Leto XXIV., št. 246 SSUttT- Ljubljana, četrtek 26. oktobra 1944 pren-cenai.-L Upravoištvo; Ljubljana, Puccuiijeva ali« S. Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseraim oddelek: Ljubljana, Pucani jeva Ulica 5 - Telefon it 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije is inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Računi: a Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118 Izhaja' vsak d***1 razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica St. & Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Weitere Zunahme der heftigen Kampfe Im hollandischen Raum Feindlicher Durchbruchsversuch vereitelt — Harte Kampfe an der unteren Theiss und im Raum Szolnok — Eingesc hlossene sovvjetische Verbande im Raum Debrecen vernichtet — Gegenangriffe u nserer Panzerkrafte bei Goldap nnd siidostlich Gumbinnen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 25. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacnt glbt bekannt: An der Schelde-Miindung nordlich Ant-werpen und im Raum von Hertogenbosch nahmen die heftigen Kampfe noch an Wucht zu. Die mit starker Schlachtflieger-unterstutzung angreifenden Verbande der 1. kanadischen und 2. englischen Armee ge-wannen erst nach sehweren Ringen, bei de-nen sie hohe Verluste erlitten, geringfiigig Boden. Der von ihnen erstrebte Durchbruch vvurde vereitelt. An der gesamten Front zwischen Mittel-Holland und der lothringischen Grenze kam es nur zu ortlichen Gefechten. Im Quellgebiet der Mortagne in den VVestvogesen leisten unsere Truppen den in eiinigen Absehnitten in unser Hauptkampf-feld eingebrochenen feindlichen Verbanden eri>itterten VViderstand. Die Festungsbesatzungen an der Gironde-Miindung unternahmen weitere erfolgreiche Streifziige in ihr Vorfeld. Das V-l Storangsfeuer auf London geht vveiter. Im Etruskisehen Apennin festigten unsere Truppen ihre Stellungen zvvischen Ver-gato und dem Raum nordlich Loiano. Nordostlich der Stadt versuchten die Ame-rikaner mit zusammengefassten Erd- und Luftstreitkraften vergeblich, einen ortlichen Einbruch zu ervveitern. Die feindlicne Angriffsgruppe vvurde vernichtet. An der Adria kam es zu keinen grdsse-ren Kampfhandlungen. Vom Balkan vverden die Vernichtung einer kleineren, aus Banden und Bulgaren bestehenden Kampfgruppe vor der albani-sc-ne.n Nordostgrenze und anhaltende Kampfe im Raum der vvestliehen Moravva ge-mehlet. Zvrischen Donau nnd Theiss hatten unga-risehe Angriffsuntemehmungen Erfolg. An d°r unteren Theiss und im Raum Szolnok vvird vveiter bart gekampft. Im Kampfraum Debrecen vernichteten unsere Panzerverbande mit vvirksamer Un-terst-.itrcne: der Luftvvaffe die Masse der von !'' "<'i riiekvvartigen Verbindungen ab-gesehrr-ttenen 30, sovv.jetischen Kavallerie- division und der 3. sovvjetischen Panzer-brigade. Siidlich Grosskarol im Samosgebiet so-wie in den Ostbeskiden scheiterten mehr-fache Angriffe und Vorstosse des Feindes. Zvvischen Warschau und Bug vviesen unsere Truppen die angreifenden Bolschevvisten ab, die betrachtliche Verluste erlitten. Am Narevv entbrannten heftige Kampfe mit den aus ihren Briickenkopfen antreten-den feindlichen Divisionen. Ihre von Trom-melfeuer eingeleiteten und von starken Schlachtflieger- und Panzerkraften unter-stiitzten Grossangriffe vvurden in schvveren VValdkampfen aufgefangen. Gegenstdsse unserer Panzergruppen vvarfen den Feind an zahlreichen Stellen zuriick. Viele sovvjetische Panzer vvurden dabei vernichtet. Bei Goldap und im Raum siidostlich Gumbinnen haben Gegenangriffe unserer Panzerkrafte nach Osten Boden gevvonnen. In den iibrigen Absehnitten dieses Kampfraumes griff der Feind an mehre-ren Stellen mit starken Kraften an. Ein-zelne Einbruche vvurden abgeriegelt. In Kurland fiihrten eigene Angriffe zu Frontverbesserungen. Auf der Halbinsel Svvorbe vvurden die eigenen Stellungen trotz schvverster Feindangriffe gehalten. Kriegsmarine und Luftvvaffe unterstiitzten die Erdtruppen besonders vvirksam. Vber dem ostpreussischen Kampfraum verloren die Sovvjets gestern in heftigen Luftkampfen und durch Flakartillerie der Luftvvaffe 46 Flugzeuge. In Nordfinnland und an der Eismeerfront bei Kirkenes vviesen unsere Grenadiere und Gebirgsjager feindliche Aufklarungsvor-stosse zuriick. Sicherungsfahrzeuge deutscher Geleite und Marinenflak schossen iiber dem norvve-gisehen Kiistengebiet acht feindliche Flugzeuge ab. Anglo-amerikanische Tiefflieger besehos-sen erneut die Zivilbevolkerung, vor allem im rheinisehen Gebiet. Unsere Flakartillerie schoss 16 dieser Tiefflieger ab. Einzelne britisehe Flugzeuge vvarfen m den friihen Abendstunden Bomben auf Hannover. na Berlin, 25. okt. O položaju na bojiščih pravi vojaški sodelavec agencije DNB dr. Max Kruli: Zopet je utrpel sovražnik najtežje izgube ljudi in materiala pri svojih poizkusih, da bi z osredotočenima napadi na štirih točkah prebil nemške zaporne postojanke ob izlivu Schelde. Medtem ko so ostale ključne postojanke Vlissingen, Roosendall, Breda in Hertogenbosch trdno v nemških rokah, so imeli Angloameričani v teh bojih ogromne izgube in ameriške izgube v strateško popolnoma brezuspešni bitki za Aachen so bile tolike, da so morali potem povsem na novo dopolniti tamkajšnje oddelke. Od obale vse do področja pri Her-togenbosehu se borijo Kanadci, vzhodno se priključujejo Angleži z razmeroma ozkim bojiščnim odsekom, vendar z veliko množico rezerv v zaledju, iz katerih je sklepati na kasnejše pomembne napade. Te rezerve pa so se v izgub polnih brezuspešnih sunkih proti Maasi in izlivu Rena že zelo obrabile. že na ozkem pasu pri Nijmegenu pričenja levo krilo Američanov, ki so premaknili ves svoj odsek proti severu, tako da stoje vse od švicarske meje pa do srednjih Vogezov nasproti nemškim četam le še francoski oddelki. Gozdni boji v zapadnih Vogezih so izredno ogorčeni. Napadi in protinapadi si često sledijo eden drugemu. Velebitka ob vratih vzhodne Prusije Je postala z močnejšo uporabo mehaniziranega orožja še silovitejša, kar je razvidno tudi iz uničenja 323 sovjetskih oklopnikov na področju Goldap-Gumbinnen v poslednjih 48 urah. Sovjetske izgube so se skoro podvojile, odkar so boljševiki stopili na vzho-dno-pruska tla. Pri tem pa ne mce biti govora o kakšnem prebitju nemške obrambne črte. Ta postaja vsl^-d izboljševanja in dopolnjevanja dnevno trdnejša in za bolj-ševiško vodstvo nastaja veliko vprašanje, sli bodo njegove sile, ki jih ima na tem področju, sploh zadostovale za prodor vsaj do Insterburga Nemci so z bočnimi operacijami, z oklopniki, grenadirji in pionirji vrgli sovjetske oddelke z važnih postojank predvsem na področju Gumbinnena, s čimer so odbili tudi probojne poizkuse na drugih odsekih vzhodnopruskega bojišča. Ti jasni nemški obrambni uspehi so bili kronani z uničenjem več kot 700 sovjetskih oklopnikov, kar pomeni izgubo 4 do 5 oklopniških 'borov. Nemške klešče okrog sovjetske oklopniške osti eom-ji Tie-i j1Tžno od Nviregy-haza trdno držijo. Ti. oddelki so odrezani od svojih zvez z zaledjem, tako da je ohrom-Ijen njihov pritisk proti severu. Nemško vodstvo je pridobilo za izvedbo odmikalnih premikov iz Karpatov dragocen čas. Vsak dan uspešne obrambe služi ustvaritvi novega obrambnega bojišča na madžarskem področju. Tznraznjevanje Grčije se nadaljuje no načrtu. V Srbiji so izpostavljene nemške čete močnim napadom Titovih tolp ter boleerskih in boljševiških oddelkov, vendar lahko nadaljujejo svoje operacije. Vsffk tTemšfcega csfisora irt»fe« S^veMnaa Beriin, 25. okt. Polotok Sorvemaa je stransko bojišče vzhodnega bojišča, o katerem pa je kljub njegovemu malemu obsegu vedno govora. K o so nemške Čete po finskem o-.oadu zapustile Estonski, so pritisnili boljševiki v številčni nadmoči tudi na polotok Sorvemaa v zalivu pri Rigi. če so hoteli popolnoma zapreti zaliv, so morali zase.sti tudi polotok Sorvemaa, ki je zvezan z dzko zemeljsko o&oto z otokom Oeslom. Boljševiki so izvedli težke napade na zemeljski ožini prt Salmi in podvzeli izkrce-valne poizkuse tudi na drugih točkah obale, toda svojega cilja niso dosegli. Njihove izkrcevalne poizkuse so razbili Nemci deloma že z obale, pristale čete pa je uničila nemška posadka. Na zemeljski ožini so zgra.lile nemške čete za postojankami Ariste tako zvane Ranna, zaporne postojanke, da bi se lahko v potrebi brez izgub odmaknile na nove postojanke. To je bilo potrebno, ko so pričeli boljševiki pred približno 10 dnevi napadati na ozki zemeljski ožini s približno 6 strelskimi divizijami, ki so jih še podpirali oklopniški oddelki. Pri tem so na zapadni obali nekoliko napredovali, ko pa so jih nemške čete pred postojankami Ranna prestregle, še vel no niso zavzeli ozkega »vratu steklenice«. Lahke pomorske sile, ki so bile kljub težkim vremenskim okoliščinam na straži v vodovju okrog polotoka, so s topovi odločno posegle v beje na celini, obenem pa so tudi oskrbovale posadko z orožjem in strelivom. Vsi nadaljnji napadi boljševikov so se izjalovili z •velikimi izgubami. Odpor na polotoku Sorvemaa je medtem dosegel svoj učinek. Za. adi tega odpora so lahko odvlekle ladje s področja pri Rigi 10.000 ten vojnega gradiva im zalog, ne da bi izgubile samo tono ladijskega prostora. Pomorska pot Riga-Nemčija je bila zaradi odpora na Sorvemaaja do kraja odprta. za beljševike pa je dohod v zaliv pri Rigi še vedno zaprt in bo ostal tako dolgo, dokler bo;lo na tem majhnem polotoku boljševiške divizije zaman napadale nemške postojanke. Uspešna a&elfa ksu-Scsv la RudieHea BerHn, 25 okt. Nemške posadke obadih oporišč ob Rokavskem prelivu in atlantski obali so 23. oktobra nadaljev.ie svoje topniško delovanje in naskakcrvalr.c akci e Dcčim so se omejili spopadi pri Du; kerqueu. Loricn-tu in St. Nazaireu v splošnem na topniške spopade, so napadi: branilci la Roche'"ea močno zgrajene sovražnikove postojanke južno od Ivesa, vrgli sovražnika nazaj, pognali zavzete utrdbe v zrak in se vrnili z velikim plenom vsakovrstnega vojaškega materiala na svoje postojanke. Posadka utrdb ob severni Girond-' je obstreljevala sovražna oporišča ob sevnmem bregu Seudre ter nadal evala sivoje urpešne oskrbo v Ine akcMe. Oporišče m hvg-j G^cnde ne javlja nikakih pomembn e i h akci j. v rtaSfi Berlin. 2-r : . C prav otežkoča d:ževno vreme bo> r? t li lanskem. bojišču, so zavezniki v vere-n h urah zopet pričeli napadati južno od Bologne. Za Monte Salva-ro je divjala borba neprenehoma 8 ur. Trikrat so ga zavzele zavezniške čete, trikrat so jih Nemci zopet potisnili nazaj. Zapadno od Zene so prišli nemški oiklpp-niški grenadirji v protinapad ter vrgli prejšnjega dne vdrlega sovražnika nazaj. Na obeh straneh ceste proti Faenzi je bila nemška obrambna črta umaknjena za 1 km nazafj. Zaščiltinice so diržale za njimi pritiskajoče britanske oddelke v primerni oddaljenosti. Iz jadranskega odseka javljajo lo o krajevnem bojnem delovanju. Zatemnitev od 17*30 do 6.1» Naraščanje bojev na Nizozemskem Sovražnikov probojni poizkus preprečen ročju Szolnoka — Obkoljeni sovjetski Protinapadi nemških oklopniških sil pri Fiihrerjev glavni stan, 25. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob izlivu Schelde, severno od Anversa in na področju Hertogenboscha so postali ogorčeni boji še silovitejši. Z močno podporo bojnih letal napadajoči oddelki kanadske 1. in angleške 2. armade so šele po težkih bojih, v katerih so utrpeli velike izgube, nekoliko napredovali. Nameravani sovražnikov prodor smo preprečili. Na vsem bojišču med srednjo Nizozemsko in lotarinško mejo so bili krajevni spopadi. Ob izviru Mortagne v zapadnih Vogezih se naše čete ogorčeno upirajo sovražnikovim oddelkom, ki so v nekaterih odsekih vdrli v našo glavno bojno črto. Posadke utrdb ob izlivu Gironde so izvedle uspešne Izvid niške sunke v predtrd-njavsko ozemlje. »V 1« motilni ogenj na London se nadaljuje. Na etruškem Apeninu so utrdile naše čete svoje postojanke med Vergatom in področjem severno od Loiana. Sevemovzhodno od mesta so Američani z osredotočenimi kopnimi in letalskimi silami zaman poizkušali razširiti krajeven vdor. Sovražnikovo napadalno skupino smo uničili. Ob Jadranu ni prišlo do večjih bojev. Z Balkana javljajo o uničenju manjše bojne skupine tolp in Bolgarov pred sever-novzhodno albansko mejo in o nadaljnjih bojih na področju zapadne Morave. Med Dunavo in Tiso so Madžari uspešno napadli. Ob spodnji Tisi in na področju Szolnoka se bijejo nadaljnji trdi boji. Na bojišču pri Debrecinu so uničili naSi oklopniški oddelki z učinkovito podporo letalstva glavnino sovjetske 30. konjeniške divizije in sovjetske 3. oklopniške brigade, ki sta bili odrezani od zaledja. Južno od Nagvkarola na ozemlju Samo-sa ter na vzhodnih Beskidih se je izjalovilo več sovražnikovih napadov in sunkov. — Trd! boji ob spodnji Tisi in na ood-oddelki na področju Debrecina uničeni — Goldapu in južnovzhodno od Gumbinnena Med Varšavo in Bogom so odbile naše čete napadajoče boljševike, ki so utrpeli znatne izgube. Ob Narevu so se razplamteli silni boji s sovražnikovimi dvizijami, ki so napadle s svojih premostij. Njihove z zapornim ognjem pričete in z močnimi bojnimi letalskimi in oklopniškimi silami podprte ve-lenapade smo prestregli v težkih gozdnih bojih. Naše oklopniške skupine so vrgle sovražnika s pro ti sunki na številnih mestih nazaj. Pri .em so uničile številne sovjetske oklopnike. Pri Golpadu in na področju južnovzhodno od Gumbinnena so naše oklopniške sile s protinapadi napredovale proti vzhodu. V ostalih odsekih tega bojišča je sovražnik na več mestih napadel z močnimi silami. Posamezne vdore smo zajezili. V Kurlandiji smo % lastnimi napodi zboljšali bojno črto. Na polotoku Sorvemaa smo obdržali lastne postojanke kljub najtežjim sovražnikovim napadom. Vojna mornarica in letalstvo sta posebno uspešno podpira a čete na zemlji. Nad vzhodnopruskim bojiščem je bilo včeraj v silnih letalskih bojih in po protiletalskem topništvu v sestavu letalstva sestreljenih 46 sovjetskih letal. V severni Finski in ob ledenomorskem bojišču pri Kirkenesu so odbili naši grenadirji in gorski lovci sovražnikove izvH-niške sunke. Zaščitne ladje nemških spremljav na neki kritični seji vlade« sporočil, da ni voljan javno zavzemati stalSče o zahtevah komunističnih krogov. Pomanjkanje v Be!giii Stockholm, 24. okt Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« ugotavlja v svojem poročilu: »Vtis Belgijcev, da so sedaj osvobojeni vseh skrbi in da ae lahko predajo proslavljanju miru in blagostanja, je težko motilo dejstvp, da so njihovi bankovci ve- 0 komunističnih umorita Potekajoči mesec oktober je bil v znamenju tragičnih obletnic posameznih in množičnih umorov, ki so jih med Slovenci zagrešili komunisti. Bile so to obletnice zahrbtnega umora bivšega bana dr. Marka Natlačena, proslulega kočevskega »procesa«, Grčaric, Mozlja, Jelendola, Travne gore in neštetih drugih komunističnih umorov. Skoraj vsak dan so še nezaceljene rane znova zaskelele prizadete svojce, prijatelje, znance in ves narod. V ljudeh se je zopet v zdramil oni odpor, ki je lasten vsakemu kulturnemu in plemenitemu človeku zoper duhovni in fizični terorizem, Id so ga tudi pri nas vpeljali v politični in socialni boj komunisti. Oblike našega političnega boja tudi v preteklosti niso biie vedno na dostojni višini, toda tako evropsko kuiturni smo vendar že bili, da se zaradi različnega -anja nismo pobijalL življenje drug . jgega smo spoštovalL Pred njim je obstala tudi najhujša politična strast, vse dokler se ni pojavil komunizem tudi v naših krajih. Oblika političnega in socialnega boja je merilo srčne in duševne kulture posameznika, poedinp skupine in vsega naroda. Vsi veliki, resnično izobraženi, kulturni in plemeniti ljudje in narodi načelno odklanjajo in obsojajo duhovni in fizični teror, zlasti po umor. Umor je s kulturnega stališča najprimitivnejie barbarstvo, z moralnega znak najhujše pokvarjenosti in okrutnosti, s pravnega najtežji zločin, s političnega pa najhujše nasilstvo. Kulturni človek odklanja vsako aktivno nasilje, od česar je treba razlikovati zakonito in moralno utemeljeno uporabo sile. Med kulturnimi, svobodoljubnimi in zna-čajnimi ljudmi krogla niti ne prepričuje, niti ne ustrahuje. Komunizem pa je že načelno terorističen. Teror izvaja iz svojega pojmovanja d.-užahr.ega razvoja kot borbenega procesa med socialnimi razredi. Kakor je nemogoče doseči edinstvo človeštva m komunizmu, dokler človek ostane človek, tako je komunizem zvezan z nujnostjo trajnega nasilja. Brez nasilja ne more uspeti in ne brez njega obdržati se. To je njegova strašna »zakonitost«. Zato komunizem tudi pri nas mori v smislu svoje družabne in politične ideologije in načelne teroristične metode. Ne sme se pozabiti, da je umor po prepričanju komunistov nujno in dopustno sredstvo političnega in socialnega boja. Komunistična stranka je pre-vratniška stranka, ki se poslužuje neomejenega nasilja zoper vsak družabni red, Id ni komunističen. Prav nič ne spremeni na stvari, če komunizem izvaja — kakor n. pr. sedaj pri nas — svoj teror pod plaščem izposojenih in celo lastnim načelom nasprotnih načel. Kdo naj verjame, da stranka, ki narodnega načela sploh ne priznava, mori zaradi prestopkov zoper to načelo, če je bila komunistična stranka pri nas prisiljena utemeljevati svoj teror zoper vse svoje nasprotnike z razlogi »narodne osvoboditve«, je s to taktično potezo le priznala, da domače socialne in politične razmere niso bile godne za odkrito komunistično revolucijo. Vse to pa prav nič ne spremeni na resnici, da imamo opraviti z udejstvova-njem skupine, kateri je teror vseh vrst in oblik vhljočivši umor, običajno sredstvo njene »politike«, sredstvo, kateremu se noče odreči. S tem dejstvom je bii vnesen v našo nekdanjo notranjo borbo, ki je spoštovala kljub vsem svojim napakam in pomanjkljivostim svetost življenja političnega nasprotnika, nov element morilskega barbarstva. Ako s te krvave perspektive gledamo na naše prejšnje politične življenje, se nam kljub svojim velikim nedostatkom, zdi višek kul-turnosti. Komunizem je s svojimi okrutnimi množestvenimi umori naših najboljših ljudi razvrednotil v očeh svojih privržencev vrednost človeškega življenja, ki ga kazenski zakoni vseh kulturnih in civiliziranih narodov ščitijo kot najvišjo dobrino z najstrožjimi določili. Spričo tega se kaže komunistični terorizem za vprav barbarsko primitivno nasilje zoper humaniteto, kulturo in svobodo. S to mislijo se je naša javnost ob žalostnih oktobrskih obletnicah spominjala vseh tragičnih žrtev, ki jih je terja! od našega naroda morilski teror komunizma. V vseh poštenih srcih se je ob spominu na te narodne žrtve utrdil sklep, izhajajoč iz našega človečanskega, kulturnega in svobodoljubnega bistva, da ne smemo trpeti med seboj ljudi, ki se zgolj zaradi borbe za oblast ne ustavijo niti pred svetostjo življenja ljudi drugačnega mišljenja. To našo odločnost terja od nas tudi naša zaveza žrtvam, ki so morale umreti, da bomo mi živeli svobodno, kulturno in človeškega dostojanstva vredno življenje. činoma zmrznili ter da je bil obtok bankovcev omejen. Doživeli so, da je surovo maslo skupaj z ostalimi živili izginilo s trga , in iz vseh restavracij. Večina Belgijcev pri-j čakuje zimo z veliko skrbjo, ker bo kurivo zelo pičlo.« Amsterdam, 25. okt. Londonski radio javlja iz Bruslja, da je podala organizacija belgijskih rudarjev izjavo, v kateri poziva vlado, naj spravi belgijske rudnike zopet v obrat in poleg tega organizira razdelitev živil na normami podlagi Nadalje javljajo iz Bruslja, da je belgijska novinarska zveza izključila 80 članov, ki jih je obdolžila »sodelovanja«. Bruseljska policija je poleg tega aretirala bivšega generalnega ravnatelja prehranjevalnega ministrstva. Stockholm, 22. okt. »Svenska Dagbladet« piše, da gledajo finski industrijski krogi z veliko vznemirjenostjo na razvoj finske industrije v novih razmerah. Pomanjkanje surovin za mehanično industrijo in pomanjkanje premoga in kemikalij za industrijo papirja in celuloze so slab znak za razvoj proizvodnje in za izvedbo pošiljk v Rusijo. Prav tako bo zelo težko oskrbeti lastno deželo z najnujnejšimi predmeti. Med ostalim se je Finska zavezala, da bo poslala Štiri srednjevelike petrolejske ladje, toda primanjkuje pločevinastih plošč, ki jih morajo dobaviti iz inozemstva. t Boljševiški teror na Finskem nepriljubljenih oseb — Zahteva po uvedbi ruščine v finske šole Štockholm, 25. okt. Iz Finske so prispele v poslednjih 24 urah vznemirljive vesti. O čemer so v Finski že dolgo časa govorili, je postalo sedaj resnica: V Helsnkih so tamkajšnje sovjetske nadzorne oblasti in njim do-dodeljene fnske oblasti objavile uradno, da bodo sedaj pričeli izpolnjevati zloglasno točko 13. moskovskega diktata. ki določa aretacijo, izročitev in obsodbo vseh onih ljudi na Finskem. ki boljševikom iz političnih ali drugih razlogov niso po volji. V obeh objavljenih komunikejih pravijo le. da so bile izvedene doslej preiskave o ravnanju s sovjetskimi vojnimi ujetniki in da bodo v okviru nadaljnjih preiskav »obtožili vrsto oseb ter jih zapri«. Iz vseh poročil, dospelih iz Helsinkov, je razvidno, da ni znano točno število oseb. ki so jih zaprl; iz političnih razlogov, ali pa o tem ne simejo poročati. Samo v enem kratkem poročilu, objavljenem v listu »Stockho!ms Tidningen«, poročajo, da se je doslej slišalo, da so aretirali le 20 f'nskih častnikov, da pa bo to število v resnici mnogo večje V finskih listih so bila objavljena v pos'ed-njih dneh zelo sramotna poročila. Tako je zahteval nek' znani list v Helsinkih, naj bi uvedli v finske šole ruščino, ker pomanjkanje znanja ruskega jtzika slabo vpliva na sodelovanje s sovjetskimi nadzornimi oblastmi. Švedski dopisnk, ki poroča o tem. meni, da ie celo v caristični dobi. ko je bila Fnska pravi sestavni del ruskega carstva. nalete! vsak poizkus, da bi uvedi: v fin4:ih šolah ruščino, na energ;čen in uspešen finski odpor Amsterdam, 25. okt. Agencija Reuter javlja na podlagi nekega poročila stockholmskega dopisnika londonskega lista »T mes«. da študira neki odbor finske vlade možnost splošnih parlamentarnih vol tev v januarju 1. 1945 Politični op 'zevale: v He sinkih so mnenja, da fc bodo borile za delavske glasove tri. ee ne celo štiri stranke. Ne glede na to. da'je bila ukinjena prepoved komunistične stranke ob-£'toa »skupina 6 mož«, sestavljena z bivših sn-da!-demokratskih članov p"r'amenta. V prejšnjem stanju vojne proti Rusiji 1. 1941, s:: jih izključili iz parlamenta in zaprl Sedaj ?o jih zopet izpustili in so ;zjavi!i o'a so or-pravljeni zopet pristopiti k strank, če bedo izključen: Tanner in njegovi pristaši Bofflevžzaclfa delavskih osteuov ma Flidcein Štockholm, 25. okt. Kakor javlja »Fdlkets Dagblad« iz Helsinkov, so izdali finski boljše-v.ki poziv, v katerem pravijo, da bo-lahko govora o soddovan lu šele takrat, ko bodo dobli »pravilno zastopstvo« v vodstvu finskih de-!av;k:h združenj Brez volitev zahtevajo mesta v vodstva delavskih združenj ter kaznovanje m odstranitev gotovih oseb iz vseh javnih uradov. Zle s3isti?|e finskega nsroJa Stockhofm, 24. okt. Neka švedska novinarKa opisuje v »Stockholms Tidninge-nu« vtise, ki jih je dobila na Finskem po mirovnem diktatu. Stalinov pooblaščenec Ždanov, ki ga poznajo Finci še iz prejšnjih časov kot nepomirljivega sovražnika finskega naroda, stoiuje danes v Helsinkih kakor kak kralj in se obdaja s pom-poznim ceremonialom, ki prav nič ne zaostaja za razkošjem iz carske dobe. Medtem pa zasledujejo moskovski mogočniki, ki uživajo posebno zaščito sovjetske komisije, točno ves politični razvoj na Finskem. Boljševiški nadzorni organi so vsak čas pripravljeni, da posežejo v finske notranje zadeve in uveljavijo moskovsko voljo. Ob vseh prilikah pokažejo finskemu narodu, da bi Moskva težko kaznovala vsak poskus neizpolnitve diktat-nih določil. »Dagens Nyheter« piše, da ima finski narod »zle slutnje«. Po preizkušeni taktiki za boljševizacijo zasedenih dežel pripravlja sedaj Moskva finske volitve, ki bodo izvršene, kakor so dokazali dogodki 1. 1941 v Baltiku, pod sovjetskim terorjem. Sovjetski pristeši, ki so dobili sedaj svobodo udejstvovanja, delujejo mrzlično v smislu svojih boljševiških gospodarjev. Sedaj so osnovali »skupino šestih mož«, ki jo tvorijo nekdanji vele-izdajalci. Ti politični ničvredneži, ki so jih morali izpustiti na povelje Moskve, so pripravljeni, da izvrše povelja Kremlja. Štockholm. 24 okt. Uprava švedske civilne obrambe je objavila v ponedeljek zvečer, da je do nedelje ob 24.00 uri ponoči prišlo na Švedsko iz severne Finske skupno 30.000 oseb n 18.047 glav živine. Od tega števila so spravili 27.759 oseb in 16.948 glav živine naprej na zapadni del reke Kalix. Boljševiki uveljavljal 3 zahteve do Skagst&i&avife Oslo, 24. okt. »Stalin vztraja na zalite vi, da mora priti Skandinavija v sovjetsko vplivno področje«, piše »Aftenposten«. Oči-vidno se je Churchillov poizkus, da bi si v Moskvi zagotovil gotove postojanke za britansko imperialno politiko, ponesrečil, pravi list. Tudi ostali listi posvečajo pozornost temu sestanku :n opozarjajo, da je Molotov zahteval med drugim že med svojim berlinskem obiskom prehod z Vzhodnega morja v Atlantik Štockholm, 24. okt. »Dagesposten« se ba- vi s strogim postopanjem z baltskimi begunci in pravi, da švedski tisk ne sme prinašati poročil o sovjetskem gospodstvu na Balt: ku, dočim lahko norveški, danski in nemški begunci neovirano ščuvajo proti Nemčiji. List piše: »Dočim strogo pazijo na baltske delavce, ribiče in kmete, da ne bi izpregovorili kake besede o boljševiški strahovladi, smejo Nemcem sovražni mo-zemci uganjati propagando proti nemški državi in njenim vodjem. Namesto živil Stalinov pozdrav Bern, 23. okt. Po nekem poročilu lista »Corriere de Geneve« iz StoclUiolma je sovjetska vlada Fincem dovolila zunanjo trgovino s švedsko, istočasno pa je prepovedala uvoz živil in tkanin iz švedske, tako da švedska pomoč za Finsko ne more biti izvedena v določenem obsegu. Kot vzrok navajajo, da heče Moskva najprej videti, v koliki meri izpolnjuje Finska pogoje premirja. V tolažilo za izostale življenjske potrebščine je poslal Stalin častnemu predsedniku novo ustanovljenega društva »Finska — Sovjetska zveza«, Paasikiviju v Helsinkih brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za njegove izraze vdanosti in izraža upanje, da bodo nastali med Sovjetsko zvezo in Finsko prijateljski odnošaji, toda najprej naj pogine Finska zaradi lakote. Omejitve glede Priznanje de Gassllea ni dokonfe® ne brezpogo Berlin, 25. okt. AID poroča o priznanju de Gaullea po zavezniških velesilah med ostalim^ Tudi sedaj priznanje de Gaullea ni brez pogojno. Generalovo vlado ne priznavajo dokončno, marveč samo kot začasno vlado Francije. Upoštevan je bil torej Roo-seveltov ugovor, da mora de Gaulle potrditi svoj mandat z novimi volitvami ter sklicati parlament na ustavni podlagi. Nadalje ne priznavajo avtoritete de Gauilo-ve vlade v vsej Franciji, marveč samo nad onimi deli, v katerih sedaj ni nobenih vojaških operacij. Torej bosta tudi nadalje obstojali dve Franciji, dcgaulli-stična in druga, v kateri nima generalova vlada nobene besede. Koliko si je de Gaulle na jasnem o sa-' moljubnih namenih velesil, katerim se mora zahvaliti za svoje priznanje, še ni jasno. Eno je gotovo: Ponižanja, ki jim je bil de Gaulle ves čas izpostavljen od strani Angležev in Američanov, samo to priznanje ne more odpraviti. De Gaulie je dobil sedaj samo to, kar bi moral dobiti po njegovem mnenju že pred dvemi leti, ko so se izkrcali zavezniki v francoski severni Afriki. Psihološko gledano so velesile dve polni leti prepozno priznale de Gaullovo vlado. Angleži in Američani pa so pri obravnavanju francoskega problema ter z njim združenega problema de Gaullea vedno prezrli ravno psiho!ogki faktor. Za presojanje bodočih odnošajev med degaullistično Francijo in silami, ki so redaj priznale do gotove meje legitimnost te vlade, to priznanje ni majhnega pomena. Mednarodno pravno pa priznanje de Gaullea po vladah Sovjetske zveze, anglosaških sil, njihovih domlnionov in vrste manjših držav ne izpreminja dejstva, da predstavljajo francosko zakonito vlado izključno maršal Fetain in od njega imenovani ministri. Medtem ko je bivši predsednik francoske republike Lebrun pred kratkim formalno odstopil, je njegov zakoniti naslednik maršal Petain pred kratkim izrecno poudaril, da je ed'r>: r:a!:oniti poglavar vseh Francozov. Kakor pa je pokazala praksa v poslednjih letih glede zadržanja napram številnim evropskim begunskim vladam, ki so pribežale v London, v anglosaških deželah ni odvisno vprašanje zakonitosti vlade od tega, ali je ta vlada v ali izven dežele. Amsterdam. 25. okt. Kakor javlja britanska poročevalska služba iz Wash'ngto-na, je objavil namestnik državnega tajnika Stettinius, da je bilo izvršeno priznanje začasne francoske vlade de Gaulleu na prizadevanje generala Eisenhovvra. Nadalje je Stettinius izjavil, da so stopili francoski zastopniki v Washingtonu v stik z državnim zakladom, da bi dosegli osvoboditev blokiranih francoskih dobroimefii. Vendar ni hotel Stettinius povedati o tem nobenih podrobnosti, ker je treba najprej še pričakati izid razgovorov med državnim zakladom in vlado. Lep uspeh pntmmMh stražarjev sta Krara S primorskega Krasa nam pišejo: Komunistična krdela doživljajo tudi na Krasu občutne poraze, katere jim zadajajo budni narodni stražarji iz Slovenskih varnostnih straž. Ti ne dovolijo komunistom skoro nikakega oddiha. V zadnjem času so se komunisti zbrali zlasti v bližini Sv. Petra in Prema, da bi si opomogli od svojih »zmag«. Pa jim ni bilo dano. Udarni oddelki nadporočnika Svetličiča in nadporoč-nika Savellija so jih napadli v jutranjih urah 14. oktobra, čeprav sta bili zbrani kar dve »brigadi«, so se komunisti zopet držali stare in za nje najbolj primerni? taktike, to se pravi, da so se spet hoteli čim hitreje izmuzniti izpred stražarskih oči. Bežali so tako hitro, da jih stražarji niso mogli dohajati. Pri Ostrožjem brdu je prestregla bežeče druga skupina. Prisilila jih je k boju, ki je trajal dve uri. Stražarski oddelek pod vodstvom poročnika Urha je v jurišu razbil komunistične skupine, da so se razpršile na vse vetrove. Pri tem novem begu so mnogi od njih naleteli vnovič na stražarje, ki so jih zasledovali že od prej, tako da so se še zadnje skupine, ki so se do takrat še držale skunaj. razpršile na posamezne begunce. Stražarji so videli, le še hrbte in podplate. Ko so pregledovali boječe, so jtražarji našteli 41 mrtvih komunistov, med njimi 5 žensk. Med padlimi je bil tudi brigadni komisar komunistične brigade z imenom -»Milan«. Prav tako so našli truplo intendanta hrvatsko badoljevske »istrske brigade«, ki je nosil ime »Žito«. Stražarji so dobili tudi precej plena. Poleg drugega jim je padla v roke težka strojnica. Bežeči komunisti so pustili v svojih postojankah nekaj živeža in obleke ter. seveda, cele zaboje propagandnega materiala. Izgube stražarskih borcev so bile razmeroma majhne. Imeli so enega mrtvega in štiri ranjene. Dva dni kasneje, 16. oktobra, so se stražarji iz Sv. Petra na Krasu ponovno napotili na bojišče. Računali so, da se oodo »tovariši« morda povrni i i in skušali ponovno »osvoboditi« ta kraški piedel. Nis^ se motili, čeprav komunistov to not ni bilo toliko, kakor prvič. Stražarji so jih pod vodstvom nadporočnika Savellija spet pognali v beg. Na terenu so našli potem pet padlih komunistov. Domačini so stražarjem pripovedovali, da so po prvih spopadih (11. oktobra) komunisti sami pokopali nad 100 padlih »tovarišev« in da so bili vsi Se živeči komunisti zelo potrti. Z udarno pesmijo so se stražarji zmagoslavno vrnili v svoje postojanke. Ta lepi uspeh stražarskih borcev na Krasu jim je v zadoščenje za žrtve komunističnega besa v Razdrtem in na Ornem vrhu, obenem pa šef pokrajinske uprave opozarja, da predpisi naredbe o ogrevanju prostorov z dne 26. novembra 1942, št. 192, SL L 860/86 veljajo tudi za zimsko dobo 1944-45 v polnem obsegu ln a tem predpisanimi kazenskimi sankcijami zoper kril tev teh predpisov. Obvestita »Prevoda« Delitev zaseke sa bolnike in teike delavce 1. Upravičenci, ki so prejeli od bolniškega odseka Mestnega preskrbovalnega urada nakazilo za trde maščobe za mesec oktober, naj dvignejo zasetko pri spodaj navedenih trgovcih. 2. Upravičenci, ki so prejela dodatno živilsko nakaznico »TD« ali »NTD« za mesec oktober, naj dvignejo dodatni d?lež zaseke in sicer: na nakaznico z modro črto in zelenim »L« (Ljubljana znotraj bloka): po 100 g zaseke na odrezek »TD 7«, »NTD 13« in NTD 18«; na nakaznico z modro črto in rdečim »B« (Ljubljana zunaj bloka in občine Ježica, Polje, Dobrunje in Rudnik): po 100 g zaseke na odrezek »TD 7«. »NTD 13 «in »NTD 18« ter po 120 g zaseke na odrezek »TD 9« in »NTD 14«; na nakaznico z rumeno črto (vse ostaile občine): po 100 g zaseke na odrezek »TD 7«, »NTD 13« in »NTD 18«. Zaseko za mesto Ljubljano znotraj in zunaj bloka bodo delili od 26. t. m. dopoldne do vključno 31. t. m. opoldne sledeči trgc-vci: Kačar Franc. Vodnikova cesta 87; Avsec Sve-tovid, Bežigrad 13; Svetina Ana. Kongresni trg 3; Kačar Franc, Sv. Petra c. 69; Šarabon A.. Zaloška 1; Pengov Osvald. Karlovška c. 19; Marolt Kari, Trnovska c. 13; Lunder Terezija. Rož dol., Cesta V/26 in Nabav, zadrug a uslužbencev drž. že'eznic za člane. Našteti trgovc; naj tehoj dvignejo nakazila za zaseko v razdtljevalnem odseku Prevoda, Novi trg 4/11. zaseko oa najpozneje 26. t. m. ob pol 8. uri v skladišču na klavnici. Zaseko za ostale občine bodo prejeli potrošniki pri razdeljevalcih. ki jih bo določil pristojni pre>krbovalni urad. Zbrane in nalepljene odrezke predložijo trgovci obenem z ostalimil odrezk:.. Morebiti preostalo zaseko so dolžni vrniti 31. t. m. popoldne v ekladi-če na k'avnici Churchill bo jporošal o moskovskih razgovorih Štockholm, 25. ckt. Po Churchiliovcni, a ne Edenovem povratku v London, poroča londonski tisk, da bo podal ministrski predsednik Church'11 verjetno žc ta teden v spodnji zbornici izjavo o moskovskih razgovorih. V ostalem pravJjo, da še nikakor niso opustili načrta za sestanek Churchill-Roosevelt-Stalin, čeprav ee je udeležil poslanik Harimonn vseh razgovorov. Z njim pa bodo počakali do objave rezultatov ameriških predsedn ških volitev. ChurchU pegde v Pariz Bern, 25. okt. »Exhaage« poroča iz Pariza, da se bo Churchill po priznanju začasne francoske vlade v kratkem podal v Pariz. EaSsn v Atenah teneva, 24. okt. Po najnovejših vesteh je prispel Eden sedaj na rezgovore v Atene. Pravijo, da bo odpotoval iz Aten v Beograd. Grsld sgura* zarc&! leralfa ženeva, 25. okt. »News Chronicle trdi v vesti iz Aten, da se je prvi poskus Grkov, potisniti kralja ob stran, izjalovil ob odporu britanske vlade. Vse stranke grške vlade razen rojalistov, so se po vesti lista zavzemale za postavitev regsntskega sveta, ki naj bi opravljal vladne posle v odsotnosti kralja Jurija- kar bi sličilo ras-veljavljenju vseh kraljevskih pooblastil do morebitnega kraljevega povratka v Grčijo. Ta načrt pa so opustili, ko se je britanska vlada uprla, da bi odobrila ustanovitev regentskega sveta. Ljudsko glasovanje o vprašanju kraljevega povratka bo nekako v štirih mesecih. Švedska oborožitev Štockholm, 25. okt. Vrhovni povrljmik švedske vojske, general Jung, je predlagil v nedeljo v nekem govoru na Norrkopin-ru, oborožitev vseh vojaško izvežbanih in za vojaško službo sposobnih Švedov. Enkratni izdatki za to oborožitev so preračunani na 45.8 milijona kron. Ob en ženi bodo s puškami in brezo strelkami. Pied-vsem moslijo oborožiti uradnike in nastavljen ce vojaško važnih industrij. Stockbo'mski listi komentirajo obširno predlog generala Junga. »Stockhoms Tidningen« piše, da ni sm:sel predloga, da bi vsakemu za orožje sposobnemu Švedu sedaj talkoj potisnili puško v roke, marveč, da ustanovijo v vsei deželi sk'adiš5a za orožje in slrelivo. s katerim naj bi obkrožili vojaško izvežbsno osebje, ki zaradi svojega delovanja v vojaško važnh industrijah in drugih sličnih podietjh ni bilo poklicano v vojaško slvžbo. »Moi gen Tidningen« piše. da je o^cčnlno, ali si naj naprti švedrki narod še to tr me, vprašan ie, ali se lahko računa po t-i voini z miro^ubneišm ?r> svetom, po- sebnega vzroka za v?''k oot"m:z-m v t:-m pogledu pa ni. Kr-foor se kaže, bodo razdelile 7ma^orr, plačevanje cvetja in vencev nad temi ccnami je strogo prepovedano ter morajo biti ccne cvetja ln vencev povsod vidno označene, ceniki se pa dobe po 0 50 L v mesfnem tržnoveterinarskem uradu v M hrovi hiši na Krekovem trgu 10. Gospodarske vesti = Finančni položaj zasedene Ia rekordna letina torej ne bo zadostovala za kritje potrebe. Vrhu tega je tieba vpo-števati, da bodo kakih 150 milijonov bušljev pšenice porabili za izravnavo primanjkljaja pri ostalem žitu. zlssti pri koruzi. Pridelek koruze bo 150 m'lijonov bušljev manjši kakor v prejšnjem letu. Ker Zedinjene države nimajo pomembnejših rezerv pšenice, bodo navezane na uvoz iz Kanade in Argentine. Izgledi za oskrbo onih evropskih dežel, ki so pod k' ntrolo Zedinjenih držav, da bodo dobile znatnejše količine pšenice iz Amerike, so torej precej problematični, ne glede na to, da so za prevoz potrebne tudi ladje. Zaenkrat take ladje za oskrbo evropskega civilnega prebivalstva niso v velikem obsegu jpa razpolago. Spričo pomanjkanja krmilnega žita so morali v Ameriki po oblastvenih navodilih pcklati že precej živine. Kakor so tudi izgledi za oskrbo Anglije s pšenico prav slabi, saj se je morala Avstralija zavezati, da bo dobavila Angliji znaine količine pšence, čeprav ;e znašal lanski pridelek pšenice komaj 43 milijonov bušljev in je najmanjši od teta 1914. Da zadosti te obveznosti je moraia Avstralija celo znižati obroke kruha. Kratke vesti z vsega sveta Bratislava, 25. okt. Kakor se je izkazalo, je bilo 20 letal, ki so jih kot že javljeno, zaplenili pri upornikih v srednji Slovaški, delema za kurirsko službo ter so bila deloma pripravljena za beg vodilnih osebnosti uporniškega gibanja. Madrid, 25. okt. Poročevalec tednika »The New Yorke«, David Lardner je bil ubit, ko je njegov avto zašel v bližini Aachena na minsko polje. Njegov sopotnik, dopisnik lista »New York Herald Tribune«, Russel Hull pa je bil smrtno nevarno ranjen. Madrid, 25. okt. »Vanguardia« objavlja vest iz Ankare, da 51 članov rumunskega poslaništva v Turčiji ni hotelo slediti pozivu svoje vlade, da b: se s posebnim letalom vrnili v Bukarešto. Milan, 25. okt. Dr. Paolo Serbino je zaprosil za odpust iz mesta državnega pod-tajnika notranjega ministrstva ter za imenovanje na mesto izrednega komisarja v piemontski dežel'. Tej želji je bilo ugodeno. Njegov naslednik v notranjem ministrstvu je dr. -Giorgio Pinix. Bil je urednik lista »Pcpolo dTtalia« in kasneje ravnatelj lista »Resto del Cari no«, ki Izhaja v Bologni. Spominjajte se rafnlh % dobrimi def Darujte za Socialno psts&oc! >JUTRO« St 246 ...... ., ... 3 ■ Četrtek, 26. X. 1944 • Kratek sprehod po Padski nižini V zgodovini Italije, tako bogate na vojnah od antike do današnjih dni, je bilo razmeroma malo vojnih pohodov z značajem gorske vojne. Najznamenitejši dogodek te vrste je bilo vsekakor prekoračenje Alp v drugi punski vojna. Tedaj je odrinil vojskovodja Hanibal na pot z 90 tisoš pešci, 12.000 jezdeci in 37 sloni proti Rimljanom. Po velikih štrapacih in potem ko je izgubil polovico svoje vojske, je Hanibal vendarle prekoračil Alpe in prišel preko Mount CenLsa v rodovitno zgornjeitalsko nižino. Dva tisoč let po tem dogodku bi želeli stopiti v to nižavje An-gloameričand, ki si že mesece in mesece prizadevajo, da bi dosegli svoj cilj z juga. Padska nižina je žitnica Italije. Razpro. stira se kot široka zelena zagvozda med grebenom Alp in Apeninov. To je že od nekdaj ' obljubljena dežela za vse, ki poznajo sredozemski prostor. To je dežela slikarjev m glasbenikov, blagoslovljena v splošnosti in v posebnostih. Za tiste, ki imajo prof in jen čut ter radi iščejo intimnih lepot, so vsi ti kraji prepolni mikov in čarov. Vladar vsega tega ozemlja je reka Pad. ki objema in namaka žitnico sončne Italije. Pad izvira v gorovju 4000 m visokega Monvisa, katerega omenjata že pesnik Virgl! ;n zgodovinar Plirrij. Ze ime samo pove, da se moraš na ta gorski vršac ozreti, če to hočeš ali ne. Reka teče najprej kot majhen potoček, ki ljubko skaklja po pobočju. Kmalu pa se razvname na svojem teku proti Piemontu in se končno izliva v sinje valove Jadranskega morja. Piemont je zemlja borcev, zato je iz te deželice tudi iz^la ideja osvobojene Italije. Dal je Italiji najboljše alpince. Piemon-tezi so vajeni borbe in trdega življenja, ki je napravilo iz njih žilave ljudi s kritičnim duhom, zaničujoče vsako besedičenje in napihnjenost. V Piemontu je razvito poljedelstvo. Tod okrog uspeva žito poleg murv, travniki pa dajejo obilo sena za živino. Tam najdeš tudi lepo obdelane vinograde. Ravno na ozemlju Pie-monta dobiva Pad obilico pritokov, ki so omogočili napravo premnogih koristnih elektrarn. K a menit i spomenik Piemonta je Tu. rin, drugo največje industrijsko mesto Italije, k-; zaposluje v svojih tvornicah 20 odstotkov vsega domačega prebivalstva. Turin ni slikovito mesto, ki bi navdihovalo umetnike. Nasprotno učinkuje s svojim hladom in s svojimi pravokotnimi cestami na človeka z mračnim nastrojenjem. Nekakšen mrzel nered diha iz njegove zunanje podobe, s katero vzporejajo tudi duh prebivalstva. Tu obratujejo neštevil-ne tvornice za tekstilno industrijo, žgane piiače, čokoladne in slične izdelke. Tudi industrija avtomobilov, gumija ter izdelovanje keramike, papirja in svile je tukaj doma. Podobno je tudi v Milanu, ki je poleg Neaplja najobljudenejše mesto Ita- I&& ' v lije. Seveda je Milan prijaznejši od Turi-na, zlasti njegova slovita cerkev iz belega marmorja priča o velikem umetniškem okusu in smislu njegovih prebivalcev ter mecenov v preteklosti. V industrijskem pogledu je Milan največje italijansko trgovinsko mesto, ki obvladuje zgornjeitalsko ravnico s svojo industrijsko silo. Ostala zgornjeitalijanska mesta Bergamo, Bre-scia, Cremona in Mantua so prav za prav bolj zatočišča tihega življenja in umet-, nosti. Tu so se narodih nešteti umetniki in vele-urni, ki so poleg vojskovodij dali Italiji mnogo slave V Bergamu so bili doma Bartolomeo Colleoni, sloviti stavbenik, Torquato Tasso, znani pesnik, skladatelj Gaetano Donizzeti, Palma starejši, mojster čopiča, in drugi. Tudi Brescia je dala Italiji kopdco slavnih mož. To mesto velja po pravici poleg Milana za najvažnejše in tudi najimovitejše mesto v Lombardiji. V njem obratu i p*" ■f—rm>e oro*1a. 'slo ži- vahno pa kupčujejo njegovi prebivalci z vsakovrstnimi kmetijskimi pridelki. V Bre scijj stoje znane tvornice glasbil in glasbenih instrumentov. Iz Cremone so znani sloviti izdelovalci gosli Stradivari. Amati in Guarneri. Padska nižina je pravcato smaragdno morje, ki ga preprezajo visoki jezovi, kateri spremljajo Pad tik do izliva v Jadransko morje. .Jezovi ščitijo pokrajino pred poplavami in oni so tudi tisti činite-lji, ki so pretvorili pokrajino v kulturno deželo. Na njivah Padske nižine uspeva riž, rase žito in cveto murve, ki dajejo sviloprejkam hrano. Na pobočjih uspeva vinska trta, katere sok poživlja vinogradnike in druge. Ves ta svet, preprežen s sistemom cest in kanalov, je nekaj tako svojskega, da mu izlepa ne najdeš para na svetu. Zdi se neskončen kakor morje, ki udarja ob bregove. Pred Padom, katerega rokav se razcepi že 126 km pred izlivom v Jadransko morje, pa ležijo Benetke kot fantastično mesto, ki ga je do-mišljiia pretvorila v rpa+er-^Ho resnico. Die imposante Mailanderkathedrale — Veličastna inuanska stolnic Rahmanlnora, Moaarta, Oajkovakega, operne skladbe 1. dr. Nadalje so izgrall skladbe domačih skladateljev ter celo Izvirne skladbe tukajšnjega rojaka. O božiču ln veliki noči pa je bil redno na sporedu cerkven koncert s pomnoženim pevskim zborom. Priznati je treba objektivno, da se je začela načrtno gojiti koncertna glasba. Izvajanje samo je bilo prav dobro in se je izboljševalo od koncerta do koncerta. Kmalu po prihodu Italijanov pa je pod silo razmer vse zaspalo. In tako mrtvilo vlada še danes, četudi je v mestu še dovolj glasbenikov, ki bi z malo dobre volje mogli vsaj deloma zopet oživeti tradicijo Novega mesta v tem pogledu. Res je, da so težki časi. Glasba pa je morda danes še bolj potrebna, kot prej, saj nudi človeku duhovno razvedrilo, ki ga ravno naš čas tako pogreša. V tem oziru so bili izjema oba cerkvena mešana pevska zbora in meščanskošolski, gimnazijski in ljudskošolski mladinski pevski zbor, ki so delovali neprekinjeno in delujejo še sedaj. Morda bi se dalo z malo dobre volje oživeti tudi orkester, četudi v manjšem obsegu. Kolikor nam je znano, se je v tem pogledu trudil že dirigent g. Drago šproc, žal pa ni našel dovolj razumevanja. Uver-jeni smo, da bi bilo občinstvo danes za koncerte hvaležnejše kot kdajkoli poprej, ob-lastva pa bi šla godbenikom gotovo tudi na roko v danih možnostih. Znano je, da imajo Kostanjevčani svojo godbo na pihala. Kaj pa Novo mesto? Ali naj zaostaja za Kostanjevico? Ne vemo sicer, ali so inštrumenti trenutno na razpolago. Bilo pa jih je dovolj. Naj bi se ustanovila vsaj mestna godba na pihala. In če ne bi Ho drugače, naj M se tej priključil tudi novo osnovani odn. oživeli orkester. Ker imamo tudi dobrih pevcev dovolj, bi stvar gotovo uspela, ako je še kaj idealizma in ljubezni do naše pesmi in glasbe sploh. Ako Ljubljana kulturno ne počiva, bi tudi Novo mestu ne smelo, saj ima vendar naslov dolenjske metropole. Ako se danes v splošno zmaterializiranem svetu še cenijo duhovne vrednote, sta ravno glasba in petje, k! človeka dvigujeta lz vsakdanje borbe za materialni obstoj do onih višin, ko človek priznava še nekaj več kakor polno skledo in poln kozarec. Prijava vina V smislu uredbe Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda o ureditvi preskrbe z vinom, so dolžni vsi pridelovalci vina prijaviti vsakoletni pridelek najkasneje do 20. novembra t. 1. Predmetne prijave dobijo pridelovalci v tajništvu tukajšnje občine. Vse vino pri pridelovalcih je pod zaporo. Od zapore je izvzeto edino le vino za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, in sicer 100 litrov letno na osebo. — Za vsak prevoz in nakup v pokra-j'ni je potrebna nakupnica Prevoda. Ta predpis velja seveda tudi za gostilničarje. Kar se tiče cene vina pri pridelovalcu, so le te določene z odločbo Pokrajinske uprave, ki je objavljena v dnevnikih z dne 10. septembra 1944: za navadna namizna vina (cviček, črnina) 3 lire za hI. stopnjo alkohola; za sortirana finejša vina 3.50 lire za hI. stopnjo alkohola franko klet proda-jalca-producenta brez trošarine. Poljski pridelki, ki se oddajajo po premij-skem sistemu za Prevod, se bodo prevzemali samo vsak ponedeljek in petek od 7. do 12, ure dopoldne. Pokvarjeno meso je zdravju zelo nevarao Le živinoBdravnlški cgled lahko odloči, ali Je meso užltsno, aH kakorkoli drugače uporabno nanivosti iz Novega mesta Der erste Wolkenkratzer m Tu rin Prvi tnrinski nebotičnik Gradnja protiletalskih zaklonišč Mestna občina je že pred časom uvidela nujno potrebo, da zgradi za civilno prebivalstvo javna zaklonišča. Delo pri teh zakloniščih ni napredovalo s hitrostjo, kakor bi si jo vsi želeli, kar pa ni bila krivda občine. Le-ta je morala premagovati ovire, ki so bile izven njenega delokroga. Tako je pred meseci zmanjkalo eksploziva za razstreljevanje, pa se je občini končno le posrečilo, da je zagotovila primerno količino razstreliva za nadaljnje delo. Gradnja zaklonišč, kakor tudi druga dela za zavarovanje civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi, so občino stala že težke tisočake. Do sedaj je mestna občina izdala v ta namen najmanj 100.000 lir. Samo razstrelivo stane občino 55.000 lir. Pri š'roko-potezni zasnovi gradnje javnih zaklonišč bodo nastali še ogromni stroški. Vsak meščan mora uvideti, da občina nikakor ne more nositi vsega bremena. Proračunske postavke za varnost pred letalskimi napadi so že desetkrat prekoračene. Obč.ina za to ne dobi nikakih prispevkov od nadrejenih oblasti- ampak je izključno navezana na svojo lastno finančno zmogljivost. Iz tega razloga poziva vse meščanstvo, naj vsakdo po svoji fnančni zmožnosti prispeva za kritje dosedanjih in še bodočih stroškov pri gradnji zaklonišč. Organi mestne občine se bodo v prihodnjih dneh zglasili z nabiralnimi polarni pri strankah. Vsak nabiralec se mora izkazati s posebnim pooblastilom. Občinstvo naj prispeva čim več, saj bo denar naložilo za varnest svojega lastnega življenja. * Ob tej priložnosti naj zapišemo tudi nekaj opomb, ki veljajo najbrže tudi za mnoge druge, ne le za Novomeščane. In sicer glede ravnanja in vedenia občanov, ko brnijo nad nami zlonosna sovražna letala, ki bodo morda tudi na nas, kakor so že na nekatere druge elovenske kraje, stresala svoj smrtonosni tovor. Obnašanje vsakogar naj bo enostavno: Ne zapuščaj zaklonišča brez povelja odnosno dovoljenja nadzornika! Ne postajaj zunaj, ne zijaj v nebo, ne junači se brez potrebe! Kdorkoli se bliža zaklonšču, n.ij hodi nrrno! Ena sama sekunda ga bo tež.ko rešila! Posebno mežje naj bi ne tekali brezglavo pod zemljo, potem pa tam prodajali svojo učenost in pogum pred snežnim« spolom. Oblastva pa naj imenujejo za posamezna zaklonišča kot nadzornike pametne osebo, ki bodo skrbele za red ob času alarma. Ti nadzorniki zaklonišč pa naj si tud' zapisujejo osebe, ki hote ali nehete ustvarjajo paniko. N ovoros* o p- r.sh ri? 3 ž:vl j zr j s Pred vojno sta del/r^la v 1 dva orkestra. V zasedena pihala in br.-pa io bil izrazito s?le tr. Trv rTlfl mešat >crn r,c bila dobro procc-tii orkester c1. I\tHzs o: c!i c rlie- sircv ie delcvrOa tudi g; - cn r.r. pihala, ki pa je sedaj! ilaa le m3!o nastrgala. Glasbeno ZiV;',ii-js jO bilo torej neio živahno. S> veda, riti eden niti cliurjl orkester, k' je samostojno n&cicpal, ni r.i izvovit' prvovrstnega snsreda. Tik p "d vcj;v> pa je prlilo do hvalevrednega spornruivia. Orkestra sta pcrar.-esna nastopala pri prireditvah svojega društva, oba c kup a j pa stare Z3di;i'ia za študirano prcgrrma večjega stila. rMružsnl crke ztcr, renviožon §s z nc-k&terkvd tiar: godbe na pihala, je štel lepo število 23 debvih in celo izvrstnih godbenikov, kar je za malo podeželsko mestece že precej. Spored jo bil na dostojni umetniški višini. Izvajali so Dvoraka, Har.dla, Beethovna, Primer tragične smrt', treh čanov Breskvar-jeve družine s Spodnje Hrušice. ki so no do sedaj najverjetnejši domnevi umrli zaradi uživanja pokvarjenega prašičjega mesa. je resen opomin, da je potrebno, zlasti \ sedanjih časih, posvečati mesu slabe kakovosti in dvomljivega izvora primemo pozornost. Črna borza dobavlja danes nieso brez potrebnega oblastvenega zdravn.fkcga pregleda. Tudi prodaja takega mesa uhaja oblastvenemu nadzonstvu. Za mesno hrano je na drugi strani danes povpraševanje večje kakor ponudba V taki in drugačni stisk; se mnogi obotavljajo zavreči pok\arjcno meso m celo pognulo žival, ker upajo, da jim mogoče le ne bo škodilo. Potreba jih premami. da ravnajo proti lastni •\amovti in zdravju. Nodvomno je danes škoda velika če ko-rstna žival pogine in njenega mesa ni mogoče uporabiti za hrano. Kljub temu ni pomoči. Pokvarjeno meso in meso poginule Živali je zdr:vju nevarno in lahko povzroči tud smrt Tega se mera vsak vedno zavedati in od!oč:tev ne ho težka. Le ži\ ino/dravn;k more odločiti, a'i je mwo obolele zakikne ali pojrnule živa i už'fno in zdravju neškodljivo. V rednih časih je za kakovost mesa skrbel živinozdravnik, ki ie pregledoval zaklane ži-\ali na klavrne. Mesnice so b le pod skalnim nadzorstvom Tako preScdovaaje zak'anih živa! in mc^nic so poznali že v srednjem veku. Redno se je uvedCo. ko je v prejšnjem stoletju znanost dogna!a. da lahke vsebuje meso človekovemu zdravju nevarne za.iedaIce,ko so odkrili pri živali in človeku tuberkulozni bacil in ko le prodrlo spoznan ie. da jc potrebno izročiti v večjih most h k' n e živali občanskim klavnicam in izečit; za-ebno klen je. Prašičje mojo ie b:lo že v začetku predmet posebne nažnje znadi trih:n in iker. Snn^sr ngeda je. da s- p. fcvarieno in infi-e rano rnero odstran". Skrb za debro k.kovo--t me a «ve t?kc c'a'eč. da so nekatere države '-repr^vr^alo uvor rr>es- in mec.nih izdelkov, za kitrre ne nrr-cja dograti zc-raveg1 izvora. C)£-;'ed n^a ;c obrežen pred :n po kanju. Če oba preg'e^n ugotev ta. da je meso zdravo, f2 mesn in prepu-t! prometu ;n ken- f-u;nu. Za čeve ko hrrro neprirae.Tio meso •<: z.iv-?.e kolikor r.i nr-rerno za predel vo za tohn čno s> rhe. Tr' bolni zvali je ahko ncprirpe:Tio za uživan e vre mcs.i z inarčobo vre j a'i na samo po-amezni cr?ani Pri mnog:h h t:fo«-ov'jo, da e meso e pogojno primerno za uživ nje Tako meso jc treba kuhati. prcpar:ti. naseliti ali prekaditl. da je užtno Prisilni zakol živali je pogosto posledica tuberkuloznega obolenja, obolenja za živalskimi zajeda lei in za boleznimi, ki vodijo pri živali do zastrupljenja krvi. V zadnjem primeru je uživanje mesa nevarno za človeka, ker se tudi sam zastrupi. Zastrupljenje povzroči strup bacila botulinusa ali pa infekcija z bacili paratifusa, bakterijami en-tiritisa in z bacilom proteus vulgaris. Botulizem je zastrupljenje, ki se pojavi po uživanju pokvarjenih mesnih izdelkov in zelenjavnih konserv. Znaki zastrupljenja se pojavijo po 26 do 36 urah. Bolnika napadajo krči, bljuva, ščipa ga v trebuhu, ima suha usta in grlo, zenice široke, kožo suho, včasih tudi dvojno vidi. Ostane pa pri zavesti. V težjih primerih sledi smrt. Da se obvarujemo škodljivih posledic, moramo vse mesne konserve prekuhati. Bacil botu-linus pogine, če je eno uro izpostavljen vročini najmanj 80° Celzija. Njegov strup izgubi pri zvišani toplini svojo moč. Smrdeče konserve pa je najboljše zavreči. Pri zastrupljenju z bacilom proteus vulgaris, ki pride na meso po zraku, bolnika zelo žene, napadajo ga krči in mrzlica. Pogostejše je zastrupljenje z bacili paratifusa (zlasti po uživanju sirovega mesa), ki se pokaže s hudim črevesnim katarjem, drisko, bljuvanjem in naglim popuščanjem moči. Nevarno je tudi zastrupljenje z bacilom erteritis, ki ga lahko povzroči tudi uživa-r:o pudingov, krompirjeve solate in zelenjave v škatlah. Smrt lahko nastopi v nekaj urah. Meso je lahko škodljivo tudi drugače, ne samo v primeru, ko izzove zastrupljenje. Mnogo živali boleha zaradi zajedalcev, ki okužijo tudi človeka, ko jih z jedio prenese v svoje telo. K takim živalskim zajedal-cem spadajo trihine in ikre. Trihine dobi človek, če je sirovo, nezadostno kuhano aH premalo pečeno trihinasto svinjsko meso in mesne izdelke. Podobno je z ikrami, ki so razvojna stopnja trakulje. Ikre uniči kuhanje, pečenje in prekajevanje mesa. Trihir.oza je huda bolezen. Povzroča bolečine v želcdcu in črevesju, krče, bljuvanje, hude prelive. Kasneje obelijo tudi mišice. Pihalne mišice otečejo in ovirajo dihanje. Pojavi se huda vročina, oslabelost in tu in tam tudi kožni izpuščaji v lažjih primerih traja bolezen 2 do 3 tedne, v težjih pa 6 do 8 tednov. Do popolnega okrevanja pa preteče še precej dni in tednov. Za trihino-zo umre tretjina na tej bolezni obolelih ljudi. Smrt jih pobere navadno po 4 do 6 tednih. Pri zastrupitvah s pokvarjenim mesom priporoča prva pomoč 1 kavno žličko tani-na na pol litra vode. črno kavo, črno vino, ru iki čaj, čaj iz hrastove ali pa vrbove skor. je. Zastrupljenca polivamo z mrzlo vodo in ga na umeten način prisilimo k bljuvanju. Ce je nezavesten, poskusimo z umetnim dihanjem. KULTURNI PREGLED Thmtiermansov roman Spojitev madžarske in flamske krvi, pustolovskega in plemiško-patricijskega duha — to je vodilni motiv zgodovinskega romana Felixa Timmermansa »Her-natov rod«, ki ga je pravkar izdala Dobra Knjiga kot svoj 25. zvezek v novi opremi slikarja grafika E. Justina. Ustanovitelj tega rodu je bil huzar cesarice Marije Terezije Štefan Hernat, »vitek mož črnih sokoljih oči v ostro izklesanem obrazu s črnimi navitimi biki in veliko brazgotino,« mož čigar podoba spremlja poslej dve generaciji njegovega rodu v flandrski deželi. čudovita kapljica sonca je kanila po tem pustolovskem oficirju v flamsko kri; njegove gosli, na katerih je igral strastne motive iz madžarske puste, izroča rod rodu kakor dragoceni amulet in simbol Hernatove domovine. Pisatelj je to kroniko flamskega plemiškega rodu razdelil v tri dele, katerih prvi opisuje dogodivščine huzarja Štefana Hernata v flandrski deželi, drugi usodo obeh njegovih sinov Simona in Arnolda, tretji pa življenje Simonovega sina Karla Ivana, ki požene bogati rod baronov Hernatov v siromaštvo; že se zdi, da bodo Hernatovi ugasnili, kar nezakonski sin njegove edinke razživi vse nadeje in možnosti. Tako se kronika rodu ne zaključi, odpre se nov nenapisan list, »življenje teče dalje.« Tri deU — to je nekak triptihon, čigar prvo krilo ima prešerno ljubkost rokokoj-skega stila, drugo sega v čase, ki jih v srednji Evropi označuje bidermajerski okus, — tretje pa nam kaže drugo polovico 19. stoletja, ko propada plemiško premoženje in začenjajo v ozračju miru in velikega industrijskega razmaha bogateti meščani. Timmermans je naslikal vzpon in padec Hernatovega rodu s tisto lahkotno v* odlikuje večino njegovih literarnih fresk; res pa je, da niti tu ne sega kdo ve kako globoko, ne razčlenja natančneje notranjih sovisnosti v dejanju in nehaniu svojih junakov in junakinj, marveč predvsem pripoveduje, »fabulira«, pri tem pa slika ponekod kar razkošne portrete, ki nas spominjajo slikarjev flandrske dožele, tako bogate z vzori portretnega slikarstva. Štefan Kernat je tipičen otrok ogrske ravni in 18. stoletja; valovi političnih pu-stolovstev in habsburške ekspanzije v zahodno Evropo ga zaneso v Flandrijo, kjer zaslovi »kot najboljši konjik, najbolj vžgi-gajoč goslač in sijajen osvajalec žensk.« V dremotnem Nivesdoncku, kjer skoraj po vseh ulicah zaudarja po sladu in po pivu, se dolgočasi, igra v okoliški pustinji na gosli in se naposled zaplete v ljubezensko igro z dvema mladima plemkinjama: Emo in Henrietto. To njegovo ljubavno iskanje opisuje pisatelj bleščeče površno, vendar zagrabljivo slikovito, že se zdi, da bo Emi-na mati zadrgnila nastavljeno mrežo in ujela brhkega Ogra Štefana, kar se zadeva zaplete ugodno zanj, Emo vzame njen stari častilec guverner, Štefan pa se poroči s Henrietto in ustanovi tako v Flan-driji Hernatov rod. To so tisti viharni časi, ko je v Franciji zadivljala revolucija in je plemstvo zgubilo glavo. Štefana so vrgli z njegovega Svečnega gradu, vendar — najsi je stvar, za katero se je vojskoval, doživela poraz — ne zgubi možnosti dostojnega človeškega življenja; v tem stoletju so spoštovali zasebnike in njihove pravice. Štefan je živel v blagostanju in opazoval iz Svečnega gradu viharni potek zgodovine; njegova dva sinova sta medtem doraščala, ta sa-njav in odmaknjen življenju, oni možat, ves prekipevajoč od radoživosti, prava podoba svojega očeta, že se je ponujala mož- nost. da se njegov sin zveže z Emino hčerko, kar se v Štefanu in Erai vzbudi — po Henriettini smrti — stara ljubezen. Toda Štefan nI več lahkoživi Cger, njegove mi-sii i i tiličijo druge želje in Napoleonova velika pustolovstva ga tako zadivijo, da uboži l-.rA in vsem drugim zapletljajem s tem, da se pridruži Napoleonovi vojski na njenem pohodu v Rusijo. In: »Napoleonove čete so se vračala razcapane in klavrno poražene. Simon in Arnold sta prejela vest, da so rasli njunega očeta barona &telana Hernata, Ogra, zmrznjenega v zasneženih ruskih stepah.« Kakor nekrolog temu ognjevitemu Madžaru zazvene zadnji .stavki prvega dela Timmermansove kronike: >Štefan Hernat. Pojavil se je iz daljne puste in vzšel sijajno kakor svetla zvezda, se beril in ljubil kot junak, kot mož omamljal ženske s sijrjem in mehko glasbo svoje domovine, zdaj pa je zvezda ugasnila daleč v neznani, zasneženi ruski pustinji. Toda ostale so še njegove gosli in njegovo ime, ki je še vedno zvenelo: Štefan Hernat. « Drugi del je najobširnejši in opisuje življenje obeh Štefanovih sinov Arnolda in Simona; brata sta po opredelbi prihodarja Adriana Ruytenbroeckxa »čez sredo prerezan Štefan«. Prvi je sanjač, navdušen za jutrove dežele: sam si dš. po vrnitvi iz Orienta postaviti sredi domače pustinje grad v jutrovskem slogu, vendar ga nikdar ne dogradi. Arnold je za življenje nesposobni čudak. Zato pa je Simon poln energije, dejavnosti, veselja do življenja in zanosa za ljubezen. Pri obeh bratih se pojavi očesna bolezen, toda Arnold si jo ozdravi v Orlentu, baron Simon pa se čedalje bolj pogreza v slepoto, dokler mu vid ne ugasne popolnoma, še kot slepec je zmožen osvojiti lepotico, ki jo je privedel na grad brat Arnold in katero je Simon videl, preden je do kraja oslepel; zaradi tega dejanja se ogorčeni Arnold zgubi v svetu in se ne vrne nikdar več domov, krivda, ki poslej neugnano teži Simonovo vest. Toda Ana Liza, ženska sumljive preteklosti, je preveč ženska, da bi bila stanovitna, zato se dš speljati po slikarju Charobinu, ki pride na Simonov grad slikat. Oslepeli baron se naposled potolaži s padlo hčerko svojega prihodarja Ruyten-broeck::a, lahkoživega simpatičnega Flam-ca, ki sodi med najznačilnejše osebe v romanu in čigar življenjska drama nas bolj presune kakor Simonova slepota. Med osebami, ki nas v tem delu romana posebno zavzemajo, je tudi kovačeva hči Lucie, ki jo mori strastna ljubezen do barona Simona. Baronov zakon s hčerko pokojnega prihodarja je srečen, rodi se mu sin Kari Ivan, kateremu velja poslej vsa skrb oslepelega lahkoživca, saj bo Kari Ivan nadaljevalec Hernatovega rodu. Tiste strani, na katerih opisuje pisatelj smrtnonevarno bolezen mladega Karla Ivana, so v vsej kroniki Hernatovega rodu najmikavnejša po svoji psihološki vsebini. In tako umrje nekega dne radoživi sin Štefana Hernata in se na smrtni postelji izpove ženi in otroku: »Vidva oba sta kljub vsemu osrečevala moje življenje. Vesel sem, da sem živel, čeprav sem v marsičem ravnal napak .. .< Kari Ivan Hernat de Nivesdonck neugnano pričakuje strica Arnolda iz Jutro-vega, pri tem pa zapravlja na veliko, zbira starine, prireja razkošne love in pojedine in. kadar ga primejo njegove muhe, si prižge smotko z bankovcem za dvajset frankov. Ima svojo filozofijo o denarju: »Denar ni vreden pi&kavega oreha... če si lačen, ti diši tudi z maslom namazan kruh s čebulo prav tako dobro kot z maslom namazan kruh s kaviarjem. Denar ni sreča, edino srečen človek si lahko pomaga z njim.« Kakor drugI Hernati, ima tudi on srce v krvi. Nemirna kri Štefana Hernata polje v njem, ne da mu miru: vedno hoče živeti neodvisno ln zadostiti svojim muham, četudi se mu premoženje bolj in bolj krči. V njegovi bližini se neugnano sučejo meščani: to je njihova do- ba, Jakob Verhoeven in mojster Pittoors sta taka tipa na razvojni pod v fiandrsko sjaro gospodo«. Medtem pa baron propada, uničuje ga igralska strast, iz ponosa si ne nalaga dolgov, marveč prodaja vse, kar ima: še preden mu umre žena Flora, je že nizko spodaj, še malo, pa se bo moral s hčerko Klementino, pri kateri niso vsa kolesa v redu, preseliti v meščansko hišo in od tem pozneje na stanovanje in hrano k neki trgovki, ki je ponosna, da ima pod streho barona, kar pa je ne ovira, da bi ga ne izkoriščala. Navsezadnje njegovo avšasto hči zapelje domači sin, ba-i ron postane neznansko ogorčen in preti, da bo zapeljivca ubil; tako temu lahko-živcu ne ostane drugega, kakor da se nemudoma reši v Ameriko. Docela ubobožan, strt in naveličan življenja, vzplamti baron znova, ko se hčeri rodi sin, ki bo nadaljeval Hernatov rod. In ko takole razmišlja o svojem življenju in o svojem rodu, dš mojstru Pittorsu: »Kako čuden je tok življenja, mar ne?... če vse to premislite! Veličastno je kakor gradnja zvezdnatega neba... Cesto jih primerjam med seboj, zvezde in ljudi... vsak človek in vsaka zvezda ima svoje mesto... daje svojo luč, zašije in ugasne... Ni moči reči, da bi bilo lepo; pa tudi ne grdo, samo veličastno je, mogočno, in kakor koli že nepopolno... Simfonija, toda nedovršena simfonija ... pa če živimo in čakamo še tisoč let, konca ne bomo slišali nikoli.« In ob teh besedah si obubožani baron ponosno prižge smotko z dvajsetakom, ki bi ga s stališča praktične pameti hudo potreboval. Kajti življenje prav za prav ni v tem, kar je praktično, koristno in potrebno, življenje je vse kaj drugega. Hernatov rod je to občutil v krvi... Tako se z značilno grandseignersko gesto propadlega barona zaključi kronika Hernatovega rodu. S tem romanom nI spisal Timmermans dela, ki bi se lahko primerjalo z velikimi vzori zgodovinskega romana, kakor so jih postavili zlasti Spominjajte se rajnih z dobrimi deli! Darujte za Sodalno pomoč! Kroraffm • Ljudstvo s puško ob nogi. »Karntner Zeitung« poroča: Fuhrerjev oklic je zadel v jugovzhodni župi Nemčije na posebno močan odmev. Tu se vsi ljudje zavedajo, kako velika je stiska v obmejnem ozemlju in kakšnih naporov zahteva domovina od prebivalstva. Pod vtisom razvoja vojaških dogodkov na jugovzhodu so se ljudje osvestili. Ko se je vojna na jugovzhodu približala meji nemške države, se je vse štajersko ljudstvo napotilo, da vzdolž svoje meje zgradi obrambne postojanke, ki bodo v primeru potrebe poslužile nemškim vojakom. Na Spodnjem štajerskem in vzdolž štajer-sko-madžarske meje so na delu možje, žene in mladina, ki sodelujejo z vsem fanatizmom za koristi obmejnega ljudstva. V soboto so imeli v Gradcu na trgu Svobode zborovanje, na katerem je govoril Gaulei-ter dr. Uiberreither. * Nadzorovanje del na okopih. Nižjedo-navski gauleiter dr Jury nadaljuje nadzorovanje okopnih del na Gradiščanskem. Pri tem porablja priliko, da predoči vsem na okopih zaposlenim delavcem, ki so večinoma kmetski ljudje, kako pomembno je takšno delo. Prepričal se je o prehrani in zdravstvenem stanju zaposlenih in je doslej šestkrat nastopil na večjih zborovanjih. Može in žene je pomiril z nagovorom, da je gradnja južnovzhodnega okopa zgolj ukrep previdnosti. Kako dragoceno pa je tako delo, se lahko vidi povsod tam, kjer stoji sovražnik na mejah in ne more naprej. Gauleiter dr. Jury je navedel, da je natančno poučen o razpoloženju med ljudstvom, ker dnevno prejema številna pisma. Eno tako pismo, v katerem pisec prosi, naj bi se čimprej sklenil mir, je dr. Jury javno prečital, nakar je pojasnil: »Vojne nismo hoteli in je tudi ne moremo zaključiti. Bila nam je vsiljena z namenom, da bi nas uničili. Zato jo lahko zaključimo samo z našo zmago ali z našim uničenjem. V svetovni vojni je prišlo do grozotnega konca, ki mu ni bilo kraja. Zato tokrat ni mogoče preje-njati. marveč je treba vztrajati ali propasti!« * Fropustnice za potovanje na zapadno bojišče. Vse osebe, ki potujejo v bližino zapadnega bojišča, morajo imeti od 16. oktobra dalje posebno propustnico. kakršna se dobi pri okrožnih policijskih oblastvih. u— Novi grobovi. V častitljivi starosti je po kratki in mučni bolezni preminila trgovka in hišna posestnica ga. Kristina Rehar-Frisch. K večnemu počitku bodo ramo spremili v četrtek ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po težki bolezni je 17. septembra dotrpel v 53. letu starosti inšpektor obče državne statistike v Beogradu g. Ja-nez S e 1 a n. Zapustil je soprogo in hčerko. — V visoki starosti 88 let je umrla ga. Neža I z 1 a k a r. Pogreb bo v četrtek ob 15 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je vojni invalid g. Anton J e s i h. Na zadnji poti ga bolo spremili v četrtek ob pol 16 iz kapele sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Katarina T e r š e k. K zadnjemu počitku jo bodo položili v četrtek ob 14 pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Maša zadušnica za pokojnim gospodom Vinkom Vabičem iz Žalca bo v soboto 28. t. m. ob 9. uri pri glavnem ol+arju v frančiškanski cerkvi. u— Maša zadušnica v spomin na Gabra Bojana, dijaka III. drž. gimn. ob obletnici njegove smrti bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v petek 27. t- m. oib 6. in v nedeljo 29. t. m. ob 9. v nunski cerkvi. u— Spored cerkvenega koncert^, ki bo v nedeljo 29. t. m. popoldne ob 5. v trnovski župni cerkvi: 1) Krek: Slavnostna za- hlšmm lastJilkossa Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito opozarja vse posestnike biš na navedbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki je razširjena na vse mestne predele Ljubljane, glede ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hišne protiletalske zaščite, da v danem rokn isto izvršijo. Proti kršiteljem te ra^Pi^p «#> ho strogo nocfoi)i>lo igra, Mašek: Fuga na temo Aleluja (orgle); 2) Sattner: Vstal je Gospod — mešani zbor s premijevanjem orgel; 3) Ned. ved: Ave Marija — tenor solo s spremlje-vanjem orgel. Poje g. Slanovec Vinko-; 4) Hochreiter: Preludij v c-molu, Premrl: Zaigra na pesem »Zveličar nam je rojen zdaj (orgle); 5) Tome: Sanotus in Bene-dietus iz latinske maše »V čast Srcu Marijinem«, mešani zbor s spremijevanjem orgel; 6) Lisat: Na Oljski gori iz oratori-ja »Kristus« — bariton solo s spremljeva-njem orgel. Poje g. Kos Marjan; 7) Tome: Prošnja brezijanski Mariji. Sopran solo s spremljevanjem orgel. Poje gdč. Seneerač-nik Franja; 8) Handel: Aleluja iz orato-rija »Mesija« — mešani zbor s spremljevanjem orgel. Vse tri zborove nastope bo izvajal cerkveni zbor župne cerkve sv. Cirila in Metoda ped vo1 stvom g. J. Hanca. Solo točke na orglah in orgelsko spremlje-vanje je prevzel skladatelj Matija Tome. Koncert je namenjen za kritje stroškov za popravila trnovske župne cerkve, ki je pred kratkim pogorela. V ta namen se ob tej priliki zbirajo tudi prostovoljni prispevki. Začetek točno ob 5. popoldne. u— Kakor že toliko jeseni, Vas tudi letos Vodnikova družba vabi v svoj kroe. Včlanite se čimprej, da boste takoi sredi novembra, ko izidejo Voinikove knjige, prejel; naš letošnji knjižni dar: Vodnikovo pratiko 1945 in roman »Ped križem« mladega pisatelja Lojzeta Zupanca. članarina je določena na 38 lir. u— Ravnateljstvo drž. klas. gmnnzije sporoča udeležencem nemških tečajev, d i je vse urejeno za redno nadaljevanje. Kdor želi tečaj nadaljevati, naj rrde v četrtek ob 7. na dogovor v II. nad®'ror.je u— Knjižna tombola Zimske pom°či. Malo knjižno žrebanje je v polnem teku V nekaj dneh je bilo prodanih več sto srečk, število knjig-, določenih za to žrebanje, je omejeno. Kdor si h"če nabaviti poceni knjige, naj pohiti v Gradišče 4 in bc dobil za 100 Ur 5 knjig. — Dvigajte dobitke knjižne tombole, da Vam ne zapadejo! RAZSTAVA PBOF. E A D I N MILAN SALON KOS PREHOD NEBOTIČNIKA u— Za Zimsko pomoč so darovali: tovarna Hrovat Co. v Ljubljani 50.000 lir; Ulrich Vladimir, Ljubljana, v počastitev spomina pok. Ogorelca Ivana st. 200 lir; častniki, podčastniki in vojaki IV. bataljona Slov. domobrastva 3433 lir. Zimska pomoč se darovalcem najlepše zahvaljuje. u— Za Borovnico so darovali: Kalmus Frida, učiteljica v pok., Ljubljana, v počastitev spomina pok. Ogorelca Ivana st. 300 lir; neimenovani 2000 lir; Bonač Franc, Ljubljana, Bleiweisova 32, 5000 lir; šolska skupina Slovenskega domobranstva, 300 lir. Zimska pomoč se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. u— Iz pisarne Socialne pomoči: Združene opekarne d. d. v Ljubljani so d ro-vale namesto venca na grob člana uprav; pok. g. Ogorelca Ivana 500 lir. Za ta dur se Socialna pomoč najlepše zahvaljuje. u— Zahvala Slovenskega Rdečega križa. Sedma četa Slov. domobranstva v Ljubljani (Sokolski dom na Taboru) je poklonila Slovenskemu Rdečemu križu 300 lir kot prispevek za begunce. Iskrena hvala! u— Pisalne stroje dobro ohranjene, boljše znamke, kupi takoj po najv'šji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova ulica 44. u— Prva tiskovna pravda po začetku vojne. Pred posebnim samtam okrožnega sodišča bi se morala, včeraj začeti ti-ikov^a pravda Vae'ava Držaja preti izdajatelju »Slovenske lirike« Antonu Podbev iku. Zadeva je našii javnosti znana. Vac'av Drž j je objavil v »Jutru« neScnj člen", ov, v k -terih je kritiziral Podbevs-ovo izbiro pismi v omesnjeni »Slovenski liriki«. Pod-bevšek mu je kasneje odgovor ' na ns čin. ki se zdi Diž~iu žaljiv. Z';to je vI^-žmI tožbo zaradi zaljenja časti po tiskovnem zakonu. Pred začetkom razprave ;e skušaj pred53dn:,k senata sos Ledcrh^s oba nasprotnka so "'"šče ni najprimerne;ši forum za ra^/Iišč.vvanj > takih sporov. Oba sta poravnavo odklonila. Podbevšeik je izjavil, da 'e voždil proti Vaclavu Držaju zakadi ,cr;motilmh spisov, ki j;h ie naoisal, pro'i*ožbo, Drž ' j SLOVENCI — BERITE ! ______ATA1 ORODJE MEDNARODNEGA ŽIDOVSTVA DOKUMENT PUETSKLCSTIJ General R&pmU svp~'vea «ekan a di v v ob-činsk h ter zasebnih gozdovih, pa"kih a'.i mestnih drevoredih. Lastniki gozdov smejo sekata v svojih gozdovih šele po predložitvi zadevnega načrta pristojn imi občinskemu uradu. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu: 38letna Marija Grizon, 58'etni Anton Le-govič, Lucija Lagoj in 86le<.ni Andrej Av-ber. Padla železniška miličnika. V izpolnjevanju .svoje dolžnosti sta umrla železniška miličn ka 20 letni Karmel Rovatti iz Trsta ter 23 letni Ernest Da Ros iz Vidma. V Trstu je bil svečan pogreb, ki ga je vodil kaplan železniške milice. Himen. Poročili so se dni v T stu poljski čuvaj Gvido Bembi m gospodinja Marija Valkovič, uradnik Karol Peterca in gospodinja Marija Serdonio, uradnik Jožef Fegan in šivilja Bianka Defarii. Vsak dan nezgode. Avto je povozil v ulioi Sv. Justa 6letnega Cedija Ercolanija. — Zlomljeno levo nogo ima 73fletni Anton Vigoli iz Industrijske ulice 6, ki je padel po stopnicah. — Razne poškodbe je dobila pri padcu 81kifcna gospodinja Emilija Perini. — V Gaterrijevi ulici se je ponesrečil 67letni Ivan Antončič. — Iz-kupiil jo je med prepirom z nekim znancem 6Hetni Henrik Milini iz u'ice Pon-dares 5. — Na nosu ima poškodbe 56l«faii Alojz Marcuzi, ki ga je nabunkal 62letni Hieinriik Angeli. — Ponesrečenci se zdrvijo v glavni tržaški bolnišnici. Beieiniea KOLEDAR Četrtek, 26. oktobra: Evarist DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matd vodstvom ministra dr. Fricka. Ravnatelj zavoda je dr. Kari Diem, ustanova pa ima svoj sedež v Berlinu. Bavarski klubi med seboj V nogometnem prvenstvu Bavarske je premagal Fc Bayern svojega krajevnega nasprotnika FC Hertho s 3:2 (1:1). Stanje v tablici je naslednje: 1. Fc Bayern 10:0, 2. 1860 Miinchen 6:2, 3. KSG Ingolstadt 4:2 točk. V norimberškem stadionu je nastopil I FC Nurnberg proti KSG Wacker Pfeil ter dobil igro s 6:1 (3:1). Njegov najbližji tekmec SPVG Furth pa je zmagal nad SG Nurnbergom s 4:2 (2:1). VFL Nurnberg je uspel v dvoboju z Eintrach-tom Franken s 4:2, KSG Post Reichsbahn pa je izgubil v Zirndorfu z 0:4. MALI OGLASI Kdo« iste službo, plača sa vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase Je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 2.—, sa vse druge oglase L 1.— sa besedo, vendar pa plačajo posredo. vaJct L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos sa te oglase je L 15.— Za vsak oglas Je treba plačati drl. in prov. takso L 0.69. sa dajanje naslova ali šifre pa L S.— iT4 MESTO HIŠNIKA išče zakonski par sposo ben za vsa hišna in go-spod njska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Sposoben in zanesljiv« 28403-1 DOBRA KUHARICA čedna, varčna. pridna, samostojna, s prav dobrim spričevalo 11. želi menjat! mesto k majhni družini. ga=pe al gospo du. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ljub Ijana 24 let«. 28424-1 DOBRA SOBARICA ln tlkaric3 za privatno stanovanje. dobi takoi službo Gostilna >Mrak< R mska 4. »27 la POSTREŽNICO za ves dan. iščem. Vod uikova c -SS I 28397-la 2 KROJ POMOČNIKA Zi velike kose. iščem.— Cesar J.. Korunov-, 10. Trnovo. 28402 la SLUGO poštenega, za trgovino in tric;kel, sprejme-n.— Naslov v ogl. odd Jutra. 28417-la GOSP. POMOČNICO pridno pošteno in snaž no. za kuho in druga gosp dela razen pranja, sprejme boljša tričlanska družina v centru. — Naslov v ogl. odd. Ju tra. 28425 la GOSPODINJO ali potrežn:co. pošteno za delo od 7. do 15 — s-prejmem. Vprašati 00 p. kine. Prijateljeva 1 I. levo. 28460 1 a TEKAČA 12 do 15 letnega fanta sprejmem za dopoldan ske ure. Inž. Prezelj.— Wolfova ulica 3. 28443 la FRIZ VAJENKO in vajenca sprejme takoj salon Sever škofja Ulica 6 28423 44 ČRTASTO BLAGO za par moških srajc — prodam. Naslov v oglas nem odd Jutra. 28325-6 POUČNI SLOVAR I. in II. del (Glomarjev) v platno vezan, nerabljen, prodam. — Kupim knjigo: Šedivy: češčina za samouke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost« 28346 6 BLAGO Za damski plašč, predvojno ter nekaj metrov svile za obleko, ugodno prodam. Ogled od 12.— 15 ure. Celovška 49-1. 28399-6 RADIO PHILIPS 6 cevni, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 28398 6 KRZNEN PLAŠČ damski. za srednjo postavo ugodil^ prodam. Na ogled iz prijaznosti v trgovini »Alp'm« — Dunajska c. 12 28394 6 POSTELJO leseno, z vzmetmi in z vložki, ugodno prodam. Sotler. Japljeva 3 28393-6 PISALNI STROJ »Olivetti«, nov, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Ugodno« 28389-6 MOŠKE GALOŠE malo rabljene, št. 43. za menjam za št. 40. Za jec. Poljanska 54. 28386-6 RJAVO JOPICO fohlen. z ovratnikom iz kože morskega psa ugod no prodam. Ogled pri krznarju Dolencu Josipu Sv Petra c. 19. 28385-6 Zatemnitev od 17.30 do 6.I0 MOŠKO OBLEKO violino, kauč, dolnji del iz trdega lesa. stensko Bidermsyer uro slike in okvire, ugodno prodam. Stari tre 24. lokal. 28384-6 ČEVELJČKE št. 28. visoke, nove. pro dam Medvedova. 26 I. 28383-6 MOŠKO BLAGO za obleko dobro, prodam. Medvedova 26-1. 28382-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, zelo lep prodan N-.islov v ogl odd Jutra. 28381-6 BICTKEL za trgovino, s prtljažnikom spredaj. 2 brzini — prodam škafar Peter, Rimska cesta. Borštnikov trg 28380-6 DVE I.ISICI lepi. novi. temnorjavl (modre Hei.ie) ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 28377 6 TRŽNI DEŽNIK in moč.-m viz (oizo) po ceni prodam Bizjanova 5, vis. prt!.. Zg. Šiška, blizu gasilskega doma. 28368 6 ZIMSKO SUKNJO moško. črno. predvojno blago, prodam ali zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra 28338 6 ČIPKE domače, kleklane Za pr te, robčke in vložke — prodam Ugodna pril ka ?a neveste! Naslov v ogl. odd. Jutra 28339-6 FROTRKE nerabljene najfinejše predvojno blago 115x58 cm prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kr.-i-np barve« 28350-6 DAMSKo OBLEKO vlnskordeče barve, za srednjo vitko postavo.— predvojno blago, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 28340-6 PRIBOR Za 12 oseb. prvovrsten Berndorf Alpaka. neraro-ljen. orodam. Ugodna prilika. Naslov v oglasnem odd Jutra 28288-6 TRTCIKEL ncve.išp konstrukcije izredno močan, skoraj nov ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28409-6 PLAŠČEK otroški, mornarski, nov, za 2 i« 3 letnega, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23408-6 LEPO DARILO primerno za gospoda. — prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra, 28406-6 BLAGO za damsko obleko. 4 m, temnordeče in batist ši. fon. vse predvojno blago prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 28405-6 DAMSKE ČEVLJE rjave. št. 36. moderne oblike skoraj nove. prodam. Ogled v trgovini Sever, Marijin trg 2. 28354-6 OTROŠKO POSTELJO z žimni.00. prodam. Mi-halek. Gregorčičeva 23. 28416-6 ZA 4000 LIR prodam moško kolo z Ho vimi Sem peri t plašči, — moške rjave, nove, šivane polčevlje št. 40. damske nove, rjave, semiš, moderne polčevlje št. 39 Plorijanska ul. 13-IH.— desno zadnja vrata, pozvoniti. 28428-6 DEŠKE ČEVLJE go.izerice, št. 31 in navadne št. 33. v dobrem stanju ter plašček za eno do dveletno punčko prodam. Zaloška 7-II..— desno. 28420-6 PREŠITO ODEJo predvojno blago, pro- : dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28412-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. z okroglim čolničkom. v brezhibnem stanju. ugodno predam. Nova trgovina, Dunajska 36. (nasproti Gospodarske zveze). 28411-6 MARENGO OBLEKO in damski plašč, prodam Gentleman. Dalmatnova št. 3 2£43>6 PEč srednjo, žedezošamotno, prodam. Ogled od 11.— 12 pri Tomšiču, Tavčar, jeva 13. 28415-6 ŠIVALNI STROJ Singer, skorai nov, na .stojalu ali v omarici — prodam Gostilna Rav bar Staničeva ul. 2. 28413-6 KAUČ dobro ohranjen. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28429-6 RADIOAPARAT 5 cevni ter gramofon — oroda Radioglas. Topniška 16. 28419-6 BOBRIK OPEKO 4000 komadov, prodam. Stepanja vas. K 'oožjemu srobu. št. 24. 28418 6 NAPRODAJ: otroški globoki vozički, plinski rešo na tri grel-^ ce, plinska peč. ščetka za parket, zaboji, ksrai se. mize. stolčki stare omare. žma. kredenca. Jedilnica in drugo. V tr. govlni »Ogled*. Mestni trg 3. vhod skoz vežo. 28426 6 2 RADJOAPARATA Telefunken, prodam. — ev. zamenjam za kolo. Informacije in ogled od 16. dalje. Erronska 11.. priti. 28467-6 JEDILNICO črno, hrastovo politira-no. ugodno prodam. Na. slov v ogi. odd Jutra. 28464-6 SPALNICO orehovo, skoraj novo. v staronemški obliki, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28463 6 GRADL prvovrsten za 2 žmniii in d"<> novi odeji, prodan. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28462-6 Naročite se na resnatae DOBRE KNJIGE! WECK-APARAT za vkuhavanje. kompleten. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28459 6 KORUZO meče te v gnoj! Glede pravilnega krmljenja-pl-tanja prašičev se posvetujte s strokovnjakom. Inž. Prezelj. Wolfova ul. 3. 28444-6 PREDPEČICO za lončeno peč. priprav no tudi za kuhanje — ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti v mlekar, ni Cenčič. Stari trg 24. 28441-6 MOŠKO BLAGO za obleke, zimsko, dobro prodam. Plorijanska 40. spodaj. 28469 6 SPALNICO svetlorjavo. v zelo dobrem stanju, prodam za 15.000 Ur. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28439-6 MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo po. končate s strupom, ki ga debite v drogeriJ; Kftnc. Židovska 1- 28268-6 ZNAMKE predvsem evropske kupim. Ponudbe na oglis. ni odd Jutra pod »Ev ropa« 27000 7 LJUBLJ ZVON posamezne letnike od 1. 1881—1917 ter 1933—1940 iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zbira teli« 27001-7 PISALNE STROJE dobr0 ohrnnjene. boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni — tvrdka Everest Prešer. nova ul 44. 27803 7 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje ter zamenjam manjše in več je številke. Klavžer Voš njakova 4. 28257-7 CEVI za škropljenje vrta. rabljene ali nove. polcolske cca 20 m kup m. Teh nična pisarna R mskn cesta 13. 28293-7 OGRODJE ženskega kolesa ln tudi posameznR druge de!e — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Če Je dobro ohranjeno« 28358-7 PREDPEČICO rabljeno, kupm. Lojze Perko. akad slikar, knjigarna Žužek, oasaža nebotičnika 28370-7 ŠTEDILNIK železen, kompleten, kupim. Ponudbe na ojrlas-ni odd. Jutra pod »Železen štedilnik«. 28392-7 POSTELJO zložljivo, železnn al; dobro ohranjeno leseno, z mrežo, kupim. Med vedo va 3 pritličje desno. 28390-7 FOTOAPARATE in pribor stalro kupujemo Parfumerija Venus ! palača B^te 28174 7 VOT NENO BT. AGO za Sen ko obleko, rjavo kv~.m. Ponudbe na ogl. odci. Jutra pod 'Predvojno blago«. 28400-7 KONCERTNE CITRE kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cltre« 28410-7 RJUHE IN KAPNE kupim. Plačam po današnji ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28427-7 BLAGO ZA KAUČ najmanj 5 m. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 28466-7 DINAMO ZA KOLO kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dlna-mo« 28465-7 STEKLENICE različn;b vrst kupujemo Dobro plačamo Na Va šo SelJo Jlb prevzamemo na domu B Guštin Vodnikom trg 2 J 318 N-7 KRZNENE PLAŠČE lisičje boe dobro ohranjene. kupuje krznar-=tvo Rot Mestni trg 5. J-401-7 Ne prepirajte se za STOLČKE! Pri meni so na izbiro. Krasno izdelani, praktični, za vsako uporabo. - Oglejte si jih! RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 KNJIGE nemške in slovenske pri povedne, nemške znan. stvene ln sicer tehnične in med clnske najnovejše dobe. Pleteršnik Slo. vensko nemški slovar — zemljepisne ln zgodo vinske o Korošk: v vseh jezikih ln tudi druge knjige kuni knlgnma Kleinmavr ln Bamberg. Mik'ožifevi> 16 28442 7 POSTELJO železno zložljivo, kupim Medvedova 3 nri-tllčje. desno 28468-7 SKLADIŠČE sobo ali lokal, vzamem v najem. Velikost 40— 100 kv m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P0 polnoma suho« 28365-17 LEPO PARCELO ob glavnem kolodvoru, ugodno prodam. Parcela je zazidljiva z dvema 5 nadstropnicama. Vsa pojasnila daje realltetna pisarna Habijan Miro.— Cgaletova 1-pritl. tel. 36-97. _ 28306 20 USNJENO ROKAVICO črno, sem izgubila od škofije po Strellški ulici. Pošten najditelj naj Jo vrne proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28414-37 DRAŽBA Na prostovoljni Javni dražbi dne 27. X. ob 15. uri na Gosposvetskl c. 13. vrata 11, bo naprodaj : perilo, obleke ter različni hišni predmeti. 28388 37 _ VAŠE ROKAVICE m usnjene čevlje, vse » delke lz usnja barvamo in semifi čevlje čistimo po najnižji ceni Džemil Halrula. Mestni trg 11 J-340-N 37 Prevodi, prošnje, prepisi. razmnoževanja informacije »SERVIS BIRO«. 4ele*iiMirgova ulica 4 telefon M. 2109 STANOVANJE lepo, podstrešno, z vrtom in ostalim, z najemnino 20 lir v Slškl. zamenjata zakonca za veliko prazno. ločeno, suho sobo v mestu, po možnosti s plinom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu« 28445-21 OPREMLJ. SOBICO išče vlakovodja drž. železnic Za takoj ali s 1-novembrom. Naslov v ogl. odd Jutra. 28401-23a PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, — iščem. Lahko je tudi s predsobo Plačam pošteno. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra ped »Takoj ali s 1. novembrom« 28422 23a PRAZNO SOBO s kopaln oo in predsobo poDo'nora ločeno (gar-souiero), pn možnosti z majhno pečjo iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 28421-23* SOBO z eno ali 2 posteljama iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod R?den plačnik« 28470-23a DOBRA SRCA vljudno prosim za odložene igračke. Zaželjen je medvedek za trilet nega. od staršev ločenega otroka. Oddati v oglasnem odd. Jutra pod »Za Maro Tavčarjevo« 28461-37 POZIV Beguncu ki Je prišel že pred 3 ieti in pol o'o vse premoženje, je bilo dne 24. t m. okrog 6. ure zvečer vzeto pred trgovino Kavč:č v Tav carjevi ulici kolo (bici kol). Storilec je napro-šen. če Ima še ku so čutja do ubogega begun ca. da po-tavi kolo neo. pazno in zaklenjeno pred trgovino Kavčič v Tavčarjevi ul ci ali pa pred hišo. ocrr mi v temno vežo hiše Topni ška ulica 18 . okr-.g 6. ure zvečer ali tudi pozneje. 28440 37 KINO UNION relefnn £2-21 Ljubezenski roman kmetskega dekleta — Sijajna filmska umetnina s slovito Paulo Wessely NJENO ŽIVLJENJE Predstave ob 16. in 19.15 uri KINO SLOGA Te'. Hi Film domotožja ln ljubezni MED HAMBURGOM IN H A ITI Gustav Knnth. O^pla F?»'r»n Predstave: ob 16. in 19 url KA.\x> via I K A Telefon ti-4» Temperamentna Marika Rokk in Wolf Albach Retty v zabavnem filmu PLES S CESARJEM Predstave ob 16. In 19. uri KLOBUCARNA „PA.IKH tfam strokovno osnažl, preobHka ln prebarva Vafi klobuk, da izgleda kot nov — Lastna delavnica. Se priporoča RUDOLF P A« K. LJUBLJANA, SV. P^TRA CEST* ST 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) Bod' kmet, študent, gospod, krema RA^IDA povsod Veliko STAVBNO PODJETJE sprejme takoj: DVA ELEKTROMEHANIKA, DVA STROJNIKA, MINERJE, ZIDARJE, KUHARJA (KUHARICO) proti dobri plači, hrani in stanovanju. — Zglasiti se dnevno med 8. in 12. ter 14. in 16. uro pri ORGANIZACIJI TODT stavimo podjetje dipl. ing. RIESER, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2-1. BBIVNA'KREMA1 ' » : R A Pi D, A:r' bi« {Žile • "-mM -v P B O I ZV ODI: VAN K A I T DELAVCE SPOSOBNE za 3z£e*avo drv, sprejme Eavrafcljstvo drž. gozdov, LJUBLJANA, Puccinijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslnžek v akordu! Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z tlrvmi i. t. . Vsem znancem in sorodnikom naznanjam, da mi je umrla moja soproga KATARINA TERŠEK Pogreb bo v četrtek 26. t. m. ob 14. uri z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 25. oktobra 1944. Umrl je JE3IH ANTON vojni invalid Pogreb bo v četrtek 26. t. m. ob V&4. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 24. oktobra 1944. ŽALUJOČI OSTALI Dotrpela je naša ljubljena mama, stara mama, babica, sestra in teta, gospa v visoki starosti 88 let. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 26. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Trbovlje, Graz, dne 24. oktobra 1944. Globoko žalujoči: ALBIN, sin; MARIJA, vd, ŠULN, AMALIJA, hčerki; ANA rojena PLANINO, snaha; ALBINA in JELICA, vnukinji ter ostalo sorodstvo Mt«' ' >.•«'• Dotrpel je po težki bolezni dne 17. septembra v Beogradu v 53. letu starosti naš nepozabni SELAN JANEZ inšpektor obče državne statistike v Beogradu Maša zadušnica se bo brala dne 7. novembra 1944 ob 7. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Beograd, Ljubljana, 25. X. 1944. Žalujoči: SLAVA roj. JURCA, žena; JELKA, hčerka; FRANCE z rodbino, TONE, brata; MINA, ANA, sestri ter ostalo sorodstvo Zahvala Vsem, ki ste ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše srčnoljub-ljene soproge, zlate mamice, babice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Anice Magotič roj. CERNE soproge šefa krajevne kontrole z nami sočustvovali, blagopokoj-ni pa poklonili obilo krasnega cvetja in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju v petek 27. t. m. ob 7. uri. SREČKO MAGOLIC Z RODBINO tn ostalim sorodstvom O. Goebeler: 21 Sestri in »on« Roman Krenila sta čez terase navzdol proti jezeru. Delkle je zrio naravnost — a kam je gledal mož ob njeni sltrani? Spet in spet so mu švigale oči po njeni svetli postavi. Iskra je bila, živa, lačna življenja. To je bil razločno začutil, ko jo je držali v naročju, čeprav samo za hipec ali dva. Kdo ve, ali bo sestri .kaj povedala o tem? Tej hladni, samozavestna žermski, ki ga je zavrnila, kaikor da ni bilo med ndima niikoli nič. Z zamahom roike je malone izbrisala vse upe in načrte, ki so ga bifld prignali k nji nazaj, in, to je bilo najvažnejše — vse račune. »Pustiva, kar je bilo, naj bo pokopano.« Dobro ste se odrezaili, gospodična Roza Fabriciusova, a ka)j, če jaz nočem? če po-9taiviim na tvoje mesto drugo: to, ki stopa ob moji strani? Zamena ne hi biLa napačna, saj je mlada in zala, in denarja ima toliko kakor ti. Vem, da nisi rešila vsega samo sebi v korist. Počaka ju«), draga Roza, morebiti se pa le še vidimo, čeprav ne ma-raš. Obstal je in se sklenil k mladenlki: »Torej se me res še spominjaš, Ciliika?« »I seveda, gospod Maltten.« »Mnogokrat sem bij pri vas!« »Daa — pri Rozi —.« Malce pikro je bfflto slišati. _ Njiju oči so se uijele. Vzdržala je n e ov preddrljivi pogled, a lica ji je zalila ;emna rdečica. »Skupno slkrivTLOSft imava, Ciliika!« »Da!« Samo to besedico je rekla, nr.to je pobesiia glavo. »In ta ostane med nama. Si masr drugačnih misli, Ciliika?« »Kdo na,i bi jo izb^ebetail?« se je zasme-j»la. »Saj ni bilo nikogar na vrtu. tla bi naju bil videl.« »Ne, na srečo ne, molčiva torej kakor grob, jefli?« Tudi on se je smejal. »Ali če — če se zdaj ti —« »— oženiš z Rožo, ka(j?« Uganil je, kaj ji je na jeziku. »Ne bom se oženil z njo. Zdaj ne več!« »Pa si vendarle prišel k nji — in si —« » — jio zamenjal s CiPJlko in pol iuibi! Ci-liko, meneč, da je Roza, Da, to sem storil, aii Rože, ka sem jo iskal — te — te — nisem več našel. Vselkako ne — v nji —« js po kratkem moflku pomembno dodal. ct.- V. i- >«rtat! t'-2T>nit:il- tišine, neto pa je Tomaž Malten vnovič izpregovoril Malce otožno sicer, nefleam sanjoro, kakor bi ga notranja nuja ginaila, nai se izpove. Vedel je, da to učinkuje, dosiietj j mu je bilo še vsakikratt obneslo. »Mnogo sveta sem prehodil,« je rekel, »im življenje, ka sem ga živel, je bilo — časih — preoetj divje. Da, deikitefcce. Kaj me je končno vendarle prignalo naza5? Hrepenenje po domačih krajih =n po — da, tudi po nji. Sai je b:la sei moje mladosti, tvoja sest-a Rz«. Nekdaj sem mislil, da je prava zr,me, ta 'n -obena d.uga. — Danes vem. da ni bila nikoli'« Ta stavek mu je zamrl v šepetu. »Ne?« Zaikaj ji je ta »ne« 'o ikanj zvon-ko, malone rrnehorra plan 1 iz ust? Možu se je zi-Jk'Mo v očeh. Še gobljev grmovje je nameril korake: »Govoriva po pameti, Ciliika. Go4o\ o veš, kaj je biio nekoč med menoj in tvojo sestro. H<->'el i sva, f!a bi nama postalo vez za vs? življenje. Pa je prišla nesreča, in Roz? ni mog a ažurne!i, da sem odšel, in še d?nes ta dan ne razume.« »A vendar je razum"jivo!« Je b'la res Cil;ika izrekla te besede? Tomaž Ma'ten jo je v burni radosti zgrabi! za roko in io kreoko stisnil. Jznrevidiš, Cilika? Kaj?« »Zdaj sva pri vralcih,« je nadaljevala pogovor. »In tamle je brv. k er p:;s'»ia parniik — tam. evo, pri ko-tani:h P-«rnik mora biti vsaic čas tu. Čujte ga, že -vo-i.« »Pustite ga, naj zvoni, saj g*em lahko tudi na postajo. Skoda, da ne moreva biti večkrat skupaj, Cilika. a kakor slišim, si zaročena.« »Ne, nisem zaročena!« Sama ni vedela zakaj ji je beseda taiko nado planila iz ust. Zmagoslavja, ki mu je zažarelo v očeh, ni opaziHa. Sama je gledala tja ven, na vodo. Tiho, in skoraj kakor da bi jo bilo samo sebe sram, je nadaljevala. »Bratranec stri- ca Heinza je. skupaj sva delala v domu pri otrocih, stric He nz je temu naklcnjen in Roza takisto, ah — ali —« Premolknila je; ali naj mar pove Š3 to, da je s; ma nekoč hotela in prav za prav še vedno hoče, da, še vedno, iz vsega srca? Ne, tega ni mogla priznati, p'ed tem človekom ne. Tomaž Malten je pograbil priložnost. Previdno in nežno kakor dober, sočuten brat ji je ovil reko okrog ramen: »Če nisi zvezana. Ciliika, se vendar osvobodi!« Da, ali — kai te res hočem osvoboditi? Saj se nočem! Beseda ji je bila na jeziku, toda izrekla je ni. Tomaž Malten je mimo nadaljeval: »To stvar moraš seveda kar najresneje premisliti Cilika, in če res izprevidiš, da ne gre — a glej, moj parniik prihaija. — Ali naj splezam čez plot, ali mi odkleneš?« je vprašal in vzdignil njen žareči obrazek k sebi. »Odklenem ti,« je tiho dejala, čuteč, da vprašanje ne meri samo na vrtna vratca. »Oh, Cilika. ko bi mogel s teboj v širni svet! Da si bila z menoj v velikih gozdih in ob slapovih na visokem severu, in da ti morem pokazati velika mesta — zdaj poj-dem kmalu v Pariz To ti je življenje, že večkrat sem bil tam, mnogo slik sem prinese] s svojih potovanj, ali bi ti mogel pokazati vsaj te?« »Zaikaj jih ne bi mogel?« »Roza mi m rekla na svidenje!« Cilika je nekaij minut molčala. Nato je zvonko odgovorila: »Skoraj vsako nedeljo popoldne sva doma.« • Spremila ga je do pristajalne brvi in čakala, dokler ni parniik izginil za bližnjim gozdnim vogalom. Videla je, kako je obstal in pomahal nazaj. Vzdignila je rutico in dala, da je netkaj časa vihrala v vetru. Počasi, zelo počasi se je nazadnje obrnila, stopila nazaj na vrt, zaklenila vratca in se vriila v vilo. Otroci so je pritekli naproti in jo obkolili: »Tetka Cilika. tetfka Cilika, pomisli. Martka Bookova se v soboto vme, stric profesor je telefoniral. Tetka Cilika. sestra Renata pravi, da moramo to praznovati, torej dobimo kolačke in —« »Torej le praznujte!« Ni jim dala dokončati, pobožala je tega in onega plavo1aščka po licih, potrepljala neikatere in navrgla drugim smehljaj. Saj ni mogla drugače, kadar so takole prišli in se privijali k nji in se S smejali s svojimi sinjimi in rjavimi očmi! »Tetka Cilika. venec bomo spletli, da ga obesimo Martki na stol. Boš pomagala, tetka Cilika?« »Da, da. a zdaj pustite tetko Ciliko. čujte, sedem bije, precej boste morali iti k večerji. Tetka Cilika mora takisto večerjati. Gle(jte. sestra Renata že gre po vas.« Vri-sfkaje so io ubrali v hišo. SdKiftletter • Urejuje* KoraorOam »Jutro« sla VeHag ■ Za konzorcij »Jntra« ko« izdajatelja. Staoko Vtrant — Fttr »Narodna i 2a Imfrifrt addelefc odgovarjat " A. G.« al* DnjcksteUe — z» »Narodno tiskarno d. (Lc kot VoKU