cela štiri prihodnja leta tudi za glavne uradnike in v slučaju izvanredne konvencije za delegate. Seveda se nekateri delegati izgovarjajo, da z osem dolarji ni mogoče shajati. Seveda, če hoče eden, lahko zapravi še enkrat toliko in še več. — Pozdrav, John Prisland, predsednik, John Udovich, tajnik; Peter DrolI, blagajnik. Kralj Peter IL dospel v Ameriko DRUŠTVO MARIJE POMOČ KRISTJANOV, ŠT. 165, WEST ALLIS, WIS. Na žadnji seji našega dhištva smo razmotrivale o sledečih točkah: 1.—Da bi se naši spovedni listki odstranili zaradi tega, ker je z njimi veliko sitnosti. Vsak praktičen katoličan ima svoj spovedni listek na svoji vesti, kar se tiče njegove verske dolžnosti. 2.—Plača glavnemu odboru naj ostane po starem. 3.—Glavnim uradnikom se ne sme plačati vozne stroške, če gredo na kakšno slavnost, ki jo prireja kako društvo, ker lokalni društveni uradniki lahko gredo na svoje stroške. 4.—Dalje smo razmotrivale zaradi posojila članstvu, da to ni sobratsko, ker se računa članom po 5% obresti. Zakaj pa druge Jednote dajejo posojila po 4%? 5.—Jednota naj kupi več vojnih bondov, namesto dajati denar na druga posojila. 6.-^Zakaj se ne plača za eno in isto operacijo, saj zdravnik računa tudi za drugo operacijo kakor za prvo? S sosestrskim pozdravom, Josephine Windishman, predsednica, Mary Petrich, tajnica, Katie Hrovat, blagajničarka. „ Uredništvo Glasila je prejelo v nedeljo, 21. junija zvečer sledečo brzojavko: "New York, N. Y., 21. junija. "Uredništvo Glasila K. S. K. J., "6117 St. Clair Ave., "Cleveland, Ohio. "Jugoslovanski Informacijski Center prejema sledeče obvestilo kraljevega poslaništva: v Njega Veličanstvo, kralj Peter II je prfspel danes ob petih popoldne v spremstvu zunanjega ministra Dr. Moncila Ninčiča in. ministra dvora Rado j a Knezeviča iz Londona v Združene ameriške države na neko letališče ob vzhodni obali. "'V spremstvu Njega Veličanstva so dalje pomočnik zunanjega ministra Ili j a Jukič, adjutant major Vohoska in šef kabineta zunanjega ministra Mihajlo Gavrilovič. " 'Njega Veličanstvo kralj bo ostal dva dni v okolici, v sredo, 24. junija pa odide v Washing-ton na uradni obisk k predsedniku Rooseveltu.' "Bogdan Bodica, Jugoslovanski Informacijski , Center;" „ ^ ♦ — Jugoslovansko poslaništvo je napravilo obširne'priprave za ^lovesen sprejem tjugoslovanskega kralja Petra II. K sprejemu je bilo povabljenih mnogo o d 1 i č n i h Jugoslovanov iz vseh krajev dežele. -o- ARMADA LATINSKE AMERIKE DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 176, DETROIT, MICH. Ker je že čas konvencije blizu, je naše društvo na zadnji seji razmotrivalo o sledečih točkah, iste tudi soglasno potrdilo: 1 ._Da se glavni predsednik nastavi za stalno v glavnem uradu, da se s tem stroški znižajo. 2 ._Da naj se konvencija vrši vsakih šest (6) let, s tem bi se v 12. letih prihranilo približno $180,000, katera svota bi se lahko porabila v poškodninskem in izvanrednem skladu, ker se zdaj za nekatere poškodbe premalo plačuje. 3 ._Da se v poškodninskem členu dostavi še ena točka, namreč če je član za stalno ponesrečen vsled mrtvouda (Para lysis) na levo ali desno stran. Po sedanji določbi se za to plača le $200. To je takorekoč sramotno za Jednoto. Tak nesrečnež rabi strežaja, ne more nikamor sam, torej naj se za to plača najmanj $350.00. . . . . • 4_Da se atletična podpora m vsi njeni stroški za časa vojne prekinejo, ali z drugo besedo rečeno, naj se ne plača nič. 5_Kadar povabi kako društvo kakega glavnega uradnika na kakšno društveno praznovanje, naj tisto društvo sam6 njegove stroške plača. . Frank Hreščak, predsednik, Paul Madronich, tajnik, Michael Maierle, blagajnik: V Texasu je vroče Joe Gornik, ki služi Strica Sama v Fort Clark, Texas piše, da je bilo en dan zadnji teden 116 stopinj vročine in da so se fantje zelo potili. Joe se prav dobro počuti v armadi, samo čez pas je že nekaj izgubil pri treningi. S Joe Svetetom iz St. Clairja sta skupaj in pošiljata pozdrave vsem znancem v Clevelandu. Mr. Resnik bolan Naš društveni in kulturni delavec, Jakob Resnik iz 3599 E. 81. St., je dobil v tovarni težke poškodbe. Kos železa mu je pa del na nogo. Odpeljali so ga v St. Atexis bolnišnico, kjer je bil dva dni, zdaj se pa zdravi doma. Prav vesel bo, ako ga prijatelji in znanci kaj obiščejo. Mr. Res-niku pa želimo, da bi kmalu ozdravel. Latinska Amerika bi mogla postaviti na noge armado kakih 2,500,000 vojakov po zatrdilu zavezniškega informacijskega urede v glavnem mestu Mehike. Sama Brazilija bi mogla zbrati 1,000,000 vojakov, med njimi 125,000 mož stalne armade in 300,000 rezerve. Mehika in države Osrednje Amerike z otoki v Karaibskem morju bi mogle oborožiti kakih €00,000 vojakov. Pri tem pa ni všteta mehiška več ali manj izvežban a delavska milica in farmerske rezerve, ki imajo nad 500,000 mož. Primeroma največ vojaško izvežbanih mož ima Peru, ki ima skoro pol milijona redne ali pa rezervne armade. V Peru, ki ima le 6,000,000 prebivalcev, je izmed 12 ljudi v državi po .eden izvežban vojak. Najmanj je mobilizirana Čile, ki ima v stalni armadi in v rezervi komaj 25,000 vojakov. Tedaj je komaj eden izvežban izmed 200 ljudi. -o- 150 ton starega kavčuka Oljne družbe v Clevelandu so do 21-. junija zbrale 150 ton (300,000 funtov) starega kavčuka. Kampanja bo do konca meseca. -o- ror r invvjMt lIdefinse BONDS STAMPS NO. 25 — ST. 25 CLEVELAND, O., 24. JUNIJA (JUNE), 194? VOLUME XXVIII — LETO XXVU1. Entered ss Second Class lfatter December 12th. 1923, st the Post Office at Cleveland. Ohio. Under ths Aet of Aonut ttth. 191* Aecepted for MsHlnf »t Special Bate of Posta« Prorlded for la geetloB UM. Aet of Octobcr Srd. 1117. Aaihsvfsed on May ttnd. 1911 or THE GRAND CARNIOI^AN SLOVENIAN CATHOUC UNION Naš develandski novomašnik Naznanilo Slovencem v Strabane in okolici najnovejše vestijz jugoslavije Rev. Edivard L. Surtz S. J. Zadnji teden smo poročali o novi maši, katero je daroval jv cerkvi sv. Vida Rev. Edward L. Surtz S. J. minulo nedeljo; danes pa prinašamo njegovo sliko na tem mestu. -o- Italijani potujčujejo dalmatinska mesta Italijani so odstranili spomenik Grgurja Ninskega in Ivana Meštroviča in vs$ druge spomenike in plošče, knao spominjale na jugoslovanski Split. Stara imena ulic in trgov so zamenjali z novimi italijanskimi imeni in plošče zamenjali s kamni v slogu italijanske renesanse v velikosti 70x40 cm. Te plošče pa so postavili v višini prvega in drugega nadstropja, da jih ne bi prvi dan razbili. Prebivalci, zla»-sti mladina, se zabavajo s tem, da ciljajo v plošče s steklenicami črnila in ko vstane dan, so po vsem Splitu plošče pokrite s črnilom. Spličane plasti razveseljuje pogled na italijanske vojake, ki stoječ na lestvicah v znoju svojih obrazov perejo in drgnejo zamazane plošče. -o- Dva slovenska, poročnika Za 10 dni je prišel na dopust poročnik Anthony Zadnik. V soboto, 20. junija je graduiral iz oficirske šole in bil povišan v poročnika. Njegov bratranec Anthony Frank iz 906 E. 73. St. je tudi isti dan graduiral iz iste šole in bil tudi povišan v poročnika. Anthony je prišel k svojim staršem Mr. in Mrs. Anthony Zadnik, 988 E. 77. St. Naše iskrene čestitke obema slovenskima fantoma in njih staršem na tem odlikovanju. Veliko sta žrtvovala, da sta izdelala šolo. Oba naša Toneta se bosta pa gotovo fino postavila v svojih častniških uniformah. Primorski dan bo 9. avgusta V nedeljo 9. avgusta popoldne bo prirejen na prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclidu takozvani Primorski dan. Za to prireditev so v teku ogromne priprave. Prirejen bo pristni primorski ali krašovski dan, kakršnega še ni videla Amerika. Pričakuje se najmanj 10,000 ljudi. Naša društva so prošena, naj na tisti dan ne prirejajo svojih prireditev, da bo tako večji uspeh Primorskega dneva. Strabane, Pa. — Vsem Slovencem v Strabane in okolici se tem potom naznanja, da se vrši v Canonsburgu in Strabane v soboto, dne 27. junija "Tag Day" v korist Jugoslovanskega pomožnega sklada, v petek, 26. junija pa pri jami okoli Canons-burga. Na omenjena dva dneva bodo naša slovenska dekleta prodajale po mestu in pri jami znamke za prostovoljne doneske. Ker je bil mestni župan Hon. Harry Cook tako dober, da je nam dal dovoljenje za nameravani "Tag Day," upamo in prosimo naš jugoslovanski narod in sploh naše prijatelje, da pridete na pomoč incsi nakupite lepe znamk^, katere bodo naša dekleta prodajale. Vsa dekleta, ki vas bodo obiskale, bodo no^ ile trak z napisom "Yugoslav Relief." Za Jugoslovanski pomožni relif, John Bevec, preds., John Boles, tajnik, Spodnje štajerske. Posledica je Jafcn Troha, blagaj. da so takoj po o—--j tirali celo vrsto učiteljev ln jih poslali v koncentracijska tabori šča v Nemčijo. ZAVEZNIKI SO IZGUBILI V 12 DNEH 13 LADIJ Washington. — V dvanajstih dneh, vštevši od 3. junija so zavezniki izgubili v Karibejskem morju 13 ladij. Nekaj jih je bilo torpediranih, nekaj zadetih od krogel. 354 mož posadke je bilo rešenih, 186 jih pogrešajo in 23 je mrtvih. London, 17. jun.—Po tajnih virih se je izvedelo, da so Nemci ustrelili tekom meseca aprila v Sloveniji 250 talcev. Ravno v katerem delu Slovenije so jih ustrelili in zakaj, poročilo ne pove Skoro gotovo je bilo pa to na Gorenjskem. Ljubljana, 14. marca (JIC) -Včeraj so slovenski uporniki napadli zgradbo finančne direkcije v Ljubljani, ki je izpremenje-na v italijansko vojašnico. Uporniki so se pripeljali z avtomobili, vdrli v zgradbo premagali posadko in odnesli v avtomobile veliko množino municije in nad pušk. Na slovenski strani ni lo žrtev. * Ker je Nemcem v okupirani Sloveniji primanjkovalo učiteljev, so predpisali posebne izpite za slovenske učitelje, ki so obvladali nemščino. Pismene naloge pri izpitih so bile: Hitler in Evropa, Nemčija in Rusija, Moje delovanje v zadnjih 25 letih, Moj odnos do vere, Zgodovina Po štajerskih občinah so na-cijske oblasti imenovale posebne kmetijske referente, ki naj bi vodili spisek o prisilni oddaji žita. Na Dravskem polju so pobrali vse žito, v Savinjski dolini pa zlasti oves. Vasi so ostale brez pridelkov. Samo vas št. Lovrenc je morala oddati 16 vagonov krompirja. yse slovenske šole y nemškem delu zasedene Slovenije so odpravljene. Učitelji in učiteljice, ki so jih naciji nastavili v Sloveniji, prihajajo iz najrazličnejših krajev rajha in iz vrst najbolj zagrizenih članov avstrijskih nacijskih organizacij. Otroci se celo na potu v šolo in iz šole domov ne smejo pogovarjati med seboj slovensko. Pouk je obtičal, kajti otroci ne razumejo jezika svojih učiteljev, ki so jim od prvega dne začeli vtepati v glavo dva nemška stavka: "heil Hit-'in "unsere Heimat ist Gross-Deutsehland." Nedavno so ti nosilci kulture naročili otrokom, naj poiščejo slovenske knjige, kar so jih poskrili, in jih prineso v šolo. Otroci so jih, misleč, da jim bo dovoljeno v šoli slovenskočtivo, prinesli. Učitelji pa so knjige zmetali na kup in jih sežgali. Vseslovanski shod za združenje slovanskih cerkva Dne 4. julija, 1942, se bo vršila izredna slavnost v St. Pro-copius College, Lisle, 111. Istočasno se bo vršil tudi vseslovanski shod za združenje slovanskih cerkva. Po želji sv. Katoliške Cerkve, katera želi in se trudi pridobiti nazaj v svoje okrilje ločene vzhodne brate, vernike pravoslavne cerkve, so se gotovi krogi zavzeli za to misel in se trudijo pridobiti nazaj v katoliško Cerkev svoje najbližje brate po krvi. število razkolnih Slovanov je zelo veliko; Rusija sama jih ima 160 milijonov. Pravoslavni Rusi tvorijo večino raz-kolnikov, katere je grški patriarh Cerularij leta 1054 potegnil za seboj v razdor. Od tega časa naprej se rimski papeži trudijo neprestano, da bi pridobili te ločene kristjane nazaj v okrilje prave Cerkve. V najnovejši dobi so se trije papeži posebno brigali in delovali za združenje vzhodne cerkve in to so bili; Leon XIII., Benedikt XV., in Pij XI. Pij XI. je započel posebno gibanje med slovanskimi katoličani Ameriki, da bi s pomočjo teh pridobil nazaj v okrilje katoli ške Cerkve v Ameriki živeče razkolnike slovanske narodnosti. Ta shod za združenje slovanskih cerkva, bo prvi obširen poizkus javno delovati za to idejo v okolici Chicage, kjer se nahaja stotisoče ljudi slovanske Pismo iz Frama: "Takoj po zlomu Jugoslavije je vso oblast v Framu prevzel nemški Kultur-kantf in po. <2upana Petka so zaprli. Neki Hoegenwarth je imel v nemščini mogočen nago-vor o 'odrešenju' in s tem govorom je bil uveden v framsko občino 'novi red.' Takoj prve dni so gestapovci ustrelili dvanajst žrtev, ki so jih imeli zapisane v črnem seznamu. Nato so prišli nemški varnostni oddelki pod vodstvom nekega Silberlinga. * v t Poleti so Nemci izdali po slovenskih vaseh posebna navodila, ki so določevala, kako naj kmetje skrbe za pridelovanje in določevala najostrejše kazni za nepokorščino. Nemške oblasti so sklicevale kmete na posebne sestanke, na katerih so jim grozili z najhujšimi posledicami, če se ne bodo držali ukazov. Zlasti so narodnosti. Vsi ti se vabijo, da sodelujejo pri tej manifestaciji, katera se bo vršila pod pokroviteljstvom prevz. nadškofa chikaškega, Samuel Stritch, D. D. Pričakujemo, da se bodo(_ udeležili tega shoda, ne samoi Jlm »bicevali, da morajo pride-škofje slovanske narodnosti, ampak tudi lepo število škofov drugih narodnosti. Prevz. nadškof S. Stritch bo imel slavnostni govor pri slovesni sv. maši, katera bo darovana v staroslpvanskem obredu ob 11. uri dopoldne dne 4. julija. Preč. Procopius Neuzil, O. S. B., opat samostana v Lisle, bo govoril o sv. Cirilu in Metodu, slovanska apostola, katera častijo z enako vnemo vsi slovanski kristjani, rimokatoli-ki, kakor tudi pravoslovani. Nekaj posebnega bo to, da se bodo združili pevski zbori slovanskih fara latinskega obreda, s zbori vzhodnih združenih župnij staroslovanskega obreda in bodo skupaj peli pri tej sv. maši. Po sv. maši bo prevz. nadškof Stritch blagoslovil sohi sv. Cirila in Metoda, kateri ste bili nedavno postavljeni na samo stanskem vrtu. Od tukaj bo šla procesija do novega poslopja, posvečenega znanstvu,-katero bo ob tej priliki blagoslovljeno. S tem bo program kon čan. Kosilo bo servirano za duhov sčino v "college refectory," za občinstvo pa v "gymnasium.' lati od vseh poljskih pridelkov največ repe, češ da bo zanjo izredno dobra cena. Končno se je izkazalo, da je repa namenjena ujetnikom v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. • Poročila iz Jugoslavije pravijo, da je bilo zadnje dni v Sloveniji ustreljenih 250 talcev. V okolici Ljubljane v severnoza-hodnem delu Jugoslavije je bilo 38 vasi do tal požganih. 170 oseb je bilo poklanih v Mariboru, 80 pa na Bledu. * Italijanske oblasti v zasedenem delu Slovenije so obsodile na smrt in ustrelile Franca Gram-ca. Ustreljen je bil, ker je na javnem prostoru zakričal "Živela Jugoslavija," "živela Slovenija!" . "Kaertner Grenzruf": Gaulei-ter Brenner je obiskal v spremstvu generala Roesenerja policijske oddelke na Bledu. V svojem govoru se je zahvalil policiji za njeno naporno delo pri vračanju dežele v njeno prvotno stanje. Dejal je, da se lahko ponašajo s tem, da so sodelovali pri novi priključitvi teh krajev k Rajhu." F 28. junija v farnem parku. Sobratski pozdrav, Joseph Rozich, tajnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, &T. 41, PITTSBURGH, PA. Važna seja. Volitev delegata Vsem članom in članicam našega društva se tem potom naznanja, da se vrši zelo važna seja v nedeljo, 28. junija, pri-četek ob 2. uri popoldne v navadni zborovalni sobi Slovenskega doma. Poleg važnih društvenih.stva-ri, bo tudi volitev delegata in namestnika za 20. konvencijo naše Jednote, ki se bo vršila meseca avgusta v Chicagu, 111. Dragi bratje in sestre, pridite v polnem številu in si izvolite delegata, ki vam bo po volji, da bo dober zastopnik za društvo in Jednoto. Ker je konec meseca junija ob istem času, bon* pobiral asesment že od 1 ure naprej. Pričetek seje ob 2. uri popoldne. Z bratskim pozdravom, Louis Heinricher, tajnik. DRUŠTVO SV. BARBARE, ŠT. 92, PITTSBURGH, PA. Štovane sestre: Ljepo vam se zahvaljujem, da ste mi opet dale priliku i čast biti vaša de: legatinja i zastupati naše društvo na dojduču Jednotinu konvencij u. Budite uvjerjene da ču j a po svoji mogučnosti biti za sve ono, što bude za dobrobit članstva. Molim članice, koje duguje-te, da bi gledale da si dug iz-platite sad dok se dela, isto da bi redovito plačale članice tako da ne bi zaostajale. Mesec br-zo projde pa i dva, tri i četiri i onda reče: "Pa kaj sam pa toliko dužna?" Eto, vidite kako je posle teško platiti, kad se nabere dosti, a isto Jednota nas ne čeka, mi moramo check za asesment poslat, jeli ste vi pla-tili ili ne. Na dojduči sjednici 12. jula čitat če nadzorni odbor polgo-dišni račun, dojdite da čujete u kakom stanju vam je društvo. Sestrinski pozdrav, M ar g Petrcich, tajnica. • DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ŠT. J. CHICAGO, ILL. Preasembg m je In vabilo Članstvu našega društva želim sporočiti, da smo na zadnji mesečni seji sklenili, da se seja za mesec julij opi^st5, ker dotični dan je 4. julija, državni praznik, dan Neodvisnosti. Torej seje ta dan ne bo, pač pa se bo seja vršila eden teden poprej, dne 27. junija, točno ob 8. uri zyečer v navadnih društvenih prostorih. Članstvo je prošeno, da se te seje gotovo udeleži, ker bo več važnih točk za rešiti v koriat društva in Jednote. Na zadnji mesečni seji bi moral dobiti nagrado sobrat Rudy Krall, toda ker ga ni bilo na seji, nagrade ni dobil. Za to sejo bo nagrada v svoti $2 v defense znamkah. Meseca maja je naše društvo zgubilo dva člana, prvi je umrl sobrat Albin Zakraj&ek, drugi pa sobrat Frank Schiffler. Članom priporočam oba ranj-ka v blag spomin, žalujo<>*.Ji ostalim obeh družin pa naže iskreno sožalje. Sledeči člani so bili izvoljeni za delegate prihodnje konvencije, katera se bo vršila v našem mestu v avgustu: John Terselich, John Prah, Frank Banich, John Zvezich, in John Kochevar. Namestniki so pa: Joseph Kobal, Anton Banich, Frank Koporc, Anton Stonich in Anton Kremesec. Še enkrat vabim celokupno članstvo na prihodnjo sejo dne 27. junija, točno ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira pred sejo od pol sedme ure naprej kakor po navadi. Po seji bodo delegatje preskrbeli okusnega ječmentfvca. Torej upam, da se te seje gotovo vsi deleži te. Na svidenje na prihodnji seji dne 27. junija! Bratski pozdrav, -* John Ptah, tajni*. DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, ŠT. 29, JOLIET, ILL. Vabilo na piknik Tem potom vljudno vabimo vse članstvo našega društva in vse Slovence in Hvate iz Jolieta in bližnjih naselbin, da nas posetite na našem pikniku v nedeljo,« 28. junija. Odbor je pridno na delu in pripravlja, da bo več zabave. Pred zaključkom bomo dali enemu, kateri bo srečen za $25 War Bond. Torej ne pozabite v nedeljo, 28. junija priti na naš piknik. Nadalje vabim na prihodnjo sejo dne 5. julija, ker bodo nadzorniki prečitali šestmesečno poročilo društvenega poslovanja. Kakor je bilo obljubljeno od strani delegatov, izvoljenih za konvencijo, bodo oni preskrbeli malo okrepčila po seji za vse navzoče. Zaeno prosim starše, katerih sinovi bodo poklicani k vojakom, da mi to naznanite, ker bi rad imel natančen imenik (seznam) vseh članov našega društva, ki bodo v vojaški službi. Dosedaj je bilo naznanjenih 35 članov-vojakov. Imena teh so: Azman Edvvard, Dragovan John, Dragovan Joseph, Dragovan frank, Dragovan VVilliam, Gale Joseph, Gersich Ralph, Gnidovec Joseph, Hor-1 ' - vat Edvvard, Horvat Josepli, DRUŠTVO SV. GENOVEFE, Horvatin Joseph, Jurjevic Wil- j ST. 108, JOLIET, ILL. liam, Kren John, Madronich; Članice našega društva opo-Joseph, Mlakar Anton, Muren zarjam, da ne pozabite na kar-Anton, Pazdertz Edward, Pe- te za War Bonds, in one člani-tan Charles, Petric Joseph, ce, ki še istih niste vrnile, da Pire Anton, Pire John, Pluth jih vrnete pred 5. julijem, ker Alex, Riffel Albert, Skul Jo- bomo na dotični dan določile seph, Smrekar Edvvard, Stukel I nagrado. Pa pridite na sejo, Bay, Dr. Svetich Edvvard, Tor-' da boste znale, kateri bo sre-kar Joseph, Torkar Michael,' čen. Ukovic Sylvester, Vesel Leon-j Na zadnji seji smo imele vo-ard, Vicich E1 m e r, Železnik Htev delegatinj za 20. konven-Frank, Pekol Sylvester. ! cijo Jednote, izvoljene so bile Še enkrat vas vabim, da'se sledeče članice: Jean M. Te-gotovo vsi udeležite našega pik- zak, 457 Indiana St.; Mary Co-nlka, ki se bo vršil v nedeljo, hil, 920 Cora St.; Mary M. DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 105, NEW YORK, N. Y. Na seji dne 14^-junija je bila izvoljena za delegatinjo na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila v Chicagu, 111., sestra Jennie Toncich, za namestnico pa sosestra Veronica Kunz. Kako smo bile ponosne, da smo volile svojo delegatinjo, ker poprej je bila vselej nekaka nevolja ali nesoglasje med društvi, katera naj poj de. Društvo je sklenilo, naj de-legatinja na konvenciji priporoča, naj bi bilo vsako društvo upravičeno, ki ima 50 članov in članic do svojega delegata. Meseca julija ne bomo imele seje kot običajno na drugo nedeljo, pač pa bo društvena sv. maša 26. julija; sveta maša bo ob 10. uri dopoldne v slovenski cerkvi na 62 St. Marks Place, Nevv York. Po sveti maši bo seja in pobiranje mesečnine. Prosim, vzemite to obvestilo v naznanje in se gotovo vse udeležite prihodnje seje. S sosestrskim pozdravom, Jennie Toncich, tajnica. Terlep, 728 Mary St. U Struna, 716 ^^^^^^ Ambrosich, 1262 Elhabetb St, Katherine PiyzibUki, 408 N. Chicago St., in Barbara Buchar, 1012 Clement St. Asesment bom pobirala ob eni uri. Seja se vrši v novi Ferdinand dvorani. * S pozdravom, Marg Cohil, tajnica DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 127, JVAUKEGAN, ILL. Članicam našega društva se naznanja, da so bile izvoljene sledeče članice za delegatinje: Mary Cepon, Frances Drobnic in Frances Tercek; namestnice so pa: Millie Pire, Jennie Jesenovec in Jennie Petrovcic. Prijazno ste vabljene na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 28. junija. Obenem naznanjam tudi žalostno vest, da je preminula Jennie Gostisha, rojena Belec. Pokojna je bila rojena leta 1890 v vasi Brezovica pri sv. Katarini. Tukaj zapušča žalujočega soproga, hčer, tri brate in tri sestre in več drugih ožjih sorodnikov. V imenu društva naše sožalje soprogu in hčeri. Pokojnici pa mir in pokoj in večna luč naj ji sveti! Sosestrski pozdrav, Frances Tercek, tajnica. DRUŠTVO MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162, CLEVELAND, O. Članstvu se tem potom naznanja, da se bo pobiral asesment v četrtek, dne 25. junija v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida od 6. do 8. ure zvečer. Prosi se in opozarja vse one, ki še nimajo plačan svoj asesment, da to gotovo storijo v četrtek. Ne glejte, da bi se vedno za vas zalagalo, ker to je nemogoče in nepotrebno teh časih, ko so delavske razmere izboljšane., Katere ne boste imele svoj. asesmerit pla-xan koncem meseca, si potem, ko boste stavljene na suspen-dacijsko listo, posledice pripišite samim sebi. Zapomnite pa si, da ko ste suspendirana, ni-go vaši dediči deležni nobenih podpor in tudi ne posmrtnine, ako bi se vam v tem času pripetila smrt. vJe jako važno, da skrbite za to, da je vaš asesment plačan vsak mesec. Torej le glejte, če ni še vaš asesment poravnan, da to gotovo storite dne 25. junija med 6. in 8. uro zvečer v stari šoli sv. Vida. Pozdrav, Marija Hochevar, tajniea. Jagaš Josip, Košič Josip, La-Mič Lawrence, Novosel Mike Pipič Slave, Reljac John in Josip, brata dvojka; Skundrič Andrew i Nick, brata; gtošieh John i Frank, hrata; Vitunjac Walter, Vukelja Joseph, Žitko-vič Frank. Skupa 19 članova u vojski od našeg društva. Sada opominjam za dobrobit društva budete najbolje stvori-li, pridobivajte novo članstvo u oba oddelka. Vas sobratski pozdravljam vam udani, Matt Brozenič, tajnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 169, CLEVELAND, O. Članstvu našega društva se naznanja, da so bili izvoljeni sledeči za delegate sa 20. kon venci j o naše Jednote: Louis Šimenc, Mike Zlate, Anton Rudman, Avgust F. Sve-tek, Joe Kožar, John Trcek, Charles Trcek, Stanley Zagorc, Jennie Sulen. Namestniki in namestnice: Mike Anžlin, Joe Somrak, Jennie Jalovec, Anna Pausic, Mary Panchur, Frank Matoh, Anna Skolar in Frances Somrak. fr| Zaeno sporočam, da je naše društvo darovalo $5 za MacArthur Bomber Fund. S pozdravom do vsega članstva, Louis Šimenc, tajnik. DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Javljam svim članom i članicam našeg odsjeka, da je prošla sjednica bila veliko po-sječena. Tako bi trebalo da je svaka redovita sjednica tako i još više posječena od našega velikega društva. Daklem prošlu sjednicu smo imali veliko posla i zato je ostalo, da nije članstvo uplati-lo asesmenta. S toga molim, da se požurite i stvar uredite, jer čemo isto imati sada polgo-dišnje izvješče ili proračun, pak pazite, da budete svaki svoje asesmente podmirili ovaj mjesec. Dalje prošlu sjednivu 14. ju-na smo isto voljili ili birali delegate za 20. konvencij u naše Jednote, koja se bude održava-la u Chicagu, 111., u augustu ove godine. Sledeči delegati so izvoljeni: Matt Brozenič, John Ban i George Kalpich. Daklem cijenjeno članstvo, koji ste bili na sjednici, braco i sestre, ja vam se od srca zahvalim na vašem povjerjenju, da ste mi se onako ljudski pokazali i jedno-glasno izvoljili za delegata bez DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ŠT. 172, CLEVELAND, O. " Tako hitro tečejo dnevi in meseci, da bi jih kmalu ne mo gli dohajati. Hitro se nam bli ža tudi naša 20. konvencija, ki se vrši avgusta meseca V Chi cagur 111. Bog naj nam da svojega blagoslova, da bi bil uspeh za dobrobit in napredek naše matere K. S. K. Jednote. Naše druŠtVo bo zastopala na konvencij f sestra Mary Hosta, za namestnico je pa Emma Jesen. Dalje se je na seji naše član stvo izrazilo, naj ostane tiska nje našega Glasila tako kakor je sedaj vsaj toliko časa, da se sedanje razmere razčistijo. Je tudi za to, da se plača vsa po smrtnina našim ubitim voja kom, razen če bi bilo prav veli ko število vojaških smrtnih slu čajev, kar pa nas Bog obvari Zaradi dnevnic na konvenci ji, naj bi bile nekoliko večje kakor na zadnji konvenciji, ne pa $12 na dan. V našem mestu jih je malo, ki zaslužijo po $12 na dan. Upam pa, da noben član ali članica ne gleda na to, da bi si pridobil par dolarjev na račun konvencije ali izkoriščal članstvo. Dober član ali članica z veseljem žrtvuje vsaj nekaj za njegovo Jednoto. Za konvencijo bi zadostovalo res samo štiri dneve. Naši delegatje in delegatinje se bodo gotovo potrudili, da bo hitro in dobro izvršeno, kar bo za korist vsemu članstvu. Bog daj, da bi vse dobro 'izteklo. Naša sestra Rose Zupančič je poslala sina služit za našo novo domovino. Srečen povra-tek vsem našim vrlim vojakom. Naš mladi brat Louis Semič je napredoval že za narednika (Sargeant), kar mu vsi čestitamo. Louis, le priden bodi, boš morebiti še general, kar bi ti iz srca želela. Hvala tudi našemu članstvu, ker so vsi odpravili svojo dolžnost in opravili velikonočno spoved. Vas vse lepo pozdravljam, Anna Pelčič, tajnica. DRU ŠT V O SV. MARTINA, " ST. 178, CHICAGO, ILL. Cenjeno članstvo našega dru- I i Prosim, da bolj redno pla-asesmeat, ako ne plača-ob ča«. i*f nemorem ob na glavni urad donesek poslati Od zdaj naprej se ae bo zalagalo več za nobenega. Če plačate, imate plačano, če pa ne, potem znajte, da jaz ne morem zmiraj čakati. Oni, ki bi radi znali, kje je blagajna, naj pojasnim, da je pri tistih, kateri ne plačajo redno po več mesecev. Zato vas pa še enkrat prosim, da do seje ali na seji poravnate. To je zadnj* čas za poslati in zadnji opomin za vse one kateri imajo dolg več kot en mesec. Sobratski pozdrav, Marko Vouri, tajnik. DRUŠTVO MARIJE VNEBOVZETE, ŠT. 181, STEELTON, PENNSYLVANIA Tem potom prijazno vabim vse članice in člane našega društva na sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 28. junija. Na seji imamo poleg drugih stvari tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo, katera se vrši avgusta meseca v Chicagu, 111. Na prihodnji seji boste tudi lahko priporočali, kaj bi bilo najboljše za društvo in Jedno to. Gotovo imate kakšno dobro idejo in jo lahko na seji priporočite. Delegatinj a, katero si boste izvolile, bo gotovo stori la, kar bo mogoče. Zaeno naznanjam, da je društvo kupilo za $500 War Bond. Torej vas še enkrat prosim in vabim, da pridete na to važno sejo, da se vsaj na vsaka štiri leta enkrat skupaj razgovo rimo in da vidite, kako društvo obstoji. Sosestrski vam pozdrav, Dorothg Dermes, tajnica. nili zdravi k nam nazaj. Mogoče so tudi nekateri, ki jih ne bo več nazaj. Prosimo pa, da bi Bog dal srečo, da bi se vsi vrnili, kakor so odšli. Sedaj pa vas, Člani in članice prosim, ako je vam mogoče, da tri plačevali asesment dopoldne na mojem domu, ker od zdaj naprej ne bom doma popoldne. Prosim, da to vpošte-vate, da ne bo potem kakšnega nesporazuma. Pozdrav, Katherine Drobnick, tajnica. p Jg U S T V O SV. ŠTEFANA ŠT. 187, JOHNSTOWN, PA. Seja našega društva, ki se je vršila v nedeljo, 14. junija se je lepo zaključila in je bila obiskana od članov in članic *e dovolj povoljno. Želeti je, dt bi bila tudi vsaka druga seji enako ali še v večjem številu obiskana. To je za društvo ze lo važno, ker s tem dobijo čla ni in odbor več veselja do dru štva in imajo tudi društven odborniki večje veselje delati v korist za društvo. Na omenjeni seji smo tu d volili delegata za naše društv za prihodnjo konvencijo Jtd note. To je prvič v zgodovin našega društva, da bo imele svojega lastnega delegata. Za delegata je bil izvoljen društveni tajnik Peter Buko vec, za namestnika pa društve ni blagajnik, brat John Jevcic Tem potom se podpisani zahva ljujem članstvu za izvolitev ker bom imel priliko zastopat naše društvo na konvenciji in narediti za naše društvo, kar bo v njoji moči. Z bratskim pozdravom, Peter Bukovec, tajnik. DRU S TVO SV. KRISTINE, ŠT. 219, EUCLID, O. Cenjeno članstvo: Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste se odzvali na sejo, ki se je vršila dne 14. junija. Volitev delegata je bila glavna stvar zadnje seje. Poleg tega smo imeli tudi razmotrivanja, ki bodo priob-čena v naslednjih številkah Glasila. Dalje smo tudi ukrepali, kako bi^se kaj napravilo za naše mlajše člane in članice. Za en krat smo stvar prepustili staršem, da se pomenijo z mladino in na prihodnji seji poročajo. Zato prosim vse starše, da se gotovo udeležite prihodnje seje, posebno pa še oni, ki se zanimate, da se res kaj ukrene in s tem poživi, da ne bomo tako zaspani. Tudi naša mladina bo imela zanimanje za društveno ivljenje, če ji bomo preskrbeli zares koristnega razvedrila. Zahvaljujem se cenjenemu članstvu, ki ste me izvolili za delegatinjo. Človek se v resni ci poživi in se navduši še za na-daljno delo pri društvu, ko vidi, da se vsaj nekajkrat izkalete hvaležnim. Ponovna hvala :a tako veliko udeležbo. Prihodnja seja se bo vriila 12. julija in prav rada bi vile-la, da bi tudi res vsi prišli in še tisti, ki niste bil na zadnji seji. Istočasno bodo prečitani šestmesečni računi. Slišali bo-ite, koliko smo napredovali dosedaj v tem letu.fr Tudi nagrada bo za enega izmed posetni-kov. Marsikaj bi se še spopolnilo in doseglo pri našem društvu, če bi se člani in članice redno udeleževali sej, saj so seje ven-Jar zato, da se navdušujemo za društveno življenje in splošen aapredek. Za delegatinjo od našega društva sem bila izvoljena podpisana. Namestnik je pa bra* Math Tekavec, 20303 Goller Ave. Sporočam vsem članom in članicam, da mora prispevati vsak 50 centov v društveno b*a-gajno, to je bil sklep zadnje seje. Poleg rednega asesmenta pridenite še 50 centov, prosim. Dalje je društvo kupilo War Bond v znesku $50 in s tem smo dokazali našo lojalnost naši ljubljeni novi domovini Ameriki. Pozdrav vsem skupaj. Terezija Zdešar, tajnica. stopanih v velikem številu, ako pri tem primerjam naše sobra-te Srbe in Hrvate, od katere strani je bila udeležba na žalost zelo pičla. Zakaj, ne vem, Slovenci in Slovenke pa smo lahko ponosni, ker pri vsaki sli-čni stvari smo vedno takoj prvi pripravljeni za sodelovanje. Tudi voz Jugoslavije je bil velikega pomena pri tej velikanski paradi, za katero je korakala krasna skupina Jugoslovanov in Jugoslovank v svojih slikovitih narodnih nošah. Posebno Slovenci in Slovenke so se zopet odlikovali v svojih krasnih nošah tako, da je še sam župan LaGuardia pozdravljal našo skupino s klici: "živijo Slovenci! — Živijo Jugoslovani!" Ker je bilo več naših rojakov kakor rojakinj, ki so to velikansko parado opazovali, bi bilo pričakovati, da eden ali drugi malo bolj opiše celo stvar ker podpisani sem bil sam udeležen v paradi ter seveda iste nisem mogel opazovati. Na tem mestu se najlepše zahvaljujem Rev. Petriču, ki je takoj radevolje dovolil, da so se zamogli nekateri naši rojaki in rojakinje preobleči v dvorani za v parado, istotako prav lepa hvala Mrs. Lacjanu, ki je istotako za v isto svrho dal na razpolago svoje tovarniške prostore. Istotako lepa hvala Mrs. Krasni, kakor Mr. Zakrajšku, ki sta mi pripomogla, da smo našo slovensko skupino tako lepo organizirali. S sobratskim pozdravom, Anthony F. Svet. -o »— DRUŠTVO SV. KRIŽA, ŠT. 217, SALIDA, COLO. Četudi je naša slovenska na selbina v Salida majhna, je vseeno odšlo že precej naših slovenskih fantov k vojakom. Sledeči naši fantje so šli dosedaj : William Usnik, Jerry Enti-har in Frank Zaverl, člani našega društva. Drugi so: Frank Glivar, Harry Kastellic, Louis Kastellic, brata; Carl Rotz, Frank Strah, Frank Melavic, Joe Tekavec, Leonard Janich, John Struna, Phil Miklich, Albert Godec, Frank Gregorich, Max in Albert Ambrozick, brata; Albert Costello, John Kastelic iz Sand Park in Philip Skufca. Želimo vsem skupaj, da bi se kmalu vrnili nazaj zdravi in veseli. Fantje vedo, kdaj gredo, ne vedo pa, kdaj se bne aVgusta 1864 jo je pa- in celo večnega Rima, pa si iz-. Tujec sem bil; francosko ni-, pež pij IX proglasil za blaženo, tral Paray le Monial, katerega'sem znal in bil sem v skrbeh, R papež BeneclIlct'XV pa jo je še danes kljub temu tako malo j kako dobiti te in one podatke, |dnc 13 raaja 192q proglasil za poznajo. Gospod je bil vedno j kako si bolje ogledati, in je na-isvetnic0 Njen god se obhaja preprost in lo s preprostimi,' neslo tako, da sem tam dobil|17 oktobra, majhnimi, nevednimi in betež-jcno prav dobro gospo, ki je; Neznatna, slabotna v življe-nimi je najraje občeval; veli-(znala angleško; le ta me je po-,nju velika po smrti, koje z po-ko učeno je On preziral. To je j tem peljala v jezuitski sam0- ' m0Čj0 Gospoda samega širila On ponovno pokazal s tem, ko stan, me seznanila z mladim je-|in razširila pobožnost Srca Je-je razodel svoje Srce v Paray j zuitom, ki je znal angleško in zusovega, ki se je dvignila tako le Monialu. j ta mi je potem prav rad razka-. visoko> da danes že težko dobiš Nič posebne zgodovine mi ni zal vse, kar sem želel videti.' katoliško svetišče, kjer bi ne bi-znane o tem mestecu, od kdaj j Tako me pelje ta jezuit, ki je j0 sohe aij pa vsaj podobe Preje in kako je nastalo. Ni to ta- bil res blaga duša, v krasno no- svetega Srca Jezusovega, če-ko važno, pač pa- je važno to,|vo kapelo, kjer počivajo ze- st0 yidiš tu pa tam Kristusa, ki da je bil v Paray le Monialu 3a- meljski ostanki P. Kolombier-a, z en0 roko kaže na svoje Srce, mostan reda Marijinega obisko-1to je tistega jezuita, katerega a z drug0 pa vabi gledalca k vanja, katerega red je ustano- je Mariji priporočil Gospod, da scbi. a]j pa tudi, da ima obe ro-vil sv. Frančišek Šaleški. V se tudi on potrudi, da se vpelje ki razprostrti, kot da bi hotel tem samostanu se prav za prav to pobožnost. P. Kolombier je vge objeti v svoji ljubezni. Vse pričenja prava zgodovina Pa- poslušal ta glas, preiskal, vso te podobe božjega Srca izvirajo ray le Monialu; od tedaj dalje stvar in ko se je prepričal, da jz paray ie Moniala iz tega ma-postane biti Paray le Monial | jo to vse res delo božje je tudi jega svetišča, kjer se je prika-slaven. Pa o tem samostanu in poprijel iri delal na to, kar je zaj Gospod sv. Marjeti in zato tišču razne skupine ali organizacije, da tako okitijo svetišče božjega Srca. Svetišče je lepo poslikano z prizori iz Gospodovega življenja, v katerem se tako lepo kaže Njegova neskončna ljubezen, katero je delil vedno in povsod. Visoko na oboku je velika krasna slika, ki pred-cčuje Gospoda v svojem veličanstvu, na prsih pa se mu blesti Njegovo Srce. Ta slika pa jasno in nazorno pove vse. Da malce preskočim pravi kraj, kjer je Gospod razodel je, da je videla, kako lepo se širi pobožnost Srca Jezusovega in je tudi potem z veseljem pričakovala smrti. Njena zadnja beseda je bila : Jezus, potem pa se je preselila njena duša k Njemu, za katerega čast se je tako trudila in katerega je tako ljubila, da prejme bogato nagrado za to delo in ljubezen do Božjega Srca. Kristus je pa že tu pokazal, kaj je bila Marjeta ter jo odlikoval z številnimi čudeži, ki so se godili na njenem grobu, katere je priznala 0 slovenskih izgnancih v srbiji svoje Srce, naj povem o nekem1 tudi zdraVniška veda, in potem Poročilo, katerega prvi odlomek danes priobčujemo, je pismo dveh slovenskih 8amaritanov, pisano v Beogradu meseca septembra 19Jfl, ki sta lani obiskovala slovenske izgnance v Srbiji. Dogodke in razmere sta popotnika dojemala in zapisovala iz i individualnega in subjektivnega gledišča, kar naj čitalci vpoštevajo. Poročilo je avtentično in ni bilo sestavljeno za propagandne namene. če hočete videti pregnane Slovence v Srbiji, pojdite v mislih z menoj iz Beograda v Mladeno-vac. Od tam stopiva še kam drugam. Vlaki ne vozijo. Morava biti zadovoljna z kolesi. Mladenovac je sedež istoimenskega političnega sreza, 58 kilometrov južno od Beograda proti Nišu. Cesta je krasna.' Lepo speljana in odlično tlakovana. V mestu samem je nekaj slovenskih družin, več pa v okolici. Vseh skupaj je v tem srezu okoli 90. Razdeljeni so po 12 občinah ali vaseh: Mladenovac, Vla-ška, Rajkovac, Selo Mladenovac, Kcvačevac, Velika Krasna, Ame-rič, Koračica, Pružatovac, Med-žulužje, Jagnilo in šepšin. Vasi so zelo daleč druga od druge, nekatere so dolge po eno uro in več peš hoje. In pota so tako slaba, da se niti s kolesom ne moreš voziti. Moraš hoditi peš. Isto velja za druge sreže. Sosednji srez, ki je sprejel va- ( ss pregnane Slovence, je Topola. Tam je 58 pregnancev iz Slovenije, kakih 12 naših ljudi je pa bilo že poprej ondi. Stanujejo večji del v Topoli sami, ostali so pa razdeljeni po vaseh Trnova, Junkovac, Natalinci, Kloka, Za-bare, Maskar, Zagorica, Belo-savci, šume in Buržinje. Če ho-čeva prenočiti v Topoli, nama ne bo kazalo iti daleč ven po vaseh. Zakaj policijska ura je stroga in le glejva, da naju ne zaloti na nepravem mestu! Vidiš tistega-le čudno opravljenega moža na cesti, ki vodi v NAZNANILO GLEDE STANOVANJA DELEGATOV Važno je za vse, posebno za delegate in delegatinje 20. redne konvencije K. S. K. Jednote, da se priglasijo pravočasno glede stanovanja za časa konvencije v Chicagu. Nahajamo se v vojnem času in upamo, da bo vsak delegat in delegatinja vpošteval, kateri se slučajno želi priglasiti glede stanovanja za časa konvencije v Chicagu, 111. Sporočite nam pravočasno, kako stanovanje in za koliko oseb pripomoglo bo sedanji čas, da zadevo stanovanja v Chicagu, bodisi privatno ali pa hotel po zmožnosti uredimo v zadovoljnost. Za neobvestila odbor ne bo odgovoren. Vsa obvestila, glede stanovanja, se naj naslovi na Mr. John Terselich, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Phone Canal 3411. ODBOR. še druge malo pozneje. Že v začetku sem omenil ba- želel Gospod. Za svoje delo, ki tudi umetniki kaj radi upodab ljajo Gospoda tako kot ga pred- ga je storil za razširjenje te1 zilikp Presv. Srca'Jezusovega, pobožnosti je Kristus visoko od- očuje slika v glavnem oltarju ki je takorekoč kraljica Paray likoval z čudeži, tako da je bil tega svetišča. le Moniala. V to baziliko semjp. Kolombier potem prištet med vstopil naj prvo, ko sem dospel v Paray le Monial. Ker sem bil popoln tujec in mi Paray le Monial ni bil znan drugače kot .po imenu, sem seveda iskal grob sv. Marjete Alakok tam. Kmalu pa sem zvedel, da moram malo više po klancu v samostansko kafielo, kar sem tudi storil. Vendar pa, ker sem že pri baziliki, naj omenim to, da je bazilika krasno svetišče, ki pa ni še povsem bilo dodela- velikim častilcem! Iz Ljubljane poročajo, da po vsej deželi, kjer so še odprte cerkve, z velikimi slovesnostmi obhajajo devet prvih petkov, kakor je bil naročil g. škof Rozman. V decembru in januarju je bilo na primer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani nad 5000 sv. obhajil na prvi petek, pri sv. Cirilu in Metodu pa tudi nad 1500. Škof so rekli, da je to vsaj žarek upanja in kapljica tolažbe za te^težke čase . . . blažene. Njegove telesne os tanke sem si ogledal v stekleni rakvi. Oltarna slika v tej kapeli predočuje Kristusa sedečega na prestolu, obdanega od nebeških duhov. Na desnici Kristusovi je sv. Marjeta, na levi pa blaženi p. Kolombier. Krasen simbol češčenja božjega Srca in zaeno zgled kako Gospod plača tiste, ki mu služijo, tiste, ki širijo to Njemu tako ljubo pobožnost. P. Kolombier bi morda težko dosegel čast oltarja, ker pa je širil to pobožnost po želji Gospodovi, ga je tudi Gospod obilno poplačal; za veliko delo je prejel veliko plačilo, prejel največjo, ki jo človek more dobiti: Kristus ga je bogato nagradil v nebesih. Od te greva z jezuitom v kapelo videnja; tja v tisto svetišče, ki sem ga že V prvem članku omenil. Kaj predočuje »lika v glavnem oltarju sem že povedal, da se je tu Gospod pri- Poklonil sem se Gospodu pred onim oltarjem, kjer je On stopil pred sv. Marjeto v vidni podobi, se mu priporočil za varstvo na potu. Nisem bil varan. Potem pa še Njegovi učenki sv. Marjeti, ki počiva ondi. Vesel sem zapuščal svetišče in verjemi, dragi bralec, da je bil obisk tega svetišča in Paray le Monial splohe zame večji kot vtisi Aten, Carigrada, da, samega Rima; le Jeruzalem s Sveto deželo je bil večji. Od tam sem šel v spremstvu jezuita na oni vrt, po katerem se je sv. Marjeta često sprehajala, potem sem si ogledal kraj, kjer so redovnice prvič javno častile Srce Jezusovo. Tudi oni del samostana, kjer imajo shranjene razne relikvije svetnice, sem si ogledal; videl borni jedilni pribor, katerega je rabila svetnica kot žlica, vilice, krožnik in lonček. Ogledal raše-vino moderc, katerega je nosila pod svojo redovno obleko ter se tako s tem pokorila in mrtvi- la svoje telo, ter bič, s katerim se je često bičala. Vse to je skrbno shranjeno pod steklom in sleherni, ki pride v Paray le Monial si to lahko ogleda. Tudi njeno skrinjo imajo še tam in več lastnoročnih pisem, ter razne druge literature, ki se je pričela baviti po Marjetini smrti z češčenjem Srca Jezusovega. V tisti sobi se tudi vidi svetnico v naravni velikosti, ko kleči zamaknjena v molitev, v rokah pa drži rožnivenec. Upodobljena je tako, kakor je nekoč klečala pred Najsvetejšim ter molila. Tam sem dobil za spomin malo sliko svetnice, kjer je bil vdelan majhen kos svile, ki je bil v dotiki s telesom svetnice. Na drugem kraju dolgega hodnika samostana, sem si ogledal galerijo slik in reli-fov, ki kažejo svetnico v raznih dobah; vse od njenega rojstva pa do njene smrti, ter njeno po-veličanje. Vse tako lepo in zanimivo pričuje o Marjetinem življenju in pa njeni svetosti. Dosti raznih stvari sem tam videl in ves moj trud in pa od-višni stroški pri tem so bili tako malenkostni, da bi magari bili še desetkrat večji in še več truda, pa bi se ne kesal, da sem šel v Paray le Monial. Zelo, zelo zadovoljen sem zapuščal ta imenitni kraj, katerega si je izbral Gospod Jezus Kristus, da svetu odkrije neizčrpno bogato zakladnico svojega Srca, da opozori svet, da se obrne k Njemu, ki je vir vsega blagostanja, miru in sreče, ter da je Njegovo presveto Srce ono, ki more edino rešiti človeka pogubljenja; kakor je On to sam povedal sv. Marjeti Alakok. To sem podal čitateljem, da jih seznanim s to pobožnostjo pri spominu na Paray le Monial. Trnovo? Oblečen je pol gosposko in pol kmečko, na rami pa nosi sekiro. Od časa do časa se ustavi in si nekaj zapisuje. Dajva, nagovoriva ga! Nič se ne brani govoriti in marsikaj koristnega nama pove. Poštni uslužbenec je in si zapisuje, kje je telefonska žica pretrgana. Maskiran je zato, da bi ga četniki ne prepoznali. Saj bi ga najbrž ubili kot Nedičevega uslužbenca. * No, nekaj sva zvedela. O tukajšnjih razmerah sva dobila majhno sliko. . Naslednji srez, ki naju zanima, je Arandjelovac. S kolesom sva tam v dveh ali treh urah. V tem srezu najdeva 40 slovenskih izgnancev. Večinoma bivajo v mestu samem in v selu Banja. Tudi jih je bilo nekaj že poprej. Od tu jo bova mahnila proti Lr.zarevcu. Pot je dolga 30 kilometrov. Je pa slaba in potovanje po njej je dokaj nevarno. Tu namreč ni žendarjev in občinskih oblasti ni nikjer. Nedičeva oblast ne seže do sem, da povem z eno beseJo. Tod gospodarijo četniki in uporniki. Videti je, da v severnem kraju prevladujejo prvif v južnem drugi. Zadnji imajo v svojih vrstah tudi Slovenke. Dospeva do vasi Trbušnica. Tamle imava iti čez most, pa je razdrt in deloma sežgan. Samo močne traverze so še na svojih mestih. Pravijo, da bova naletela še na marsikak tak most, če bova dalje časa potovala po teh krajih. In še to dostavljajo, da kadar Nemci potujejo tu skozi z avtomobili, morajo imeti s seboj plohe, da jih vržejo čez potok. Nemci? Na začudeno vprašanje dobiva odgovor, da Nemci včasih r.arede pogodbo' s četniki, da smejo tam potovati. Pa le za določen čas in za dobro odkupnino v potrebščinah. Stopiva k mostu. Toda preden skušava priti čez, ali ne bi vprašala po Slovencih? Res nama povedo, da sta v vasi dve slovenski družini. Gospodarja ene od teh dveh družin so Nemci pred kratkim ustrelili. To naju pa jako zanima, kajne? Stopiva jih pogledat in po-izvedet podrobnosti. Rajni Franc Hrovat, to je njegovo ime, je bil v Jugoslaviji cestar blizu Maribora. Po pregnanstvu v Srbijo so mu določili 7i stanovanje šolo in sicer prav blizu porušenega mostu v Trbu-šnici. Toda stanovati tako blizu ceste je v Srbiji dandanes nevarno. Nemci se prepeljavajo po cesti in streljajo za vsako malenkost. To so dobro vedeli srbski kmetje, ki so stanovali ob glavnih cestah. Zato so se umaknili v hribe. S seboj so vzeli tudi živino, žito in sploh vse premično premoženje. Tedaj se je hotela tudi Hrovatova družina preseliti v hribe. BiTp je 28. avgusta, ko so Hrovatovi prevažali svoje malenkosti. Gospodar je ravno odnašal zadnjo culo, ko pridejo Nemci. Kričali so in spraševali, kje je tisti Slovenec. Hrovat je razumel, da imajo ravno njega v mislih. Prejšnji dan je bil namreč v kafar.i naletel na Nemce, pa se ni odkril. Tedaj je pristopil nemški vojak in mu snel klobuk z glave. Mcrda bi sedaj ne bilo nič hujšega ko nekako uradno zaslišanje. Toda Hrovat se ni hotel vdati Nemcem in je poskušal vteči v gozd. Nemci so odprli ogenj in zadeli Hrovata tako nesrečno, da je na mestu obležal in umrl. . • Rajni je pustil za seboj ženo in štiri otroke, stare od 7 do 12 let. Hrovat je imel ob času smrti pri sebi ves svoj denar in nobena tajnost ni, da so ga Nemci oropali do zadnje pare. žena ae je trudila, da bi se ji denar vrnil, pa doslej brez uspeha. Nesrečna družina je ostala (Dalje na 4 strani) __UREDNIŠTVO IN UFRAVNlfiTVO 6117 srr. clair avenuk _ CLBVELAND, OHIO Val rokopisi ln oglesl morajo biti v natem uradu najpoaaeje i fnplrtnr za prlobtttev v StevlIM tekočega tedna ' -r Za člane na leto--------- Za nrftme a Amerika. Za Inozemstvo------------ ...___$0.84 .........41.00 ________$3.00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED B* THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Ot the U. S. A. m th« Interesi ot the Order Issued everjr Wednesday (»TIČE: 8117 ST. CLAIR AVENUE Phone: HEnderson 3912 CUSVELAND, OHIO Far members, yearly.. For nonmanbers............ Forelgn Countrles......... Terma of subscrlption: ___________________________________$0.84 ........................................$i.«o ......................................$3.00 IZVRŠEVANJE PATRIOTIZMA NA SEJAH Beseda patriotizem je tujka, izvira iz latinske besede "pa-tria," domovina, pomeni pa domoljubje; tako rečemo patriotu tudi domoljub. Stari Rimljani so bili veliki domoljubi, zato je ostal še do danes znan njih lepi pregovor: Dulce est pro patria mori, (Sladko je umreti za domovino). Da, v resnici, stari Rimljani so bili pred mnogimi stoletji slavni in mogočni, ker so pa hoteli končno vladati celi svet, sta jih njih napuh in ošabnost spravila v nič; taka usoda gotovo čaka tudi druge današnje svetovne oblastnike. Ker živimo v vojnem času, bi morali še posebno vpoštevati in gojiti patriotizem in sicer neprenehoma ali pri vseh prilikah, bodisi doma, med delom, v javnosti, tako pa tudi na naših društvenih sejah. Kako naj to vršimo? Jako primeren izraz ali znak patriotizma je pred vsem, da visi v naši zborovalni dvorani naša draga ameriška ali zvezdnata zastava; ista naj bo na steni pred odrom, če te zastave še nimate v vaši zborovalni dvorani, omislite si jo takoj, saj ne stane toliko! Po izvršeni molitvi pred začetkom seje naj se na opomin predsednika vrši poklon ali zaobljuba ameriški zastavi na sle deči način: Vsi člani stoje in držijo svojo desnico na srčni strani zroči v zastavo. Predsednik naj naprej čita: "I pledge allegiance to the Flag of the United States of America, and to the Republic for which it stands, One Nation, indivisible, with liberty and jus-tice for all." V slovenščini bi se ta zaobljuba glasila sledeče: "Jaz obljubujem vdanost zastavi Združenih držav Amerike, in republiki za katero stoji. En neraz-družl jiv narod s svobodo in pravico za vse." Nato naj sledijo vse točke dnevnega reda. Zatem naj predsednik ali tajnik prečita imena članov-vojakov, osobito one, ki so bili zadnji čas pozvani v armado. » Jako lep izraz domoljubja je tudi, če ima društvo v zborovalni dvorani seznam svojih članov-vojakov (Service Honor Roll). Zaeno naj skuša društvo od vseh svojih domobrancev dobiti zadnje naslove in naj se članstvo opozori, da naj jim piše; če društvo zmore, pošljite jim ob priliki tudi kak spominski dar. Da bomo tudi kot društveniki- izkazovali patriotizem, naj predsednik na vsaki seji apelira na navzoče za nakup bondov in za prispevek za Ameriški Rdeži križ, celoletna članarina za to dobrodelno ustanovo znaša samo en dolar. če bodo hotela vsa naša krajevna društva gornji naš nasvet vpoštevati, potem bomo lahko trdili, da naša Jednota v resnici posluje po svojem prelepem geslu: Vse za vero, dom in narod,! iče bomo na ta način delovali tudi za naš dom, oziroma za našo deželo, bo to gotovo del prispevka našega patriotizma napram njej. Imajo iti vpliv, jih R008eTfjfca rovno k0**sresco ^^ Bres dvema bo članek dvignil veliko prahu po tu, zlasti po Evropi. Povzročil bo pa tudi z$lo veliko hude krvi med ubogimi žrtvami Hitlerje vega biča in Mussolinijeve pete, in jih napolnil z žalostjo in bolečino. Toliko je gotovo, če bi s« res poskusilo reševati evropske probleme na podlagi tega članka in zemljevidov, na svetu ne bo miru in ga biti ne more. Krivice niso nikdar bile podlaga miru in ne bodo. In predsednik Lincoln je rekel: "Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno prav!" Najbolj pereča vprašanja nesrečne Evrope bi bila pa po tem članku in teh zemljevidih rešena tako, kakor se nikdar rešiti ne bodo sihela in dala. Taka rešitev bo samo seme skorajšne in še strašnejše vojne, kakor je ta. Kdor le malo pozna razmere v Evropi, ne mislim tu kakega državnika ali politika, mislim navadnega povprečnega Evropejca, lajika, temu že sam pogled na zemljevid Evrope po Rennerju pove, da gospod Evrope ne pozna prav nič. Vzemimo samo srednjo Evropo z Jugoslavijo! ZA OBRAMBO NAŠE AMERIŠKE DOMOVINE ČETRTI IZKAZ Sledeča naša društva so nadalje kupila vojne obveznice ali obrambne bonde in darovala za Rdeči križ: Društvo • Znesek bondov Št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. št. 1, Chicago, 111.................,...........$ 1,500.00 50, Pittsburgh, Pa...............:......... 2,000.00 Rdeči križ $ 25.00 52, Indianapolis, Ind. . 65, Milwaukee, Wis. .4. 91, Rankin, Pa....... 123, Bridgeport, O........ 136, Willard, Wis......... 135, Gilbert, Minn........ 165, Milwaukee, Wis. .. 170, Chicago, 111........... 174, Willard, Wis......... 181, Steelton, Pa.......... 197, St. Stephens, Minn. 208, Butte, Mont........... 500.00 500.00 500.00 50.00 200.00 100.00 200.00 100.00 200.00 500.00 100.00 100.00 8.80 30.00 Skupaj ...........................................$ 6,550.00 $ 63.80 Zadnji izkaz ..........................................$164,798.00 $1,055.00 Skupaj ....................................-......$171,348.00 $1,118.86 Hvala vsem za ta domoljubni čin! Tudi našemu članstvu toplo priporočamo, da marljivo kupujejo vojne bonde in na ta način našemu Stricu Samu pripomorete do zaželjene zmage. -o---» ' ljevidi so sicer samo privatna zamisel tega profesorja. Vendar je pa gotovo, da ima tudi kako globjo podlago. Gotovo je govoril z veliko drugimi, morda celo odločujočimi možmi o vsem tem, predno se je odločil za objavo članka in zemljevidov. Zato njegova izvajanja v Članku, kakor tudi zemljevidih ne smemo podcenjevati. Rev. K. Zakrajšek: ""Zemljevid za novi svet" Pod tem naslovom, "Maps for a New World," je prinesel 4*CoIliers" magazin z dne 6. junija letos članek in štiri barvane zemljevide, kakor naj bi se uredil celi svet po tej vojni. Spisal ga je neki profesor Renner. Kakor članek, tako tudi zem- Italiji daje celo Dalmacijo in celo hrvatsko Primorje. "Italiji se mora dati Dalmacija . . •» da se jo bo zavarovalo pred napadi v Jadranskem in Tiren-skem morju," razloži to neumnost. Kako naj se pa zavarujejo ubogi Jugoslovani pred ita« 1 i j a n s k i m imperializmom, ki nosi del, morda glavni del krivde sedanje strašne nesreče celega sveta^ ki je stremel, ki stremi in bo stremel po "nekdanjem rimskem imperiju," o katerem sanja ne samo Mussolini, temveč vsak italijanski šo-larček enako,,tega pa g. Renner ni povedal in ne naznačil. Slovenije sploh ne pozna in ne ve, če sploh obstoja. Soditi po zemljevidu daje Italiji vse slovensko Primorje, s Trstom seveda, morda celo spako "pro-vincio Lubiana." Jugoslavije sploh ni več, temveč je Balkanska federacija, v katero zariše ozemlje bivše Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Albanije, kolikor ga ne odtrga za Nemca, Italijana in Madžara. Tej Balkanski uniji ne dovoli daleč doli v Albanijo niti okenca v Jadransko morje, tako da ga naredi v "italijansko jezero." Nemčijo naredi v ogromno državo od Belgije do Rumunije, torej z Avstrijo in Madžarsko, da ji Alzacijo od Francije, nemški del Švice, ki izgine, zahodni del češke in velik del Poljske. Neverjetno! človek se za glavo prime, če ne sanja! Že samo te budalosti kažejo, da ga ni Evropejca razen Nemca, Italijana in Madžara, ki bi kdaj hotel, smel ali mogel sprejeti tak načrt, človeku se zdi neverjetno, da je tak članek in tak zemljevid v Ameriki sploh mogoč po vsem, kar se je zgodilo, in se še godi na svetu. Nemčija in Italija in Madžarska naj dobe še mogočno plačilo za to, da so ves svet pahnile v toliko nesrečo. Ko bi Hitler in Mussolini kot premaganca sama delala zemljevide za novi svet, bi se gotovo niti v sanjah ne upala si narediti tako ugodnih zemljevidov, s tolikimi pridobitvami, kakor jih jim predlaga Mr. Renner. Že kot Amerikanci moramo z vso odločnostjo protestirati proti temu in vsem takim člankom in takim zemljevidom, ki morajo v milijonih ameriških državljanov, ki so kri narodov, našemu pojmovaaju cije in svobod« narodov, A*t lantskemu čarterju, is številnim zagotovilom, da se borimo za svobodo in pravico vseh narodov, za novi red sveta, ki bo postavljen na pravico, na svotodo za vsak narod, da, za vsakega posameznika na celem svetu. Tako grdo niti zadnja mirovna konferenca ni po-gazila vsa načela pravičnosti, svobode in demokracije. Nemški in italijanski imperializem zmagata sijajno na celi črti. Nemški "Drang nach Osten' dobi mogočen korak daleč v sr ce vzhodno Evrope; kjer bo lahko snoval o skorajšni bodoči vojni, ko bo lahko zopet premagan na bojnih poljanah, pa bo pri miru zopet tolike zmage, takrat lahko že kar do Bagdada šel, in kamor hoče. Ita lijanski imperializem za veliki rimski imperij, kakor pred dva tisoč letr, dobi mogočen korak naprej. Dobi nove strategične meje, kakor mu jih je dala krvjo nesrečnih Slovencev zadnja mirovna konferenca. Iz Dalmatinskih skal bo lahko sanjal o novi vojni, ko bo pomaknil, če tudi zopet premagan, svoje meje imperija dalje proti Makedoniji. Da, če bi bila to res naša zmaga pri bodočem miru, potem ni vredna enega strela iz ameriške puške. Protestirati moramo a pa še posebno kot Slovenci in Jugoslovani. Ne, toliko krivice si naši hrabri četniki od Bolgarije do Triglava niso zaslužili! če bi videli zemljevid profesorja Rennerja, Bog ve, če bi se ne začeli pomišljati, če je vreden še kaplje krvi? » Cela Jugoslavija, zlasti Slovenci, ko bi videla ta zemljevid, bi zakričali samo eno besedo: NikdarJ Hvala Bogu pa, da je članek in da so zemljevidi samo privatna misel g. profesorja Rennerja. Dolžnost vsakega ameriškega državljana slovenske krvi, je pa, da takoj pismeno protestira proti temu Članku. Vendar pa vsi ameriški Slovenci trdno zaupamo predsedniku Rooseveltu in naši vladi. Predsednik ne bo nikdar dopustil, da bi se kdaj zgodile tolike krivice.! In to nas tolaži! MOLITEV ZA ZAVEZNIŠKE DRŽAVE Molitev, ki jo je dne 14. junija, na Dan zastave, prečital predsednik Roosevelt Bog vseh svobodnih, idealu svobodaega človeštva zaobl j ubijamo naša srca in naša življenja. — Podeli nam zmago nad tirani, ki hočejo zasužnjiti vse svobodne ljudi in narode. Daj nam vere in moči spoznanja, da bi bili iskreno naklonjeni vsem tistim, ki se bore za svobodo, kakor bi bili naši bratje. Daj nam čut bratstva v upanju in v povezanosti, ne ,le v času te grenke vojne, temveč tudi za dni, ki bodo prišli, ko se bodo zHružili in ko se bodo morali združiti vsi otroci tega sveta. Naša zemlja je samo majhna zvezda v vesoljstvu. In vendar lahko iz nje napravimo, če hočemo, planet, ki ga ne bodo vojne uničevale, ki ga ne bo preganjala lakota, ki ga ne bodo razdeljevale nespametne razlike plemenstva, polti ali naukov. Daj nam hrabrosti in daljnovidnosti, da bi se ti narodi lotili še danes, da bi bili naši otroci in otroci naših otrok ponosni na človeško ime. Človeški duh se je zbudil in človeška duša je napredovala. Daj nam modrosti in odpri nam oči, da bi razumeli veličino člo- j veške duše,, ki toliko trpi in toliko prenaša za cilj, kj ga v 0 slovenskih izgnancih v Srbiji m dva zlobna psa. Toda nič ne pomaga, morava se ponižati. Ne samo roke nama spltvtjo V vis, še opravičevati se začneva in prosti oproščenja. Končno naju odvedejo pred komandanta in posrečilo se nama je, da sva ga preslepila. Smela sva naprej. In vse kaže, da je to za naju. najbolje. Zakaj videti je, da se bo ob mostu kmalu nekaj sprožilo. Ta most je že videl marsikatero bitko med Nemci in četniki. Vse je tako podobno, da tudi zdajle Hitlerjevi junaki nekaj takega pričakujejo. Nekam zaskrbljeno in oprezno se ozirajo okoli. Puške in strojnice so jim v strogi pripravljenosti. In mimogrede celo lahko opaziva, da je tamle ob mostu nekaj kano-nov, en tank in osem tovornih avtomobilov. Vidiš! Nisva še posebno daleč prišla, ko je res začelo pokati. Strojnice regljajo. . . . Vendar kmalu utihnejo. Zdaj ni več posebno daleč do Lazarevca in brez novih sitnosti ali razočaranj do-potujeva tja. V Lazarovec dospeva že ponoči in je treba iti spat. Drugo ju tro se že ob šestih odpeljeva s kolesom proti Valjevu. Še nekam dobro gre vožnja, toda v bližini Lajkovca postaneva pozorna na vedno večje število četnikov, ki straži j o cesto. Spet in spet morava s koles in se legitimirati. (Nadaljevanje s 3 strani) Ko dospeva v sam Lajkovec, je brez vsega. Za prvo silo jima« ^ četnikov vse živo. Toda glej, V živi veri, ki dtlsj* •drelenje is vseh sassžnjenih dežel Is narodov. nam strp- nosti do onih, ki so zašli in us-miljenosfci de prevaranih. Daj razuma in odločnosti, s katero bomo rešili svet zatiranja iS starega nesrečnega nauka ■— da mora močnejši požreti slabšega zato, ker je močan. Pred vsem drugim pa nam daj bratstva, ne samo za današnji daa, temveč za vsa leta našega življenja — bratstva ne samo v besedi, temveč tudi v delu. Mi vsi smo otroci zemlje — daj nam, da bi spoznali, če so naši bratje zatirani, smo zatirani tudi mi. Če so oni lačni, smo lačni tudi mi. če jim vze-mo svobodo, je tudi naša svoboda v nevarnosti. Podeli nam upanje, da bo Človek spoznal čase miru in kruha — da bo spoznal pravico in pravičnost, svobodo in varnost, enake možnosti in enake priložnosti za prispevanje najboljšega, ne sa mo pri nas, temveč v vsem svel tu. V tej veri pojdimo v smeri čistega sveta, ki ga lahko ustvarijo naše roke. Amen. ki naj bodo oškodovani na ko-' kratkem času njenega bivanja rist najhujših sovražnikov ne (na zemlji ne more doseči. Po-samo njih naroda doma temveč deli nam spoštovanje do naših stisneva 400 Din. Po tem žalostnem srečanju odpotujeva naprej proti vasi Braj-kovac. Zvedela sva namreč, da sta tudi tam dve slovenski družini. Ena ima 7 članov, druga 4. Po kratkem razgovoru o domačih zadevah nama očividec pripoveduje zanimivo stvar. Prejšnji dan je bila prava bitka v Ljegu, nedaleč od Brajkov-ca. Bili so se Nemci in četniki, skoraj od jutra do večera. Nemcem je že prav slaba predla, nakar so po radiu sporočili v Beograd, naj jim pošljejo na pomoč "štuke." Ni bilo treba dolgo čakati, ko so strašni nemški tiči prifrčali. Spuščali se bombe in napravili silno škodo. Tudi 38 človeških žrtev je padlo pod njihovim ognjem. . . Potujeva spet svojo pot, pa naju ustavi četniški četovodja in zahteva legitimacijo. Pokaže-va mu jih in vse je dobro. Kar prijazno se ločimo. Zdaj nadaljujeva pot proti La-zarevcu. Ob potu naletiva na hiše in morda na cele vasi. Kjerkoli je kaj ljudi, se nekam čudnto obnašajo. Brez nadaljnjega obstanejo na mestu in dvigajo roke kakor za predajo. Sprva se čudiva in ne razumeva, čemu to početje. Polagoma zveva, da tako zahtevajo Nemci. Torej imajo ti siromaki tudi naju za Nemca! čeprav sva popolnoma civilno oblečena, pa vseeno roke v vis! Nemci v vsakem pastirju vidijo preoblečenega četnika. Zato so izdali tak ukaz. Pri naslednji hiši bova drugače naredila. Prideva do tja in brž zakličeva po domačee med ljudi, ki jih zapaziva, kako se imenuje ta kraj in kako daleč je do tega ali onega kraja. Toda tudi to ne pomaga. Ljudje obstanejo kot pribiti in — roke v vis . . . Pozneje srečava na samoti pastirja ali kmeta na polju. Ko naju zapazi, brž roke « vis in se nama tako približuje. To je bil nemški ukaz in radi varnosti niso ljudje nič spraševali, če gre ali se pelje po cesti Nemec ali Slovenec. Roke v vis — če ne, boš ubit. Zdaj prideva spet do mostu, ki vodi čez vodo Bistrico, Ta most je sredi gozda v globoki grapi. Na^ mostu in v bližini so nekaki vojaki — presneto! Nemci so! Popravljajo razdrti most. Seveda sva zdaj že pozabila, da je treba "roke v vis," in sama tuhtava, kako bi se naredila kolikor mogoče najbolj nedolžna, da bova mogla dalje. Stopiva na most — toda stoj-ta! "Kdo sta, kam hočeta? Kako se drzneta mimo brez dvignjenih rok?" že naju obdelujejo kot da v mestu naju ne ustavljajo, šele ko hočeva mimo zadnje straže že izven Lajkovca, naju primejo četniki. Najprej nama odvzamejo kolo. Potem preiščejo nahrbtnike. Potem se začne spraševanje. Na vsa vprašanja gladko odgovarjava, vendar se zdi, da nič ne pomaga. Napovejo nama ponovno preiskovanje pred višjo inštan-co. Počakaya in višja inštanca pride. Bil je srbski pop, po čet-niško oblečen, oborožen. Le po-povska brada in duhovniški znak okoli vratu sta ga izdajala. Spra ševanje se začne. Da sva Slovenca, izgnanca iz domovine, da imava vse papirje v najlepšem redu " . . Vse zastonj. Pop je silno previden in nama ne zaupa. Treba bo počakati samega vojvodo, ki bo odločil, če bova izpuščena ali ne. Pride vojvoda. Odvedejo nas na postajo železnice. Tam imajo četniki svojo uradno pisarno, tam tudi sodišče. Kmalu opaziva, da četniki osumljence popolnoma pravilno zaslišujejo in sodijo. Nikdo ni ustreljen dokler ni dokazana njegova krivda. Zasliševanje traja dolgo. No, midva se nisva imela česa bati, toda trije od ostalih zapornikov se nikakor ne morejo izreševati. Bili so obsojeni na smrt in takoj ustreljeni. Eden je zagrešil to, da je poneveril četniški pečat in na ta način izsiljeval denar od kmetov. Ostala dva sta imela na vesti podobne ali še hujše zločine. Taka je četniška pravica. Z nama četniki niso surovi, dasiravno zelo natančni. Toda preden naju pustijo na svobodo, nama svetujejo, naj se čimprej pobereva iz teh nevarnih krajev in jo mahneva nazaj v Beograd. Vojvodi potoživa, da so nama četniki odvzeli kolesa. Obžaluje to nerodnost in obljubi, da jih svoječasno dobiva nazaj. Malo se začudiva, kako da ne takoj, vendar je boljša obljuba kojiič. Toda kako naj od tu potujeva v Beograd? Koles nimava več, avtobus ne vozi, vlak tudi ne.. . Do Beograda imava pa 70 kilometrov. Nekdo naju potolaži z novico, da drugo jutro odpelje avtobus proti Beogimdu iz Lazarovca. Torej hajdi v Lazarovec, da si zagotoviva prostor na avtobusu. Srečno prideva v Lazarovec, tam nama pa povedo, da avtobus sploh ni prispel iz Beograda, ker so mu med potjo četniki prestre-lili gume (tajerje). Spet sva v zadregi. Tu nama nekdo pove, da se lahko naslednje jutro ob desetih odpeljeva v Beograd z uradnim avtobusom. Počakati morava. Drugi dan že sediva v avtobusu in težko čakava napovedane ure za odhod. Zunaj dežuje kot za stavo, šofer je bil jako zaskrbljen in sploh so pripovedovali, da bo vožnja nevarna. Ceste pokvarjene, mostovi razrušeni, avtobuse in sploh vsako vozilo ustavljajo četniki in uporniki. . . - Kljub temu avtobus točno odpelje, nam je pa menda vsem precej tesno pri .srcu. Vozimo kakih 6 kilometrov in dospemo v Vreoce. Tu nas ustavijo Nedi-Čeve oblasti. Vsi moramo izstopiti. Zvemo, da avtobus ne bo peljal dalje, ker radi razdrtih cest to sploh ni mogoče. Kaj bova sedaj naredila? Nekateri se vračajo nazaj v Lazarovec, midva se pa pridruživa gospodu in gospej, ki hočeta peš v Beograd. Hodimo, hodimo, spotoma pa povsod sprašujemo, če bi se ne našel kdo, ki bi nas peljal do našega cilja. Po dolgem brezuspešnem popraševanju naletimo n. Cleveland. O. IV. nadaornioa: MARY HOCHEVAR. 21341 MBlsr Am. Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC. MO Ruby St, Joliet m. MARTIN SHUKLE, 811 Aveuae A Eveleth, Minn. RUDOLPH O. RUDMAN, 4M Burlington Rd, WBklnaburg. Pa. POROTNI ODBOR JOHN DEČMAN, 1108 Jancey St, Pittsburgh, Pa. » AGNES GORIŠEK, 6336 Butler St, Pittetoargh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St, Puebto. Colo. JOHN OBLAK 216 W. Walker St, MQwaukee, Wla. WTLLIAM F. KOMPARE. 9206 Caoimerclal Ave, Sa Chicago. HL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St Clair Ave, Cleveland, O. VODJA ATTJrilKB JOSEPH ZORC. 1046 Wadsworth Ave, North Chleago, HL Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljalo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA 361 N. Chicago St, Joliet HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S K JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland. Ohio. Naznanilo o umrlih N Ime • S S "m B k. B JO C O V Cert. it Vsota zavarov: B B m a Mesto Odrasli-oddelek 85 Nickolas Muretic | 16903 S1O0O! 4- 5-42 61 15 Pittsburgh, Pa. 86 John Gornick D4131 10001 4-13-42 20 55 Crested Butte, Colo. 87 Frank Kobal 519 1000 5- 1-42 81 i 5 U Salle, IU. 88 Mary Otrin 10484 50C 5- 5-42 59 72 Ely, Minn. 99 Joseph Palcher C1961 1000 4- 7-42 40 72 Ely, Minn. 90 Frank Schmitt 24433 iooo; '5-12-42 59 65 Milwaukee, Wis. 91 Anna Terlep 5925 1000 S- 8-42 66 2 Joliet, 111. 92 Joseph Babich CC123 500 5- 7-42 20 56 Leadville, Colo. 93 Frank Klun 23033: 1000 5- 5-42 59 44 So. Chicago, IU. 94 Josephine Misek 890 500 5- 9-42 75 21 Presto, Pa. 95 Sr. Agnes Skalla Primožič 1277 500 4-24-42 73 10 Clinton, Iowa 96 Albin Zakrajsek 20765 500; 5- 5-42 44 i 1 Chicago, IU. 97 Frank Schiffler 5269 1000] 5-12-42 67 i 1 Chicago, IU. 98 Pavel Tomac 169 1000 5- 8-42 78 | 2 Joliet, 111. , 99 Michael Hartel 5405 1000 5-18-42 78 | 5 La Salle, IU. 100 Joseph Skubic D2174 1000 5-30-42 65 ! 77 Forest City, Pa. 101 Mary Pozek 13989 500 5-10-42 64 i 80 So. Chicago, IU. 102 Gabriel Kovacich D410 500: 5-19-42 80 | 65 Mtlwaukee, VVis. 103 Lawr. Leskovec 18568 22870 500 5-13-42 45 1 169 Cleveland, 0. 104 Rev. Ben. Snoy 250 5-10-42 74 187 Johnstown, Pa. 105 Jos. Znidersich 15904 loooi 5-10-42 60 | 131 Aurora, Minn. 106 Antonia Zupan 2748 1000 5-22-42 57 162 Cleveland, 0. 107 Frances Maček 2041 500 5-27-42 80 111 Barberton, 0. Mladinski oddelek 545 i Andrew Petnuch 355011 4i0! 4-27-42| 8 163 Pittsburgh, Pa. e Operirani in poškodovani 1 o o. a Ime r v U 3a c "a 08 ^ h . •C 2 &I oŠ N « s z 5 Mesto 192 Frank Russ 193 Mary Puncar 194 Frank Mlakar 195 Mary Frankovic 196 John Sustersic 197 Nick J. Chernick 198 Mary Lustik 199 Math Cherne 200 Math Roit. 201 | Pauline Polyner 202 j Rose Janezich 203 Gemma De Matte 204 John Piškur 205 i Verna Hodnik 206 i Margaret Yen,Ko 207 ( Antonia Kinkof 208 j Ann Berkopec 209 Anton Težak 210 Susan Podgornik 211 | Barbara Kerrar 212 Elsie Mramer 213 Josephine Skerl 214 j Joseph Holsey 215 Anna Ortar 216 Josephine Slapnik 217 Mary Derenchin 218 Angeline Grosko 219 Mary Sprohar 220 Jennie Zupanich 221 John Mihelich 222 Anna Shumigay 223 i Anton Stimac 224 Josephine Kervin 225 i Theresa Demshar 226 ' Rose* Bradish 227 Con rad Franzen 228 Justina Starin 229 John Capan ^ 230 Frank Omasits 231 i Stefania Contarini 232 ! Mary Papish 233 Josephine Lautiger 234 Rudoiph Nosse $100.00! 2 100.00; 29 100.00 29 100.00 29 100.00, 63 100.001 70 100.001 105 75.00 112 75.00s 112 100.001 112 50.00: 120 50.00; 123 1531 4- 9-42 12078 4- 8-42 D2086 3-25-42 9688 4-14-42 D1730 4-23-42 21471 3- 3-42 5131! 3-20-42 32614 4-20-42 7997 4- 6-42 DD41411 4-14-42 D1933 2-15-42 16866 4-14-42 10486 4-10-42 1 CC292 4-15-42; 100.00 127 E105 4-25-421 100.001 185 C3163 4-29-42, 100.00) 219 12562 3-25-42| 100.00! 237 24146' 3-26-42! 100.00 42 C269 4-17-42 100.0» 51 I 2391 3-28-42| 50.00| 103 DD42170 3-26-421 100.00| 104 35593 4-20-42' 100.00: 146 D1470 4- 4-421 100.00! 153 11420 4-22-42j lOO.OOj 157 13684 4-18-42 100.00| 157 Joliet, IU. Joliet, IU. Joliet, IU. Joliet, IU. Cleveland, O. St. Louis, Mo. New York, N. Y. Ely, Minn. Ely, Minn, , Ely, Minn. Forest City, Pa. Bridgeport, O. 50.00( 101 i Lorain, O. Waukegan, Ili. Burgettstown, Pa. Euclid, O. Milwaukee, Wis. Steelton, Pa. Iron Mt, Mich. West Allis, Wis. Pueblo, Colo. Cleveland, O. Strabane, Pa. Sheboygan, Wis. Sheboygan, Wis. Sheboygan, Wis. Chicago, 111. Pittsburgh, Pa. Tower, Minn. Ely, Minn. , Lorain, t). Kansas City Kans. Chicago, III. Ročk Springs Wyo. Pueblo, Colo. 100.00 157 100.00 170 100.001 232 100.001 4 100.00- 72 100.001 85 100.00| 38» 75.00! 78 V v eU Imena darovalcev: Mrs. Antonia Pozi (Poiun), Johnstoini, Pa.................$ 5.00 čisti prebitek od vstopnic shoda v Eveleth, Minn., kateri znesek je poslal sobrat John Habjan, tajnik društva sv. Cirila in Metoda št. 59, KSKJ.................... 85.75 $ 90.75 Prejšnji izkaz .................................-............................. 1,133.05 Skupaj........................................................... Vsem darovalcem in darovalkam iskrena hvala! Bratje in sestre! Spomnite se svojih trpečih sorojakov onstran morja,! Pobirajte prostovoljne prispevke ob vsaki priliki, posebno pa še pri društvenih sejah in raznih prireditvah. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Vedno"naj nam bo pred očmi naš izrek: Kri ni voda! Daj, brat, daj! Pomagaj, sestra! Josip Zalar, glavni tajnik. POSNEMANJA IN HVALEVREDNO Pred seboj imam časopis "THE-DAILY NOTES" z dne 8. junija 1942. To je časopis, ki izhaja v Canonsburg, Pa., kjer je sedež društva sv. Jeronima št. 153, K. S. K, Jednote. Na prvi strani tega časopisa je poročilo, ki je v čast in ponos članstvu društva sv. Jeronima in K. S. K. Jednoti. List poroča, da je pri minuli društveni seji, ki se je vršila 7. t. m; društveni predsednik, sobrat John Bevec, predložil resolucijo, ki je bila soglasno in z navdušenim odobravanjem od društvenikov sprejAa in odobrena. Resolucija, ki jo je naš agilni Jednotar in društveni predsednik, sobrat John Bevec predložil, določuje, da se bo iz društvene blagajne plačevalo mesečni asesment za vse člane v vojaški službi. Ne le samo, da je društvo sklenilo plačevati asesment za vse člane v vojaški službi za časa vojne, pač pa še za šest mesecev po končani vojni. \ Sklep, ki ga je društvo osvojilo, je posnemanja in hvalevreden. Društvo je javno pokazalo, kako se zanima za svoje članstvo, -čast društvenemu predsedniku, sobratu John Be-vec-u; čast in priznanje sobratom in sosestram društva sv. Jeronima ! • Iz poročila je razvidno, da ima to društvo že sedaj 26 članov v vojaški službi. Tekom tega meseca bodo zopet 4 člani poklicani. Koliko jih bo pozvanih pod zastavo strica "Sama" v bodoče, se ne ve. Društvo šteje 265 članov in članic aktivnega in 152 mladinskega oddelka. Društvo ima približno 100 članov, ki so v vojaških letih. Iz poročila je dalje razvidno, da je društvo kupilo za $9,000 obrambnih ali vojnih bondov. Društvo je tudi določilo podeliti ali darovati $25.00 U.S.O. organizaciji; $25.00 KSKJ žogo-metni skupini; $10.00 slovenski sekciji JPO in $5.00 za Ruski relif. * • \ Društvo je storilo veliko patrijotično, narodno in bratsko delo, za kar zasluži javno pohvalo, čast in priznanje. ' Korak, ki ga je društvo'sv. Jeronima pOdvzelo, je posnemanja in hvale vreden. Joeip Zalar, glavni tajnik. 12430 4 26-42 DD378 4-14-42 CC228 4-18-42 DD1251: 4-30-4a D5741 4-13-42 FF41181 4-16-42 32035 4- 7-42 9640 4- 3-42 2504 4-29-421 100.00) 86 DD873 4-22-42, 100.00! 104 ____________ DD765 5- 6-42 50.00] 144 | Sheboygan, Wis. D3649 4-20-42 50.00| 162 i Cleveland, O. D5320 4- 1-42 50.00i 163 ; Pittsburgh, Pa. D6051 4- 7-42! lOO.OOi 163 Pittsburgh, Pa. D5348 4-20-42; 100.00! 184 Brooklyn, N. Y. 35503 4-13-42 100.00 190 j Denver, Colo. 12804' 4-30-42 100.00» 196 Gilbert, Minn. v <4 Kuaoipn ™sse C4356 4^27-4a 50.00 219 Euclid, O. 235 Anthonv Medvescek CC42071 4-27-431 50.00 52 Indianapolis, Ind. 236 Frances Antoncich 13520 4-18-42 50.001 16 Virginia, Minn. fxi Ann Klanchnik FF16 5- 5-42 100.001 93 i Chisholm, Minn. gl MoUv Hren ' D2010 5-12-42 lOO.OOi 93 i Chisholm, Minn. 230 Marg H^hevar | D4538 5- 1-42] 100.0C* 157 |Sheboygan, Wis. "IZPLAČANA IZREDNA PODPORA la^d, O, za Frank Glavic, cert. St. Zaporedna štev. 24 22915, izplačano $10.00. Društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, , „„ Youngstown, O, za Frank Žitnik, cert. D^v« sv ^v«nca it 63 Cleve- št C4173, izplačano $25.00. and O, " Frank Gliha, cert. št. 18217, 2$ izplačano $10.00. P i ttsbu r gh. ' z a^Ma rgaret^Vesel ich! , Društvu sv. Cirilfin Metoda št. 101, certCC4.m izplačano S30.00. U^O^ J^Juha, cert. št Društvu sv. Lovrenca št. 63, Cleve- JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Gnidovec maševal. Pred mašo' je "pa pozvonil. "Ta zvon je iz ceifcve gv. Lovrenca v Clevelandu," mi je razložil. ''Gospod kanonik Oman je dobil za svojo cerkev nove zvonove, pa mi je tega odstopil." Videlo se mu je, kako se veseli tega, da je za to mestece dosegel cerkev in poskrbel za nekako 34 katoliških družin mesta božjo- službo. Ob nedeljah po enkrat na mesec opravi doma prvo mašo, potem pa podrvi sem tako daleč, da da tem dušam nekoliko božje hrane. Pinedale je značilna "cow-boyska" naselbina, kakoršne do sedaj še nisem videl. Hvaležen sem bil Fathru, da me je sem pripeljal, da sem jo videl. "Sedaj pa v hribe!" me povabi v avto, ko j« odmaševal. Odpeljala sva se iz mesteca in zavila v klance. V bližini je cela skupina enega velikega in več manjših jezerc. Največje se imenuje Fremont in je podobno našemu Bohinjskemu jezeru, samo da je daljše, nekoliko ožje in zakrivljeno. Leži sredi visokih in strmih bregov gorovja. Najina pot se je vila počasi ob jezeru Fremont vedno višje in višje. Gre sicer ob jezeru, vendar pa tako, da se jezero samo sem pa tja malo pokaže izza zares in dolinic vrhov, za kateremi se skriva. Šele nekako v višini 10,000 čevljev naju je pripeljala pot prav tik jezera. Bil je prekrasen pogled s te strmine na vsa jezera, zlasti na jezero Fremont tik pod tem vrhom. ' Človeku se zdi, da stoji na Bogatinu in gleda na Bohinjsko jezero, samo da mu okolica Fremonta ne daje tiste mič-ne, sanj ave skrivnosti, kakor jo .daje Bohinjskemu jezeru njegova okolica. Daleč proti jugu, vzhodu in zahodu se razprostira pred očmi velikanska puščava, valovit svet, brez naselij, brez dreves, brez polja, sam "sejč," brez voda—puščava. "Ali ni škoda* toliko sveta brez, koristi?" mi je ušlo, ko se mi je oko paslo na zanimivi? vendar žalostni nezmerni ravnini. Evropejec bi si tega ne mogel razložiti, ko ima vsako pet ozemlja obdelane, da mu rodi. Proti severu je pa pogled naravnost veličasten, da čaroben. Velikanski vrhovi, pokriti z večnim snegom, se mogočno dvigajo proti nebu. Človeku se zdi, kakor da ima pred seboj mogočne velikane, s sivimi lasmi na glavi, ki ga zaničljivo pozdravljajo kot tujca, kot usi-ljenca, češ: "Kaj imate vi, belci iz Evrope tu opraviti? Kdo vas je sem klical? Rdečega človeka last je bila ta mogočna rdeča zemlja. Od pradavnine smo stražili tukaj tega pravega Američana, Indijanca, ki je v zlati svobodi svojih lovišč živel tu svoje, sicer divjaško, vendar v mnogih ozirih zado-j voljno življenje. Pa ste se vsilili sem, zajedli se v to zemljo, klali ubogega rdečega gospodarja, za vsakega belega, ki so ga rdeči ubili v pravični obrambi svoje zemlje, ste ubili po 10, 50 in še več nedolžnih lastnikov te zemlje. Z žganjem, ognjeno pijačo, ste mu zastrupili njegovo dušo, da ste ga lažje ubili. Samo v par 'rezervacijah' ste mu slednjič dali še pravice do življenja, njemu, pravemu tisoč in tisoč letnemu __gospodarju te zemlje." (Nadaljevanje) , Da bi dobil pravi pojem cele j Gledal sem veličastno glavo Takoj se teh besedi nisem j okolice in cele pokrajine, te ne- Gannett Peak, najvišjega vrha ---„ „ ------— zmern6 puščave, me je Father j države Wyoming. Nekaki Tn- Gnidovec peljal tudi v 100 milj glav nje je in se mi je zdelo oddaljeno svOjo podružnico v j kakor da bi se porogljivo rogal Pinedale, Wyo. Na celi tej iz svojih višin nam belim kr-dolgi poti-je lepa avtomobil- ščanskim Evropejcem, ce tudi ska cest*—sta samo dve mali [ morda tukaj že dva, tri ali vec človeški naselbinci s par hiša-! rodov. ...... ., mi V Pinedale je Father Gni- "Evropejci, t ujd ste vsi! dovec postavil mično leseno 1 Aha, se vam danes vrača, kar cerkvico iz tramov (logs) in jo'ste počeli z mojimi Indijanci? posvetil Kraljici Miru. Zelo Ali ni morda danes tisti vehki mična in ljubka cerkvica je. j dan, ko se v Evropi mučem-Postavil jo je s pomočjo da-' štvo rdečega človeka'plačuje z rov od "Church Extension So- 'mučeništvom milijonov vas ciety» | Evropejcev?' Španija je bila • Ko sva prišla tja, je Father krvava pred par leti. Da! To- Rev. Kazimir Zakrajšek: V KRALJESTVU DIVJEGA KONJA da ali ni bila krvava tudi zemlja pravega Američana, ko je zlata lačni krščanski Spanec prelival v potokih kri lastnikov ta velike mogočne zemlje? Vse se na svetu maščuje!" "Net Ne! Saj nas Slovence ne zadenejo tvoji strašni očitki, mogočni Wyominski Triglav," sem ugovarjal. "Niti kapljice krvi rdečega človeka ni prelil Slovenec, kakor nobene druge še nikdar! Nasprotno, glej tam po Minnesoti, po Wasconsinu, po Michiganu in po drugih državah grobove sinov 'Majke Slave,' 'Matere Slovenije!' Izmučeni so padli v prezgodnje grobove tukaj v tujini, ne ker so preganjali, morda celo morili rdečega človeka, temveč ker so ga branili! Zapustili so svojo lepo domovino, slovo dali mogočnemu Triglavu, in odhiteli sem, ker so slišali obupni krik morjenega, preganjanega rdečega lastnika te zemlje, tvojega varovanca. V žrtvah zanj so osiveli, so padli v te grobove! Ne, Slovenija ni zaslužila svojega muče-ništva današnjih dni! Za njo tvoji očitki ne veljajo!" "Evroipa je grešila!" mi je odgovarjal orjak. "Greh posameznika se maščuje posamezno, če ne v življenju, gotovo v veČnoti. Greh naroda, ali narodov se maščujejo na tem svetu, kolektivno! Del Evrope ste in tako kaznovani tudi vi! Če trpite nedolžni, boste samo v zgodovini dobili povrnjeno!" In razumel sem ga. "V sneg smo zašli!" čujem Fathra Gnidovca. Njegove besede so me predramile iz teh globokih misli, v katere sem se pogreznil, ko sem občudoval te mogočne vrhove pred seboj in nisem pazil na pot, po kateri sva se vozila. Avtomobil je stal, vse okrog sam sneg, nad čevelj visoko ga je bilo, vsa pot zametena. "Kaj bo sedaj, pa ne vem?" pravi in stopi iz avtomobila in ogleduje težek položaj, v katerem smo bili Avtomobil ni šel ne naprej, ne nazaj. Kolesa so se sicer vrtila. toda metala sneg na vse strani, avtomobil se pa ni premaknil. Da, premikal se je nekoliko—^ jarek ob cesti. Takoj sem spoznal težki položaj, v katerem sva bila. Najmanj 35 milj od najbližje hiše, od Pinedale, in do 10,000 čevljev visoko, pa v snegu! "Kaj bo( pa seda j ?" sem vprašal zaskrbljenega Fathra Gnidovca. Na obrazu se mu jC videla zaskrbljenost, pa tudi jeza! Oblekel je hitro svoje "overalls" in šel na delo, da naju reši. Z nogo odmetaval sneg izpod koles. "Vsikdar imam sel*)j lopato, ko grem na take ture, danes sem jo pozabil," se je jezil sam nad seboj. Tudi meni je bilo mučno, vendar bolj radi njega, ker mi je v svoji ljubeznivosti hotel dati užitek in veselje, pa je začel s težavo. Rad bi mu bil pomagal in sem hotel iz avtomobila. "Ne, ne! Kar notri ostanite! Sneg je. Prehladili se boste!" mi je ukazal. Ubogal sem ga. "O, kaj je to takega izkušenega šoferja, kakor ste vi?" sem ga tolažil. "Je že res! Toda tu . . .?" (Konec prihodnjič) na programu, naj nam Izvolijo to naznaniti.—Uredništvo. spomnil, če sem res napisal Pozneje sem se pa spomnil prav dobro, da sem to res napisal v "Slogi" leta 1919. Ta moj obisk naselbine je Father Gnidovec dobro izkoristil tudi za malo tridnevno duhovno obnovo župnije. Imel sem zato V3aki večer govore v cerkvi. Rojaki v Ročk Springsu so zelo narodno zavedni, v kakor-šnem duhu jih je dolga leta vzgajal Father .Šchiffrer, kar Father Gnidovec sedaj tako dobro nadaljuje. izvirne vesti iz starega kraja (OdlomKi pisem iz Ljubljane) Nasilno razoroževanje laških vojakov se dogaja kar pri belem dnevu. Stvar se izvrši na sledeči način: trije ali štirje oboroženi laški soldatje se odpravijo na sprehod na periferijo mesta. Nekje bolj na samotnem kraju planejo iz stranske ulice štirje ali pet slovenskih fantov in pomole Mussoi-nijevim junakom napete revolverje pod nos. Zahtevajo orožje. Junaški polentarji se takoj podajo in izroče svojim "podjarmijenim" in "premaganim" someščanom, kar se od njih zahteva. Po Ljubljani se zatrjuje, da se doslej v takem primeru še nihče ni uprl, pa naj bo oficir, j>rostak ali fašistični miličnik. Upati je, da se bodo na ta način nalezli domačini precej orožja, ki bo ob svojem času prav prišlo. Na drugi strani se je pa tudi bati, da bo laški teror divjal naprej in naprej . . . V Mostah se je dogodil prav posebno znamenit primer laške morale. Tam nekje je bil postavljen laški vojaški oddelek s strojnico, da čuva nad delom Most, ki so bile določene za hišno preiskavo. Blfzu je bila mlekarna in lačni Lahi so dobili povabilo, naj pridejo na južino. Takoj so se odzvali in pustili strojnico na mestu. Ko so se najužinali in vrnili na svoje mesto, ni bilo strojnice nikjer. Slovenski fantje so jo bili namreč med južino odnesli, ne da bi Lahom povedali, kam naj jo gredo iskat . . . Prav tiste dni, ko sem bil v Ljubljani, se je vsesplošno govorilo, da so Nemci nekje na Štajerskem dva avtobusa, polna slovenskih otrok, polili z nafto in zažgali. Dalje, da po mnogih krajih vcepljajo otrokom bacile sifilisa in drugih spolnih bolezni, da na ta način narod že v kali zatirajo. Starejši mladini, zlasti dijakom in akademikom, pa da inokulira-jo bacil tuberkuloze. Prav stare ljudi pa, ki so jim iz kakors-negakoli razloga na poti, morda zgolj z ekonomskega vidika, ne izseljujejo, ampak jih odvažajo v neko bolnišnico, iz katere nihče več ne pride ven. Kvečjemu lepega dne dobijo sorodniki kupček pepela. Enako usoda preganja bolne ali fizično pomanjkljive . . . * V Domžalah je učitelj po končanem pouku dejal šolarjem, da lahko zapojejo kakšno pesem. Zapeli so — jugoslovansko himno. Razne prireditve Jednotinih društev 16. avgusta: Piknik društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., na vrtu cerkve sv. Jožefa, 12. St. in Russell Blvd. 23. avgusta: Društvo sv. Antona aPdovanskega, št. 87, Joliet, 111., priredi igro v farnem parku. 24. novembra: Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 81, Pittsburgh, Pa., 45-letnica obstoja in blagoslovitev bandera. Program v Slovenskem domu na 57. cesti. Ostala društva, ki imajo to iezono tudi kakšno prireditev Zapisnik zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 1942 v prizidku Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio. Glavni predsednik JPO,SS, Vincent Cainkar, otvori zborovanje ob deseti uri dopoldan. V svojem nagovoru pojasnuje, da smo se sešli kot Slovenci, ki smo obenem tudi ameriški državljani. Zbrali smo se, nadaljuje, ko je naša rojstna domovina nesvo-bodna, ko naš križani narod onkraj morja trpi in ječi v verigah grozodejstev in preganjanja. čeprav smo bili mi ameriški Slovenci oddaljeni od svojih bratov in sester, vendar smo se vedno veselili, kadar so bili oni veseli, tako danes tudi mi sočuv-stvujemo ž njimi, ko so nesrečni in osamljeni. Ko je v zadnji vojni predsednik Wilson izrekel toplo besedo za male narode, bili smo vsi navdušeni in veseli, ko smo bili gotovi, da je prišla tista urp, da bo naš slovenski narod zopet srečen in svoboden. (Dalje na 6 strani) ZAPiSNI K (Nadaljevanje • B gtrmnl) Niso dolgo časa uživali to srečo in svobodo, prišla ie druga vojna, ki je hujša od prve. Lansko leto, ko je padla Jugoslavija v roke sovražnika, so naše slovenske bratske organizaci je v Ameriki organizirale pomožno akcijo. Takrat še nismo bili poučeni, kaj bodo posledice te vojne. Zato nismo pričeli nobene politične akcije. Prišel je atlantski čarter, ki je jasno povedal, zakaj se vrši ta vojna in kaj bodo zavezniki napravili po končani vojni. Toda časi se spreminjajo. V začetku tega meseca je ameriška revija Collier's pri nesla članek in zemljevid, kako naj izgleda Evropa po tej vojni. Napisal je ta članek profesor George T. Renner, ki uči zem-ljepisje na Columbia univerzi. Na tem zemljevidu Slovenija več ne eksistira in se ne druži z Jugoslavijo. Profesor Renner je napravil novi zemljevid tako, da države osišča dobijo nadaljna ozemlja, a zavezniške države izgubijo še to, kar so imele pred drugo svetovno vojno. Meni je znano, da ima ta profesor Brei£ ner zveze z državnim tajništvom v Washingtonu, in jim služi kot zemljepisni izvedenec. Ta članek je izval pri odboru JPO,SS dovolj opravičljiv vzrok, da sem telegrafično sklical vse zastopnike bratskih organizacij k zborovanju v Clevelandu. Z ozirom na sprejete sklepe zadnje seje JPO,SS sem povabil na to zborovanje tudi vse urednike slovenskih listov v Ameriki, «a-stopnika slovenskih župnij, zastopnika Slovenske socialistične stranke, zastopnika primorske organizacije Ameriško-jugoslo-variskega udruženja, ministra Snoja, dr. Furlana, dr. čoka in našega ameriškega pisatelja Louis Adamiča. Sklicali smo to zborovanje, da odločimo danes, kaj nam je storiti v danih razmerah. V Ameriki imamo danes Slovanski kongres, na katerega se lahko obrnemo in pojasnimo naše slovansko stališče. Pozdravljam vas v imenu JPO.SS ter se vam zahvaljujeA za obilno udeležbo. Glavni tajnik JPO'SS Joseph Zalar stavi predlog, da še za današnje zborovanje imenuje brata V. Cainkarja kot predsednika te seje. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Istotako brat Jos. Zalar stavi predlog, da se imenuje brata Janka N. Rogelja zapisnikarjem današnjega zborovanja. Predlog podpiran in sprejet. Zapisnikar kliče imena zboro-valcev, ki so sledeči: Slovensko narodno podporno jednoto zastopata: Vincent Cain-kar, glavni predsednik, in Ivan Molek, glavni urednik Prosvete. Kranjsko slovensko katoliško jednoto zastopata: Joseph Zalar, glavni tajnik, in John Pezdirtz* glavni nadzornik. Ameriško bratsko zvezo zastopata: Janko N. Rogelj, glavni predsednik, in Anton J. Terbovec, urednik Nove Dobe. Slovensko žensko zvezo zastopa: Albina Novak, urednica Zarje. Slovensko dobrodelno zvezo zastopajo: John Gornik, glavni tajnik; Frank M. Surtz, glavni podpredsernik, in Louis Rozman, glavni zapisnikar in urednik glasila Glas. Progresivne Slovenke zastopa: Josephine Zakrajšek, glavna tajnica. Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije, ki so včlanjene v JPO,SS: Zapadna slovanska zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, družba sv. Družine in Slovenska moška zveza. Dnevnik Ameriška Domovina je bila zastopana po njenem uredniku James Debevc-u. Anton šabec je zastopal kot urednik dnevnik Enakopravnost. Et-bin Kristan je zastopal Prole-tarca in Slovensko socialistično zvezo. Anton Grdina je zastopal dnevnik Amerikanski 'Slovenec, in Jože Grdina je zastopal mese- čnik Novi Svet. Ivan Jogtez je kot urednik zastopal Cankarjev Glasnik. Ameriško-j ugoslovansko udru ženje so zastopali kot opazovale sledeči: Jože Penko, Marjan Urbančič in Joseph Dum. župana mesta Clevelanda je zastopal njegov eksekutivni urad nik John Lokar. Minister Franc Snoj je zastopal Jugoslavijo. Dr. Ivan M Aok, predsednik jugoslovanskega odbora v Italiji, je zastopal Jugoslovane v Italiji. Častni jugoslovanski konzul, dr. James Mal ly, je bil tudi navzoč na zborovanju. Povabilu so se odzvali tudi dr. Boris Furlan, profesor na ljubljanski univerzi, Louis Adamič, ameriški pisatelj in Vatro Grill, pomožni policijski proseku-tor mesta Clevelanda. In kot neoficijelni opazovalec je bil narodni delavec in zagovornik primorskih Slovencev — Rude Trošt. Urednik Glas Naroda, Ig. Hude, je poslal pismo, da se radi važnega opravila ne more udeležiti zborovanja. Toda zborovanju želi veliko dobrega uspeha. Glavna predsednica Slovenske ženske zveze, Marie Prisland, je obvestila predsednika JPO'SS, da ji je nemogoče prisostvovati zborovanju, ampak da bo organizacijo zastopala urednica Zarje, Albina Novak. Rado Staut, urednik lista Ob-zor v Milwaukee, je sporočil, da se ne more udeležiti zborovanja, ker ima ob nedeljah slovensko radijsko uro. Father Urankar je brzojavno sporočil, da mu je nemogoče priti na sejo, toda se zahvaljuje za povabilo ter obljubuje, da bo sodeloval z zaključki zborovanja, kateremu pošilja pozdrave in želi dosti dobre sreče. Ivan Zupan, urednik Galsila KSKJ se je oprostil, ker ga je zadrževala bolezen. Predsednik zborovanja pokliče ■i besedi ministra Franc Snoja, da naj obrazloži sedanjo situacijo glede Jugoslavije z ozirom na propagando, ki je škodljiva Jugoslovanom. Minister Snoj se iskreno zahvaljuje vodstvu Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, ki je sklicala to zborovanje. .Pozdravlja vse zborovalce ter se ponovno zahvaljuje vsem Slovencem v Ameriki, ki mu nudijo pomoč za ohranitev Jugoslavije. V svojem govoru se takoj dotakne članka v reviji Col-liei^s, ki tako nepravično razde luje našo jugoslovansko zemljo. On je mnenja, da sovražniki demokratičnih držav že u videvaj o, da z vojno ne bodo mogli pridobiti, kar so hoteli imeti, zato so obrnili%svoje moči in nakane v drugo smer, to je, da pričnejo s propagando v Ameriki. Hitler je bil v letu 1939 gotov, da bo lahko z vojno porazil vse njegove nasprotnike, toda danes že vidi, da je bitko izgubil. Zato set ptričenja tukaj druga faza, kako bi pridobili mir, ki bo po volji sovražnikom demokracije, če pogledamo na zemljevid, katerega je pripravil profesor Renner, potem vidimo, da je dal Renner Italiji vso Dalmacijo, Črno goro in Julijsko Krajino, tako da bi imela Balkanska unija pot do morja samo v Grčiji. Profesor daje vse to Italiji zato, da bi se lahko zavaroval hrbet pred napadom pred Balkanci. To je smešno. Kaj se je potreba Italiji bati miroljubnih Jugoslovanov. Profesor Renner je s svo-. jim zemljevidom samo nagradil sedanje sovražnike demokracij, a zavezniki, ki se danes borijo za svobodo vsega sveta, bi bili po tej vojni še boj zasužnjeni, kot so sedaj. Belgijo je dal Franciji, Portugalsko združi s špansko Švica bi se razdelila med Francijo, Nemčijo in Italijo. Madžarska bi se združila z Nemčijo; češka, Poljska in Slovaška naj bi bile ena država. In to naj bi se kar zgodilo, ne da bi še vprašalo narode, kaj oni želijo in zahtevajo. Taka delitev ni pravična. Reakcija je danes na delu tu- di v Ameriki; Zato moramo biti previdni. Ta zemljevid naa je zbudil, sedaj je čas, da ml spregovorimo in informiramo ameriško javnost o pravični razdelitvi Evrope, tako- kakor si narodi žele, da bo za vse prav. Zato je potreba, da se prične •pisati v naših listih, da obvestimo ostale Slovane, za katere je Brennerjev zemljevid prav tako nepravičen, kakor je za nas Slovence, odnosno Jugoslovane. Dne 21. junija je slovanski dan v Ameriki. Vsi veste, da je bil Slovanski kongres v Detroitu sklican v sporazumu /ameriške vlade v Washingtonu. Tu imamo priliko, da se oglasimo in povemo naše težnje in zahteve. Zato naj današnji odbor stopi v zvezo z glavnim odborom Slovanskega kongresa. Naj se jim pošlje rezolucijo. Saj bo nekaj zaleglo tudi v Ameriki, ako bo 15 miljonov Slovanov izpregovori-lo nekaj v ameriški javnosti. Glede registriranja primorskih Slovencev izpove, da je bil gotov, da bo že te dni podpisana uredba v Washingtonu, da se jih ne bo smatralo za sovražne tujezemce. Zadeva je bila pred državnim tajništvom, katero jo je poslalo justičnemu depart-mentu, da naj on odloči. Kakor mu je znano sedaj, je zadeva prišla nazaj pred državno tajništvo. Pravi, da moramo pomniti to, da bi Amerika s tem priznanjem obenem tudi priznala, da primorski Slovenci ne spadajo v Italijo ampak v Jugnslavi-jo. Italijanska propaganda pa je močna v Washingtonu in se naj-brže upira takemu odloku. Toda to delo se bo ndaljevalo še v bodoče. Nato je bil poklican k besedi pisatelj in stari bojevnik za ljudske pravice, Etbin Kristan, ki je takoj poudaril, da kakor hitro je videl dotični članek v ameriški reviji, da se je začudil, kako more taka revija priobčiti tako nepravičen zemljevid. Sedanji Italiji se odločuje toliko novih pokrajin, da bi btta večj^, ko^ je bil stari rimslrf if!ipW$jT Japonski je dal profesor kar pol Azije. Zakaj pa se vodi ta vojna? Da se nagradi osišče? To je pot nazaj v čase, ki so že za nami. Predsednik Roosevelt na eni strani naglaša svobodo za vse narode, a državni department mu meče polena- pod noge. Mi Slovenci smo tako majhen narod, da bi človek skoro obupal, toda pravico imamo do življenja prav tako, kakor veliki narodi, saj danes se borimo na strani demokratičnih držav. Prišla je živa potreba, da pričnemo močno gibanje med našimi ljudmi v Ameriki. Zbuditi moramo naše ljudstvo, prav vse, da se bodo zavedali resnega položaja. Jaz danes več ne vprašam, kdo je socialist, klerikalec, katoličan ali svobodomiselc, danes je moje vprašanje le to: Kdo je Slovenec, da vsi skupno nastopimo kot ameriški Slovenci. V Ameriki imamo danes Slovanski kongres, katerega se moramo poslužiti. Preko 15 milijonov nas je Slovanov v Ameriki. S tem kongresom računa tudi ameriška vlada. To je dovolj jasno, če ne bi sodelovala, ne bi poslala na Slovanski kongres svoje govornike, in med njimi tudi McNutta. Treba je opozoriti vse naše Časopisje v Ameriki, da bo pisalo našim Slovencem o tej veliki nevarnosti, ki preti našemu narodu v domovini. Treba bo pošiljati resolucije iz vsake sloven ske naselbine na merodajne osebe in urade, da bodo obveščeni, kaj mi zahtevamo kot državljani Združenih držav ameriških. Nato Etbin Kristan predloži resolucijo, katero se pošlje uredniku revije Collier's in društvu učiteljev na Columbija univerzi. Resolucija se glasi: Slovenski odbor za politično akcijo, ki zastopa Amerikance slovenskega porekla, od katreih mnogo tisoč dela v obrambnih in* dustrijah in mnogo tisoč drugih služi v ameriški armadi in mor- narici, sasleduje pojave i« izja-jVOj svojega narodnega in kul-ve, Ki se nanašajo na bodočo ure- a« nanašajo na bodočo uredit iveta, kjer pričakuj« demokracijo, svobodo, pravičnost in varnost za vse. Našel je že mnogo razveseljivih znamenj, med katerimi gre seveda odlično mesto dokumentu z dne 8. maja, 194Ž, znanemu pod imenom "The Atlantic Charter," in sijajnemu govoru podpredsednika Wal-lace-a, ki je naslikal novi svet v pravi luči pravičnosti. Ko je izšla Številka Collierjevega tednika za šesti junij, kjer so na naslovni strani bile oglašene mape "Svobodnega sveta," smo pričakovali, da najdemo resen poizkus načrta za pravičnejšo geografijo kot je bila prejšnja, ki se n\ora prištevati raznim drugim vzrokom sedanje svetovne katastrofe. Na svoje največje začudenje smo našli članek in zemljevide, katerim bi bil prostor edino v kakšnem reakcionarnem, nacizmu in fašizmu naklonjenem listu, ne pa v tedniku,' katerega smo vedno smatrali za svobodoljubnega. Ker je spis bil priobčen v tako uglednem listu kot je Col-lier's in ker je avtor profesor na tako odličnem zavodu kot je Columbijska univerza, nas ni mogel pustiti ravnodušne in ker naši bratje v stari domovini, zasužnjeni deloma od nemških nacistov, deloma od italijanskih fašistov, nimajo možnosti, da bi govorili, se čutimo dolžne, da povzamemo besedo zanje, vedoči, da čutijo in mislijo kakor mi. Ne maramo se spuščati v kritiko drugih, v omenjenem član ku zagovarjanih razmejitev in arbitrarnega ustanavljanja držav, oziroma državnih skupin, dasi se je težko vzdržati bridkih opazk vpričo lepih daril, ki jih profesor Renner predlaga za Nemčijo, Italijo in Japonsko. Tudi nam ni treba govoriti za interese Zedinjenih držav, ki jih bodo same znale varovati. Protestirati pg moramo z vso odločnostjo v imenu Slovencev in Jugoslovanov sploh proti predlogon^ profesorja Renner-ja, ki bi, če bi se uveljavili, neopravičeno okrnili Jugoslavijo, Slovence pa skoraj popolnoma uničili. Kolikor se more soditi po mapi in kolikor je jasno povedano v spisu, bi Nemčija posegla še bolj globoko v slovensko ozemlje, Italiji pa profesor Renner ne pušča le pretežno slovenskega Primorja, temveč ji meče povyh še skoraj izključno hrvaško, oziroma — na jugu — srbsko Dalmacijo v žrelo. Avtor razlaga to nezaslišano darilo — kakor tudi Tunezijo, Njco in Korziko — s potrebo italijanske varnosti na Jadranskem in Tirenakem morju. Toda Italiji ni Žugala nevarnost ne od dne, ne od druge strani,' nasprotno pa je ona, kar bi moralo biti tudi gospodu profesorju znano, napadala in ropala in grozila na vse strani. In čemu sploh govoriti o strategičnih potrebah, če bo "Novi svet" res nov, z uredbami, ki bodo lahko preprečile vsako agresivnost? Italija ni pokazala nobene sposobnosti za pravično ravnanje z državljani druge narodnosti. Tudi pred prihodom fašizma je šla njena politika za popolnim iztrebljenjem Slovencev. Zatiranje njihovega jezika, uničevanje njihovih kulturnih in socijalnih organizacij v mestih in vaseh, v katerih prej ni živel ne en Italijanje bilo tako barbarično, da se oe treba v zgodovini vračati za cela dolgi stoletja, preden se najde kak. Ino podobno uničevanje. Slovencem, ki so ostali pod vlado Avstrije in pdzneje avtomatično, prišli pod nacijsko peto, se ni godilo nič bolje in sedaj se žurijo Hitlerjevi krvniki na vso moč, da bi čim prej izgnali zadnjega Slovenca iz zasedenega ozemlja ali pa ga ubili. Slovenci so majhen narod in zaradi tega potrebujejo za raz- turnega življenja enotnosti še bolj kot veliki narodi. Tudi eni imajo pravico do življenja; pridobili so si jo s skoraj nadčloveškimi napori za obstanek v tisočletnem boju zopet mate-rijalno in kulturno zatiranje. V sedanji vojni dveh svetov stoje na strani svobode. Kakor se jugoslovanska vojska Draže Mihajloviča in njegovi četniki ob strmenju vsega sveta bojujejo na vzhodu in jugu Jugoslavije, goneči nacije in fašiste v obup, tako pričajo neštete ek-sekucije Slovencev, da se tudi oni na severozapadu trdovratno in uspešno upirajo ogromni premoči obeh evropskih diktatur. Ali naj bodo za to kaznovani z novim zasužnjenjem, roparji in ogroževalci pa naj dobe bogate nagrade, za katere ne dajejo dejanske narodnostne razmere nobene podlage? Iz navedenih razlogov iskreno obžalujemo, da je Collier's dal prostora spisu, ki bije pravičnosti s pestmi v obraz in bi lahko povzročil razočaranje in nezaupanje med narodi, ki do-prinašajo največje žrtve za tako ureditev sveta, ki ne bo ustrezala nobenim imperijali-stičnim takozvanim potrebam, temveč bo slonela na pravičnosti ne le za velikane, temveč tudi za male narode. Predsednik zborovanja pokliče pisatelja Louis Adamiča, ki pravi, da se strinja z govorom ministra Franc Snoja in prav tako z govorom pisatelja Etbina Kristana. Poudarja, da se mora protestirati in poslati resolucijo uredniku revije Col-lier's in tako tudi učiteljem in profesorjem Columbia univerze, da bodo poučeni o zmoti profesorja Rennerja. Tako naj se pošlje to resolucijo tudi Carnegie Endowment for Peace instituciji, da bodo tudi ti ljudje obveščeni o naših Pravi, da ima profesor Renner osebne ambicije, toda je nevaren, ako se mu ne zastavi pot. Članek je imel en motiv, to je, da je izgledal lep, ko je bil na-tisnen z barvanim zemljevidom. Tako pripoveduje Adamič, da je bil v uredništvu večje ameriške revije, pa mu je urednik pokazal dotični članek ter se izrazil, da članek izgleda lep in privlačen. Toda on je urednika opozoril, da naj ga tudi či-ta, pa bo videl, da ni tako lep. So pač Amerikanci naivni. Zato pisatelj Adamič priporoča, da se mora pričeti s pošiljanjem brzojavk in resolucij, v katerih naj se pove, kdo smo mi Slovenci, koliko nas je zaposljenih v obrambnem delu in koliko naših mladeničev je pri vojakih. Res je, pravi, da v državnem oddelku v Wash-ingtonu ni vse v redu, toda predsednik Roosevelt zelo nerad odstavi koga, ki mu je napravil kdaj prej v življenju kako uslugo. Zato tudi priporoma, da naj se v Kristanovo resolucijo vključi tudi govor podpredsednika Wallace-a, katerega je podal dne 8. maja. Nadalje poudarja, da se mora ta skupina večkrat shajati, vsaj dvakrat na mesec, da bo lahko obdelavala dnevna vprašanja. Organizirati se mora vse slovenske naselbine, če je potreba, da se v enem tednn pošlje po 500 telegramov na me-rodajna mesta. Končno opiše tudi situacijo glede primorskih Slovencev, ki mu je prav dobro znana, ker pozna državne uradnike v Washingtonu. Poziva še enkrat vse, da skupaj delamo, če hočemo, da bomo kaj dosegli. Frank Surtz pravi, da se stri-jja z Adamičem in je zelo vesel, da se bo začelo delati z resnim delom za naše ljudi v domovini. Pravi pa, da l>o treba tudi zainteresirati v Ameriki rojeno mladino. Posebno poudarja, da ne smemo prezreti naš slovanski dan dne 21. junija, kjer lahko pokažemo ame- riški javnosti, kaj smo mi Slovani. Strinja se tudi s Kristanom, da obvestimo Slovanski kongres o tem članku, ker se tiče vseh Slovanov. Nato govori dr. Ivan M. Cok. Pozdravlja vse navzoče, ko mu je dana prilika, da prvikrat v Ameriki more nagovoriti ameriške Slovence.' Prihaja med nas kof predsednik, jugoslovanskega odbora v Italiji, ki je imel svoj sedež v Beogradu, pozneje v Londonu in sedaj v New Yorku. Pripoveduje, da so sedaj v Evropi tri rase: La-tinci, Germani in Slovani. Prvi so že doživeli svoj vrhunec, ko so drugi baš sedaj na vrhuncu, pa se boje, da bi Slovani zavladali v Evropi. Zato sta se prvi dve rasi spojili skupaj ter se pričeli vojevati proti Slovanom. Tako pripoveduje, kakšno je danes mnenje v Londonu, kjer hočejo, da je Nemčija sedaj poražena, toda bojijo se močne Rusije. Pravi, da mi moramo biti hvaležni, da je bil dotični članek in zemljevid priobčen, ker to nas bo družilo in zbudilo k pravemu delu. Po načrtu tistega članka, bi se moralo tudi preseliti okoli 50 milijonov ljudi. To je diletantovsko iz raženo. Kje je volja naroda? Ali so ga kaj vprašali, če so to pripravljeni storiti. Nadalje opisuje, kako je bilo na zadnji mirovni konferenci, leta 1918 in 1919, ko je bil tudi on član mirovne konference, oziroma jugoslovanske delegacije. Tudi tam so imeli geografe, ki »so bili podobni profesorju Brennerju, ki so rezali karte. Da, tudi tam je bil geograf, ki je določeval meje za Poljsko in Jugoslavijo, kateri teh pokrajin niti videl r.i. Še le za časa mirovne konference je za par tednov obiskal te dežele, pa je bil "strokovnjak" zemljepisja na mirovni konferenci. Nekaj podobnega se lahko zgodi, če bi ameriška vlada ivzela profesorja Bren-nerja za zemljepisnega strokovnjaka na prihodnji mirovni konferenci. Toda to je tolitarna \ojna, tukaj po mojih mislih ne bo mirovne konference, ampak diktatorji bodo morali sprejeti pogoje od onega, ki bo zmagovalec. faz sem še le mesec dni v Ameriki, zato pač ne morem staviti tukaj predloge. Prosil pa bi, da bi se mi dalo priliko v bodoče, da vam bi napravil predavarije o moji misiji. Končno pa vam povem še to, da se strinjam s predlogom Etbin Kristana. Louis Adamič naglašuje, da ne smemo govoriti pred ameriško vlado in javnostjo kot Slovenci, ampak kot ameriški dr žavljani. V ameriškem državljanstvu imamo tisto pravico, katero lahko porabimo, da nas bodo poslušali. Strinja se s Kristanom, ki je podčrtaval močno in živo gibanje med ameriškimi Slovenci. Pravi, da se mora organizirati sleherno društvo ali skupino Slovenci-: v Ameriki, da bo ob danih ča sih pošiljala resolucije na r^e-rodajna mesta. Zelo potrebno je, da ta politični slovenski odbor zboruje redno vsak teden, da sproti rešuje nastala vprašanja. , Pripravljeni moramo biti vedno in vsepovsod, da odgovarjamo na krivična izvajanja. Za to politično akcijo pa bo potreba denarja, da bo odbor mogel poslovati in da bodo mogli oddaljeni člani prihajati na sejo. Ce ni drugače, kaj pa bi bilo, da mi navzoči damo po par dolarjev v pomoč politične akcije. ' Predsednik zborovanja pred, stavi John Lokar j a, eksekutiv-nega uradnika mestnega župana Frank Lauscheta, ki se ni mogel udeležiti tega zborovanja. Lokar pozdravi zborovalce v imenu župana ter želi veliko uspeha zborovanju. Poudarja, da naj se ne govori in sklepa samo v tej dvorani, am- pak se to delo zanese tudi med druge Slovence, da bomo vsi skupaj delali. Besede, ki so bile izgovorjene tukaj, naj ne bodo pozabljene, ko pridete na 6voje domove. Louis Adamič stavi predlog, da naj tudi župan Frank Lausche pošlje resolucijo na uredništvo revije Collier's. Predlog podpiran. Marian Urbančič je mnenja, da bi morebiti s tem izpostavili župana napadom ljudi, ki se morebiti strinjajo s tistim člankom. Za predlog glasuje večina navzočih. Zapisnikar pojasnuje, da je na prošnjo predsednika JPO,-SS osebno obiskal mestnega župana ter ga povabil na današnje zborovanje. Zupan se ni mogel udeležiti, ampak je rekel j da se s srcem in dušo strinja s pomožno in politično akcijo, katero zavzemajo danes ameriški Slovenci ter da je tudi pripravljen pomagati, kadar bo potreba. K besedi je poklican Ar.ton Grdina, ki pravi, da narod sedaj spi in čaka, da ga voditelji pokličejo k delu. Treba je m-mo, da se voditelji združijo, narod bo že sledil in delal. Nadalje pravi, da je odvisno tudi od naših slovenskih urednikov, kako bodo pisali in učili naše ljudi. Pripomni in omeni župnika Trunka, kako vestno in pridno piše za naš narod v Amerikanskem Slovencu. Treba nam je sedaj premišljene ta&tike in prave propagande, da povzdignemo naš glas in da se nas bo slišalo vsepovsod. Ponovno poziva voditelje: da se združijo in delajo skupaj, in gotov je, da bo narod sledil našemu delu. Nato govori Rude Trošt, ki z navdušenjem izpove, kako se z dušo in telesom strinja s Kristanovo rezolucijo. Pravi, da je današnji dan nov mejnik v življenju ameriških Slovencev, da smo sedaj na pravi poti in da, tako nadaljujmo. Pripoveduje, kako je za časa zadnje vojne prišel v mesto Pueblo, Colo., kjer mu je takrat povedal Matija Pogorele, da so tam zaprti Dalmatinci, ki se niso hoteli registrirati. Obiskal jih je ter jim dopovedal, da hočejo »Italijani i pograbiti dalmatinsko zemljo, zakar jih je pridobil za zaveznike. Podčrtava, da imamo v Ameriki na tisoče naše slovenske mladine, ki se danes ne zanima za jugoslovanske probleme. Tudi nje moramo pridobiti v našem delu. Napravi naj se za nje ples, a sredi plesa naj se določi pet minut za kratek nagovor o naših vprašanjih, pa jih bomo pridobili. Nadalje pravi, da je pripravljen stopiti na pot po naših naselbinah ter s prepričevalno besedo pridobiti naše naseljence in mladino za ustvarjajočo politično akicjo. Končno pravi, da to ni naš greh, da smo danes mrtvi za tako važna vprašanja, ampak krive so bile prejšnje jugoslovanske vlade, ki se niso brigale za naše izseljence v Ameriki. Mi smo bili mrtva emigracija, zato je pač težko danes obuditi to mrtvilo. Kristan stavi prediog, da se doda v njegovo rezolucijo nasvete pisatelja Adamiča. Predlog podpiran in sprejet. Dr. Mally dostavlja, da naj se v rezoluciji omeni tudi jugoslovanske četnike. Stavljen je po Jos. Zalar ju predlog, da naj se rezolucija pisatelja Etbin Kristana sprejme z dodatki. Predlog podpiran in sprejet. Predsednik zborovanja pravi, da je današnji dan zgodovinski dan za naše Slovence v Ameriki in onkraj morja. Pravi, da je sklical to sejo brzojavno, ker ni bilo časa, da bi odlašali. Preje smo delali pri pomožni akciji, kolikor smo pač mogli. Pa se nam je očitalo, da (Dalje na T strani) denar. Kje bomo dobili te finance? Treba je aparata, ki bo deloval, toda za to morajo biti ljudje plačani. • Iz fonda pomožne akcije ne moremo črpati, ker ta denar je nabran samo za naše trpeče brate in sestre po vojni. Treba bo asesi-rati naše člane pri naših podpornih organizacijah, če bomo hoteli dobiti potrebni denar. Italijanska propaganda ima denar, da lahko priobČuje svoje članke v uglednih in naprednih ameriških revijah. Zato se ne varajmo, ampak se pripravimo pravilno in dobro. Ivan Jontez urgira, da sa sprejme sugestija ali predlog, da se napravi ožji odbor, ki bo imel seje večkrat na mesec. Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski informacijski jenter na razpolago dosti knjižic "The Slovenes Want to Live," katere lahko izroči političnemu odboru, da jih prodaja po 25 centov ter izkupljeni denar lahko porabi za Svoje de- Urednica Albina Novak pravi, da nima kaj posebnega, da bi povedala, toda obljub! njeno pomoč za izpeljavo našega dela. Urednik Molek se izrazi, da vedno govori potom Prosvete ter da bo tudi v bodoče tako nadaljeval s svojim delom. John Gornik izreka zadovoljstvo zborovanju ter da bo po svojih možnostih podpiral to gibanje. Josephine Zakrajšek zastavlja stoodstotno podporo. Rude Trošt obljubuje svojo pomoč ter je pripravljen pod- pehe. Urednik Anton Šabec vprašuje, če pride jugoslovanski kralj v Ameriko, in kako bi njegov prihod vplival na našo akcijo. Nadalje vprašuje, kako bo slovensko časopisje takrat pisalo. Minister Snoj pravi, da ji njegov prihod odgoden na pozno jesen. Šabec pravi, da je kralj simbol države in odpora, in da je Jugoslavija pripoznana v Ameriki. S tem moramo računati. Louis Adamič je mnenja, da bi se o tem ne pogovarjali danes, ampak naj bo ta predmet prinešen na seje v bodočnosti. Jos. Zalar pravi, da bi v tem slučaju posnemali ameriško časopisje. Moje mnenje je, da j3 naš namen, da naš narod dobi svobodo na svoji lastni zemlji. Kakšno obliko vlade si bo narod izbiral v domovini, to je zadeva naroda samega. Mi jim ne moremo prav nič vsiljevati. Ako pa nas bodo vprašali,-kaj jim mi svetujemo, takrat pa jim bomo lahko odgovorili, ka.i je naša želja in sugestija. Urednik Anton Šabec do- ( stavi j a, da bodo slovenski uredniki raizsodni ter pisali tako, da dobri stvari ne škodujejo. S tem je bila ta razprava končana. Nato govori Joško Penko, ki povdarja, da izženemo iz naših src vse predsodke in da pomagamo pri delu, kajti nekateri ljudje so že danes preobloženi Z delom. Ne smemo biti sebični, apipak skupno moramo delati. Kar se pa tiče ljudi v starem kraju, pa bodo tako ležali, kakor si bodo postlali. Urednik Ivan Jontez pravi, da naj osvojimo Adamičevo sugestijo, da se shajamo vsaki teden v Clevelandu, kjer naj bo urad politične akcije. Anton Grdina je mnenja, da je naša prva naloga, da pobijemo Brennerjevo propagando. Zato pa je potreba dela. Obvestimo vse naše ljudi in pokažimo, koliko nas je, če nas hoče kdo tepsti. Pisatelj Etbin Kristan pravi, da je potreba, da se organiziramo. Po njegovem mnenju je potreba ožjega odbora, ki naj ga izvoli sedanje zborovanje. Ožji odbor bi imel nalogo, da bi vršil nujno delo* da bi pošiljal rezolucije, brzojavke, do pise, vodil propagando ter se sestajal večkrat na mesec. Ta ožji odbor bi bil odgovoren za svoje delo širšemu odboru, ki naj bi se shajal po potrebi vsak mesec, ako bi bilo potreba. Ta odbor naj se obrne do vseh drugih slovenskih organizacij, društev, skupin in krožkov, ki še niso danes včlanjeni v politični akciji JPO,SS. Potem pa naj se prične veliko in živo gibanje med našimi Slovenci v Ameriki. Nato predloži še enkrat dodatke k njegovi rezoluciji. Mnenje navzočih je, da bi bil urad politične akcije v Clevelandu. Jos. Grdina sugestira, da naj bi se preneslo tudi Jugoslovanski informacijski center v Cleveland. Jos.'Zalar pravi, da ta odbor mu zborovanju. V svojem nagovoru je opozarjal navzoče, da se otresimo tistega strahu, ki nas zadržuje v Ameriki, da ne nasto- na ta konec vojne, in pripravljajte se sedaj, ko je še čas. $ SLOVENSKI DNEVNIK ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih tka (atest bratrf-M« sditUa af tka (•■•is iaataar šartiiaars' "Bikli" Metan Cawlat»—»ith ^^H ^ ■Udi *W Mttarial mi MM Htatratim! U Y«r Cm Inl lUttMii V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih. Preizkušena zdravila prou glavobolu AMERIŠKA DOMOVINA 1. Ustavi glavobol ' ' O " . ; 2. Uredi želodec 3. Ojači žive« 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50* -j MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član dru Štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah. yw wont >o growl Pack«d wilh mor« proč-aardoti Information ftoa ony othtf volana Ih prlc«. Ntorly 1400 pag»i, 750 picturM, } artlcl««. Proporod »pr—ily (or Mm ona-no Hoary tadmlcol talk, but eUor, uplicit M to wiry gard«! ^ooitio*. Proparod by rteon a part« for all U. S. cllmot«, aollt, m and nafto*. MM b* t L. 6. Soy-, a^A. Proltod b* gardonlng outHoriH«*. 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio PImm mM .—----čopi« ol Mm NaW OARDBN SHCTCIOPSDIA, br SLO. T.....r. «| $1.« ooc*. □ I mdotf QSo»dC.O.D. Tou can order this fine l»ook from: SLOVENIC PUBUSHING CO., 216 W. 18th SL, Neiv lork, N. Y. Z bridko žalostje v srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas ie neizprosna smrt ločila od predragega nam scvroga, oziroma očeta njlr06ite in 6itajte Franka Schiffler priznano najboljšo slovensko družinsko revijo ki ie preminul 12. maja. 1S42. Pokopan je bil na Si. Mary pokopališče, Henona, HL Pokojni je bU rojem 2. aprila, 1875 v fari Stara Osefcea na Gorenjskem, od koder je prispel v Ameriko leta 1963. V Wenona IIL, je živel 23 let, nakar se jo preselil v Chicago, IU., kjer družina še zdaj prebiva. Zahvalo želimo izreči predvsem Rev. Edward Gabrenja. Rev. Leonard Bogatina in šotekim sestram župnije sv. Štefana; dalje Rev. Aleksandru Urankarju ter duhovnikom iz lemontskega semenišča; sestram bolnišnice sv. Ane ter sestram St. Mary višje šole, kakor tudi Mr. Louis Zefranu. pogrebniku ter pogrebcem is Chica-ga in Wcmo( za vse molitve in drugo prijaznost. Iskrena zahvala sorodnikom in prijateljem za njih iskrene izraze sečatja, za darila za sv. maše in za cvetlice, kakor tudi za mirlrrK? pri sprevodu v Wenono. IIL, ter pri pogrebnih obredih. Ti so: Jacob Schiffler in sin Jaccb; John Schiffler in hči; Mrs. Albina Kosmach. Ptnnsvlvania; Mr. in Mrs. John Prah in sin John ter hči Margaret; Mr. in Mrs. John Schiffler, Peter Prah Sr., Mr. in Mrs. Joseph Zupancich, John in James Chernich, Mrs. &Vd Ann. Strestor. BL: Mr. in Mrs. Henry Jackson in hčere, Totvca. BL; Mr. Louis Brence. Milwa«kee, Wis.; Mr. in Mrs. Anton g rman in Mrs. J. Kova te h s družino, Henona, 111. Zahvalo želimo izroči tudi članom društva sv. Štefana, št. 1 KSKJ. ter družbi sv. Mohorja za obiske na domu med pokojnikovo hrHmUfr- kakor tudi za molitve in maše. Ti pa, dragi nam soprog in očeC počivaj sladko v hladnem grcfcu po dnlpiktnl in trudapolni poti življenja, katero si žrtvoval sa an° Naj Ti ljubi Bov milostno podeli krono nebeške slave. F*fca4evaM ci bomo slediti Tvojemu dobremu vzgledu, da se enkrat sopet srečno snidemo onkraj groba. Novi Svet ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv ."SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinsko podftke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. • i ,, ^jr Stane letno za Ameriko $2; za kanado $3. Naročnino sprejema MBS. MARV SCHIFFLER, soproga. MBS. JOHN PRAH, FRANCES. JULIA. MARGARET in ELSIE SCHIFFLER. hčere; JOHN in WILLIAM SCHIFFLER, sinova. Chicago. UL. IS. rnaJa. 1942. ZAPISNIK (Nadaljevanje s 6 strani) ne delamo prav. Napadeni smo bili od večih strani, mesto da bi se nam pomagalo. Za to politično akcijo rabimo najmanj dva človeka, da bosta stalno za. poslena in da bosta delala in vodila propagando. Koliko člankov je že napisal J. N. Rogelj za pomožno akcijo, in minulo je več kot leto dni, pa smo nabrali le $20,000.00. Veliko več bi moralo biti v tem skladu, če bi se bili vsi zavedali in dali. Sedaj se malo bolj giblje pomožna akcija in sedaj je od nas vseh odvisno, kaj bomo napravili v bodoče. Zapomnimo si to, da Hitler tepe vse Slovence v domovini, nič ne gleda, kdo je in kaj je. Tako skupno moramo nastopiti tudi mi, pa bomo dosegali plodonosne us- bo sestajal samo iz ameriških Slovencev in se nikakor ne bo mešal z Jugoslovanskim informacijskim centrom. Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski informacijski center vse druge posle na svojih rokah, in je mnenja, da naj ostane tam, kjer sS* nahaja se-daj. Jos. Zalar ponovno odgovarja Jos. Grdini, da moramo biti previdni, da bomo našo propagando vodili le mi sami, ki smo ameriški državljani. Vatro Grill pravi, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, organizirale so naše bratske organizacije slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Ko pa je profesor Brenner napisal svoj članek in narisal povojno Evropo, nam je takorekoč vsiljena tudi politična akcija, ki pa stane vec, Joško Penko, Anton šabec. dr. Jas. W. Mally, Josephine Zakrajšek, Etbin Kristan, Frank M. Surtz, Vatro Grill in Ivan Molek. Takoj po seji se ta odbor sestane in organizira, da izvoli potrebne uradnike. Predsednik zborovanja vprašuje, kako bo sedaj s financo, da je sedaj to na dnevnem redu. Louis Adamič pravi, da naj bi za prvo pomoč kar mi navzoči nekaj prispevali v ta sklad. Vatro Grill sugestira, da se apelira na naše podporne bratske organizacije, ki naj obdavčijo svoje člane. ' Josephine Zakrajšek stavi, v tem smislu predlog, ki je podpiran in sprejet. Janko N. Rogelj stavi predlog, da se vpraša Slovensko narodno podporno jednoto in Slovensko socialistično zvezo v Chicagu, ki Zahvali se v imenu Slovenije in Jttfealavije ter da naj tako ostane tudi v bodoče. Dr. Boris Furlan pravi, da se strinja z vsemi zaključki, katere smo danes sprejeli na tem zborovanju. Nadalje naglaša, da je sedaj potreba sistematične kampanje, s katero bomo zahtevali za vse enako, pa naj bodo delavci v tej ali oni driavi. Saj v Ameriki bomo to lahko zahtevali, ker smo v demokratični državi, ki se bori za svobodo vsega sveta. Zahvali se, da je bil povabljen na to zborovanje. Urednik Anton J. Terbovec pravi, da je vedno delal in pisal v tem smislu, kot smo danes zborovali ter bo isto storil tudi v bodočnosti. Urednik Louis Rozman obljubuje, da bo storil svojo narodno dolžnost ter po možnosti zagovarjal današnje sklepe. preti to delo ter stopiti tudi na pot v naše naselbine, da se zbudi naš narod po Ameriki. Prav rad bi videl, če bi mogel enkrat vzeti se seboj glavnega predsednika KSKJ v Washington, D. C., da bi tam pred Belo hišo zaigral na njegove hramonike Kje je moj mili dom in God Bless America. On čudovito lepo igra. Vatro! Grill opominja vse, da 21. junija je Slovanski dan v Ameriki, in da naj se v Clevelandu pokažemo z vso svojo močjo. Vabj vse na sodelovanje. Janko N. Rogelj apelira na vse navzoče, da naj mu pomagajo kot direktorju publicitete za pomožno akcijo, da se bo kaj več denarja nabralo za naše reveže v domovini. 1 Pisatelj Louis Adamič se odzove na povabilo predsednika zborovanja, Vincent Gainkarja, da naj pove zaključne besede te- javno ter zahtevamo svoje pravice. Saj mi smo ameriški državljani in imamo isto pravico. Omenja, da ima naša pomožna akcija sedaj samo $20,000, kar je tako mala vsota, da skoro ne pomeni nič. Pravi, mi bomo rabili po vojni miljone za naše ljudi, ki so danes oropani vsega. Treba bo našim kmetom v domovini kupiti kravico, katero so mu sedaj vzeli. Omenja nadalje, da se inteligentni krogi v Ameriki zelo zanimajo za njegovo knjigo Two-Way Passage, da bi uporabili njegove ideje za rekonstrukcijo Evrope. V tem smislu bi morali tudi naši Slovenci v Ameriki nekaj storiti. Ponovno naglaša, da si niti predstavljati ne moremo, kaj vse bodo rabili naši ljudje onkraj mona. In kdo jim bo v stanu dati, kot samo Amerika in mi ameriški Slovenci. Zato bodite pripravljeni Jos. Zalar pravi, ker je bil naš shod sklican na nedeljo, naši slovenski duhovniki niso imeli prilike, da bi sodelovali pri tem delu. Zato apelira na zbornico, da naj jih naš širši odbor povabi na sodelovanje. Sugestija sprejeta. Predsednik zborovanja, V. Cainkar. se zahvali vsem zborovalcem in jih opozarja, da vsi delamo za združeno Slovenijo. Zaključek zborovanja 2:20 popoldne. Janko N. Rogelj, zapisnikar. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do S5.0M.M po Federal Savings & Loan Insurance Corporation. Washington. D. C. Sprejemamo osebne ln društven* vloge. obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. Plačane TkM St, U Srik, HL £or those sizzling hot days, when tke thermometer goes up to 100 degrees, try some of these eooling deaserts on your family. They do not require any sugar. Gobica Loaf 12 marshmallows, 2 tablespoons pineapple juice, Vfe cup whipped cream, 6 lady fingerc, 3 tablespoons crushed pineap pie, 2 bananas. Heat the pineapple juiee and marshmallovvs uhtil dissolved Remove from fire and beat un-tft cool. Add whippeid cream and beat again. Line automa-tic refrigerator tray with lady fingers, then the crushed pineapple, then the beaten mix-ture. Freeze from 2 to 3 hours, until set. When frozen, remove to a plate, cover with whipped cream and garnish with slices of ripe bananas. * Butterfinger Ice Cream 10 marshmallows, 1 cup milk, 14 pint cream, 1 five cent bar of butterfinger candy. Put marshmallows and milk in a pan and melt over the fire, stir so the marshmallovvs will not settle. When completely meited remove from fire and chill until cold. Whip cream until stiff and then put the can-dy, that has been crushed until very fine, in the mixture, and put all this in a long loaf pan. and freeze in refrigerator. Stir once in a while so that the can- dy will not settle. • Chocolate Walnut Mallow 32 marshmallows, 1 seven or eight ounce of semi-sweet chocolate, % cup milk, 1 teaspoon vanilla exiract, CUP chopped walnuts, 1 Vfc cups heavy cream, whipped. Melt marshmallows and chocolate in milk, over hot water. Cool and add vanilla and nuts. Freeze in automatic refrigerator until firm. Remove ahd beat smooth. Fold in whipped cream and continue freezing until firm. Total freezing time about 4 hours. Serve in sher-bet glasses lined with vanilla wafers; garnish vvith walnut halves. Serves 6. • Frozen Caramel Pudding 1 cup whipping cream, 1 can Eagle Brand condensed milk, % cup chopped walnut meats. Whip cream to custard like consistency and add the Eagle Brand milk, which has been carmelized. Blend thoroughly. Beat with egg beater until smooth. Fold in chopped cher-ries and chopped nutmeats. Pour into refrigerator pan and place in freezing unit until mix-ture has frozen. To carmelize milk, put unopened can in ket-tle of hot water and cook in can for about y% hour. Cool before opening the can. • Maple Mousse 4 eggs separated, V2 teaspoon salt, % cup maple syrup, 2 cups cream, whipped, Vfc cup chopped walnuts. Beat egg yolks until light. Add salt and maple syrup. Cook for 10 minutes in double boiler. Cool. Fold in whipped £ream and the egg vvhites, that have been' beaten until stiff. Blend thoroughly. Add wal-nuts and place in refrigerator to chill. COOKINC SCHOOL | $T. JOSEPH CADETS EXPRESS k SHtCERE "THANK Y0By> The grand celebration undertaken by the St. Joseph Cadets, No. 169, KSKJ, on the occasion of the blessing of their new banner and their debut in their attractive new uniforms has bsen duly carried out and proven to be a great success. To perform their spiritual duty, the Cadets received Ho!y Communion in a body at the 8 o'elock Mass which was celebrated by the Rev. Father M. Butala, Supreme Spiritual Director of the K. S. K. J., in St. Mary's Church. * ~~ ~ At 3:30 p. m., in Ueu of the fact that N 193 kskj; st. Mary*s Cadets, No. ralny ureather threatened, the parade ' KSKJ. Frances Susel Cadets, No. was carried out in full miiitary preči- .. gžz. 'st Mary'S Cadets. No. 41, sion. Thanks to our Marshals. August' ^ j^g prisland Cadets. NO. P. Svetek. Anton Rudman and Mich-; ^ the ensuing KSKJ lodges: St. ael Anslin. To the Cadets who attend- j Lawrenpe No 63. gt. Ann's, 88. Cy-ed in their spectacular uniforms andj v. . Methodiu5, No. 101; St. Joseph, the various lodges arho participated No nQ. ^^ Heart of Mary. No. GLASILO k. a OUR BOYS IN SERVICE (Heport No. 0) CHANGE MEETING DATE Chicago, 111. — Members of St. Stephen's Society, No. 1, are asked to take note of the change of meeting date. Next monthly meeting will take place Saturday, June 27 at 8 p. m. in the St. Stephen'8 Church Hali. there will be no meeting on the fifst Saturday of July. All members are urged to attend this meeting. John Prah, sec'y< with their banners, thereby present Ing a splendid panorama of color and beauty. the Cadets of St. Joseph "s Lodge ezpress their sincerest thank-you. Words of appreciation can hard-ly be expressed to the 8t. joseph's Band which led the parade witl\ their grand music. They are to be com-mended for they braved the morning rain to march in the Corpus Christi procession but returned in the afternoon with undaunted špirit to stage a grand performance Thank you for your fraternal špirit. At 4 p. m. the blue and gold banner was blessed by the Rt. Rev. Monsignor Vitus Hribar. Rev. M. J. Butala de-livered an impressive sermon after which the sponsors of the banner, Mr. and Mrs. Susnik. festooned the banner vith a garland of flowers and blue and gold streamers. The Cadets sincerely appreciate these gifts which wUl serve as a lasting remembrance from their sponsors. Our gratitude is expressed 111; St. Mary Magdalene. No. 162; SS Cyril and Methodius. No. 191; Sacred Heart of Jesus. No. 192; St. Helens. No. 193; St. ChrisUne s. No. 219; Christ the King. No. 226. The Slovenian Women's Union branches No. 10 and No. 41; to Supreme Officers Joseph Leksan. George Pavlakovich. Matt F. Slana and Louis Železnikar; to Mrs. Frances Leskovec and Mr. Joseph Leksan for their congratulatory telegrams Our' heartfelt thanks to Dr. James Mally for acting as Toastmaster at our banquet and also for his gift to the Cadets; to the folowing speakers, Supreme President John Germ. Supreme Secre ta ry Joseph Zalar, Father Butala. Minister 8noj, Professor Boris Furlan, Anton Grdina, Joseph Sisko-vich and Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar for their kind words; to Mr. Germ for his pleasing entertainment; to Ivan Jerman for assisting at the door; sponsors. Our gratitude is expressea f0llcwing for assistance in the to Mr. Martin Rakar for his singingof » Tzan„ somrack. the BenedicUonal hymns and to St Mary*s mixed choir, Ilirija, for their beautiful rendition of hymns at the o'clock Mass. After the Church services, the parti-clpants in the parade and the many friends of the Cadets returned to the Slovenian Hali. Holmes Ave. for the purposs of expressing their congratu-lations to the Cadets. Our sincere thank you to Miss Betty Raddell, who opened the program by singing the National Anthem. She was accom-panied by the St. Josephs Band while all the Cadets stood at attention. Thanks to Mr. John Pezdirtz, Supreme Officer and President of St. Josephs Lodge who extended a wel-come to all guests and introduced the Captain who preosntted the newly-uniformed drill team; Mrs. Mary Hočevar. Supreme Officer, who acted as Mistress of Ceremonies. did a splendid job. Thank you All thanks are< due to Mr. and Mrs. John Susnik for their brief but impressive speeches; to Mr. John Germ, Supreme President and main speaker of the afternoon, who also entertained with his stirring t-.nging and accordian music. His clear voice will ring forever in our hearts and in the hearts of all those present. Our gratitude is expressed to Miss Bernadine Korošec for her acrobatic dance, to Mr. Joseph Glinsek Jr. fcr his accompaniment on the piano; to Mr. Al Strekel and his orchestra for their delightful presenta-tion of Slovenian polk as and waltzes; and to the Gerrick Sisters for their rendition of songs from the Tropics and tO their brother for his accom-paniment on the piano.- Thc Cadets wish to express their appreciation to their sponsors, Mr. and Mrs. Jchn Susnik for their donation cn this great occasion and also their personal gift to each Cadet. Mr. Susnik wao an organizer and the first instructor of the drill team. Our thanks to the honorary guests who participaed in the parade and for the gifts they presented to the team; name-ly: General, Mr. and Mrs. John As-aeg; Lleutenant General, Mr. and Mrs. Louis Kozel; Major General. Mr. and Mrs. Anton Grdina; Brigadier General. Mr. and Mrs. Frank Matoh; Col-onel, Mr. and Mrs. Louis Šimenc; Major, Mr. and Mrs. Michael Zlate; Captain, Mr. and Mrs. George Panchur; First Lieutenant. Mr. and Mrs. Lud-wig Raddell; First Sergeant, Mr. and Mrs. Peter Dolinar; Staff Sergeant, Dr. and Mrs. Carl Opaskar; and Cor-poral. Mr. and Mrs. Joseph Ulepic; and the bridesmaids and ushers: Miss R06e Chapic and Mr. Cyril Zupan; Miss Marv Tomazin and Mr. Joseph Jerman; Miss Frances Šimenc and Mr. Joseph Kožar; Miss Mildred Mah and Mr. Stanley Zagorc; Miss Betty Raddell and Mr. Anton Novak; Miss Helen Kozel ^nd Mr. Frank Znider, Miss Jane Dolenc and Mr. Frank Lesjak, and the piUow bearers, Eugene Ko-gavshek and Beatrice Jerkic. Our thanks to the following for their particlpation in the fes ti viti es and for their donaions: St. Helen Girls Squ6d, kitchen: Mesdames Izanec, Somrack, Matoh. Pizmoht, Panchur, Jerkic. Za-gore, Sepic, Frances Novak and Anna Krall-Novak; assisting in the bar-room: Messrs. Anzlin, Suln. Somrack Sr, Ferra, Korošec, Zagorc, Matoh, Somrack Jr., Drensek Jr. and Mrs. Skolar. Our sincere thanks to Supreme Officers. John Germ. Joseph Zalar, John pezdirtz. Mary Hočevar, Mary E. Polutnik. Ivan Zupan, Stanley Zupan, Rev. Father Butala, and all the friends who attended our program and ban-quet. to Mr. Anton Grdina for taking movies of the day*s events. thus recording them fcr all future time. Last but not least, our humble thanks is expressed to George Panchur. August P. Svetek and Jennie Zagorc, the committee appointed by the St. Joseph's Lodge to aid the Cadets in their- financial program of purchasing the uniforms and banners. A thousand thanks and may God reward all who helped in any way to make this day such a grand success. For the St. Joseph Cadets, No. 169, KSKJ. Mary J. Svigel. President. -O- SOLDIER BENEFIT PARTT Chjcago, IU. — A card party to raise funds for the purpose of sustaining the morale of the boy$ in the armed forces will be held June 26 in St. Stephen's school auditorium; Cermak Rd. The party, starting at 7:30 p. m., is being sponsored by the American Slovene Service Men's Aid of Chicago, Inc., All KSKJ members and friends are invited. EDITORS NOTB: Tbe foilowing p AH ULE Anton are our members inducted into the armed forces of the Uhited States since the last publication of report No. S. Scciety numbers appear to right of names. Secretaries or relatlves of men Inducted wiU please forward their names to Glasilo K. 8. K. Jednote, 611? 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. To date 675 members have been inducted. AHCIN Louis BALKOVEC Eriek BOLF George BOLF Peter BREGAR Hedicig E. DEBE VEC liarrg DOLMOVICH Louis DUCHMAN Robert E. ERDELJAC Nick FURLAN Adolph GARASICH Francis GLIHA Edicard GORNIK Math GORNIK Joseph \ GOTTLIEB Stanleg GOTTLIEB Benedict HAJNIC Joseph HEGLER Paul JAKETICH Albert JANEZICH IVilliam KOSTELEC John KOSTELEC Joseph LESNAK John MALOVEC John M I KLIC Joseph MLADIC John MRAVINtZ John L. MUR1N Anton 4 50 64 64 144 101 50 5 50 25 4 4 4 4 64 4 50 41 61 61 101 21 4 1 50 4 PAV LIC H Joseph J. PAVLAKOVICH Anton PAVLAKOVICH Frank PAVLAKOVICH Joseph PAVLOCIC Frank PRAH Frank PRISTOV Ivan PROTULIPAC Michael RAMUTA Edvard M. RIBARICH Frank ROSENSTEIN Anton ROZANC Louis RUDMAN August RUKAVINA Joseph SHIRCEL Carl 50 SICKO T. Slave 64 ŠINKOVEC John STAREC A nt hon y S TA RESINICH Nick TEŽAK Edivard TEŽAK Marcel TORKAR Michael TORKA R Joseph TURK A Ivin UDOVICH Henrg URBANCIC Sglvester VAJDETICH Frank VAJDETICH George . V A LIC EV IC Mike VESEL Louis VESEL Anton VESELICH Malh WOLK Joseph ZUNIC Nick Jr. ZUPAN Sglvester ZUPANCICH George Jr. 4 101 50 50 50 101 1 187 64 87 101 144 101 11 64 144 61 1 101 50 4 4 29 29 50 144 63 50 50 61 4 4 50 61 50 25 4 Soklich-Yelenc VETERAN BAKER DIES Joliet, 111. — Joseph Kostelc, 825 N. Broadway, a native of Joliet and for 15 years a baker, died June 19 in St. Joseph's Hospital follovving a short ill-ness. He vvas a member of St. Joseph Society, No. 2. He is survived by his stepfa ther, Frank Horvath; four bro-thera, Anton, Edward, Frank,,. . and Albert Kostelc; three sis- Ye'enc and daughters, mother ters, Mrs. Albert Mongit, Miss- and si8tfrs of *room' held ® Lorain, O. — Mr. and Mrs. Soklich announce the raarriage of their daughter Jean to Mr. Anthony Yelenc, Jr., son of Mr. and Mrs. Yelenc of Girard, O. Father Slaje read the marriage jvovvs at G o'clock in SS. Cyril !and Methodius Church April 6. In honor of the occasion Mrs. OUR AMERICAN GOVERNMENT Ed. Note: This docament i. a revtaVm of D«»-t»i. the House of Representatives. »svfo-eirCTth Omgre*. House Document Na «1« was a rerMen of bee D««®«^^ ** of the same Congre«. Ho«* Dsemnmi **. 15t ^^ questions and anevers that were inserted in the Congreastenal Record •""^SSTthL1^ mlllion copies of theM publication. have beea prtated and distributed. The HowofRep^t^tvM)^,on three different occasions, unanimously passed re*»lnUon reqeesttog taat thcee doc um en ts be reprinted. ' . . The Ust of questtons and answers was compUed by CongreMman Wright Patman of Teza« aided by Mr. C. W. Gilbert uf the Legislaiure Reference Service of the Library of Oongrew. This »ertos is taken from a bookiet published by coortesy of Congressman Martin L. 8weeney of Ohio. es Mary and Anna Kostelc. The funerai services were held fron^ St. Joseph's Catholic Church. Interment was in St. Joseph's Cemetery. --o- PRAYER FCR AMERICA O God on high, we pray to Thee, Preserve this land of liberty; Tho land \vhere heroes fought' and died To stcm oppression'3 rising L tide; The only land upon the earth , _ , _ . , . . . . . , ... i Paul Zupan, 21, inducted into a11 may nse above the,r U. S. Army last week, is fourth Zupan brother to reception for relatives and friends June 20th in the Slovenian Ilall in Girard. The romance of the newly-weds started at Ohio KSKJ Booster meetings. Mr. and Mrs. Anthony Ye-lenc are making their home with the bride's parents, 1729 East 32nd St., Lorain. --o- fourth brother soldier Cleveland, O. — Sylvester IMPORTANT • Parents or relatives of men in the armed forces of the U. S. will please notify their respective lodge secretaries. When dues are paid for the soldiers, it should be relativen simple to inform the 3ecretary which member is now in the armed forces. It is imperative that a complete list of service men be compiled. The Home Office requests that all parents, relatives and lodge officials co-operate in the gathering of this vital information. birth; Whose people seek to keep these shores Immune from class and racial wars; Whose eagle's not a bird of prey But one who gnards us night and day; Protect us from dissension's hates— . Lord bless our great United States!—Selected. the the serve his country. The other three are Pvt. Henry L., First Sgt. Lavvrence A., and First States, which shall consist of a 23. Do all congressional dis-tricts have approximately the same population? Theoretically they should have, but in practice they vary a good deal. For example, the 1940 census discloses that the Seventh Congressional District of Illinois has a population of 914,063, vvhereas the Twelfth Congressional District of New York has only 70,307. Some variation is to be expected from the fact that district lines usual-ly follow county, town, or rural lines, so that population cannot be divided with exactness. At tirne* exigencies of politics have resulted in the creation of districts of odd shape