Aslovenski
POROČEVALEC
Mesečna naročnina Lir 45.—, RM15—*
Smrt fašizma —
svobodo narodu
G I- A
I L O
O S V O
O D I L N E
R O N T
Leto VL, št. 48
Ljubljana, petek 15. pinija 1945
Cena L 2,— oz. RM 0.70
Trst miren in samozavesten
Tople besede glasila tržaškega delovnega ljudstva »U Lavoratore« ob odhodu Jugoslovanskih čet iz Trsta — Proglas Mestnega osvobodilnega sveta na prebivalstvo
Trst, 13. Jun. (Tanjug.) Tržaški osvobodilni svet je izdal na prebivalstvo proglas oaj se ob prevzemu zasedbene obja«*; pò angloameričkih Četah zadrži mano in naj ne naseda izàvaCem, hi hi cadi povzročili nemira
Danes dopoldne se Je zbraja pred poslopjem Mestnega osvobodilnega sveta na Piazza Unità skupina italijanskih kvesturtnov, ki so opogumljeni zaradi zadnjih dogodkov, zahtevali, da jih nača oblast ponovno sprejme v službo. Ker je oblast zavrnila njihovo zahtevo is jim pojasnila, da fašistov ne bo nikoli jemala v službo, 90 se kvesturioi obrnili na angleške vojaške oblasti, ki so Jim po intervenciji naših oblasti izjavili, da jih bodo sprejemali v službo le sporazumno z našimi oblastmi. Kvesturini so odšli potem na odsek za socialno skrbstvo in zahtevali podporo, češ da so brezposelni hi nimajo od česa živeti. Medtem so jih pred prefekturo odkrili delavci, ki so jih začeli potiskati v stranske ulice, kjer so jih razgnali.
V sežanskem okraja so odhajajočim Jugoslovanskim vojakom priredili velike manifestacije. V Sežani je bila D A»lrrmrtrnilr»i proletarska brigada, ki si je pridobila vse simpatije prebivalstva. Ko hi morala brigada odrti, ljudstvo ni pustilo kamionov naprej. Dogajali so se ganljivi prizori, ko so ljudje solznih oči rotili vojake, naj ostanejo. »Raje amo brez kruha, kakor brez svobode!« so vzklikali in ni Jih bilo mogoče potolažiti, čele ko Je komisar brigade povedal, da odhaja vojska na ukaz maršala Tita, se je ljudstvo vdalo. »Zaupamo maršalu Titu in vemo, da se boste vrnili!« so klicali ljudje za odhajajočimi vojaki.
*H Lavoratore« z dne 12. junija se ▼ svojem uvodniku poslavlja od jugoslovanskih
čet in piše:
»Trst se je včeraj podprti od hrabrih
Titovih vojakov. Pozdravil jih je kot može, ki so skupno z najboljšimi sinovi našega naroda vstali proti zatiralcem m osvobodili mesto nac¡fašistov. Slovo je bilo prav prisrčno, kar je povsem razumljivo, če pomislimo, da se je Titova armada dolga štin leta žrtvovala v hudih partizanskih bojih ne samo zato, da bi pregnala okupatorja, temveč tudi zato, da doseže ono napredno demokracijo, za katero teže vsi narodi. Najboljši, branilci te demokracije so Titovi vojaki, ki so tudi njen aimboO. In zato slovo od njih ni moglo biti drugačno kot prisrčno in ganljivo. Celo meščani, ki so bili do včeraj m.ujčn.1 in so gojili predsodke na-pram amin, ki so preveč izražali svoje simpatije Jugoslovanom, ao obžalovali odhod vojske, ki se Je med tolikimi drug imi, ki so àie skozi našo zemljo, obnašala najbolj resno, skromno, moralno in vljudno.
Jugoslovansko vojaško poveljstvo bo danes zamenjano za angjoameristam. Od nove vojaške oblasti Trst ne zahteva ničesar drugega, kakor spoštovanje onih demokra-tičnJf svoboščin, za katere so se njihovi sinovi borili proti fašizmu, spoštovanje ljudske volje, ki se je že Jasno manifestirala ib t jo vršijo novi organi ljudske obeasti. Ljudska oblast, kateri je Trat v petek na Piazza Unità dokazal z mogočno manifestacijo svojo privrženost, je najči-stejši izraz tega, kar naše ljudstvo hoče, To oblast sestavljajo ljudje, ki so privrženi stvari, za katero so se z vel-ko samoodpo-vedjo vedno borili, in ki izvira naravnost iz ljudstvo v obliki ustanov, sposobnih vršiti naloge, ki so jim poverjene. Ta oblast sestavlja vse sloje in vse politične tendence. Zrasla je pod zaščito Titove armade, kar Je eden izmed vzrokov naše zahvale osvobodilni vojski. Pod zaščito zavezniških poveljstev mora ta oblast nadaljevati s svojim delom, kajti samo zlobneža lahko postavijo v dvom njeno globoko demokratičnost.
S tem: vrsticami se poslavljamo tudi mi od odhajajočih partizanov. Lepšega dokaza za to, da so ljudska vojska, ki se je borila m svobodo, za ljudske pravice, za napredek in ki je zrasla iz najbolj zavestnih prostovoljnih formacij, niso mogli dati. Posebno pa pozdravljamo naše Garibaldince, lb so v bratstvu orožja in duha vodili boj s slovenskimi tovariši za osvoboditev naše zemlje in vzpostavitev ljudske demokracije.
Pozdravljamo nastopajoče zavezniško poveljstvo, čigar oborožene Sile so mnogo doprinesle k osvoboditvi Italije in k zmagi demokratičnega bloka nad najhujšim sovražnikom človeštva, nacifašizmam. Načela Atlantske listine im medzavozniških konferenc v Moskvi, Teheranu in jeOti se skladajo z našimi načeli, posebno v pogledu ljudskih pravic samoodločbe In proste izbire oblike vladanja. Mi ne želimo ničesar drugega kot tolmačita im uveljaviti voljo delavstva, voljo ljudstva.«
Položaj na Goriškem
Gorica. 14. jun. (Tanjug.) Kakor v' Trstu, so tudi v Gorici po odhodu naše vojske reakcionarni elementi dvignili glavo. Goriško prebivalstvo je na izzivanje fašistov dostojanstveno odgovorilo in ponovno potrdilo, da je tesno strnjeno okrog svoje demokratične oblasti.
Ljudstvo je tudi danes manifestiralo po ulicah za priključitev Primorske Jugoslaviji. Ponosno je mladina nosila po ulicah zastavo z rdečo zvezdo in vzklikala Trsta, naši voj-
sfci in našim oblastem. Pri tem je neka ženska pljunila na zastavo. Množica jo je takoj izročila Narodni milici. Isto se je zgodilo tudi z neko drugo žensko, ki je strgala sliko maršala Ti tali Italije so se pričeli vračati protiljudski elementi in fašistični zločinci, ki so iz strahu pred kaznijo za svoja dejanja pobegnili pred našimi oblastmi in 6e sedaj čutijo zopei vame.
V Tolminu je bila včeraj velika manifestacija, na kateri so množice od blizu in daleč ponovno manifestirale svojo voljo, da hočejo živeti v Jugoslaviju Govor politkomisarja komande mesta so prekinjali neprestani vzkliki:	»Smrt izdajalcem! Dol z reakcijo!
Hočemo, da bo Primorska vključena v Titovo Jugoslavijo.« Prebrana je bila vrsta resolucij in pozdravnih brzojavk maršalu Titu, ki so jih napisale preproste žene in dekleta. Navdušena množica je zahtevala, da bi razložili položaj, ki je nastal s podpisom pogodbe- Tov. Miklavž, član N00 za goriško okrožje, je pojasnil sporazum.
Benečija je postala zatočišče domačih in tujih reakcionarjev. Skupina fašistov iz občine Drenke je obkolila vas Livske Ravne in po starih fašističnih metodah terorizirala mimo prebivalstvo, ki je ob tej priliki doživelo več strahu kakor v času vpadov nacističnih tolp. V skupini sta bila tudi znana fašistična zločinca Matuzeli Franc in Justi-nin Pdpo. Fašisti iz Sovodenj so obkolili vas Livek in vdrli v šolo. Ko so izropali nekaj hiš ta odpeljali nekaj konj, so obkolili vas
Beograd, 13. Jun. (Tanjug). Na Banjici je bila svečana revija čet I. bolgarske armade, M se je skupno z divizijami Jugoslovanske armade in Rdeče armade boniia proti skupnemu sovražniku nacistični Nemčiji. Na pregledu je nastopjlo pet bolgarskih divizij s polkovnimi zastavami Nastopile so tudi jugoslovanske čeifce.
Svečanosti na Banjici ki je bilo novo potrdilo bratstva jugoslovanskih narodov z bolgarskim narodom, so prisostvovali maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, podpredsednik AVNOJ a Moša Pijade in -Marko Vujačič, podpredsednik zvezne v ade Milan Grol in ministri zvezne vlade, predstavniki Jugoslovanske armade, diplomatski zbor, člani zavezniških vojaških misij in zastopniki tujega in domačega tiska-
Ko je prispel maršal Tito na slavnostni prostor, je v spremstvu komandanta I-bolgarske armade generalnega poročnika Stojčeva pregledal bolgarske divizije, nakar je bil prečitan odlok AVNOJa o odlikovanju poveljnikov in borcev bolgarske vojske.
Po prečitanju odloka o odlikovanjih so prihajali na tribuno odl'kovani bolgar ki borci, ki jim je maršal T.rto osebno izročat. odlikovanja. Po razdelitvi od ikovanj je imel maršal Tito nagovor na odlikovance in zbrane bolgarske divizije.
V imenu I. bolgarske armade mu je odgovoril njen poveljnik generalni poročnik Stojčev. ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Odlikovanja, ki smo jih prejeti, bodo sdmbor naše skupne borbe, prijateljstva in bratstva Ob tej priliki se zahvaliujemo jugoslovanskim narodom za vsa izkazana
Beograd, 14. jun. »Politika« objavlja izjavo pomočnika bolgarskega vojnega ministra narodnega heroja generala Blagoja Ivanova, kjer je med drugim rečeno: Bolgarski zgodovinski pokret je dobival akt vno pomoč s strani jugoslovanskih partizanov v hram in orožju. Ne glede na ozemlje so naši borci skupno z makedonskimi in srbskimi partizani volili povsod borbo proti skupnemu sovražniku. Zgrajena je bila bratska ed‘nost med našimi Južnoslovanskimi narodi. V borb1 proti fašizmu je do 9. septembra 1944. leta žrtvoval bolgarski narod nad 90.000 padlih iz vrst svojih najboljših sinov. Približno
1.600.000	bolgarsk’h državljanov je šlo skozi zapore, koncentracijska taborišča ali pa so bili internirani. Po 9. septembru 1944. leta je dal bolgarski narol okrog
35.000	žrtev za svobodo bolgarskega naroda In bratskih jugoslovanskih narodov. Skupna berba in skupno prelita kri je utrdila za vedno bratstvo ’n edinstvo med narodom Bolgarije in Jugoslavije. Zasluga da 1e bolgarski nam’ Icrpnll na popolnoma novo pot gre predvsem Rdeč1 armadi, ki je že drugič pomagala osvoboditi naš narod, in narodno osvobodilnemu gibanju, ki so ga do 9. septembra volil’ odbor OFar-ske fronte in predvsem delavska stranka in komunisti. Ti so organizirali in vodili narodne množice do 9l septembra. Pri
Jevšček m na surov način napravili hišne preiskave. Skupino je vodil bivši fašist in poročnik bivše fašistične vojske Kaijuh iz vasi Beraas. V zapadnih vaseh Brginjskega kota je teror teh tolp še hujši. V vasi Robe-dišče so ljudje popisali svoje hiše z gesli, ki kažejo njihovo navdušenost za novo Jugoslavijo. Italijanski reakcionarji eo prebivalce vasi s pretnjo najtežjih posledic prisilili, da izbrišejo gesla s svojih hiš.
Težavna repatriacija naših ljudi iz nemških in italijanskih taborišč
Trst. 13. jun. (Tanjug.) Od povsod prihajajo sporočila, kako počasi in kako težavno se vrši repatriacija naših ljudi, ki se vračajo iz nemških in italijanskih taborišč. Na povratku se jim postavlja na pot vse polno ovir. Tako je neka jugoslovanska skupina v Benetkah pismeno prosila, da se ji dovoli povratek v domovino, da se priključi jugoslovanski armadi, pa ni bila uslišana. Kljub temu je skupina, navezana sama nase, srečno prispela v Jugoslavijo. Na reki Piavi in Tagliamentu včasih zavračajo vračajoče se skupine Jugoslovanov in Tržačanov m jih s kamioni odvažajo proti srednji Italiji. Isto se dogaja z ljudmi, bi se vračajo preko Vidma. Tam ie več tisoč naših ljudi.
V okolici Treviso je ustanovljeno taborišče za jugoslovanske belogardistične begunce. Od tam prihajajo nekateri belogardisti tudi v Benetke.
Velika revija bolgarske vojske v Beogradu
Reviji je prisostvoval tudi maršal Tit», ki je osebna Izročil odlikovanim bolgarskim borcem odlikovanja
Eülgarske žrtve za sv&ba&a
Izjava pamočnika bolgarskega vojnega ministra
bratska čustva med našo borbo proti skupnemu sovražniku. V Jugoslaviji zapuščamo grobove naših padlih borcev, ki so s skupno prelito krvjo položili temelje bratstva naših narodov. Naša naloga je nadaljevati njihovo delo vse do naše popolne združitve- Žrtve naših padlih tovarišev niso bile zaman- Danes stoji za njimi ves bolgarski narod neomajno odločen, da večno živi v bratstvu z jugoslovanskimi narodi. To bratstvo In edinstvo bomo branili z vsemi sredstvi tako proti notranjim kakor proti zunanjim sovražnikom.«
Ob zaključku svojega govora je pozval general Stojčev zbrane bolgarske borce, naj pozdravijo enega izmed največjih borcev za svobodo, tvorca bratske Jugoslavije, maršala Tita, Njegovemu pozivu se je odzvalo na desettisoče bolgarskih vojakov, ki so pozdraviš maršala Tita z gromovitim klicem: »Ura«.	*
Izjava jugoslovanskega
poslanika v Londonu
“ London, 14 jun. Govoreč na tiskovni konferenci o sedanjih problemih nove Jugoslavije je dr. Ljubo Leontič, novi jugoslovanski veleposlanik v Londonu, dejal, da se Balkan preraja in da noče biti več arena za mednarodno igro interesov, ampak hoče s pomočjo velikih zaveznikov postati branik miru in most za izmenjavo gmotnih dobrin in kulturnih vrednot med vzhodom in zahodom. Nismo skušali »ugrabiti« česar koli, kar ni naše, je dejal veleposlanik, »ampak samo osvoboditi stotisoče naših rojakov, ki so živeli med obema vojnama v sužnosrti.
osvoboditvi bolgarskega naroda je sodelovala tudi osvobol’lna armada Jugoslavije, ki jo je vodil in j' poveljeval veliki sin Jugoslavije Josip Broz Tito.
Bolgarski znanstveniki
potujejo v Moskvo
Sofija, 12. jun. Predstavniki bolgarske znanstvene akadem'je, univerze v Sofiji .in profesor Nikalčev. ki je osebno prejel vabilo, bodo odpotovali v Moskvo, kjer bolo prisostvovali svečani seji znanstvene akademije Sovjetske zveze .
Svečan sprejem generalov
Rdeče armade v Subotici
Beograd, 13. junija. V Subotico so prišli general’ UL ukrajinske fronte z generalnim poročnikom Garskavom na čelu. Goste j so sprejeli in pozdravili subotiški meščani in predstavniki narodne oblasti. Naš narod, ki ga je osvobodila Rdeča armada je na-1 vdušeno sprejel sovjetske generale in jim pripravil zanimiv spored v mestnem gledališču.
ŠIRITE TISK
Osvobodilne fronte!
Moskovska posvetovanja o preureditvi poljske vlade
Zastopniki poljskih demokratičnih struj pozvani na sestanek v Moskvo
M°skva, 13. Jun. (Taass.) Ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov, britanski veleposlanik sir Archibald Clark Kerr in veleposlanik Združenih držav Harriman, ki jih je krimska konferenca treh zavezniških velesil pooblastila, da se posvetujejo s Hani začasne poljske vlade in drugimi demokratskimi voditelji na Poljskem ter v inozemstvu o preureditvi začasne poljske vlade na širši demokratični podlagi s pritegnitvijo demokratskih voditeljev na Poljskem ter v inozemstvu in o sestavi začasne poljske vlade narodne edinosti, so se zedinili, da bodo povabili na povetovanja, ld jih določa krimski dogovor glede Poljske, naslednje osebnosti: 1. zastopnike začasne poljske vlade Boleslave Bjeruta, Edvarda Osubko-Moravskega, Vladislava Kovalske-ga, Vladislava Gomulka; 2. demokratske voditelje v Poljski: Vincenta Witosa, Sigmunda Zulawskega, Stanislava Kutrseba, Adama Krzyzanowskega, Henrija Kolo-dzeiskega; 3. demokratske voditelje v inozemstvu:	Stanislava Mikolaczyka, Jana
Stanczyka; Julijana Zarikowskega. Vse te navedene osebnosti so povabila, naj pridejo dne 15. Junija v Moskvo.
Po informacijah Reuterja iz Moskve izražajo tamošnji merodajni krogi upanje, da bo mogoče lahko že v kratkem urediti zamotano poljsko vprašanje. Po posvetovanjih z Molotovom, angleškim in ameriškim veleposlanikom bodo povabljeni poljski politiki najbrže pozvani, da skupaj sestavijo načrt za ureditev poljskega vprašanja, ki bi maral biti gotov pred sestankom »velikih treh«.
Londonski poljski krogi se še niso izjavili ali se bodo njihovi demokratski voditelji odzvali vabilu na moskovsko konferenco.
V zvezi z objavo vesti o povabilu poljskih pajitikav na posvetovanja v Moskvo je izjavil) v angleškem parlamentu zastopnik vlade Law, da bodo moskovski razgovori šele prvi korak k urejevanju poljskega vprašanja ter izrazil! nado, da se bodo moskovska posvetovanja končala s sestavo take poljske vlade, ki bo sprejemljiva za vse poljske stranke in bo priznana od vseh velesil.
Izgon sudetskih
London, 12. jim. (Reuter) V londonskih političnih krogih pozorno zasledujejo češko politiko napram sudetskim in ostalim Nemcem na ozemlju češkoslovaške republike. Kakor znano, je prezide nt dr. Beneš v svojem govoru v Lidicah naglasil, da morajo Nemci kot celota prevzeti odgovornost za zločine nacističnega režima in da bo storil češki narod vse, da se zavaruje pred ponovnim izdajstvom svojih Nemcev. Zato se je odločil »izgnati Nemce pravočasno iz svoje dežele in tako dokončno rešiti nemški problem v CSR-«
V zvezi s to objavo je izjavil češki minister za notranje zadeve, da bo prizanešen izgon tistim Nemcem, ki so bili zaradi svojega političnega prepričanja v koncentracijskih taboriščih ali zaporih, kakor tudi vsem tistim, ki so podpirali deški narod v njegovi osvobodilni borbi.
Po vesteh iz Prage so Čehi že pričeli zbirati sudetske Nemce in pripravljati njihov izgon. Prav tako so zbrali vse praške Nemce v nekem športnem stadionu, kjer čakajo nadaljnjih odredb.
Vprašanje postopanja češkoslovaške vlade s sudetskimi Nemci je bilo tudi predmet razprave v angleškem parlamentu, kjer je laburist Strauss vprašal vlado, ali se strinja z nameravanim izgonom sudetskih Nemcev iz ČSR. Zastopnik angleške vlade Law je odgovoril, da vlada še nima podrobnih poročil o obsegu izgona sudetskih
Sredstva za zagotovitev svetovne varnosti
San Francisco, 13. Jun. Na konferenc; v San Franciscu so včeraj sprejeli načrt o medsebojni vojaški pomoči 50 narodov, ki so člani organizacije za svetovno vaimost. Ta načrt določa:
1.	Zveza za svetovno varnost ima pravico, da uporabi proti napadalcu diplomatske, poljedelske in finančne sankcije.
2.	Zveza za svetovno varnost ima pravico uporabljati vojne sile članov varnostne organizacije.
3.	Zveza za svetovno varnost ima ▼ tem. primeru pravico, da prevzame potrebne vojaške ukrepe.
4.	Zveza za svetovno varnost lahtoo uporabi za uničenje napadalca posebne kontingente, zlasti letalske sile.
Iz tega je razvidno, da so pravice zveze za svetovno varnost mnogo večje, nego ao bale pravice starega Društva narodov.
Churchillove skrbi
London, 13- jun, (Reuter). Churchill je imel svoj drugi volilna govor po radiu- V uvodu je obžaloval nujne posledice volilne borbe, ki slabe ugled Velike Britanije. Svaril je pred nadaljevanjem strankarskih bojev po volitvah, ker bodo nujno dovedM do tega, da bodo svetovne velesile kakor
n.	pr. junaška in v jeklo vkovana Sovjetska zveza ter Zedinjene države s svojim močnim predsednikom nadaljevale svojo pot v iltejevanju svetovnih problemov, ne da bi se čul angleški glas drugače kakor v ponižnih kompromisih. Nato je govoril Churchill «, nalogah vojne proti Japonski in za obnovo angleškega gospodarstva. Svoj govor je končal z novimi očitki proti angleškim socialistom, češ da imajo revolucionarne načrte in da hočejo okrniti pravice parlamenta in opozicijske kritike Zaskrbljeno je tudi ugotovil, da v Angliji stalno pada število rojstev in da ima danes Anglija mnogo manj mladine pod 20. leti starosti, kakor jo je imela ob zaključku prve svetovne vojne.
Mučilnica za svobodoljubne Poljake v Invercastingu
Moskva, 13. junija (Tass). Moskovska »Pravda« objavlja dolg članek o strahotnih prilikah v poljskem koncentracijskem
Nemcev Iz e§It
Nemcev, vlada pa meni, da bi se moralo preseljevanje Nemcev v kakršnemkoli obsegu izvršiti šele v okviru načrta za povojno ureditev Ngmčije. Za sedaj je gotovo samo to, da se nasilno preseljevanje sudetskih Nemcev ne izvaja na ozemlju ČSR, ki ga imajo zasedenega ameriške čete, glede položaja na ozemlju, ki je pod kontrolo sovjetskih čet, pa ni vesti.
6e£koslovaška zahteva popravo severnih rrej
London. 14 jun. (Reuter). Oeškoslsva. ški podtajnik za zunanje zadeve dr. Vlado Clementis je naznanil po ra lin iz Prage, da bo češkoslovaška vlada v kratkem predložila zaveznikom tri zahteve po nemškem ozemlju. Med drugim je izjav'1, da hoče češkoslovaška vključiti v svoje meje področje Kladsko (Glafz) ter doseči poprave meje na področju Hluclnsko (Hultschln) in Ratibor. Kladsko področje, ki leži na oni strani češkoslovaške severne meje, južno od Vratislave, je bilo priključeno rajlra samo zato, da bi tvorilo napadalni klin nemškega imperializma proti srcu češke dežele, češkoslovaške čete hočejo zavarovati ta področja na temelju med-zavezniškega dogovora o okupacijskih conah v Nemč’ji, ki določa okupacijo gotovih nemških področij po zaveznikih, ki so sodelovali v vojni.
taborišču v škotskem mestu Invercasting pri Edinburgu. PrLifce v tamkajšnjem taborišču so na las podobne onim, ki so vladale v poljskem taborišču Bereza Kartaška, kamor so zapirali poljski reakcionarji vse svobodoljubne in napredne Poljake, ki so kritizirali poljski fašistični režim. V Invercastimg so strpali poljski reakcionarji vse tiste Poljake, ki se upirajo, da bi služili njihovi reakcionarni politiki. V taborišču so izpostavljeni ujetniki vsem mogočim mukam in niso redke tudi justL-fiikacije, ki jih izvršujejo pod pretvezo, da je jetnik poskušal prebegniti
Angleška javnost je zvedela za prilike v tem taborišču šele p» člankih poljskega novinarja dr- Jagodzimskega, ki je bij v njem dva dni zapri- Angleški listi se upravičeno vprašujejo, kako so mogle gledati odgovorne angleške oblasti obstoj taborišča v Invercastingu, kjer mučijo in ubijajo preijske rodoljube samo zato, ker ljubijo svobodo in preljsko domovino. Moskovska »Pravda« končuje svoj članek z ugotovitvijo, da je izključeno vsako resno in iskreno izkoreninjenje fašističnih gnezd v Evropi, dokler bodo obstojala še taborišča, kakršno je v Invercastingu.
Bivši poveljnik v Bachen-waldu ujet
London, 13. jun. Hermana Fisterja, bivšega preveljnika koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu, so Izsledili z častniki njegovega štaba v taborišču vojnih ujetnikov okoli dvajset milj zapadno od Mona-kova. Fisterju in njegovim častnikom se je presrečilo ubežati divji besnosti tisočev lačnih in napol blaznih jetnikov v Buchen-waldu, ki so se sami maščevali nad svojimi stražarji, ko je bilo taborišče osvobojeno. Obveščevalna služba UL armade Združenih držav je zasledovala Fisterja, odkar je preoblečen zbežal, in so ga končno spoznali med tisoči jetnikov.
PietroNenni princu Usn&srtu
Rim, 13. jun. Pietro Nenni, tajnik socialistične stranke, je danes obiskal princa Umberta. Bilo je prvič, da je pristal na obisk v kraljevi palači. Nenni je princa p>o-svaril. da se mora izogniti državljanski vojni samo na ta način, če se bo zavezal, da bo predpiral 'zid ljudskih volitev gleie bodoče državne oblike. Povedal mu je tudi, da namerava začeti vsesplošno republikansko kampanjo v času pred sestavo ustavodajne skupščine.
Sodišč® slovenske narodne časti
ko v bližnjih dneh začelo z delom
Vsak Slovenec je dolžan sodelovati pri moralni obnovi in zavarovanju pridobitev naše borbe — Narod sam bo sodil one, ki so omadeževali
njegovo čast
Zahtevi slovenskega naroda je zadoščeno. Predsedstvo Slovenskega Narodno Osvoboiilnega Sveta je izdalo Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast. Ustanovilo je posebno sod’šče slovenske narodne časti.
V dobi, ko je slovenski narod preživljal najtežja leta svoje zgodovine, ko so najboljši sinovi in hčere z orožjem v roki vodili borbo proti okupatorjem in njegovim pomagačem, so se v našem narodu našli kapitulanti 1n izrodki, ki so na ta ali drug način soielovali z okupatorjem, služili v njegovem aparatu ali pa mu Izkazovali usluge v kakršnih koli oblikah. Na ta nar čin so Izdali svoj narod in omadeževali svoje narodno ime in čast. Narod ima vso pravico, da onemogoči take vrste škodljivcem nadaljnje rovarjenje proti demokratski oblasti ter ogrožanje v borbi pridobljenih ljudskih pravic. Smisel tega zakona je izključiti iz javnega življenja in vzeti narodno čast onemu, ki je žalil to kolektivno svetinjo; zapleniti v korist naroda premoženje, pridobljeno z izdajstvom; prisiliti na delo v korist narodne skupnosti trne, ki so parazitsko in izdajalsko živeli v korist svojega naroda. Zato so kazni predvsem izguba nacionalne časti, lahko ali težko prisilno delo in zaplemba ’mcvine. Izguba nacionalne časti je lahko časovna ali trajna, prisilno delo pa največ do 10 let
Glavne značilnosti Zakona so predvsem te, da določno karakterizirajo kazniva dejanja, ki obstoje v političnem, propagandnem, kulturnem, umetniškem, gospodarskem, pravnem ali 'administrativnem sodelovanju z okupatorjem in njegovimi pomagači. Kot oblike takega sodelovanja se smatrajo: udeležba v izdajalskih političnih in vojaških organizacijah ali njih podpiranje; predavanja ter p’sanje oziroma podpisovanje, izdajanje, tiskanje, razšir-
Beograd, 13. jun. (Tanjug) »Borba« objavlja članek, ki je posvečen prvemu kongresu antifašistične mladine Balkana. Že na konferenci 10. januarja v Skoplju, ki so se je udeležili predstavniki mladine Jugoslavije, Grčije, Bolgarije, Albanije, Ru-munije, so sklenili, da bo ob prvi priliki s klican kongres antifašistične mladine Balkana. V Beogradu je bila nedavno pred-konferenca, da pripravi vse potrebno za kongres, na katerega bodo povabljeni tudi predstavniki vseh mednarodnih mladinskih organizacij na svetu. Prvega kongresa antifašistične mladine Balkana se bo udeležilo 500 Izbranih delegatov in opazovalci ter udeleženci iz vseh balkanskih držav. Na kongresu bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so skupne balkanski mladini, o medsebojnem spoznavanju in mobilizaciji vseh mladinskih mod, ki naj združene pomagajo za ohranitev trajnega miru. Mladina balkanskih narodov je že mnogo storila za zbližanje balkanskih narodov, bratsko sodelovanje in za zgraditev boljše in srečnejše bodočnosti. Mladina je prva povzdignila idejo bratstva in edinstva balkanskih narodov. Mladina teh narodov je tudi sodelovala v veliki osvobodilni vojni ob strani mladine Sovjetske zveze, Anglije in Amerike in je v tej vojni tudi dala velik doprinos v krvi in žrtvah ter s tem bistveno pripomogla k porazu fašistične Nemčije. Bratstvo tn edinstvo mladine Jugoslavije, Grčije, Albanije in Rumunije je
Trst, dne 12. junija 1945 i
Enote naše vojske, ob osmi uri zjutraj zapuščajo mesto. Samozavestno in disciplinirano korakajo naši borci po tržaških ulicah. Dostojanstveno gredo in se ne ozirajo po tistih, ki so Primorskemu ljudstvu v zadnjih petindvajsetih letih prizadejali toliko gorja. Po mestu, katerega so osvobodili izpod fašistične more prav oni, je odmeval čvrst in odločen partizanski korak. Iz njihovih zagrenjenih sre je orila pesem tja proti morju in v modro nebo, ta pesem, ki se je porodila iz naše težke borbe proti italijanskim fašističnim imperialistom.
Na obeh straneh ulic so se zbirali Tržačani. Ni jih bilo malo. ženske so jokale in od žalosti in razburjenja trgale žepne robce, ki so Jih držale v rokah. Vzklikale so odhajajočim fantom, roteč jih: »Ostanite! Vi ste nas osvobodili! Težko nam bo brez vas, fašisti nas bodo preganjali!«
»Toliko krvi ste žrtvovali in toliko pretrpeli za Trst! Nikamor partizani! Vrnite se!« odmeva po trgu Oberdan vzklik pristaniškega delavca.
Resni obrazi odhajajočih vojakov odgovarjajo pozivu Tržačana: »Gremo, da se bomo vrnili!«
*
^ A kotona, W se kot kača gornika, go gegg-
janje knjig, brošur, člankov, razglasov ali letakov, s katerimi se opravičuje okupacija, ■ oziroma obsoja ali sramoti narodnoosvobodilni boj; služba v policijskem ali v uradniškem sestavu na položaju, kj je posebno važen za okupatorja itd. Skratka gre za one zločine in prestopke, ki se ne kvalificirajo kot veleizdaja ah pomoč okupatorju v izvrševanju njegovih vojnfh zločinov, za kar so pristojna vojaška sodišča. In slednjič pridejo pred sodišče slovenske narodne časti vsi oni, ki so karkoli pomagali s svojim delovanjem na odgovornih mestih, da je prišlo do sramotnega poraza Jugoslavije v letu 1941. Torej tudi oni. ki so morali pričakovati sramotni poraz, pa niso ničesar storili, đa bi ga preprečili, čeprav so b;li na položajih, da bi to lahko storili. Kazniva dejanja ne zastarajo, kajti pridobitve osvobodilne borbe morajo biti očuvane za vselej in sramotno sodelovanje z okupatorjem ne more biti odpustljivo, razen v kolikor se je storilec po izvršenju kaznivega dejanja trudil, da z aktivno udeležbo v naroino-osvobodil-nem gibanju doprinese vse, da se ustvarijo cilji nar^dno-osvobodllne borbe Le tako akti im o sodelovanje v našem pokretu je olajšilna okolnost in mere privesti v posebnih primerih tudi do oprostitve vsake kazni.
Ta zakon nalaga slehernemu poštenemu Slovencu dolžnost, ki izvira iz skupne skrbi za usodo naroda, dolžnost sodelovanja pri moralni obnovi in zavarovanju pri. dc.bitev naše borbe za vsa bodoča pokole-nja. Zato nobenega omahovanja, nobene popustljivosti. Sleherni Slovenec je dolžan, da sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega narodnega telesa, še več! Kdor prj tem čiščenju ne sodeluje, se ne zavela, da pomaga sovražniku. Kajti sovražnik ne spi, on ne misli na kapitulacijo,
eden izmed temeljev miru na Balkanu in v Evropi. Zaradi tega bosta obnavljanje in okrepitev tega bratstva v veliki meri doprinesla tudi k učvrstitvi miru na Balkanu in k zgraditvi novega življenja v vseh balkanskih deželah. Prvi kongres antifašistične mladine Balkana bo obenem tudi manifestacija, da je mladina pripravljena delati za obnovo svoje domovine in boriti se proti vsem, ki to obnovo zavirajo.
Zastopstvo madžarske mladine v Beograd»
Beograd, 14. jun- (Tanjug)- Semkaj je prispela delegacija madžarske demokratične mladine, da obišče jugoslovansko mladino in se skupno z njo kot najbolj borbeno in na j hrabre j šo poveže z mladino v Bolgariji, Albaniji, Grčiji in Rumuniji.
Mladinska konferenca
na Riški
Reka, 13. jun. (Tanjug.) Na Reki je bila
8.,	9. in 10. t m. druga okrožna konferenca mladine hrvatskega Primorja. Konference se je udeležilo nad risoe delegatov. Konferenca, ki je potekala v duhu bratstva hrvatske mladine, je bila najboljši odgovor borbene mladine Primorja vsem izzivačem, ki skušajo razbiti edinstvo Hrvatov in Italijanov v Istri im na Reki.
pentinah v smeri Opčin, hite štiri žene, dve starejši in dve mlajši.
»Kam, žene?«
Pogledi vseh štirih so se istočasno uprli na odhajajoče čete.
»Zakaj? Česa se bojite?«
»Fašistov!« odgovori ena izmed starejših žen v italijanskem jeziku.
»Tudi vi? Kam?«
»Za sinom!«
»Za sinom?«
»Za sinom — k Titu!« odgovori Italijanka — mati garibaldinca.
•
Ljudstvo, ki se je ob odhodu naših čet iz mesta tako prisrčno poslovilo od njih, sem našel ko sem se vrnil, kako se je porazdelilo v večje in manjše skupine in se živo razgovarjalo med seboj. Pri vseh je bila beseda Ista: »Vrnili se bodo? Kdaj? Kaj bo z nami?« Od časa do časa se je kdo od njih ozrl proti Opčinam. »Tam nekje morajo biti sedaj naši fantje!« Z globokimi vzdihi so jih spremljali na poti. V očeh vseh brez izjeme, pa je odseval neizmeren ponos na vojsko, ki je osvobodila Trst.
»Trst še nikoli ni imel v svoji sredini vojaku, M bi Imela, toliko ugleda, kot ga
on dela, čeprav je potolčen na političnem in vojaškem polju. Uspeha ne bo imel, ako bomo budno stali na straži osnovnih načel Osvobodilne Fronte, ako v samem začetku preprečimo vse pojave rušenja pridobitev naše borbe. Tudi pri nas so še skriti sovražniki, ki jm ni očitati veleizdaje ali direktne pomoči okupatorju, ki pa so s svojim sodelovanjem, s svojimi prijateljskimi odnošaji rušili borbeno sposobnost narodnih množic, sramotili pred okupatorjem naše ustanove in bi bili v pripravnem trenutku prav tako sposobni skočiti nam v hrbet. Z raznovrstnimi sredstvi bodo skušali rušiti demokratično oblast in ogrožati ljudske pravice. Znano je, da se na različne načine skrivajo ljudje, ki jih bo zadela prej ali slej teža zakonu. Nekateri so se v prvih dneh po osvoboje-nju splazili celo v naše ustanove. Toda kazni ne bo ušel nihče od njih. Sodišče slovenske narodne časti bo nastopilo v bližnjih dneh s svojo strogo, toda pravično sodbo. Sam narod bo sodil one, ki so omadeževali njegovo čast.
Preiskavo o kaznivih dejanjih bo vodilo Javno tožilstvo, ki bo zastopalo tud’ obtožbo pri razpravi. Da bi se olajšala ore-iskava In da se omogoči v vseh primerih ugotovitev resnice, naj pošljejo vsi, ki so na tem zainteresirani, poročila o vsem, kar jim je znano, pristojnim javnim tožilcem. Za Ljubljansko okrožje torej Javnemu tožilcu za Ljubljansko okrožje, za mesto Ljubljana Javnemu tožilcu za okrožje mesto Ljubljana, za Mariborsko okrožje Javnemu tožilcu za Mariborsko okrožje itd. Poročila in obvestila naj bodo trogo objektivna in naj vsebujejo tudi imena prič in navedbe o drugačnih dokazilih. Le tako bo mogoče izvajati strogo, toda pravično sodstvo.
Iz pisarne Javnega tožilca Slovenije.
riši, ki niso iskali nikakih koristi, nikakih odlikovanj, to so bili naši najboljši aktivisti, idealisti, ki so stremeli le za tem, da nudijo našemu narodu cim višjo stopnjo izobrazbe in ga postavijo ponovno v vrsto visokokulturnih narodov. Brez potrebne obleke, brez obutve, da, celo zelo pogostoma brez zadostne hrane so ti tovariši prezebali v nezakurjenih učilnicah skupno s svojo mladino. To so ljudje, ki stoje visoko nad tistima poklicnimi tovariši, ki so kljub pozivom naroda delali v okrilju okupatorja.
Nacisti se skrivajo pod
znakom Rdečega križa
Kodanj, 12. jun. Odgovorne uradne osebe danskega svobodnega gibanja trdijo, da služi izdelan sistem nemškega Rdečega križa na Damskem kot pribežališče za široko razpredeno nacistično podtalno orga»-nizacijo. Po izpovedi tek Dancev ao nastavljeni bivši SS in nacistični častniki in uradniki kot dobro misleči delavci pri Rdečem križu, ki pa zlorabljajo gibanje, da ščitijo pogTešame Nemce. Mnogi nacisti skušajo preslepiti zaveznike in ustanoviti pod zaščito znaka Rdečega križa orgami-zacijo, ki naj bi aLuži&a kot krinka za pro-tazavezniško gibanje. Izvršene so bile aretacije, da se preverijo te trditve. Med aretiranci sta dr. Enhardt, vodja nemškega Rdečega križa na Danskem, in njegov glavni pomočnik major grof Nottu!iiisky. O obeh pravijo, da sta bila visoka člana nacistične stranke. Dr. Erhardt je nosil Fuhrerjev prstan, ki ga imajo samo stari pristaši stranke.
Aretiran je bil tudi dr. Held iz največ je nemške bolnišnice v Kodamju; iščejo pa tudi barona Rudgerja v. DossSerja, bivšega šefa nemškega turističnega urada v Stockholmu, ki je izgnan iz švedske zaradi vohunstva in je btl kasneje navidezni član tukajšnjega meškega Rdečega križa. Danci Izražajo tudi sum, da je ta podtalna nemška organizacija povezana s sličnimi prizadevanji v Nemčiji in na Norveškem.
Francoski umik Iz 8^* *3
Pariz, 12. jun. Francoski umik :z oirije bo kmalu popolnoma končan. Vsi uradniki, zasebniki, poslovni ljudje, učitelji, duhovniki in redovnice, kakor tudi žene in otroci vojaških oseb odhajajo proti Libanonu. Letališče pri Damasku služi kot prehodno zbirališče. Francoski evakuiranci iz Sirije nimajo s seboj nič drugega kakor obleko, ki jo nosijo na sebi, ter jih v tem stanju prevažajo po zraku v libanonsko obalno področje, kjer jih gostoljubno sprejemajo njihovi sorodniki. Francoske čete so dokončno zapustile Damask, Homs, Hama, pokrajino Djebel, D ruse in Hauran. smmesss t e . b il.u wbm ima Titova. Celo naši sovražniki tega n» zanikajo in tudi ne morejo. Kakšna razlika! »Samo ta vojska je vzpostavila red.«
Približal sem se skupini žen, ki so živo razgovarjale med seboj o zadnjih dogodkih. »Ah, kaj nam vse skupaj pomaga, odšli so...« obupno potoži ena izmed njih.
»Ti, meni se pa zdi, kot da ne bi odšli. Vidim jih povsod, vidim jih na delu in v službi, vedno in povsod enake, mirne, dostojanstvene In prijazne. Ostali so v Trstu! In take kot j'h poznamo, taki bodo vedno živeli med nami!« ji odgovori druga. •
Jugoslovanska vojska, ki je osvobodila Trst, je prinesla mestu tudi pravo ljudsko oblast. Tržaško ljudstvo, tako italijansko, kakor slovensko, je združeno pričelo z delom, tako, da so uspehi te ljudske oblasti rastli iz dneva v dan, kakor tudi bratstvo italijanskega in slovenskega življa v Trstu. Človeka je kar ogrelo, ko je videl, kako Tržačani, brez razlike narodnosti, delajo združeni In z, ljubeznijo na tem, da Trst postane res svoboden. To pa je grizlo fašiste in vse sovražnik» ljudskega bratstva.
Ko je bil sporazum o Trstu javno objavljen, so začutili, da prihaja njihov čas. Malo po odhodu naše vojske iz mesta, so na zvit način objavili potoni radia, da se bo na trgu Unita vršila ob 10. dopoldne velika manifestacija in da naj tja pridejo vsi. Prišlo jih ¿e zavoda, Javno po Izražali svoje
Prvi kongres antifašistične mladine Balkana
Naše šolstvo na Primorskem
Gorica, 12. junija.
Prve naše šole na Primorskem so nastale na pobudo ljudstva samega takoj po razpadu fašistične Italije. Ker ni bilo učiteljstva, se je ljudstvo zbiralo okoli sposobnejših domačinov, ki so učili posebno mladino branja in pisanja v materinem jeziku. Prve šole so se pojavile že v novembru 1943. leta. Zaradi velikega pomanjkanja učiteljstva so učili na šolah naši aktivisti, odpuščeni borci ali najsposobnejši domačini.
2e v začetku leta 1944. je bilo v osmih tedanjih okrožjih 182 šol z 194 učitelji, od katerih je bilo 45 poklicnih. Zahteve po šolah »o bile vedno večje, pritok učiteljstva v ilegalo pa malenkosten. Osnoval se je zato tečaj za pomožno učiteljstvo v septembru 1944 Udeležilo se ga je 31 tečajnikov, med katerimi je bila tudi 741etna tovarišica učiteljica, ki je dala na razpolago svoje moči. Ob času osvoboditve je skupno delovalo 167 šol. Kaj to pomeni, lahko ve le tisti, ki je te čase doživljal.
Na željo ljudstva 60 naše oblasti odvzele našim krajem najboljše učne moči, sposobne italijanščine, in odprle v Benečiji osem šol z italijanskim učnim jezikom, ker prejšnji učitelji niso hoteli poučevati. To so bile naše prve šole v tedanjem začasno osvobojenem ozemlju, ki so bile neštetokrat prekinjene zaradi vdorov. Dve tretjini učiteljstva je tvorilo pomožno učiteljstvo, ki je z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo vztrajalo na svojih mestih in vzgajalo našo mladino ob regljanju strojnic.
Po osvoboditvi je odprtih 241 šol, med njimi ena samostanska, s 116 poklicnimi, 66 pomožnimi učitelji s srednješolsko izobrazbo in 104 pomožnimi učitelji z osnovnošolsko izobrazbo. Neodprtih šol je 70. Manjka pa še najmanj 140 učnih moči. Skoraj na vseh šolah so postavljeni roditeljski sveti, ki skupno z učiteljstvom skrbijo za vzgojo naše mladine. PRK je osnovam na 120 šolah. Večina teh šol si je že priskrbela šolsko lekarno.
Kader našega učiteljstva so tvorili tova-
Po odhodu naših čet iz Trsta
Podpredsednik Zvezne vlade Edvard Kardelj v Celju
Zborovanje aktivistov Osvobodilne Fronte v Celju — Tov. Kardelj proti lokalnemu patriotizmu in birokratizmu
Oeije, 14 jun. (Tanjug). Danes dopoldne je prispel v Celje podpredselrik jugoslovanske vlade in minister za konstitu-anto tov. Edvard Kardelj. Spremljala sta ga podpredselrik Narodne vlade Slovenije tov. dr. Marjan Brecelj in članica IOOF tov. Lidija šentjurčeva ter politkomisar Ut. Jugoslovanske armade tov. polkovnik Petričevič, ki so poleg članov okrožnega odbora OF prisostvovali zborovanju aktivistov celjskega okrožja. Dr. Marjan Brecelj je dal po uvodnem govoru smernice za nadaljnje delo političnih aktivistov. Po njegovem govoru je bila razprava, v kateri so aktiv'sti opisali položaj na terenu, nakar je tov. podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj jasno in jedrnato odgovarjal na razna vprašanja in predvsem poudaril škodljivost lokalnega patriotizma in birokratizma, ki se v vel'ki meri pojavlja. Za nj*m je tov. politkomisar Petričevič v imenu III. Jugoslovanske ar. made pozdravil vse navzoče in apeliral nanje, naj strnjeno pomagajo pni uniče-
vanju fašističnih ostankov v naši deželi. Nato so se vršile vol‘tve v okrožni plenum. Zborovalci so priredili prisrčne ovacije maršalu Titu, tov. Edvardu Kardelju, naši vojski, tov. Stalinu in Sovjetski zvezi.
Predsednik Narodne vlade Slovenije v Kranju
Kranj, 14. jun. (Tanjug). Pred dnevi se je mud'1 v Kranju predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič. Prisrčno sprejet od množic ljudstva in mladih pio. nirjev ga je v imenu Okrajnega odbora OF pozdravila tovarišica žuvič Ljudnrfla in v imenu Mestnega odbora OF tov. Stepančič Rado. Tov. Kidrič se je nato udeležil konference ter se zelo zanimal za delo OF odborov in za delo na obnovi. Po konferenci si je ogledal mesto in ae nato vrnil v Ljubljano.
Zbor volilcev —
Bistvena lastnost naše narodne osvobodilne borbe je v tem, da je zrasla iz volje in teženj našega ljudstva, njegovih temelj, nih, najbolj zdravih plasti delavclv, kmetov in dedovniih inteligentov. Iz te volje in teh teženj je zrasla Osvobod-Lna fronta, je zrasla naša vojska, je zrasla končno naša nova demokratična ljudska oblast. Ljudska volja in ljudske težnje so bili tudi tisti činitelji, ki so našo narodno osvobodilno borbo stalno usmerjali in vodili. Usmerjali so tako našo vojsko v njenih junaških podvigih, usmerjali so osvobodilno fronto in našo ljudsko oblast v njunem delu in na-porih za osvoboditev. Prav posebno so se izražale ta volja in ljudske težnje pri izgradnji raše demokratične narodne oblasti na zborih voOilcev.
Zbor volilcev je zbor vseh volilnih upravičencev v območju krajevnega Narodno osvobodilnega odbora
nekak krajevni parlament, in je brez dvoma najpoipolnejša oblika izvajanja naše demokratične ljudske oblasti. Zbor volilcev nadzoruje delo krajevnih narodno osvobodilnih odborov, njemu so krajevni osvobodilni odbori prvenstveno odgovorni za svoje delo, on jim za delo tudi daje pobude. Zbori volilcev se sestajajo vsaj enkrat na mesec, navadno pa vedno takrat, kadar gre za reševanje važnejših vprašanj v okviru krajevnega narodno osvobodilnega odbora ali kadar podajajo okrajni m okrež. 1 odposlanci poročilo o svojem delu volilcem. S takim načinom Izvajanja oblasti je odstranjena možnost slehernega pritiska na ljudstvo od katere koli strani, ljudstvo se lahko svobodno odloča in sklepa o tistem, kar je skupnosti v korist. Na zborih volilcev prihaja do izraza najširša ljudška samopobudaj ki se je v narodno osvobodilni borbi izkazala za najmočnejšo ustvarjalno silo. Prav v dejstvu, da je slehernemu posamezniku dana možnost in celo dolžnost, da sodeluje, da odloča, da Iznaša konstruktivno kritiko, je tista sila, ki ljudstvo vključuje v delo, ki ga odteguje od njegove stare nedelavnosti in nezanimanja za javna vprašanja in ga naravnost sili, da sodeluje ih gradi
O čem sklepajo zbori volilcev?
Najvažnejše vprašanje, ki se tiče življenja našh temeljnih upravnih enot, je brez dvoma naše gospodarstvo. To vprašanje je bilo še posebno pereče v dobi narodnega osvobodilnega boja, saj je bilo naše ljudstvo predvsem kmečko tisto, ki je z lastnimi silami in sredstvi podpiralo našo narodno osvobodilno vojsko. Bremena, ki jih je naše ljudstvo moralo v tem pogledu nositi, posebno še na našem osvobojenem ozemlju, so bila ogromna. Nemogoče bd bilo ta bremena vzdržati, da se niso pravično razdeljevala na posameznika, da je vsakdo žrtvoval po svoji zmogljivosti in gospodarski moči. Krajevni narodno osvobodilni odbori so se posvetovali z zbori volilcev o zmogljdvcslti posameznih gospodarstev im so jim tudi dodeljevali primerna bremena. Vdiilei so najbolj epoznali razme-re v svojem krogu in so lahko najpravil-neje in najpravičnejše o tem odločali. Vsak posameznik, ki se je čutil preveč prizadetega, je lehko posredoval in stvar se je sporazumno uredila. In spet obratno, kadar je šo za razdeljevanje raznih gospodarskih dobrin ljudstvuj so bili zbori volilcev tisti, ki so sporazumno s krajevnim narodno osvobodilnim odborom te dobrine pravično razdeljevali posameznih prebivalcem ali najbolj potrebnim. Zbori volilcev
krajevni parlament
so odločali nadalje o medsebojni delovni pomoči v tistih najtežjih dneh, ko je zaradj vojne in pustošenja okupatorja mnogim gospodarstvom primanjkovalo vsega — čio-veške in vprežne delovne siie, poljedelskega orodja itd. Koliko gospodarstev bi propadlo, koliko zemlje bi ostalo neobdelane v tistih težkih časih, da ni naša nova ljudska oblast dajala pobude za medsebojno pomoč v delu, da ni kalala ljudstvu poti, po kateri je rešilo iz stiske sebe in svojo vojsko. Že za časa narodno osvobodilnega boja je ljudstvo na našem osvobojenem in po partizanih kontroliranem ozemlju plačevalo davek. Na zborih volilcev se je nadalje reševalo vprašanje socialne pomoči nujno potrebnim — tistim, ki so zaradi razmer vojne ali zaradi svojega slabega gospodarskega stanja bali brez sredstev za življenje. Zbori volilcev so določali socialno pomoč, ki jo je dajalo samo ljudstvo ali oblast res samo potrebnim, tistim ki niso bili sposobni, da bi se z lastnim delom preživeli. Zbori, volilcev ao nadalje na pobudo krajevnih narodno osvobodilnih odborov reševali kulturno prosvetno vprašanje v kraju, vprašanje vzdrževanje. šol, učiteljstva, šolskega obiska itd. Prav tako so reševali razna zdravstvena in higienska vprašanja. Na zbori bvoliicev je ljudstvo sklepalo o izvrševanju navodil in odlokov, ki so jih izdajali višji narodno osvobodilni odbori. Na ta način je bil odstranjen birokratski postopek slepega izvrševanja navodil, dediščine bivše laži-demakratične jugoslovan ske države. Vežno delo zbora volilcev je bila kritika in kontrola dela posameznih članov krajevnega narodno osvobodilnega odbora in odposlancev ter celotnega odbora. Vsak član odbora in prev tako odposlanec je moral zboru volilcev redno poročati o svojem deluj Zbor volilcev je presodil, če je bilo njegovo delo pravilno, kritiziral je napake in dajal k posameznim vprašanjem svoje predloge. Slednjič je zbor volilcev lahko odstavil posameznega odbornika, odposlanca ali celotni odbor, ki se je pregrešil v svojem delu, in izvolil drugega.
To so samo nekatere glavne naloge,
ki so jih izpolnjevali zbori volilcev v časa narodno osvobodilne borbe. Njih doprinos k njenim uspehom je nadvse pomemben. Na zborih volilcev se je utrjevala demokratična zavest ljudskih množic, ljudstvo se je naučilo samostojrega upravljanja samega sebe, na zborih volilcev je prihajala do izraza temeljna ljudska volja, ki je bila merilo in kažipot pri delu vseh višjih stopenj naše nove demokratične ljudske obasti. Vloga, ki so jo igrali zbori volilcev v preteklosti, v času narodne osvobodilne borbe, pa ne bo nič manjša v naši svobodni bodočnosti, v času graditve osvobojene domovine.
Poljska vlada za povzdigo kmetijstva
Varšava, 11. jun- (Tass). Ministrski svet je sprejel važne Oklepe o nadaljnjem zvišanju imetja kmetov- Sklepi kažejo, da stremi politika začasne vlade poljske republike za tem, da se razvijejo posamezna kmetska posestva, V skladu s tem je minister za kmetijstvo dobil navodila, naj izdela pred oktobrom skupno z ministrom za pravosodje pravni temelj zemljiške lastninske pravice.
Naročnike sprejema uprava »Slovenskega poročevalca«, Knafljeva ni. 5,
fašistične zahteve po Trstu in Reki. Zavezniške vojaki in oficirje so ovijali v italijanske zastave s savojskim grbom, jih dvigali na ramena in nosili po trgu, in to med vzkliki: »Fiume, Fiume!«
Večja skupina najbolj zagrizenih fašistov pa je odkrito vpila: »Noi siamo ancora fa-scisti«, »Si, ancora!« jim je druga stran odgovarjala. Neredki so bili tudi vzkliki: »Duce, Duce! Duce!« Njihovi zahtevi, da se sname z magistrata in stavbe, kjer je Pokrajinski odbor, slovenska zastava, je bilo ustreženo.
Sloneč na magistratnem balkonu, sem opazoval od vpitja vse slinaste divjake, da se tako s svojimi fašističnimi težnjami še enkrat do nagega razkrinkavajo. Poleg mene je slonela Italijanka. Z nepopisnim studom je gledala ljudi, katere je po 1918 letu naselil v Trst Mussolini. »Malladetti, voi e...!« ni dokončala besed, obrnila se je in odšla.
V deliriju fašistične podivjanosti so pričeli s petjem pesmi, ki sramote Slovence. V tem trenutku pa se je zgodilo tisto, na kar ne bo nihče, ki je bil ta dan na trgu Unita, pozabil! Iz ulice z leve strani trga Unita sta se pripeljala na motorju dva partizana z jugoslovansko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo. Kot da bi polil razbeljeno železo z mrzlo vodo, tako je začvrčalo po trgu in takoj nato utihnilo. Več tisočglava fašistična «Jožica je vsa presenečeno obmolk-
nila in brez besed napravila pot dvema jugoslovanskimi partizanoma, ki sta prečkala prostrani trg. In ko sta že izginila v obrežni ulici, je bilo še vedno vse tiho na trgu. Le počasi so se demonstracije ponovno nadaljevale, a so se končale. Z morske strani je prihajal TRST!
»Trstu prostor v Trstu!«
S tem vzklikom je z viharju podobnim poletom prikorakala na trg Unita tisočglava množica tržaškega ljudstva. Visoko dvignjene italijanske in slovenske zastave z rdečo peterokrako zvezdo so čudežno delale pot med, kot vžigalicami stisnjenimi množicami fašistov. Z domoljubnimi slovenskimi in italijanskimi pesmimi in z »Avanti popolo!« je Trst zahteval prostor v Trstu. Iz src so doneli vzkliki maršalu Titu, Stalinu, italijansko-slovenskemu bratstvu, posebno pa Sovjetski Zvezi, iskreni zaveznici in pomočnici zatiranih narodov.
Niti en protivzklik ni prišel iz strahopetnih fašističnih grl. Ponosno, kot so prišli, so odšli Tržačani iz trga Unita. Ta njihova prva povorka pa je rodila e setine drugih. Po raznih ulicah so se grupirale nove kupine, da še enkrat potrdijo to, kar je: Trst hoče živeti svoboden brez fašistov! Trst želi Titovo Jugoslavijo!
ŠIRITE TISK
Osvobodilne fronte!
Problemi kmetijskega gospodarstva
Misli ob kmetijsko* zadružnih anketah
Kmet v prejšnji Jugoslaviji je živel selo težka Tlačile so ga visoke cene industrijskih izdelkov, medtem ko je moral svoje pridelke prodajati po nesorazmerno nizkih cenah, tlačili 9o ga visoki davki in visoke obresti, izrabljali pa so ga tudi razni špekulanti, ki so živeli od njegovih žuljev. Poleg tega je bilo nad polovico slovenskih kmetij tako mafhnih, da se na niih družina ni mogla preživljati in so bili lastniki prisiljeni, da so si iskali zaslužka drugod, bodisi v domačem kraju, bodisi v mestih ali celo v daljni Ameriki. Ker kmečko delo »ni neslo«, kmet tudi ni mogel svoje zemlje tako obdelati, da bi dosegel čim večji donas. ni mogel nabavljati umetnih gnojil, ni si mogel nabavljati strojev. ki bi bili za boljšo obdelavo zemlje potrebni. Vse navedeno je bilo vzrok, da ije kmetijsko gospodarstvo prooadalo. da se je r.aš kmet čim dalje boli zadolževal Ker ni mogel odplačevati dolga, niti obresti, je bil prisiljen, da je začel odprodajah' zemljo, ali pa mu jo je na javni dražbi odproda jato sodišče, in tako so nailepši vinogradi, najlepše parcele gozdov prehajale v nekmečke roke. v posest različnih advokatov, trgovcev in druge gospode.
Med vojno je kmečko gospodarstvo še bolj trpelo. Danes moramo priznati, da je v tej vojni pretrpel kmet največje materialne žrtve. Ne samo da je prostovoljno in z veliko sair.opožrtvovalnostjo štiri leta vzdrževal našo vojsko, moral je prestati tudi veliko ropanje od strani okupatorjev in njihovih pomagačev. Številni kmečki domovi so požgani, živina zdecimirana. polja ponekod slabo obdelana ali pa sploh niso obdelana, manjka orodja, strojev, vsega.
Danes so potrebni nujni ukrepi, da čim-prej obnovimo naše kmetijsko gospodarstvo, da zacelimo rane, ki nam jih je na tem področju zadal okupatorr. Ne bomo se več vrnili v staro predvojno stanje, ko je kmet garal iz noči v noč, pa je kljub temu gospodarsko propadal.
Ljudstvo si je v tej borbi priborilo oblast, zato ne bo nikdar več dopustila da bi se vrnile take razmere, v katerih bi naš delovni človek, torej tudi naš kmet. kljub svojemu garanju gospodarsko propadal. Danes moramo voditi tako agrarno politiko, da bo kmet na svoji zemlji res postal svoj gospodar. Zakoni in odredbe naše vlade, bodisi osrednje, bodisi federalne, morajo biti in bodo take, da bodo to omogočale. Pri tem mora sodelovati vse ljudstva
Da bi doseglo to. kar smo ravnokar omenili. je priredilo kmetijsko ministrstvo Slovenije že več kmetijsko-zadružnih anket. Te ankete so bile do sedaj že v Kranju, Celju, Mariboru in v Murski Soboti. Vseh teh anket se je udeležil minister za kmetijstvo Ja-nez Hribar. Tako lahko kmetje povedo, kar jih najbolj teži in predlagaja katere probleme je treba najprej reševati in kako. Zanimanje in aktivno sodelovanje vseh udeležencev je pokazalo, kako so take ankete potrebne, pokazalo je obenem tudi pripravljenost našega ljudstva, da hoče pri izgradnji nove države aktivno sodelovati. Kmetije so stavili nešteto vprašanj o različnih aktualnih gospodarskih problemih, istočasno pa tudi več predlogov, kako bi se dalo te probleme rešiti. Na vseh anketah se je pokaza-
lo.	da je danes najvažnejše vprašanje obdelava zemlje, organizacija delovnih sil in splošna obnova vsega kmetijskega gospodarstva. Kmetje so se zanimali tudi za agrarno reformo, ki jo je vlada napovedala v svoji deklaraciji. Tudi to vprašanje bo treba čim-prej rešiti. Nič manj važna stvar je melioracija zemlje. Pri nas imamo na tisoče hektarjev zamočvirjene zemlje, ki bi nam prinašala kruh, če bi jo osušili. Seveda bo to prišlo na vrsto šele potem, ko bomo končali z obnovo. Misliti pa je treba na to že sedaj, da se do takrat pripravijo potrebni načrti. Tudi pri vprašanju melioracije 90 udeleženci stavili precej dobrih predlogov. Veliko zanimanja je bilo tudi za zadružništvo, saj so zadruge tista gospodarska oblika, ki najlaže omogoča organizirati drobnega proizvajalca, k skupnemu delu za obnovo domovine in za splošno zboljšanje našega gospodarstva. Poleg navedenega pa so se udeleženci zanimali tudi za druga važna vprašanja, tako za zdravniško oskrbo vasi, za socialno in nezgodno zavarovanje, za strokovno šolstvo in strokovno časopisje in drugo. Stavljenih je bilo obilo dobrih predlogov in tisti, ki so taki, da bodo koristili skupnosti, bodo v bodočem parlamentu nedvomno sprejeti.
Eno je danes vsem jasno: kakšen bo naš bodoči dom, je odvisno samo od nas. Kakr-
šne temelje bomo postavili, taka bo stavba. Zato ije potrebno, da pri zidanju sodelujemo prav vsi. Kmetijske ankete so en način, kako pritegniti kmečke množice k aktivni pomoči pri izgradnji novega gospodarstva. Zato morajo biti k takim anketam pritegnjene čim Širše množice in se morajo vršiti čim pogosteje. Ne samo v širšem obsegu, kakor so ankete po okrožjih, temveč tudi v ožjem, po okrajih in morda tudi po krajih. Probleme, q katerih bomo jutri raspravljali v parlamentu in o katerih bodo naši poslanci sprejemali zakone, moramo do podrobnosti spoznati in njih rešitev že nakazati. Zato poudarjam še enkrat, pri reševanju teh problemov morajo sodelovati najširše ljudske množice.
Gospodarske vesti
= Udarniško delo v delavnicah državnih železnic v Mariboru. Delavci in uslužbenci delavnic državnih železnic v Mar1 boru so se že prvi dan po osvoboditvi lotili udarniškega dela za obnovo delavnice in so takoj pričeli popravljata lokomotive ln vagone. Ker je mogoče samo z večjim štev'lom prevoznih sredstev zagotoviti redni promet, so takoj pričeli popravljati poškodovane lokomotive in vagone. Čeprav je de. lovni čas za večino mariborskih podjetij določen na 8 ur, delajo delavci in nameščenci v železniških delavnicah 9 ur dnevno. razen tega pa še prostovoljno po 5 ur tedensko pri očiščevalnih delih. 280 strokovnih delavcev teh delavnic je sodelovalo tudi pri popravilu pesniškega mostu. V ostalem pa so delavci in nameščenci doslej zabeležili naslednje uspehe: Popravili so in izročili prometu 41 lokomotiv, 615 tovornih in 176 potniških vagonov 351 tovornih vagonov so preuredili za prevoz ži.
PO SLO
Odbor za socialno skrbstvo v Trbovljah
je v juniju izdal podporo revežem v znesku 70000 RM, podpora izplačana partizanskim družinam v juniju pa znaša
83.000	RM. Glavna naloga odbora je predvsem preskrba stanovanja izseljencem in internirancem, ki se vračajo. Stanovanjsko vprašanje rešujejo prav tako v Hrastniku.
V	Škofji L°kl Je priredila. XXXI. divizija prvi miting, na katerem je sodelovala tudi godba te divizije. S sproščenimi srd so ljudje po tolikih letih trpljenja zopet poslušali ne vsiljene jim akorde. Mitinga se je udeležijo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Škofjeloške mladenke so prireditelje pogostile s pecivom in cigaretami.
Iz Ljutomera. Dela na obnovi zelo b'tro napredujejo. Na vseh prometnih cestah imamo že zasilne mostove. S tem postaja presnet vedro živahnejši. Imamo že poštne zveze, vrši se prevoz hrane in raznega gradbenega, materiala v najrazličnejše smeri. Vlakovni promet še ni vzpostavljen, ker so porušeni železniški mostovi. Treba bo vsaj še e® mesec naporov, pa bo tudi ta oživel. Preko Mure je vzpostavljen promet z brodovi, tako v Veržeju, Razkrižju in Sv. Martinu. Pred dnevi smo prejeli prve živilske nakaznice. Oživela je že tudi naša usnjarska industrija. Iz Prekmurja ^ia Medjinmrja. prihajajo posušene goveje in svinjske kože. — Ljutomer zopet postaja kulturni center Prlekije. Prihodnje dni bo otvorjen mestni kino, ki bo zb čel s predvajanjem filma Osvotaojenje Beograda- Otvorjena bo tudi knjižnica in čitalnica in se za njo že zbirajo knjige. V nedeljo, 27. maja se Je vršal velik miting na Razkrižju pri Ljutomeru.
V	vasi Ločne so ljudje spoznali pravilno pot osvobodilne borbe In postavili odbor OF, ki si je nadel nalogo, da se obdelajo polja treh z belogardisti pobeglih posestnikov. Vaški odbor je v ta namen sklical sestanek in se je odzivajo 53 žena in deklet, ki so v nekaj dneh vse obdelale. S tem je ta vas dokazala, da razjume nov čas, čas dela fa vztrajnosti
Idrijski rudarji so se v nedeljo, 3. junija, zbrali na svojem prvem zborovanju. Ves sile bodo vpregli v delo za čim prejšnjo obnovo rudnika, ki ga je sovražnik razdejal. Zveza slovenske mladine pa je s sodelovanjem komande mesta prirod'la prvi miting. Ljudstvo, žejno slovenske besede, Je do kraja napolnilo dvorano.
V	Borovljah je bil 7. t m. pogreb padlega partizana in se ga je udeležilo več sto ljudi. Koroško ljulstvo je tako tudi v Borovljah pokazalo, kako visoko zna ceniti žrtve naših borcev za svohodo. Ljudstvo je nejevoljno, ker nacističnih zločncev še
vil, poleg tega so dvignili 22 iztirjenih lokomotiv, izmenjali v območju delavnic 560 m tračnic, očistili 1800 m proge ter naložili in odpeljali 43 vagonov lažnega materiala. Prekrili so 2800 m2 strehe na delavnicah in upravnih poslopjih. Zadnji teden so prostovoljno delali pri očiščevalnih delih 2344 ur.
= Oskrba s soljo, petrolejem In vžigalicami. Iz Beograda poročajo, da je zvezno ministrstvo za trgovino in oskrbo razdelilo federaln'm enotam potrebne količine soh. petroleja in vžigalic. Tako bo ugodeno prvi najnujnejši potrebi trti predmetov dnevne potrošnje. Vžigalic bd kmalu dovolj, ker je tvornica v Osijeku že dosegla maksimalno predvojno proizvodnjo. Ministrstvo je preskrbelo tudi najnujnejše količine petroleja. Kljub težavnim prometnim razmeram so prispele določene kol či. ne Iz Rumunije in Sovjetske zveze, ki eo sedaj razdeljene na posamezne federalne enote.
= Obnovitvena dela na Dolenjskem. Kakor poročajo iz Novega mesta, so na Dolenjskem obnovitvena dela v polnem teku. Veliko pozornost posvečajo obnovi dela v opekarnah. Največja dolenjska opekama v Prečni že obratuje, v kratkem pa bodo pričele obratovati opekarne v Račjem selu pri Trebnjem, v Straži, v Zalogu pri Krki ter manjše opekarne v št. Jerneju. Bell cerkvi in Malem Slatniku. Izdelani eo načrti za gradnjo velike apnenice v Brš-lj!nu. Vodne ln parne žage ob Krki so že deloma v obratu. Velika predilnica in tkalnica obratuje z en'm posadom. čtm bo več surovin na razpolago, pa bo zapa' h okrog 100 delovnih moči Da se reši vprašanje vprežne živine, so civilne in vojaške oblast' razielile kmetom več tisoč konj. Vinogradniki so preiel' večip količine modre galice, kar je velikega pomena, ker je grozila nasadom nevarnost uničenia. Modro galico nadalje uvažajo in razdeljujejo med upravičence.
V E NI JI
ni zadela zaslužena kazen. Orožniški komandant v Borovljah je na primer ober-lajtnant Obilčnlk, ki je vso vojno služil v nemški vojski na Poljskem.
Zastopniki ln zastopnice mladine mariborskega okrožja so imeli v nedeljo, 10. t. m. konferenco. Vsti govorniki so si bili edini v tem. da samo z udarniškim delom lahko v doglednem času obnovimo domovino. že naslednji dan se je zbralo nad 600 mladincev in mladink ter 120 članov SKOJ-a 17. udarne điviz'je na Trgu sva bede, od koder so med petjem partizanskih pesmi odkorakali na ulice, ki jih je bilo treba očistiti ruševin. Godba komande mesta je mladini v priznanje zvečer priredila koncert v parku.
Začašna bolnišnica na Bledu. Ker je okupator izropal in poškodoval vel'ko okrevališče na Golniku, je odprta začasna bolnišnica za vojsko, in civilno prebivalstvo v hotelu Toplicah na Bledu.
V	siovemjbSsb-iškem okraju je v tekiu vojne izgubilo življenje 195 ljud', 514 pa j'h pogrešajo. Za delo je nesposobnih 26, delno nesposobnih pa 92 ljudi, škoda, ki jo je prizadejal sovražnik bodisi na gospodarskih pcslopjih, opremi, poljih, strojih itd. ali z ropanjem raznovrstnega blaga, znaša skupaj 38,439.429 predvojnih dinarjev.
V	Celju je bilo v ponedeljek okrožno zborovanje kmetijskih referentov celjskega okrožja. Prisostvoval je tudj minister za kmetijstvo tov. Janez Hribar.
V	Grosupljem bo v nedeljo 17. t. m. maša zadušnica za vse padle grosupeljske in okoliške borca
Pionirji i* Rad°vijloe so se organizirali in nabrali v enem dnevu 1000 kg starega železa. Nabrali so tudi precej peciva, cigaret in češenj, s katerimi so obdarili ranjene borce 16. divizije.
V	Ribnem pri Bledu so zgradili že prvi teden po izgonu Nemcev nov most preko Save. Izvedli so tudi nabiralno akcijo živil, M so jih takoj razdelili med najbolj potrebne. Prebivalstvo je dobilo tudi živilske karte, tako da je za prehrano preskrbljena — Ribno je vneto sodelovalo v osvobodilnem boju. V partizane je odšlo 60 vaščanov, od katerih je padlo 7 mož, 10 pa jih pogrešajo; 5 vaščanov so Nemci ustrelili kot talce.
V	Sevnici je bil 3. junija prvi mladinski miting, na katerem je igra? mladinski orkester. Recitirali so tudi Kajuhove pesmi. Mitinga se je udeležda tudi naša vo.aka. Zvečer je bila kulturna prireditev sevniške mladine skupno s XVII. slavonsko udarno brigado. Dvorana je biila nabita.
Življenje naših
Bratski češki narod z vso možno skrbjo zbira naše ljudi ln Jim pomaga, da bi se čimprej mogli vriji tl v domovino. V Pragi posluje Jugoslovanski narodni odbor, ki skrbi za vse Jugoslovane, ki dopotujejo v Prago, bodisi za vojne ujetnike, internirance ali delavce. Jugoslovanski narodni odbor popiše vse Jugoslovane ter Jim preskrbi hrano in stanovanje. Večlhoma stanujejo v bivšem Aleksandrovem kolegiju ali pa tudi drugje, če jim je pripravneje. Tudi hranijo se v kolegiju, če jim je to ugodno zaradi morebitnega dela v središču. S hrano so prav zadovoljni, če pa komu ne zadostuje, mu odbor preskrbi sredstev v višini 150 do 200 Kč ali tudi več za dodatke oziroma osebne drobne izdatke. V Pragi je hrana poceni. Kosilo na karte stane oko-
ljudi v Pragi
ti 10 Kč ▼ restavraciji. Tudi malenkosti m poceni.
Tako se na« ljudje v Pragi prav dobro
počutijo, ati vsem lebdi pred očmi samo to, kako priti čimprej domov. Kakor jih mi želimo in pričakujemo, tako ln še bolj pa si žele oni v domovino. Le žal, da so tu fie precejšnje tehnične zapreke. Povratniki so se deloma napotili na lastno pest proti domovini, delno pa so raj« ostati v Pragi ln čakajo na redne transporte. Jugoslovanski narodni odbor pripravlja večje transporte in išče zagotovila za nemoteno odpremo ▼ Jugoslavijo. Bratje Cehi nam res pomagajo kot bratje in storijo vse, da bomo mogli naše ljudi čimprej pozdraviti v svobodni domovini.	(Iz Štaba za repatriacija)
Pri naših intemirankah v Rawensbrìicku
Vse misli svojcev naših interniranje v Ravvensbriicku so se usmerile samo v eno vprašanje: kakšna je njihova usoda? Nobenega glasu ni bilo od nikoder, od vsega početka. Prihajala so sporočila lz vseh taborišč, iz Ravvensbrtlcka ničesar. Pa je bila zima, ostra ln trda tudi za nas, ali vsako jutro in vsak večer je vzdihnil ta ali oni: »Kako jim je v tej' zimi?« Vse nas je skrbelo, materi pa je bilo to vprašanje zapisano v očeh, v glasu, v vsaki kretnji in oče ali mož je to težko žalost nosil sam; največjih in najglobljih bolečin ni mogoče izpovedati. Zdaj pa so prišle prve vesti in tudi prve intemiranke so dopotovale. Toda zaenkrat na lastno pest. Cim bo mogoč večji transport, bomo mogli veseli sprejeti tudi vse ostale.
Kaj nam pripovedujejo interniranke in kaj pišejo one, ki še čakajo na povratek? Zadnji dan pred rusko ofenzivo so jih Nemci pognali iz taborišča, približno 50 km proč od Rawensbriicka. Tako so se naenkrat znašle med dvema ognjema, se skrile v jarke in čakale konca. Veliko strahu so morale prestati, tudi bombe in granate so
letele v bližini, tako da so bile v dveh dneh zelo oslabljene. Rusi pa so jih takoj namastili po zasebnih hišah in jim dali hrane, tako da se zdaj ugodno počutijo. Hrana je zadostna in tudi za bolne je preskrbljeno. Vse pa imajo eno samo misel: Dom! Samo domov!... Seveda upajo, da jim bomo tudi mi prišli čim prej na pomoč. Čehinje so že odpotovale v Prago, z njimi tudi dve Slovenki, da bosta stopili v stik z Jugoslovanskim narodnim odborom v Pragi. Nekaj Slovenk potuje na lastno pest brez vodstva, Izbrale pa so si precej dolgo pot preko Prage, Brna, Budimpešte in Beograda.
Iz vseh pisem zveni samo želja po domovini in vprašujejo, če smo jih pozabiti. Ali mi sami najbolje vemo, da temu ni tako. štab za repatriacijo je poslal preko Prage v vse nemške kraje zvezne oficirje, da poiščejo vse naše ljudi. Seveda bo treba še počakati njim in tudi nam, da se odstranijo tehnične ovire, da bodo mogle do-potovati in jih bomo veseli pozdraviti t svoji sredi. (Iz štaba za repatriacijo^,
Poštni promet v Sloveniji se obnavlja in modernizira
Ljubija«.», 13. junija.
Poštni promet v Sloveniji se obnavlja. Od 7. t. m. gre privatna pasemska pošta v vse kraje Slovenije in v Zagreb. Promet z Beogradom ysxirtuje trikrat tedensko letala Na našem letališču je ustanovljen zait® poštni urad.
Medkrajevni telefonški promet je začasno še vedno pridržan za potrebe vojske in obasti in posluje poleg vseh drugih krajev tudi s Trstom, Gorico in Reko. Zaradi čimprejšnje preskrbe Ljubljane s hrano je za »Navod« vzpostavljena posebna telefonska linija z Reko. Prav tako so vzpostavljene tudi direktne linije z Gorico in Reko, da bi bila tržaška centrala, ki je doslej posredovala zvezo s temi kraji, bolj razbremenjena.
Ker je prav zdaj najlejša priložnost da se popravijo vse stare naprave in se'nadomestijo z modernejšimi, je popolnoma odpravljen brzojavni promet po Moorseje-vem sistemu. Povsod instalirajo modeme aparate za pisanje na daljavo. Zlasti dobro je vse to urejeno že na Gorenjskem in Štajerskem, kjer je tudi telefonski promet že zelo avtomatiziran. Uvaja se visokofrekvenčni telefonski sistem, ki omogoča uporabo enega voda za več pogovorov
Postopoma priklapljajo tudi že lokalne linije privatnega telefonskega prometa po Ljubljani in centrala priključuje povprečno od 30 do 50 telefonskih številk dnevno.
Avtobusni poštni promet je pošta predala Ministrstvu za lokalni promet. Uveden je motoriziran tovarni promet.
Nova bolnica v Kamnika
Eden Izmed svetlih primerov obnovitvenega dela Iz prvih dni naše osvoboditve je osnovanje bolnice-okrevališča v Kamniku. To je zlasti zasluga zdravnikov tov. dr. Hu-precht Huberta in tovarišice Nade ter tov. Šinigoja Miloša, sanitetnega referenta. Pri delu so jim pomagali predvsem požrtvovalni kamniški mladinci.
Stavbe, ki jih je imel prej zasedene Kreisleiter, so očistili, to se pravi: Izvozili so iz njih nad dva vagona eksploziva, prezirajoč vse nevarnosti, Id so v zvezi s prenosom min, bomb, 'oklopniških pesti in podobnega. V nekaj dneh so delo opravili, nakar so še lotili čiščenja, belenja ln opreme. Iz nič je bila osnovana bolnica, lz nič je bila opremljena. D§i pa je bilo možno bolnico opremiti, je zasluga ljudstva samega. Odzvalo se je v največji meri nabiralni akciji, in lahko rečemo, da so žrtvovati mnogo. Bolnica lahko sprejme danes nad
100 bolnikov in jim nudi vso pomoč; popolnoma, omogočeno je interno in kirurško zdravljenja bolnica ima namreč popoln instrumentarij ter je osnovana zobna postaja. Higiena je odlična. Bolnica ima rjuh in srajc (za kar gre zahvala nabiralni akciji), antiskorbiozno in razkuževalno peč ter moderno kopalnica
Tri leta po požigu
čitalnice v šiški
V	torek 12. t. m. je poteklo tri leta. olkar je bil v Ljubljani na najostudnejši način zlit gnev fašistične kulture do enega najstarejših ljubljanskih kulturnih društev Narodne čitalnice v šiški. Ta dan se je vršil v Ljubljani pokop fašistke Ariele Rea, ene vodilnih organizatoric fašističnega gibanja, kateri ni bilo dano dolgo razvijati svoje pogubonosno delovanje v borbeni Ljubljani. Po pogrebu je kakih 50 uniformiranih in oboroženih črnosrajčnikov, samih vodilnih organov naših državnih in samoupravnih podjetij, okupiralo pred Ajdovščino tramvajski voz in prisililo voznika, da jih je odpeljal v šiško do kraja, kjer je imela Narodna čitalnica svoje prostora Ko so zagledali napisno desko Blbtioteca pubbllca — Javna knjižnica, jim je bilo takoj jasno, da ta napis temu društvu ne pristoja. Zagnali so krik osvajalcev Afrike ln vdrti v društveni prostor istočasno skozi okna in vrata. Z naperjenimi samokresi jim je uspelo ustrahovati knjižničarja, ki niti malo nista pričakovala ta dan tako številnega obiska knjižnice.
V	sredino sobe so nagrmadili vso društveno imovino, jo polili s prinešenim bencinom in zažgati. Knjižničarjema so veleti, da ostaneta v prostorih, vendar se jima je posrečilo pobegniti, toda pričel se je za njima lov po šiški s streljanjem in kričanjem, a brez hujših posledic. Požar je totalno uničil preko 6000 knjig, med njimi številne redkosti,«ki so nenadomestljive, ves društveni arhiv'In inventar knjižničnega, pevskega in dramskega odseka, vse skupaj neprecenljive vrednosti in trud 651etnega vestnega zbiranja šišenskih čitalničarjev. šele ko je požar opravil svoj namen, so milostno dovolili gasilcem, da očuvajo sosedne prostore ln poslopja pred uničenjem, sami pa so se vračali v mesto z dvema čitalniškima praporoma, s katerima so na čelu povorke pometali cesta
Kakor smo trdno verovati v pravični boj ln zmago orožja naših blagoslovljenih borcev v hribih, tako tudi danes verujemo t naše politično vodstvo, da bo znalo poiskati krivce storjenih zločinov nad narodnim
etjem in častjo in jih izročiti roki pravice, da prejmejo zasluženo kazen.
KULTURNI
Iz krni rdeče..,
Ivan Rob
Pesnik Ivan Rob, rojen 1908. leta v Trstu, je bdi ustreljen kot talec neznano k ja menda februarja 1943. Spisi njegovih zaslišanj, od prvega zajetja do obsodbe, so ohranjeni in sd moremo tako na n) h osnovi ustvariti sliko o pesniku in humoristu Ivanu Robu med partizani, seveda sliko, kat so jo hotel naslikati njegovi krvniki.
V skupar.d devetih »baiKfctov-kamunistav«, hi 30 bili ustreljeni kot talci hkrati z njim,’ predstavlja Rob izobraženca. Od ostalih ustreljenih so trije kmetje in po eden mehanik, tramvajski uslužbenec, sedlar, mizar in pleskar. Rob je bdi Tržačan, toda bil je v Jugoslaviji od 1. 1921., ko je prišel v Ljubljano in študiral tu srednjo in visoko šolo. Rot» pa je ohranil vedrost in dovtiip-nost, ki sta mu bdite prirojeni, kljub gmotnim stiskam in filistrski omejenosti mo-gočnjaške Ljubljane in okolice. Rob je imel satiričen posmeh za filistrsko lagodnost in malomeščansko samovšečnost ter bič za politično gnilobo našega časa. Kmalu je začel pisati pesmi, travestirati znane pesmi itd. in jih priobčeval po raznih časopisih. Preobliči! je vzvišene osebe in slovite pesmi v vsakdanjo ljubljansko In slovensko stvarnost — najznameedtejši je njegov travestirand »>Deseti brat«, knjiga v verzih — in s tem zasmehoval našo ozkost. Satirik mora znati ujeti večno človeško smeš&ost in pogrešnioet, posneti z mnogih pojavov smešno masko. To je znal slikar Smrekar, ker je dozorel na dolgi umetniški poti. Rob, po dovtipu včasih vsakdanji in površen, je to pot šele nastopil, tako da Ja siego», deia ostalo samo «ItamsE. ,
PREGLED
V partizane je odšel — talko pišejo italijanski akti — julija 1942, torej tik pred veliko italijansko ofenzivo, in prišel v Stari log na Kočevskem. Imel je namen ustvariti skupino igralcev, ki bi prirejala predstave po osvobojenem ozemlju. To akup.no je sestavljalo pet ljudi. Za igre družba ni bila pripravljena, zato se je omejila na podreditve, ki so obsegale recitacija pesmi in proze slovenskih pisateljev, najbolj iz Cankarja, Gregorčiča, Aškerca, Prešerna in drugih samih »avtorjev socialistične (!) tendence«, kot pravijo fašistični akti. Po roški ofenzivi je bdi v Cankarjevi brigad;, kjer je imel dolžnost urejati satirični listič, ki naj bd v humorističnem smiaflu spremljal dogodke v brigadi. Ker ni biil telesno dovolj močan za velike vojaške napore, je prišel v sanitetni oddelek v vasi žeulovče, kjer je poslušal radia is na tri, štiri dnd izdajal radijski vestnik. Zajet je bdi v vasi Zloganje, dne 22. januarja 1943 v akciji, pri. kateri sta soddovrtla II.-24 in n. bataljon MVAC (bete garde). Roba je osebno ujel oficir za zvezo z belogardistično milico poročnik Pudedo. Akti za vse zajete Izrecno pripovedujejo, da so bili zajeti ranjeni v zasilnem zdravljenju, toda trdijo, da jih je vendarle treba smatrati kot zajete v boju.
Ko so zaje« Roba pravijo uradni fašistični spiši, »je izrazji T italijanščini svoje zaničevanje do usoda H ga je čakala,, s stavkom: »Kdor umre m domovino, ni živel zaman.« Rebove so besede ponosnega borca,, slovenskega kulturnega delavca, ki « je svest svoje narodne in kulturne dolž- i ncoti. to so besede ponoea to junaštva sa- |
to	j
Blesteče besede Ivana Roba, ki jih gotovo ni izrekel kot lepo frazo v trenutku, ko je stopaj na pot mučenja in smrti, lahko zapišemo v spomenik vsem našim padlim to postreljenim ustvarjalcem slovenske kulture. Za vse velja: Kdor je umrl za domovino, nd živel zaman.	V. S.
Knjiga o slovenski ženi
Drugi kongres Slovenske protifašistične zveze. Ljubljana 1945,
Med prvim iknjioemi, ki so izšle v osvobojeni Ljubljani, je zbornik naših žena, izdan za drugi kongres. Namen zbornika je bil, znova poudariti in podčrtati to, na kar so slovenske žene upravičeao ponosne: »Naj napiše naša narodna zgodovina, da narodi..e svobode ni prinesla samo puška naš.h borcev, ni je prinesla samo oborožena borba naših mož, da jo je prineslo tudi popolnoma enakovredno, enakopravno delo naše žene« — te besede tov. Borisa Kidriča so zapisal« naše žene na prvo stran svoje knjige.
Knjiga je vsebinsko, po sestavi in izbiri materiala, podobna reviji »Naša žena«, danak Angele Mahničeve govori o deležu slovenske ta jugoslovanske žene v letih, osvobodilne borbe, Vida Tomšičeva piše O novih nalogah, Mara Rupena - Osolnikova o pomenu konferenc ta kongresa za protifašistično žensko gibanje. Načel«.e članke to spominske članke padi m tovarišicam dopolnjuje umetniški del. Mira Pucova je napisala črtico »Odkupnina« posvečena 60.000 Slovencem s Posavja, ki so jih Nemci izgnati iz rodnih domov, Bogomir Magajna pa »Sopotnike«, alegorijo, napisano na' Rogu leta 1943. Med pesmimi, ki so prav posrečeno izbrane, je Župančičeva »Cvetoča lsttfea«, Seliškarje» Afjismo ga«tJzQn«ve
žene«, Klopčičevi »Lovimo viharje«, napisani v nemškem ujetništvu in taborišču leta 1941., ta »žalosttaka* MU ene Mohori-čeve, posvečena kmetici iz Babnega polja, umrli na Rabu 1942. Knjigi daje pestrost osem risb Franceta Miheliča, štiri od teh so portreti — »Partizanska bolničarka«, »Ranjenec«, »Naša žena« in »Speči otrok«. Druge so vojni motivi: »Požgano ognjišče«, »Drevo«, »Grobovi v gozdu« to »Zapuščen dom«.
Knjiga je lepo opremljena ln je tako po vsebini kot po zunanji podobi lep primer dela naše žene ta dokument njene vloge v na« osvobodilni borbi.
Velike priprave za jubilej Sovjetske Akademije znanosti
V Moskvi so v teku velike priprave za slovesno zasedanje sovjetske Akademije znanosti ob proslavi njene 220 letnice. Glav. ni poročevalec na proslavi bo sloviti sovjetski geograf in geolog Vladimir Obročev, ki bo poročal o napredku geografske in geološke znanosti v Sovjetski zvezi v zadnjih 220 letih. Obročev j# zaposlen že 60 let z geografskim in geološkim raziskovanjem Sibirije in velja v svetovni javnosti kot eden njenih najboljših poznavalcev. Napisal je cele knjižnice znanstvenih del to ga zato Imenujejo »očeta s;bir-skih geologov«. Drugi poročevalec bo akademik Aleksander Zavaricki, ki bo poročal o proučevanju delovanja cele vrste vulkanov na Kamčatki.
Jubilejne seje se bodo udeležili tudi bolgarski. romunski in madžarski znanstveniki, ki so že dospeti v Moskvo, na potu pa je še delegacija 30 angleških znanstvenikov, med katerimi so najbolj «oviti an-
rhVBfi ntormvvmt aanginfl tr» trptUooi
Zapiski:
KAJUHOV VEČER V MARIBORU
Kot v®ek ta zaključek tedna, ki je bfl posvečen spominu žrtev narodno osvobodilne borba je tailturno-propagandm odsek Mestnega odbora OF v Mariboru priredil dne 3. junija t. L v prostorih Narodnega gledališča večer Kajuhove pesnit Po uvodnih besedah tovariša Žeja je tov. Vida-Al ja. pročitala pesnikovo biografijo ta razčlembo njegovih pesmi, ki jo je sestavil tov. Kosmač. Sledila je izvedba prvega ta tretjega stavk» iz Čajkovskega Patetične ■simfonije. Isti orkester, ki ga je vodi tov. Herzog, je spremljaj silovito Leninovo na-grobnico »žrtvam«. To in pa partizansko pesem »Nabrusimo bose« je izvajal m»*!ni zbor pod vodstvom tov. Šegula Mladinski zfoor je zapel Pirnikovo »Smrt v Brdih«. Središče večera pa so bile recitacija med njimi najboljših dveh: »Moj trije fantje zlati« ln »Materi padlega partizana«. Najbolj je ugajala Kajuhova borbena »Krnel» va pesem«, Iti jo je deklamiral tov. Glavnik.
S spominsko prireditvijo so Mariborčani lahko v poten meri spoznali pesnika, H je posvetu svoja najlepša leta borbi za osvoboditev slovenskega naroda in ki je v tej borbi daroval tudi svoje življenje. 2 njim smo izgubite enega najizrazitejšh pesnikov teh let, borca, ki n* nikoli izgubil vete v zmago pravice ta resnice, in nežnega poeta, kj je pisal o ljubezni do dekleta. Najbolj dognan pa je njegov izraz v pesnih, ki so bile posvečene slovenski partizanski materi, njeni bolesta to ponosu. Večer Je bil vsekakor uspela počastitev njegovega spomina ta Izraz tople hvaležnosti, M —m jo dolžni pesnikovi žrtvi.
Karantenske baze za repatriirance
Zrušena, je fašjstićna Nemilija in osvobojena naša domovina. Osvobojeni ao tudi tisoči preganjanih, ponižanih ia zasramovanih naših borcev. katere so domobranski morilci poslal. v nacistična umuevaina internacijska oabonšča. Zdaj se ti naši bojni tovariši. načrtno sestradani in telesno uničeni, vračajo v osvobojen o domovino. Da, sestradam in tedesno uničeni, a moralno trdnejši kot so kdajkoid doslej bili, se vračajo zavedni, predani im borbeni, pripravljen stopiti takoj v fronto obnove in dela. pripravljeni stopiti tudi v prvo bojno črto. če bi to zahtevala stvar.
Ti naši bratje se danes vračajo v objem porušene in izmučene domovine. Slovenski narod ni pozabil njih žrtev ih tip.jenja, zato jih sprejema dames z vso bratsko ljubeznijo in odkritosrčnostjo. Sprejema jih ne le z zunanjim navdušenjem m besedami, temveč predvsem z dejanji.
Ko potuje človek po ljubljanskem vojnem področju, je prijetno presenečen nad zbirnimi bazamj za repatriirance. Niso to več letov-ški kraji, namenjeni izkoriščevalcem in bogatašem, temveč nege potrebnemu ljudstvu. Človek se upravičeno čudi, kako je mogoče v tako kratkem času in v takih prilikah postaviti take ustanove. Po vsem Gorenjskem, začenši pri Kranjski gori, Jesenicah im Tržiču, pa dalje na Bledu in v Kranju ter Škofji Loki im Poljanski dolini, pa v Kamniku in Domžalah stoje danes karantenske baze, ki skrbe za zdravje vsakega repatriiranca ia tako vsega ljudstva.
V teh krajih so se s pravo filmsko naglico postavljale bolnice, ki so danes, po komaj nekaj tednih, opremljene tako kot zahtevajo predpasj moderne higiene. Vse te holmce imajo najrazličnejše oddelke, ki so potrebni za zdravljenje. Zanimivo je primerjati razmere v na novo urejenih bolnicah z onimi, kj so vladale v ljubljanski in drugih bolnicah Slovenije za časa bivše jugoslovanske uprave. V karantenskih bazah imajo repatriiranori — kljub ogromnemu številu — vse možnosti zdravljenja, higiene in udobja. Povsod so postavljene suhe komore In dezinfektorji, ki morejo razušiti 1000 in celo več ljudi dnevno. Vsaka baza ima krasne kopalnice in umivalnice s kadanu, tuši in bazeni. Poudariti je treba, da tega prej ni bilo in da je bilo vse to postavljeno po osvoboditvi naše domovine.
Civilno prebivalstvo je nadvdušer.o nad temi ustanovami in želi le to, da bd vse te sanitetne naprave ostale za stalno. Ljudstvo pri opremljanju karantenskih baz sodeluje tudi samo. Iz dneva v dan prinašajo upravam postelje, žimnice, posteljn no perilo. S hrano, pecivom in pijačami pa jih naravnost obkladajo. Prebivastvo se namreč prav dobro zaveda, da bolnice odslej niso več namenjene le izvoljenim slojem in trnovitim, temveč da so to ljudske bolnice, torej last njih samih.
In ko se ob pogledu karantenskih bas oziramo na zdravstveno ureditev v preteklosti, nam pač mora biti jasna naša bodočnost v novi Jugoslaviji.	K.
Zahvala Kamničanom
Od druge skupine pripon-J-kov, ki je odpotovala dne 7. junija v ranih urah iz Dachaua v domovino je dobra tretjina pripornikov po 22 umi vožnji dosegla Kamnik. Natrpani v devet kamionov, do skrajnosti izmučeni, smo bili deležni nad vse toplega sprejema. Ko je nas obšlo; ho kamniško občinstvo, nas obsipalo s cvetjem, nam delilo cigarete in okrepčevalre pijače, smo se začeli polagoma zavedati, da smo iz popolnih suža .jev in zgolj mrtvih pTi-pomiških številk postali ljudje. V Kamniku, kjer smo prebili kratko karanteno, so nam bila ob podpori domačinov odka-zana higienično urejena prenočišča, medtem ko so bolnike spravili v bolnico. Formalnosti repatriacijskega postopka so bile v dveh dneh opravljene. Oblasti so ukrenile vse, da v popolnem razumevanju našega neizmernega hrepenenja po domu še ta pičlo odmerjeni postanek napravijo e:m bolj prijeten In domač. V petek popoldne so nam priredile deklice in dečki iz Domžal nad vse prisrčen koncert, ki nam je končno ogladil naše raskave duše, v soboto pa so nam domači vojaki zapeli nekaj partizanskih pesmi. Žal nam je tehnični postopek ob zapustitvi karantenskega tsibor'«šča preprečil, da bi se mogli vsem skupaj primemo zahvaliti. Sprejmite zato v imenu vseh najprisrčnejšo zahvalo za vso požrtvovalnost in gostoljubje z mašim zagotov.lom, da se želimo čim prej uvrstiti z vami kot intenzivni delavci pri obnovi in čim lepši izgraditvi bodočnosti v svobodni dcmovini-— Za predstavništvo: prof. Savnik Roman.
Objave Centralne vojne bolnice
CVB, odd. za transfuzijo, sporoča vsem vojaškim bolnišnicam v Sloveniji, da jim je na razpolago konzervirana kri in hemotesti
Tečaj za odrejanje krvnih skupin: CVB, odd. za transfuzijo, sporoča, da se je pričel tečaj za odrejanje krvnih skupin na ploščici in epruveti. Bolnišnice se naprošajo, da javijo gornjemu oddelku reflektante-reflektantke za tečaj, da jih bomo razporedili.
Poziv dajalcem krvi. CVB, odd. za transfuzijo, sporoča: V petek 15. t. m. naj se javijo naslednji: Podgoršek Marjan, Streliška; Dolenc Marija, Grosuplje; Sočan Mar-
jan, Štefanova ul. 16; Pavšič Zora, hotel »Slon«; Vrhovnik Franc, Ježica; Lenarčič Lucija, Ježica; Lambret Zinka, Dobrunje št. 15; Modic Ljudmila, Domobranska 13; Kuščar Ivan, belgijska vojašnica; Lenarčič Marinka, Wolfova 3; Tepina Edvard, Draga 43; Podržaj Boža, Streliška 9. — Dajalci krvi ne smejo jesti nobena -n vsi hrane pred dajanjem! — Pozivamo vse ostale dajalce krvi, ki krvi še niso dali in so že registrirani, da se javijo žaram dajanja krvi v prihodnjih dneh od 8. do 10. ure.
Živinska bolnica v Ljubljani
Pri Sv. Krištofu v Ljubljani (na Tyrševi cesti zraven tovarne »Alpeko«) deduje vojaška veterinarska bolnica. V tej bolnici se zdravi tudi živina civilov, dokler se ne osnuje cvitoa veterinarska bolnica.
Vsi živinorejci iz Ljubljane in okolice lahko Svojo bolno živino pripeljejo na brezplačno zdravljenje v to bolnico, seveda v primerih, če je živina sposobna hodati. Bolnica ima tudi infekcijski, oddelek s plinsko komoro za zdravljenje garjevih kopitarjev. Vse garjave kopitarje naj lastniki pr peljejo v to bofindeo, da se razpJlnijo, s seboj pa naj po možnosti prinesejo pol kilograma žvepla.
V primeru, da mora bolna žival ostati na zdravljenju v bolnici, je lastnik dolžan pripeljati s seboj potrebno količino krme.
Natančnejše podatke daje uprava bolnice ah pa okrožni veterinar pri okrožnemu odboru OF za Ljubljansko okrožje — Sv. Petra oesta 2/H.
Tistim, ki želijo konje
Vojna oblast IV. armije, veterinarski odseli, objavlja: Ker se dogaja, da posamezniki še vedno hodijo na vojaške oblasti zaradi dodelitve konj v rejo in uporabo, sporočamo, da bomo vse razpoložljive živali d«u na razpolago Kmetijskemu ministrstvu — veterinarskemu oddelku, ki bo razdelilo te živali na posamezna okrožja In okraje.
Vsi oni, ki želijo Imeti konje, naj se javijo na NOO m tl pošljejo spisek okrajnemu oziroma okrožnemu OO ter bodo ti izvršili pravilno razdelitev po navodilih iz Kmetijskega ministrstva, veterinarski oddelek.
Okrajni in okrožni odbori naj vodijo potrebne spiske o vseh vojaških živalih, tudi tistih, ki jih civilisti posedujejo že dalje čPša, po navodilih veterinarskih referentov Komand mest.
Pregled in licenco vanj e žrebcev
Po odredbi veterinarskega odseka pri Mariborskem vojnem področju bo pregled in licencovanje žrebcev:
16. junija 1945 ob 7. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, ob 11. uri v Gornji Radgoni, ob 15. uri v Murski Soboti, ob 18. uri v Beltincih in 17. junija 1945 ob 8. uri v Ljutomeru.
Na pregled morajo prignati posestniki svoje 2-letne in starejše žrebce. Dovesti pa se ne smejo žrebci iz okuženih hlevov, vendar morajo njih posestniki to javiti komisiji za pregled.
Namen pregleda je, da se ugotovi število plemenskih žrebcev in se tako vidi, ali zadostuje število žrebcev krajevnim potrebam. Konjereja si bo morala v prvem času po osvoboditvi sama pomagati.
Dnevne vesti
Reševalna postaja in gasilci imajo telefonsko številko 44-44 in ne več 22-22.
Oškodovancem po eksploziji Mestni odbor OF, odsek za sociaiimo skrbstvo, javlja vsem oškodovancem zadnje eksplozije pri glavnem kolodvoru, naj vlagajo prijave za dodelitev hrane, stanovanj, prijave o povzročam škodi v informacijski pisarni mestnega odbora OF (magistrat, soba 1); prijave za dodelitev denarne podpore in prijave za oblačilna nakazila pa istotam, soba 9- Vse prijave morajo biti potrjene od pristojnih kvartnih pisarn.
Smrt junaške matere. Včeraj je umrla v Ljubljani po daljšem trpljenju tov. Josi-pina Puc, mati partizanov-dvojčkov Cirila in Metoda. Doživela je še dan, ko se je vrnil sin Ciril ob osvobojenju. Doživela je tudi dan, ko se je vrnila hčerka Dali iz nemškega suženjstva, ni ji pa bilo dano, da bi še videla sina Metoda, ki leži neznano kje. Pogreb bo v soboto ob 16. iz kapele sv. Jožefa pri Sv. Križu, časten ji bodi spomin!
Maša zadušnica za pokojnim borcem-par-tizanom Drašlerjem Stanetom bo darovana v soboto 16. t. m. ob 7. v frančiškanski cerkvi pri oltarju Sv. Križa.
Obrtniško zbor°vanje na Taboru. Mestni odbor OF oddelek za industrijo in obrt v Ljubljani sklicuje za nedeljo 17. t. m. ob % 9 dopoldne v veliki dvorani na Taboru zbor obrtništva. Podano bo sporočilo o zadnjem političnem in, socialno-gospodar-skem položaju obrtništva ter o ukrepih za obnovo obrtniškega dela. obrtniki vseh strok iz mesta in bližnje okolice se vabijo, da se polnoštevilno udeleže tega važnega zbotra.
Bolničarji jn bolničarke Rdečega križa v Ljubljani imajo 16. t. m. ob pol 20 v svoji dvorani Komenskega ul. 12/1. obvezno predavanje. Udeležba za vse obvezna.
Drž- tehniška srednja šola poziva vse učence in učenke, ki se nameravajo letos jeseni vpisalti na katerikoli oddelek in v katerfbof.4 letnik zavoda (tehniška srednja šola, dedovodska šola, moška obrtna šola, šola za glasbila in ženska obrtna šola), da se javijo do 20. jun-ja med 9. in 10. uro v direkcijski pisarni (Gorupova ulica št 10, I- nadstropje)- Učenci(-inke), ki ne bodo mogli opravičiti opustitve te predhodne prijave, v jeseni ne bodo pripušče-ni k rednemu vpisovanju. V svrho te prijave naj učenci(-nke) prineso s seboj zadnje šolsdco spriečvalo, za I. letnike delo-vodske šole tudi še spričevalo o pomočniškem izpitu.
Sprejem v železniško službo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani potrebuje 10 absolventov delovolske in 5 absolventov Srednjo tehnične šole strojne ali elektrotehnične stroke. Interesenti naj vložijo prošnje za sprejem na Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani
(Ljubljanski dvor) do 19. Junija 1946. Prošnjam je treba priložiti potrdilo kvarta o politični neoporečnosti.
Narednika Bora Stojanoviča prosim, da
pusti svoj naslov v trgovini Bucik, Dunajska cesta 8. Neda Djordjevič, Javorrikova ulica 17.
Poučujemo ruščino in angleščino. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2.
Obvestilo trafikantom! Mestni odbor OF Ljubljana, odsek za preskrbo, tobačni oddelek, obvešča vse trafikante, da je vpisovanje potrošnikov tobaka podaljšano do 25. junija 1945.
Javite število prašičev za cepljenje!
Mestni odbor OF okrožnega mesta Ljubljane poziva vse rejce prašičev, ki nameravajo pustiti cepiti prašiče proti svinjski rdečici, da prijavijo čimpreje šteViHo prašičev, katere želijo imeti cepljene, v uradu mestnega tržno - veterinarskega urada v Ljubljani, Krekov trg 10/1.
Sveža mesna piča za perutnino, prešiče in pse je zopet na razpolago pri »žegozi«. Gallusovo nabrežje 33.
Kovčeg, najbrž last povratnika, je bil najden na ljubljanskem kolodvoru. Da se sklepati, da je last Jožeta ali Mimice Marušič. Dobi se na kolodvorskem uradu za najdene predmete.
Obvestila OF
Mestni odbor ZSM objavlja:	V nedeljo
17. t. m. ob 9. bo v frančiškanski dvorani predkongresna konferenca za mesto Ljubljano, ki naj se je udeleže izvoljeni delegati. Vabljena je tudi ostala mladina.
Vse mladinke iz Ljubljane, ki žele sodelovati pri narodnih plesih ob kongresu ZSM, naj se zbero danes ob 16 na Taboru.
Beležnica
KOLEDAR
Petek, 15. junija: Vid in tovariši, Dragi-
TTiiir
DEŽURNE LEKARNE
Dr. Kmet, Ciril Metodova 43; Tmkoczjr ded., Mestni trg 4; Ustar, šeleuburgova ulica 7.
Radio Svobodna Ljubljana
569 m/46 m
15. JUNIJA
7.00—7.30 Poročila in objave 7.30—8.00 Jutranji koncert 8.00—8.30 Obvestila, objave, poizvedbe 8.30—9.00 Odlomki iz operet 12.00—12.30 Odredbe, objave, poizvedbe 12.30—13.00 Paganinijeve skladbe 13.00 do 13.20 Poročila 13.20—14.00 B. Smetana: Iz mojega življenja (godalni kvartet)
18.00— 18.30 Oddaja kulturao-prosvetne skupine DNO 18.30—18.45 Jeseniški pionirčki Majda in Vladko Rotar ter Vera Zupanova pojejo partizanske In ponarodele pesmi 18.45—19.00 Fibich: Idila (simfonični orkester) 19.00—19.40 Ljudska glasbena ura (H.) 19.40—20.00 Solospevi
20.00—	20.40 Simfonični koncert orkestra Radia Svobodna Ljubljana pod vodstvom Antona Neffata 20.40—21.00 češke zborske pesmi 21.00—21.30 Poročila In pregled tiska 21.30—22.00 Lahka glasba 22.00—22.15 Našim bratom In sestram v taboriščih Nemčije 22.15—23.00 Večerni koncert 23.00 do 24.00 Plesna glasba
Prevajalni institut
pri Propagandni komisiji IOOF
sprejme v službo:
1.	več prevajalcev za sledeče jezike:
srbohrvatski, ruski, nemški in angleški. Pogoj:	perfektno znanje obeh
jezikov, tujega In slovenskega.
2.	strojepiske z večletno prakso. Reflektantl naj se zglase osebno v Knafljevi ulici 13, IL nadstr. med 1L in 12. uro dopoldne.
OBJAVA
Delegat Ministrstva trgovine ln preskrbo za upravljanje Narodne državne imovine hotela »METROPOL« ter sina Karl In Joško Miklič tem potom poziva vse tiste; ki imajo kako terjatev napram gori navedenim, da isto prijavijo v roku 8 dni bodisi pismeno ali' osebno v pisarni hotela »METROPOL«.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Delegat ministrstva trgovine in oskrbe, odseka za upravo narodne imovine pri tvrdki
»WARBINEK«
poziva vse najemnike izposojenh klavirjev omenjene tvrdke, da se zglasijo s pogodbo in zadnjim računom v tovarni klavirjev: Privoz 10, 16. in 19. t. m. od 9. do 11. ure. Komur je na tem, da še nadalje obdrži klavir, naj prinese denar za najemnino, ki jo dolguje, s seboj.
Prav tam in ob istem času naj se vrnejo vsi neupravičeno odnešeni oz. prisvojeni predmeti in instrumenti (kitare, violine itd.)
Ljubljana, 15. junija 1945.
+ Globoko potrti naznanjamo, da Je po kratki ln težki bolezni v 77. letu starosti umrl dne 13. junija 1945
Lipovec Franc
posestnik na Jezeru
Pogreb dragega očeta bo 15. junija ob 8 Izpred biše žalosti na pokopališče v Preserje.
Rodbina Lipovec in ostaU.
+
Mirno Je v Bogu zaspala moja srčno dobra sestra, teta, svakinja, stara teta, gospa
Albina Cuzak, roj. Prevc
Na farno pokopališče v Kranju Jo bomo spremili 15. t. m.
Maša zadušnica bo v župni cerkvi v Kranju. Kranj, dne 13. junija 1945.
Amalija Prevc, sestra, ln sorodniki.
+
Po dolgi, mučni bolezni Je umrla naša iskreno ljubljena mati in žena
Josipina Puc
Pogreb bo v soboto ob 16. url lz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana (Bežigrad, Prekmurska 2), 15. 6. 1945. Žalujoči mož Rudolf, otroci Dali, Mira ln CM ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Ob nenadni izgubi mojega predobra, ga moža, brata, svaka, strica itd.
Karla Juga
se zahvaljujem vsem za izraženo sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti ln darovano cvetje.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih dne 18. Junija 1945 ob 6. uri zjutraj.
žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.
+ Pomlad 1944 je žrtvoval svoje mlado, upa-polno življenje za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda naš srčno ljubljeni, nepozabni edinec
Marolt Sveto - Špik
slušatelj glasbene akademije, partizan, kulturnik XIV. divizije
Njegovo truplo počiva začasno na štajerskem ln do pozneje prepeljano v Ljubljano.
Maša zadušn:ca se bo darovala v Trnovem dr— 18. t. m. ob 6.30.
čast ln slava njegovemu spominu!
Ljubljana, dne 15. Junija 1945. žalujoča: France Marolt, član opere, oče, Marija, mati.
+ Potrti neizmerne boli javljamo, da Je na ljubljanski kliniki dne 13. junija 1945 na posledicah vojnih grozot izdihnila svojo blago dušo naša ljubljena mati, skrbna in nepozabna sejtra itd., gospa
Tina Zupančič roj. Oražem
posestnica v Ribnici
Blago pokojnico bomo prepeljali v Rlbnioo ta Jo položili v soboto 16. junija ob 10. url dopoldne v zemljico, kjer počiva premnogo narodnm herojev.
Ribnica, Ljubljana, Kočevje, Stara cerkev, dne
13. junija 1945.
MALI 0 SIASI
DEKLE z znanjem kube jn za pospravljanje sod sprejme službo pri dobri družini. Ponudbe na upravo pod »Samostojna*	2386-1
POSLOVODJA bivši trgovski z dolgoletno prak so, verziran v vseh branžah. dober organizator, želi primerne namestitve pri več j em podjetju. Dopise na upravo pod šifro »Nastop po želji«.
2432-1
DEKLE išče službo. Sem sam06to j na in srnam kuhati. Naslov v upravi.
2443-1
ABSOLVENTKA drž. trgovske šole. začetnica, išče primerne zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe upravi pod »Poročena«.	2457-1
FRIZERKO, dobro moč spret me takoj salon »Ol
S« Beethovnova 14. Plača bra.	2206-la
SKLADIŠČNIKA s poznanjem gradbenega materiala. sprejmemo. Ponudbe upravi pod »Zanesljiv«.	2390-la
GOSPODINJO, samostojno, k mali družini, sprejmem. Ponudbe upravi pod »Takojšen nastop« 2362-la
KLJUČAVNIČARJA ali
železostrugarja sprejme v stalno zaposlitev Rau-ber Anton, ključavničarstvo Domžale. 2382-la
VEĆ DELAVCEV enega dostavljač» (kurirja) za stalno, m dobro knjigovod s tv eno moč. ki pozna tud. davčne predpise po urah ali poldnevno oumo spret me prevozništvo »Merkur«. Maribor, Ciril Metodova ulica 22.	2266 la
REZAČA papirja takoj sprejme tiskarna. Naslov v upravi. 2309-la
GOSPODINJO zanesljivo in pridno sprejme večja kmetija. Naslov v upravi.	2397-la
DELAVCB-KE me tiar j e, sprejmem. Prednost ima Jo tisti, ki so v tem že izvežbani. Tovarna metel, Zupančič Ivan. Kersnikova 3.	2324-la
KUMARICO ki bi oprav ljala tudi druga blftna dela «perica pride v hišo) mlajšo, pošteno. — takoj sprejme trgovsK» hiša. Pogoji dobri. Predstaviti se od 2. do 4. Beethovnova 14-11.. vrata 22	2413-la
DAMSKE frizerke, dobre cnanikerke, sprejme v stalno službo z dobro plačo salon Giud Aleksander, Kongresni trg 6.	2200-la
POMOČNICO gospodinjsko, mlado, tudi začetnico, sprejmemo k dvočlanski rodbini. Naslov v upravi.	2395-la
ŠIV POMOČNICO tudi začetnico, sprejmem. — Iva Terpin, Sv Petra c. 43-1.	2354-la
KUHARICO samostojno vajeno vseh gospodinjskih del. takoj sprejmem proti dobri plači. Naslov v upravi. 2427-la
VEČ ČEVLJARJEV nujno sprejme tvrdka Anton Ješe. Tržič. Cerkvena ulica.	2428-la
DELAVKE knjigoveške, kartonažne in začetnice ter pomožne delavce — sprejme litografija če-mažar Jo6ip, Igriška 6.
2424-la
POSTRE2NICO k dvema osebama sprejmem. Tržaška e. 27-1. desno.
2385-la
2 POMOČNIKA ln vajenca za pohištveno obrt— sprejme Čeme Avgust, pohištveno mizarstvo — Vodnikova 83, Ljubi j.
2411-la
'MlElftiffi
VAJENKO a «gorico r galanterijskim blagom, s hrano in stanovanjem sore* Naslov v upravi.
2238-4«
DRŽ. USLUŽBENEC Z 1 otrokom in lastno hišo želim sebi primemo gospodinjo. najraje vdovo od 35—40 let. Frtškovee Vinko. Cesta v Mestni log 95.	2440-la
SLUŽKINJA dobi dobro službo pri mali družini kot pomoč v gospodinjstvu Naslov v upravi.	2455-la
GLASB SOLA. Maribor, razpisuje mesto šolskega sluge Stanovanje Je v hiši. Predstaviti se dnevno med 10. ln 12. uro v šolski pisarni — Maribor. Trubarjeva 1.
2444-la
OBLEKO moško ln dva damska plašča, rjavega in temnomodrega za vitko postavo, prodam. Naslov v upravi. 2372-6
OBLEKO moško, . sivo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi.
2388-6
HARMONIKO klavirsko, popolnoma novo, z 80 basi, 2 registroma, prodam. Dunajska c. 20.
2387-6
KOLO, žensko, dobro ohranjeno, takoj kupim. Naslov v upravi. 2403-7 POSTELJO, otroško prodam. Naslov v upravi.
2402-6
KOLO žensko Izvrstno ohranjeno, zamenjam za radio. Celovška 95a-IH. levo	2400-8
JEDILNICO lz hrastovega lesa v baročnem slogu. dobro ohranjeno — prodam. Naslov v upravi.	2399-6
ELEKTRONKO CIA ln 2 tenis loparja ugodno prodam. Naslov v upravi.	2180-6
LASULJO Nunska 3.
prodam. — 2406-6
VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, prodam. Mlekarna Sv. Petra e. 46.
2405-6
VOZIČEK otroški, globok prodam. Ogled: Celovška e. 90. Bee. 2419-6
DEŽNI PLAŠČ damski, nov, balonski, prodam ali zamenjam. Florjanska ul. 13-m. desno, — zadnja vrata. 2448-6
JEDILNICO orehovo z veliko kredenco, prodam. Naslov v upravi.
2412-6
ŠKORNJE moške rjave št. 43 ln žepno srebrno uro, vse v najboljšem stanju, prodam. Dežan, frizerski salon Dunajska 69a.	2430-6
KRAVO, ki bo čez mesec dni telila predam. Kozarje 62.	2435-6
KOLO damsko, predvojni nlateri&I, prodam. Naslov v upravi. 2437-6
SINGER krojaški stroj v novem stanju, prodam ali zamenjam za moško kolo z doplačilom v raznem blagu ali denarju. Marn, Cerkvena ul. 21.
2439-6
KUHALNIK elektr. nov, zamenjam ali prodam.— Naslov v upravi. 2442-6
KOLO z dinamo v dobrem stanju, prodam.— Naslov v upravi 2418-6
ČEVLJE rjave semiš št, 38'/,. zelo lepe, prodam. Čebelama, Dunajska c.
2416-8
POLCEVLJE. nove. damske. kombinirane (teletina, ročno delo) prodam. Naslov v upravi.
2456-6
ZNAMKE, pokrajinske n druge, kupim Ponudbe na upravo ccd •Znamke«.	1836-7
KRMO. konisko. dobro — pit tisoč kg kupim. Zajc Franc, Potočnikova 8, — Ljubljana.	2281 -v
OPREMO, pisarniško, za eno sobo, moderno, kupimo. Naslov v upravi.
2338-7
TN.TIOARNA Dolžan Janez, kupi vsako slovensko knjigo Stritarjeva ulica 2.	9-M
ŠIV. STROJ, ženski, dobro ohranjen, kupim.— Ponudbe upravi pod šifro »šivalni stroj«
2391-7
SPALNICO za 2 osebi, v modernem slogu lz mehkega lesa. furnirano, kupim. Ponudbe upravi pod »Rabljeno«. 2384-7
SENO. deteljo in slamo kupim. Lavrenčič in Co., Vošnjakova 16.	2301-7
ČEVLJE, nizke, št. 45, kupim. Naslov v upravi.
2450-	7
GARNITURO 2 zaves ln posteljno pregrinjalo — (til ali štora) kupim ali dam protivrednost. Naslov v upravi. 2421-7
NOGAVICE 10 parov mo ške, 3 naramnice in blago za kratek zimski površnik, vse predvojno, kupim ali dam protivrednost. Naslov v upra vi.	2420-7
ELEKTROMOTOR, lahke tudi rabljen 20 KS ku-, nlm. Dejak Jože. Prigorica Pri Ribnici, oziroma'' Geržina. LjublJ. Gosposka ul. 6.	2414- /
ŽIMNICE nerabne kupim. Naslov pustiti v upravi pod »Nerabno«
2441-7
KUHALNIK plinski kupim. Ponudbe upravi pod »Rešo«	2452-7
SOBNO URO starinsko najraje stensko, kupim. Ponudbe upravi pod šifro »Plačilo v gotovini«
2451-	7
¡¡Zamenjam !
ČEVLJE, nizke, dobro ohranjene, št 35 zamenjam za št. 32. Ogled StrossmayerJeva 8 podpritličje.	1339-8
ČEVLJE št. 38-39, dva para ln razna živila dam za balonsko svUo za plašč. Ponudbe upravi pod »Balonska svila«
2415-8
MAST zamenjam za dobro ohranjen otroški globok voziček. Naslov v upravi.	2431-8
Sob
SAMOSTOJNEGA boljšega delavca ali delavko iščem v podnajem. Ponudbe podružnici Slov. Poroč,, Maribor, pod: »Podnajem«. 2446-23a
SOBO s souporabo kuhinje dam brezplačno za nesljlvl osebi, ki bi ml pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe upravi pod »Cista« 2409-23
HIŠO v predmestju Maribora. tristanovanjsko, z lepim vrtom, zamenjam za enako ali večjo v Ljubljani, bližina stadiona. Dopise na naslov 'larlbor, Viktor Parmova ul. 4.	2407-20
PARCELO stavbno, v lepem, priljubljenem kraju, v neposredni bližini Mirja čimprej prodam. Ponudbe upravi pod »Ugoden nakup«
2422-20
Stanovanj
STANOVANJE 2 sob s kuhinjo ln pritiklinami, iščem. Rozina, šišenska št. 51.	2417-21a
GARSONIERO komfortno, v centru, zamenjam za 1—2-sobno stanovanje s kopalnico. Ponudbe na upravo pod šifro »Bližina centra«
2438-21
SOBO. prazno, čisto s posebnim vhodom, po možnosti s štedilnikom, iščem. Ponudbe upravi pod »Prazna« 2389-23a
SOBICO, za katero bi pomagala pri gospodinjstvu, iščem. Ponudbe na upravo pod »Mirna«
2383-23
SOBO s štedilnikom Išče starejša gospa za takoj, kjerkoli. Pomagala bi tudi pri delu. Ponudbe upravi pod »Periferija« 2393-23a
SOBO prazno Išče samo stojna gospa v Mariboru. Ponudbe podr. »Slovenskega poročevalca« v Mariboru pod »Prazna soba«	2445-23a

DEKLICO od 12 let dalje sprejmem takoj za svojo ali v službo za iahka dela. Preskrbljena bo z vsem. Moste št. 95, — Komenda pri Kamniku.	2158-37
VOZIČEK globok Iščem za nekaj mesecev na posodo proti odškodnini. Ponudbe upravi pod šifro »Globok voziček«
2401-37
OSEBA, ki Je pozabila pred nekaj dnevi denarnico v trgovini Janežič. Florjanska ul. 14, naj se oglasi istotam. 2449-37
ZAVESO okensko Je 8. junija odnesel zračni pritisk. Zavesa je 3x1 V» m, bela vzorčasta z rumenimi progami. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi:	Krapš,
Ilirska ul. 17.	2398-37
IZGUBILA sem 4. t.m. na glavni cesti od Nakla proti Tržiču žensko usnjeno torbico z dokumenti, gotovino in ključi. Prosim poštenega najditelja. naj proti dobri nagradi sporoči ali odda Aneell Pemuš, Zgoši 45. p. Begunje	2396-37
1 MIZICO 40 cm premera, 65 cm visoko na 3 noge. črno, hrastovo, 1 stojalo za rože, češnjev les ln stoječo črno hrastovo svetilko z rdečim senčnikom, prodam. Naslov v upravi. 2426-6 JAJCA dobe zamudniki v mlekarni Stari trg 17 2425-37
ZAPESTNICO sem Izgubila dne 8. junija 1945 sledlcam. pred pošto. Ker ml Je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj io vrne proti dobri nagradi v upravi lista.
2392-37
DEŽNIK čm karo sem pozabila v kinu Matici. Prosim gospo, kateri sem kupila karto ln Je sedela poleg mene, naj ml vrne dežnik. Primc, — Ambrožev trg 6.
2404-37
POZIVAM gospodično, ali gospo, katero sem naprosila, da ml pomaga ob prestopu v Medvodah 13. tm. pri po-pold. vlaku spraviti lz vlaka kovčeg, naj ga takoj odda na postaji Medvode v pisarni ker Je dobro poznana, da se izogne neprijetnim po-2429-37
IZGUBILA sem dne 13. t. m. moški rjav polče-velj ln sicer od Gospodarske zveze do Linhartove. Najditelja prosim naj ga vrne proti nagradi Franki Ložar. Blel-weisova 54. .	2408-37
GRADB. PODJETJE Ing. I. Sittler v Kranju poziva vse one delavce, ki so upravičeni dvigniti svoj zaslužek za čas pred 10. majem 1945. da ga v teku enega tedna dvignejo v pisarni podjetja. ki JeteedaJ v Kranju. Prešernova ul. 6-n 2360-37
KRAVATE izdelujem ln popravljam. Krojaška ulica 5-1. Sprejemam vsak dan od 8. do 10. ure.	2308-37
DENARNICO s 1600 RM in potrdili za konja ln voz ter prepustnico na ime Jožef Stare, Srednja vas 80. Bohinj sem Izgubil. Poštenega najditelja pro6lm, da vrne dokumente proti visoki nagradi.	2447-37
V upravi »Slov. poročevalca« dvignite naslednje ponudbe:
Angleščina, Agfa. Bežigrad Bemdorf, Blago, Brez perila. Carevič. — ClmpreJe, Dobro blago. Domača kuha. Domača oskrba. Dobra služba. Dobro plačam. Dobra duša, Dober dežnik. Dragoceno, Daljnogled. Dobrosrčna Dekle, Electric AG Frizerka, Frižider, Foto-pomočntk. Gorenjsko — Gospodična. Gospodinjska pomočnica. Hišnik, Insulln. Inteligentna, — Kavo zamenjam Kauč, Komfort, Kuharica. Kramar. Kmetija. Krava. K 36, Konrad Medved. Anton Kroschl Lestenec,— Mast, Mirje, Mirna, Mirna stranka. Mlinsko pod Jetje, Modni salon za perilo. Nujno. Nagrada, Nove št. 9842-7, Omara, Pomočnica sobarica. Pošten plačnik. Partizan Parcela. Poštena. Pulover Plin, Prehrana, Prijazna, Poštenost, Postrežnlca, Pisalni. Plača točno. Plačam takoj, Pridna ln po Stena, Radio Samostoj-Sredlna, Sposoben, Sluga, Stalno. Slana Jed, Skromna sobica. Starinska skrinja. Samostojna kuharica, Sifon, Šiška ali center škornji mehki, Takoj. Točen, Trgovec. Tudi za marke. Takoj zamenjam. Vajenka, Volneno, Vransko, Ves dan odsotna, Zvesta moč. Znamke Zamenjam, Zamenjam maščobo, Zakonski par. Začetnico. 151, 1982. XXII-37
Kosta Zupančič, sin. z družino; Micka, mr. ph. Nežica, sestri; Stanko, Veljko, Jaka, Tone ln France Oražem, bratje, ln ostalo sorodstvo.
+ Vsem prijateljem ln znancem naznanjam žalostno vest. da Je 12. marca 1943 daroval svoje mlado življenje za svobodo slovenskega naroda naš edini sin, brat ln bratranec, tovariš partizan
Sever Lojzek — Gams
štabni kurir
Njegove zemske ostanke bomo pripeljali v petek 15. t. m-‘ na dom v Rožni dolini c. XI St. 26. od koder bo v soboto 16. t. m. ob 17. uri pogreb na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 15. junija 1945.
Žalujoči: Sever Lndovika roj. Bernik, mati; Sever Alojzij, oče; Vikca. sestra, tov. partizan Lipa, stric, ln ostalo sorodstvo.
+ Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš srčnoljubljeni soprog, dobri očka ln sd&ti dedek, tast ln stric, gospod
Vidmar Tomo
poštni inspektor v pok.
Blagopokojni leži v kapeli sv Nikolaja na Žalah. pogreb bo v petek 15. junija ob 17.30 Izpred cerkve na Viču na tamkajšnje pokopališče.
Ljubljana, dne 14. junija 1945.
Neutolažljiva žena Antonija roj. Sever, hčerki Tomiča ln Milena, zet dr. Hribar Miroslav ln vnučka Tomiška.
+ Strta v neizmerni žalosti javljam, da Je dne 10. t. m., previđena s sv. zakramenti. Bogu vdana zatisnila svoje trudne oči v zavodu za novotvorbe moja najdražja, nepozabna, dobra gospodinja, gospodična
Marija Majdičeva
posestnica ln trgovka na Duplici 33
Truplo drage pokojnice Je bilo prepeljano dne 12. t. m. na dom. od koder Je bil poereb v sredo 13. t. m. na pokopališče na Zale v Kamniku.
Sv. maša zadušnica se bo brala 18. t. m. T farni cerkvi. — Naj v miru počiva!
Duplica, dne 14. junija 1945.
Žalujoča MARIJA REPANŠEK.
+ Vsem, ki ste ga poznali ln ljubili, naznanjamo potrti globoke žalosti pore tužno vest, da Je na pragu svobode prenehalo biti zlato srce mojega ljubljenega soproga, zlatega očka, sina, brata, svaka in starica
Ferda Kump-a
uradnika TPD.
Preminul je 12. marca 1945. 1. v lntemac. taborišču Dachauu. Maša zadušnica za pokojnim se bo darovala v cerkvi sv. Cir la ln Metoda 16. junija ob 7. uri zjutraj.
Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu. Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana. Kamnik. Trst.
Globoko žalujoča soproga Adela, sinček AndreJ-ček, hierka Marija, mati Fani, sestra Dragica, brat Beno in družine šlegel, dr. Zajec, Dekleva in ostalo sorodstvo.
Roku ¿lise »prejema
uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št 5/IL Telefon uredništva in uprave št 31-22 do 31-26. * Tiskarna »Slovenskega poročevalca« * Glavni urednik Ciril Kosmač.

>