36. Številka. V Minil, v sredo, 13. fetramio 1901 XL leto. fzhaja vsak da« zvečer, iziriusi nedeije in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfnbljano s pošiljanjem na dom za vse lete 24 K, za pol leta !2 K. za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d štele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat;— Dopisi naj se izvole frankovaH Rokopisi sc ne vračajo. - Uredništvo In npravntttvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon št 34. Posamezno številke po 10 h. Upravni&tva telefon it 85. Pravica - H]s si? Vsak človek, ki živi v odvisnosti koga drugega, mora odredbe svojih predstojnikov natančno spolnjevati, sicer se mu je bati, da ga postavijo na planu, predstojnik sam pa mora izdajali take odredbe, da se ž njimi ne žali čut pravičnosti. To je temeljni stavek v družabnem življenju, če tega ne bi bilo, mora nastati anarhija, in bo le močnejši živel, slabejsi pa mora podleči. Če pes ne uboga, mu gospodar pokaže šibo, če šiba ne izda, ga izroči konjedeicu. Sedaj pa si oglejmo gospode pri deželnem sodišču v Celovcu, nadso-dison v Gradcu, in najvišjem sodišču na Dunaju, kako ti gospodje spoštujejo višje odredbe. Ćlen XIX. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 št. 142 d. z. že davno ni več v veljavi, če je sploh kdaj veljal. In to je tudi umevno, ker ta člen nima nikake garancije; nikjer namreč ni zapisano, kaj se zgodi z onim Človekom, ki ga krši. Tigra v železni kletki se ne bojim, ker vem, da mi ne more storiti nič zalega. IzvošČek se pa strogo ravna po predpisih § 427. kaz. zak , ker ve, da bo kaznovan, če bo hitro vozil. Neoziraje se pa na navedeni člen, so izšle ob času, ko je bila še vlada bolj pravična, kakor je sedaj, različne ministrske naredbe, ki so vsaj nekoliko priznale, da imamo tudi Slovani v Avstriji nekaj pravice. Evo jih! Glede onih sodnih okrajev, kjer na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, potem na Primorskem prebivajo Slovani, predpisuje naredba pravosodnega ministrstva z dne 15. marca 1862, št. 865 praes.: 1. da se sodišča v slučajih, kadar imajo opraviti s samo slovanskega, jezika veščimi strankami, poslužujejo slovanskega jezika in kolikor mogoče ali vsaj pri merodajnih okolnostih izpovedbe strank v slovanskem jeziku protokolujejo; 9. če stranka slovansko zapriseže, se mora prisežna formula slovansko protokolovati; 3. ako se stranka v slovanskem jeziku zagovarja, je treba paziti, da BO sodelujoči sodniki, uradniki državnega pravdništva, kakor tudi zagovorniki popolnoma vešči slovanskega jezika (nemško besedilo : der slavisehen Sprache voll-kommen maahtig sein), da se tedaj vseskozi slovansko razpravlja in tudi razsodba z razlogi vred v tem jeziku razglasi; 4. mora sodišče slovanske vloge slovanskim strankam slovansko rešiti. Z naredbo pravosodnega ministrstva z dne 20. oktobra 1866 št. 1861 praes. se poudarja, da gori navedena naredba ne velja samo za kazenske, marveč tudi za sporne zadeve. Na predsedstvo graškega nadso-diŠča naslovljena naredba justičnega ministrstva z dne 5. septembra 1867 zapoveduje, da se morajo slovenske stranke na Kranjskem slove m-j sko zasliševati in njih povedbe tudi slovensko protokolovati, in sicer odslej naprej vedno! (Pred nedavnimi meseci je dr. Kaiser v Ljubljani nekega gozdarja, ki je slučajno nekoliko lomil nemščino, nemško zaslišal!). V naredbi ministrstva za pravosodje z dne 18 aprila 1882 št. 20.513 se je izreklo, da se morajo sodišča na Kranjskem, v področju okrožnega sodišča v Celju, v slovenskih in jezikovno mešanih sodnih okrajih na Koroškem ravnati po gori navedenih ministrskih odlokih, in slovenske vloge tudi tedaj v slovenskem jeziku reševati, če je stranka tudi nemščine vešča. Slično se glasi tudi naredba z dne 14. septembra 1884, št 15.126 in odredba predsedstva graškega nadso-dišča z dne 19. septembra 1884 Št. 7983. Končno pa se je z naredbo ju-stičnega ministrstva z dne 24. novembra 1885 Št. 20 486 deželnemu sodišču v Celovcu povodom nekega specialnega slučaja zabičalo, da se mora glede uporabe slovenskega jezika ravnati po ministrskih naredbah z dne 15. marca 1862, 20. oktobra 1866 in 18. aprila 1882. Iz teh naredb se tedaj vidi, da je bilo ministrstvo pravično, sodniki pa nepravični slovenskemu jeziku, kajti sicer bi bila zadostovala prva naredba. Ko bi bili torej oni gospodje, ki so slovenski jezik pri sodiščih na Koroškem na smrt obsodili, te naredbe poznali, bi jim ne bilo treba se sklicevati na skoro poldrugo stoletje stari občni sodni red, ki ni več v veljavi, razen § 13. Navedene naredbe pa so še veljavne, saj so natisnjene v Manzovi zbirki avstrijskih (ne kitajskih) zakonov, zvezek 5, deseta izdaja iz leta 1901, pri § 8. na strani 52 in 53. Te naredbe gotovo niso saradi tega tiskane, da je knjiga debelejša in vsled tega dražja, ampak gotovo zato, da se sodniki po njih ravnajo. Ker so te naredbe tiskane v novi knjigi, so gotovo tudi še veljavne, zatorej bi jih morali gospodje, ki so razsojevali v zadevi dr. Brejca, poznati. Iz njihove odločbe pa sledi, da jih ali ne poznajo ali pa nočejo poznati. Prva kot druga even-tualiteta govori za to, da taki gospodje ne morejo biti sodniki. Če zakonov ne poznajo, niso za to, če jih nočejo poznati, tudi niso za to; v prvem slučaju so nezmožni, v drugem slučaju pa ravnajo proti svoji službeni prisegi. Svetujem torej omenjenim gospodom, naj te ministrske naredbe Čitajo in se tudi ravnajo po njih, ali pa naj nam naznanijo, kdaj so bile preklicane, v ostalem pa upamo, da pride zanesljivo dan obračuna. Volilno gibanje Dunaj 12. februarja. Vsenemška stranka tudi hoče nastopiti proti kandidaturi ministrskega predsednika barona B e c k a, češ, da je baron Beck po mišljenju Slovan (?) ter se vsled tega ne sme potegovati za nemški mandat. Gradec 12 februarja. Zaupniki gornještajerskih mest in trgov so postavili za kandidata tovarnarja v Brucku A. Fiirsta. Praga 12. februarja. V Lito-mišlu je proglašen za kandidata Peschka. V kralj edvorski mestni skupini kandidirajo štirje nemški kandidati : pristaš delavske stranke Mol-w a 1 d , vsenemški urednik L i n d e -m a j e r, agrarec grof D e y m in soc. demokrat E x n e r. Ogrsko-hrvaški državni zb^ r Budapešta 12. februarja. Naučni minister grof A p p o n y i predloži jutri parlamentu zakonski načrt o zvišanju plač Ijudskošol-skemu uČiteljstvu. — Ministrski predsednik pa predloži še ta teden načrt o deželni razstavi v Pe-Čuhu. Dogodki na Ruskem Petrograd, 11. februarja. Bombo v stanovanju grofa Vi t tej a je zapazil v kaminu dopisnik londonskega „Dailv Telegrapha", ko je bila grofica v gledališču, grof pa je ležal nekoliko bolan. Grof je estal skrajno hladnokrven. Varšava 12. februarja. V Slan-ckovu so privlekli teroristi dva neznana moža v cerke /, ju zvezali, nakar sta morala pred altarjem poklekniti, nato so ju od zadaj ustrelili ter zbežali. Splošno se misli, da sta bila umorjena terorista, ki sta izdala strankine tajnosti. Poljski šolski štrajk na Poznanjskem. Bero lin 12. februarja. Zaradi šolskega štrajka je pruska država odtegnila mnogim poljskim občinam podporo, tako da morajo same plačevati do 250% šolskega davka. Dosedaj je 11 poljskih duhovnikov na podlagi kancelparagrafa obsojenih zaradi šolskega štrajka na 11 mesecev in šest tednov ječe. Dva duhovnika in deset urednikov je obsojenih zaradi iste stvari na denarno globo skupno 8000 mark, pet urednikov pa v skupno ječo 23 mesecev. — Urednik „Kurijera Poznanskega Ziol-kowski je obsojen v globo 2250 mark, a teče proti njemu še Šest pravd. Angieška politika. London 12. februarja. Kralj je otvoril danes parlamentarno za- sedanje s prestolnim govorom, v katerem je izjavil, da je razmerje Anglije napram vsem velesilam trajno prijazno. Nadalje govori prestolni govor o načrtih, ki jih namerava vlada izvesti v Indiji. Končno napoveduje več važnih zakonskih načrtov, med temi zakon, ki odpre ženskam pot v lokalne zastope in korporacije, zakon za zboljšanje stanovanj nižjim slojem itd. Loč t :v cerkve od d zave na Francoskem Rim 12 februarja. Papež je pozval francoske škofe, naj organizujejo privatno bogoslužje. Papež pešlje nemudoma nadaljna navodila. Pariz 12. februarja. NauČni minister Briand je izjavil nekemu časnikarju, da pri pogodbah za uporabo cerkev ni preporne točke Pogodba z občino se sklene na 18 let, in vsak župnik se osebno izjavi županu, da se bo držal prve pogodbe. Pomnožitev kitajske vojne mornarice London 12 februarja Kitajska namerava ustanoviti štiri nova bro-dovja. Vojni urad je sklenil, da takoj ustanovi mornarično akademijo v Tientsinu in mornariČne Šole v Nauku; g v.. Vuhangu, Kantonu in Tro-hovu, v katerih se bodo izobraževali kitajski častniki za nova brodovja ped vodstvom angleških in japonskih inštruktorjev. Vojna v Centralni Ameriki. London 12 tebruarja. Predsednik države Honduras naznanja, da Nikaragua zbira na honduraški meji mnogobrojne vojaške čete. Na konferenci v Washingtonu se je sklenilo, da Zedinjene države, Mehiko, Salvator, Kostarika in Guate-mala pošljejo skupno noto driavi Honduras in Nikaragva, naj prepire poravnata brez vojne. Najbolj se trudi predsednik Roosevelt, da prepreči vojno, ker se boji sicer zasmehovanja, Češ, da je znal posredovati za mir med Rusi in Japonci, doma pa je brez vpliva. LISTEK. No] prijate!] otmsr in njefiou Biicefoius. Nekje na Krasu se je nastanil moj prijatelj Otmar, v mestu, ki si ga je mogel izbrati v svoje delovanje samo on, ki je znan po svojem brez-primerno slabem okusu. Služboval je proti vsem pravilom sv pisma, ki pravi, da dvema gospodoma ne moremo služiti, v več občinah kot občinski, kaj bi rekel? recimo neke vrste aradnik, ki lazi po vaseh okoli in pobira že itak trpinčenim kmetom in kmeticam denar iz žepa. In čudno, mesto da bi ta izprešaui denar — kazenski zakonik, kje si? —- oddajal občinam, ga je spravil lepo v žep in •e za občine brigal le takrat, kadar ni dobil denarja, kolikor ga je ravno želel. Ugibajte torej sami, kake vrste občinski uradnik je moj prijatelj Otmar; izdam Vam sami toliko, da ga vzlic njegovi grdi navadi spravljati vse v svojo malho spoštujejo B alodane vsi občani. S svojim drugim prijateljem Ner-vičem sem se namenil nekega jasnega jutra obiskati našega Otmarja. Ves dan sva se zibala v neznansko nerodni poštni kareti, da bi bila kmalu oba dobila morsko bolezen, predno sva dospela v njegovo bivališče. Napotila sva se naravnost v njegovo stanovanje, a tam sva izvedela od njegove sicer jako mladeniške služkinje Pepite, dasiravno že skoro pol stoletja nosi baroko, da je najin prijateljček pričel jako ceniti pristno vinsko kapljico, in da ga vsled tega brez dvoma najdeva v edinem hotelu „pri ribiču". Malo nevoljna sicer, da ga nisva dobila doma, sva se vendar naglo razradostila, ko sva cula, da ga dobiva v gostilni, kajti tudi midva sva že iskreno želela potolažiti svojega krulečega notranjega človeka. — O hudimar, to je pa lepo od Vaju, da sta me prišla obiskat, se razveseli najin prijateljček, sedita, sedita! Marica, prinesi ga hitro buteljko najboljega, znaš! Saj vidim Suša, ti že zevaš ko vrana same žeje, in tvoj želodec, Nevrič, sem čul kruliti, Še predno si vstopil. Ko sva se do dobra okrepčala, nama prične Otmar praviti o svojem življenju in nama obenem razodene, da je postal velik jezdec pred Gospodom, ker je njegova služba tako naporna, da bi je peš ne mogel opravljati, a vozovi, da so preveč nerodni v tem gnezdu, da bi jih rabil. Ko sva cula besedo jezdec, nama je v prvem hipu sape zmanjkalo, a ko sva prišla k sebi, sva bušila v tak smeh, da je bil najin prijateljček skoro razžaljen. Vendar, dobrega srca, kakor je, se je kmalu potolažil in nama začel hvaliti svojega Bucefala, ki je moral biti po njegovih besedah pravi konjski biser. A nama le ni hotelo v glavo, kak jezdec da je Otmar, ki razun strašno razprtih nog nima ničesar na sebi, kar bi ga dalo prištevati med dobre jahače. Povedal nama je, da mora takoj drugi dan pohiteti na deželo v službo, in obljubil, da tudi nama preskrbi konja, da ga spremiva, a danes, da naj gremo spat, da bomo jutri krepkejši. To nama je seveda povedal ob treh zjutraj. Drugo jutro je vzbudilo Nerviča in mene neko čudno riganje, ki se je čulo izpod okna sosedne sobe, v kateri je vzlic vsemu prizadevanju nebeško potrpežljive device Pepite še prav krepko žagal najin Otmar. Par mojih prijateljskih sunkov pod rebra je vendar imelo ta uspeh, da je odprl svoje krvavo rdeče oči, in prve besede, ki jih je izpregovoril z blaženim nasmehom na oteklih ustnicah, so bile : — Ali Čuješ, dragi Suša, rezge-tati mojega Bucefala? Komaj me že Čaka. NerviČ, na noge! To naj bo rezgetanje!? To riganje, ki mi ni dalo spati? Za boga! Cul sem že rigati povodnega konja v neki menažeriji, ali to riganje njegovemu ni bilo podobno, oslovemu tudi ne. Kaka pošast mora biti ta njegov Bucefalus! Že samo ta radovednost je napravila, da sva se z Nervičem preoej hitreje napravila, nego je sicer najina navada. Ko smo prišli na mesto, kjer so nas Čakali obljubljeni konji, kaj vidimo? Troje umazanih kmetavzov, ki so držali kot koze na konopcih naše tri konje. A kake konje? Kljuseta v pravem pomenu besede, slabše kot kljuseta Majhne in suhe, da si na njihova rebra lahko nataknil klobuk, ne da bi padel. A ena pokveka je bila posebna grda. Takoj sva uganila z Nervičem, da je najinega prijateljčka okus karikiral s to zverino slavnega Aleksandrovega Bucefala. Glavo je imel mrha tako, da sva takoj, ne da bi bila izvedenca, konstatirala pristnega hvdrocefala. Na eno oko je bil popolnoma slep, slišal pa menda sploh nikdar ni. Zadnje noge njegove so bile tako lepo postavljene, da bi delale Čast vsakemu peku. To, kar naj bi se imenovalo rep, ni bilo drugega, nego par daljših svinjskih ščetin, ki so štrlele od njega. In trebuh njegov napet, da sva mislila v kratkem pozdraviti nežno žrebe, in pri tem ta nestvor niti kobila ni bil, ampak se je samo menda slame tako nažrl, da je komaj dihal. Komaj smo se skobalili na te takozvane konje, ki so imeli — čujte in strmite — prava angleška sedla na svojih suhih hrbtiščih, že so ti zdivjali v galopu po klancu navzdol, da sem se nehote ndal upanju, da imajo Vesoljna selitev no osuSeno barje. Sokolova maskarada 12. svečana. Letošnji pred pust je bil kratek, zato se je tudi število predpustnih prireditev kolikor toliko zmanjšalo napram zabavam in veselicam drugih predpustov. Maškarade smo imeli s „Sokolovou samo tri, a še te so prišle vse zadnje štiri dni na vrsto. Da je tudi letošnja „Sokolovau maskarada nadkrilila vsako drugo prireditev letošnjega predpusta, ni treba menda poudarjati, ker imajo prireditelji „Sokolove" maškarade kar nekako pravioo ravnati se po geslu: Finis coronat opus. Vsaj vse dosedanje skušije so neovrgljivo dokazale to. Trsila se je „Sokolovaa maska-rada kot navadno včeraj na pustni torek v društveni telovadnici v „Na-rodnem domu", in sicer pod naslovom „ Vesoljna selitev na osušeno barjeu. Ni bilo posebne reklame za to maškarado. Par vabečih notic je bilo vse, a že to je zadostovalo, da se je kmalu po določeni začetni uri začela polniti dvorana in stranski prostori. Ko si stopil v vestibul „Narod-nega domau, puhnil je v te svež dišeč duh smrečja, ki se je razprostiralo na desno in levo krog tebe. Pri velikanski buči. kakršne bodo rastle na ljubljanskem barju, kadar bo osušeno — pravijo, da se bo do takrat še precej vode uteklo — si položil svojim zaslugam primerno pristojbino, nakar te je noga kar sama zanesla po stopnišču, vsem okrašenem z zelenjem, k vhodu v dvorano. Obstal si gledajoč nenavadni prizor. Tam daleč na nasprotni strani so švigale strele iz najnovejšega kranjskega ogujenika Krima, po katerem se je razlivala goreča, pogubonosua lava. Ano si pogledal natančneje, si zapazil, da iz Krima ne švigajo pravzaprav strele, ampak le šota, ki jo pa razjezeno žrelo gore bruha s tako silo in močjo ter naglico kvišku, da se vidi, kot bi bile strele . . . Da Krim res Šoto bljuje, prepričale so te velikanske skladovnice tega goriva, ki se je sušilo pod ogromnimi rdečimi marelami in ki je napravljalo prav dobro uspel obok od ene strani dvorane do druge. Globoko pod Krimom je sedel povodni mož, tak. o kakršnem nam pripovedujejo pravljice. Spodnji del telesa mu je bil zakrit v bujno travo. Oko se ti je obrnilo na desno stran. Mogočne Kamniške planine so bile pokrite z večnim snegom, nižje doli si pa zagledal Ljubljano, ki bo, soditi po tej podobi, v času osušenega ljubljanskega barja polna tovarn in tovarniškega dima. Vendar ljubljanskega mesta ni bilo dobro videti zaradi velikanskih špargljev-nebotiČni-kov, ki so se v plodoviti zemlji strašansko razmnožili, tako daje usahnila vsled njihove rasti in množine ponosna lipa, ki je svoj čas dajala blagodejno senoo barjanskim prebivalcem. Ako te vse to ni prepričalo, da si na osušenem ljubljanskem barju, ki vsled svoje izredne plodovitosti prekaša vsako drugo zemljo, morali so te prepričati o tem nenavadni poljski pridelki, ki jih je ljubljanski „Sokol" z največjo težavo preskrbel za včerajšnjo maškarado in ki so viseli ob stebrih na levi strani dvorane in za tvojim hrbtom. Bila je to ogromna pesa, da bi nasila par prešičev za par dni, velikanske kumare, ki bi vsaka zadostovala za mnogobrojno družino najmanj za en teden ter bujno žito, veliko za dva do tri može in Čigar klasje je vsebovalo v sebi najmanj po en liter semena, dasi so to klasje na-domestovale velike suhe žemlje! Ame- vendar nekaj življenja v sebi. Toda bridko sem se varal. Samo do prihodnjega klančka je šlo, potem pa so te mrhe pričele laziti kot polži, in nič ni pomagalo, če smo jih še tako pretepali s palčicami, ki smo jih v ta namen vzeli s seboj. Ko smo se tako mučili, pripeljal je do nas neki kmet poln voz drv, in videč naš trud, je smehljaje pomolil Otmarju poleno, čet, sedaj bo menda šlo. Rudečica sramu in jeze nas je oblila, ko smo videli ta očiten zasmeh, in ogorčeno smo zakričali, naj ide svojim potom in ne prodaja neslanosti. Potem sva pa vendarle konstatirala z Nervičem, da bi bilo dobro imeti polena seboj, samo ko bi imeli take roke, kot naš nenavzoči prijatelj Priba, ki nosi ro-kavioe številke dvanajst. ESP Tako je šlo dalje do vrha. Tam as pa zaleti Otmarjev Bucefalus zopet v galop in dirja in dirja do koneo klanca. Tedaj sva pa uvidela z Nervičem, da vsa Otmarjev a jahalna umetnost obstoji v tem, da jaha le v koraka "in"galopu, a še to samo takrat, kadar hoče^nj egov Bucefalus. y}_^ ■v^i"< Krenili smo iz velike ceste na levo in tam_ j e^p ostala .pot kmalu rika naj gre spat s svojimi čudeži in neverjetnostmi! V tem nenavadnem kraju, odiče-nem kjer mogoče z zelenjem, je šumelo raskošuo veselje, ki je razgrelo srce in razžarilo lica mladim in starim. A kaj pravim nstarim" ! Saj smo bili vsi brez izjeme mladi, vsak se je čutil pomlajenega, pa naj mu je že tudi siv las kril častitljivo glavo. Kdo bi pa tudi ne bil mladeniško vesel! Krog tebe očarujoča okolica, katero ti ustvari samo fantazija v razposajenih sanjah, potem pa ti prebivalci barjanski, ki so se tako lepo razumeli vsi med seboj, pa naj so bili različnih ver in raznih narodnosti ter različne polti! Vsi so bili bratje in sestre, ki jih je družila ljubezen, kake strasti pa niso poznali; Še vedeli niso, da obstaja! Kakor je bila okolica raznobarvna, tako so bile pestro boj ne maske, ki so se odlikovale po izredno krasuih oblekah in ki so prišle na maškarado v obilnem številu. Omenjam najprej skupine: Največjo pozornost so obujali med njimi beduini. Bilo jih je šest. Njihove maske so biše izredno pogojene, pa tudi njihov nastop je obujal splošno priznanje, da je prav dober. „Ljubljanske oapinkeu so bile štiri. Njihovo obuašanje je kazalo, da so užile boljšo izobrazbo. Ko se je končala prva četvorka, pridrvel je voz oiganov in cigank v dvorano. Vozil jih je severni medved, ki je bil pa tako ukročen, da mu ni bilo treba nobenega varuha. Samo nekoliko neroden je bil mrcina, da je enkrat zavozil med šparglje in jih nekaj polomil, pa so takoj zopet zrastii. kar je bil najboljši dokaz za rodovitnost barjanske zemlje. Splošno pozornost je vzbujala skupina zamorcev in zamork. Bilo jih je pet in je bila ena najbolj izbornih skupin. Imenitne so bile tudi naušnice, 4 po št *vilu. Revicam je bilo pa zelo vroče, zato so tožile do polnoči o silnem pnpekanju. No, po polnoči jim je odleglo. Narodna noša je bila zastopana po kakih desetih maskah. Pozabiti ne smemo skupine Turkov, ki so dospeli na plesišče v obilnem številu. Bilo jih je kakih 12. Pričakovalo se je, da nastane med njimi in kristjani krvav boj za ženske, vendar sinovi polumeseca so pokazali, da jih je že oblizala zapadna kultura, in da vedo, da je najboljše živeti v miru s krščanskimi sosedi. Skupina Kitajcev in Kitajk se je odlikovala z obligatnimi solnčniki, s katerimi se je branila vročine, dasi je bila sama vsa nabasana z njo. Narobe svet! Ker so se Kitajci pokazali kot izvrstne telovadce, jim je občinstvo burno ploskalo. Ko je bilo vrvenje v dvorani splošno, prikorakali so vanjo zadnji ostanki ljubljanskih frakarjev. Niso bili žalostni ti ostanki, ampak izredno veseli gospodje, ki so od nežnega spola dobivali pohvalo za svoj eleganten nastop. Dvorana se je polnila bolj in bolj, a skupina razposajenih eskimov se ni dala na noben način preveriti, da zanjo ni več prostora tukaj. Pri dr vili so se ti nadležneži kar na saneh — ne na enih, ampak treh! (nesramnost!) — in kjer je bila največja gneča, zapeljali v svoji hudobni trdovratnosti. Čudno, da se ni zgodila kaka nesreča! V zahvalo, da so se jim ljudje umikali, napadli so jih s sneženimi kepami in nastal je hud boj, kajti tudi napadencem je minula potrpežljivost. Eskimi so bili naposled premagani, | za kazen za svoj neolikan nastop so ' tako ozka, da smo morali jahati drug za drugim. Jaz jašem naprej na svoji Lindi — kako je prišla moja kobilica do tega lepega imena, sem zaman ugibal — Nervič hoče za menoj, a Bucefalus ga vgrizne v bedro in se vrine med njega in mojo Lindo. Že na veliki cesti se mi je malo sumljivo zdelo, da seje Bucefalus vedno držal Lin de, sedaj pa mi je bilo jasno, da se je stari skopljenec vanjo zaljubil. Vedno je rinil za njo, tako da sem se bal, da ji ne stopi na kopito, in dejal Otmarju, naj ga malo zadržuje, da v svoji pohoti ne napravi kake škode. A Otmarjevi poskusi zadržavati ga so ostali brezuspešni. Napodil sem kobilo v breg, in glejte čudo! Bucefalus se je zganil in udaril za njo v dir, katerega je Otmar, kakor nama je pozneje sam priznal, prvič danes opazil pri njem, in ki bi bil kmalu imel za posledico, da bi poljubil naš prijateljček mater zemljo, ker diru ni bil vajen. Toda Bucefalova vsiljivost ni Lindi prav nič ugajala, in ko jo je dohitel, mu je tako strupeno pihnila pod nos, da je odskočil in položil našega ubogega Otmar j a na trda kraška tla. pa morali na saneh voziti tiste, ki so dobili največ kep v glavo. Komaj je bila ta afera končana, že se je dr vila nova gruda tujcev na plesišče. Bili so to Japonci, ki so se, kakor so pravili, vozili noč in dan, a so vseeno nekoliko zamudili maškarado. Bilo jih je 12 in so prišli po vojaško seveda tja, kjer je bilo največ ljudi. (Ti Japonci menda niso imeli nikoli v roki kake fizike, kjer je določno in natanko povedano, da dve stvari ne moreta nikoli biti istočasno na enem in istem prostoru! Seveda če so pri Japoncih drugi „naravni" zakoni, potem jim ni zameriti!) Ko so pa začeli proizvajati posebne telovadne vaje, smo dobili o njih preoej boljše mnenje, posebno ko smo opazili, da se jih sokolska ideja dobro oprijemlje. Domini so bili zastopani v najrazličnejših barvah, tako beli, rdeči, rumeni, Črni, višnjevi itd. Med posameznimi maskami smo videli mavrico, stol, uro, postiljona, vijolico, cunjarico, jokeya, 2 poletji (izredno dobro pogojeni), 2 Juda, izmed katerih je bil zlasti „tišti z velikim nosom" pravi original, več „mo-rostarjev", ki so prodajali „morostar-sko" čokolado (Šoto), narodni kolek, karmen, mirovni sod (prav originalno), geisho, 2 maka, veverico, cvetličarico, avtomobilistko, velikega vezirja, Belo-kranjca, Dalmatinca in Daimatinko, 2 hrvatski narodni noši, Avstrijo, 2 Italijana in Italijanko, Ogrinjo, Napo-litanca, 2 Rusinji, Španca in S panj olko, Angleža itd. Ako je kaka maska izpuščena, gotovo ni namenoma, ker je pri toliki množioi kaj lahko prezreti koga. Izmed drugih znamenitosti maškarade moramo omeniti predvsem ciparja, ki je imel ves večer silno opravila, da bi kaj ujel priljubljenih mu živali, a je imel tako smolo, da je bil ves trud zastonj: niti ene cipe ni dobil! So se živalce poskrile pri takem vrvenju! Med barjanskimi živimi živalimi je vzbujala splošno občudovanje velikanska raca ter grozovit bramor, ki so ga pitali ne vemo koliko časa, da je zrastel do treh metrov dolžine. Kdo bi se Čudil, daje pri raznovrstnosti tolikih mask oživel vsak udeleženec maškarade, pa naj bi bil v vsakdanjem življenju še tako dolgočasen filister! Veselo rajanje , pristno predpustno, kot je mogoče le na Sokolovi maškaradi, je zavladalo ne le na plesišču samem, ampak povsod, kjer je bilo prostora za veselja in zabave ter razvedrila željne. In zakaj bi se čio vek ne naužil enkrat veselja, zakaj ne bi pil z naj-krepkejšimi požirki sladke radosti? Kratek je čas razvedrila in tako hitro se vrne zopet moreča vsakdanjost, ki nas tlači kot mora k tlom. Zato uživaj razveseljevanje, dokler se da uživati, ker pride prej čas puščobe, nego si misliš ! In slovenski svet je rajal. V dvorani so se vrteli do zore neumorno živahni pari ob poskočnih akordih Društvene godbe, ki je ložirala v zeleni dolini pod Krimom in je prvo četvorko plesalo do 100, drugo pa okoli 120 parov. Z znano spretnostjo jih je vodil g. Knific. Na levi strani dvorane so ljubke gospice prodajale v rdečem paviljonu kloba-sice, ki so se kuhale v posebnem stroju, na drugem koncu so pa bile naprodaj druge jestvine in pri vhodu v dvorano na desno slaščice. Za vse to kakor tudi za pijačo je skrbel restavrater g. Kržišnik, kije ob-zmernih cenah postregel svoje goste kar najbolje in naj točneje. . Maškarado je obiskalo nad 700 oseb. Gmoten uspeh je vsekakor za- Hujše pa se nam je godilo, ko smo po dolgem trudu in še daljšem čakanju — Otmar je namreč med potom opravljal svojo oderuško službo — dospeli zopet na veliko cesto. Postali smo žrtve modernih novotarij. V podobi pike se nam je od daleč približavala usoda z neznansko hitrostjo. V par trenotkih se je razvila ta pika v satanski motocikel, čegar vražji tef-tef nam je naznanjal z velikanskimi koraki hitečo katastrofo. Še- predno smo se zavedli, kam naj se ozremo, je šinil motor mimo nas, in Nervič in jaz sva se valjala v prahu. Otmar pa je dirjal kakor za stavo z Nervi-Čevim konjem in Lindo dalje po cesti, objemajoč svojega Bucefala okoli vratu, in da se ni njegova zver spod-taknila kratko pred domačim hlevom, bi bil jedel seno iz istih jaslij kot njegov mučitelj. Nečem Vam pripovedovati, kako sva pala z Nervičem pri ribiču, kjer smo se zopet sestali, čez ubogega Ot-maija. Samo toliko povem, da je Bucefalus pal v popolno nemilost. Otmar pa si je še isti večer naroČil a Dunaja — motor. ti* dovoljiv. Da je mask ar ada tako lepo uspela, gre vse priznanje maškarad nemu odseku „Sokola", vsakemu članu posebej in vsem skupaj, zlasti j>a bratom Veselu, Skaletu in Jagodicu. Dekoracije je izvršil gledališki mojster g. L. Waldstein, povod-njega moža g. V e r b i č , pese, kumare, šparglje in velikanski grozd na stroju je pa naredil g. Babic. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. februarja. — Furlando Furioso zopet besni. Prihajajo mu nekateri domobranski Častniki v hišo, in ti mu morda to ali ono na ušesa obesijo. Kar se mu je obesilo na ušesa, to zanaša potem naš Furlando v „Slovenca", sebi v reklamo, dotičnim častnikom pa v — čast. Furlando Furioso dobro ve, da je odvetniški odbor dr. Tavčarju zaukazal, da radi stanovskih ozirov naj nikar umazanega perila Furlandovega pred porotnike ne vlači, ker je itak sprožena disciplinarna preiskava, radi katere „dvoboj" itak ni bil na mestu. Ta preiskava baje še ni dognana. Vzlic temu je Furlando Furioso dne 9. februarja pisal v „Slovencu": „P o vsem tem so Častniki odrekli dr. Tavčarju značaj gentle-mana in to ugotovili v posebnem zapisniku." Isti danje Furioso oddal v predale „Slovenca" še tole jajce: „Bojkotirani deželni odbor. V Ljubljani je kranjska dežela sezidala novo domobransko vojašnico, ki je bila nedavno z običajnimi slo vestnostmi izročena svojemu namenu. Kaj je bilo naravnejše kot pričakovati, da se k otvoritvenim slavnostim povabi deželni odbor, kot reprezentant dežele. Ali to se v Ljubljani ni zgodilo. Vabljeni so bili sicer razni dostojanstveniki, celo nekateri deželni uradniki, a deželni odbor ne. Ali ni morda vabilo izostalo, ker so se Častniki bali sedeti skupaj z deželnim odbornikom gentlemanom dr. Tavčarjem.u Da tiči tu vmes intriga famoznega dr. F., je jasno. Kako rolo igrajo pri tem domobranski oficirji, ne vemo. Za danes objavljamo vso stvar brez posebnega komentarja. Poiskali pa si bod emo dotične Častnike in tisti „posebni" zapisnik. Da bi smelo vojaštvo poštenega civilnega moža na sramotni oder postavljati, to si naj gospodje s sabljami kar iz glave izbijejo. O zadevi bodemo še pisali, ko dobimo nekatera pojasnila. Še tega se nam manjka, da bi se ljubljansko čast-ništvo udeleževalo prismodarij Furlando Furiosa! — Iz Krškega se razpošilja kratek oklic, v katerem se priporoča kot državnozborski kandidat za kostanj eviški, krški, mokronoški in trebanjski okraj c. kr. davčni adjunkt v Krškem gosp. Janko Stare. V oklicu je rečeno : „Kakor bo vsakemu znano, se v državnem zboru za kmet-sko ljudstvo nič ne stori, samo vedni kreg. Tedaj bi bilo dobro, da bi se korenito pomedlo. V zboru sede Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) i XXV. Pozvat ću ga na mejdan junački Odsić ću mu glavu na mejdanu, Tebi ću je, dužde darovati, Za jabuku, mome gospodaru. Hrv. narodna. Komaj je bila ladja, s katero sta se odpeljala vojvoda Dali Ferro in njegova hči, zapustila beneški pristan, je že general della CVoce vstopil v „ječo", v kateri sta bila Kržan in njegov sluga in jima naznanil, da sta zopet svobodna. — Ne zamerite mi, dragi plemič Kržan, da sem Vas zadržal pri sebi proti Vaši volji, je rekel ^ general, in verujte mi, da so me vodili najboljši nameni. Kržana je vso noč, kij0 Je Pre" bil v generalovi sicer tako udobni ječi lomila onemogla jeza. Ko je videl pred sabo generala, bi ga bil najraje na mestu pobil, a premagal se je, kajti sklenil je bil trdno, da pozove generala na dvoboj in trden je bil tudi njegov sklep, da mora general svoje nasilje plačati s smrtjo. skoro sami bogataši, ki ne poza a je kmetskih potreb, še manj pa vedo, kako jih vedno naraščajoči davki in doki ade tlačijo. Ti poslanci večinoma o davkih niti pojma nimajo ali pa ga nočejo imeti, kar jaz kot kmetski sin dobro vem. — Jaz bi delal z vsemi močmi na to, da bi se zemljiški in hišni davek in doklade znižale, kot nadomestek bi se bogataše z osebnim davkom pritisnilo. Ako bi ne spolnil te obljube. Vam dajem pravico, da me takoj odstavite in se pod Častno besedo zavežem, da mandat takoj na poziv Vas volilcev odložim. — Tedaj krepko na volišče!" — Volilno gibanje. Minele nedeljo je priredila socijalnodemo-kratična stranka v Idriji volil ni shod. na katerem se je predstavil kot kandidat sucijalnodemokra-tične stranke za volilni okraj Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. Shoda se je udeležilo kakih 400 oseb in se je kandidatura brez ugovora odobrila — Seja glavnega odbora ter shod „Narodne stranke za Štajerske11 v Žalcu dne 10. februarja t. 1. Iz Žalca se nam piše: V nedeljo dne 10. februarja imel je tu glavni odbor nove narodne stranke sejo od 1. do 3. ure popoldne. Prihitelo je na ta sestanek 32 mož vkljub skrajno neugodnemu vremenu: sijajen dokaz požrtvovalnosti in nesebičnosti! Zastopani so bili — v kolikor smo si to zabeležili — okraji: Celje in okolica, Žalec Griže-Pletrovce-Gotovlje, Polzela, Braslovče. Vransko, Mozirje, Gornjigrad, Šoštanj, Marenberg-Vuh-red, Ruše, Slov. Bistrica, Šmarje, Laško, Hrastnik-Trbovlje, Brežice. — Načelnik dr. V. Kukovec je obvestil odbor o „dogodljajih" ob zadnjem zaupnem shodu v Mariboru, kjer bi se imel sestaviti centralni volilni odbor ter narodni svet. Nastop zaupnikov narodne stranke pri tem shoda, kokor sploh vsa taktika se je vzela po glavnem odboru odobruje na znanje. Glavni odbor vztraja glede sestave „narodnega svetau povsem pri tem, kar se je tozadevno predlagalo v Mariboru>J)0 zastopnikih „Nar. stranke za Štajersko44. — Pogovarjalo se je nadalje o tem, kako naj stianka t očigled novih državnozborskih volitev postopa v prihodnje. Prišlo se je do popolne edinosti glede tega vprašanja. Konečno besedo imajo seveda še okrajni odbori, katerih tozadevne izjave pa so se itak že večinoma naznanile in jih je glavni odbor vzel z zadoščenjem v vednost. Ob I. uri popoldne pa se je pričel javni shod v prostrani dvorani pri Hodniku, ki se je docela napolnila. Nad 400 vrlih posestnikov — hmeljarjev ter drugih velmož iz vseh slojev javnega življenja se je sešlo. To je bil političen elitni shod, kakoršnega še ni bilo kje na Spod. Stajersket*. Videlo se je, da gre delo nove stranke v klas. Bog daj dalje tako! — Predsednikom zbora bil je izvoljen žalski župaa iv Dali* v prilogi. — Dovolite mi, gospod general, je osorno rekel Kržan, da zahtevam zadoščenja za to, kar ste mi storili. Svoboden plemič sem in nihče nima pravice, mi kratiti to svobodo. Nikdar si nisem želel ne Vašega pokroviteljstva, ne Vašega posredovanja v mojih zadevah. V kakšnem razmerju sem z vojvodinjo Asunto Dali Ferro, to je stvar, ki se Vas čisto nič no tiče. Upam, da mi ne odrečeta zahtevanega zadoščenja. — In kakšno naj bo to zadoščenje? je vprašal general z rahlim usmevom na ustnih. Ali selite mat zadoščenja z orožjem? — To se pač ob sebi umeje, gospod general. — Dvoboj na življenje in smrt. — Da, gospod general, na življenje in na smrt. Kržanovi odgovori so bili jezni, a generala to ni spravilo iz ravnotežja. — Pripravljen sem, Vam dati vsako zadoščenje, je še vedno smehljaje odgovoril general, toda opozoriti Vas moram, da določajo beneško postave smrt na veŠalih aa tistega, ki zmaga v dvoboja. Ker pa mislim, verujejo ljudje, odkar se na priŽnioi o veri ne sliši nič drugega več nego to, da je v nevarnosti m da ji manjka denarja; drugo je pa vse le zabavljanje Čez liberalce. — Le poglejte g. Janez, kam ste prignali svojo čredo! Ali bi ne bilo lepše, če bi bili ostali doma pri Sv. Katarini in bi bili trden kmet, malo bolj rdeč in malo manj tolst kot ste sedaj, gotovo tudi bolj spoštovan, ker bi vam bila soseda sv. Katarina gotovo spro-sila pravi um in pravo pamet in pridna žena bi vam sproti odganjala vse sitne misli. — Iz Škcfje Loke. V zadnjem Času se je začel „Slovenec" zaletavati tudi v škofjeloško čitalnico. Ze davno smo slišali, da so med klerikalnimi kmeti tako brumne glave, da znajo pisati članke v „Slovenca", a za tako neumnpga nimamo nobenega klerikalnega kmeta, da bi bil zmožen s takimi neumnostmi pr.lniti lačne „Slo-venčeve" predale. Prav razločno se namreč vitli iz vseh Člankov, da so jih nanosile skup&j tercijalke, ker je vse skupaj samo velika mešanica lažij in slabih informaoij, ki jo je bil zmožen skuhati suni') kak črai trebuSnik za preganjanje dolgega časa. Sedaj so se spravili nad ljudsko knjižnico, ki je še v povojih. Sklicujejo se na svojo knj žoioo in jo kujejo v zvezde, dasi je k večjem za otroke. No, saj se poznamo, če stopiš psu Da rep, z«cvili — to je že staii pregovor, če pa mislite, da bo^te s um skopali grob ljudski knj žnici, se pa presneto motite, ker nimajo še vsi lju Ije slame mesto mužgan v obistih svojega telesa. Na-svideijje dopisnisče! — 6. Janez Florijaučič, staro- loški dekliški in fantovski vodja, so sklenili, da bodo na prihodnji debeli čttrtek žagjalj B ažt-škovČ^co mamo. — Čitalnica v II. Bistrici priredila je v nedeljo, 10. svečana t. 1., veselico, ki je nadvse sijajno uspela, Ibhko rečemo, da take predpustne veselice že dolgo nismo imeli. Pri predstavi „Gospoda rToJelija pridiga izza gardin", so sodelovali prizuano najboljši bistriški in trnovski dile-tantje, vloge so bile od največje do najmanjše v tako spretnih rokah, da bi se predstava z uspehom vprizorila tudi pred najstrožjim občinstvom, osobito režij« je bila naravnost vzgledaa. — Nadaljoi program vzbudil je osobito vs'ed tega opravičeno senzacijo, ker se ni držal šablone, marveč seznanil tukajšnje občinstvo z dvema novima deloma originalnima uprizoritvarna; po ideji tvorničarja g. Rud. VaUnčiča se je predstavljala v okusnih in elegantnih živih slikah serija razglednic. Kot piec« de resi-fetence je nastopil zamorec Haramuda kct brzoris^c Po končanem programu se je razbil živahen ples pod spret-Dim vodstvom g. Alberta DomladiŠa. La>t not least bodi omenjeno, da so dobitki Žaljive loterije d lali čast okusu osebe, ki jih je izbrala. — Čitalnica si je sezidala sedaj svoj lastni dom, v katerega se v kratkem prese i, in ker je pokazala toliko živi jenske moči, upati je, da privabi v svoje okrilje vse tiste nezadovojneže, ki baje niso dobili vabil in ki hočejo uživati e pravice in ugodnosti Članov, ne pa trpeti nj h dolžnosti. — Sv. Vid Grobelno. Veselica, o kateri so je poročalo, je prav ime nitno uspela. Za zabavo in smeh so pevci in igralci dobro skrbeli. Dvorana se je ob zvokih domače godbe hitre napolnila z občin>tvom do zadnjega kotička. Nato nam mešani zbor zapoje pod vodstvom domačega pe-vovodje, g. Alojzija Kokota. Gregorčičevi pesmi: n Ujetega ptiča tožba" in „Ne zveni mia, obe krasni pesnitvi sta skladbi g. Aljaža in sta izborno uspeli Temu je sledila burka: nPra-vica se je izkazala". Vloge so bile dobro izbrane in zato je bil uspeh nepričakovan. Poslušalcem seje videla na licih zadovoljnost, kar je pričal smeh, za katerega je bila igra dobro preskr b'jena. Presta zabava se je po igri razvrla v prostorih g. Bevca. Ob petju in rajanju je pri kozarcih ruj-nega vinca ie pi ehitro minila polnočna ura. Oj, ti pu>t, ti Čas presne-ti! — Požar na kolodvoru v Slo« venski Bistrici. O ognju, ki je uničil kolodvorsko poslopje v Slovenski Bistrici, f-mo nakratko že poroča'i. O tem požaru se nam poroča iz Slo-vpnsUe Bistrice še te-le podrobnosti : Vnede j >>j t f-j seje odpeljal tukajšnji poatajenaćelnik Dobovršek s svojo rodbino v ftt. Jar na južni železnici k materi svoje žene rojene Schescherko. Predno je odšel, je zjutraj skuhala kuhaiica zajutrek, na kar so stanovanje, nahajajoče se v prvem nad stropju, zaklenili in se odpeljali. V istem nadstropju ima stanovanje tudi železniški aspnant Prihoda, kije imel v nedeljo službo do štir h popoldne. Ko je opravil svojo služno, je šel v svoje btanovarje k počitku Pr šedži v prvo nadstropje, je čutil smrad, kakor da bi kje gorelo. Ker je pa mislil, da povzročajo ta smrad lokomotive, se dalje ni brigal za st*var, marveč se je vlegel v posteljo in zaspal. Zvečer ob šestin je pregorel pod v stanovanju postajenačelnika in ogenj se je razširil v spodaj ležeče pisarniške prostore. Ob istem Času se je pripeljal iz Slovenske Bistrioe vos gostilničarja Neuholda. Ko je voanik videl kolodvorsko poslopje v plamenu, se je hitro vrnil v Slovensko Bistrico in alarmiral tamkajšnje ogojegasce. Požarna bramba se je takoj napotila na lice požarja. Ko je dospela tjakaj, so ji cevi brizgalnioe zamrznile. K sreči so imeli ogujegasci s sabo spi-ritus, s pomočjo katerega so zamrz-nene cevi odtalili. Nato se je začelo rešilno delo. Poh žili so cevi v 40 m oddaljeni potok Ložuico in jeli brizgati vodo na pogorišče. Med tem je dospela na lic* mesta tudi požar na bramba s Pragerskega, na kar se je z združenimi močmi posrečilo lokalizirati požar in obvarovati, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja Med gašenjem se je najemnik sosednje Soršakove gostilne spomnil, da je šel aspirant Prihoda popoldne po opravljeni služni spat in da je skor-i gotovo še v svojem stanovanju. Ognjegasci so pristavili lestvo h njegovemu stanovanju in s sekirami razbiti okna. K sreči se je med tem zbudil Prihoda in se je rešil. Bil je že zadnji čas, ker se je kmalu nato jelo poslopje podirati. Postajenačelnika Doboviška so brzojavno obvestili o požaru Vrnil se je s vlakom ob poluiesttih iu našel, da mu je požar uničil vse pohištvo, vobče vse imetje. Ogenj je najbrže nastal v dimniku; ker je dimnik baje imel lesena vrat ca, se je ogenj razširil v kuhinjo lin od tamkaj v postajena-čelnikovo stanovanje. Da je požar nastal, torej ne zadene nobeua krivda postajenačelnika, marveč ima nesrečo pripisovati južna železnica zgolj svoji znani neumestni štedljivosti ia sti-skavosti. — Zlato poroko sfa obhajala predvčerajšnjim v G >r. Cerovem na Goriškem posestnik Štel. Princi č in njegova soproga. — Zmrnii je 43!elni bivši vrtnar Miha Poj a v ni k iz Vrbovelj na Goriškem. Našli so ga ob Soči nagega zmrznjenega. Revež je bil ie dalje Časa zmešan in je v zmešannsti šel k Soči, tam se slekel in zmrznil. — PoskuSen samomor. V Trstu seje zastrupi lOletui pisar H. No-dus s kaibolovo kislino, vendar ga je poklicani zdravnik še rešil smrti. — Velika nesreča na morju. Llovlov parnik „Hebosu je 7 nedeljo pouoči v Kvarnerskih vodah zadel v grško jedrenjačo s tako silo, da se je potopila Tudi dva moža sta utonila. Pa tudi „Helios" je bil tako poškodovan, da ni mogel nada! e vati vožnje v Levanto. kamor je bil namenjen. Vrnil se je z veliko težavo v Trst, kjer ga bodo nemudoma raz-tovorili, da gA potem remorkirajo v Llovdov arzenal. — Anoncna ekspedicija Bn> doli Mosse na Dunaju je zopet izdala krasen časopisni katalog in koledar, ki se kakor vsako leto tudi letos odlikuje po bogati vsebini in, raznovrstnosti. Firma, ki obstoji že 40 let, ima podružnice skoro po vsem svetu, kjer sprejema oglase za malone vse boljše liste sveta. Katalog, ki je letos posebno krasno opremljen, obsega tudi točen zaznamek vseh vplivnejših listov vseh strok in tendenc z navedbo naloga in insercij-skih cen. — Prezaupljlv je rudar Blaž Pepel doma nekj-5 iz celjske r-:ol ce. Navedenec je bil v delu v Nemčiji kakih deset let in ko se je te dni peljal domov, se je v vlaku površno seznanil z nekim slovenskim delavcem. Ker je imel Pepel dolge vožnje že dovolj se je na neki postaji še v Nemčiji presedel v brzovlak, svojemu znancu pa je prepustil kovčeg, v katerem je imel več obleke in G00 K denarja, Češ naj mu ga, kadar pride v Ljubljano, kar prinese v gostilno pri rTišlerjuu, kjer ga bode pričakoval. Ko se je včeraj Pepelov znanec res semkaj piipelj**!, je spravil kovčeg v kolodvorski garderobi, sam pa šel iskat lastnika k rTišlerjuu. Ker ga pa ni dobil, je iz Pepelovega vse zložil v svoj kovčeg in se potem odpeljal proti Trstu. Ko se je semkaj pripeljal tudi Pepel, kateri bi imel že biti tukaj, in svojega znanca s kovčegom ni dobil, se je brzojavilo orož-ništvu v Št. Peter, ki je Pepelovega znanca s kovčegom prijela in Čaka ^edaj nadaljne odločitve, da se do-žene, si je li hotel zaupane mu reči prilastiti ali je kovčeg izpraznil samo zaradi komoditete. Pepel mora biti res zelo naiven in pošten človek, ker kar meni nič. tebi nič toliko zaupa. — Letošnji predpust je napravil, vzlic temu, da j« bil izredno kratek, dovolj veselja. Društva, kakor tudi gostilničarji, ho se kar kosali, kdo bode dosegel prveustvo. No, saj smo {pa tudi imeli samo v Ljubljani 223 večjih in manjših plesnih venčkov in tudi po okolici so škripale harmonike, da je bilo kaj Povsod je trajalo veselje vedno pozno v noč in marsikdo je priciucal domov že s dnem. „Caa presneti" je sicer napravil mnogo srečnih, in kjer je pa 0»tal ploh naj to ne žali nikogar, se bomo pa le leto dni prosti spon veselili slate prostosti in rogali onim, ki so si naložili na svoje ramena prezgodnji jarem. Ker se je tvrdka I. G. Nučič preselila v Ameriko, nismo imeli v Ljubljani letos nobenega korza, pač pa je bil včeraj v Šiški, v nedeljo pa v Vodmatu in Rožni dolini. V Vodmatu neki ni dosegel saželjenega uspeha, pač pa v Rožni dolini, kar je vrhovnega generala tako varadoslilo, da se je od veselja prekucnil s konja. Porednega Kurenta so danes popoldne pokopali po vojašnicah ia pogrebnino potem pili pri slanikovih pojedinah. Pripomniti pa je, da se je predpust stekel pri nas povsem mirno in do st« jno in da se zgodilo nič drug^gi, kakor da je senitertja porinil kakega veseljaka nekoliko v sn<*g, no in Če bi pa še tega ne bilo, pa bi se sploh ne vedelo, da je predpust. — Jnnak s Barja. Suoči je top- ničar Fran Ščurk na Karolinški zemlji brez vsakeg* povoda napadel slikar skega pomočnika Antona Jebačina ia ga s sabljo ns levi roki močno telesno poikodoval. Ščurk se je že v oivilu zelo rad pretepava!. — Konjsko odajo |e ukradel nekdo pred hiso št. 28 na Radeckega oesti z voza prevoznika Alojzija Pu keV.eina. OJ-ja je vredna 6 K in je tat de neznan. — Padla j« včeraj popoldne na mestnem drsališču uriie'jica francoščine, gdč Avrelija Drossardova, ker jo je prijel nenadoma krč. Na lice mesta došli poljoijski zdravnik g. dr. Iilner je odredil, da so jo a rešilnim vozom prepeljali v r»j*»no stanovanje. — Na cesti poleg drsališča pa je padla poslovodjeva soproga ga Marija Verhunčeva in se na nosu močno poškodovala. Prepeljal jo jena dom iz-vošČek. — Delavsko gibanje. Včeraj -e j* odpeli« o s južnega kolodvor* v Ameriko 70 Slovencev, lfi Hrvatov in 11 Dalmatrncev, 14 Macedoncev je pa prišlo iz Koroškega. — Izgubljene ln najdene reći. Gdč. Ana Črnetova je izgubila zlato žensko uro z verižico, vredno BO K. Ura je imela St 101.237. — Žagar Karel Jane je izgubil nikelnasto uro s kratko srebrno verižico, vredno 10 kron. — Delavka v tobačni tovarni Marija Janežičeva je našla moško uro z verižico, katero dobi izg'ibitelj nazaj na Sv. Petra c^sti št 69 pri naj-diteljici. — V trafiki v „Unionu" je nekdo pozabil denarnico s srednjo vsoto denarja, katero dobi nazaj isto-tam. — Najdena je zlata damska ura. Dobi se pri Ivanu Pek'enku, Male čolnarske ulice št. 7 v Ljubljani. — Jugoslovanske novice* — Sestanek hrvatskih mladinskih pisateljev. Te dni so se v Os>'jeku sestali hrvatski mladinski pisatelji Sudarević, Pakaci, Klaič, Jobst in Magjer, da se med sabo spoznajo in posvetujejo glede izdajanja mladinskih spisov. Sklenili so pričeti z izdajanjem zbornika „Hrvatska mladost*, ki bo priobčevala izvirne pripovesti in pesmi in ki bo tudi ilu-strovana. List bo urejeval R. F. Magjer. Prva številka izide 1. maja t. 1. — Umetniška razstava v Sofiji. Te dni se je v Sofiji otvorila razstava slik, ki sta jih izložila znana bolgarska umetnika Al Bo-žinov in P. Morozov. Kakor piše „Den", je ta razstava ena izmed naj boljših, kar so jih do>edaj priredili bolgarski umetniki. Z'a-ti krasni so akvareli P Morozova, ki je znan kot najboljši bo'garski pejsažist. Boi nov se je dosedaj odlikoval k-t izboren karikaturist, v zadnjem času pa se je z izrednim uspehom poskusil tudi na pol'u pejsaže. Občinstvo se za razstavo izredno zanima in jo poseča v velikem Številu. — Bolgarska vlada in uČi-teljstvo. Bolgarska vlada je predložila sobranju zakonski načrt, ki zabranjuje učiteljem na ljudskih šolah, da b i p ol i t i č n o d e 1 o v a 1 i in bili Člani kake politične stranke. Ker tvorijo sedanjo veČino v sobranju privrženci vlade in kneza Ferdinanda, je skoro gotovo, da bo sobrauje ta načrt sprejelo. Tjda ta tiranski zakon bo provzrofil samo, da tem preje odb je zadnja ura Staui bulovski vladi iu ž njo tudi knezu Ferdinandu. — Nikelni denar na Bolgarskem. Na Bolgarskem izroče v kratkem prometu za 4 milijone levov nikelnastega denarja. Najprej pride v proi&et denar po 20 htotiuk, ki je že prispel iz inozemstva, kjer ga je dala vlada kovati. Ostali drobiž se spravi v promet kasneje. Dosedaj so imeli na Bolgarskem dvajsetice kovane iz srebra, desetice pa iz bakra. Desetice so imele tako velikost, kakor pri nas stari štiriki ajcarniki. — Žensko vseučilišče na Bolgarskem. Bolgarski ministrski predsednik Petkov se je izjavil na* dram deputaciji študentk, da namerava vlada predložiti v bodočem zasedanju narodaega sobranja sskonski načrt, s katerim se osnuje posebna ženska univerza v Sonji. Na Bolgar- skem snujejo že ženske nniverse, nam Slovencem pa naša ljuba Avstrija neČe dati niti moškega vseučilišča! * Najaovejže novino. Novi predpisi o častniških cenitvah v Avstro-Ogrski izidejo v najkrajšem času. Častnikom se bo znatno olajšala zagotovitev kavcije. — Velika nesrečanamorju se je pripetila med Blook Island in Rhode Island. Parnik „Larchmout" se je potopil ter se je redilo izmed 150 potnikov le osem. — Vsled ljubosumnosti je zaklal v Bula pesti 18letni gimnazijalce Karaus svojo gospodinjo, mlado vdovo Preska, s katero je živel že več let v ljubavnem razmerju. — Rodbinska drama. V Mannheimu je neki Ronelensič zaklal svojo ženo in oba siuČka. — Proti odpravi smrtne kasni se je začela po vsem Francoskem živahna agitacija. — Velik požar v rudniku V rudniku Petroinariev pri Bachmutu je nastal požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Dozdaj so izvlekli 40 mrtvih trupel. — Pri drsanju so utonile tri osebe na bavarskem jezeru Chiemsee. — Vsled Štrajka železničarjev na Bolgarskem znaša šknda pri izvozu že več milijonov frankov — Madžarska j ust i ca. Po* rotno sodišče v Požunu je obsodilo tiskarja Sohwacna v enoletno ječo in 800 K globe, ker je v „Katoličkih Novinah" proslavljal obs^j^na slova-vaška po*'anca Jurigo in Hlinka. — čudno afero imajo na belgrajskem d^oru. Urednik nPravd«** in poslanec Marinko vić je poročal, da so v konaku dobili zibelso ter je namigaval na princezinjo Jeleno. Prestolonaslednik je postal Marinko vica dva častnika, ki sta povedala, da je zibelko naroČil princ Arzen e Dunaja za nekega odličnega beJgrajskega meščana. — Vest, da poj de cesar v Kap Martin, je popolnoma neosnovana. * Samomorstvo v devetnajstem Stoletju. Nedavno temu je g. O. Krose objavil statistiko samomorov v devetnajstem stoletju, iz katere je razvidno, da je od leta 1803 do leta 1825 bilo v Evropi okoli 100 000 samomorov, in sicer: na Danskem 171, na Pruskem 99, na Norveškem 97, v Saški 83, Franciji 04, Badnu 59, Švici 56. Avstriji 50, Lombardiji in Beneški 19 na vsak mi-Kjon prebivalcev. Od leta 1826. do 1870. je Število samomorilcev naglo rastlo ter doseglo pol milijona, tako je na primer v Pruski, Francoski, Norveški, Švicarski in Aagleski bilo 160 do 166 samomorstev na milijon du5, v Italiji, Avstriji, Ogrsko Hrvatski, Španski. Irski (pretežno katoliških krajih) 06 do 14 samomorilcev na milijon. V tretjem razdobju 19. stoletja od leta 1871. do 1900. je število Še bolj naraslo. Uradna statistika beleži 1 069 06S samomorilcev, a kje so pa tisti, ki niso zabeleženi. Samo protestantovska Nemčija je v tem razdobju imela 300000 samomorilcev. Po velikosti števila samomorilcev se vrste države nastopno: Saška, Danska, Francoska, Badenska, Virtemberška, Avstrija, Bavarska, Švedska, Ogrska, B -lgija, Angleška, Norveška. Škotska, Holandija, Icaiija, Rusija, Irska, Španska. Število se menja od 348 do 21 samomorov na milijon duš. Od leta 1870 do 1900 je narastlo število samomorilcev za 40 '/oi prebivalstvo je pa naraslo za 60'/0, zadnjih 10 let je imela Evropa na leto 40 000 samomorilcev. V 25 letih torej cel milijon. Žalostna Statistika ! * Žensko vseučilišče v Si bfriji. Pri nas že samo ime Sibiri a vsakogar pretrese, da misli na grozno ledeno planjavo, kjer žive le sami prognanci in sploh izveržek Človešta. Ti nazori vladajo tudi drugod, zato je že car Nikolaj nekoč izjavil, da protestira prou temu, da se lepa Sibirija prrgaša za deželo strahote li' sedsj dobi Sibirija celo svoje žensko vseučilišče, ki ga nimamo niti v Avstriji niti na Nemškem. Ruska vlaJa je namreč ravnokar dovolila gospej Sergijevi, da ustanovi v Tom-bku žensko vseuČdišČe. Najprej se otvori filozofska in zgodovinska fa-ku teta, pizueje pa jima slede še druge. * Ž Me v vsled podobnosti Lani je bil v Londonu obsojen mladi uradnik iz odlične rodbine Georg Leviš na 15 mesečno ječo, ker je izdal ponarejeni Ček. M adenič je bil obsojen na podlagi izpovedi neke mlade deklice, ki je bila uslužbena pri banki ter je trdda, da ji je ravno L=»vis izročil ček. Ker so se tudi drugi uradidki spominjali, da so obtoženca vedeli v usodnem času v banki, ni mu pomagalo vse njegovo zatrjevanje, da je nedolžen. Sedaj je pa prišla deklica k sodišču ter izpovedale, da je krivo prisegla. R-š ti je hotela svojega ljubimca, ki je izdal ponare- jeni ček ter je obdolžila Levisa, ker je njenemu ljubimcu zelo podoben. V zahvalo ps je ljubimec postopal a njo sirovo, zato ga je sedaj izdala. * Kristus — Iranke veo Duhovnik Tomao je izjavil v hrvatskem saboru, da bi Kristus, ako bi zopet prišel na svet, postal takoj Starce vi-ćijaneo ter vstopil v Frankovo stranko, kjer se goji prava ljubav in resnica. — Kam bi neki šli apostoli? TomaŽ bi Šel skoraj gotovo v opozicijo. Telefonsku m hrzoiavna poročila. Dunaj 13. februtrja. Termin volitev v državni zbor je definitivno določen. Volt^e bodo v torek, dne 14. maja, ožje vcLtve v četrtek, dne 23 maja. Ouna) 13 februarja. Zipana Luegerja bolezen se je zopet obmiia na tlj.bto in s cer tako, da se smatra katastre fa kot neizeg bna. Lueger ce moie n česar ?auživ8ti m dremlje vedno vs'ed sUbjsti. N tčj nj sme več k njemu. Dunaj 13 rbruaria V finarc' nem m o strs.vu je b lo pogreto« vanie zaradi znižana telefon* s s:» h pr*8to b»n. Dunaj 13 frbnrrja Csarni pojde na Kip Mutn, kakor je p rućal „Ffvmdeublatt". D tifno stanovanje j« najeto zanj g wpga alutanti. Casar je tako trd.n, «ak^r ž-* 17 ht ni b I. Trst 13 februarja. TižaSkfga Jež zoi n, predsedstvo ie včeraj lovrdilo načrt volilni reformi, ki ga predi ži na dan %25 t m. skl ca nt mu dež *boru. Tod" ta načrt b če okoličan-ake Slovence pripraviti ob vsako zastopstvo Budimpešta 13. februarja. Zopet je prišel na dan velik skandal političnega značaja. Pri najvišjem sodišču je bilo ukradenih več aktov trgovinskega ministrstva, ki se tičejo subvencij r a z 1 i č n i m č a s n i k o m. Te subvencije so bile lani plačane listom, ki pišejo za vlado. Akte je ukradel bivši žandarme-rijski nadporočiiik Julij Haj d a, ki je sedaj uradnik najvi-jega sodišča, in jih je izročil poslancu Lengyelu za njegov proces z odstavljenim pravosodnim ministrom Polonyljem Lengyel pravi, da ni zahteval, naj mu da Hajda te akte. preskrbi, kaj 5e, da naj jih ukrade, priznava pa, da jih je vzel, ko mu jih je Hajdu ponudil in jih dal fotografirati in sicer iz previdnosti pri dveh fotografih. Prvi fotograf je napravil dvojne odtise teh aktov; en odtis je izročil Len-gyclu, drugega pa je prodal policiji. Lengvel trdi, da se mu ne sme kratiti pravica porabiti za svoj proces, kar dobi, iu je povedal, da ga detektivi zasledujejo že več dni. Polieija je davi prijela Julija Hajdua iu nasla pri njeui ukradene akte. Ceneno domače soravilo. Za uravnavo ud ohranitev dobrega probavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega M>Ioll ►v^nSei«||iu-(»ra*ka', ki »e dobi za nizko ceno in kateri vpliva aajbolj trajno na vse težkoce prehavhenja. Originalna ftkaUjica 2 K Po postnem po vzetju razpoftiha u prašek vsak dan lekarnar A. Mol.l., c. in kr dvorni zalagatel) oa 3UNAJI. Tuchlauhen 9. V lekarnah na de-fteli ie •zrecno zahtevati MOLL o«' preparat, zaznamovan a varnostno znamko in nod-pisom. l ie 3 Proti prahajem, luskinam ia izpadanja hs rlrltijr n»Jr»«»IJ»e> |*rl/.iii*n« Tanoa-cbiDin Utira katera okrepčafs lsslsče, odstranjuj* lusk* iu pr*pr*cuj* Upadanje las. • m. Ulriikm £. tiM * Milom 1 ».rone. Etatpoi U» ae a obratno posto ne manj kot dve str ki en ni. Zalogi v«*h prsiikulsrdh zdravil, med»o. mil medloinsl. vin. soscjali-i*t, nsjfinejiih pa-fumov, klrurgiiKih obv*z, svsJih minsrtlnh vod 1.1 d. D*ž lekirn* U lana Leusteka i LJubljani, R tljm cisti it. I poleg oovoagrajeoega Krao JoSefovega JaoiL mosta. 10 - PrUopa , SloTfpgfcf p Harođii" it 36, đit 13 febmvarla 1907. dir o a, njega namestnikom graščak na M >'ra*atiu, Fridrih, in zapisnikarjem Piki. posestnik v Žalcu. — Gosp. župan Sirca prisrčno pozdravi številne navzočuike ter isreka zahvalo narodni stranki, da se je tako intenzivno poprijela dela v prid kmetijstva. Nato dcbt on besedo ter govori o bistvu nove hmeljarske prove-nijeoČne-postave, omenjajoč pri tem velik pomen, ki ga ima ta postava za nase hmeljarske producente. Žal, da se nobeden poslanec naš — tudi dr. KcroSec ne! (glasni npfui!u klioi!) — ob posvetovanju te postave v naši državni zbornici ni oglasil. — Sedaj se oglasi gosp. Vinko Vabič ia Žalca k besedi ter govori prav temeljito o hmeljarstvu sploh ter poda od L 1881. sem verno zgodovinsko sliko o njega razvoju. Letos se je obhajala 25-letnica te življenske panoge kmetijstva v krasni dolini sa-vinski. Iz Vabičevih izvajanj smo posneli, da danes Saviuskain Šaleška dolinaproisvajata letno nad 15.000 met r. sto-tov hmelja, dalje, da se tu zdaj nahajajo sušilnice na višku popolnosti in da se nobena dežela v Inozemstvu ne more ponašati s tako popolnimi napravami. Posledica temu je, da zamore Savinska dolina v enem tedru najmanj spraviti 600 q hmelja na semenj ! (G. poslanec dr. Korošec, kje pa ste vi dobili svoje ^statistične" podatke?! Škandal!). G. Vabič omenja končno onih mož, ki so si stekli za hmeljarstvo največjih zaslug v naših krajih. Ti gg. so: Sirca, Roblek, dalje predsednik (od 1. 1889) hmeljarskega društva, dr. Berg-maon, in tajnik (22 let) tega društva, A. Petriček v Žalcu. — Naposled še podavatelj navdušuje navzoče hmeljarje v lastno kupčijo s hmeljem. Za trgovino — v boj! Emancipujmo se od tujstva! (Čifutstva!) Glasen aplavz je bil priznanje strokov-njaški razpravi. — Nato se oglasi nadučitelj Petriček k besedi. Nedavno ga je ki t tajnika hmeljarskega druHva neti dopisun v umazani cunji (nSlov. Gosp *) nesramno napadel. Ou tem obrekovanjem dokazilno oporeka ter vse kot podlo laž Tazkrinka (Klici „Skandal !u „To je Koroščeva resnicoljubnost.!'*) Omenja tudi da se ob zadnjem Koroščevem shodu strokovnjakom-hmeljarjem niti ni podelila beseda in da se niti eden naših poslancev ni resno brigal za hmeljarsko postavo. (Klic: „Poslanec V. kurije — Korošec: pfui!u) Nato pripomni F r i d r i b, da se poslanec V. kurije niti toliko ni brigal, da bi si bil priskrbel pristne statistične date o hmeljarstvu. (Klici: rŠvindel!u „Sa-mopašnost!i) K tej točki govori Še Piki. On posebno povdarja važnost in moč organizacije ter navdušuje zbrane hmeljarje, naj krepko podpirajo domaČe hmeljtrsko društvo in hmeljarno. Pozdravi še posebič „Nar. stranko", ki se je tako marno pobrigala za hmeljarijo ter predlaga, d a se vsem naiim poslanoem vsled njih nebrižnosti za hmeljarki zakon izreče po današnjem shodu neiaupntca. Ta predlog obvelja s hrupnim odobravanjem. — Za tem sledi rszprava o kmetijskem programu „Nar. stranke". O tpm je imel referat veleposestnik F r i d r i h ter je stvar obširno ia vsestransko obravnaval. Zahteval je tudi posebni oddel o. kr. kmetijske družbe za Spod. Štajer t j. za slovenski del dežele. — K tej točki se še oglasi dr. Božič iz Celja ter govori o odpravi krivičnega zemljiškega davka. — Tako Fridrihov ko Božičev govor je našel glasno odobravanje pri poslušalcih. K sklepu še govori — glasno aklamovan — načelnik nove stranke, dr. Vek. K u k 0 V e 0. Od kaj zanimivo poroča o dosedanjem delovanju stranke. Kaj drastično glo sira podlost ia neodkritost nuših krvnih nasprotnikov ter povdarja, da se nar. stranka ne bode bojevala, po-s'uževaje se nehouetnih sredstev. To prepusti nasprotni stranki! (Vsestranski aplavz). Slovesno je protestoval, da bi „K m e č k a zveza", ali as dr. Korošec dajal ukaze župnijskim uradom, da bi ti svoje uradne listine u p o-rabljevali v volilne svrhe ter med mirnim prebivalstvom delali zdražbo, deleč isto v verske prijatelje in nasprotnike. Imamo 5e tolikanj vere v poštenost našega vladike dr. Napotnika, da takih lumparij ne bode trpel. Zato pa naj se današnji zbor izreče zato, da se naša strauka obrne tozadevno teleuralićnim po« tom na eksceienco Napotnika Nepopisno hrupno pritrjevanje!) Z navdušenimi yjživijou-klici na „Nar. stranko" in njega načelnika se shod na to mirno raziđe. Ljuistvo bilo je navdušeno — zadovoljno nad vrlo uspelim, vseskozi stvarno-resnim zborom, kjer je imel vsakdo pravico govoriti Capito, vi oblastna in domišjava gospoda v nasprotnem taboru?! — Reforma občinske volilne pravice V Trstu. V nekaj dneh se skliče deželni zbor tržaški, ki bo predvsem sklepal o reformi občinske volilne pravice. Dotični zakonski načrt je že sestavljen iu določa, da se člani mestnega sveta volijo direktno na šest lest. Mestni svet šteje 5 7 Članov, od katerih jih odpade 48 na mesto, 9 pa na okolico. V okolici so razdeljeni v 4 volilne razrede; v mestu voli vsak razred po 12 zašto p ai k o v, v okolici pa prvi trije razredi po 2. četrti razred pa 3 zastopnike. VI. razredu volijo ti-le polnoletni dižavljani: častni meščani, advokati in notarji, notori-zirani inženirji in arhitekti, oni, ki plačajo na leto najmanj GCO K hišnega, hišuorazreduega, zemljiškega, ali rentnega davka, prot )kolirane tvrdke, ki plačajo najmanj 1000 K dohodninskega davka in oni, ki plačajo v enem letu najmanj 1000 K osebnega dohodninskega davka. VII razredu volijo: diplomirani doktorji, definitivni obč. in državni uradniki, ravnatelji, profesorji in učitelji na javnih šolah, duhovniki vseh krščanskih konfesij in rabicci, magistri f*r-maojje, absolventi tehničnih visokih šol in eofckih zavodov, avtorizirani privatni tehniki, kapitani in graditelji ladij, zapriseženi izvedenci na sodiščih, oni, ki plačujejo manj kakor 600 K in več kakor 100 K hišnega, zemlji škega ali rentnega davka, protokoli-rane tvrdke, ki plačujejo manj nego 1000 K dohodninskega davka in one osebe, ki plačujejo na leto več nego 400 a manj kakor 1000 K osebnega dohodninskega davka. VIII razredu volijo: meščani tržaški, oni, ki plačujejo od 20 do 100 K zemljiškega ali rentnega davka, samostojni obrtniki in oni, ki plačujejo najmanj 20, največ pa 400 K osebnega dohodninskega davka. VI V. razredu imajo volilno pravico vsi obČinarji in vsi drugi državljani, ki so polnoletni in bivajo že najmanj 3 leta v mestnem okolišu. — Dali je ta zakonski načrt ugoden ali neugoden za Slovence, sedaj še ne moremo presoditi, ker nam razmere niso dovolj znane, da bi že sedaj izrekli končno sodbo. — Is pisarne slovenskega gledališča- V petek se vprizori prvič na slovenskem odru Kienzlova opera „E v an g el j ni k" (Der Evangeli-tnann). Dejanje tega velezanimivega dela je posneto po dr. L. F. Mei^sner-jevi knjigi „Iz papirjev policijskega komisarja" in odgovarja resnični do-godbi. Brata Ivau in Matija Freud-hofer, prvi učitelj, dru^i aktuarij v samostanu pri Sv. Otmarju na Nižjem Avstrijskem, ljubita isto deklico Marto, nečakinjo samostanskega justiciarja. Ivan je pohotoež in se trudi na vso moč, ujeti v svoje zanjke mlado deklico, ki ga pa zaničuje tako odkrito, kakor iskreno ljubi dobrega njegovega brata Matija. O tem izve po Ivanu justiciar in zapodi mladega hub mca iz službe. V noči se snideta Miita in Matija še enkrat pred slovesom v lopi pri samostanskem keg Ijisču. Ivan pa, ki je o sestanku Čul, se priplazi v bližino ter v zavistni jezi zažge poslopje za kegljiščem Od vseh strani piib te ljudje gasit, med njimi t-nii justiciar sam, ki je mnenja, da je Matija, katerega najde na me>tu nesreče, iz maščevanja zanetil ogenj v samostanu. Vse prošnje ne poma gajo nič Odvedo ga v zapor, in ker govoii vse proti njemu, ga obsodijo na dvajset let ječe Uboga Marta pa se v obupu vrže v D mavo. Po dvajsetih letih pride M*r,ija iz zapora. Svet mu je tuj in v Šent Otmarju ne najde ne brata ne znancev več. Po-vsodi mu kaž-»jo duri. Ker ne dobi dela, postane prosjak. Z evangeljem v roki uči otroke besedo bo>.jo ter p« tuje od kraja do kraja. Trideset let po groznem dogodku, ki mu je uničil življenje, pride pred hišo, kjer leži na smrtni postelji njegov brat I^an, kateremu razjeda vest življenje. Tu šele izve, da je bil njegov la>tui brat, ki mu je provzročil toliko gorja V prvi bolesti se hoče vreči nanj, potem pa se razjoka in mu odpusti V njegovem naročju izdihne Ivan. z dvora pa se čuje zbor otrok: nBla gor jim, ki trpe krivico." Kienzlova glasba je vseskozi moderna iu karakteristična. Interesantni recitativ se da si Vi tako malo Želite vešal kakor jaz. Vam predlagam, da odloživa dvoboj za nekaj tednov. Kržan se je pri teh besedah porogljivo nasmehnil in zdaj je bilo konec generalovi potrpežljivosti. — Mladi mož, je zaklical s trdim glasom, o pogumu generala della Croce ni še nihče dvomil. In tudi Vam prepovedujem vsak dvom. Ali me razumete? Prepovedujem Vam vsak dvom. Kar sem storil, Vam pojasnim, kadar pride čas za to. In tudi zahtevano zadoščenje dobite o pravem času. Sprejeti ste v beneško ar mado. Že tekom prihodnjih dni se odpeljete na otok Ciper in tudi jaz pridem tja že v najkrajšem času. Od trenotka, ko stopim na ciperska tla, sem Vam na razpolaganje. AU ste me razumeli, plemič Kržan. — Da, gospod general in bodite prepričani, da sem si zapomnil vsako Vašo besedo. — Prav in sedaj z Bogom in na svidenje na Cipru. Kržan se je molče priklonil in je odšel iz sobe. Tomo bi se bil rad s kako prijazno besedo odslovil od generala, ali ni si upal ziniti besede in se je molče splazil za svojim gospodarjem is hiše. — Pa-ja dlaka, kdo bi bil mislil, da zna ta konjski mešetar tako hud biti. To so bile prve besede, ki jih je bil izgovoril Tomo, ko je že skoro pol ure begal za svojim gospodarjem, ki je brez cilja hitel po ulicah, da bi premagal divjo jezo, ki je divjala v njegovi notranjosti. Kržan niti slišal ni opomnje svojega sluge, nego je molče hitel dalje, dokler ni naposled prišel do arz3nala, ki je stal na koncu otoka, ki varuje Benetke pred morjem. Tam se je Kržan ustavil in r svoj'mi bistrimi očmi nepremično zrl na sinje morje, kakor bi hotel s pogledi dohiteti ladjo, ki je odpeljala kdo ve kam vojvodinjo Asunto. Vsa njegova ljubezen je udarila sedaj na dan in mu prevzela srce in dušo s toliko bolestjo, da je komaj zadrževal svoje solze. Asu a ta, Asunta, moja ljubezen te spremlja na konec sveta, so dihnile njegove drhteče ustne, Asunta, ti moje življenje in moja smrt, jaz pridem za tabo. Tomo je sedel poleg Kržana na tleh in se tudi oziral po morju. Ogledoval je ladje, ki so se pojavljale ns obzorju in na obzorju izgi nje vale in sledil je barčicam in jadrenicam, ki so švigalo okrog otoka. Naenkrat je vstal, zavaroval oči z roko pred solnčnimi žarki in z napeto pozornostjo ogledoval ladjo, ki je tekla po morju kakor bi ne imela cilja, zdaj sem zdaj tja. — Kravji rogovi naj mi zrasejo in dihurja smrad naj se me prime če to ni ladja kapetana Desantiča, ki Šviga tod okoli pa se nikjer ne ustavi, je zakričal Tomo in začel mahati s svojo kučmo in tuliti na vse grlo „alo a'o, — o — o". Tudi Kržan je planil po koncu. — Da to je rMaria Immacu]ata" je zaklical, ko je bil nekaj trenotkov motril jadrenico. To je Desantičeva ladja. A*6. Toda klicanje ni imelo uspeha. Sicer sta bila Kržan in Tomo prepričana, da seje njuno klicanje Čulo na ladjo, toda jadrenica se ni ustavila, nego obrnila na drugo stran in kmalu izginila v daljavi. — Kaj neki to pomeni, je vprašal Kržan svojega slugo. Vojvoda je sapustil Benetke. Ko sem šel prej po obrežju, sem videl, da je tudi nMaria Immaculata" odplula — a sdaj se menjava s melodiozno ksntileno in tudi točk dunajskega lokalnega značaja je v delu dovolj. Opera se je pela prvikrat 4. maja 1895 v Be-rolinu. — Slovensko gledališče. Tako je ! Z našo gospodo se treba pomeniti po kranjski — potem pa gre. Naravnost frapiralo je, kolika je bila razlika med premiero in včerajšnjo reprizo Rosenowa komedija nMaček-Spaček". Seveda prihaja v poštev tudi dejstvo, da je imelo igralsko osobje zanjo več časa, nego ga je imelo za premiero. Ali pomanjkanje potrebnega Časa, to je ca*us calami, ki ga treba iz glediškega leksika črtati, tako ali tako. — Z eno besedo, včerajšnja repriza je prav zelo zado voljila. Nedostatki, ki jih je bilo pri prvi uprizoritvi grajati v tako nepotrebno velikem Številu, so odpadli, našel se je igri pravi tempo, posamezniki so se v svoje uloge poglobili — in tako je lepa komedija prišla do uspeha, ki pricttoja njeni literarni poziciji in ki odgovarja rednosti našega gledališkega instituta. V de^.ail ne pja je kakor povsod drugje tudi pri nas zmagoslavna šla Črez oder in to je, kar je kritika hotela. Upam, da se komedija ponovi. Fr. K. — V Pragi bo letos in sicer v dobi od 28 rožnika do 1. mal. srpana V. vsesokolski zlet. V vabilu je med drugim rečeno: „Ne gre se za prazni blesk in slavnostno vrvenje, ampak za pomemben čin, ki naj pokaže naši mladini, kateri prtte pogubne nevarnosti, pot, ki jo mora hoditi v doseg) one zdrave telesue čilosti in moške popolnosti, ki je podlaga vsi narodovi sili. K temu velikemu narodnemu prazniku vabimo i Vas, dragi bratje Slovani, ki ste sa zbrali po i sok< »Isk m praporom v znamenju dela, v d >-ego vzvišenih sokolskih ciljev: dvigniti hočemo nravno in telesno nase ljudstvo. Vabimo Vas, da z nami javuo dokažete sv« je blago stremljeuje za temi cilji, kat-rim smo posvetih vsi svoje delo vanje Utrdimo pa zajedno tudi stare bratske vezi, ki nas družijo v enotnem taboru slovanskem na skupno obrano slovanskega ljudstva. Pridite v kolikor niožuo velikem številu! Pokažimo, da nas veže tesno pri-rčua bratska ljubav, da nan dru^i strem ljenje za istimi ci'ji! Naj vidi svet naše odkritosrčno pobratimstvo, naše skupno hrepenenje za svobodno iu slavno bodočnost Slovanstva!" — Za sokolski sklad je nabrala na včerajšnji sokolovi maska-radi gdč. Waldsteinova 25 kron 41 vin. — Belgradskl »Slovanski Jug" v priobčuje, v svojih zadnjih dveh številkah Z >fke Jeovškeve studijo o pesniku S. Gregorčiču, ki jo je napisala za hrvatski beletrističui list „Savremenik". — P. n. gg. ndom „Matice Hrvatske". Knj'ge „Matice Hrvatske"* za leto VJ.6 so daues došle, ter klati tod okoli, kakor bi imela kak poseben namen iu zbeži čim se pokliče. To je jako sumljivo. Da, to je sumljivo, morda je Desantič tihotapec. — Ne govori tako bedasto. Desantič je v službi vojvode Dali Ferro in ta se pri svojem ogromnem bogastvu ne bo ba\il s tihotapstrom. Ne, Desantič mora imeti kako posebno naroČilo, a midva tega danes pač ne bodeva zvedela. Kržan se je vrnil s Tomom v mesto in se oglasil v vojašnici, kjer je moral takoj nastopiti svojo službo. Nihče ga ni vprašal, kje se je mudi', in zakaj se- je za ves dan zakasnil. Iz tega je Kržan spoznal, da je bil general Della Croce res vse uredil in da bi ne bil več videl Asunte, tudi če bi ne bil šel prejšnji dan iskat generala, marveč se po dobljenem ukazu takoj oglasil v vojašnici Njegove jeze na generala Della Croce pa to ni ohladilo. Stokrat se je ta dan zaklel, da pokliče generala na dvoboj še tisto uro, ko pride na Ciper in stokrat se je zaklel, da njegovemu sovraštvu ne bo konec, dokler ne usmrti generala. (Dal.e prih.) se zamorejo dobiti pri podpisancu na Resljevi cesti št 24. Onim p. n. gaf. ljubljanskim udom, ki ne pošljejo ponje, dostavijo se knjige na dom, vnanjikom pa se pošljejo po poŠti. — Fran Podkrajšek, poverjenik „Matice Hrvatske". — Kurentov ples, ki so ga priredili suoči ljubljanski knjigovezi v meščanski pivami, je bil tako imenitno obiskan, da nekateri niso dobili prostora. ZdbiVa je bila nad vse animirana, plesalo se je pa z največjim navdušenjem od mraka do d je. Restavrater g. KoŠak je neutrud-Ijivo skrbel, da njegovi gostje niso trpeli žeje jn gladu. — Občni z >or Slovenskega osrednjega čebelarskega društva Za Kranjsko" se vrši v uede j », 17. februarja ob 10 uri dopoldne v mali dvorani ljub janskeg* „M-stnega doma". Vabijo se poleg Čiauov tudi prijatelji čebelarstva iu društva. — Poveljstvo 56. inlaterijske brigade se premesti s 1. majem iz Ljubljane v G -rico. I-tega dtie nastopi domobranski polk ljubljanski fit. 27 obmejno službo na Goriškem in Gradiščanske m. — Umrl je dne 12 t m v Šmart-nem pri Litiji blagajnik ondotnega gasilnega društva, g. Andrej Sto-par, krojaški mojster in hišui posestnik, v najlepši moški dobi, zapu-stivši vdovo iu dvoje nedoraslih hčei a. Pokojuik je Še 20 januarja t. 1 pri društveni veselici opravljal blagajniški posel in nihče ni slutil, da nam ga nemila smrt tako hitro iz sredine vzame. Bil je neumorno delaven iu vsled svoje pridnosti in zna5ajnosr.i v vseh krogih spoštovan in priljubljen. Blag mu spomin! — Predpust v Stari Loki. Da SbaroloČ ani že od nekdaj radi praznujejo predpust po svoj^, dokazuje zgodovina pretepov. Leios j m je koledar za ta posel odmeril milo prekratko dobo. Da se pa odskodujejo, so jo začeli poprej, pa ne faotje. ker ti so skoro vsi v Ameriki, ampak so to vlogo prevzele stare device, na čelu jim devica (?) v talarju iz kapla-. nije. V znameuju starih devic in tre-* tjerednic se je začal volilni boj še pred B ižčem. Geslo mazilj^ncev je bilo: Ne glej na to, da dob š dobrega, gospoddrja, ampak na to, da nam preskrbiš petolizca, ker je vera v nevarnosti. Mamce so pognale S7oje osličke na volišče — samice pa so izročile pooblastilo seveda v prave roke; saj tako so h-teli g. kaplan. Lnele so na ponudbo ta.no dobro kupčijo, da bi se je živ krsti ne branil. Če pripraviš moža do t^ga, da bo volil z nami, ti je zagotovljeno večno veselje — ons ran seveda —, Če bo pa mož volil po slojem prepričanju, b jdo pa tudi iz tebe ocvirke pekli — kajpadd tudi onstran. Koliko pa je mož v Stari Ljki, ki bi si upali ugovarjati sv. jim ženam?! To popje prokleto djbro vedo, a tudi možje sami d -bro p*, znajo maščevanje svojih pobjžuib ž-n. Sdj je vsakemu še dobro znano, kaj si je napravil lani vsem dobro zuani mož, ko mu je žena rekla, da ne sme „grešiii* ker je nedelja. „Sloveaeca je takrat krivdo zvalil na moževo pijanost. No, nam se pa zdi, da leži krivda na duhovnih uČitejih vere iu je bila žeua le tako čudno podučena. Take touzure se seveda vsak mož b ji in zato ni^ č*ula, če je drlo vse na volišče. Čudno je to, da so „klenkalui" možje za časa volitev lahko tako brez skrbi pijančevali, ne da bi se jim bilo treba bati očitanja od sv. j h boljših zapovedajočih polovic. A če je prav klerikalna večiua v občius'i^iu odboiu, vendar ue bo megla nared ti po volji gospoda kaplaua, kakor se je pokazalo pri neki seji, ko je Kristusov namestnik, vrsivši delo usmiljenja, hotel vreči neko gostilui-čarko pod kap, da bi se tam živela od božje besede. Se lepše kot pri volitvah so pa device proslavile Kurenta po kaplauovi tožbi z gospo L >gon-drovo. Kaplan je moral namreč preklicati na prižuici, kar je par tednov preje na i'.tein mestu govoril čez pokojnega Petra Logoudia. To vam je bilo nekaj za nase žeuice, ki v^rui^jo v pričujočnost Boga v tab • n k j u. Mesto pndige — demonstiacija. «\o-maj se je oglasil kaplan z besedo izjava, so začele že prej nemirne ženske ropotati, kaslj^ti, kihati in p.juvati kot čikarji, da se ni razumela nobeua kaplanova beseda. Po konča i izjavi je Jauez blagoslovil čredo svoj.h vdanih česiilk in odšel s prižuicj, iu oglasile so se orgije s polnim glas >m iu pevci so vgtuljivi pesmi vse duhovne izročili Mariji v varstvo, cela cerkev kaplanovih oboževalk j m je pa pomagala. Kaplanu so od ginjeuosti prišle solza v oči — kakor se je potem slišalo govoriti. Ampak ljubi moji kristjaui, vi pobožni k>-Štrunčki, ali res mislite, da vas je Marija uslišala? A1 i niste podobni italijanskim tatovom, ki se p iporočajo Materi B^žji za srečeu uspeh, predno odidejo na svoja nemoralna, postavno prepovedana iu kažnjiva dejanja? Kaj pa vidva, gospo l kaplan in vi Bjua ventura? Ali vidita koliko in kaj vse FRANC JOZEFOVA Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri igrah In stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri neprlčako-====== »enih dobitkih-========== Darila. Upramištvu našega lista so poslali: Za drnibo sv. Cirila in Metoda: Gospod Josip Rus v Radečah pri Zidanem aostu K 431, nabral kot muzikant „med pavzo** maškarade pevskega društva „Kum" v Radečah pri Zidanem mostu. — Gospića Lojzka Roš v Hrastniku na Štajerskem K 4702 in sicer od licitacije šopka, ki ga je dobil gosp. Fr Deklar ml., na veselici hrast-aiškik deklet K 2520; gdč. Mici Arzenšek v veseli družbi trboveljskih, hrastniških in dolskik gostilničarjev K 15'20; od licitacije za predpustno muho K 152, in iz družbinega nabiralnika Ose v gostilni Ros K 510 (skupaj K 47 02). - Skupaj K 51 33. — Srčna hvala! — Živeli nabiralci in darovalci! Zahvala. Rajna gospa Frančiška Hacin je po svoji oporoki zapustila Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu znesek 200 K, c. kr. vojno ministrstvo pa mu je za neustrašeno delovanje pri eksploziji smodnišnice na ljubljanskem polju priznalo nagrado 100 K. Izvršujoč svojo prijetno dolžnost se v imenu društva za blagi dar in za priznanje najtoplejše zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 12 februarja 1907. Poveljnik in požarni ravnatelj: Ludovik StriceL Blagajnik : Fran Barle. Borzna poročila. Ljubljanska (Kreditna banka v LJubljani Uradni kurzi dun. borze 18 februarja 1907 it i' •* v 41/ O/ 4*2% majska renta. . srebrna renta . . 4% avstr kronska renta. . #•/, » ilata . . • 4% egraka kronska renta 4», „ zlata „ . 4% posojilo dež. Kranjske "•Vs*/« posojilo mesta Spljet 4'.,% „ n Zadar V . bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . 4*/, češka del. banka k. e * 5 » , h ?' 41 ,*, last. pisma gal. det. hipotečne banke . . -i1 ,* e pešt. kom. k. o. * 10 pr...... za si. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ba.i obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4* ,* , cbl. č-ške ind. banke 4»rr prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4*;o prior, dolenjskih žel. iV, prior. juž. žel. kup. Vt*/i avstr. pos. za žel. p. •. Srečk«. Srečke od L 1860V, . . . „ od L 1864 . . . . „ Uzske ...... zem. kred. I. emisij* II 3 n - n m ogrske hip. banke , srbske k frs. 160-— 9 turške...... ^Usilik? . . . ^re Gune • . . - jnomoške • . . • krakovske » ... Ljubljanske , . . -Avstr. rdeč. križa 9 . , . Ogr. 9 m m ' • -2*udolfove » ... Salcburške . ... Dunajske ko n. . . . . ■nriMi fazne železnice..... L>ržavne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne del«.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , Zivnostenskc » . • Premogokop v Mostu (Bru*) Alpinske mentan .... fVaške žel. ifKL ar. . . . INma-Mura*yi..... Trboveljske prom. *r«2fec . 4vstr orožne tovr. anaian Češite sladkorne Denar *9 15 10" 25 99 \b 117 30 95 75 114 30 99 le 1U4 b0\ 99 85 Blago 99 35 100 45 69 35 117 50 95 95 114- 0 100 10 101 50 100 85 99 75 100 75 99 75 J 00 75 99 40 99 HO 100 30 !06- !00- 100- 100 — 100- 100 - 99 90 ^8 76 470*— \ 10065 215 25 266 — 151 50 273 25 283 2> žr0 100 - 22 50 a ■*« - 77 93 55 — 47 -28 25 .^6 82 497 166 25 688 50 1763 — 688 25 834 -244 76 I 758 623 25 ■2647 670 50 284 60 66» — 148 - 11-36 19-09 23 50 24 117-52 8645 253 25 4-4 01 25 107 - 101 — 100 60 100 20 100 20 101 99 75 476 -10165 217 26 2 8 — 163 50 283 26 293 25 261 — 109-169 90 24 60 466 — 90 »9 -63_ 49 30 2) 60 93 607 — 167 25 689 50 :772 — 68^ 25 835 245 b0 764 -624 2č> /657 — 571 tO 287 --563 -160 — 11-40 1912 23 58 24 08 »17-74 95 66 264 — o* - Žitne cene * Budimpešti Dne 13. februarja 1907. 1«riM»u. Pšenica na april i Koruza Ovit a oktober • april . maj „ jal« april 60 kg BO . 60 . 60 „ 50 . 50 7 52 7-8'. 6 82 623 6-38 7 66 Zdršno. Meteorolosično poročilo. VlMat »*d morjem 06 2 Srednji sraćnl tlak 7*6 0 J 9 s- Čai •paso vanj a Stanje barometra V MU A s! &» B « O iz Vetrovi Neba 12. 9. *T. 7341 -6-9 si. jvzh. oblačno It 7. aj. 7316 —6 7 si. jsah. oblačna * i pop. 780 2 —4 6 brec vetrno anef Proda ae Pleterialkov krasno vezao v poluusnju, kakor dot, mesto 29 K ia le 20 K. Naslov pove n pravni It vo „Slov. Naroda". *29 lice se ▼ najem KČje itHITUJE ali skladiščni prostori za -prebivanje delavcev.- Ponudbe pod hm Di na upravništvo nSlov. Naroda4*. 633—1 Modistinja in dve izurjeni prodajalki se takoj Sprejmo v modni trgovini. KJe» — pove upravništvo „Slov. Naroda". 600—2 1> va 440 -3 Mil DD eden za veliko in eden za malo delo, se takoj sprejmeta v trajno delo. Ravno tam se sprejme tudi Franc Korošic, krojač v Radovljici. Stenografije so telita učiti dve «»spedltaL Kdor bi hotel podučevati, nai polije ponudbe pod „stenogratija" na npravn. nSlov. Naroda*4. 620—2 Prav dobro ohranjen klavir se proda sa 80 gld. Breg [it 16, I. nadstr. «3 3 vrtnar išče Sluibe v kaki grajISini ali tudi kot hišnik kje v mestu, kjer se nahaja vrtnarija. 628—1 Naslov pove upravn. „Slov. Nar.- P/v Ali imate luskine na glavi in Vam izpadajo lasje? Če je tako, pa poizkusite svetovnosnani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna * Ko. v Draž dani h in Dećinu na Labi prej Bergmannov originalni Sham-pooing Bay-Rum (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinku 2349 te izvrstne lasne vode. 11 V steklenicah po 2 K jo prodajata v Ljubljani: drogerija a KANC in parf. O FETTICH-FRANKHEIM. ■ale: —0'b*. — Padavina v o-o. I Najvišja odlika na mednarodni ' razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Dr. L. Farber štabni zdravnik v Gorici je zapisaval osebam, ki so bile Že dolgo ner-£ "^/■•v j s'ozne, in sicer zmerom 11 ™ z dobrim uspehom železnoto vino lekarnarja Piccolija u Ljubljani na Dunajski cesti. Pollitrska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice v Ljublianl K 7-20, za zu-na| z zavojem vred K 7-80. III Zunanja naročila točno. 4387 3 I Vljudno se priporoča trgovina sHntiičmlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl trs Steu. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cene zmerno. 40 Zvišanje cen milu. Vsled neprestano rastočih cen rastlinskega olja sem primoran glasom sklepa strokovne družbe tvorničarjev mila v „Zvezi avstrijskih industrijcev" na Dunaju in posebnega dogovora južnoavstrijskih tvorničarjev v Trstu z dne 4 t. m. dvigniti cene tudi pri milu. 531 Natančne cene v mojih pismenih poročilih. V blagohotno uvaževanje svojim cenj. odjemalcem. Ignac Fock parotvornica za milo in margarin v Kranju. # MAZE* SVOJt » ČIŽJKE SA ^rpC >DAN PO'700! HODATI BEZ OASUMf Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovarile o vspeho • nepremoČljive masti za usnje o Slavna zaloga za Kranjski: FR. SZANTNER Ljubljana, selienburg. ul. 4. 9 4412- 20 Prospekte poiilja iaHorot pn.Knlwnyl oSIsKb na HrcaSRem Laborat Enbanyi ¥^ Sisku. Z Vadim Heveaxom sem jako zadovoljen, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usDJe, kar jih poznam. Kasnilo Morgan loTski pišate Ur (Častni preds. „kluba lovc«v" na'Dnnajn). Stavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil 3 Dolenjske ceste ' 513-s na $u. petra ne^ip 53« Gregor Jien/(o čevljarski mojster u Ljubljani NamoNioj ua korespondentinja alovcnščine in nemščine v besedi in pisma popolnoma vešča; perfektno vešča stenografije in strojepisja, se takoj sprejme. 496-* Ponudbe v obeh jezikih na naslov „Ljubljana, postni prodal 44". z dvema sobami in pritiklinami se za maj poceni odda. Ravnotam se tndi odda lepa, svetla delavnica in lepo prostorno skladišče. 509—2 Več v upravnihtvn „Slov. Naroda". Poskusite i in priporočite I = izdelke = I TndiDDe tooarne hinnil u Pragi VIII. Cenoonif?zasfonj. bi zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, hotele, goatilDice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad najel nanja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in največje podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Internaz. Geschafts-Courlr) o Gradcu, Elisabethstrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in Če je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do-menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63-17 v mesta s hlevom in skladišči in ako mogoče z večjim dvtrisčem se takoj knpL 63s-1 Ponudbe pod V. P. na upravništvo „Slov. Naroda". Posredovanje izključeno. Deček poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, vešč tudi nemškega jezika, se Sprejme pod ugodnimi pogoji takoj v trgovino z mešanim blagom Ivan Aner v Triičn na Gorenjskem. 439-3 Pozor starši! Dijaški dom v Ljubljani s šolskim letom 1907/8. Podatki pod naslovom „Konvikt11 poste restante v Ljubljani. 44& - 3 Bi Izfila je prva knjiga romana „Pol spovednlm pečatom" (napisal nemško kaplan H. Kirchsteiger) ki Je prav primerno čtivo za vsakega Slovenca I = Zlasti opozarjamo na to knjigo slovenska bralna društva, čitalnice, izobraževalna društva, učiteljske knjižnice itd. Ceno Z K 60 vin. za komad. „Pod 8povednim pečatom" se dobi v Ljubljani v knjigarni Schvventner, v Gorici v knjigarni Gabršček, v Kranju v knjigarni Florian ter v Idriji ph upravi lista „NapreJ"l — Ravnotam se dobe tudi antiklenkalne razglednice s podobo papeža v polni njegovi slavi. 100 kosov stane 5 kron. 4 6 2 Izšla je knjiga KORISZKA. Povest iz gledaliških krogov ljub Ijanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno Dpisuje dogodke neke koristke izza Saša Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni L SCHUENTNER o LJubljani Prešernove ulice- Potrtim srcem javljamo vsem 3orodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskre-noljubljena mati, oziroma stara mati in prababica, gospa Lnpojne zasebnica danes ob 6. uri zvečer po dolgotrajni in mučni bolezni v 66. letu svoje starosti in vdana v božjo voljo, izdihnila svojo blago dušo. Njeni zemeljski ostanki se prepeljejo v petek, dne 15. svečana t. 1. iz hiše Žalosti Ambrožev trg št. 3 ob 7. uri zjutraj v Idrijo, kjer se polože v soboto, dne 16. svečana 1907 ob 4. uri pop. na domaČem pokopališču k večnem počitku. Naj bode ohranjen preblagi rajnki trajen spomin! Lju bij a n a I d rij a, dne 12. svečana 1907. Dragotin Lapajne, trgovec, sin. Minka Bloudek roj. Lapajne, vdova po t. kr. rud. uadoskrbmku, hči. Štefan Lapajne, c. kr. okr. glavar, posinovljenec. Fant La pajne roj. Harmel, sneha. Vsi vnuki in pravnnki. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12-18 Stritarjeve ulice kt 2. priporoča k žrebanju dno 16. februarja I0O7 Podružnica v CELOVCU. it fond K 200.000. Promese kreditne srečke "p. K 5*50; glavni dobitek K 90*000. »mm mi m m* um I na fc-pai** in iokoM račun obrestuje od dne vloge do dne vidiga po 4Vi %• 1 47 34^159 44 , gospodje in gospodične! V stoji lekarniSki praksi, ki jo iifriajem le veS nego 90 let, »e mi jejposrečllo iioajti najboljše sredstvo aa rast las in proti njih iapa-dan'n — KAPILOR *L 1. Povzroča da pO«tano|0 laa|0 4oM !■ goatl, odstrani a praha| in vsako kotno boleion BI glavL Naročila naj bi si ga vsaka družina Imam premnogo zahvaiuic in pri- znalnic stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 9 ■ SO k, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 4666 2 PETER JURIŠIĆ lekarnar * pakracu štev. 66 v Slavoniji. ©I®I©I®I6)I©I® mf ^mm^m^r ^ jaa ®l®l© Prevzetje gostilne, Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da SODI prevzela dne 7. februarja t. 1. dobroznano gostilno ,pri črnem orlu* u Qc5pe5Kir) tilicor) poleg OarcdncKouorne a •t* Točila bodem dobra pmtota vina ter slovito gOsskO marčno piV0- Skrbela bodem ta dobro kuhinjo in točno, skrbno pt-streibo. Za obileu obisk se priporočam 491 3 £ Marija PerliČ, gostilničarka ® © © © Grafflnska oprava dr. Geyze barom Raucha v Lažnld prodaja svoja 400-3 (rizling, tramlneo, mo sleci I na, kraljevina) od I 1906 od 5 hI naprej po 44 kron za hI s kolodvora Zaprosio. ! I g Grand hotel „UNION". § Jfa pepelničtto sredo Bogat in raznov sten bufet raznih rib in deli-kates, sestavljen od gospe ravnateljeve GRA- NIGGOVE. 521-2 stet no lok. Začetek ob sedmih zvečer. Vstop prost. Cenjenim nevestam in ženinom m •m priporočam svojo "veliko zalego raznovrstnega blaga v največji izbiri po najnižjih cenah kakor: poročne prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, j okraske ter drngo zlatnino, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečih znamk, kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z veleapoštovanjem 145 10 II L u H. SUTTNER *j Ljubljana, na Mestnem trgu "iSS" lik cenik k* srn zahtevo g^---^'Sy" v>:.W —«a&y —-vir- -sjsr* — ton| X L Oes. Itr. avatrUslts {$} državns žoisznl Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1, Odhod ta Ljubljane ini. te L: y-K> zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. 2el.f Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H*30 pre»potdn»*. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 1*05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zve6er. Osebni viak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. K>-23 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost Monakovo. Dohod ▼ Ljubljano Jut. zel. s 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 0*44 zjutraj- Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. n ie pred poldne. Osebni vlak Is Oprtat c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Unca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 1*32 popoldne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Seletala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. S. 8-3B zvečer. Osebni vlak iz Stražo-TopUa, Novega mesta, Kočevja. 843 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Unca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. žal 11-34 ponoOl. Osebni vlak iz PontablU, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c kr. d. I Odhod lz Lfnbliane dri. kolodvori 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-C5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. K> 45 ponodl Mešani vlak v Kamnik. (SaoH v oktobru in le ob nedeljah in pmznMdkJ Dohod v Mobilan o dri. kolodvori 649 zji-traj. Mešani vlak iz Kamnika. io 89 p edpoidne. Mešani vlak iz Kamnika O-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. »56 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Sooh v oktobru in le ob nedeljah in praznikih, (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR |mmt»lfstna»» Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernove nlico 4. 6 Vid Bratovi s«. Jakoba nabrežje Z5 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 216-6 razno-1 nega ištva po najnižjih cenah. n v oris in različna vina se teči jo najceneje v 203—6 4P Soriškem vinotaču I_i3"u."blja.xi.a< i Stari trg 13. Pozor gospodje Iza mladeniči! T sveji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie več nego 30 let, se mi j« posrećilo iznajti najboljše' sredstvo ld rast brk, brade Id lan, proti Upadanja brk ta las in to j« KAPILOR nt. t. On deluje, da lasje In brke postanejo gosti in dolgi, od-ntmnlnio prnl|ai ta vnako drugo kolno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka droiiua. Imam mnogo pricnalnic in zahvalni«*.. Btaae naoko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 00 k, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naalovom I 4666 11 PETER JURIŠIČ lah—g v Pakraca fttev. 66 v Slavoniji. Prenosne peči s kotlom. Izvrstne za zavretje vode in kuhanje perila, za parjenje iiviDSke krme, za kuhanje klobas in mesa za indu »trijalue namene vsake vrste. Ghrv Garms, Podmokli IBodenbarh) 212—9 tvornica železnih peči. Ceniki zastonj, od u-mmt. A V letu 1856. ustanovljeni — livarni xa v o<3 1 abrtnesc pomožnega drustua T7" reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom 47—6 sprejema hranilne vloge in jih i/plačnje vsak delavnik od 9.— 12. ure j( dopoldne ter od pel 3 do pol 6. ure popoldne s 41/,0/© Drez odbitka JHC rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje K ?S Rezervni zaklad, ki tvori drufctva lastno premoženje, znaša K 126305. Pred jiaEupom oglejte ss velikansko 7 sukneno zalogo <§> R. Miklauca vMubljanl, %pitalske e ulice štov. 5. O m t f t, ii k pod ceno! Al ti •fA------40)i □1 .41 11 n u i £1 ^ Ravnokar izšel ^ Hribarjev najnovejši ,SplošnI naslovnik' II) uradov, društev, tvrdk in zasebnikov dežel- \f\ nega in stolnega mesta Ljubljane ter voj- J* z=zzzzzz= vodine Kranjske. zz=zzz== P i M II Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 30 polah velike oblike nad 100.000 naslovov industrijcev, uradov, duhovščine, učiteljstva, obrtnikov itd. Ljubljane in cele Kranjske in je edina te vrste. Cena 10 kron, po pošti 30 vin. več. — Naroča se v založni knjigarni Dragotina Hribarja v Ljubljani. 431—6 Kolodvorska restavracija. ]Va pepelnično sredo - vojaški koncert z====z====z^ z veliko z pojedino $lanil^oi> Dajvečjo izbiro morskih, jezernih in rečnih rib. Nastavljen bo plzenj-ski pravir, Beininghausovo marčno pivo in Bock-pivo. Vino s Trske gore, belo in rdeče iz prostije novomeške. Strassko vino iz vinogradov bratov Kleinoscheg. Schmitzberger iz Slov. Bistrice. Kakor vsako leto velik buffet. Začetek ob osmih. Vstopnina 60 vin Za obilni obisk se vljndno priporoča Josip Schrey. kolodvorski restavrater. b19—3 Glavna zaloga „Vegetala": BERHHARD SCHAPlRfl, Dunaj, lil Z. Izdajatelj in) odgovorni urednik: Rasto PuBtoalemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 5 9M0