Leto XLM
Enostolpna petltvrata (59 mm široka ln 3 mm visok« ali nje
prostor) sa enkrat . . . po K 1*20 Pri naročUn nad 10 ob]av popust.
Najmanjši oglas 59/9 mm K 4'— 1 Poslano: 1 »
Enostolpna petltvrata K S-—
Izhaja vsak dan Izvzamil pa«
radoljofc ln dan po praiulkn, ob 5. ari sjntra|.
Posamezna številka 40 vinarjev*
Šlev. 91.	v LjuDiioni, v neaei o, dne 20. spiHo 1919.
»SLOVENECc velja
po pošti na vsd strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oelo leto naprej .. u S t«—
sa pol lota ......42-—
sa četrt leta „ . . „ 21'— sa en mesec „ .. „ 7'-—
Za Inozemstvo celoletno S95-—
= Sobotna izdaja: ==
Za oelo leto.....K 15-—
sa Inozemstvo......20 —
BV Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Slov. 6/in. RoKoplsl se ne vračajo; nolranislrana pisma se ne sprejemajo.	Telefona šiev. 50.
Političen ilst za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Raonn poštne hran. Ijabljan8ke št. 850 za naročnino ln št. 349 za oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bosa.-Uero. 7563.
In uendM
Dež, dež in še vedno pada. — Komaj prisije solnce, že se zgrnejo novi oblaki, težko breme noseči, in duša klone pod težko atmosfero.
In vendar bo solnce in vendar pride maj in slavca spev!
To čudno valovanje ljudstev v zgodovini: stoletja se trudijo in zidajo, da v nekaj letih z besno zagrizenostjo razpršijo y prah z znojem oplojeno delo svojih rok.
Slavospev kulturi danes, čez noč že ciničen posmeh vsem kulturnim napravam in srdit poziv, da morajo pasti temelji komaj dograjene stavbe.
In zdi sc človeku, da gre kot žvižg po zraku iz kraja v kraj, od naroda do naroda, in da se v zločestni zadovoljnosti žuje posmeh Človeka — samemu sebi. Je res nekaj čudno skrivnostnega v hotenju ljudi: vedno nemir in vedno nezadovoljni se gneto od kamenitega do bronastega, srebrnega in zlatega teleta, dokler se nc ustavijo pred trdo, železno pestjo potrebe in reve.
Pa jc šc drugi duh, ki greje in daje toploto srcem in žilam nabreklost, nogam svežo .gibčnost, telesu moč, in očem bister pogled v delu bodočih dni. Duh Ljubezni in Upanja ...
Med obema gre danes naša pot, kakor je šla pred letom dni.
Tudi lani smo trpeli in težko nosili. Pred nami jc šel voditelj s plahim, malim, komaj slišnim korakom — up, da se nenadno in gotovo preokrcne, da se nam izpolnijo vse stoletne sanje na en mnh. In doživeli smo dogodke, kakor jih naš.rod ni izza preseljevanja narodov in turških dni pred Dunajem še nikoli in jih težko kdaj še doživi. Pred našimi očmi se je zrušila tisočletna stavba cesarstev, razbile se milijonske armade v trenutku, ko je prišel odmerjeni čas v ritmu snujoče Pravice.
Potegnila jc roka velikega Računarja in napravila svojo prvo bilanco za tisočletje nazaj in dala sodnikom v roke črtalo, šestilo in obrestne knjige, da napišejo vsote, ki naj jih plačajo — premaganci. Železni možje in trdi sodniki so računali dolgo, računajo še vedno, a konca ui in ga noče biti. Iz tednov so postali meseci, iz mesecev sc plete skoro žc druga polovica leta. In — bo konec? Pred vratmi zaklenjenih trdih, železnih mož, ki jim jc dala Pravica v roke polno moč, da razsodijo, kdo naj bo poslej hlapec in kdo boga-tin-vcseljak, da prisluškujejo tihi in nemi mali narodi, ki so jih tuji valpeti gonili za stare rabeljc v prve vrste proti — tem, ki sodijo tudi o njihovi krivdi, njihovi kazni.
Dež, dež in des in težke megle nosijo blagoslov na zemljo, ker prišel jc čas nove dobe. Na duri trka maj in ni jc moči, ki bi ustavila mladosten ritem svežih njegovih nog —.
Bratje, ki ste prenesli najhujše gorje; 6estre, ki ste zatrle najgrenkejše solze; matere, ki ste vtopilc v solzah vzdihe krvavečega srca, iu vi možje, ki ste morali preslišali gladnc dcce jok: doživeli smo prvo Veli k o noč in prvi Veliki dan Gospodov, kakor ga ni še nikdar slovenski mali naš rod, odkar ga jc poslala roka Previdnosti v kraje lepote in bogatih zemeljskih darov! Aleluja!
Do danes še nikoli in danes prvič pozdravljamo v eni državi troje bratje veliko vstajenje na slovanskem jugu! Aleluia!
Nevesta, zveseli se; mati, potolaži se; oče, stopi v cerkev in moli s krepkim poudarkom:
Ti, ki si nas vodil stoletja skozi razdejanja tujih rok in nas obvaroval tujih grehov in nam dal mehko srce, ki čuti, kaj je krivica in kako sladka pravica, daj nam v teh dneh velike in zadnje preizkušnje trdno srce in močne živce in hladno kri, da se zatajimo radi lepše bodočnosti nas vseh. ki smo bili doslpj le v posmeh in razžalitev velikih in močnih, Nc daj, da bi se nam v bolesti omračil um, ko nam izžgo najbislrejšc oko, odrežejo četvero prstov desne roke, nam pohabijo
najurnejšo nogo. Vsega nam daj, da premagamo samega sebe, svojo bol in svoj srd, ker vemo, da zmagamo čez leta m i nad tistimi, ki jim ni za pravico — malih in revnih. Zakaj, vstajenja se hoče, veselja in radosti tudi nam, ki smo doslej nosili križe samo za druge, Aleluja!
Oblaki sivi nad zemljo stoje in rosna je zemlja od solz z neba. Pred durmi je maj — kaj nas ne kliče na delo Veliki dan?
Ne v grob, na polje in za plugom, da vsejemo seme bodočnosti za domovino od Urala do Balkana in Triglava, ker mi bomo vstali in njih b o strah! Vse straže zbeže, ko pride naša ura —! Aleluja!
Obračamo se na Vas, zaupniki, v resnem času z resno prošnjo. Sredi vojnih razvalin preživlja naše kmetiško ljudstvo težko gospodarsko krizo, ki jo bo premagalo le z močno in strumno stanovsko-politično organizacijo. V njej bo imel kmet političnega prvoboritelja za svoj gospodarski pro-spen, naš narod se bo z njo kot politični organizem spopolnil ia okrepil, naša država bo pridobila z njo variha reda ter po-speševatelja mirnega in zdravega razvoja.
Zaupniki, vse naše kmetiško ljudstvo sc bo moralo organizirati v > kmetiških zvezah-:, ki se bodo — v najkrajšem času — strnile v mogočno »jugoslovansko kmetiško zvezo«. Ta bo predstavljala nezmag Ijivo vojsko kmetskih bojevnikov za njih stanovske koristi. Okrepila se bo z zavezniškimi organizacijami na našem iugu in kmet bo v doglednem času političen faktor, s katerim bo vedno in povsod računati.
Kmc.tiškc zveze so sc na mnogih krajih žc osnovale, na večini drugih se snujejo. Zaupniki, storite svojo dolžnost! Delo za kmeliške zveze pospešite, kjer zaostaja, In kjer še ni začeto, se ga lotite s svojo krepko roko, ki je vajena premagovati težave, združene z vsako organizacijo in i vsako novo, zdravo mislijo. Če potrebujete pravil ali pojasnila, se obračajte na »tajništvo S. L. S. v Ljubljani«, dokler se ne osnuje posebno osrednje tajništvo kiueti-ških zvez.
Zaupniki, velikonočni čas je, čas novega življenja in pomladnega dela. Na celo tudi Vi, naši preizkušeni delavci, z Bogom za slovensko ljudstvo!
Zagreb, 19. aprila. Iz Mostara javljajo od 17. aprila: Danes se je vršil tu sestanek hercegovinskih katoliških duhovnikov, na katerem se je soglasno in z navdušenjem sprejela resolucija, v kateri pozdravljajo idejo, nove ljudske stranke,
LDU, Sarajevo, 18, aprila. Včeraj je bila tu skupščina katoliških duhovnikov, l<i je odobrila politiko Jugoslovanskega kluba ter sklenila organizirati svoje pristaše.
MsinŽslisS® — pssS k ns-
Listi poročajo, da jc nam napočil veliki petek in ž njim doba smrtne sence nad
I našim narodom. Seveda, čc človeka presekajo na dvoje, tedaj neha živeti in njegova usoda jc smrt in grob. In to isto hočejo napraviti z nami v Parizu.
A vendar, ko čutimo rano, ki nam jo nameravajo usekati in se nam pri tem neizmernega gneva in odpora stiskajo pesti, nam daje previdnost božja sredstvo v ro-kč, da la udarcc lahko paraliziramo ter ga zaobrnemo v nasprotno smer, kjer bo sovražniku v neprestano očitanje in ogro-ženje, stiskanemu delu našega naroda pa v največjo moralno bodrilo in oporo.
To sredstvo jc naše vseučilišče!
Že od npl<daj je smoter našega stremljenja. Koliko src jc bilo zanje; koliko plemenitega dela sc je izvršilo, da bi sc ta naa iskrena želja, ta up naš vendarle enkrat uresničil! Kaiti vseučilišče, ta krona
vsega narodnega življenja, kakor so ga že drugi imenovali, je postalo simbol naše osvoboditve. Ker ga nismo mogli pod tujo vlado nikdar dobiti, zato smo čutili, da nimamo svobode; ker so ga nam vedno odrekali, zato smo vedeli, da smo odvisni od milosti drugih ter njihovi hlapci. Ni čuda, da se |c s trenutkom, ko so odpadli okovi stoletnega robstva, pojavilo v po-teucrani meri hrepenenje po njem. Z idealnim foieiom so se strnili zastopniki vseh znanstvenih panog v komisijo ter kot najbolj prijaUjji med seboj kar tekmovali, da bi čim preje izvršili popolne načrti? za njega uresničenje. Ogenj svetega navdušenja je razgrel celo starce, ko so zaslišali vest iz Belgrada, da je osrednja, vlada kreditirala 1,400.000 kron, kar naj bi že tekoče leto omogočilo upostavitev vseučilišča, Stoleten sen je pričel prehajati v realno življenje.
Toda naenkrat je nastala govorica, da ima sen ostati sen še naprej.,.
Kot en glas je ti govorici nasproti za-zvenel glas nas vseh? Ni mogoče; vseučilišče moramo dobiti takoj!
Vseučilišče je narodu znak, da je vsaj kulturno na lastnih potih, da je svoboden. Nič mu te svobode bolj ne dokazuje kakor ponosna zavest, da mu ne drobijo več kruha omike Ln vede tujci, ampak lastni sinovi. In nič ga ne dviga bolj, kakor dejstvo, da ima med narodi po svojem vseučilišču vzporedna pota, kjer svobodno deluje z lastnim umom, z '.lastno energijo in more drugim narodom, večjim in močnejšim, celo kulturne pravce dajati z lastno iniciativo. Da, vseučilišče jc najlepši in najvišji znak svobode. Dokler narod v s c u č i 1 i š ča nima, ni svobodenl Zato hočemo in zahtevamo vseučilišče sedaj, ker ga prej, ko nismo bili svobodni, nismo mogli dobiti. Znak SHS, ki je nastal z osvoboditvijo, pravi, da smo si Srbi, Hrvati, Slovenci enakopravni tudi pri vživanju svobode. Pečat ti enakopravnosti bo dalo š e-1 c naše narodno vseučilišče. In ker je pečat potreben, zato je tudi vseučilišče potrebno. Kajti dokumenti brez pečata in podpisa ne drže.
Narod naš rabi opore; morda nikdar 5c tako, kakor veliki petek, kjer ga sovražno nasilje hoče v grob potisniti. Vseučilišče, ki osredotočuje vse življenje v narodu, je dokaz, da narod še živi in misli in snuje ve'ike načrte za bodočnost. Poglejmo v zgodovino in povsod dobimo vseučilišča, ki vodijo narode tudi k politični osvoboditvi. Sovražnik se zavedaj, da so neprestano sile na delu, ki snujejo mišče-vanje za krivico, ki jo je napravil, naj vidi, da erinije plešejo brez njega, da je neme-zis neizbežna! Kaka tolažba ločenim bratom že ta edina okolnost; kaka tolažba njim, ki bodo oropani najprimitivnejših pravic do šole in izobrazbe, da je nedaleč od njih vseučilišče, kjer njih jezik gospoduje, kjer se v nih jeziku delijo sadovi najvišjih problemov na svetu in sc v njih jeziku snujejo nova pota na polju vede in umetnosti. Da, da, kdo ne vidi, da nam jc ravno sedaj vseučilišče bolj potrebno kakor kedaj, bolj potrebno kakor ribi voda, Vseučilišče jc za nas silobran!
In potem, kdo ni šc občutil ogorčenja v svojem srcu, ko laže sovražnik o nas, da smo brez kulture. Grdo očitanje tistih, ki morajo sami priznavati, da so v njih sredi veliki deli naroda, kjer 7t) do 80 odstotkov odraslih ljudi ne pisati ne čitati ne znaIVscučilišče jim bodi dokaz, kje je žc naša kultura! Vseučilišče bodi tudi zadnjemu našemu bratu dokaz, ki ga vedno lahko dvigne proti barbaru, ki odreka njegovi deci šolo v materinem jeziku, ki izključuje njegov jezik iz uradov in javnosti, ki v svojem nasilju celo zahteva, da niti pisem ne sme nasloviti v slovenščini. —
Če odpira sovraštvo in nasilje grob našemu narodu, tedaj se moramo z vso silo dvigniti mi, da pokažemo nezlomljivo voljo do življenja in svobode. Ne klonimo glav sentimentalnega resigniranega otož-fa! Ne, prav sedaj, ko sc zdi, da padajo grobni pokrovi na nas, moramo svetu pokazati, kako hočemo šele živeti. In ker je naš dom tu na mejniku z dvema okrutni-
ma sosedoma, mora ves troimeni narod td našo voljo podpreti, da bo prav tukaj življenje in svoboda vse prevevala in vse vodila naprej. V interesu cele države je, da imamo vseučilišče v Ljubljani. Njegova eksistenca je nujno potrebna, zato je tudi moramo dobiti in je moramo imeti še letos. Vseučilišče pomenja nam odpor proti nasilju, pot skozi grobna vrata k vstajenju!
Najvažnejši del jugoslovanskega naroda ob Adriji bije strašen boj za obstanek, Ne gre le za pol miljona Slovencev, tega številno najšibkejšega jugoslovanskega plemena, ki bi po odsekanju najbolj pro-bujenih žilavih primorskih pokrajin imel komaj raison d' etre svojega obstanka in bi se kulturno težko več opomogel brez pomoči istokrvnih bratov — gre za vse več: za vhod nove jugoslovanske države v svet, za njej neobhodno potrebni prostor, ki ga rabi v plemeniti borbi za nov procvit, za duševno prerojenje in kulturno tekmovanje evropskih narodov, ki se bodo morali konečno vendarle združiti v vzajemnem delovanju za novo dobo človeštva, ki se začenja po katastrofi, v vseh njenih posledicah še nepoznani in nedoživljeni tragediji zadnjih petih let.
Žalostno dejstvo jc siccr, da poizkuša mirovni posvet zidali svoj mir na popolnoma napačnem temelju egoističnih spodarskih koristi in da prevladuje v njem šc vedno usodepolna moč imperialističnih in kapitalističnih kast, ki bi rade iz prelite ogromne človeške krvi iztrgale svoj dobiček in si zagotovile pod novo masko še nadaljne izsesovanje brezpravnih ljudskih mas in malih ubogih narodov. Toda to nas ne sme zapeljati. Če je pariška konferenca prezrla duševni preobrat vseh onih. milijonov različnih narodov, ki so se borili in izkrvaveli v strelskih jarkih, ga ne sme pozabiti vsaj naš narod, ki se mora zavedati, da so vsi ti milijoni, ki leže na vseli bojiščih Evrope, padali za idejo svobode in prostosti, da bi se vsi ostali milijoni invalidov uprli proti hinavski zlorabi njihovih žrtev in njihove nesreče in da bi nobeden narod na svetu ne poslal več v klanje svojih najboljših sinov za ka-pitalistično-imperialistične težnje gospo-dujočih razredov!
Svetovna vojna je bila v prvi vrsti vojna med dvema zgodovinskima dobama: na eni strani do zdaj gospodujoči imperialistični kapitalizem evropske birokracije, — na drugi strani vstajajoča demokracija izžetih evropskih mas, ki so sc zbudile iz stoletnega suženjstva in se zavedle svojega človečanstva in svojih pravic.
In tega naš demokratični narod v svojem boju za zasedena naša ozemlja ne sme pozabiti. Ni goli, absurdni nacijonalizem, ki nas tira v boj proti premočnim državam, ki bi rade okrnile našo zemljo, ki nosi naš /.noj in našo kri, na vseh straneh. To je boj za pravico in svobodo celega našega naroda, boj, ki je svet vsem Jugoslovanom brez razlike svetovnega in političnega naziranja.
In iz tega vzroka se mi ne borimo proti nobenemu narodu kot takemu, ampak samo proti njihovim voditeljem in državnikom, proti militariz-j mu in kapitalizmu, ki edina hočeta raz-; sekati naše živo narodno telo in si deliti ' bogati plen na naš račun. Napačno bi bilo tedaj, ko bi ves naš gnev in vse naše sovraštvo, izlivali na sosednje narode, na njihovo vojaštvo, ki jc lc slepo orodje v rokah mogotcev in ki žal, ni še spregledalo žalostne vloge, ki jo igra. Priznavam, da se vrše ob demarkacijskih črtah in po zasedenem ozemlju grozodejstva, pri katerih je težko obdržati hladno kri, toda pri sodbi in obsodbi teh zločinov in nasil-stev se moramo zavedati, da je vse to le posledica brezobzirnega militarizma in absolutizma, ki ga narodi ob uaših mejah niso zakrivili, ampak so le njihove žrtve, kot smo bili mi prej.
Zato ne obdolžujemo cclih narodov in ne sovražimo jih! Bojujemo se proti krivičnemu nasilju, borimo se za demokratična
načela pravice in svobode, ki bodo zmagala prej ali slej povsod. Zato ne pozabimo, da bo prišel čas, ko si bomo s sosednimi narodi, naj si bodo to Italijani, Nemci, Mažari ali Bolgari podali roke sporazuma in bratstva in ne zapirajmo si te edine rešilne poti s krivičnim sovraštvom vsega, kar danes stoji na naši strani!
Air«.
Dr. A. Gosar:
Splošno starostno zavarovanje.
čas, ko se bo ideja splošnega starostnega zavarovanja v celoti uresničila, je najbrž še precej daleč. Pač pa smemo upati, da bomo v doglednem času storili na poti k temu cilju vsaj prve korake. Zato nikakor ni odveč, če že sedaj premislimo, kaj pravzaprav pomeni splošno starostno zavarovanje in kakšne posledice bo imelo.
Za enkrat samo nekaj glavnih misli! Namen starostnega zavarovanja je, da zagotovi človeku za slučaj starosti in eventualno onemoglosti potrebne dohodke, ki mu zadoščajo za preživljanje in starostno oskrbo. Že iz tega je razvidno, da je sta- j rostno zavarovanje za veliko število, če ne ; za večino ljudi neprecenljive važnosti. Takih, ki bi bili že s svojim imetjem preskrb- ; ljeni za stara leta, je razmeroma jako malo, če pa že imajo toliko premoženja, da bi se jim na stare dni lahko dobro godilo, so prav pogosto njihovi otroci krivi, da morajo trpeti pomanjkanje, ali pa se celo potikati po svetu brez strehe in kruha.
Iz tega sledi, da pomeni starostno zavarovanje za tiste, ki so ga deležni, veliko prednost pred onimi, ki so na starost
Erepuščeni sami sebi in ljubezni ali pa tudi rezsrčnosti svojih otrok. Jasno je, da v pravično urejeni človeški družbi ta razlika ne bi smela obstojati, ker ni utemeljena. Vsi ljudje imajo enako pravico do človeka vrednega življenja tudi tedaj, ko si ne morejo več sami pridobivati svojih življenjskih potrebščin. Ako je starostno zavarovanje omejeno na posamezne stanove, ustvarja privilegirance, ki žive na račun splošnosti boljše kot mnogi, ki so svoje telesne in duševne moči uporabili prav tako dobro in koristno, pa slučajno niso deležni dobrot starostnega zavarovanja. Zato moramo reči, da ni samo s socijalnega staliSča potrebno, marveč da zahteva tudi pravičnost, da se starostno zavarovanje uvede prej aH slej popolnoma splošno za vse, ki si z delom služijo svoj krtih.
Splošno starostno zavarovanje naj bi veljalo tudi za vse tiste, ki so že sedaj kako drugače preskrbljeni za starost, torej tudi za državne uslužbence, ki imajo pravico do pokojnine, Na prvi pogled se zdi to morda čudno, pa je vendar popolnoma logično in utemeljeno. Kakor smo rekli, da bi na poedine stanove omejeno starostno zavarovanje ustvarjalo privilegirance, popolnoma enako moramo trditi, da ustvarja tudi pokojnina privilegirane stanove, 0 tem se takoj prepričamo, če pogledamo n, pr. uradništvo. Pokojnina daje uradniku prednost pred drugimi stanovi, ter ga nekako izoHra od njih.
Toda to šc nikakor ni vse. Vpliv pokojnine sega mnogo dalje ter ima poleg dobrih strani še več slabih. S pokojnino je uradnik navezan na svojo službo, da je ne, more zapustiti, če mu je Še tako zoprna in če jo še tako malomarno opravlja. Obratno pa tudi država po nekaj službenih letih ne sme uradnika odsloviti ker bi ga s tem gmotno uničila, ter mu onemogočila stanu primerno preživljanje in, kar je najvažnejše, ker bi mu s tem odvzela starostno preskrbo. Zaradi tega obdrži država mnogokrat v svoji službi tudi uradnika, katerega iz enega ali drugega razloga ne more prav rabiti, samo zato, ker ga ne more vreči na cesto.
Na drugi strani pa moramo pripomniti, da je ravno pokojnina tista vaba, ki spravlja v državno službo nezmožne in nedelav-ne ljudi, ker vedo, da bodo v državni službi razmeroma dobro plačani, zlasti pa da jim je tamkaj, brez ozira na njihove zmožnosti in na njihovo delavnost, še naprej, po številu službenih let zagotovljena primerna pokojnina. Tako je pokojnina združena z avtomatičnim napredovanjem tista vez, ki skuša vedno in vedno strniti državno uradništvo v posebno kasto, kateri naj bo državna služba neke vrste domena.
Ako bi pokojnina odpadla, fer bi na njeno mesto stopilo starostno zavarovanje, bi sc to samo po sebi hitro spremehiJo. Uradnik in državni uslužbenec sploh bi lahko poljubno izstopil iz državne službe, ker bi s tem ničesar ne izgubil, obratno pa bi lahko zasebni uradnik, če bi mu le kazalo, tudi v poznejših letih prestopil v državno službo. Država bi se za njeno službo nerabnega uradništva lažje znebila, ker bi mu ne bilo treba ustvarjati sinckur, nasprotno pa bi morala skrbeli zato, da njeni uradniki rve bi bili slabše plačani kot zasebni, ker bi sicer preveč izkopali iz njene službe. Država bi svoje delavce lahko plačevala ter bi jih tudi morala pla-
čevati sorazmerno z niihovim delom in avtomatično napredovanje vsaj v taki obliki kot je sedaj potrebno, bi se lahko odpravilo. Tako sc- vidi. da bi imelo splošno starostno zavarovanje v tem oziru samo velike in dobre posledice.
Da bi bilo splošno starostno zavarovanje res popolno, bi ga bilo treba raztegniti na vse, ki si z delom služijo svoj kruh, ali bi to vsaj lahko storili brez ozira na to, ali so njihove premoženjske razmere take, da za svojo osebo potrebujejo poseben prispevek za starostno oskrbo aH ne. Prvič se nikdar zanesljivo ne ve, kdo bo imel na stara leta dovolj za svoje preživljanje in kdo ne, drugič pa bi bilo s socijalnega stališča gotovo napačno ravno najbogatejšim odpuščati davek, ki naj ga plača vsakdo, ki hoče biti na stara leta za vsak slučaj preskrbljen. Ravno s tem, ako bi pritegnili k starostnemu zavarovanju tudi bogatejše sloje, bi lahko na lep način pokrili precejšen del stroškov splošnega starostnega zavarovanja.
Ako torej resno mislimo na starostno zavarovanje, delajmo na to, da se čim prej vpelje popolnoma splošno za vse stanove!
Dr. Korošec o prehrani.
Belgrad, 16, aprila, Današnja »Pravda« prinaša razgovor z dr. Korošcem glede prehrane in piše:
Vprašanje naše prehrane in obnove je prvo in najtežje. G. dr. Korošec je prevzel mesto ministra prehrane v trenotku, ko sta minili dve krizi: prva vezanega prometa in druga svobodne trgovine. Druga je, kakor znano, poslabšala naše stanje, a prva ni uspela vsled pomanjkanja sredstev in organov. Na g. Korošca smo se obrniU z vprašanjem, kako se bo odslej postopalo. G. podpredsedniku smo zelo hvaležni za njegovo ljubeznivost in prijaznost, posebno za hitri odgovor in podatke, katere nam je dal.
»Prosim vas, da mi razložite svoj načrt, ki ste ga vsekako napravili, preden ste prevzeli resort ministra prehrane, dasi ste poznali težkoče v preskrbovanju države?«
»Sprejem resorta ministrstva za prehrano in obnovo države je v onih kritičnih trenotkih povsod zadeval na težkočej z ozirom na težavne okolnosti sem ga prevzel jaz, da napravim za našo državo, kar je v moji moči. Moj načrt boste razvideU iz nekaterih naslednjih točk.«
»Mislite pustiti prejšnjo naredbo o svobodni trgovini aH boste proglasih vezano trgovino? Po vesteh zadnjih dni se dela v vašem resortu na novi naredbi o kontroli svobodne trgovine. Kako mislite izvesti to kontrolo?«
»Z ozirom na prehrano nisem veHk pripadnik svobodne trgovine. Današnji nastali položaj pa je težko zamenjati z vezano trgovino; to je še predmet podrobnejšega proučevanja. Kontrola svobodne trgovine bo v glavnem ta, da bo vedela, kje se v državi kaj nahaja; da preprečuje nakopičevanje blaga s špekulativnim namenom; da bo v rokab pravih trgovcev in da nadzira maksimalne cene najneobhod-nejših 6tvari. Za to slednje bom osnoval posebno organizacijo.«
»S katere strani in na kateri način smemo upati na izboljšanje prehrane in sploh povzdige .cele države? Boste-H kaj podvzeli, da bo država čimprej preskrbljena tudi z monopolnim blagom?«
»Nekoliko pomore tudi svobodna trgovina, da pride hrana v one kraje, kjer je potreba. V mlinih Vojvodine je veliko hrane, s katero bo razpolagalo samo ministrstvo prehrane, in ta se bo dajala samo tja, kjer je potreba najhujša, in samo krajevnim odborom, da razdele meščanstvu enakomerno po številu glav in pravilni ceni. Cena te moke ostane ista kot je bila; ta cena bo zelo vplivala na ureditev cen svobodne trgovine. Od naših zaveznikov prihaja hrana v večjih množinah, Zadnjih štirinajst dni ie prispel transport 500 vagonov moke v Solun in kmalu bo prišel še drugi, S tem je preskrbljena južna Srbija in se je razdelitev že pričela, Istočasno je prišel na Reko transport 1500 vagonov moke in 800 vagonov žita, Z ozirom na prometna sredstva se bodo napravila razHčna skladišča, odkoder se bo blago razpošiljalo dalje,«
Dalje razlaga dr, Korošec podrobneje, kako se bo razdelitev izvršila. Skrbelo se bo za to, da se cena neobhodno potrebnih živil zmanjša in olajša nabava revnejšim stanovom. Polaga veliko važnost na prihod predsednika newjorške trgovske zveze, ki je pripeljal 6 seboj v Solun za osem milijonov frankov blaga,
Vprašanje obnove smatra za življenjsko in najvažnejše; zavisi pa mnogo od mirovnega posveta, Z ozirom na naše razmere moramo zahtevati, da dobimo odškodnino v naravi. Da se bo vse uredilo, bo morala država k temu mnogo prispevati, Skrbeti pa borno morali tudi za veliko industrijo, da bo potomstvo moglo kriti štroške, nastale vsled po vojski potrebne obnove zemlje,
Iz neodrešene Jugoslavije.
Italijani proti idrijskim šolam. Žiri, 19, aprila, Italijani so zahtevali od idrijskega učiteljstva, da prosijo za službo poa ita-fijansko vlado. Namen je prozoren. Kdor ne prosi, izgubi službo. Učiteljstvo realke, obeh ljudskih Sol in čipkarske šole je soglasno odklonilo zahtevo. Realčni ravnatelj Baebler je brzojavno odpuščen. Isto čaka ostalo učitejstvo. Vsled tega bi bilo 1600 otrok brez šole, '40 učiteljev in učiteljic brez službe. Meščanstvo j« silno razburjeno.
V	Rihenberku so ItaHjani zaprH in
odgnaH v tržaške ječe gostilničarja in posestnika Franca Pavlico.
Bivšemu urednika »Sloven. Naroda«,
Malovrhu, ki biva sedaj v Trstu, se je pred par dnevi zmešal um.
V	Trstu je tržaška meičanska liberalna stranka razpadla. Kamen na njen grob, ki je prizadela tržaškemu Slovencu toliko vnebovpijoČih krivici
Furlani se zelo sovražno obnašajo napram Lahom. V Rudi so našU 4 umorjene vojake. Vsled suma, da. so jih ubili domačini, so vse bivše aVstro-ogrske vojake iz tamošnje vasi interniraH v Italiji.
»Sursum Corda«. V Trstu se je osnovala liga »Sursum Corda«, ki ima namen vzgojiti Tržačane v patriotočnem in vojaškem duhu. Na oklicu so podpisani razni liberalni odvetniki, profesorji in oficirji. Protektorat te lige je prevzel laški kralj sam. Ali je navdušenje tako kmalu poleglo, da jnorajo ItaHjani v Trstu ustanavljati posebna ognjišča zanj?
Slovenskim mestnim učiteljem v Gorici so s 1. marcem odpovedaH službo, ne da bi jim tega naznanili. Vse slovenske šole v Gorici so še vedno zaprte. Tako bo izgledala »avtonomija«, ki nam jo obeta Parizl
Brutalno ravnanje goriških vojnih oblasti proti slovenskim obrtnikom in trgovcem se nadaljuje. Obrtne koncesije so odvzeli še trgovcu Miklužu v Vrtni ulici in gostilničarju Kralju v Kapucinski uHci.
Na Vogerskem in v bližnjih vaseh izvajajo Lahi nad prebivalci neznosno strahovlado. Zapirajo in internirajo za prazen nič. Podpore in aprovizacije so ustavili. Zaslužka nobenega, ljudstvo strada.
Iz Ajdovščine. V dobi od 10. do 19. aprila t, 1- zamenjujejo Lahi denar v Hre, in sicer nova serija po kurzu 1 :2.50. Ob-Hka in tisk je isti, kakor pri starih, imajo pa zraven še natisnjeno: »Seria nuova« in »Biglietto di Stato«, Zamenjujejo denar v višini zneska do 10.000 K; to vsoto presegajoče zneske pridrže v menjalnicah, za koje izdajo posebna potrdila. Žepne preiskave pri potnikih so zelo stroge, n. pr. Alojziju Slamiču so pobraH v Gorici ob priHki take žepne preiskave 40.000 kron. Nadalje so izšli in bili nabiti tudi v slovenskem jeziku razglasi, glasom katerih je dolžan vsakteri zamenjati krone v lire, ker po 19, nc bo smel nibče več kupovati s kronami itd. Kdor se proti tem ukazom pregreši, bode najstrožje kaznovan z zaporom. — Obrt mala in velika počiva. Mesarn smejo prodajati meso trikrat tedensko. Meso je po 24 K do 32 K. — Družabnega življenja med Slovenci ni. Lahi ne pustijo nikakega zbiranja, niti v iavnih lokalih, in vsled tega se ljudstvo drži izključno samo doma. Lahi prirejajo še vedno svoje običajne zabave in ob nedeljah gledališke igre; ljudstvo pa iih v splošnem ne obiskuje. Na laške zabave zahajajo edino-le gotovi ajdovski podrep-niki. — Pred mesecem dni so Lahi pa višje povelje izropaH stanovanje gosp. dr. Jenka. PobraH so mu vso obleko, perilo in pohištvo. Opravičeno se domneva, da so obleko in perilo vojaki obdržali zase, pohištvo pa spravili v razne lokale, med drugim tudi v barako, kjer prirejajo gledališke predstave. — Ljudstvo je naveličano tega življenja in težko pričakuje rešitve, Šola je popolnoma italijanska s pičv Hm obiskom, ker starpi nočejo pošiljati svojih otrok v laške šole, ŠtampiHje pri županstvu so samo laške in po Ajdovščini govore, da bo s 1, majnikom nastavljen laški gerent.	p, p.
OdloCiina borba v Parizu.
LDU Berlin, 19. aprila. (DunKU) »Deutsche Allgemeine Zeltung« poroča iz Bazla: Kakor javlja »Agence Havas«, bodo avstrijski, bolgarski in turški de-legatje vpoklicani dne 9. maja v Ver-sailles. Načrt pogodbe, katero nameravajo predložiti Nemčiji, bo najbrže do tedaj že dogotovljen in podpisan.
LDU Bern, 18. aprila;. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kakor javlja »Libre Parole«, bo imela mirovna konferenca prihodnji teden p!e-narno sejo. Medtem bo vprašanje Reke žn odločeno. List, pripominja, da. sme po svojih obvestilih sklepati, da bo Italija dobila zadošCcnje, Zdi se, da Je VVilson
določen za razsodnika v sporu med Italijani in Jugoslovani, zakaj Angleška in Francija sta vezani po dogovoru, ki ga ne želita zatajiti, pa ga tudi ne moreta sankcijonirati v mirovni pogodbi. Italijanska delegacija jo z ozirom na to, da je postal položaj zanjo kočljivejši, pozvala zastopnike raznih italijanskih korporaclj, naj krepko podpirajo zahteve, za katero se bori na mirovni konferenci. S tem namenom je kongres 1200 Italijanskih županov poslal Orlandu brzojavko, kjer ga poživlja, naj vztraja pri dosedanjih zahtevah do skrajnostL Tudi konferenca italijanskih senatorjev je sprejela enako resolucijo.
LDU Bern, 18. aripia. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Z ozirom na to, da so komisija dokončale svoja posvetovanja o mejah, izku&ajo Rumuni zadnje dni s pomočjo živahne propagande doseči uspehe, Se preden je svet četverice razpravljal o tem vprašanju. Po mnenju mnogih je namen te gonje zlasti pridobitev Vršca. V svrho propagande hočejo izkoristiti tudi dejstvo, da se te dni mudi v Parizu zelo odlična osebnost.
LDU Bern, 18. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: VI četrtek ob 11. dopoldne jc sprejel pred« sednik Wilson deputaeijo Dalmatincev, sestoječo iz narodnih zastopnikov: Jo-ahima Simona Matavulja, dr. Božidarja NovakoviČa in dr. Belokutiča. Dalmatinska deputacija je obrazložila predsedniku Zedinjenih držav položaj v zasedenih pokrajinah Dalmacije ln ga obvestila tudi o uspehu plebiscita, v katerem zahteva prebivalstvo Dalmacije in otokov združitev s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predložila mu je zanimivo statistično gradivo o mestu Zadru, po katerem hlepe Italijani z večjo poželjivostjo, kot po vsa* kem drugem mestu, .kakor tudi statistične podatke o Visu, katerega čisti jugoslovanski značaj ne pripušča nlka-kega ugovora. Predsednik je posluSal izvajanja deputacije z veliko pozornostjo in živim zanimanjem, sprejel spisano spomenico, ki vsebuje vse potrebne podatke o teh vprašanjih ter izjavil, da jo hoče temeljito proučiti. Naposled je izrekel članom deputacije svojo zahvalo zato, da so pripotovali tako daleč samo z namenom, da prispevajo k razjasnjen ju tega tako važnega problema.
Kaj nas čaka na Koroškem?
, Neki nemški duhovnik je napisal « »Karntner Landsmannschaft« člonek o bo* doči pastoraciji slovenskih krajev na Koroškem, Kakor je razvidno iz članka, tem ljudem ni za dušni blagor ljudstva, ampak Ie zato, da bi odstranili slovenske duhovnike, in bi zasedli oni te lepe župnije, ob enem pa zatrli zadnji slovenski živelj na Koroškem.
Načrt je jako enostaven. Treba je odstraniti slov, duhovnike. A kako bo to šlo? Duhovniki, ki so morali radi divjanja nemških tolp pobegniti iz svojih župnij, se na noben način ne smejo vrniti. Na duhov-1 nike pa, ki so ostali na svojih župnijah, bi j stavil take zahteve, ki bi jih ne mogli z mirno vestjo izpolniti. Te zahteve so: Morali bi zapriseči Nemški Avstriji. Obljubiti bi morali, da bodo gojili med ljudstvom zvestobo in ljubezen do te države. Dokler bi te zahteve vestno izpolnjevali, bi imeli ostati na svojih župnijah. Samo ob sebi umevno je, da bi jih nemški »tovariši« nadzorovali, in opisali njih delovanje na me-rodajnih mestih po svoje.
Ker pa člankar sam čuti, da bi bilo si. duhovnikom pod temi pogoji nemogoče ostati na svojih mestih, pravi sam, da bi nastalo veliko pomanjkanje duhovnikov. Temu pomanjkanju bi se odpomoglo na dva načina. V več nemških krajih je po več duhovnikov, kjer bi delo lahko opravljal en sam, Duhovnike, ki so tam odveč, naj bi namestili na slov, kraje. Tu se vidi, kam pes taco moli! Ako bi pa bilo še več duhovnikov treba, naj bi se jih poklicalo iz samostanov — seveda samo Nemce — in iz bližnje Tirolske in SolnograŠke.
Člankar pravi dalje, dat znanje slow venščine ni neobhodno potrebno; kvečjemu toliko, da bi se delili sem ter tja tudi v slovenščini sv, zakramenti. To so res lepi nazori!
Nehote si mora člankar pripoznati, da bi to rodilo pri ljudstvu odpor, da se ne bi udeleževalo božje službe in raznih po-božnosti, a po znani nemški vztrajnosti, z ognjem in mečem bi ta odpor zatrli. Tako si predstav ha nemški duhovnik bodoče dušno pastirstvo v slovenski Koroški. Ni še padla odločitev, nimajo še nobenega vzroka gojiti upanje, da bo ostala slovenska Koroška v njih krempljih in vendar že delajo načrte, kako bodo zatrli zadnjo slov. besedo, zadnji slovenski živelj. In to prihaja od ljudi, ki oznanjajo ob enem uiir. spravo in govore o pravičnosti,
Ubogo slovensko ljudstvo na Koroškem I Umljivo je, da si zbegano, da obu-pavaš. Zato ti obupni klici na pomoč, kakor sem jih bral v zadnjem pismu iz Koroške, ki se glasi: »Storite, če morete kaj storiti za našo Koroško! Morda je še čas. Ne prodajte nas, ki smo stali stoletja ko vestni in zvesti čuvaji na severni meji. Ako bi se zgodilo, česar se bojimo, ne vem kaj bi storili. Zaplakali bi iz dna duše, da bi nas čuli Vi preko Karavank in vi bi spoznali, da je to glas obupancev. — Napotili bi se na zadnje romanje, in odnesli kos-za kosom naše svete zemlje črez Karavanke. Sovražniku je ne pustimo, Vam bi jo dali, da bi Vas opominjala, da ste imeli brate na severu, katerih ni več.«
LDU Pariz, 18. apr. (DKU) »Agence Havas« poroča: Svet čevertce ni v četrtek imel nobene seje. Takoj, ko se Lloyd George povrne v Pariz, bo zboroval svet četverice v petek zvečer. Pečal se bo z vprašanjem Gdanskega ter z italijansko - jugoslovanskim problemom.
LDU Pariz, 19. aprila. (DKU) »Agence Havas« poroča: Svet četverice je zbo-
Komunist! na Dunaju.
LDU. Dunaj, 19. aprila. (DunKU.) Za 'danes oppoldne so ukrenili vse potrebno za varnost parlamenta. Posadka parlamenta je že od 1. ure pripravljena na boj. Kontrola pri vhodih se vrši z največjo strogostjo; vstop je dovoljen samo z legitimacijami. Parlamentarno poslopje je okoli in okoli obkoljeno in zastraženo po narodni brambi.
LDU. Dunaj, 19. aprila. (ČTU.) Do petih popoldne se mir na Dunaju ni kalil, Vse notranje mesto je zastraženo po nem-škoavstrijski narodni brambi.
LDU. Dunaj, 19. aprila (ČTU.) Med iz-gonsko akcijo proti tujim beguncem je policija zasledila več inozemskih komunističnih agitatorjev, ki jih bo sedaj izgnala. Policija je prijela tudi moža, ki je osumljen, da je pri zadnjih izgredih ustrelil dva policijska inšpektorja. Pri njem so našli obleko in službena revolverja ustreljenih.
LDU. Dunaj, 19. aprila. (ČTU) Danes dopoldne in popoldne so bila pogajanja vlade z brezposelnimi in invalidi o znanih zahtevah, formuliranih v četrtek. Pogajanja še niso končana.
LDU. Dunaj, 19. aprila. (ČTU.) Francoski poslanik na Dunaju je izročil danes državnemu tajniku za zunanje zadeve dr. Bauerju nastopno noto: Francoska vlada je pripravljena izdatno preskrbovati prebivalstvo bivše Avstrije z živili. Kakor znano, je prišlo zadnje čase že mnogo vlakov, ki so pripeljali potrebna živila. Preskrba z živili pa bi se morala ustaviti, čc aliiran-ci vsled nezakonitih dejanj, ki ogrožajo javni mir, ne bi imeli jamstva za postopanje prebivalstva in če ne bi vedeli, s katerimi pogoji bi se v bodoče izvršili transporti in razdeljevanje živil.
Nemiri u Italiji.
LDU Bera, 18. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Zadnje vesti iz Italije pričajo, da prihaja položaj v Italiji čim dalje resnejšL Radi reakcijonarnega imperializma vlade je ljudstvo zelo razkačeno; pojavlja se čim dalje večja upornost. Velika stavka v Milanu ima izrazit značaj revolucije, ki morebiti ni več daleč. Vesti iz zasebnega vira, ki pravijo, da je nekaj fanatičnih nacijonalcev zažgalo poslopje socialističnega lista »Avanti«, se tukaj sprejemajo z rezervo.
LDU Berlin, 19. aprila. (DKU) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Lugana: V bližini Neapolja je zletelo v zrak skladišče vojne mornarice, v katerem je bil bencin in razne ekslipozivne snovi. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 7 avstrijskih ujetnikov; veliko število ranjencev, večinoma italijanskih vojakov, »o pripeljali v bolnico.
Mirovni posvet
LDU. Amsterdam, 19. aprila, (DKU.) Kakor poroča »Telegraph« iz Pariza, bo obsegala mirovna pogodba 1000 členov na 300 strojepisnih straneh. Samo o saarski kotlini govori 68 členov. Pogodba o začasnem miru z Nemško Avstrijo bo sklenjena takoj, kakor hitro bo podpisan mir z Nemčijo. To se bo zgodilo najbrž koncem maja. Ako bi se Nemci branili podpisati mirovno pogodbo, namerava ententa zasesti velik del nemškega ozemlja, nadaljevati blokado in ustaviti vse pošiljatve živil v Nemčijo.
LDU. Koeln, 19. aprila. (DKU.) Zad-
J« <Uu «a Volrni raviirilo ravne dnvfirlne
Ostre so te besede, A kdor pozna položaj, v katerem se nahajajo Slovenci v od Nemcev zasedenih krajih, jih razume. Oropali so jih vsega, da komaj životarijo in zdaj jim še pretijo z duševno smrtjo. Vi, ki ste zamudili trenutek, rešiti koroške Slovence, čujte te besede. Vi pa, ki se vedno izgovarjate, da imate roke vezane, da ne morete nič storiti, pazite, da jih Vam ne bodo še bolj zvezali.!
Vstajcnia dan se bliža! Li pride tudi za Koroške Slovence, ali pa jih čaka črni dan, umiranja, kakor jim ga je narisal nemški duhovnik!
Koroški duhovnik.
roval na veliki petek zjutraj ter se ba-vil z vprašanjem Gdanskega. Sprejet je bil kompromisni predlog, da Je Gdan-sko prosta luka, koje upravni mandat se poveri Poljski.
V teku popoldneva ni bilo nobene seje.
Vprašanje o Reki ino italijanskih zahtevah se je odložilo na danes!
o mirovnih pogojih, katere nameravajo zavezniki naprtiti Nemčiji, Te vesti vzbujajo dvom, da-li bo narodna skupščina mogla skupno z vlado nositi breme odgovornosti za to, da se mirovna pogodba sprejme ali zavrne. Čujejo se glasovi, da mora v tako važni in usodepolni zadevi odločiti ljudsko glasovanje. Kakor poroča »Kolnische Zei-tung«, se v tem smislu še ni ukrenilo ničesar, vendar se baje vrše priprave za ljudsko glasovanje, ki se bo eventuelno vršilo neposredno po objavi mirovnih pogojev.
LDU. Pariz, 19. aprila. (DKU.) Agence Havas poroča: V trdnem prepričanju, da izraža mišljenje vsega naroda, ki si je s težkimi žrtvami priboril pravico do trajnega miru, pričakuje senat od vlade, da bo v sporazumnem sodelovanju z zavezniki skušala doseči vsa potrebna jamstva za varnost Francije. Pred glasovanjem je izjavil minister za zunanje stvari Pichon, da se tudi vlada pridružuje omenjenemu predlogu, in zagotovil, da je poskrbljeno za vsa jamstva za varnost države, kakor tudi za to, da bodo krivci svetovne vojne morali popraviti vso škodo, katero so povzročili.
Razna porodila.
PREDARLSKA PRIDE K ŠVICI.
LDU. Haag, 18. aprila. (ČTU.) Švicarska vlada je spremenila svoje stališče in podpira sedaj vstop Predarlske k švicarski konfederaciji.	*
NEMČIJA IN NEMŠKA AVSTRIJA.
LDU. Haag, 18. aprila. (ČTU.) »Daily Telegraph« poroča iz Pariza: Nemška delegacija je prišla na Dunaj, da razpravlja o spojitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Fi-nancijelni del razprave se je ravno končal.
Preki sod v Bosni.
LDU. Zagreb, 19. aprila. Kakor poročajo iz Sarajeva, so v okraju Djelini proglasili preki sod.
Zveza narodov.
LDU. Berlin, 19. aprila. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Pariza: Po listu »Chicago Tribune« ne bodo sklenile Zedinjene države s Francijo ni-kake nove zveze, temveč ustava zveze narodov bo vsebovala določbo, po kateri bodo smatrali oborožen napad na vsakega posameznega člana kot napad na celokupno zvezo narodov in temu primerno postopali. Wilson je zagotovil Clemenceau-ju, da bo Amerika v primeru ponovnega nemškega navala priskočila Franciji na pomoč in odposlala' nemudoma ekspedicijski voj v Evropo. Tudi Lloyd George se je izrazil podobno v imenu Angleške
Usoda Nemške Avstrije.
LDU. Dunaj, 19. aprila. (ČTU.) Nemško—nacionalni poslanec Teufel se je vrnil iz Berna in izjavil nemško-nacionalnim časnikarjem, da vprašanje spojitve Nemške Avstrije k Nemčiji ne stoji posebno ugodno. Francija da je pripravljena, dati Nemški Avstriji koncesije, in sicer na ta način, da bi znojemsko okrožje, šumava ter nemška zapadna Ogrska pripadli Nemški Avstriji, Vprašanje Južne Tirolske stoji baje ugodno. Nadaljni razvoj teh vprašanj bo seveda odvisen od dunajske politike. Nemška Češka ter sudetska dežela sta pa izgubljeni za Nemško Avstrijo.
Teror v Monakovem,
LDU. Berlin, i9. aprila. (Dun KU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung-' poroča iz Bamberga: Semkaj jc dospela vest, da vlada v Monakovem strahovit teror. Veliko število meščanov, vniakov in <jelav-
ce vje bilo ustreljenih. Živila, katera pošilja Hoffmannova vlada v Monakovo, da ne bi prebivalstvo radi spartakovcev trpelo lakote, se uporabljajo enostavno za Rdečo gardo. Resna poročila, ki jih je dobila Hoffmannova vlada, so povzročila, da je vlada dovolila ustanovitev prostovoljskega voja v Bambergu. Izdala je oklic na prebivalstvo, v katerem pozivlje k vstopu v to organizacijo.
Polltilne novic©.
-f- Plebiscit v Trstu. Poročilo, ki ga je prinesel »Slovenec« o glasovanju v Trstu, po katerem je glasovalo samo 15 odstotkov prebivalstva za Italijo, je vzbudilo pri Italijanih velik strah. Ker so ta dopis priobčili tudi razni nevtralni in drugi časopisi, so videli Italijani primorane vest dementinjti. »Agenzia Štefani« je prinesla dementi, ki ga prinašajo tudi pariški časopisi. V dementiju omenja »Slovenca« in njegovo poročilo7 ter konča z naslednjim zaključkom: »Skoraj nepotrebno je pripomniti, da so te vesti tedencijozne. Vse prebivalstvo Trsta je ponovno zahtevalo ne samo svojo združitev z Italijo, ampak je poslalo tudi peticijo, da se pridruži i Reka i Dalmacija kraljevini Italiji.« — S kakšno pravico pa more zahtevati tržaško prebivalstvo, da se združi Reka in Dalmacija z Italijo? Kdo je končno to prebivalstvo Trsta? Mogoče tisoči laškega vojaštva in oni, ki so se že tekom okupacije priselili?!
-f Memorandum Starčevičeve stranke prava. Starčevičcva stranka prava je poslala ministrskemu predsedniku memorandum, v katerem spominja najprej na dogodke, kako je prišla do ujedinjenja našega naroda in pravi nadalje: Adresa narodnega veča kaker tudi odgovor regenta se imata smatrati državnopravnim aktom. Iz njih sledi, da je bil namen vseh postaviti temelje države na podlagi skupnega sporazuma vseh delov naroda, ki tvori našo državo. Delali smo na teh temeljih in smo upali, da pridejo do svojega izraza. Podvzemati karkoli proti tem načelom in vpeljavati s silo brez potrebe neparlamen-tarnim potom prezgodnji centralizem, znači po našem najglobjem prepričanju zametavati vsako uspešno upravno delo in s tem rušiti temelje naše mlade države. Ne sme se pozabiti, da naša država nima .še svojih stalno urejenih mej, da je velik del našega ozemlja v tujih rokah, da smo od vseh strani obdani od sovražnikov in da se naš narod na skrajnih mejah ne sme postavljati na skušnjo notranjih neprilik. Ne smemo pozabiti niti na to, da naša država še ni mednarodno priznana in da se socialne reforme, ki se same po sebi imperativno napravijo, morejo izvesti samo v oni državi, v kateri uprava redno funkcionira, Odstranjenje večine poverjeništev, katero je odvzelo narodu možnost, da uredi svoje državne potrebe najkrajšim potem, enostavno imenovanje bana brez sporazuma strank, razdelitev mandatov za državno veče brez pravilnega ključa in ministrske izjave, s katerimi se hoče odkloniti odgovornost zajamčenim avtonomnim predstavništvom, so rodili nezadovoljnost in nezaupnost naroda v način vladanja. Vsi ti pojavi obujajo v nas bojazen, da morejo te nespretnosti roditi ne-dogledne posledice, ker so proti načelom vsakega demokratizma in moderne samouprave ljudstva, skratka proti zdravemu političnemu razumu. Kot demokratska stranka, ki je delala in dela še danes na ojačenju in učvrstitvi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere glavna naloga je srečna bodočnost edinstvene nam domovine, obračamo Vašo pozornost na navedena dejstva, opustitve in kršenje medstrankarskih določb in Vas prosimo, da delujete na to, da se napravljeni po-greški popravijo in v bodočnosti onemogočijo, ker nam mora biti vsem pred očmi, da je končna ureditev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pridržana samo ustavodajni skupščini.
+ Izjednačenje davka na špirit in žganje. Davek na špirit in žganje sc pobira sedaj po raznih pokrajinah naše države na različen način in v različni izmeri, Srbija ima monopol na špirit, za žganje pa se tamkaj ne pobira nikakega davka. Črna gora pozna samo davek od konsumiranega žganja in špirita, med tem ko se plačuje pri nas od vsega žganja, ki se producira. Višina davka je nadalje pri nas povsem druga kot na Hrvatskem in tam zopet drugačna kot v Bosni in Hercegovini. Z ozirom na enotnost države je treba izjednačenje, vsaj za one pokrajine, kjer se to more izpeljati. V kratkem izide naredba finančnega ministrstva glede prodaje in obdavčenja špirita in žganja za vse pokrajine države razven Srbije in Črne gore. Naredba bo vsebovala maksimalno ceno za špirit kot tudi jednakomerno obdavčenje špirita in žganja. Državna blagajna pričakuje od tega precejšen dohodek.
-4- Naša vojaška misija za Vladivo-Etik, V Sibiriji ic še nekaj 10 t soč naših utetnikov. ki težko čakajo na odhod v svo-
jo domovino. Da se jim to omogoči, se je sklenilo odposlati čimpreje v Vladivostok vojaško misijo, z nalogo, da uredi transport. Misija, za katero je kredit že dovoljen, bo obstojala iz 3 oficirjev in dveh navadnih vojakov.
+ Trgovska pogodba med Švico lil Francijo za leto 1919 je bila podpisana v Parizu. Francija bo zalagala Švico 3 premogom, železom, jeklom in bencinom. Za to bo Švica dajala Franciji predvsem živino in ji dovolila gotovei finančne ugodnosti.
-f Češki visokošolcl v Parizu. De-'egacija čeških visokošolcev je bila V! Parizu, kjer je imela sestanek s francoskimi visokošolci. Pri sestanku sa bili navzoči tudi ministrski predsednik Kramaf, minister Beneš in rektor pariške univerze Lucien Poincarč. Sestanek se je vršil v znak globokega prijav teljstva mod obema narodoma.
-f Dan a J in mažarski boljševiki Mažari so poslali na Dunaj svoje boljševiške agitatorje, ki so obljubili, da ba Ogrska, prevzela prehrano Dunaja, ako se nr Dunaju proglasi sovjetska re^ pub'
Dns&vns norice*
—	Veselo alelujo želi uredništvo iti upravništvo »Slovenca« vsem svojim naročnikom, čitateljem in prijateljem, osobito pa našim dragim bratom iz ne-odrešene Goriške, Primorske in Koro-tana! Varujmo v Wajenje!
—	Vreme o velikonočnih praznikih bo, kakor vsi vremenski preroki zatrjujejo, lepo in toplo. Upajmo, da se to pot ne bodo zmntili, kar se jim sicer Ie prerado primeri.
—	Imenovanje. Glasom »Službenih novin« z dne 15. aprila t. 1. je imenovan s 1. aprilom vladnim svetnikom v statusu političnih uradnikov deželne vlade za Slovenijo dr. Vilko Bal t i <5, okrajni glavar pri deželni vladi za Slovenijo. dodeljen sedaj v službovanje ministrstva za notranje zadeve, za vladnega tajnika v istem statusu in z istim dnem pa dr. Franc Logar, okrajni komisar pri deželni vladi za Slovenijo, dodeljen sedaj v službovanja ministru podpredsedniku v Belgradu;
—	Himen. Dne 15. aprila t. L sta se poročila v Belgradu gosp. dr. Jos. E. Kiss, štabni zdravnik pri mag. želj. rad. komandi v Belgradu in gdč. Ženi D e b e v č e v a iz Ljubl jane. Čestitamo 1
—	Pohlevno vprašanje. Iz krogov dri. železničarjev: Res potrpežljivo smo čakali nastavljenci državne železnice ravnateljstva Ljubljana na razglasitev avanzma za mesec prosinec, toda do danes zaman. Ker pa pišemo že 18. aprila, si dovoljujemo pohlevno vprašanje, se li smemo nadejati, da se to sploh kdaj zgodi, in če nam je usojeno dočakati ta trenutek, kdaj n. pr. bi se nas lahko blagovolilo presenetiti s tem aktom? Domišljujemo si namreč, da bi se to lahko zgodilo in moralo zgoditi že zdav-nej, kor ta posel ne zahteva drugega kakor le malo dobre volje, časa za to je bilo pa že itak dovolj. Prosimo pojasnila.
—	Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel; odsek za Slovenijo. Odsek za Slo-venijo ima od 17. aprila t. 1. naprej uradne ure vsak dan izimši nedelje in praznike od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Stranke se sprejemajo samo v torkih, četrtkih in sobotah, in sicer le od 10. do 12. ure dopoldne. Drugi dnevi, oziroma druge uradne ure so določene za konceptno delo in se stranke v tem času nc sprejemajo.
—	Za legijjonaško dece. Kolo SHS-sester je priredilo po zagrebških ulicab pobiranje darov za legijonaško deco. Nabrali so ?6.466 K .16 v.
—	Razdelitev obrtniškega sukanca med obrtnike in domače šivilje v sodnem okrajn ljubljanska okolica. Krojači in krojačice (z obrtnim listom) ter domače šivilje (brez obrtnega lista) iz sodnega okraja ljubljanska okolica, ki si hočejo kupiti sukanec, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi nakaznic v pisarni krojaške zadruge v Ljubljani, Gosposka ulica štev. 5, pritličje, od 8. do 12. ure dopoldne. Obrtnikom se je izkazati pri zadrugi z obrtnim listom, domačim šiviljam pa, ki so bile svojčas pri pristojnem županstvu sprejete v seznam domačih šivilj, s potrdilom pristojnega županstva glede identičnosti, nakar se jim bo šele izdala nakaznica. Izdava nakaznic se prične v torek, dne 22. aprila 1919. Nakaznice veljajo do vštetega 15. maja 1919. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki je v tem času niso porabili.
—	Naši vojni ujetniki 17. pp. Samo mali del se je zglasil pismeno iz ujetništva; zato je zelo težavno dopisovanje in pošiljatev denarja. »Slov. Rdeči križ« se je obrnil brzojavno na mednarodni križ v Genovi, naj v tem oziru nujno posreduje pri laških oblasteh. Tako grdo, tako barbarska so oostopali k ujetniki komaj barbar-
Naša usoda se je odločila na veliko soboto.
ski narodi v prejšnjih časih. Štabni narednik Prelesnik, ki jc ubežal iz ujetništva, pripoveduje: Bival jc Kasarsi ob Tilmentu, Tam so Centuric Lavor. 1309—1315. 20. Direzionc Zona Zavori in pri teh oddelkih so sledeči junaki ljubljanskega pespolka, ki pošiljajo velikonočne pozdrave: Gabrič Vinc., Jarše; četovodja Kapus, Bled; Jerman Jernej, Radovljica; Kobilca Ignč, Jarše; Mrgole Jož., Škocjan; Svctič Lovr., Podgorje; Vidmar Fr, Sv. Peter pri Nov. • m.; Vidmar Lud.; Zorič Jož., Krško; Ajdi-šek J., Krško; Hamišrk Fil., Kamnik; Med-vešek Mih., Krško; MartinciČ Jož., Krško; Škrlec Mart., Krško; Grojašek Jož., Čatež; Žibert Fr., Krško; Kunej Alb., Brežice; Prime Jož,, Bričevo; Šantelj Fr., Kostanj (Krško); Kopina Mart., Velkavas; Radič Iv., Nemška vas; Šantelj Dam., Kostanievi-ca: Slavko Filipič iz Lahonccv pri Ormožu. — Šuštar, Korošec in narednik Zupančič so ubežali — Za poveljnike delavskih stot-nij so bili imenovani v Grezzano: Štabni naredniki: Podgoršek Fr,, Bcrgant Judo. Breitenberger. Ciganovič Aleš. Karič. Pre-lesnik. Guld. Kobilšek. Orožn. stražin. Drole Val. — Naredniki: Huker Jož. Ru-peršič J. Gorše Jak. Čebidar Iv. llovar Fr. Mlakar Fr. Trobcntar Mart. Ratih Pet. Premrl M. Likar,- Suhar. Remic. Kranjc. Majer. Willenshofer. Oblak Edv. Kepic, Novakovič, Polander. Jerman. Pavčič. Prijatelj. Hvaleč (ušel). Varšek'. Zorej. Mlina-rič, Tišlarič. Močnik. Kralj. Kokalj. An-dervvald. Škaberne. Zorman. Tc stotnijc regulirajo reko. Narednik Prelesnik je povedal, da zjutraj dabe nekaj riža. Za opoldne vzamejo seboj kavo; za večerjo pa dobe navadno juho z mesom. Kruha en hlebček, Tudi nekaj obleke, perila in čevljev so prejeli. — š-c.
—	Jugoslovanski visokošolci, ki se hočejo pridružiti skupnemu transportu do čehoslovaške republike, se opozarjajo, da odide transport dne 28. t, m., popoldne iz Liubljanc preko Zidanega mostu, kjer se mu bodo priključili dijaki iz Srbiie in Hrvatske. Kdor reflektira na ta transport, naj se javi najkasneje do 26. t. m. brzojavno na naslov: Silvin Burger, Ljubljana, Pogačarjev trg št. 3. Javiti je poleg imena tudi bivališče in krai, kamor potuje. Podrobnejše informacijo 28. t. m, dopoldne pri kolodvorskem poveljstvu v Ljubljani, za Srbe in Hrvate istega dne pri postajnem predstojniku v Zidanem mostu. Vsakdo sc mora izkazati z vseučiliško legitimacijo. Potovalne liste, kakor +udi dovoljenja za prevoz živil se preskrbe za vse skupno.
—	Grosuplje — še enkrat. Odkar je poverjeništvo za promet zavrglo staro imo Grosuplje ter usililo Orožnove Velike Upi je, se je začel izobraženi svet, zanimati za izvor tega imena. Rajni naš imenoslovec Luka Pintar se mu je iz; ognil, dobro vedoč, da je težko priti imenu do živega. Ker stoji vas s tem imenom na Slovenskem, smemo pač sklepati, da so ji Slovenci dali ime in tedaj tudi smemo ime slovensko razla-eati, dokler ni za trdno dokazano, da je tujega izvora. Težavna je razlaga pač za to, ker ne poznamo z g o d o v i -n e tega imena. Jaz sam sem pred kratkim v »Slovencu« trdil, da je podlaga imenu gre z, to je močvirje ter pripomnil, da bi utegnilo Grosuplje biti Grez6polje, to je polje na močvirju. A moja razlaga je bosa in jo s tem preklicem, ker bi se moralo ime glasiti še danes: Grezopale ali Grezupale, primeri: Kumpale, Dobrepale, Vrhpale itd. Zdaj se jc oglasil nov tolmač tega imena v »Slovencu« (št. 85, str. 4). Po njegovem ime ni sestavljeno, ampak je enotna beseda. Morda je, morda tudi ne! Če se d& po zgledu gorup napraviti pridevnik grezup, ne vem, pritegnil bi mu pa, če bi dejal, da je grosup tako narejen, kakor n. pr. škrlup, ker imamo -lup v nemškem imenu Grosslupp. A ugovarjati moram njegovemu trde-nju, da jc -lje običajna končnica! Od kdaj neki? Dozdaj je veljalo pravilo, da se skupno ime tvori s pripono -ije, zdaj -je in ta e natika ali na samostalnik : dob — Dobje, lipa
—	Llpje, ali na pridevnik: vesel
—	veselje, ali na t r pno pretekli deležnik: požgan — Požganje, prežgan — Prežpr&nje itd. V krajnih imenih: Dobje, Hrastje, Lipje, Cirje (Cerje), Brezje, Bukovje, Borovje itd. ni ne duha ne sluha o končnici -lje. Tako tudi v imenu Grosuplje nc more biti končnica -lje, marveč le -je (-ye), ker po zgledu: iz Dobjega govore Crosupeljci: z Grosupljega, namesto iz Dobja, z Gro-suplja. Le pred p r v o t n i m -j se ust-nični&i b, p, m in v spremene v bij, pij, ml j in vi j, primeri: g r o b 1 j a (iz grob-Ja, Grčblje so v šentjernejski občini na Dol.), duplja (iz dup - ja, Dupljica v občini Šmarca na Gor., Dupljicc so pri Grosupljem v pollški fari) itd. A Grosuplje nima pripone -ja, ker ljudstvo vendar govori: Grosuplje z Grosupljega in bi moralo govoriti: Grosuplja, z Grosuplje, na GrosupIJi . . kakor govorimo: groblja. na groblji, v duplji, z grobi je, iz duplje! Če je tedaj grez pod-
laga imenu in je pridevnik od grez grezup, bi se glasilo ime še danes: Grezup-je, z Grezupjega, na Grezup jem, ne pa Grezuplje , primeri II1 a p j e , vas v i mariborskem okrajnem glavarstvu. Ako imena ne vemo raztolmačiti, seveda ne sledi iz tega, da mora ime tuje biti. Koliko se je n. pr. že napisalo o Ljubljani in vendar nam Še danes ni jasno to ime, dasi mora slovensko biti, ker imamo na Vrhniki potok Lubljo in izvir Gradaščice so imenujo Ljubljanica, če se ne motim. Tudi o Idriji se je menda L. Pintar izrazil, da ni naše korenine, ko je vendar jasno, da jo Idrija nastalo iz: Vidrga, odkod ? iz Vldrge, iz Vidrje, kje? v Vidreji, v Iderji... Kdor se je vozil iz Žirov prOti Idriji ali iz Logatca čez Z&lo tja, bo že vedel, kaj so hoteli Slovenci reči s tem imenom. Kraj, ki ga je voda iz drgnil a, je I) r a g- a ali Vidrga (vi, vy = iz, ohranjen še na Koroškem.; vidati = izdati, videlati —- izdelati itd.). Vidrga jo tudi malo zaselje v globoki grapi ali dragi pri Kaildršah, primeri Še: Vi-polže na Goriškem (vi - polga) in V1-mol na Kočevskem(?). Priimek Viri rgar je tedaj prvotno in pristno slovensko ime. Blizu Grosupljega je vas Parad išče, kar je menda pokveče-110 iz: P o ( d g) r a d i š č e. T&ko po-kvečeno ime je tudi Grosuplje. Čemu torej Velike 17 pije ? J. Švigelj.
—	Falska elektrsrna. Štajerska elek-tricitetna družba jc prosila za uostrifika-cijo podjetja, h kateremu spada tudi velikanska, začetkom vojne s švicarskim in irancoskim kapitalom ustanovljena Falska elektrarna, vodna naprava z 28.000 konjskimi silami. Obenem je družba prosila za izvoz toka, ker se sicer podjetje nc rtn-tira. Elektrika bi se oddajala potom daljnovoda na progi Ruše — Slovenska Bistrica — Konjice — Celje — Maribor. Načelno pa se je izrekla napram družbi žolja, da se tok oddaja tudi proti jugu in sicer v Savsko dolino. V tem slučaju bi bili lahko odjemalci trboveljska družba, papirnica v Ratečah, predilnica v Litiji, papirnica v Vevčah in mestna občina ljubljanska. Zastopniki elektrarne so ponudili odccpitev elektrarne od nemško-avstrijskega podjetja Steiermarkischc Eleklrizitatsgesell-schaft in upostavitev samostojnega podjetja s sedežem v Ljubljani ali Mariboru, Vprašali bodo družbo, ako je pripravljena v Jugoslaviji ustanoviti delniško družbo z 20 milijonskim kapitalom in ako načeloma, pristane na to, da se domači kapital udeleži s 40 do 50 odstotki. Pričakovati je, da bi so udeležili podjetja mestna občina ljubljanska, kranjske in štajerske občine in privatni kapital, če bi se ne moglo pridobiti šc države za »mešano podjetje«. Za ta slučaj sc jc zastopnikom obljubijo, da bo družba nostrificirana.
—	Brodarstvo na Donavi, Iz Belgrada javljajo: Kakor znano, je bila brodarska delavnica »Srbskega brodarskega društva < na Cukarlci tekom bojev okoli Belgrada popolnoma izravnana z zemljo. Sedaj sc je v upravi Brodarskega društva sprožila misel, naj sp nova brodarska delavnica zgradi v mnogo večjem obsegu, in sicer v Smederevem kot prava' ladjedelnica. Končna odločitev še ni padla in je ' mogoče, da se ladjedelnica zgradi morebiti tudi v Belgradu. Zaenkrat si je komisija Srbskega brodarskega društva ogledala v Smederevu teren, ki bi prišel za zgradbo ladjedelnice v poštev.
-— Počitnice radi lakote. Pariški »L'Homme libre« poroča iz Rusije, da jc boljševiška vlada v Petrogradu sklenila, da se konča šolsko leto z Veliko nočjo. Počitnice bodo trajale do 1. septembra. Torej bodo počitnice trajale polnih šest . mesecev in učence bodo med tem poslali j na deželo, ker jih v Petrogradu vsled lakote ne morejo več preživljati.
—	Kako si je rumunska kraljica ogledovala Slovenijo. Na veliki petek seje vozila skozi Ljubljano v vlaku Orient-Express rumunska kraljica. V dopoldanskih urah se je iz Trsta pripeljala v Ljubljano, kjer je vlak eno uro čakal. Nato je vlak odpeljal proti Zidanem mostu, kjer je zopet stal iri ure. Na Hrvatskem pri Stonjevcu je voda poplavila tir, vsled česar se je vlak moral vrniti v Ljubljano, odkoder je morala kraljica nadaljevati pot po dolenjski progi nai Hrvatsko. Tako je imela rumunska kraljica priliko, da. si ne-postovoljno ogleda velik kos naše zemlje. To bomo zopet ponosni!
—	Ribniška posojilnica je podarila slovenskim akademikom 1000 K. Srčna hvala! Ljubljanski denarni zavodi, posnemajte! Obračamo se proseče tudi na ostalo občinstvo, da nam pomaga kolikor mogoče izdatno v naši stiski. Darila naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Joža Bari-čevič, Franca Jožefa cesta 16, Ljubljana. — Veselični odsek S. Z. S. A.
—	Dobra srca, odprite se in pomagajte slovenskim akademikom, ki se nahajajo v nevarnosti, da bodo morali prekiniti svoje študije v najkrajšem času! Darila prosimo na naslov pravnika Jože Ba-ričeviča, Franca Jožefa c, št. 16, Ljubljana.
—	Trgovska zadruga v Ljubljani.
Opozarjamo vse gg. trgovcc, trgovske zastopnike in nastavljence na ustanovni občni zbor Trgovske zadruge, r. z, z. o, z. v Ljubljani, kateri se bo vršil na belo nedeljo, dne 27, t. m., v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani točno ob 10. uri dopoldne, Za trgovsko zadrugo vlada vejjko zanimanje in prosimo še one gg. trgovce, kateri sc še za pristop niso odločili, da nam prijave v najkrajšemu času vpošljejo. Vse gg. člane pa prosimo, da se ustanovnega občnega zbora sigurno udeleže. — Dnevni red jc razviden v oglasu današnjega lista.
—	Iz Ribnice. Ribniški akademiki prirede dne 26. aprila, ob pol 8. uri zvečer, in 27, aprila, ob pol štirih popoldne narodno igro »Domen« v prostorih čitalnice pri g. Arkotu. Čisti dobiček je namenjen akademski* menzi v Zagrebu.
UubUansike novice.
}j Vstajenje v Ljubljani. Včeraj popoldne ob 5. uri se je v?8i!.0 v šenkiav-ški cerkvi Vstajenje in nato ob lepem vremenu procesija, z Najsvetejšim. Procesije se je udeležilo precejšnjo Število ljudstva, predsednik deželne vlade dr. Brejc s srbskim generalom Smiljani-Čem, poverjenik GOlja in več drugih višjih uradnikov, kakor tudi veliko število častnikov tukajšnjih čet. Prvikrat v naši zgodovini so je dogodilo, da so korakali za procesijo srbski vojaki v svojih rjavih uniformah, in sicer pred kanoniki in baldahinom, zadaj pa sta korakala dva voda slovenskih fantov. Procesija se je Izvršila lepo in svečano. Ob poti, koder je Šla procesija, se je natrpalo silno mnogo radovednega občinstva. — Zvečer se je vršilo Vstajenje pri frančiškanih in pri sv. Jakobu v popolnem redu.
lj Ljudski ©der v Ljubljani ponovi v sredo 23. t. m. ob pel 8. uri zvečer v Ljudskem domu petdejansko igro »De: kle z biseri«. Po H. Rider Haggardovem angleškem romanu dramatiziral . dr. Gvido Rant. Vstopnice se dobe v predprodaji v torek in sapdo v Jugoslovanski knjigarni (Katoliški bukvami), ne v Ljudskem domu kot je pisano na programih, in eno uro pred predstavo pri blagajni. Otrokom pod li letom vstop ni dovoljen.
lj Glasbena Matica, Slovenski priljubljeni umetnici koncertna pevka gospa Pavla Lovše in koncertna pianistinja gdč. Da na Kobler ste izbrali za svoj ljubljanski koncert, ki se vrši na Velikonočni ponedeljek, 21. t. m., v Unionski dvorani, sledeči krasni spored: 1. Josip Pavčič: Tri pesmi iz O, Župančičevega cikla »Ciciban«, a) Ciciban-Cicifuj. b) Uspavanka I. c) Vrabec in strašilo. Poje gospa Pavla Lovše. 2. a) Chopin-Liszt: Mes-joies, b) Chopin: Etuda. Na Klavir svira gdč, Dana Kobler. 3. a) Alabijev: Slavček. Ru-,ska narodna, b) k pl. Zaje: Hajd u Kolo! Poje Pavla Lovšc, 4. a) Suk: Večerno razpoloženje. b) Smetana: Furiant. Na klavir svira Dana Kobler. 5. a) Binički: Da su meni oči tvoje . . . b) Bajič: Uspavanka, c) Bajič: Ala nešto. Srbske skladbe poje Pavla Lovše. 6. Liszt: Balada v H-mohi. Svira Dana Kobler. 7, Srbska narodne pesmi: a) Tišina nema, b) Što me nc ljubiš? c) De-vojčica ružu brala, č) Kad s' ugasni sunca zrak. d) Moraa je kraj vode stala, e) Kolo, f) Haj, haj, vina daj! g) Dok je nama Miloša junaka. Pesmi poje Pavla Lovše. Na klavirju spremlja Dana Kobler. — Pred-prodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici 54.
lj Na koncert gospe Pavle Lovšetove In gdč. Dane Koblejrjeve na Velikonočni ponedeljek opetovano opozarjamo. Slovcnci smo ponosni na velike vspehe, katere sta naši umetnici zasluženo dosegli pri naših jugoslovanskih bratih Hrvatih in Srbih. Gospa Lovšetova je na koncertih izvajala skladbe naših naiodličnejših skladateljev: Lajovica, Pavčiča, Deva, Kreka in s tem seznanila Hrvate in Srbe z našo mlajšo generacijo modernih skladateljev. Zaslužno delo je izvršila sebi in Slovencem v čast. Tak kulturni stik bo treba sistematično gojiti v Jugoslaviji. Najvišje priznanje sta obe umetnici dosegli od Njega Viso-čanstva regenta Aleksandra, ki je njih koncert posetil, umetnici na sodelovanje pri dvornem koncertu povabil in jih obe z redom sv. Save odlikoval. Poleg Ličarja, ki
EOtuje s Kocianom, ste naši umetnici prvi, i ste hvalo in slavo slovenske glasbe ponesli k Srbom in Hrvatom, V ljubljanskem koncertu bo gospa Lovšetova skladbe Lajovica, Deva in Kreka, katere je v Ljubljani že mnogokrat izvajala, zamenjala s srbskimi skladbami kapelnika kraljeve grde Biničkega in skladatelja Bajiča. Izvajala bo prvikrat v Ljubljani lep šopek srbskih narodnih pesmi. Nastop naših pravih umetnic Koblcrjcve in Lovšetove bo nudil občinstvu resničpo velik umetniški'užitek.
lj Vpokojenci in "Slov. Narod*. Prejeli smo: Gospod urednik! Prosimo, blagovolite natisniti sledeče v dokaz resnico: ;Sloy. Naroda se je drznil v st. 90 na kiž-
njiv način napasti naše pravkar ustanovljeno društvo, odnosno društvenega predsednika zaradi opravičene pripombe na shodu, glasom nepristranskega poročila v »Slovencu«, Ker naše društvo ni politično niti strankarsko, je dalo objave vsem dnevnikom. Zadevni rokopis je bil, kakor navadno, pisan obenem v štirih izvodih, to je s pomočjo inodro barvanega papirja. Tako so dobili listi: »Slov, Narod«, »Naprej«, »Slovenec« in »Jugoslavija« po en in isti rokopis. »Slov, Narodu« jc izročil ta rokopis društveni predsednik osebno ob 8. uri zjutraj s prošnjo, da ga blagovoli gotovo priobčiti. Član uredništva je rokopis, obsegajoč kakih osem vrst, takoj pre-čital, izjavil, da jc prav in da ga bo gotovo priobčil. Čez par minut sc je predsednik vrnil in prosil rokopis, da črta par vrst: »razdelitev pravil«, ker jc izvedel v tiskarni da Vzlic obljubi še niso gotova. Član uredništva je odgovoril, da bo to sam črtal. Naravno je, da so drugi dan na shodu člani očitali predsedniku, zakaj ni objavil povabila v >-Slov. Narodu«, kateri je po sklepu, da se skliče shod, prvi izšel, in da se je moral predsednik opravičiti. To jasno kaže, da se jc »Slov. Narod« sam »krivil« ter se zavarujemo proti njegovim neokusnim in lažnjivim napadom na društvenega predsednika oziroma na društvo, 1, Če smo vam načelno nasprotni, čemu ste sprejeli rokopis? 2. Da drugi listi tako ne postopajo, ni laž. 3. Laž pa je, da ni bil rokopis v redu. Dokaz temu je, ker so ga trije listi objavili. 4. Lažete, da je bil »anonimen«. Iz listov je razvidno, da je bil podpisan ter niso samo zdaj pri treh listih, temveč tudi vaši stavci iz pisave iste roke že večkrat stavili. 5. Neokusno in hudobno je drugim podtikati »križem kra-žem<', katerega ste vi zakrivili. Kadar pa bo pristopil k društvu kak doktor z boljšo pisavo, mu bo predsednik rade volje odstopil to »visoko čast«. 6. Radi verujemo, da imate dovolj rokopisov in da morda ravnate ž njimi lepše, kakor z našim, kar pa nam ne dela skrbi, komu s tem škodujete. — Toliko v pojasnilo uredništvu lista, ki hoče biti demokratičen, s pripombo, da je stem zadeva za nas končana. Sodi naj javnost! — I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani, <hu; 17. aprila 1919.
lj Za glavnega učitelja na državnem učiteljišču v Ljubljani je imenovan od poverjeništva za uk in bogo-častje nam. .učitelj slov. trg. Šole in urednik Slov. Učitelj F. Fabinc.
!j Ljubljanski visokošolci prirede pod pokroviteljstvom gospe županje dr. Tavčarjeve 26. in 27. t, ni. v Ljubljani dva cvetlična dneva v korist akademikov v Zagrebu, ki se zaključita s plesom. Predplačila v ta namen prosimo na naslov: Pravnik Joža Baričevič, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 16. Veselični odsek S. Z. S. A.
lj Veterinerjem! V sredo, dne 23. t. m. se vrši pri Novem svetu« ob 4. uri popoldne sestanek radi skupnega odhoda v, Prago. Pridite vsi! Akcijski odbor.
lj Ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Dne 18. aprila jc prevzel po nalogu upravnga sveta in generalnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju g. višji nad zornik Bračič vodstvo obratnega nadzor-ništva južne železnice v Ljubljani. Njegova naloga jc, da upostavi samostojno ravaa-! teljstvo v Ljubljani za vse proge, južne že-! leznicc v državi SHS. Proge na Hrvatskem in v Medmurju so z dnem 18. aprilom podrejene obratnemu nadzorništvu v Ljubljani, Osobje, ki je bilo doslej podrejeno ravnateljstvu v Budimpešti, so bo uvrstilo v Status, ki je veljaven za. proge v Sloveniji, lj Povišanje plač policiji. Na predlog poverjenika za notranje zadeve jc sklenila deželna vlada: 1, da se vsem nameščencem varnostne straže (uradnikom, stražnikom in agentom, katerih je sedaj skupaj 133) prizna počenši s 1, aprilamo t. 1, posebna začasna stražna doklada v znesku mesečnih 350 K. Mesečni izdatek znaša 53,550 K; 2. za prvo uredbo skupne kuhinje (nabavo namizne, kuhinjske posode itd.) samskega moštva se dovoli enkratni prispevek 2000 K. S to kuhinjo bo združena skupna nakupovalnica živil tudi za rodbine oženjenih stražnikov. Oddelek za prehrano se povabi, da ji odkaže potrebna živila. Policijsko ravnateljstvo sc pooblasti, da nabavi za vsakega stražnika po eno monturo odnosno za vsakega agenta eno obleko. Stroški so državni prispevek. Policijskemu ravnateljstvu se eventuelno nakaže primeren predujem za nakup potrebnega blaga. Račun jc predložiti deželni vladi v odobritev. Stroški znašajo za vsakega moža (uradniki so izključeni) približno 600 K, tedaj za 130 mož 90.000 K; 3. spodobne in marljive poduradnikc straže in agentov, ki imajo vžc prejemke XI, či-novnega razreda, sc sme imenovati za uradnike XI. činovnega razreda one plačilne stopnje, ki odgovarja njihovim sedanjim pragmatičnim prejemkom. Teh pod-uradnikov je pet, — Policijski oficial Franc Logar v Celju se pomakne v IX. činovni razred. 4, Moštvu tržaškega policijskega ravnateljstva slovenske narodnosti, liri služi militarizirano pri obmejnih postajah
(Celje, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Radgona, Jesenice) in pri potovalnem oddelku, se izdajo dekreti o začasnem sprejemu v službo, Dekrete je datirati z dnem, ko so službo nastopili. Civilne prejemke, katere izplačuje vojaška oblast predujemoma na račun notranje uprave, izplačuje odslej po-verjeništvo za notranje zadeve, vojaško pa izplačuje tudi v naprej vojaška oblast. Tem redarjem se priznajo za čas od prevrata do nastopa službe le pragmatični prejemki t, j, plača, starostne doklade in aktivitetna doklada, ne priznajo se jim pa draginjska doklada, doklada za odsotno družino in vojaški prejemki. Sklepi se, v kolikor sc tičejo finančnega vprašanja, predlože ministrstvu v odobrenje.
lj Občno zborovanje Vincencijevlh in Elizabetnih konferenc se je vršilo v nedeljo, dne 6. aprila v Marijanišču ob lepi udeležbi članov in članic ljubljanskih in okoliških konferenc. Pred zborovanjem je opravil g. duh, svetnik Steska v marijani-ški kapeli litanije, pri katerih je zavodov pevski zbor z ubranim petjem povzdignil celo cerkveno slavnost. Po litanijah je predsednik Vincencijeve družbe g, nadzornik Lavtižar otvoril zborovanje, poudarjal pomen takih zborovanj, na katerih razpravljamo o važnem socialnem vprašanju, ki se tiče onega dela našega naroda, ki je najbolj pomoči potreben. Če hočemo zlo ublažiti — odpraviti ga itak ne moremo — ga moramo izruvati pri korenini, v to je pa potrebna poglobitev v vsa ta vprašanja. Potem je poročal g. dr, Gosar o predmetu »Skrb za uboge v Jugoslaviji«. V prvi vrsti je poudarjal, da moramo posvečati največ pozornosti vzgoji mladine, katera je po vojski najbolj prizadeta. Sirotišnice, dnevna zavetišča, stanovske posvetovalnice (za izbiro poklicev), zavodi za pokvarjeno mladino, posebno za žensko mladino, za katero danes nimamo nobenega takega zavoda, vse to so vprašanja, ki potrebujejo nujne rešitve. Nič manj važna ni skrb za vdove in sirote po padlih vojakih, ki so potrebne naše pomoči, ker so izgubile onega, od katerega je bilo odvisno tudi njihovo blagostanje. Glede zdravstva je opozarjal na potrebno pomnožitev bolnišnic, ker zamorejo dosedanje vzeti pod streho le nekaj nad 3000 bolnikov, manjka nam pa še posebnih oddelkov za alkoholike, umobolne in za otroške boleznt, ena otroška bolnišnica ne more zadostovati za ,to število bolnih otrok, katere je ravno vojna prehrana položila na bolniško postelj. Tudi vprašanje bolniške postrežbe je treba nujno rešiti, posebno v delavskih krajih, kjer človek v slučaju bolezni nima potrebne pomoči, oskrbne sestre zamorejo nuditi zadostno pomoč. Eno najtežjih soci-jalnih vprašanj pa tvori preskrba invalidov, katerih število znaša v Sloveniji nad 40.000, med temi 40 nopo^nma ser t-Zdravljenje invalidov, njihovo šolanje, delavnice za nadomestila udov, preskrba služb, ustanovitev zavodov, vse to bo stalo milijone, če hočemo vsaj deloma siromašno življenje invalidov ublažiti in jih rešiti beračenja, kateremu nujno sledi moralična propalost. Izbornemu poročilu je sledila živahna debata. G. kanonik Nadrah je priznal vnemo, s katero nova država rešuje problem socialnega gorja, a poudarjal je, da država nikdar ne bo vsega dosegla, ker ji manjka ljubezni do Boga, brez katerega ljubezen do bližnjega nima pravega smisla. Država vrši to delo iz dolžnosti, ne iz ljubezni, odtod neuspeh njenega truda. Poudarjal je posebno potrebo versko-nravne vzgoje otrok, brez katere ni prave morale. Država tudi nima vpogleda v vso revščino trpečih, vse gorj gleda le od daleč. Zasebna dobrodelnost naj še vedno vrši svoja dobra dela potom Vincencijevlh in Elizabetnih konferenc in država naj se pri tem naslanja na te konference, ki naj tvorijo posredovalca med njo in pomoči potrebnimi Tajnik Pire Jože je poudarjal potrebo urejenega dela po konferencah, ker le potem se bo država nanje naslanjala in vpo-števala njihove nasvete in predloge. V prvi vrsti naj vodijo konference natančen pregled o vseh podpirancih, o njihovih življenjskih razmerah in potrebah. Vsak podpisanec naj dobi svoj popisni list, ti listi tvorijo potem kataster podpirancev, Vin-cencijeva in Elizabetna konferenca naj Vmata skupni kataster. Glavno načelo pri razdeljevanju podpor naj bi bilo, darovati niti vinarja, dokler nismo obiskali podpi-ranca na njegovem domu in nismo še posebej poizvedeli o njegovem položaju. Poživili moramo delo po naših konferencah, dobiti natančen vpogled v socijalno gorje, potem zamoremo šele zahtevati od države, da vpošteva zasebne dobrodelne korpora-cije. Zastopniki konferenc so nato podali poročilo o delovanju konferenc, storilo se je precej lepih sklepov za poživljenje konferenc. Dal Bog bogatih uspehov krščanski dobrodelnosti,
lj Jugoslovanska gasilska zveza LJubljana ima dno 31. maja 1919 ob 3. uri popoldne od borovo se jo, dne 1. junija 1919 ob 10. uri dopoldne pa prvi občni zbor v Ljubljani, in sicer v Mestnem domu. Opravo- gasilski kroj (čepica, brez sokirloo.) Dnevni rod prinese .^Gasilec*..
lj Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani nam javlja, da se dobe od sedaj pri omenjenem nadzorništvu tiskovine, s katerimi lahko naročajo civilni državni uslužbenci in vojaški gažisti po poklicu letne certifikate in legitimacije za vožnje po znižani ceni. Te tiskovine sc dobe po ceni 10 vinarjev komad,
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Jordan, bivša kuharica, 74 let, — Apolonija Grab-ljevec, posestnikova žena, 61 let. — Karel Polak, rejenec, 3 mesce. — Josip Vittori, meščanski učitelj, 52 let, — Slava Zupančič, rejenka, 3 mesece, — Olga Ledenik, zasebnica, 40 let, — Fran Samec, rejenec, 2 meseca in pol. — Ivan Samonig, vrtnar, 69 let. — Ljubica Poljšak, urad-nikova hči, 17 let. Josip Mamšlovič, pešec, 21 let, — Ana Korče, hiralka, 32 let, — Marjeta Kotlovšek, hiralka, 81 let.
Ij Smrt na cesti. Včeraj okrog pol 4. popoldne jo prišel na Marijin trg po-staren mož v spremstvu nekega vojaka. Sedel je na klop, ker mu je bilo slabo. Nekaj trenutkov nato je umrl. Zadel ga je nlrtvoud. Revež se piše Ivan Filip, stanujoč v Sp. Šiški št. 235 a. Po poklicu je prostorni mojster drž. železnice. Rojen ie bil leta 1859. Pri njem so našli 3 zlate prstane, 1 srebno uro z verižico in denarnico z vsebino — 6 v. Prepevali so ga v mrtvašnico. — Šest vinarjev! Vsaj ta železničar ni bil podkupljen od Italijanov, da štrajka.
lj Poslovalnica za krmila v Ljubljani preneha s 1. majem 1919 svoje poslovanje in poziva vse one, ki so si izposodili pri n:ei vreče proti kavciji, da te vrnejo najdlje do konca mesca aprila. Od 1. maja naprej se vreče ne bodo več sprejemale.
lj Čigava so drva? Po Ljubljanici je priplaval 1 čoln drv in se je ustavil pri tovarni Vata. Lastnik naj sc zglasi v Hrušici št 14.
Bratje ne obupajte!
Vstajenje vseh Jugoslovanov bo prišlo!
Narodno gledišče.
Drama.
20.	aprila, nedelja popoldne: »Kroja-ček junaček«. Izven abonementa.
21,	aprila, ponedeljek: »Krojaček junaček«. A 48.
21.	aprila, zvečer: -..Veriga«. Izv. ab.
22.	aprila, torek: »Nelly Rozier«. C44.
23.	aprila, sreda: Zaprto.
24.	aprila, četrtek: »Veriga«, dij., popoldne. Izven abonementa.
Opera.
20.	aprila, nedelja: »Mamzelle Nitou-che«. Izven abonementa.
21.	aprila, ponedeljek: »Prodana nevesta«. Izven abonementa.
22.	aprila, torek: Zaprto.
23.	aprila, sreda: »Slovaška princeska«. A 2/47.
24.	aprila, četrtek: »Ugrabljena Eve-lina« in »Pagliacci«. B2/49.
Prosveta.
pr Slovenski Učitelj ima v 4. številki sledečo vsebino: Na univerzo! F. Fabinc. — Mladina v pubertetni dobi. (Konec.) R. Pečjak. — Opazke k novemu ljudskošolskemu zakonu. F. Fabinc. — Delo v luči krščanstva. Dr. Martin Mikulkak. — Pouk slabonadar-jenih. otrok. (Dalje.) Anica Lebar. — Vseučiliški komisiji. — Kultura in književnost. — Zapiski. — Društvena in stanovska kronika. — člane Slomškove zveze opozarjamo, da morajo biti naročniki lista, ker jih Še nekaj pogrešamo. Prihodnji mesec se izroči revizija, zato naj pravočasno zahtevajo pošiljanje lista. Vse reklamacije na upravništvo Slov. Učitelja v Ljubljani.
pr Slovenski umetniki v Parizu. Pod pokroviteljstvom mesta Pariz so razstavili jugoslovanski umetniki v palači lepih umetnosti (Petit Palais) lepo število umetnin. Slovenski umetniki so zastopani z 38 deli, in sicer: Jakopič (Rože, Pri klavirju, Zeleni pajčolan, Sestri, Bajka), Tratnik (2 risbi Beguncev in Slepci na solncu), Grohar (Grič, Pomlad, .Snopi, Jesensko soln-ce, Delo na polju, Stara Loka), Sternen (Hodnik v Trogiru, Korzet, Portret, Akt, Magdalena, Golobi in Tulipani), Jama (Jesen, Breze, Ljubljana, Zimski dan), Vesel (Usmiljenka, Fantazija, Slovenska svatba, Slovenka), Vavpotič (Rut, Hčerka), Veno-Pilon (trije Motivi iz Rusije), Dolinar (Pietct), Smrekar (Pošast), Gaspari (Mado-na), Žmitek (Slovenska idila). Razstavo so pripravili in uredili sledeči umetniki: Bukovec, Brila Csiko«-., Jovanovlč, Križman, MeStrovič, Popovičt> Rosar.dič iu Vavpotič. Predgovor katalogu jc nopisal Andrč MieheL
Vestnlk S. K. S. Z.
Ribnica. Slov. kat. izobraževalno društvo ponovi v četrtek, dne 24. t. m. ob pol osmih zvečer narodno igro »Revček Andrejček« na korist dijaški menzi v Zagrebu; zato se predplačila hvaležno sprejemajo,
* Kat. slov. izobraževalno društvo na Rovih uprizori na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne igri »Skrivnostna zaroka« (S. Sardenko) in »Posestrimi« (A. Medved). Vabijo se k obilni udeležbi sosedna naša društva. Svoji k svojim!
».* Izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi na velikonočni ponedeliek ob 7. uri zvečer v »Našem domu« zabavni večer igralcem in igralkam dramatičnega odseka. Na sporedu je: godba, petje in burka. Vstop je dovoljen samo Članom, članicam društva in njih družinam.
Fersghudje na Goriškem.
Interpelacija poslanca dr, Jos, Lovrcn-č i č a in tovarišev na ministrskega predsednika, vodečega posle ministrstva ino-stranih del glede novih persekucij od strani Italijanov proti goriškim Slovencem,
Italijani v zasedenem ozemlju nadaljujejo brezobzirno gonjo proti slovenskemu življu in pritiskajo nanj z novimi re-
Eresalijami bodisi v obliki uradnih odlo-ov, bodisi da vojaštvo samomočno nastopa, ne da bi okupacijska oblast kaj rekla iz očividnega razloga, ker vse nasilno počenjanje svojega vojaštva odobrava.
Sistematično zatiranje našega jezika se nadaljuje po uradih in sploh povsod, vsaka izjava, izvirajoča iz narodnega prepričanja, ima za posledico najmanj zapor in žuganje smrtne kazni, o čemur priča narednik Vučkovič 26. kr. srbskega pešpolka, ki je bil pri Bohinjski Bistrici ujet in je videl razmere v Podbrdu. Vojaštvo je s silo nastopilo proti prebivalstvu, ki je vzklikalo »Živio Srbi!« Kdor bi se ne pokoril in utihnil, bi bil ustreljen,
Občinski odbor v Ajdovščini so razpustili, ker je protestiral proti italijanizi-ranju ulic in pozdravil o priliki obiska polkovnika Stibilj Vukasoviča, ki je ta-mošnji rojak. Obenem so tedaj aretirali notarja Lokarja, trgovca Kunsteka, Repi-ča in še druge ter jih odpeljali v tržaške zapore.
Tudi kobariški občinski odbor so razpustili in uvedli komisarijat, ker jim je bilo županstvo preveč zavedno in ni hotelo zatajiti svojega naroda in njegovih pravic. Istotja so pripeljali Američani več otroških oblek in perila in ga delili med revne, a Italijani so to preprečili in vzeli v lastno režijo, da s tujim blagom po svoje upravljajo. Nasilnost Italijanov v tem okraju se je pokazala tudi v slučaju postopanja proti župniku M. v K, in proti župniku J, v L.
M. je pred neko vojaško komisijo odločno povedal svoje in mnenje ljudstva, da spadajo naši kraji v kraljestvo SHS in ne Italiji. To je šlo do generala, ki je tudi zaslišal , župnika in izvedel isto. Internirali so ga, a vsled posredovanja cerkvene oblasti spet izpustili; zabranili pa so mu javno maševati in je v lastni hiši strogo konfiniran.
Isto je pri župniku J., le da sme v cerkev, a od tam naravnost domov; sicer nima nikake prostosti. Če se postopa tako proti duhovščini in ji onemogočuje izvrševanje službe, je videti v tem sistematično delo, ki naj ljudstvu odvzame zadnjo oporo.
Italijansko nasilje se ni ustavilo pri osebnih persekucijah in zunanjostih. Šlo je dalje in zadnje čase začelo kratkomalo sistirati našo trgovina in obrt. Zlasti v Gorici in okolici. Naše trgovce in obrtnike, ki tvorijo v Gorici jedro prebivalstva, hočejo na vsak način uničiti. Trgovcem in obrtnikom, ki so že leta in leta in 20 do 30 let izvrševali svojo obrt v Gorici, so odvzeil koncesije — obrtne liste — in ne prikrivajo, da so to storili, ker so Slovenci. Mnogim so onemogočili nadaljnje poslovanje s tem, da so jim rekvirirali prostore.
Tako hočejo Italijani očividno v najkrajšem času na Goriškem iztrebiti naš živel), oziroma ga tirati do skrajnosti obupa, da se vda italijanskemu šovinizmu, ali da mu ne ostane drugega in se izseli.
Iz te in drugih interpelacij jc jasno, da postopa italijanska okupacijska oblast med našim ljudstvom proti vsem mednarodnim dogovorom in da je skrajni čas, da začne antanta nadzorovati italijansko počenjanje. Ljudstvo, prepuščeno vsemu nasilju in šikanam nima sedaj nikake oblasti, do katere bi »e moglo obrniti, da ga ščiti in varuje.
Vprašamo gosp, ministrskega predsednika, vodečega posle zunanjega ministra, aH hoče takoj posredovati, da zagotovi našemu ljudstvu varstvo proli vsakemu nasilju? Želimo odgovora v seji narodnega predstavništva.
Kriza u produkciji premoga.
Interpelacija poslanca Antona Sušnika in tovarišev na ministra za šumar-stvo in rudarstvo radi produkcije premoga.
V Sloveniji (Kranjsko, Štajersko, Koroško) smo pred vojsko producirali, če je bila produkcija normalna, na 1. 18,810.000 meterskih stotov rjavega premoga, t. i. dnevno 52.250 meterskih stotov ali 522 vagonov. Ta množina je za domačo porabo zadostovala, nekaj milijonov meterskih stotov smo še celo izvažali. Vkljub temu pa smo morali uvažati angleški in šlezijski premog ter koks. Naš rjavi premog je namreč novejše geološke formacije in nima toliko gorilne moči, kakor dober črn premog. Zato je v tovarnah, kjer se rabi močna toplota — kakor v plinarnah, pri železni industriji, pri parobrodstvu itd — rjavi premog ali sploh neporaben ali pa le slabo nadomestilo; tudi lokomotive je le težko kuriti ž njim. V take svrhe smo torej rabili tuj premog.
Danes je uvoz iz Angleške nemogoč; pa če bi bil tudi mogoč, je cena temu premogu naravnost strašna. Tona angleškega premoga stane nad 800 K, dočim stane tona domačega premoga nekaj nad 80 K. Tudi čeho-slovaška država nam ne more dati veliko premoga. Če že obstoji s Čeho-Slovaško kak dogovor glede premoga, ni znano. Pa če bi se tudi ž njo pogodili, bi nam ga le težko dobavila, ker je prevoz skozi Nemško Avstrijo radi slabih prometnih razmer silno otežkočen. Dejstvo je, da do danes še nismo dobili iz Ostrave niti ene tone premoga.
Tako smo navezani sami nase, Ker pa ima naš premog skoro polovico manj kalorij nego tuj (samo 4000—5000 proti 8000), le v Kočevju in Zagorju je premcg nekoliko boljši, bi morali naši premogovniki, če bi hoteli nadomestiti tuj premog in zadostiti istim potrebam kakor pred vojsko, povišati svojo produkcijo najmanj za eno tretjino. Toda zgodilo se je ravno nasprotno: produkcija jc padla tekom vojske za več ko eno tretjino. Vzroki; slaba vojaška uprava bivše Avstrije, ki je izkoriščala samo dobre žile, slabe pa zanemarjala, pomanjkanje delavskih moči in materijala, slaba prehrana delavstva, zanemarjenost inventarja in tehničnih naprav, pomanjkanje gonilnih sredstev, re-sistenca tujega uradništva itd. Tako je prišlo, da se danes v vseh premogovnikih (Trbovlje, Hrastnik, Velenje, Zabukovca, Kočevje, Krmelj, Mirna, Prevalje, Rajhen-burg (producira na dan povprečno komaj 270 vagonov, dočim je znašala pred vojsko produkcija dnevno okoli 520 vagonov.
Ta množina premoga bi zadovoljila komaj polovico potreb v slovenskem delu naše države. Treba pa bi bilo zalagati 6 premogom tudi vse hrvatske in srbske železnice ter hrvatsko in srbsko industrijo. Že sedaj bi bilo treba poslati vsaki dan v. Zagreb 55 vagonov in v Zemun 8 vagonov, kar pa je le redkokdaj mogoče vsled pomanjkanja blaga. Če prevdarimo vse to, lahko trdimo, da današnja produkcija zadostuje komaj eni tretjini domačih potreb.
To mora imeti nedogledne posledice, če ne bo kmalu pomoči. In pomoči za enkrat ni od nikoder. Od zunaj ni ne premoga, ne koksa, in ga še tudi v doglednem času ni pričakovati. Izhajati moramo samo z domačim premogom. Pa kako naj se brez škode razdeli to, kar imamo? V prvi vrsti pridejo v poštev najvažnejša in najnujnejša podjetja in promet. Pa že to je preveč. Če bi promet delal normalno, bi železnice same rabile ves premog. Tako pa le težko izhajajo s premogom, ki jim jc dodeljen; slaba kvaliteta premoga jim samo kvari stroje, Tudi parniki ne vozijo in monitorji ne operirajo, ker manjka premoga. Industrija komaj da še životari, ker ni premoga. Na Jesenicah deluje samo ena martinovka, v Štorah ravno tako; opekarne stojijo, ker ne dobe premoga, plinarne producirajo slab plin in vegetirajo od danes do jutri, elektrika je v vedni nevarnosti, kjer je njen vir premog. Nato šele pridejo okrajna gla* varstva, mestni zastopi, šole, bolnišnice i. drugo na vrsto za premog, privatni kon-sument pa le izjemoma in slučajno. V obeh' slučajih pa je kolikor toliko vedno oškodovano splošno narodno gospodarstvo.
Tak je položaj našega narodnega gospodarstva, čigar glavna gonilna sila jc premog, naravnost kritičen. In če pritisne zraven še pomanjkankanje razstrelilnih sredstev in produktov mineralnega olja — in ta nevarnost nam že tudi preti — potem je katastrofa gotova.
Zato vprašamo:
1.	Ali je gospodu ministru znano, da se danes v Sloveniji producira tako malo premoga, da ga zadostuje komaj za eno tretjino domačih potreb?
2.	Kaj hoče gospod minister ukreniti, da se zviša produkcija premoga in tako odvrne nevarnost, ki preti našemu narodnemu gospodarstvu?
3.	Ali je g. minister voljan takoj storiti korake glede uvoza tujega premoga?
Prosimo da odgovori gospod minister na interpelacijo v zbornici,
Gospodarske novice.
g Sladkor za čebele. Deželna vlada za Slovenijo je izposlovala v Pragi sladkor za čebele ter določila, da dobi čebelarsko društvo za Kranjske) 3 vagone, štajersko in koroško čebelarsko društvo vsako po 2 vagona sladkorja. Pravico do sladkorja imajo vsi čebelarji, člani in nečlani društva, ki se morajo prijaviti edino le pri čebelarskih podružnicah. Podružnice imajo sestaviti nabiralne liste, ki naj obsegajo ime čebclarjevo, kraj, pošto, število ple-menjakov, vrsto panjev in množino sladkorja. Roji ne pridejo v poštev. Nabiralne liste in denar naj pošljejo podružnico najkasneje do 28. t. m, svojemu osrednjemu društvu. Cena 6 K za 1 kg. Morebitni večji stroški se bodo doplačali pri prejemu blaga. Podružnice dobe sladkor le pod pogojem, da pošljejo same ponj po prejetju obvestila. in sicer s svojimi vrečami, ker vreče, v katerih pošlje tovarna sladkor, so z papirnatega blaga in niso sposobne za prekladanje. Sladkor je danes došel.
g Trgovci ljubljanske okolice so imeli dne 11. t. m. v Ljubljani sestanek. Trgovci so pojasnili obupen položaj trgovcev po deželi, stanje trgovine pred in med vojno, opozarjali na pretečo nevarnost našega obstanka radi verižnikov in oseb, katere trgujejo brez obrtnih listov itd. Uspeh sestanka jc; da so soglasno pozdravili misel, da se naj takoj v vsakem političnem
glavarstvu posebej ustanovi svoj lastni gremij trgovcev, za vse te gremijc pa Zveza gremijev trgovcev za slovensko ozemlje v Ljubljani-«. Za ljubljansko ook-lico se je takoj izvolil pripravljalni odbor gremija trgovcev, in sicer: Kot načelnik g. Fran Zeball, trgovec, Rudnik pri Ljubljani; kot odborniki gg. trgovci: Andrej Grampovčan, Vrhnika; Andrej Jebačin, Zg. Šiška; I. Javornik, Vič; I. Majaron, Borovnica; Tone Novak, Štepanjavasa; Ivan Ravnikar, Devica Marija v Polju; Davorin Šetinc, Vrhnika; Josip Šporn, Mala vas. — Do ustanovnega občnega zbora daje pojasnila gg. trgovcem načelnik gremija ali goranji odborniki.
— Kdo ve kaj o Blažu Bernik iz Lav-trskega vrha št. 3, ki jc bil kot vojak pri k. u. k. Kgf. Arbeit. Coinp. 1273, vojna pošta 531, ob umiku avstrijske vojske novembra 1918 ujet in kot bolnik odpeljan v neko bolnico v Italijo. Sporoči naj se na naslov: Neža Bernik, Lavtrski vrh štev. 3, pošta Škofja Loka.
Išče se J osi]) Kol bežen, kadet abi-turijont, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Bival je v Syzranu, simbirska gubernija. Lani od meseca maja ni pa nič več glasu od njega. Komur bi bilo bolj znano njegovo bivanje, naj blagovoli obvestiti njegovega očeta Miho Kolbezen, gostilničarja in posestnika v Loki št. 33 pri Črnomlju.
Komu izmed vračajo&lh se vojakov je kaj znanega, kje se nahaja topničar Franc Korenč iz Hotedršice. Zadnjikrat je pisal 2i. oktobra 1918. Služil je pri težkem top. polku št, 28, I. baterija, vojna pošta 386, prej pa 391. — Jan. Miliš, župnik na Trstcniku pri Kranju.
Jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani
priporoča:
Valentin Bernik: Marija in sv. Maša. Šmarnice. V Ljubljani, 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna.
Na domačem polju cerkvenega slovstva vzraste vsako pomlad lep grm blago-dišečih, nebeški Kraljici Mariji posvečenih cvetlic — šmarnic. Tudi za letošnjo, slovenskemu ljudstvu tako priljubljeno maj-nikovo pobožnost je preskrbela podpisana kujigarna- krasen šopek Marijinih cvetlic. Posvečene so Mariji »Kraljici miru« in pripravne, da se v letošnjem majniku z njih pomočjo zahvaljujemo Bogu za tako dolgo pogrešani, tako težko pričakovani mir. — Marija je »Kraljica miru«, ker je mati »Kneza miru« — Jezusa Kristusa, ki je v svojem življenju oznanjeval mir in je dovršil svoje odrešilno delo sprave in miru z daritvijo na gori Kalvariji. To daritev
ponavlja pri vsaki sv. maši. Pod križem pa je sodarovala in sotrpela kraljica mučen-cev, Mati božja, Marija. — Kaj je bolj primerno za premišljevanje pri šmarnicah kakor razlaga in pomen svetih obredov in molitev, s katerimi je Cerkev obdala ponavljanje Jezusove daritve, ki se vrši vsak dan pri sv. maši.
Tako razlago podajajo letošnje Valentin Bernikove Šmarnice in prav neprisiljeno slikajo skrivnostno zvezo Marijino z daritvijo njenega božjega Sina.
Šmarnice se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ki bode knjigo razposlala v isti vrsti, kakor bode dobivala naročila.
Poslano.
Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani se usoja p. n. občinstvu naznaniti, da pripravlja izdajo Velikega slovenskega vzorneoa spisovnika izpod peresa gospoda profesorja Henrika Podkrajška. Spisovnik, okoli 350 do 400 strani, bo v kratkem izšel in bo obsegal izbrano zbirko pisem, listin in vloge za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka: spisovnik bo neogibno potreben svetovalec v vseh vprašanjih in pravnih slučajih, zadevajočih gospodarski promet. Naročila pred izdajo, ki so potrebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne.
I) ea z lepim vrtom se proda v sre-iJU dim mesta. Trnovski pristan 14
Kovaški vajenec
štvo „S 1 o v e a c a" pod številko 2518.
Ctannvnnio in mal° delavnico ali ma-\JlOliUVUHju lo hišo vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod št. 2519.
RVOP P° 2 kroni kg prodaja Sever & UftJj iiomp, Ljubljana, Wolfova ul. 12
Vladni fainik išfe za mai ali pozneje liOulIl lOjllm eno ali dve meblovani sobi. po možnosti s hrano. Pisma pod nSamec" 2578 na upravništvo tega lista.
Lahek oseliai voz
mo se kupi. Cenjene ponudbe na upravništvo ,.SLOVENCA" pod štev. £579.
ResRflMno potrto. ES
želi se v svrho ženitve seznaniti z go spodično od 18—24 let ki ima posestvo in nekaj dote. Vdova z enim otrokom ni izključena. Priženil bi se nairaje na gostilno Dopise s sliko, ki se vrne ped: ttesnicno misleči 1000 na upravništvo „SLOVENCA" do 1. maja 1919.
r.vurt'1 Poštena družina sprejme ________ [iigllii! v dosmrtno oskrbo osamelo osebo moškega ali ženskega spola s kakim imetjem v gotovini ali zemljišču. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2581 v Ljubljani. Za odgovor naj se priloži znamka 20 vin.
1 Onn tolirn montafonske pasme, staro LvjlU IGIIIU 9 mesccev, dam z doplačilom za molzno kravo. F. Borštnar, Spodnja ŽiSka št. 216._
2c£a nagrobna krita čT^:
prodaj F. Borštnar, Spodnja Siska 216.
iilOClnVPrtriiR Prešernova ulica š.. 9
SluJlUf! UlljU se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
pozori TessrsKe moči! w.
Rabim takoj več tesarskih pomočnikov
Plača 1 uro do 2-50 K. Vzamem tudi učenca, plača za uro 50 b. — Rabim hlapca h konjem (1 par), ki je vajen pri lesu in nekoliko kmetijstva, Izve se pri Franc Martinec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prule številka 8.
z mešanim blagom na glavnem trgu v mestu Šošiant se zaradi preselitve z vso trgovinsko opravo in zalogo odda v najem. Več se izve priAlofzu Koss/ir, trgovec v Šoštanju,
ClamniVn čisti in beli I. jugoslovanska ululllllinb tovarna za kemično čiščenje JOS. RE1CH, Ljubliaiia. Poljanski nasip 4. Po družn i ca: Selenburg. ul 4. | 2361
Šivalne slrole^S^^an
Kranju. Dokler ne razprodam vse zalogo.
2 pisalni mizi 125cm nuuujlu Ju dolgi iz hrastovega lesa. jako lepo izdelani, čisto novi in moderni. Ogledata so vsaki dan pri Pave! KOSCU v MENGŠU, številka 50. 2566
Čevljarski ie krojaški slroli speli.
Istotam sukanec na debelo, najboljše znamke »Veriga« po 400 jardov.
Jos. Peteline, Ljubljana.
Strojna opekarna A1TH na Igu pri
Ljubliani potrebuje več
Plača po dogovoru.
vsake vrste stare, četudi pokvarjene godbene inštrumente in gramofone. Pridem tudi na dom ponje. A. KUHEN, gostilna pri Ančniku v Spodnji Šlskl pri Ljubljani.
Bohinjska Bistrica
n Kis^m po najvišji ceni I! Ljubljanske franko znamke z
natisom „P", katere so bile tukaj izdane od februarja do konca marca, kot porto-pro-vizoriii. (Kazenske znamke.)
A. Spitzer, Ljubljana, Koiizej.
m Giiranovo mm
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokallc, kakor tudi <0% mali-novo fondant-esenco za nromatiziranjo kanditov priporoča destilacija esenc Srečno Potnik, Liubljana, Slomškova ulica 27. Istotam so kupijo sveži, čisti olupki oranž ko IS — li	2286
Maison internatiom.1 nov. renoviran z električno razsvetljavo
se odpre 15. maja t.!.
roBopHTb no pj-ckIu — On parle frangais — Englisch spoken — Beszčl magyarul — Man spricht deutsch — govori se češko in vse slovanske jezike
iMsssainudiias
ieli
i
Vabilo na
Nudimo po najnižjih dnevnih conah:
slivovko rum
brinjevec pristni cognac-Medicinal liker pelinkovac
in druge razne likerje
olje fino jedilno marmelado itd.
Gregorc & Verlič, Ljubljana
Cesta na Rudoifovo železnico štev. 7
(prej Bugenig),
Krojaška zadruga v Ljubljani ln za okolico sodni okraj Ljubljane.
NAZNANILO!
SI. občinstvu se naznanja, da zadnje mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani in okolici je doseglo, da so krojaški mojstri pristali na poviSek 50%.
Vsled tega sfl krojaški moistrl v Ljubljani in okolice primorani zvišati cene za naročnike oz. delo za 50V
P. n. naročniki, kateri imajo obleko naročeno, se prosijo, da izrazijo svoje mnenje do 22. t. m., ker od tega dne nadalje se bo računalo po navedeni ceni.
Zadruga kroiačev i. t. d. naznani tudi svojim cenj. članom, da se tega sklepa solidarno drže g. mojstri v Ljubljani kakor v okolici ter stopi v veljavo olačilo za pomočnike dne 14. aprila 1919. Ljubljana, dne 18. aprila 1919.
Načelstvo;
Ivan Kersnič, načelnik.
redni občni zbor
»Deželne zadruge fotografov v Ljubljani«, ki se bode vršil v četrtek, dne 24. aprila 1919 ob 3. uri popoldne v posvetovalnici »Mestnega magistrata« v Ljubljani.
DNEVNI RED: 1. Nagovor. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o računskem sklepu za čas od 1. januvarja 1915 do 3L decembra 1918. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev: a) načelnika, b) načel-nikovega namestnika, c) pet odbornikov in tri namestnike, d) dva računska preglednika, e) pet zastopnikov v deželno zvezo obrtnih zadrug. 6. Volitev preizkuševalne komisijo za mojstre in vajence. 7. Določitev zadružne doklade za leto 1919 in obvezno naročilo na „Obrtni Vestnik". 8. Raznoterosti.
Če sklicani občni zbor ob 3. uri ne bodo sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje, ne oziraje se na število navzočih članov, g 18. zad. pravil. Člani, ki se brez temeljite opravičbe občnega zbora ne udeleže, se kaznujejo z globo do 20 kron. § 25 zadr. pravil. Z ozirom na važnost oDčnega zbora se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Za načelstvo: Deželne zadruge fotografov v Ljubljani Davorin Hovšek, podnačelnik.
Vabilo na
XX. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Sodražici
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršij dne 4. majnika ob 3. url popoldne v društvenih prostorih.
DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo na elstva in nadzorstva.
3.	Pctrjenje računskega zaključka za leto 1918. 4. Volitev nacelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob določenem času sklepčen se vrši uro po. zneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni znor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Inženir ali geometer
za trasiranjo daljnovodov
mlad samski knjigovodja p iu korespondentinja
popolnoma zmožna nemške stenografije in strojepisja
ter vsi popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.	gg<j|g
Pismene ponudbe na Elektrarno v Fall ob Dravi. Osebna predstava brez pomena.
Javna dražba
Na Kraslncu štev. 1, žel. postala Gradec v Belokralinl. se bode 21. t.m. (na velikonočni pondeljek) ob 2. uri popoldan prodajalo 8000 do 9000 kg cpno (prvovrstna kruia) o-nojo Stila ca mo voz hlevnega 1 vagon umetnega gnolila (kajnit), več močnih vozov, 1 lahek voz na peresih s 4 sedeži, različne konjske opreme, nekaj 100 kg krompirja in repe.
V najem se dajo
kopališka restavracija
v Daruvaru, Slavonija. Prvovrstno podjetje. otvorjeno celo leto. Reflektlra se samo na prvovistnega gostilnlčaria s 50-1000 poslovnega kapitala. Reflektanti z nekaj lastnega inventarja imajo prednost. Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo kopališča.
Mizarji, tesarji, ključavničarji in kovači
se iščejo za tovarno staniCnine v Bosni.
Ponudbe pod Z. B. 4320/2536 na upravništvo tega lista.
Pozor zidarji!
Sprejme se takoj proti dobremu zaslužku več izurjenih zidarjev za stropna dela z mavcem (gips).
Zglasiti se je pri Jaroslav Breuer, stavbenika, Ljubljana, Gosposka ulica S.
Irisvsla nmm in tnislisli del. Ma BALKAN
v LJubljani, Dunajska cestni 33
ima naprodaj večjo množino
m
v različni velikosti.
2593 (2)
Ing. Pr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjen! stavbni inženir
Spectjalno stavbeno podjetje za Betonske, železoUetonske io vodne zgradile
v Ljubljani, Hiišerjeva ulica št. 7.
STVPČilIfl CfPnfrflVlITft • NaPrav0 za izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-iuHuU U ullUflUVuU* trarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, '	žele^obetonska tovarniška poslopja, skladišča,
betonske rezervarje, železobotonsko oporno zidovjo in vse druge betonske in železobetonske konštrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vso načrto stavbeno Inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah.
		
	j	
Trgovska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani.
se vrši
v nedeljo, dne 27. aprila t, I. toeno
ob 10. uri predpoldne v dvorani mestnega magistrata v
s sledečim dnevnim redom:
1.)	sklep o ustanovitvi trgovske zadruge, registro-
vane zadruge z omejeno zavezo,
2.)	čitanje, razlaganje in odobrenje pravil,
3.)	izvolitev prvega načelstva,
4.)	izvolitev treh preglednikov računov,
5.)	slučajnosti.
Vabimo vse člane zadruge, da se občnega zbora zanesljivo udeleže
2587	Pripravljalni odbor.
za prvovrstno zobčano delo sprejme takoj »Čevljarska zadruga« iz Mirna -edaj v Vrbovcu pri Mozziju. Oglasite se pismeno.
Vse vrste lesa po najvišjih cenah
„IMPEX"
eksportna in importna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6/II.
Izdal, konzulcil »Slovenca«.
Odtfovorni urednik Mihael Moškerc v. Ljubljani
»jutoslovans. i tiskarna v LiublianL
Sil vin Sardcnlco!
Daleč grem po rimski poti: velikonočnim zvonovom naproti. Kadar jih srečam, zazvonijo listo nebeško melodijo, da korak zastane in srce sc zgane y zamaknjenju.
Himno slišim. Čudotvorsn glas! Bratje, greste? Pojdimo skoz vas! Od zelenih vej pod zeleni krov sadehtelo bo po njej. To je praznik praznikov: Aleluja!
Na večer, sc zlije v lep nasmeh. Videli ga boste v vseh očeh. Od pisanih cvetov do pisanih košar zablesti skrivnosten žar. To je praznik praznikov: Aleluja!
Noč spočne in nam rodi Pomlad, Angel pahne kamen z grobnih vrat, Iz blaženih gomil do blaženih duhov dvigne se mogočnih kril. To bo praznik praznikov: Aleluja!
France Bevk:
Gteifea ¥§!i&a mM.
Samo za hip je soince prisvetilo in pala je tema... Na vekomaj? Kaj zopet nam zašije zlat smehljaj? Nad tisoč let to srce je molilo,
ida vzide luč, in v črno noč blodilo in čakalo, da vstane nov sijaj. Le hip — za vedno nam jc vgasnil ra}, ko brat je prost, se soince nam zmračilo.
Povejte, kdo bolj siromak je zdaj med siromaki? Luč vam prisvetih a črne sence pale so v ta kraj!
In naša srca so bolesti vpila: »O Bog, ki daješ luč, odvzemi noč, o Bog, daj novo vero, novo moč!«
Franc Bevk:
Lani.
(Velikonočna črtica.)
Ko je človeku dobro, sc spomni na hude čase, kakor na lepo pravljico, ki jo je doživel sam, ali kakor na strašne sanje, iz katerih se je prebudil in pravi: Hvala Bogu, da niso bile resnične! •
In resnične so bile vendarlel
Bila je pomlad, ko smo drli na jugovzhod, čez Podolje, naprej, naprej in srečevali prve znake juga in step, solnca in ravni. Greli smo se na solnčnih mestih in motrili židovske obraze, ki so ponujali polne vreče kruha izza plotov. Sovjetske čete so bežale in puščale za seboj vlake in polomljeno orožje; tupatam je ležalo po par mrtvecev, ki so strmeli z razprostrtimi rokami in sc čudili nečemu neznanemu, zarisanemu v oblake.
Ko jc prišla velika noč, smo žc zrli na temne valove Črnega morja, na ladjice v pristanu, železnice in skladišča. Aleksan-drovski park jc šumel. Množica ljudi ga je polnila, množica najlepših ljudi, kar sem lih kdaj videl, ponosnih rodov iz Kavkaza, Židov, Velikorusov in Tatarjev. Z ostrogami so potrkavali po tleh, v dolgih, lepo prikrojenih plaščih so bili silno ponosni. Ženske so se smejale, tako živo in tako vroče, da nas jc bolelo, ko smo stali ob strani in zrli.
Grozeče piramide pušk. so blestele v Aolncu, Mi smo jih zakrivali s hrbti, naše misli so bile skrite v molku. Kdor je spregovoril besedo, je bil kaznovan.
Smel si ogledati sprehajajoče se liudl, smel si se posmejati Židinji, ki te jc zrla kot ogenj. Smel si stopiti do komedijanta, ki je požiral sabljo in bajonet ob zvokih škripajoče lajne. Dovoljeno ti ie biJo cclo, dati mu deset kopejk v plačilo, pokimati v priznanje. Ali stopiti do mladega Japonca v gručo ostalih, ki so gledali, kako je napravil mladi žolti umetnik iz žepnega robca miškO in jo spustil, da ie tftkla in cvilila. Res, tekla jc in cvilila! Šc smejati si sc smel temu.
Svobcdno ti je bilo, da si poslušal ljudi, ki so hodili mimo in tc zrli, kot bi zrli trnje v svoji njivi.
»Ludjaki! Vrzite puške! Ali smo mi zato šli domov? Pojdite do Vladivostoka!«
»Velika jc Rusija!«
»Ubijte one, ki vas tišče! Pomagamo vam!«
»Vsi smo bratje! Ali vas nc čaka de-ca za veliko noč? Ludjaki !Kaj pa vam hočemo?«
Odgovoriti nismo smeli, če smo pritrdili v srcu. Govor jc bil smodnik. Veliki in ponosni ljudje brez orožja, ki nam so klicali: »Tu ni še konec Rusije. Pojdite dalje!« so bili kakor prikazni. Bali smo se jih.
Ko jc pristopila k Matevžu postnrna žena in ga vprašala bogznakai, je odgovoril Matevž sladko, ko da mu je padel kamen s srca: »Veliko noč imamo!«
»Veliko noč?« so je začudila žena. «0 Bože! Ali ne greste k deci? Bog se vas usmili! Naši so pustili in šli. Bog ni ukazal moriti! Ali je daleč vaša domovina?«
Daleč? Moj Bog! Matevž je mislil. Kje je bela cerkev mecjf belimi hišami v dolinici med cvetočimi vrtovi? Pritrkavanje zvonov, beli predpasniki in košare, piruhi in obrazi. Kaj bi dal za cn sam svečani smeh!
Ni še razsodiL koliko bi bil vreden tak smeh, ko je začutil roko na svojem ramenu: »Govorili ste. Kako vam je Ime?«
Čez pol ure je poiskal narednik drevo in izbral primerno vejo, ki raste dovolj visoko in je dovolj močna.
To drevo je rasllo za plotom na takem kraju, ki ga niso mogli zapaziti s sprehajališča. Ukaz jc bil tak. Bali so se visoke morale velikib in ponosnih ljudi.
Ko sta bila drevo in veja izbrana, so dali Matevžu roke križem na hrbet in jih zadrgnili z vrvjo, ki se jc zajedla v kožo. Z veliko spretnostjo so vrgli konec vrvi čez vejo in jo vjeli na drugi strani ter nategnili tako, da so roke zapokale in so se prsti, rok dotaknili lopatice. Matevžev obraz se je spačil, stil je na prstih, s telesom je višel naprej, kri mu jc silila v glavo, oči so buljile.
Na kamen poleg drevesa se je vsedel Tone, mežikal za hip ter gi-ebel s paličico po solnčncm pesku in dejal:
»Tiho bi bil. Vidiš, danes je velika noč! Bog ve, Itako prazuujejo ta praznik doma in mislijo, če si...«
»Tiho!« jc siknil privczanec ves zari-pel v obraz, ki se je čudno spakoval, kakor bi se hotel izviti iz nečesa.
Ptič jc priletel in sel na zeleno vejico, visečo čez deske v prosti svet, ki jc šumel v parku. Zapel je.
Za ograjo so se igrali otroci. Vesel, visok glas, je vriskal ko soince. Žogo jc priletela v desk«, ptič je odi e tel z zadnjim: čink!, ki je umrl v zraku.
Otroci so pobrali žogo in opazili špranjo, Dvoje modrih oči je pogledalo v trikotni prostor; dvoje ustec je zijalo v svoji mladi začudenosti in ni vedelo kaj reči.
Ko se jc nagnil prvi do drugega, je dejal: »Ko Bog visi.«
•>Pst!« jc opomnil drugi. »Hudoben je
bil,«
»A-a-a?« se je začudil prvi, »Kaj pa je narendil?«
»Ne vem,« je skomignil drugi in umolknil. Strah je bilo obeh. Pobrala sta žogo in vipla k ostalim: »Avstrijak visi!«
Otroci niso razumeli in so se razbe-žali preko trat. Morje je bleščalo, pisane obleke na promenadi so sijale v solncu, vriskajoč smeh, poln življenja, je odmeval od morja.
Tone je pogledal na Matevža: Obraz mu je bil potemnej, par pen mu jc stopilo na ustns, oči so bile kakor otekle.
Poškropil ga jc s vodo ...
Če mislim na lansko veliko noč, se nc bojim nobenega nasilja več in usoda naših bratov mc ne teži tako grenko. Moje srce je lahko, polno vere in upanja.
Dr. J, Kotnik:
Pred tremi leti.
(Spomini ua Odeso.)
Kako. jo bilo lepo takrat v Odesi!
Na obali Črnega morja sc jc rodila mlada Jugoslavija.
Vsaj mi, ki smo stali ob njeni zibelki in smo bili priče velikega zgodovinskega dogodka, smo ji dali to demokratično ime.
Navdušenje, ki je napolnjevalo takrat naša srca, ki je klicalo brata k bratu in kri h krvi, ne bo pozabljeno nikoli.
Ves svet bi z njim premagali in peščica bi zmogla tisoče, da ni sledilo pozneje temu velikemu navdušenju tako bridko razočaranje . .,
En sam cilj je bil pred nami, svetel kot. večerna zvezda, ena sama misel nas je prevzemala takrat: doprinesti vsaj majhen delež k našemu skupnemu osvobojenju.
Bih so med nami celo taki, ki so si upali sanjati, da bodo še v jeseni 1916. leta prihajali na čilih konjičih v Belgrad, v Zagreb, v Ljubljano.
In po ulicah lepe Odese je zadonela prvikrat slovenska pesem. Kakor da smo doma, v beli Ljubljani, se nam je zdelo včasih. Odpirala so se okna in kot da bi razumelo prelestne Odesitkc našo »delaj, delaj, dekle pušeljc« ali pa »regiment po cesti gre« so z začudenjem poslušale te nove melodije.
Kot da gre en sam mož, samozavestno in z . neomajnim zaupanjem v zmago pravične ideje, so vsako jutro stopale naše legije po krasnem francoskem bulvarju. Ljudje pa so gledali in strmeli, odkod se je vzela tako naenkrat ta kralj Matjaževa vojska.
In Črno morje, na obali katerega smo soelbali, natn-je vsak dan šepetalo o naši daljnji in takq mnogo trpeči domovini. Saj so bile v njem kaplje naših domačih rek, solze slovenskega, hrvaškega in srbskega gorja ,..	'
Ko so na veliko noč dospeli k nam z otoka Krta prvi srbski častniki, smo iili sprejeli nc kakor brate, ampak kot bogove, češ oni, ki so tako izkušeni v trpljenju in v borbi za sveto stvar, nas pove-dejo zmagovito preko Dunaja, da vržemo tisočletni jarem z ramen našega naroda.
To je bil vrhunec našega navdušenja.
Sledilo je potem še mnogo, mnogo lepih dni.
Le ena megla jc zatemnjevala svetlo zarjo naše svobode.
Londonski pakt!
Kot težka skala je ležala na naših dušah bridka zavest in temna slutnja o tragičnih posledicah, ki bi jih utegnila imeti za slovenski narod ta zahrbtna kupčija.	• •
Zato je bil naš klic po jugoslovanskem imeuu naših legij tako močan in odločen, da bi zvenelo iz tega skupnega imena tudi slovensko kot. živ in realen protest proti londonski pogodbi.
Tri mcsece pozneje, smo zamenili veselo odeško življenje z resnim delom v strelskih jarkih.
Padle so prve žrtve — med njimi ludi slovenske. Bridko smo tedaj zapla-kali — ne zato, ker domovina nc bo več videla svojih sinov, ampak ker so morali leči v grob, ki nad njim leži težka skala — londonskega pakta.
In kadar bo slovenski narod, ki se je deloma žc olrcsel suženjskega jarma, opral tudi ta madež na svojem telesu, leda; bo odleglo tudi našim junakom, ki so pokopani v mračnih pustinjah Dobnidže in šele takrat bomo mogli veselo zapeti: »Aleluja!«
Dr. J. Mal:
Kulturna ggrganSzacIJa.
Ljubljana postaja politično središče združene Slovenije. Od vrhovne sodne oblasti pa do vseli mogočih upravnih, finančnih in prometnih panog najdemo v naši ožji prestolici osredotočeno vse naše narodnogospodarsko in politično življenje.
V zadevah civilizatoričnega značaja, v zunanji uglajenosti in obliki ter izrabi sodobnih tehničnih pripomočkov kažemo torej nek tempo, ki ga nc moremo zvati ravno počasnega. Alt pri reševanju strogo kulturnih nalog, kjer ne vlada izključno le surova tehnika in hladni razum, pri vprašanjih torej, ki tičejo naše notranjosti,
našega duha in srca ter razmerja našega notranjega sveta z zunanjim, pri kulturnih vprašanjih v pravem pomenu besede pa nc delamo z isto naglico in potrebno vnemo.
V	kulturnem oziru sc doslej pri nas ni napravilo še nič novega, bistvenega in traj-nega, ako izvzamemo vseučiliško komisijo, ki pa je tudi le prehodnega značaja in jo rnortfa gotovi krogi niso zamislili tako, da nam pripravi vse potrebno za naše najvišje kulturno ognjišče, marveč so vzeli stvai bolj od matcrieluc strani, da bi si namreč mogli kar doma sfabricirati potrebno število inteligentnega naraščaja, ki ga potre, bujo naš upravni aparat,
Prcuredbe našega ljudskega in srednjega šolstva, v kolikor sn se na tem polju sploh izvršile reforme, tudi nc moremo šteti med tiste činjeaice, ki bi mogle moč naše samorastle kulture bistveno razviti in povzdigniti. Kajti nižje šolstvo je le recep-tivnega značaja iu nam nc more ustvarjati novih kulturnih dobrin in vrednot.
Bivša Avstrija nam jc vsaj na zunaj v različnih kulturnih in znanstvenih napravah hotela biti skupna mali, akoravno smo pod tem videzem dovolj hudo občutili njeno mačehovstvo. Po razsulu pa uiti teh za nas trhlih savb nimamo več in si mora-mo zato samostojno ustvariti novih.
Kajti naši sodržavljani drugega, imena ali sploh pogrešajo takih organizacij, ali pa so umerjene in omejene le ca prilike go-tovoga ožjega okrožja, nc glede na to, da so si naše razmere vsled večstolct-iega ločenega političnega pa tudi prosvetnega življenja danes tako neenake, da ni mogo-če kar z enim zamahom spraviti dveh izrazitih kulturnih svetov pod cn klobuk. .
Z lastnim vseučiliščem si bomo osnovah središče-našega znanstvenega delovanja. Da pa bo moglo vseučilišče tudi pro-spevati, da ne bo le seme, vrženo na nerodovitno skalo, zato mu je treba že prejo preskrbeti ugodnih tal, v katerih bodo mogje uspevati njegove sočne koreninice,
V	tem oziru nam jc pa predvsem ne< obhodno potrebna dobra, bogata knjižnica, ki bo zadovoljila in zadostila vsaj najnujnejšim zahtevam znanstvenega delavca katerekoli stroke.
Čc se ne motim, je bil v to svrho že dovoljen večji kredif; ne vc sc pa, kdo in v kakem razmerju sc naj o njegovi vpora-bi odloča, da ne bo knjižnica v gotovih disciplinah prekomerno dobro, v ostalih pa nerazmerno slabo zastopana. V vsakem človeku, tudi v znanstveniku, tiči pač kos nesvetega egoizma, da misli tudi v takib slučajih predvsem lc na svojo lastno stroko, četudi bi morale bili druge vsled tega prikrajšane.
Temeljito podlago tej knjižici bi dale obe največje javne knjižnice ljubljanske, ena državna, druga deželna, namreč študijska in muzejska knjižnica, Razentega bi ji morali v celoti priklopiti knjižnico Matice Slovenske in društva Praivnik. Ker bo z univerzo združena seveda tudi bogoslovna fakulteta, zato bi se mogla novi knjižnici tudi iz sedanje semeniške knjižnice odkazati tisla dela, ki služijo predvsem samostojnemu znanstvenemu raziskovanju, ki torej niso le učni pripomoček za tam. kajšnjc gojence.
Poleg te komasacijo posameznih manjših strokovnih lcnjižnic in zraven nakupa vseb važnejših del inozemstva moramo iz-poslovati, da dobi paša osrednja knjižnica v Ljubljani vse dolžnostne izvode ne le iz Slovenije, marveč iz cele Jugoslavije.
Obenem s knjižnico je treba osnovati v Ljubljani tudi osrednji arhiv. V te prvotne vire zgodovinskega spoznanja se bo moral razen zgodovinarja poglobiti vsakdo, ki bo hotel obdelati en del državnega al? pravnega, cerkvenega ali socialnega življenja, ako ne bo hotel zajemati svoje uče. nosti šele iz druzega vira dvomljive vred« nosti.
Temelj tega našega centralnega arhiva bi tvoril sedanji kranjski deželni arhiv, kateremu bi se priklopih še arhivi deželne vlade, deželnega sodišča, finančne uprave i. dr.
Kot depositum bi bih tu shranjeni nadalje vsi večji in važnejši občinski, farni, samostanski, rodbinski in podobni arhivi, ki bi bili na ta način varno shranjeni ii znanstvenikom lahko dostopni, lastniki pa bi bili rešeni vseh nadaljnih skrbi in stroškov vzdrževanja. Na ta način bi se dal \ osrednjem arhivu združiti tudi ljubljanski mestni, škofijski in kapiteljski arhiv.
Važen del našega osrednjega arhivi bodo tvorile dalje listine in arhivalije. k
nam bodo pripadle pri likvidaciji arhivov bivše monarhije. Tega gradiva nikakor ne kaže odstopali rnzniru manjšim pokrajinskim zavodom v Sloveniji, kjer sc arhiva-lije za raziskovalce takorekoč porazgubc in često tudi vsled nezadostnega oskrbovanja škodo trpe, Tu sc. mora pač lokalna samoliubnosi umakniti pred višjimi cilji!
Glede nastanitve bi še pripomnil, da kaže iz notranje potrebe in zveze združiti osrednji arhiv io knjižnico v enem poslopju, seveda administrativno ločeno, kar so v Zagrebu na splošno zadovoljnost znanstvenih krogov izpeljali. Pri gradnji vseučfli-ških poslopij treba vsekakor na to misliti.
Kot sedež vseučilišča mora imeti Ljubljana tudi organizacijo vseh znanstvenih in kulturnih delavcev, svojo akademijo, ki naj daje pravec našemu znanstvenemu življenju in ki bo hkratu nekak manometer vsega našega kulturnega prizadevanja. V tem oziru naj bi Leonova družba in Slovenska Matica v zvezi z ostalimi interesiranimi krogi započela iniciativno akcijo.
Zasebno društvo »Narodna galerija* {e bilo morda pod starim režimom na mestu, ko je avstrijska vlada metala vsem našim kulturnim stremljenjem polena pod noge. V sedanjih razmerah pa to ne drži yeč, Tako prosto in enostransko društveno podjetje tudi nc najde med širšimi sloji prave vere in avtoritativnega zaupanja in je zato edino umestno, da si vlada sama nadene važno nalogo osnutja moderne galerije, na katero bo pač likvidaciji zadevnih avstrijskih javnih zbirk marsikaj odpadlo.
Ko že govorim o umetnosti, naj opo-Eorim dalje tudi še na potrebo, skrbeti za pae po deželi sporadično raztresene tvar-ne priče umetniškega žitja naših prednikov, ki so brez vsakega varstva ter izročene prej ali slej uničujočim vplivom časa oziroma nevednosti ali pa dobičkaželjno-sti posameznikov.
Za varstvo takih zapuščenih umetniških pa tudi naravnih spomenikov bo treba skrbeti s posebno komisijo, ki bo imela povsod po deželi razpredene svoje zaupnike in mandatarje, da ji o vseh podobnih vprašanjih in zadevah poročajo. -Društvo ra cerkveno umetnost« bi moralo v tem oziru svoj delokrog izpopolniti in razširiti, enako tudi mariborski »Ljubitelj krščanske umetnosti«.
Od dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov moramo brezpogojno zahtevati vse akte in vsa poročila, ki so se tekom desetletij tamkaj nakopičila. V teh spisih tiči namreč ogromno duševnega dela in so neprecenljive vrednosti za spoznanje naših spomenikov ter nam nudijo deloma že obdelano gradivo za umetniško topografijo slovenskih dežel.
Podobno kot za umetnine, moramo skrbeti tudi za vse vrste arhivalij, kot pismenih prič našega preteklega življenja in delovanja. Za enkrat bi se to dalo izvršiti pod okriljem zgoraj nasvetovane umetniške komisije, kjer bi sc za to stroko osnovala posebna sckcija.
Naštel sem nekatj znanstvenih in kulturnih organizacij, ki jih še pogrešamo, a jih nujno rabimo. Navesti bi se dalo še to in ono, a naj zaenkrat zadostuje le mala pobuda. Marsikaj, česar nam še manjka, bodo poklicali v življenje razni instituti na našem bodočem vseučilišču. Potrebe in zahteve časa naj nas pri vsem tem vod«io do novega vstajenja, ki ga morda včeraj še nismo pričakovali, toda slutili vsi, da mora enkrat priti.
Viktor Stcska:
Ali hranijo ljubljanske cerkve kaj | umetnih slik? Gotovo! Slike so sicer iz raz- ' nih dob iti šol, delo raznih slikarjev, zato , bi bilo čudno, ko bi se med njimi nc naba- j jala kaka umtluina.
Oglejmo si cerkve kar po vrsti!
S t o 1 n i c o je na mokri omet poslikal j Julij Quaglic. Bil jc dvakrat v Liubljani. Od ■ leta 1703 do 1706 je okrasil svetišče, prečni ladji iu strop glavne ladje; od leta 1721 do 1723 pa stranske kapele. Njegova je tudi oljnata slika sv. Dizma v desni prečni ladji iz lcla 1704. Tudi Matej Langus (1792 •—1855) jc za stolnico delal. L. 1844. je okrasil kupolo. Žc Quaglio je leta 1706 poslikal zasilno leseno kupolo. To kupolo so pa podrli in sezidali sedanjo. Langus je kopiral prejšnje Ouaglijeve slike in po tem posnetku dovršil sedanje freske v kupoli in v štirih kapah pod kupolo. Poleg tega je Langus napravil za stolnico šc več oljnatih slik: sv, Nikolaja za veliki oltar, sv. Treh kraljev, sv. Trojice, sv. Janeza Nepomuča-na, kopijo Rafaelove Madonna di Follgno in nekaj manjših sličic. Tri slike v stolnici so neznanih mojstrov: Odrešenik sveta, sv, Magdalena ia sv. Barbara. Mala sličica sv. Frančiška Ksav. jc Herrleinovo delo; krasni križev pot jc po Fiihricnu kopiral dunajski slikar Josip Flank, ki jc naslikal tudi Marijo Pomagaj in sliki Srca Jezuiovcga in Marijinega na stranskih oltarjih.
V	cerkvi sv, Jakoba je naslikal sliko velikega oltarja dvorni slikar Iv. Auer-bach leta 1720. Za adventni čas postavljajo na ta oltar Herrleinovo Immaculato. Oltarni okvir jc slikal na mokri omet Ivan Wo!f leta 1869.
Oljnate sliko stranskih oltarjev so slikali razni mojstri: sv. Ignacija (1714), Angela variha in sv. Ano (po Murillu) Nikolaj Bambino iz Benetk, Marijino vnebovzetje (po Gvidonu Reniju) Langus leta 1822. Sliki sv. Janeza Ncpomučana. in sv. Jožefa sta neznanih slikarjev. Freske na stropu je napravil Jurij Šubic (1886). Pomagal mu je Anton Jebačin, Križev pot in sv. Frančiška Ksaverija je naslikal Peter Pavel Kiinli Neznano je, čigave so dvesto let stare slike v kapeli sv. Frančiška. Tri sličice: Srce Jezusovo in Marijino in Žalostna M. B. so delo Josipa Planka.
Frančiškansko cerkev je na mokri omet poslikal Matej Langus v letih 1845—1855. Po potresu leta 1895. sta slike prenovila, bodi na novo slikala z voščeno-oljnatimi barvami Kastner in Jos. Kleinert, Oltarne slike so napravili: Marijino Oznanjenje in Immaculato za advent Langus, sv. Frančiška Ser. Fric Kunz, Jezusa na križu Jos. Kleinert, Srce Jezusovo Kastner, sv. Tri kralje Herrlein, sv. Valentina Valetin Mencinger, sv, Apolonijo, Lucijo in ' Agato Jos. Ferd. Frohmiller (f 1760). Na | pročelju je freska sv. Rešnjega Telesa, 1 Wolfovo delo, sv. Frančiška in sv. Antona pa je naslikal P. Aleksander Roblek. Lore-tansko kapelo je olepšal Kastner.
Cerkev sv. P c t r a je okrašena sc freskami. Gotovo jc, da je freske v kupoli slikaj Franc Jelovšek (Ilovšek). Jc li pa isti poslika! tudi svetišče in ladjo, še ni dogna-no. Doslej so ladjo pripisovali Quagliu, čeprav ni nobenega zanesljivega dokaza za to mnenje. Po potresu leta 1895. je slikal Kastner v novem delu svetišča in v obeh i novih kapelah. Oltarne slike so razen dveh I vse Mencingerjeve: sv. Andrej, sv. Janez, I Nepomučan, sv. križ, smrt sv. Jožefa, sv. Florijan, sv. Uršula, Marijino kronanje. Tc slike nosijo letnice od leta 1735 do 1743. Slika betlehemski detomor sc nahaja v deželnem muzeju. Slika sv. Magdalene je neznanega mojstra; sv. Družino je naslikal Franc Jelovšek leta 1734. in je edina doslej znana oljnata slika tega freskanta. Križev pot je delo prof. Antona Koželja in slika sv. Ane gospe Vurnikove.
V	Trnovem je slika velikega oltarja delo Valentina Mencingerja iz 1. 1755. Isti je naslikal za to cerkev tudi Immaculato (1736), ki se nahaja v deželnem muzeju, sv. Antona, ki veisi na levici ob vhodu v cerkev, in sv. Janeza, Nepomuka, ki se hrani v župnišču.
V	uršulinski cerkvi so tri oltarne slike Mencingerjeve: sv. Avguštin, sv. Frančišek Pavlanski in sv. Uršula in štiri 1 medaljoni: sv. Magdalena, sv. Agata, sv. Cecilija, sv. Jožef. Sliko velikega oltarja sv. Trojice je naslikala pod vodstvom Mateja Langusa uršulinka M. Josipina Stnis (1805—1888).
Vkrižanski cerkvi so bile prej vse tri slike iz leta 1715. Darovale so jih tri avstrijske cesarice, dve vdovi: cesarja Leopolda I., Josipa I. in soproga cesarja Karla VI. Sliko velikega oltarja je naslikal Roth-mayr. Ta slika je leta 1857. pogorela. Novo sliko Marije Pomočnice jc napravil Ivan Canon (1829.—1885.), prav Ivan pl. Straši-ripka. Ostnek Rothmayrjeve slike hrani Kari pl. Strahl v Stari Loki. Sliko sv. Elizabete je naslikal Anton Schoonjans in sv, Jurija Martino Altomonte. Vsi trije imenovani slikarji iz leta 1715. so bili dvorni slikarji.
V	ccrkvi s v. F I o r i j a n a sta stiki sv, Florijana in sv. Rozalije Herrleinovi, freska nad stranskim vhodom je Wolfova. Prenovil jo je z oljnatimi barvami Ludovik Grilc.
Za cerkev sv. Krištofa je naslikal glavno sliko Anton Cebej (Zebey) 1. 1764., sliki stranskih oltarjev pa Miroslav To-mcc. Neznano je, kdo bi bil naslikal stari sliki ob steni: Ecce horno in Žalostne Mat. Božje.
Na Rožniku so bile prej vse tri slike Mencingerjeve; sedaj sta e obe sliki stranskih oltarjev: sv. Magdalene in sv. Kozma in Damijana, Marijino obiskovanje v velikem oltarju je delo Jurija Šubica,
Cerkev sv. Štefana v Štcpanji vasi jc v svetišču poslikal na mokri zid Franc Jelovšek leta 1748. Sliko velikega oltarja J »Sv. Štefana kamenjajo« je napravil Jurij Šubic, Mencingerjevi sliki dveh odpravljenih stranskih oltarjev sv. Florijana in svete Katarine sta v deželnem muzeju,
Slika Immaculate semeniške kapele jc naslikal leta 1775. Piichelsteia, sliko sv. Križa v Alojzijevišču in Marije Pomočnice v Marijanišču Josip Plank. V kapelici vojaške bolnice je slika Marijinega Oznanjenja. Ta slika je Kremser-Schmidtovo delo in je bila prej v kapelici P. Gabriela Gruberjev Virantovi hiši (Zvezdarska ulica), kjer se še sedaj nahajajo Kneiuser-Schmid-tove freske.
l-o-lfjcvj --
ar— *
Dr. J. D.»
Da se mora vpo naše šolstvo preosuo-vati fozir. — kakor visoke šole — žele graditi), o tem nihče ne dvomi. Vprašanje jc le, ali naj se reforma takoj prične, ali pa naj nekaj let še počakamo, da se razmere uslalč. Večina šolnikov je pač mnenja, da ne smemo čakati.
Podlaga vsemu šolstvu bodi osera-razredna narodna ali ljudska šola, (Poljaki bodo imeli sedemrazredno ;Vsplošno« šolo.) Po dovršenem četrtem razredu stopi učenec (učenka) srednjo šolo. (Pri Poljakih
—	slučajno imamo njih-reformni načrt v rokah — se prestopa ielo po dovršenem šestem razredu splošne šole v srednjo šolo, ki je pa zato samo — petrajredna.) Ali bo pritisk v srednjo šolo zopet tako velik kot doslej? Ali je pametno, da se nadarjenejši otroci še naprej odtegnejo kmetskerou stanu v toliki meri? V tem dosedanjem vedno rastočem navalu v srednje šole je bilo gotovo marsikaj nezdravega.. (Nemcem n. pr. sc preobilica študiranih ljudi že bridko utepa; nimajo kam z njimi. Od gladu jim ginejo na Dunaju.) Spomnimo sc zopet enkrat še vedno aktunlrcga Prešernovega soneta:
O Vrba, srečna, chuga vas domača..*
z vso njegovo vsebino! Da, da, zdrav, izobražen kmetski in obrtni stan bodi naš vzor! Na vsak način bi morala biti nekje
—	morda pri mnistrstvu za socialno skrbstvo — inteligenca, ki bi dotok v ».učene« stanove regulirala in imela v razvidnosti, koliko približno potrebujemo raznih duševnih delavcev (polovico manj, pa bolje plačanih! — je bila že v stari Avstriji zahteva).
Kakšne pa naj bodo naše nove srednje šole? Najprej se je čula zahteva, da bodi nižja srednja šola (.—IV. razred) enot-n a : izpodrinila naj bi dosedanjo nižjo gimnazijo, nižjo realko in meščansko šolo; vse to naj bi v sebi združila. In ustanovile naj bi se take šole po vseh večjih krajih, trgih in mestecih. Zaokrožene izobrazbe pa naj ne bi dajala ta enotna nižja srednja šola, ker bi le pripravljala za razne poklice in se v ta namen potem kot višja srednja šola cepila v razne oddelke: humanistični, realni, tehnični, pedagoški, trgovski, poljedelski, vinarski, gozdarski, obrtni, glasbeni itd. Vprašanje je, ali je ta enotna nižja srednja šola mogoča, ali z drugimi besedami: kateri predmeti naj bi se v njoj podučevali, da bi bilo za v s e prav? Glede nekaterih predmetov seveda ne bi bilo težko: slovenščina, zemljepis, zgodovina, risanje, petje, telovadba ... Toda že ob latinščini se enotna nižja 6rednja šola razbije: za več ko polovico gori naštetih višjih oddelkov bi bila latinščina praktično nepotrebna in odveč, za nekatere od njih pa je nje pouk žc v nižji srednji šoli nujno potreben. Za sedaj torej ni viden noben drug izhod, kakor da takozvane meščanske šole še dalje obstojajo in nove nastajajo — kot priprava za tiste višje oddelke, ki latinščine ne potrebujejo, — Kaj pa gimnazija, realna gimnazija in realka, ali se ti trije zavodi ne bi mogli v svoji nižji stopnji združiti v enotno obliko? Najprej treba pripomniti, da so tudi pristaši realk za to, da realke izgube čudni privilegij sedem razredov in dobe še osmi razred; dalje je dosežen sporazum, da se tudi na realkah vpelje v najvišjem razredu filozofska propedevtika (logika in filologija), ki je doslej niso imele. Pa tudi za uvedbo latinščine v nižjih štirih razlredih realke bi bili prijatelji realističnega šolstva, ako bi vlada z naredbo realcu, ki je dovršil osmi razred z maturo, omogočila prestop v v s e fakultete vseučilišča, brez posebnega izpita iz latinščine, ki se je dozdaj od realcev zahteval. Potemtakem bodo imeli ti trije tipi (gimnazija, realna gimnazija in realka) vsaj zaenkrat, kakor kaže, to-lc lice: I, in II, razred bosta popolnoma enaka (z latinščino in raznimi drugimi predmeti), bo torej njih enotnost ures-nič.ena; s tretjim razredom se bo humanistična gimnazija ločila, ki bo k latinščini privzela še grščino; realna gimnazija iu realka bosta pa s tretjim razredom pričeli s francoščino in ostali šc dve leti enaki; od 5. razreda dalje bi šele diferencirali. Glavni tip bi bila vsekakor realna gimnazija in zato tudi najbolj razširjena; po ena humanistična gimnazija naj bi ostala morda samo v dveh mestih: v Ljubljani in v Mariboru. Čas in potreba bosta pokazala, kateri tip bo najbolj obiskovan. (V Srbiji n. pr. ni niti ene humanistične gimnazije, ker jih starši ne zahtevajo. In vendar so sodeje Grkom! In srbska kultura je bila stoletja v tesnem stiku z grščino. Ali ni ta pojav skoro neumljiv? Ali bo ista usoda zadela našo humanistično gimnazijo? Odločil bo narod.) — Kaj pa učiteljišče? Učiteljstvo po pravici zahteva, da bodi učiteljiščniku ravno tako odprta pot na vseučilišče, kakor absolventom onih treh tipov srednje šole. Zato pa naj sc v prvi letnik učiteljišča sprejme le učencc, ki ie
dovršil 4. razred humanistične aH realne gimnazije (oziroma realke) ali meščanske šole, v pripravljalni razred pa po dovršenem osmem razredu ljudske šole ali tretjem razredu gimnazije (realke). Prira. F. Fabinc, Slov. učitelj, 1919, št. 3, str. 58.
Če sem zgoraj rekel, da bosta prvi in drugi razred gimnazije in realke popolnoma enaka, bo to najbrž lc n a p o 1 res; odločiti sc bo najbrž treba šc za drugi živi jezik. Nemščina? Italijanščina?' Francoščina? Slovenski germanisti zastopajo stališče, da bodi nemščina že od prvega razreda obvezna (s tremi tedenskimi urami) ;pripomniti pa moramp tudi,.da je nekaj šolnikov zoper vsakršen pouk nemščine; slovenski romanisti pa predlagajo-da se uvode francoščina na vseh slovenskih srednjih šolah že od prvega razreda dalje (nemščina ali italijanščina naj bi se učila od tretjega ali četrtega razreda dalje, in siccr ena relativno-obvezno.) Romanisti navajajo te-le razloge za svojo zahtevo: 1. Francoski jezik je vsled visoke civilizacije francoskega naroda, njegove umetnosti in razvitega znanstva med prvimi jeziki, če ne prvi na svetu; 2L iz politike se moramo nasloniti na Francoze, ne pa na Nemce in Italijane; 3. isto velja iz gospodarskih ozirov; 4. iz praktičnih ozirov, ker je francoščina svetovni jezik oli-kancev; 5. zavedno občinstvo je za francoščino. — Oba jezika v prvem razredu začeti, bo nemogoče; odločiti bodo pač morali, kakor glede grščine in še marsičesa — starši.
Temeljito reformo zahtevajo pa tudi drugi strokovnjaki: v rlovenščini, zgodovini (proč z zgodovinskimi lažmi, proč z navlako o vojnah, pouka o razvoju ustav, gospodarstva, znanosti, umetnosti).
Šolstvo je bilo 5e v stari Avstriji torišče najhujših bojev; v Jugoslaviji ne pojde sicer več za narodnost v šoli, pač pa za reforme, ki jih bo moralo časopisje temeljito in stalno obravnavali, da se bodo mogli starši končno odločiti.
Gralsnamr in lir. iCrasčOT M fefnifea w Rlitersdorfn.
»MčLLERSDORF IN NJEGOVI GOSTJE«. SLEPARIJE PRI UPR.Vl KAZNILNICE IN MINISTRROV OBISK.
Mollersdorf je bil lovski grad Marijo Terezije, Leži med Dunajem in Badnom, Od Dunaja sc dospe tja prej nego v eni uri z električno železnico. Mollersdorf je pretvorjen že dalje časa v jetnišnico in jc služil v tej vojski kot kaznilnica za vojaške in politične zločince-. Kot politični zločinec« je prišel lia tudi poslanec Grafenauer in je prebil notri 10 mesecev (od 12. septembra 1916 do 6. julija 1917). Gospod poslancc je bi! tako prijazen, da je podal prijatelju našega lista o^vojem tamešnjem bivanju nekaj zanimivih podatkov, ki jib z njegovim dovoljenjem tu objavljamo.
V času, ko je bi^al Grafenauer v M61-Iersdorfu, je bilo tam kakih 400 jetnikov, med njimi kakih 20 do 30 - političnih zločincev« — naj sc opresti, da rabimo ta izraz; saj vemo. da je v tistih -časih rabila nasilnost, čim ostudnejša je bila, s tem večjo vnemo krinko pravice in skrbi za javnost; tudi kristjani v rimski dobi so umirali večinoma kot :<• politični zločinci«, Bili so med njimi skoro brez izjeme sami Slovani in nekaj Italijanov. Nemec je bil notri en sam, pa jo šc ta dobil kmalu »jetni-ški dopust« in je odšel. Dobil si notri Srba, Poljaka, Ukrajinca; prav posebno dobro je bil zastopan češki narod. ^Politični zločinci« so imeli »prvi razred« in so stanovali v prostorih, ki so nekdaj služili Za konjske hleve. Vojaški zločinci razen častnikov so bili v drugem rarredu. A tudi vojaški zločinci so spadali skoro vsi po resnem vzroku svojega zapora med »politične zločince«, Bili so med njimi mnogi slovenski častniki, ki so na fronti zakrivili kako nerednost samo radi tega, da so prišli » fronte in se jim ni bilo treba udeleževati vojne, ki je niso marali in v kateri so bile njihove simpatije na strani naših nasprotnikov, Tak častnik je poneveril kako svo-to denarja, ki so jo potem vedno pri njem dobili, tako da država ni bila. nič oškodovana, a dotičnik je vendar prišel v Mollersdorf in jo raje tukaj umrl nego na bojišču za tujo stvar. Grafenauerju je bil znan en sam slučaj, da je bil častnik zaprt radi resnične dcfravdacije. Bil je to neki žid. Med jetniki v Mollersdorfu sc je nahajal tudi znani Hofrichter, ki se je proti. Grafenauerju hudo .pritoževal, da tako slabo, kakor sedaj ni bilo v MollerstJorfu nikdar.
Rekli smo, da so prišli v M511ersdorf ljudje umirat. V 10 mesecih svojega bivanja v Mollersdorfu je doživel Grafenauer približno 170 slučajev smrti teh jetnikov. Umrli so dobesedno od stradanja. Dosti-| krat so umrli en dan po 4. Grafenauer ie \ enkrat slučajno videl? v mrtvašnici truplo jetnika, ki je umrl od lakote. Pogled nanj jo bil nepopisen. Po Grafenauerjevem najtrdnejšem prepričanju ni prežh el niti cn ietni kcelega leta v ieltiiSnicl. ako m do-
biva! pomoči od zunaj. Grafenauer jc v te-ku necelih štirih mesecev izgubil na teži 25 kg in se je obranil pri življenju v prvi vrsti radi tega, ker je bil precej obširnega života in je torej razpolagal z znatno množino rezervnih snovi. Oslabel je tako, da je moral počivati, če je šel le 50 metrov daleč na izprehod ali po svojem opravku; bil je namreč v jetnišnici za — čebelarja. Da ga pa ni pobrala smrt tudi potem ne, ko so bile rezerve, prinešenc s Koroškega, izčrpane, je bila njegova osebna zasluga, ker je namreč navil uro vojaškim sleparjem, visokim glavam, ki so se bogatili na račun živjjenja jetnikov.
Med te morilce so spadali namreč v prvi vrsti polkovnik, ki je bil komandant jetnišnice, dalje »oberštabsprofos« in kan-tiner. Jetniki so dobivali za ves teden 1480 gramov kruha in dvakrat na teden košček mesa; ostalo je bilo samo repa in zelje v čisto neznatni množini. Potom nekega češkega kurirja je utibotapil Grafenauer pismo na vojnega ministra Krobatina, v katerem mu je naslikal položaj žrtev brezvestne uprave v kaznilnici. Bil je ž njim znan še iz dunajskega parlamenta in ga je prosil, naj pride enkrat ob */s na 11 v spremstvu kakega častnika, ki je po činu višji nego polkovnik, tako da se mu ni treba prej prijaviti. Gre naj takoj v kuhinjo in bo videl, kakšno kosilo imajo dan na dan.
In resi 16. februarja 1917 je prišel točno ob °l* na 11 minister Krobatin z avtomobilom nenapovedan in je šel takoj v ku. hinjo. Ogledal je tisto vodo in repo ali kar je že bilo, ki je imela tvoriti edino kosilo jetnikom, in je vprašal, če je to vse, kar dobijo jetniki. Odgovorilo se mu je, da dobe poleg tega še meso. Minister je vprašal, kje je meso — tega pa ni bilo nikjer... Nato je vprašal minister, kje je Grafenauer, Peljali so ga v njegovo sobo, kjer je prezebal skupaj z 12 drugimi »političnimi zločinci«, Grafenauer mu je razložil vse natanko. Posledici ministrovega obiska ste bili v glavnem dve: hrana se je izboljšala io vsi imenovani trije funkcionarji so bili še isto leto odstavljeni na podlagi sodne preiskave.
A tudi zboljšana hrana ni mogla več rešiti življenja mnogim jetnikom. Bili so po večini že tako izčrpani, da so umirali v velikem številu tudi, ko se jim je položaj nekoliko izboljšal. Mnogi so imeli že kali neozdravljive bolezni v sebi. Pač pa jc minister takrat dovolil »političnim zločincem«, da smejo dobivati hrano cd doma. Sedaj je jobival Grafenauer redno zavoje s Koroškega in je prehranjeval s tem ne samo sebe, ampak je rešil gotove smrti tudi več sojetnikov v svoji sobi.
Kako hudo je vplivala poprejšnja zanemarjenost na zdravje jetnikov, je razvidno iz tega, da je Grafenauer, ki mu odslej navadno ni ničesar manjkalo, postal tako slaboten, da ni mogel sedaj hoditi dalje nego kakih 50 m, ne da bi bil počival. Popolnoma izčrpani organizem ni mogel več priti do moči. Pri onih, ki niso dobivali živil od doma, se je ponavljal tale proces. Nekega* dne so ga položili v preprosto krsto, aa vsako stran kostenjaka so se postavili o 4 vojaki z nasajenim bajonetom in na-itimi puškami in odnesli so ga na pokopališče. Pred odhodom so mu zapeli pevci — med njimi tudi Grafenauer — žalostin-koj na pokopališče ga niso smeli spremiti.
Ker smo že pri pevcih, omenimo še nekaj. V kaznilnici je bila tudi cerkcv. Med političnimi jetniki je bilo tudi mnogo izvežbanih pevcev, ki so tvorili lep pevski zbor. Bili so pa tako izčrpani, da jim je moral kurat (Čeh) dati pred mašo nekaj okrepčila, da so mogli peti. Po maši se jc pela cesarska himna. Tu so pa napravili jetniki enkrat zanimiv štrajk: vsak jetnik jo je zapel v svojem materinem jeziku in eela babilonska mešanica ie odmevala s katedra. Tudi so kurata pripravili do tega, da je v molitvah za zmago izpustil pri besedah »in diesera heiligen Kriege« besedo »heiligen«, ker so mu dokazovali jetniki, da se bo cel svet smejal, če bomo skušali Boga nalagati.
Da je Grafenauer nedolžen, o tem je bil prepričan vsakdo tudi v kaznilnic:, kdor je imej akt njegove obsodbe v rokah.
Novo življenje je prišlo v kaznilnico zlasti za Čehe, pa tudi za Grafenauerja pravzaprav že dva dni pred ministrovim prihodom: dne 14. februarja 1917 jc prišel v Mollersdorf tudi — dr. Krama? v družbi dr. Rašina, sedanjega finančnega ministra čehoslovaške republike.
OR. KRAMAft KOT JETNIK IN — KOT VRTNAR.
Nova gosta sta seveda prišla v »prvi razred« in sta imela skupno sobo tik sobe Grafenauerjevc. Grafenauer jc občeval z njima lahko vsak dan, dasi jc bilo dr Kra-mahi izrecno prepovedano občevati z Gra-fenauerjem, in 6cveda tudi obratno. Dne 15, februarja sta se sešla znancaiz parlamenta na vrtu knznilnicc. Dr, Krama? je bil zelo izprcuienjen: poprej krepki mož jc bil čisto shujšal in popolnoma osivel: popolnoma bel jc postal. Manj zdelan je bil dr. Rnfiin. Seveda, oba sta imela hude čase za seboj. Dr, Kramaf ie bfl v dveh
procesih obsoen na smrt; enkrat zaradi veleizdaje in še enkrat zaradi vohunstva v prid sovražniku, Pomiloščena sta bila oba v 181etno ječo in sta bila z drugimi političnimi jetniki vred prepričana, da bosta sedela do konca vojske.
Kot jetnik je uživa! dr. Kramar nekake posebne jetniške pravice in se ga je po Grafenauerjevcm zatrdilu vse osobje v jetnišnici balo. To seveda ni bila samo posledica vehementnega nastopa dr. Kramafe-vega, ampak dr. Kramafa so smatrali v kaznilnici ves čas za vodjo češkega naroda in za osebo, s katero je treba postopati zelo obzirno iz ozirov na Čehe; ako se dr. Kramafu kaj zgodi, so se — tako je sklepal Grafenauer — bali, da pride na Češkem do revolucije. Polkovnik sam se je zelo rad razgovarjal z njim.
Tudi sicer je užival dr. Kramar velike svoboščine. Po predpisih je bilo dovoljeno jetnike obiskovati samo enkrat na mescc za pol ure. Dr. Kramaf na je dobival obiske skoraj vsak dan. Redno vsak drugi dan ga je obiskala soproga (rojena Rusinja) in prinesla najfinejših živil v obilni meri, tako da se jc pokrepčal velik del »prvega razreda«. Nič manj pogosti niso bili obiski čeških poslancev in drugih prijateljev. Citati časopise je bilo prepovedano, a po Grafenauerjevcm zatrdilu so imeli v »prvem razredu« več časopisov nego polkovnik sam, pravtako tudi nič slabšo me-nažo in več denarja, čeprav je bilo jetnikom pod kaznijo prepovedano imeti pri sebi denar in so sc vršile tudi natančne preiskave. Imeli so celo svojega kurirja, ki je hodil na Dunaj in prenašal pisma in druge stvari. Najimenitnejši obisk, ki ga je dobil dr. Kramar v zaporu, je bil obisk vojnega ministra Krobatina dva dni po dr. Kramafevem prihodu. Krobatin se je takrat celo uro razgovarjal z dr. Kramarem, in morebiti je milo ravnanje z dr, Kramarem tudi s to :>avdijenco« v zvezi.
Kmalu po svojem prihodu si je poiskal dr. Kramar tudi delo, ki ga je opravljal v splošno začudenje. Vzel je namreč v najem del kaznilniškega vrta, kakih 400 m'. Če rabimo izraz »vrt«, si ne smemo misliti kakih fino gojenih gredic. Ne, nekaj je bilo sicer res obdelanega sveta, a dr. Kramaf je naredil vrt tudi iz ledine, Baš nekoliko poprej so v Mollersdorfu nekaj prezidavali in na »vrtu« je ležalo vse polno kamenja in druge navlake. Dr. Kramaf je z lastnim delom napravil iz tega zanemarjenega sveta tako krasen vrt, da se v manjših mestih kaj takega sploh nikjer ne vidi. In kar je najbolj čudno: on je delal vse z lastnimi rokami. Ko je bil zjutraj končan izprehod jetnikov po vrtu, je prišel približno ob 9. uri dr. Kramaf z lopato in drugim orodjem ter delal neverjetno pridno, hitro in spretno celo dopoldpe. Po kosilu je prišel okoli pol 3. ure zopet na vrt in je delal večino popoldneva. Dobil je z Dunaja in iz svojih vrtov na Češkem najžlahtnejših vrst semen in korenik za cvetlice in zelenjavo. Poslanec Grafenauer ima šc sedai zanimiv ža-lostno-vesel spomin na Mollersdorf; na njegovem vrtu na Koroškem rastejo cvetlice, zrastle iz semena onih rož, ki jih je vsadil in vsejal lastnoročno dr. Kramaf v Mollersdorfu, Dr. Kramaf jc pokazal tako izvežbanost v vrtnarstvu, da hi se po Grafenauerjevcm prepričanju s tem z lahkoto preživi], če bi ne imel niti vinarja denarja in bi ne znal ničesa drugega, razen vrtnarske obrti.
Prav tako jc bil vrlo poraben za vrtnarske posle dr. Rašin, Ta je po večini fe zalival z vodo, ki so mu jo donašali drugi češki jetniki. Dr. Kramaf jih je namreč kar kratkoinalo zahteval, da jih rabi pri delu, in so mu jih dali na razpolago. Hrano jim je dajal sam.
POLITIČNI RAZGOVORI O ČEŠKIH IN JUGOSLOVANSKIH RAZMERAH. DR. KRAMAft O DR. KREKU.
Grafenauerja humor tudi v MoHers-dorfu ni popolnoma zapustil. Nekoč sta imela z dr. Kramarem pogovor nastopne vsebine, ki jo podajamo tukaj v obliki prosto sestavljenega dialoga, v katerega smo vpletli po možnosti nekatere izrv.e dobesedno tako, kakor se spominja Grafenauer, da jih je rabil dr. Kramaf.
Grafenauer: Če bo Avstrija to vojsko preživela, bo vlada! v njej seveda slovanski kurz; kajti k večjemu v tej obliki jo bodo pustili živeti še nadalje. Takrat boste Vi ministrski predsednik na Dunaju. Upam, da me v tej lastnosti napravite za kakega dvornega svetnika ali mi sploh daste kako imenitno službo.
Dr. Kramaf: Ministrski predsednik v Avstriji bi jaz niti ne hotel postati. V slučaju, da bi Avstrija obstala — kar sc pa ne bo zgodilo — bi želel poslati avstrijski poslanik v Pctrogradu. Vas bi ne napravil za dvornega svetnika v nobenem slučaju; za to ste Vi veliko prepametni. Vi bi bili za kakega ministerijalnega svetnika ali sek-cijskega načelnika. Sicer pa Avstrija itak ne bo preživela te vojske. Avstrija bo razpadla. Mi Čehi smo to vedeli prvi dan, ko se je vojska začela. Škoda, da ste Jugoslovani to izvedeli šole sedaj. Čebi postanemo samostojni, Vi Jugoslovani tudi. Vas bo vodil k svobod? — sedaj mi pa nc pnde ime
v glavo; iapor mi je tudi spomin skvaril
— kako se že imenuje v Vašem klubu oni fa'mcšter, ki je duševni vodja Vašega kluba?
Grafenauer: Fajmošter: Fajmošter je Hladnik; morebiti mislite o dr. Korošcu, da je fajmošter?
Dr, Kramaf; Dr,. Korošec, to je oni debeli; on je velika politična potenca, a jaz menim onega tretjega, kako za vraga se piše?
Grafenauer: Potem je Vaš takozvani fajmošter pač dr. Krek.
Dr. Kramaf: Da, dr, Krek, dr. Krek! Ein grundgescheiter Mann! (Dr. Kramaf je govoril deloma češko, deloma nemško, da sta se laže razumela,) Ta ie šele odprl nam Cehom oči — meni tudi. Ta nam je razjasnil naš položaj v Avstriji, On ima vse zmožnosti, da vodi v svobodo tudi Jugoslovane, Mož je svetovno izobražen in skoz in skoz demokrat, (Durch und durch Demokrat.)
Dr. Kramaf jc Kreka silno hvalil in sc izkazal kot velik njegov častilec.
Dr. Kramaf je prej nego v dvh letih zamenjal urejevanje kaznilniškega vrta v Mollersdorfu z urejevanjem čehoslovaške države kot prvi ministrski nredsednik svoje osvcbo'ene domovine. Kolo usode se čudovito vrti! Naš Grafenauer je šc vedno izgnan s svojega doma, ločen od svoje rodbine. Ali mu bo kdaj dovoljeno, vrniti se na svoj dem v Ziljski dolini?
Gospod ministrski predsednik dr. Kra« mar, ue pozabite r.a svojega tovariša iz Mollorsdorfa!
I. Dolcncc:
Steirografsfea 10 Narodnem predsteo-nlSton.
Sienografsko službo v bel grajskem parlamentu oskrbuje poleg šefa 19 stenografov, od katerih je 14 šrbov, 3 Hrvatje in 2 Slovcnca, Srbske in hrvaške govore stenografirajo seveda srbski in hrvaški stenografi brez razlike, dočim stenografirata Slovenca samo slovenske govore. Srbski in hrvaški stenografi stenografirajo v 7 skupinah po dva ali po trije tako, da mora prenesti vsak stenograf govor, govorjen v dobi 5 minut. Če slenografirata n. pr. dva skupaj, stenografirata oba 10 minut. Nato si razdelita delo. Eden diktira strojepiski ali posebnemu pisarju, oz. »pi-sačici«, kot jih imenujejo, prvo polovico govora, drug drugo polovico. Vsak ima pri tem dva stenograma na razpolago- svojega in tovariševega, ki ga lahko rabi v slučaju, da kje ni dobro razumel ali ni mogel dohajati govornika. Zelo brzi govorniki pri južnem naturelu mnogih poslancev niso baš redki. Ako stenografirajo trije skupaj, stenografirajo 15 minut; pri prenosu ima vsak posameznik tri stenograrne na razpolago; svojega in stenograma obeh tovarišev. Vsak srbski ali hrvaški stenograf pride torej na vrsto vsakih 85 (17 krat 5 minut za 10 ali 15 minut, od katerih pa prenese samo govor petih minut. Za prenos ima torej 70—75 minut na razpolago.
V dunajskem parlamentu jc bilo ob razsulu Avstrije poleg šefa še 20 steno-grafov, med njimi 2 Ceha in 1 Slovenec. Nemcev je bilo 18; ker šef in njegov na-raestn k nista stenografirala, jih je priSlo v poštev 16. Delili so se v stenografe — 12 po številu — in revizorje (štirji). Stenografi so stenografira'i po 5 minut in nato diktirali takoj prenos tipkarici, revizorji pa po pol ure. Vsak tenograi je lahko rabil pri prenosu poleg svojega stenograma še revizorjev stenogram. Ko je bilo clelo ste-nografov gotovo, je pregledal in popravil prenos šc revizor. Vsak stenograf je prišel na uro navadno enkrat na vrsto za 5 minut, revizor pa vsaki dve uri po 30 minut. Doba za prenos je znašala 45 do 55 minut. Seveda je dobil vsak poslanec vsaj par ur po govoru žc svoj govor natipkan.
Sistem stenografiranja, ki je tu opisan, je najprikladnejši za stenografe in poslance. Stenografe podpira pri prenosu spomin, ki mu omogoči brati preveč drzne kratice ali dopolniti izpuščene besede. Da bi namreč stenograf mogel slediti dobesedno vsaki brzini, s katero more kdo govoriti ali pisati, je bajka. Rekord, ki se je dosegel pred vojno v nemški stenografiji znaša menda 420 zlogov (kakih 230 besed) v minuti, a to jc bil en sam, ki jih je pisal; v poštev pride tudi to, da ima nemška parlamentarna stenografija za seboj dolgo zgodovino in je bila možnost, kako krajšati pogosto se nahajajoče besede in besedne zveze, za vsak posamezen slučaj in javno obdelana bogve kolikokrat. Ročna spretnost, s katero se piše brez krajšanja, odpove pri večini izvežbanih slenografov pri brzini nekako 150 besed v minuti, pri enem malo prej, pri drugem tudi pozneje. Govornika, ki govori preko te brzine — in teh je veliko, jc treba pisati s krajšanjem po smislu, to sc pravi, izpišejo sc glavne slvari, izpuščajo pa členki, vezniki, pomožni glagoli itd. Zato je dober spomin nepo- I 'Jrešljiv zaveznik vsakega stenotfrafa. A I
tudi za poslanca je najbolje, čc dobi svoj govor kmalu v vpogled. Ako sc prenese slenogram šele čez več tednov, ne ve niti poslanec več natanko, kaj je govoril; še manj pa drugi, n. pr, predsednik skupščine, ki bi moral kontrolirati, ali so zapisniki točni.
Med srbskimi in zlasti hrvaškimi stenografi jih je nekaj, ki imajo bogato prakso, ker so skoro iste osebe stneografirale v Zagrebu, Zadru, Kopru, Sretnskih Kar-lovcih (na cerkvenem zboru) in v Sarajevu ter v Belgradu na drugi strani.
Če se skliče pokrajinski zbor v Ljub« Ijani, se bo brezdvomno pojavila potreba, da se vrši sienografsko delo podobno kot v vseh parlamentarnih zastopih, da jc namreč vsaj dva dni po seji stenografski zapisnik že natisnjen, vsaj pa v rokopisu popolnoma gotov. Pri tem pa je jasno, da ne bo zadoščala dvojica ali čctvorica ste-nografov, ker moramo za prenos stenograma vedno računati 7—8 krat toliko časa, kot se stenografira, (V Belgradu znaša ta čas 14—15 krat toliko, na Dunaju 11 krat toliko.
Zelo primerno je urejen stenografski urad v Zagrebu. 13 slenografov, ki so sicer v drugih službah (po večini so juristi, menda trije profesorji), jc pogodbeno obvezanih, da vrše ob času, ko zboruje sabor, stenografsko delo. V svoji službi dobe seveda za dobo zasedanja dopust. Način, kako stenografirajo, je zelo primeren. Šef ne stenografira, ampak ostalih 12 v šestih »smenah« po 10 minut, Torej dva steno-grafa stenografirata po 10 minut. Nato s»i razdelita svoje delo; ker navadno tudi isti govornik govori ob pričetku govora počasneje nego pozneje, vzame bolj izvežban stenograf težjo polovico. Pri vsaki »smeni« nosi namreč odgovornost za točnost prenosa bolj izvežbani stenograf, takozvani »Turnusfiihrer« (»vodja smene«), ki mora pregledati ludi prenos tovariša. Zelo izvežban stenograf, ki svoj stenogram s popolno sigurnostjo b^re in seveda stenografira perfektno, jc s svojim prenosom gotov — tako sem čul od tovariša — v četrt ure, ako ima tipkarica tudi veliko izvežbanost, da se ji lahko hitro diktira. Nato ima šc dovolj časa, pregledati prenos tovariša. Seveda so pa taki stenografi zelc redki.
Sedaj pridem k glavni stvari, radi katere sem napisal te vrst ce in dolgočasil bralca s podrobnostmi iz stroke, ki ga vendar osebno prav malo tangira. Želim namreč z ozirom na možnost, da se skliče pokrajinski zbor v Lubljanj, sprožiti nekatere konkretne misli. Tc bi bile nastopne:
1.	Iz omenjenega je razvidno, da se bo rabilo v Sloveniji več stenografov, ki jih — kolikor morem presoditi — ni dobiti v zadostnem številu. Zato naj se osebe, ki imajo do tega veselje, skušajo izvežbati za stepografe s tol ko spretnostjo, da bodo lahko sledili govorom. V prvi vrsti pridejo v poštev gimnazijci višjih razredov, visokošolci in uradniki. Na Dunaju in v Zagrebu se zahteva od stenografov akade-mična izobrazba; da pa jc človek dober stenograf tudi brez akademične izobrazbe, dokazuje —■ Gabelsberger, oče nemške in slovanske stenografije.Seveda si je moral pridobiti dofčnik po lastni pridnosti splošno izobrazbo in mora obvladati popolnoma slovenski jezik; stenograf mora namreč spisati govor v obliki, da je zrela za natis. Stenografov ne bode rabil samo pokra-ti. Stenografov ne bode rabil samo pokrajinski zbor, ampak tudi pri raznih zborovanjih bodo imeli večkrat posla.1
2.	Če dobimo pokrajinski zbor, si sku-šajmo ustvariti tudi stenografski urad na podoben način, kakor je to povsod dru-godi. Da bi dva stenografa vršila službo kar celi dan, pa naj traja seja po 4 ure ali celo 13 in pol ur, kar se je enkrat v Ljubljani zgodilo, je naravnost nečloveška zahteva, ki je ne bo stavil nikdo, kdor jc enkrat poskusil, kak duševen in telesen napor je, slediti recimo eno uro naglemu go-vorn ku. Saj stenograf, ki ni naravnost vir-tuoz v svojem poslu, utegne komaj dihati. Morebiti še hujša muka pa je, če mora stenograf z največjo naglico napisani stenogram »dešifrirati« šele čez več dni aL< celo več tednov,
3.	Po možnosti naj se ustanovi v Ljubljani kurz za nadaljnjo. izobrazbo stenografov, ki reflektirajo na to, da dosežejo spretnost, potrebno za stenografiranje prostih govorov.
Če dostavim šc to, da je stenografsko delo v obče dobro plačano, mislim, da sem povedal v glavnem vse, kar se mi je zdelo potrebno povedati, da dobimo za« dostno število dobrih stenografov.
1 Pot, ki vodi do iivežbanosti v stenografiji, sem skušal na kratko opisati v Mentorju lanskega leta.
v-*.
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življen3ke in rentne, nezgodne in jamstveno zavarovalnica v LJubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, zdrnieno tudi z vojnim rizikom, otroških do', rcntna in ljudska, nezgcdua ln Jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki so spro-jemajo pod najugodnejšimi pogoji.
Mizarstvo na električni obrat.
Da zamorem zadovoljiti v polni meri svole cenj. odjemalce, preuredil sem svojo mizarsko obrt s slroii na električni obrat. Ž ozirom na to prosim svoje dosedanje odjemalce, da mi ohranijo še nadalje svojo naklonjenost.
Dovoljujem si opozoriti vse korporacijc in zavode na svoje mizarstvo, ter zagotavljam točno in solidno postrežbo.
Andrej Kregar, strojno mizerstvo St Vid-Vižmarje pri Ljubljani.
lftjpwfem pm^pl/op fn? felkov, hrastov lOJm bukov bodisi okrogol ali rezan. Cene zu les naložen v vagon rirj so naznanijo nn V. Scugnctti, parna žaga zu državnim kolodvorom, LJabljana.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi tudi slamnate čevUJje (Solno), predpražnike, slomnate j>orip?a3e za* v Scvlje
SFranSo Cerar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
suhe in lepo
kupuje po najvišjih dnevnih ccnah
tvrdka: Frsise BfflSe Stran!.
od priprostoga do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni PflAM SKALAH, ii,ul>iiana, & mska cesta 10. Stav-beuo ln pohištveno strojno mizarstvo.
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Alojzij »Valentin
mestna stavbenika In sodno zaprisežena cenilca LJUBLJANA, Trnovski pristan Stev. 14.
prevzematain ainiiV	<s=S	kakor tudi vsakovrstna
izvršujeta vsa SSaV^CSila d S2sS projektiranja iu na* pravo nalrtov za visoke stavbe, cerkve, Javne Sole, nadalje cenitve, tehnična mnenja itd. Ob jednein imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico za nakup in prodajo posestav, kakor hli, zemljišč, gozdov 1.1, d.
nnn' h juneacacrac^nc-acjcacK ^.^nonnnnniTnnn
Ljudski pusaplM
a
J o Llnbljanl, o lastnem dotnn IfltklošiSeoa cesta Sieo. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
n
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in ]e imela koncem marca 1919 nad 4U milijonov kron vloy iu nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
3	Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
gaanaaanaaanncaaanannaaDnana
Hotel TRIGLRV
Gozdno oskrbniStvo na B edu odda vrež.JskemloviSčuocisiireliSevame> janega StevUa divjih petelinov.
Prenocevališče v gozdarskih in lovskiti kočah, kakor tudi lovsko osobje je na razpolago. Ponudbe, od 50 K naprej za vsakegega petelina, Spreieina omenjeno oskrbniStvo do 6. snaja t. 1.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
finion Cerne,
gravor in Izdelovale!] ksvau .-itembilljev
LtabSIana, DbsfkI 3rs i.
išče se lzeušen
slovenskega in nemškega jezika veSč, za posestvo na spodnjem štajerskem. Nastop s 15. junijem ali šo preje. Ponudbe s priloženimi prepisi izpričeval so naj vpošljejo na nuslov: ravnatelj .AROL ERiviST, iJeiaiŠKa družba pi-vovarne »UNION« v Ljubljani, kjer se naj blagovoli osebno predstaviti. 2502
na Bledu
2516
zopet otvorjen.
Za topla in mrzla jedila ter izborno pijačo je poskrbljeno.

Generalna reprezentanca za baterij®, Samice,
elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 23 J.

in vse odpadne maščobe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvornica mila in sodo Ignac F0C4, Kranj.
trudili piiu i iiii statUSCe $0 um
Obvezne pismene ponndbe
na
neutrjena
tn pripravna
Kupi se
ako mogoče črno-rujave barve. 139 cm visoka,
FRANC DOLENC, KRANJ.
vešča slovensko in nemške korespondence ev. knjigovodstva se sprejmo za našo tovarno na Glinonh. Pismene ponudbe z navedbo plače na
VOJNOVIČ & CO., Ljubljana
Dunajska cesta 22.
auMsMALMt
Ljubljana, Kongresni trg 3.
lic in rok prinose mnogo prednosti tako v zdravstvenem kakor vdruStvenem oziru. Follerjcva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elza" poruada za obvarovanjo in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prlšče, brani proti solnčarici, polnčnim pegam, bori, razkavosti, vellosti kože. — Lonček močnejše vrsto 6 kron. Omot in poštnina se
sebo^najceneje! NSIOBSlO SOdM BlHfl mo^za lico Fellerjovo lilljino mlečno milo „Elza'', katero je danes šo zolo drago alt Ima šc iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kaže v današnjem času si niti misliti ne moremo. Y)||jnn jacf) so more doseči samo s Follorjevo „Elsa". JSllJiitj IUju Tanohlna pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodojo osivelost Lonček močnejšo vrsto 0 kron. Omot in poštnina se
STjcC: U vsakdanje negovanje lelesa Fe?.
lerjeve ,,Elza.-< toa'etne pnctilje "za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 60 t. - S seboj vzsti ia povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladefj osvežujoč Fel-larjev „ElzaM mentolnl niigrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi so tudi proti vbodliaju in rn.nitvi. Voda za o2l (oollyrium)2K50v.	sobobolu2K50v.
Pravi zagorski prsni sok proti kaSlju steklenica 3 K. Prancovo žganje v stoki, 4 K 80 v in 12 K 80 v. '£a Selodec, prava Šved. ska tinktura, vel. stekl. 7 K 50 v, ba zam (uielen) mala stekl. 1 K 60 v. &nirja ošesa od.strani brez bolečin Folierjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s kartonom 3 K in tvorn. obliž po 3 K in t K 50 v. Proti potenju telesa Su nog je Fcl-lerjev „Elza" prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek ra SivJno davno poznani se zopet dobi.
Karton 2 h. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prlhraui. Naročiti je treba pri lekarnarju EV&ENU V. FiLLBR, Pub!«a, KSsa trg St. 1.4 (Hrv. Zsgsrje).
/Elsa Plastc

Wm ifiteslf. Mila trni
je otvorlla svojo podružnico
Mani, Mar. Ter. c. S,
GCupuJe
fjQ~ilove, vsake vrste rezanega in okroglega lesr, drva, oglje, strojilni les, čreslo i. t d.
po najvišjih dnevnih cenah.
'i? M\
iOU,.....
prodaja samo ca cele vagone od postale Sisak za takoj veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki
FRAN C WEISS, SISAK.
Ustanovljeno Seta	,, . t. ,„ = Ustanovljeno leta 1881.
psti rslis s s&ladlSSn »BHLKAET, od gSaaes iapr&l
tt izEicra slanim? poMiM.
se iščeta za takoj pri fini srbski rodbini.
Mesto izborno — plača kot tudi hrana T__
zelo do.ira. Priporočene ponudbe na G. I -r-Dimovič. Novi Sad, Kossuta lajoS 33. |
Oddajam na debelo in na drobno • i •
po najnižjih cenah. IVAN PERDAN v Ljubljani.

mlatilnlce, oratila [gcpESjni?, slansorzznice, Cfstiinihi, tri)erjf, stiskalnice za sadje ln grozdje, decimalne tehtnice In drugI pa-ijedelski stroji nalsloolisiSih touarn so oedao o oe lkl Izberi n zalogi, druai slroii se pa lahko narofaio pri FRHI1C HITTI, zalaga poljedelskih strojeo, tiuhljana, ITIartiiaooa cesta 2.
: rnipw um«'*? lamnMicancMRmirmns: ummer r

*rr.-
izdaja konzorcij »bloveoca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljiini,
Ju2oslovans i tisHarna v Ljubljani.