r *

FPmFT^FSi^ieppippgpilP
mm*
T ^mmmm^m".---.
■ 'JU ...............................

7
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki
	Entered as Second-Class matter, September 21, 1903. at the Post Office at Nkw York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 1879.	
Štev. 12.	NEW YORK, v petek:, IS. januvarija, 1904.	Leto XI.
T strajDBj lakoti.
Canadski Indijanci so postali radi lakote kanibali.
Umorili so minilo žensko iu jo pojedli.
Vlada je odposlala na lice mesta pomožno ekspedicijo.
Port Arthur, Ontario, 15. jan. Meti Indijanci krog jezera Xepigon vHud-sonskem zalivu, zavladala je strašna lakota. Semkaj je dospel prositi po-moč neki Indijanec iz Nepigona, da tako reši svoj rod, kteri je zapadel smrti vsled lakote. On naznanja o irroznih mukali svojih rojakov, kteri zmrzujejo na mrzlem severu. Neka rodbina je radi lakote obupala in postala kanibalska. Oče je umoril neko 25letno squaw, ktero so on in ostali člani rodbine pojedli, da so tako rešili svoje lastno življenje.
Groznemu poročilu prvotno tukaj ni hotel nihče verjeti, toda trije beli trgovci kožuhovine in neki traper, kateri so pri-li semkaj, po prihodu Indijanca, so poročilo potrdili.
Oblasti so na to nemudoma poslale pomožno ekspedicijona pasjih saneh proti Nepigon. Vendar pa ekspedi-cija pred štirimi dnevi ne more tje-kai dospeti. Vlada je odposlala na lice mi-sta tudi dva konstablerja, da preiščeta umor.
Tukajšnje ljudstvo obsoja indijanske komisarje, kajti oni bi lakoto med Indijanci lahko preprečili.
Vesti iz Filipinov.
ijo.
Bivši poveljnik konstab- Panamsko vprašanje ne lerjev in kasneji ropar, George Herman, je ušel.
Obtoženi uradniki. — Uvoz srebrnega denarja prepovedan.
Vojaki iz Filipinov.
Nezgoda na železnici.
Babylon, X. Y\, 14. jan. Proti iz toku vozeči ekspresni vlak Ama^an-st-tt, .ie skočil blizo Belmont Junction raz tir. K sreči ni bil nihče ranjen. Vendar so pa morali potniki iti peš do kolodvora v Babylonu in tamkaj čakati dve uri na naslednji ekspresni vlak. Nezgoda se je pripetila radi pokvarjenih tračnic.
Mala poročila.
—	V Lowell u, Mass., zgorela ji cerkev sv. Patricka, kteni je last naj
stareje katoliške občine v mestu. Škoda znaša $100,000.
—	bresru Yirg;inije je obtičala
v pesku angleška jadranka "Glen-eowa". Vendar so pa kljub veliken viharju ladijo rešili.
—	Kapitan Richmond P. Hobson, kferi se je odlikoval v morskej bitki pri Santiago de Cuba, sprejel je kan
didattko mesto za kcngrres od 6. ala-bamskega okraju.
—	V Buffalo, N. Y., so k^rki raznih železnic ustanovili svojo organizacijo , ktera obseza vse železniške klerkev Z jed. državah, Canadi in Mexico. Organizacija šteje sedaj 20,0O<! članov.
—	V Los Angeles, Cal., je premožni farmer A. A. Bolks iz Sioux City, la., umoril svojo soprogo v prisotnosti svojega štiriletnega sina. Soprtgi je prorezal vrat in potem tudi samega sebe umoril.
—	Jaines Little Plume, kteri je pri sodišču priznal, da je umoril sedem Indijancev iz rodu Blackfeet, med njimi tudi svojo indijansko soprogo, bil je v Heleni, Mont.. obsojen v -H>-letno ječo.
—	Blizo svetilnika v Bridgeportu. Conn., se je potopila preuiogova jadranka "Williamsburg" iz Jersey City, -L Imenovana ladija se je potopila, ker se je zadela skupaj z parnikom "Charles McWilliams. — Možtvo se je rešilo.
—	V Allentownu, Pa., je spoznalo sod išče Eujjena Blocha krivim umora prvega reda. Bloch je dne <J. avg m. 1. prorezal vrat gospej Kate Fatzinger-je vej in potem tudi sebe skušal zaklat i. Obsojenec trdi. da sta sklenila Fatzingerjeva in on skupaj umreti.
—	Pri Lower Butter Creeku so far-merji priredili lov na zajce, po evropskem običaju (z gonjači). Gonjaško službo so opravljali otroci. Na ta način so samo tekom popoludneva ustrelili nad 10,000 zajcev. Na raznih prostorih so ležali mrtvi zajci po več čevljev visoko. Na stotine ranjenil zajcev se je pod mrtvimi zajci zadušilo. Na lovu sta bili tudi dve osobi ranjeni.
Manila. 15. jan. George Herman, bivši nadinšpektor konstablerjev. kateri je zajedno z častnikom koni-tab-lerjev, C. I. Johnsonoin vlado okradel in potem z ukradenim parnikom ropal po morju, je všel i^ zapora v Cebu in ga še niso vjeli.
Ko so Hermana zadnjič vjeli pri Bayauauu, so našli Hermana v vkra-denem parniku. Prejšnji dan je bil v boju z konštablerji ranjen, toda kljub temu je všel in ustrelil štiri zasledovalce.
Manila. 15. jan. Vlada je sklenila obtožiti bivseea inšpektorja tukajšnje luke VV D Ballentinya in biv-ega na>elniškega inšpektorja .Tohr. T. Millerja. Oba sta obdolžen:» za-tote radi uvo*a kitajskih kulijev na Filipine:
Manila, 15. jan. Da bode megoce filipinsko valuto vzdrževati na >iatej ijodlagi, postal je danes pravon cčen zakon, kteri prepoveduje uvoz srebrnega denarja na Filipine. Na ta način bode vlada preprečila, da ne bode otočje preplavljeno z mehikanskimi dolarji.
San Francisco, Cal., 15. jan. Prevozni parnik naše vlade. "Sheridan", dospel je semkaj iz Manile in je dove-del seboj 28. polk pešcev, kteri je dovršil svojo službo na Filipinih.
Rochester. N. Y_, 15. jan. Včeraj je odpotoval škof Tom. A. Hendrix v Cebu na Filipinih. V San Francisco, Cal., se bode sešel z svojimi spremljevalci, na kar odpotuje vsa družba s parnikom "Corea" na Filipine.
Trideset mrtvih.
Bolgari razstrelili turško skladišče smodnika.
Solun, Macedonija, 15. jan. V pokrajini Kuinanovej, 16 milj daleč od Skoplja, so Bolgari razstrelili tamo-šnje turško skladišče smodnika. Trideset Turkov je bilo usmrtenih.
Iz Demir Hisara, 45 milj daleč od Soluna, se poroča, da se je vršil tamkaj krvav boj med vstaši in Turki.
pride na razpravo pri haaškem razsodišču.
Poskusi za obnovitev prijateljskih razmer med Zjedinjenimi državami in Colombijo.
Stališče naše republike se ne spremeni.
Kaznilnica zgorela.
Pet mrtvih.
Birmingham, Ala., 15. jan. Kaznilnica v Pratt City, je včeraj zjutraj zgorela. Splošno se govori, da so jo nepoznani zločinci zažgali. Jeden beli in štirje zamorski jetniki so zgoreli. Ostalih iiO ejtnikov je med požarom neznano kam vslo. Sedaj jih zasleduje oboroženo možtvo.
Washington, 14. dec. V verodostojnih krogih se zatrjuje, da naša administracija ne namerava niti jeden dolar iz državnega zaklada izdati za Colombijo v svrho potolažitvc- radi panamske samostojnosti. Akt, da naša vlada Colombiji kako odškodnino, potem s tem pripozna, da proti Colombiji ni pravilno postopala.
Potem se zopet uradoma zatrjuje, da namerava naša vlada storiti vse mogoče korake, da obnovimo prijateljsko razmerje z Colombijo Mogoče je tudi. da bodeta Panama in Colombia svojo zadevo zajedno izročili haa-škemu razsodišču v razsodbo, naj li Panama Colombijo odškoduje za svojo neodvisnost. Dejstvo je tudi, da bi Zjed, države rade videle, ako bi Panama prevzela del colombijskega državnega doltja, da tako saj deloma pokrije škodo, ktero trpi Colombia radi zgube Paname. Tozadevne obravnave se baš sedaj vrše v Washington*.
V senatu je predlagal senator Ilall (rep. Me.L da se naprosi predsednika v svrho izposlovanja mirne poravnave spornih vprašanj med republikama Panamo in Colombijo.
Hali je izjavil, da bode vložil tozadevno resolucijo, ktera naj se 'natiska'-
Potem se je bavil senat z Goima-novo resolucijo, ktera zahteva, da predsednik ljudstvu naznani v krliko ima opraviti naša vlada z panamskim vprašanjem.
Na to je dobil besedo Carmaek (demokrat Tenn.), kteri je govoril proti zagovorniku naše vlade, senuiorju Lodge (Mass.). Carmaek je dejal, da bi tudi Lodge obsojal predsedn kovo postopanje v panamskej zadevi, ako bi ne bil tako pristranski republikanec. Carmaek je tudi dejal, da čeravno spoštuje predsednikovo službo, ne more drugače, ne go obsojati njegovo postopanje v panamskej aferi, ktera je kršitev ljudskepa prava, zvezinili zakonov in ustave Zjed. držav. On je tudi trdil, da predsednik ni opravičen j priznavati neodvisnost drugih dežel in je govoril o novi državi Panami, kot o "ostudnej" posledici noči in teme, ktero nazivljamo neopravičeno republiko Panamo.
Carmaek je zaključil z vzklikom: "Pasiravno sem za gradnjo prekopa, ne morem glasovati za prekop, ker ne morem odobravati nepostavno postopanje naše republike.
Potem je Spooner zagovarjal predsednika in je obžaloval stroge napade Carmacka na "marljivega in poštenega moža" v belej hiši, kteri je prisegel, da bode izpolnoval svoje predsedniške dolžnosti.
Debata je trajala do 5. ure popolu-dne.
"Mir Daj zavlada."
Novoletno poročilo eara Nikolaja.
V sled japonskega odgovora je na* daljno obravnavanje še mogoče.
Proti ptujcem v Koreji.
London. 15. jan. Japonski poslanik, baron Hayashi, je dobil prepis japonskega odgovora na rusko noto.
Odgovor ni smatrati kot ultimatum, temveč le obnovitev japonskih prvih zahtev.
Vprašanje glede kitajske s u veren i-tete v Mandžuriji in japonskih koristi v Koreji, ostane nespremenejno.
Baron Hayashi je dejal zastopnikom "Ass. Pr.": "V kolikor zamorem razvideti iz odgovora, ostalo je razmerje med obema državama nespremenjeno in ne vem, kaj bodo sedaj storili v Rusiji. Vendar pa pričakujem. da bodo obravnave trajale še več tednov.
Tien Tsin, 15. jan. Vodstvu tukajšnje železnice se brzojavlja, da Rusija svojo tukajšnjo posadko neprestano pomnožuje. Te dni pričakovati je prihoda nadaljnih 2000 ruskih vojakov.
Port Said, Egipt, 15. jan. Nova japonska križarka "Kasaga", ktera jc dospela semkaj iz Genove, odrljula je dalje proti Suezu. Križarka "Niasin" je ravnokar dospela semkaj.
Paris, 15. jan. Razne evropske vla-sti nameravajo pronajti sredstva, po--. torn kterih bode mogoče poravnati medsebojno nasprotstvo med Rusijo in Japonsko, dasiravno še ne vedo, kakih sredstev bi se poslužile. \ ostalem pa tudi še ni prišel pravi čas za posredovanje, kajti sedaj je še vedno pričakovati, da se obe državi sami med seboj poravnati.
Francoska in angležko vlada sta se že natančno domenili, kaj-jima je storiti, ako se vojska bliža.
Petrograd, 15. jan. Povodom praznika Novega leta (pravoslavnega), izdal je car Nikolaj ukaz, s kterim imenuje velikega kneza Mihajl Niko-lajeviča ponovno predsednikom ruskega državnega zbora.
Car je tudi pisal vrhovnemu proku-ratorju svetega sinoda, Konstantin Pobjedonoscevu lastnoročno pismo, s kterim mu podeli red sv. Anareja. Tudi pravosodnemu ministru Murav-jevu je pisal car lastnoročno pismo.
ulice, kajti pričakovati je voiaškega upora. — V sili bode korejski cesar pribežal v francosko poslaništvo.
Tokio, 15. jan. Japonski odgovor j na rusko noto se bavi v prvej vrsti z Korejo, kajti razne oblasti so Japoncem svetovale, naj pusti Korejo v miru.
London. 15. jan. Uradniki tukajšnje vlade so mnenja, da Rusija ne bo sprejela japonskih zahtev. Kolikor se tiče Anglije, slednja ne bode posredovala med Japonsko in Rusijo.
Iz Tokio se poroča, da kljub hitrem pripravljanju za vojsko, japonsko vojaštvo do početka februarja še ne bo pripravljeno na pot v Kbrejo.
Petrograd, 15. jan. Ru ;ko časopisje ničesar ne piše v kitajsko-ameriškej trgovinskej pogodbi.
"Novoje Vremja" piše z oziroin na položaj na iztoku, da se bode Rusija pričela bojevati še Ie tedaj, ko bodo vsa mirovna sredstva pošla in dostavlja doslovno: "Ako pride, do vojske, z Japonsko, zvedela bode Evropa, da bode vojska pričetek boja med krščanstvom in poganstvom, cepi«- posledice bode čutiti na vseh krajih sveta."
Carigrad, 15. jan. Dve veliki ruski Indiji od brodovja prostovoljcev, na kterih je rusko vojaštvo, sta pljuli včeraj po Bosporu v Azijo.
Newyorska kronika.
Najslabša kaznilnica.
Albany, N. Y., 15. jan. "Najslabša kaznilnica, kar sem jih videli" Tako se glasi izrek predsednika Jaekela od komisije za državno komisijo zaporov v countyju Queens. Pred leti je bila tamošnja kaznilnica še vzorna, sedaj je pa razpadlo poslopje, ktero je potreba popraviti na vseh koncih. Kopališča so skrajno slaba in neki jetnik je bil že 14 dni v ječi, ktere tla so bila napolnjena z vodo iz kanalov, kteri so bili zamašeni.
Bacil — rešitelj.
Za one državljane, kteri so obtoženi radi umora in kteri se morajo seznaniti z vrvarjem, pojavil se je novi — bacil, kterepa moramo nazvati "bacilus diplocaputatus aetogt-nes". V Omahi, Nebr., je Henry Foster ustrelil Tom Gentlemana, radi česar so ga nemudoma obdolžili umora v 1. redu. Sedaj so se pa pojavili zdravniki bolnice, v kterej so vstreljenega secirali. Zdravniki trdijo, da Gentleman ni umrl radi niegove rani temveč vsled — bacila imenovanega imena. Sodišče je sedaj radi bacila pred alternajAo — ali oprostiti morilca, i payBfati bacila kot pričo K po-vnavi.
Trnst na Pacifiku.
i San Francisco, Cal., 15. jan. Paro-brodne družbe na Pacifiku "Pacific Mail". "Occidental <Jc Oriental" in "Toya Kišen Kaiša" so se združile v trust, kteri je takoj povišal potniško in tovorno ceno za februar. Zajedno so tudi sklenile s tekmovalnimi družbami "Chinese Commercial Steamship Company" in "Portland 6: Asiatic Steamship Company" popod-bo za jednake cene.
Energičen boj proti trnstom.
Washington, 14. jan. Generalni pravnik Ivnox sporočil je danes za-stopniškej zbornici, da je od svote $500,000, ktero ima na razpolago za boj proti trustom porabil do sedaj le $25,985. Od te svote je izdal za plače posebnih pravnikov $15,011 in za tožbe proti Northern Securities Co. $10,000.
j . $180,000 škode.
' Havre, Mont.. 15. jan. V tukajšnjem mestu je zgorela cela vrsta hiš. Goreti je pričelo po noči v nekej gostilni, od kjer se je požar hitro razširjal po sosednih hišah. Materijelna škoda znaša $180,000.
Kapitan severonemškega parnika "Trave", kteri je dospel v newycrško luko zatrjuje, da namerava japonska vlada imenovani parnik vzeti v najem. Tudi Rusija namerava vzeti več nemških parnikov v najem.
Petrograd. 15. jan. "Jaz želim in nameravam storiti Vse mogoči, da ohranim mir na iztoku."
To so besede, ktere je spregovoril car -Nikolaj povodom včerajšnjega novoletnega vsprejema v zimske: palači.
Car je v velikej belej dvorani, v kterej so se zbrali zastopniki vsega inozemstva govoril z vsakim diplomatom posebej.
V dvorani je bilo opažati veliko nestrpnost, ko se jo približal vladar gospodu Kurinu, japonskemu poslaniku. Car in poslanik sta govorila dalj časa in prav iskreno. Ob tej priliki je Nikolaj povdarjal vrednost občevanja in razme' ~*ed Japonsko in Rusijo ne le za sedanji, temveč za prihodnji čas. Zajedno je tudi izrazil nado, da se bodeta obe deželi poraMiali.
Ko je japonski poslanik odšel, videti je bilo na njegovem obrazu, kako so nanj vpljivale careve besede.
Tukajšnje ministerstvo inostranih del je naznanilo ruskemu poslaniku v Washingtonu, grofu Cassiniju. naj vladi v Washingtonu naznani, da Rusija ne bode ugovarjala trgovinskej pogodbi med Zjed. državami in Kitajsko in bode spoštovala ameriške pravice v Mandžuriji. , Japonski poslanik Kurino je naznanil zastopniku "Ass. Pr.". da je japonska vlada žc ročila svoj odgovor na rusko noto, ruskemu poslaniku . v Tokio, in da bode prepis odgovora v kratkem dobilo tudi rusko ministerstvo inostranih del. Obravnave med Rusijo in Japonsko se bodo nadaljevale.
Seoul, Koreja, 15. jan. Tukajšnje časopisje priporoča, da se vsi ino-zemci izženo ali pa umore.
Ameriški poslanik je vsem tukaj ži-Jveeim Američanom naznanil, naj ne puste svojim ženam in otrokom iti na
Stariši sojo ostavili.
V starej baraki št, 78 Metropolitan Ave., Manhattan, nasl\ so policaji včeraj šestletno deklico Katarino Murphvjevo. Na policijske i postaji je deklica izjavila, da so se v ponedeljek njeni stariši prepirali, na kar so odšli iz stanovanja in prepustili otroka osodi. Dekletce, ktero jt vsled lakote in mraza bilo skoraj na pol mrtvo, so izročili družbi za varstvo otrok.
"X a j b o 1 j s i f> t ^ t t e 1 j."
Clan kongresa Littauer se je včeraj dalj časa razerovarjal s predsednikom Roosevehom in je bil nepopisno vesel, ko je ostavil belo hišo. Brezdvomno sta se oba Newyorčana gladila z rokavicami.
Hoče se a meri k'a n i z i r a t i.
Agent Rudolf Nuernberger iz IIo-bobokena ni zadovoljen z svojim teu-tonskim imenom, radi česar je vložil pri "Court of Common Pleas" prošnjo. da spremeni svoje ime v Xe\v-burgh.
N e v o š č 1 j i v o s t je — ženska.
Marta Friedmanova. hčerka trgovca z oblekami na Catherine St., se je intimno seznanila z -prevodnikom Charles Mosesom, kteremu je dala — ponarejeni nikel za vožnjo. Ta nikel je bil pa vzrok, da sta se Marta iu sprevodnik — zaljubila... Najbrže sta nikel in ženska jednaka. ..
L e d e r 1 e ostane.
Zdravstveni komisar Darlington imenoval je svojega prednika dr. Le-derleja konzultirajočim zdravnikom in članom "Advisory Board". To je lepo; moskiti, kteri ao nameravali odstop Lederla slaviti z krvavim banketom, so se premislili.
Tr a m p j e so dragi.
Pri nas ne ^ _ r tjajo le živila draga temveč tudi — trampje so se izredno podražili, osobito pa onstran Hud-sona v New Jerseyu. Dcfeedaj je dobil konstabler za vsacega trampa na cestah countyja Middlesex le bornih 50 centov, sedaj pa dobiva vsled priporočila Grand Jury za vsacetra po $2.50. Pri tem pa nikakor ne smemo misliti, da mečejo tamošnji farmerji denar skozi okno; vsaki za $2.50 vjeti tramp se mora vkleniti in prisiliti delati na cesti countyja. Na ta način nameravajo sodržavljani iz Middle-sexa dobiti svoj denar nazaj — in trampje bodo delali.
Sodnji dan — h ura!
Osem mladih dam, vse članici sekte "Memnant People of God", so včeraj hodile po mestu in delile tiskovine z kterimi naznanjajo ljudstvu — sodnji dan. Čemu ta alarm, drage dame ( Ako nastane te dni zaista konec sveta, zamogle bodete čitati naslednje jutro natančni popis v listu — "New York American". Novi pro-rok imenovane sekte je ITcljrr T. Nelson, 875, istočna 14. ulica, Brooklyn Borough, kteri prorokuje, da bode š< letos — konec sveta. Kakor kaie, da je Dowie rodil mnogo prerokov Mogoče je pa Nelson le prorok na — 14. ulici v Manhattami, kjer so vse Nimfe iz "ALhambre" njegove pvivrže-nice____
Vabilo na naročbo.
"GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Zjed. države in Canado
$3 za vse leto,
za pol leta $1.50 in 75 za četrt let»; za mesto New York (Manhattan) $4, za Evropo $4.50. Naročnino je naprej p 1 a če v a t i.
Vse cen j. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročnino kmalu dcposlati. drugače bodemo morali do-pcšiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem, da nam vsaj 75c pošlje za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov.
"Koledarja" in "Pratik" imamo ie precej v zalogi, prvi velja s pošto vred 25e, Pratike pa po 10c.
Upravništvo ..Glas Naroda". 109 Greenwich St., New York
Kršitev pogodbe.
Senator Newlands kriti žira vlado.
Vstaši med Chiriqui in Colonom. Prvi panamski predsednik.
Roparji v Santa Fč in Rio Coolct.
Washington, 15. jan. V senatu je prišlo zopet do debate o Gormanovej resoluciji, ktera zahteva natančna pojasnila o panamskej aferi. Govoril je senator Newlands (Nev.), kteri je priznal, da je postopal predsednik, v kolikor se je zavzemal za panamski mesto za onega preko Niearague. pravilno, nikakor pa ni bil opravičen preprečiti izkrcanje colombijskega vojaštva v Panami, kajti to pomenja napoved vojske. Postopanje nase vlade proti Colombiji pomenja tudi krčitev pogodbe iz leta 1846. Radi določb te pogodbe je prišlo med New-landsom in Spoonerjem do živahnega prepira. Prvi je trdil, da Zjed: države niso opravičene izkrcati vojakov na Istmu.
Washington, 15. jan. Uradu vojne mornarice se poroča iz Colona. dc so se med Chiriqui in Colonom pojavile colombijske čete. Kasneje se je pa rlognalo, da so oni dozdevni vojaki ljudje, kteri so preje služili v colom-bijskej vojski in kteri se sedaj ne-eejo pridružiti Panameem. Teh ljudi ie kacih 300. Nekteri so brez orožje in se žive z ropanjem v ; okrajini Santa Fe in ob Rio Coolet.
Panama. 15. jan. Prva sej-, za ustavni konvent se vrši šc danes.
Pri konventu so izvolili začasnim predsednikom dr. Louis Derc-uxa. Kandidat za predsedniško mesto bode dr. Manuel Amador.
1 stavo nove republike bodo objavili tekom desetih dni. na kar postane Amador prvi ustavni predsednik re-miblike Paname.
Smrtni poljnbi.
Chicago. 111., 14. jan. Poljube tro-letnepa deteta bodo morale tri osobe ktere so sedaj v Pasteurjevem zavodu tukajšnjega mesta, plačati s življenjem. Dete je bilo bolno za steklino in ko .so stariši spoznali strokovo bolezen. bila jc rešitev nemogoča. Dete je radi te bolezni kmalu nato umrlo in njegove žrtve so sedaj oče, mati in Matilda Latta ter 121etna Forest Birdsallova iz Madrida, Iowa. Tro-letno dete je ugriznil neki pes dne 28. okt. v Madridu, Iowa.
Ponesrečen anto.
Los Angeles, Cal., 15. jan. Na polju kraj ceste pri Camptonu so našli C. fj. C'aldwella, kteri se je odpeljal dne 5. t. m. pc omen jene j cesti s svojim avtomobilom, ne da bi se vrnil. Avtomobil je ves razbit in Caldwell naravno-usmrten. Brezdvomno se jo na potu pripetila razstrelba gazolina.
MILIJONE
goldinarjev je bik> ie po Slovencih im Hrvatih rnri»"it! po Fr. Sakserjn, io» Greenwich St., New York, t stare domovino, a -ijeden cent se ni sgufaiL To nnneročfc t trrdko bolj aego debela knjiga.
■ - J	^^PiiJ uipjim^
I uias Naroda".
Ciat elorenekah delavcev » Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJI VEC. Lastnik:	Pub Hiker:
THANK SAKSER, 10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko ..$3—. „ pol leta............1.50.
Za Evropo za vse leto . . . $4.50 " pol leta . . . 2.50 " četrt leta . . 1.75 V Evropo pašiljamo list skupno dvr številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemsi nedelj in praznikov.
..GKLAS NARODA"
(„Voi«e of the People")
Issued every day, except Sunday and " • Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
da 10 vrstic se plača podpisa in oaobnoeti po
Z a oglase 80 eeatov.
Dopisi brez •e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nailovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite <aa«lov:
"GLAS NARODA",
10fl Greenwich Sr., New York. Cr^y ~ Telefon 879S Cortlandt. —
Slovan — trpin.
Dolga, krvavorudeča nit se vije po evropskem časopisju — kronika na-šeg-a trpljenja ! Kakor da nam je do-
ločila osoda največjo in najjjorjupej-'
so vi težki narod!) od Hrvatov kar naravnost, naj se odpovedo svojemu jeziku, ali vežejo in sklepajo jih tako, da mislijo, da se jim morajo končno kar slepo podati, zlasti Še. ker jim ž-sedaj nudijo sladkosti ogrskega jezik:«
na poskušnjo.
Tipičen naselniški uradnik.
Mr. Allan Robinson, tajnik nasel-niškega komisarja Williamsa, o kte-rem smo že te dni v "Glasu Naroda' poročali, je minoli torek predaval v Women's Republican Clubu o postopanju oblasti proti naseljencem Ven-d r pa moramo takoj spočetka izja-* li, da je mož ob tej priliki tako za vijal resnico., ali bolje, lagal, da smatramo umestnim pouekoliko se baviti z njegovim predavanjem.
Mr. Robinson trdi. da bi bilo dobro ako bi bile preiskave in izpraševanje naseljencev strožje, nego so sedaj kajti sedanje postopanje z naseljenci je že 20 let staro. To je jednostavno -laž. kajti zakoni so postali tekom zadnjih let mnogo strožji in oni isti Robinson, kteri navedeno trdi, je na Ellis Islandu storil vse. samo da je naseljencem otežil pristop na naše ozemlje. <>n je vse poslovanje potom novih odredb preustrojil in svoje podložne prisilil, da so število pridržanih naseljencev tirali do skrajne višine. To se mu je posrečilo, kajti on posluje skoraj neodvisno, on ima prvo besedo in on je v odsotnosti komisarja vodja naselniškega urada, dasiravno ni v to opiavičen.
Robinson je tudi oni uradnik, kteri je preprečil, da časniki o nepravičnem uradovanju na Ellis Islandu ničesar ne zvedo. Njegovo grdo ravnanje je razkrinkala preiskovalna komisija, frotla to ga ne moti, kajti on ve, da posluje v smislu republikanske administracije. Ta človek, kteri posluje še le leto dni v naselniškem uradu, govori, kakor da bi bil zvedenec. On govori o tolpah inadjarskih ciganov in Slovanov, kteri se nikoli ne poameričanijo. On naravno ne ve, da so baš otroci Slovanov popolnoma amerikanizirani predno stopijo v življenje in njemu tudi ni znano, da so se vse narodnosti, v kolikor jim je bilo mogoče, vedno in vselej organizirale. Ako bi to vedel, bil bi tudi lahko prepričan;- da druženje Slovanov ni niti izvanredno, uiti škodljivo.
Toda Mr. Robinson ve, da dtla to, kar se od njega zahteva. Že preti mesce i je no predsedniku imenovana komisija poročala o tiranstvu na Ellis Islandu, toda dosedaj se ni zsrodilo ničesar, kar bi izboljšalo naselniške razmere. .Poročila komisife naši- vlada niti objavila ni, kakor ie fo obljubil predsednik v svojem poročilu Z možmi, kteii so vodili preiskavo, stopata predsednik in njegov trgovin &ki tajnik kakor z ničlami.
< emu naj bi se Človek Robin^ono-veg.i kalibra v takih razmerah ne hvalil s tem, kako brutalno ravn:i z naseljenci? On vendar ve. da se mu ni ničesar bati, kajti predsednik se ne upa nastopiti proti moči komisarja Sargenta. kteii zahteva omejitev naseljevanja. S tem bi predsednik zgu bil glasove — in ubogi naseljenci vendar št rte morejo voliti pri letošnjih voliiVah. K sreči pa zaiaorejo to storiti prijatelji, sorodniki in zf.anci naseljencev, kakor tudi vsi oni državljani, kteri so imeli pred leti j ril i ko priti v -dotiku z naselnišku obl«-stijo. In te glasove nebodo čutili le brezpomembni^ Robinson i in Williamsi, temveč tudi oni, kieri odobravajo nj'Uovo'-poc-Qtie. . -;
4
(■T* Khidar pošiljaš novce ▼ staro domovino obrfni se icveatno na: ^RANK SAKSER 109 Greenwich St. Ntw York,

so kupo bolij, tako se nam zdi, ko preletavamo v duhu žitje in bitje slovanskih narodov. Drugi so iruges consumere nati, Slovan, ti delaj, molči in trpi!...
Poglejmo kar, kako je pod domačo streho! Na severu se bije ljut boj med germansko ošabnostjo in čilo češko samozavestjo, hud boj je to, tako hud, da radi njega je ohromelo delo našega parlamenta. Ceh trpi, Nemec pa mu hoče skloniti tilnik, in ako bi mu ga sklonil, ve, da bi se ne dvignil nikdar več Ceh tako ponosno, ker tilniki sužnjev ostajajo le sklonjeni. Najnadarjenejši, najnaprednejši in najrazvitejši je češki narod med vsemi v celi monarhiji, ali slovanski je ta narod, zato pa pod znamenjem konstitucije, pod praporom jednako-pravnosti v avstrijskem smislu ne sme stati na jednakem stališču z Nemcem, ampak ponižno pod njim mu kažejo na prostor, na kteri pa ne-če stopiti. In ne udajo se na visocih mestih na Dunaju, ne udajo za ni-kako ceno, pa makari če ima trpeti država še tako in če razni sloji človeške družbe še tako krčevito vpijejo po miru. Tisti, ki v glavnem trpi v tem boju, je Slovan; Slovana pustili trpeti, to pa spada že od nekdai med maksime avstrijske vlade. Cela Češka trpi, ali kaj zato? Nemcu se ne sme kriviti lasu!! Vlada pa je tudi v celi svoji sestavi do zadnjega molekula — nemška!
Pri sosedih Čehov, pri bratih Poljakih (ktere pa je navadno le težko spraviti med slovansko družino!), vladajo tudi j ako težke razmere. Ga-liškega kmeta izsesavata Zid in polj-ški "šlahčič", v narodnem boju, in sicer nemalo hudem, pa se nahajajo Poljaki z Rusini. Spor mora biti v Avstriji v vsaki deželi, kjer bivat dve narodnosti druga poleg druge, in kjer se ne dotikajo drugorodni na rodi drug drugega, tam se morata sovražiti in tepsti pa sorodna naroda. Divide et impera! Tisti, ki trpi, je vedno — Slovan! In Slovan mora trpeti povsodi, zato trpi celo na Dunaju pred vrati cesarskega dvora, kjer se odreka tisočem in tisočem češki! otrok ljudskošolski pouk v materinen leziku, pod varstvom zakonov in pod plaščem krščansko-socijalne ljubezni
Na jugu so nas kar razdelili ter vrgli v. plen Nemcem in Lahom ki st sedaj trgajo za nas. Od ene strani pritiska na nas Nemec, od druge Lah, sredi med njima pa nas "vlada jo" avstrijšKi nemški aristokratje Xezaslisano je početje s Sloven zlasti na Koroškem in Štajerskem kjer se z občudovanja vredno marlji vostjo zatira slovenski jezik zlasti po sodnih palačah. Nekaj sličnetr? v tem pogledu je tupatam tudi -na jugu Zato pa smo imeli dva zanimiva slu čaja: Bratuša in Skrk. BratuŠa so bil:. obsodili na smrt, potem so sja po milostili v ječo, ker je priznal, da je zaklal in deloma pojedel svojo lastno hčer. Imel je opravila v zaporu z ljudmi, ki ga niso umeli, ker po in lencijah znanega sistema je najbolje t?.ko, da se ljudij ne razume. Niso g= umeli. in v taki kolobociji se je udal češ, da bode prej konec. Škrka so ob sodili v Trstu na smrt, ali ker je bilo jasno, da ga niso umeli, ker so ga so dili drugorodni možje, so določil drugo poroto v Gorici, in da ni mož sam storil koncasvojih dnij. kdo ve ako bi ne bil celo oproščen pri drugi obravnavi?! Ta dva slučaja sta tako karakteristična, in sta merilo, po ka terem nam je meriti marsikaj.. .
Šol nam manjka, ni jih. in niti ene ciste slovenske srednje šole nimamo, kamo-li vseučilišče. Pa, saj celo Čehi imajo le jedno ! Šol manjka, na jugu na celi črti, na čemur imata največ zaslug kulturna naroda, nemški in laški. Kakor na Štajerskem zatirajo Nemci slovenstvo šolstvo, prav tako delajo Lahi na jugu s slovenskim in hrvatskim šolstvom. Najžalostneje v te mpogledu je v Istri. Ali še celo v Gorici, središču slovenskega dela naše dežele, ne moremo priti do poslopja, v ktero bi mogli pošiljati slovenski stariši svojo deco v svrho ljudskošol--kega pouka. Lahi pa dobijo svoje vseučilišče v Trstu ali celo v Gorici. Ta bi bila lepa! Y Gorici sredi mesta ali drugače pripravnem kraju, laško vseučilišče, slovenska ljudska Šola pa v gnili Katinellijevi vojašnici Podturnom! O, ti kultura! - Kamorkoli se ozremo, povsodi smo zatirani, povsodi se deli z dvojno mero, nikjer ni tako, kakor bi moralo biti. Bratje Hrvatje so zatirani naj-b°li v Istriji, Dalmatince pa hočejo dvigniti kvišku s pomočjo nemškega uradnega jezika!
Ako je v jedni polovici monarhije Jako, umevno, da tudi v drugi ne more biti bolje. Pa tudi ni, še slabše ie. Pozornost cele civilizirane Evrope so bili vzbudili nase Hrvatje v boju z banom-tiranom Kheun-Heder-varyjem. Padale so žrtve v mrzli grob druge ječijo po ječah, okrutnež Khuen, ki je izzval skoro vstajo cele dežele, ki je vzrok tolikih nesreč, pa je postal ministerski predsednik v Budimpešti ! Umcum! Le v Avstro-Ogr-ski mogoče! Ta uboga Hrvatska je izsesovana od vseh strani, in nagodbe 7 nj.° sklepajo tudi le v sorho izseso-vanja. Ne zahtevajo sicer Ogri. (saj
Hujše nego Hrvatom, pa se godi še Slovakom. Med niimi in Offri ni ni-kakih obvez in zavez, zato pa gajo kar po njih, in kdor stopi v javnost s poltenim slovanskim srcem ter delu poštene narodne namene teli zatiranega slovaškega naroda, tisti sme računati z vso gotovostjo, da pretrpi nekaj let osrske ječe. ker vse njegovo delovanje, da^i čisto in preveto plemenitih narodnih stremljenj, je že po-litiški zločin, in Ogri v takem oziru ne poznajo šale. Beseda zakona pa je trda !. ..
Tako je v Avstro-Ogrske in ako uogledamo v okupirane dežele, ni dosti boljše, ker se vladajo tudi i o ge lu: Divide et impera! Na štiri oči ti priznavt prebivalstvo, da je milo ali na nič boljše nego prej. odkar je v deželi "švaba".
Ali naj pogledamo še v Nemčijo. Rusijo, na Balkan, Turčijo! Ni ga ečjega krutnika od Nemca! Strašno se ponaša s svojo kulturo, ali ta kultura ni popolna, kar se nahaja v rokah Nerona. Tako barbarsko, kakor dela Nemčija s Poljaki na Poznanj-skem, kjer celo otroke zapirajo In pretepajo, ker govore poljski, ne dela ni-kdo, ki se šteje kulturnega, s svojimi narodi. Politični delavci ječijo v ječah, za vsako poljsko besedo pa tiči nemški meč. Tiranstvo! Neronova drsava !
Velika Rusija se počasi preraja. počasi, pa gotovo vstaja ruski narod, kadar pa vstane, takrat pa pojde velik glas po širnem svetu. glas. ki pomore tudi ostalemu Slovanstvu, da ponehajr- za vselej taki žalostni dogodki. kakor se vršijo na Balkanu, kjer zverinski Turčin kolje slovarsko rajo kakor mesar živino — ali Evropa se ne gane! Nikdo se ne gane. in krvoločna Turčija vrši svoj rabel-ki posel, kakor hoče! Civilizirana Evropa gleda mirno vse to kruto početje, gleda iu. molči, ker je Turek dolžan židovskim špekulantom nekoliko milijonov. Kdo pa plača, ako mu odvzamejo deželo, ako ga celo zapodijo čez Bosporus:
Vse trpi, vse trpi! Tak je položaj, kakor tu orisan, brez sentimentalnosti. Tako je. Ali navzlic temu bo vendarle nekoč konec sloveče slovanske potrpežljivosti. Kajti vsa slovanska srca od obal sinje Adrije do zadnje severne slovanske hiše v temni Nemčiji, do Urala in Balkana ter do be. ga Carigrada, preveva nada, da prii velik slovanski dan.
Nikdo ne obupava, vse pričakuje... in ako bi stopili v Avstro-OgrskI na površje razsodni in dalekovidtr državniki. bi prednjačili onemu velikemu slovanskemu dnevu, pretvorivši to staro monarhijo v državo ^ slovanskim značajem in z jednakonravnost-jo za vse narode. V tem je spas Avstro-Ogrske in zagotovilo lepega velikega razvitka.. .
Rim, 15. jan. Papež je prestavil
bruseljskega "nunejusa" Belmonte na Dunaj.
Bruselj, 15. jan. Ob vsem belgijskem obrežju razsaja izredni vihar, kteri jo napravil mnogo škode na kopnem in i;a morju.
Berolin. 1T». jan. Infanta Eulalia Spanjolska. je obiskala danes nem--keya cesarja.
Kranjsko slovensko katoliško
1. in e an ž u p a n. V Kuneševcu pri Z a tee u na Češkem so obdolžili kmetje občinskega predstojnika, da je kr ivično razdelil podpore po ujmah prizadetim. Začeli so se zbirati pred občinsko hišo ter ga skupno napadli z gorjačami in palicami, dokler se je gibal. Nezavestnega so nesli v bolnišnico. toda že med potom je umrl. — L vedla se je obširna preiskava.
KJE SO«
Peter Culk, Matija Omerzu in A n t o n Strmec; leta 1893 smo skupaj potovali v Ameriko. Zi njih naslov bi rad zvedel: Alois Katzian, Box G2, Henry, \V. Va. (15-20-1)
KJE JE?
Jože Škof, rodom iz Gorenjega Vrhpolja, župnija Št. Jernej na Dolenjskem; delal je nekje v premogo-koTm. Njegov naslov bi rad zvedel: John Gorenc, Box 27, Bessemer Pa.
(14-5.1)
KJE JE!
A a t o n R e t a r, doma iz Metnaja, župnija Zatičina. Njegov naslov bi rad zvedel: Josip Praznik, Box 38T. New Comerstown. O. (12-3-4-5-1)
pojj. Mo
svete Mare
v Forest City, Per na.
Inkorporirano dntf 31. januarja 1902 ▼ Pennsylranljl,
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pew
I.	tajnik: Ivan T^lban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttoikeli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Ovkn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569s, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR;
Josip Bucineli nil., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. IVAN Oprka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60T,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
V Evropo odpljujejo:
Ekspresni parnik
DEUTSCHLAND
od pij u je ilne 10. jan. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Lepi pošti: i parnik "
STAT EN I)AM
odpljuje dne 19. jan. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Evropejske in droge vesti,
Brzoparnik White Star črt«-
TEUTONIC
»dpljuje dne ^0. jan. ob 10. uri dop. iz Nem Yorka v Liverpool-Hamburg
Lepi poštni parnik
LA BRETAGNE
od pljuje dne 21. jan. ob 10. uri iz New Yorka v Havre.
Lepi
i <>p
črte
poštni parnik '"Red Star
KKOONLAND
odpljuje dne J-i. jan. ob 10. uri dop iz New Yorka v Antwerpen.
Najnovejši ekspresni parnik
KAISER WILHELM II.
dne 2{j. januarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen.
Paris, 15. jan. V Bostoekovej areni v palači Hippodrom so med predstavo napadli jaguarji krotilko Alme. Be-rellijevo, ktero so težko ranili. Končno se je paznikom vendarle posrečilo žensko odvzeti divjim živalim.
Dunaj, 15. jan. Nekteri klerikalni poslanci avst. državnega zbora so nameravali vprašati vlado, kako stališče zavzema z ozirom na svoje pravo ugovora proti papeževej izvolitvi. Vati-kanci so pa poslancem svetovali, naj tega ne store, dokler se papež sam ne izjavi v tem vprašanju.	,
Dunaj, 15. jan. Svarilo avstrijske . odpljuje due jan" ob 10- uri doP vlade pred izseljevanjem v Ameriko	iz Kew Yorka v Havre,
je vzbudilo nekoliko senzacije. Ofici-
Osobni parnik AURANIA
odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Trst.
Ekspresni parnik ^francoske družbe' LA T0URAINE
jelna listina, o kterej smo včeraj le površno javili, sega še globokeje v ameriško življenje, nego je bilo pr-, votno domnevati. Ministerstvo notra- j njih zadev je o slabem delavskem sta- i nju v Zjed. državah naznanilo vsem okrajnim glavarstvom in zatrdno zagotavlja, da vse leto v Zjed. državah ne bode dobiti dela. Pri tem se sklicuje na dejstvo, da so mnoge tovarne že sedaj zaprte in da število brezposelnih čudovito hitro narašča. Radi; tega je na tisoče ljudi primoranih potovati domov.
Hongkong, 15. jan. Na Kankow-Canton železnici je 4000 kulijov pro- ; vzročilo velike izgrede.
Paris, 15. jan. Kljub dolgemu iskanju zgubljenega francoskega preino-Kovega parnika "Vienne". ga še vedno ni so našli, iz česar sledi, da se je parnik z možtvom vred potopil. Parnik "Vienne" so iskali x pomočjo kri- j žarke "Galileo", ktera se pa tudi še ni vrnila, tako, da se je bati, da se je" tudi ta potopila.
Dunaj, 15. jan. Vvstrijsko vrhovno sodišče se je izreklo proti poskusu občine mesta Cvitava na Moravi, ktera je nameravala naložiti 10% dedni davek na zapuščino v znesku $60.000, ktero svoto je v New Yorku umrli Čeh, Ottendorfer, lastnik "N. Y. Staatszeitung", podaril mestu za napravo javne knjižnice.
Paris, 35. jan. V poslanskej zbornici interpeliral je vlado poslanec Desessarts radi izgona lorenskega
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r, 109 Greenwich St., N e w It o r k. Zh ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker eo po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu-' 3796 Ccrtlandt, ako ate na kaki postaji v T3 Yorku. Dobro si to zapomnite
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2K1 E. 72d St.,
New York.
(J r ii i n i r a : ixi S. do 9. ure dop.; od i. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind.. New Phone: 4449.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo x>oitnine prosto, ako se nam zuesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo:
Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20,
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noc 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct. Jezus dobri pastir, zlata obreza, 50c. Jezus na križu, zlata obreza $1.00. Filoteja, zlata obreza, $1.20.. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Spomin na Jezusa, zlata obreza, 50c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata pbr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Zlata šola, zlata obreza. $1.20.
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct Prešernove poezije, vezane 75 centov,
broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubiniskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezame 90 ct.
brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek
po 20 ct.
Domači zdravnik po Kneippovem
nauku, 60c. Velike sanjske bukve 30 et. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct.
Naš cesar Fran Josip I., 15 in 2© et Andreas Hofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct.	_ ;
Naselnikova hči 20 c t.	- . ,
Na Preriji 20 ct.	. _ 1
Poslednji Mekikanec 20 ct. Hiralda 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.	,
Nezgoda na Palavanu 20 ot.	;
Doma in na tujem 20 c t.	-j
Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 80 ct, S prestola na mor išče 20 ct. Mrtvi gostaS 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srecolovec 20	. ■
Štiri povesti 20 et. NajdenČek 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct.
Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct.	j
V domačem krogu 25 ct.	,
Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. Lažnjivi kljukec 20 ct. * Turgeniev Dim 30 ct. Buraka vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 21. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 61 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 85 ct. Spominski listi iz avstrijska zgodovine 25 ct.
Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
International Munufacturing Company
Box 948, Hew York City, Iff. Y.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razumr tudi slovenski in poljski, popa Nikolaja Delsora iz Francije. , (21mc)
Priporoča slavnim "Slovenskim, hrvatskim in ostmlii slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva._
Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ieleza (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn. kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igeli, ženskih zapestnic, verižic in verižnih na-
kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
■(varnostnih britev)
ktere najtopieje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in___
jnlmi kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih iatuliab
- od fa.oo dalje.	.
Grafofoni, fonografi, amateur-foiografiČm aparati, earner* itd, — Bogata zaloga godbenik inštrumentpv, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se * yseh modernih, jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
internationA manufacturing company,
P. o. BoxJA, NjEV YORK CITY, N. Y.




Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
ilo
URADNIKI :
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minil. Podpredsednik' JOHN K2R2IŠNIK, P. O. Box 138. Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tainik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: 1YAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.	1
IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O.
Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRIST OPILL
K družtvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Ivan Miklošič rojen 1871. Družtvo šteje 28 udov.
K družtvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., Fran Banič. Družtvo
Šteje 90 udov.
K družtvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Ignac Mervar 1874, Mihael Pečava'- 1863. Družtvo šteje 48 udov.
K družtvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., Alojzij Zupančič 1885, Ivan Biber 1872. Družtvo Šteje 30 udov.
K družtvu sv. Mihaela št. 27 v Diamondvillc, Wyo., Fran Počkaj 1865, Josip Bentz 1877. Družtvo šteje 35 udov.
Jurij L. B r o ž i č, L tajnik.
Drobnosti.
V Ameriko se je odpeljalo din
30. dec. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani T Slovencev in ti Hrvatov.
Gorica Ljubljana. Prihod njo pomlad začno trasirati železnico čez Ajdovščino in Vrhniko na Ljubljano. 'lako bomo z Ljubljano imeli dve zvezi: jedno pod snežnim Trigla vom, jedno pa po vroči Vipavski.
spi sveti so za 204,000 kron kupili Holcerjevo posestvo, ki meji na samostan. Vsled tega je hudo jadikova-nanje v nemškem taboru, da je zopet prišlo "staro nemško posestvo v rimske roke." — Ustrelil se je v Gitifen-burgu načelnik tamošnje žele/nične postaje Fr. Wernisch.
Z a Z v e z o železnice Grobelno-Ro-•ratec s Ptujem in na drugi st/ani z Brežicami, na kar bi imela nadaljevanje pri-ko Save do Novega mesta, s« oglašajo razni listi. Na južnem svojem delu bi se odcepila pri Sv Križu pri Slatini. Izpeljana bi bila ob Sotli mimo Podčetrtka, Št. Petra, Bizelj skega in bi pri-la do južne železnic« pri Brežicah. Na severnem svojcu; lelu bi bila- izpeljana po vinorodnih I IaIoz:tb v Ptuj in bi se tu morda pri-klopila direktni zvezi Ptuj-Maribor. ki bi bila že tudi nujno potreba. Zveza z zagorsko železnico pri Krapini je že zagotovljena.
V P a z i n u prijet. Dne 30. oktobra 1. 1. izvabil je bivši tajnik "Hranilnice in posojilnice" v Pazimi s ponarejenim nakazilom od "Ljubljanske kreditne banke" 1500 kron in s to svoto popihal. Mislilo se je, da je odpotoval v Ameriko. Tega pa ni storil, marveč jc šel v Pariz, kjer je zapravljal denar. Mestna policija je izvedela, da stanuje Peenik v nekem pari.-kem hotelu pod imenom Rihard Mueller in ga je dala aretirati. Sedaj se vrše pogajania zaradi izročitvi Pečnika deželnemu sodišču v Ljubljani. Pečnik je nameraval "Ljubljansko kreditno banko" ogoljufati še za 10,-OOO kron, pa dotično nakazilo ni prišlo na kreditno tanko do dne 30. okt. popoludne, ko je bil že vzdignil zgorej omenjeno svoto in je moral pobegniti da bi jja ne prijeii.
Mrtvega so potegnili iz vode preteklo nedeljo v Ribnici nekega reveža, ki je bil znan pod imenom "Mihec''. Svoj čas je bil baje vojak v Mehiki: videl je tudi Egipt. Sedaj pa se ga je nekoliko napil in je zašel v vodo in tako je roma tudi na oni svet.
V t o p i t i se je hotel mladi organist iz Bilj, ŽOletni R. S. Vipava je pregloboka in malce oddaljena, zato se je zadovoljil z neko bližnjo grapo, polno vode in precej globoko. Ali vto-pil se ni, ker ga je potegnil neki mož iz grape zdravega in čilega, seveda pošteno mokrega in umazanega. Nekak prepir doma ga je spravil baje v grapo.
Na poti u m r 1. G. Klemenčič iz Dol. Trebuše je peljal v bolnico v Gorico finančnega nadstražnika Mat. Kuštrina v pokoju, starega okolu 48 let, in sicer vsled brzojavnega naročila. Kuštrin je bil bolan in zmešan, po poti pa je umrl, in tako je pripeljal Klemenčič mrtvega v Gorico.
Požar. — V Pierisu v Furlaniji je gorelo 29. dec. zjutraj v orožniški kasarni, v poslopju conte Varma. Na poslopju je škode okolu 2500 K, na premičninah pa okolu 1400 K. Prihiteli so na pomoč ognjegasci iz Tržiča.
Razne koroške novice. _
Oliveteranci na Tanzenbergu ob Ge-
Kr i je tekla pri občinskih volitvah v Globasiiici. Nemcurska "fa-kinaža" se je s pestjo znosila nad Slovenci radi častne slovenske zmage. To je "kultura", s ktero hočejo nasprotniki "osrečiti" Slovence. FejI — Tudi na Dolici so nasprotniki jedne-tra Slovenca do krvavega pretepli.
Fantje vojaka ubili. V Orehovi vasi pri Mariboru so ubili fantje nekega vojaka, ki je bil na božičnih praznikih doma.
(I rožen slučaj. V bližini St. < j all na na Gorenjem Štajerskem je sedel dne 27. dec. zvečer v domaČi sobi drvar Ignacij Funkl s svojo soprogo. Govorila sta o ulomih in Funkl jo je vprašal, kaj bi storila, ako bi došli roparji. Da bi pokazala, da zna ravnati s puško, pomerila je žena s puško, toda puška se je sprožila. Ko sta se prestrašena zakonska zavedla, vedela sta, da je nesreenica slučajno ustrelila svojega pri mizi sedečega otroka.
U s o d e p o 1 n i strel. Ko je 27/ dec. okolu jedne ure popoludne šel 6-letni deček Anton Krebs po ulici po Mariboru, počil je slučajno neki strel in zadel dečka v levo oko, ki se je takoj razlilo. Tudi na roki je deček nevarno ranjen. Deček pravi, da je streljal neki dragunec dragonskega polka št. 4.
Dva slučaja legarja sta se pojavila v Gorici. V ženski bolnici sta dve Furlanki umrli za to boleznijo Bili sta tovarniški delavki.
V Turjaku je politična oblast razveljavila občinske volitve. Odborniki, sklicani k seji, niso prišli, in so dobili po 10 kron kazni.
V Solkanu ae je ' ubila 401etna Lucija Bensa, mati več Še nedoraslih otrok. Blizu pokopališča je hotela onrati nekaj cunj. pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla med skalovje ter se tako poškodovala, da je kmalo na to umrla.
Furlanska železnica. Vsled povodnji je bil deloma ustavljen promet na furlanski železnici Tržie-Čer-vinjan, kakor smo poročali. .
Zapuščen deček. Začetkom decembra pr. L je dobil neki redar na kolodvoru v Gorici 16letnega Franc Kospeckega brez sredstev. Kospecky je prišel iz Amerike, kamor je bil šel s svojo materjo, ter je pristojen nekam v Galicijo, pa sam ne ve, kam. Mati ga je spravila v Evropo, kakor je pripovedoval, da je mogla slediti nekemu moškemu, v kterega se je zaljubila. V Genovi je dobil od kapitana ladije, na kteri se je peljaL vozni listek do Gorice. T.u pa je ostal na cesti brez vsaeega denarja in ne vede, kam iti. Redarstvo je dečka spravilo v zapore, da se poizve. kako in kaj je ž njim. Ali izvedelo se ni nič. Sedaj pa je policija oblekla dečka ter ga pustila na prosto, ko mu je preskrbela delo pri tvrdki Sard-Lenassi na progi bohinjske železnioe. Prav'
Ustreljen delavec na bohinjski železnici. V goriške zapore so pripeljali Iv. Manajloviča, M. Matje-viča in S. Madakoviea. vsi trije Hrvatje, ki so delali na Bukovem. Toženi =0 radi javnega nasilstva in nevarnih groženj proti drugim delav-| cem iz Kranjske, ki so se nahajali v posebni baraki, kakor se je žc spočetka razdelilo delavce po narodnosti prav s tem namenom, da ne bi prihajalo med njimi do prepirov in pretepov. Ti trije in neki Milan Čur^ič pa so napadli barako kranjskih delavcev ter se obnašali in delalitako, dw so bili vsi v baraki v velikem s* rahu. Krčmar Ivan Kavčič je na to ker le niso odnehali, ustrelil z revolverjem dvakrat \ /ruta. Ko so odprli vrata, so našli na tleh ustreljenega Čurčiča, mrtvega. Obn vnava oroti omen>mm trem delavcem in proti krčmai :u se je vršila dne 4. jan.
Zlato poroko ali petdesetletnico svoje zakonske zveze sta praznovala v Ribnici Matija in Kordula (po domače Korda) Križman. Veliko otrok, vnukov in sorodnikov se je ra-dovalo te redke slavnosti. Naj Bog ohrani Matija in Ivordo še mnogo let v mirni zakonski zvezi!
"N emškutariud agresti s." Te vrste ljudi mrgoli vse polno v Slovenskih goricah. Spreobrneš ga strašno težko. Nekdo je celo trdil, da bi prej peklenščeka spreobrnil, kot nem-škutarja. Nemškutar se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne. Zdaj so ti ljudje že na nogah, ker se bližajo občinske volitve. Slovenci so pa mlačni in se malo brigajo za volitve Mogoče, da se jim bodo oči odprle, ko bodo nemškutarji posamezne občine s svojim delovanjem uničili.
Izpred sodni je v Gorici. Jurij Sevnik, M. Maver, Martin Božič in Ivan MalavašiČ, vsi s Kranjskega, stari od 20—23 let, so bili obtoženi telesne poškodbe in javnega nasilstva. Dne 1. nov. 1. L je bilo več delavcev bohinjske železnice na Kovku v baraki J os. Kovača. Sevnik je vedno iskal prepira. Ko je krčmar zaprl, so šle drugi delavci spat vrh gostilne, obtoženi pa so bili na cesti. Kakor pravijo, je stopil kmalo na to L hiše Urb. Grošelj, ki je iskal že poprej prepira, ter je vrgel kamen za temi. Ti so bili jezni, so se vrnili pred barako ter kričali in razbili nekaj šip, en kamen je priletel na nekega, ko je že ležal. Škode je bilo 20 K. Potem so udrli v barako. Sevnik je ranil Gro-šeljna. Dobili so Sevnik 5 mesecev, Majer 4, Božič in Malavašič po 2 meseca trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
ti
£T


Frank Sakser*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.

ft
DENARJE
X redka
pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti l Kaka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj poš
in 15 cento
za $20 45
lje $5 ali $500.
p a	potekom
l niyuuiyuui 1	trud in skrbi Vsakdo naj
77" ~Z	" "	rej železnici in kedaj pride v
1 ?n Ras Tnoz P Ppc*WlflWRBJ!^R»P!!ree potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden m c. n hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako Železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt 'ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zel6 važno!
Z veleštovanjem
frank sakser,
lOQ GREENWICH ST.,
NEW YORK, IV. V
.. ... i* Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 iu se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. \ tem obstoji zvijača in run« -okrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
releronž .1795 Cortlandt
— Srbski dečki za Mace-, d o c e. Nečak srbskega kralja, lOletni — Tudi milijonarji se princ Pavel je prevzel predsedstvo streljajo. Iz Odeee poročajo, da otrok, ki so se zbrali v društvo, kte- se je vstrelil tam Mose Mendelewicz, remu je namen, zbirati darove za ki i® bil milijonar in jeden glavnih uboge Macedonee. Vsi člani tega dru- trgovcev v ruskem izvozu. Tudi jedna štva so stari pod 10 let.	, ulica v Odesi ima ime po njem.
— Macedonski begunci. — Velika sreča za Macedonee je, da v Macedoniji še ne vlada huda zima in se morejo Maeedonci preskrbovati z najpotrebnejšim. V večili okrajih prebivalci zelo mr«. Pomanjkanje je zelo veliko. Upanje je, da se bode posrečilo nesrečnikom olajšati bedo, ker denarni pripomočki vedno prihajajo Veliko nadlego delajo Bolgariji macedonski begunci. Sedaj je v Bolgariji 11,500 (2380 rodovin) beguncev, 75% beguncev, namreč 8652, je brez vsake pomoči, brez obleke, živil ter bolnih. Tudi so med njimi razne nalezljive bolezni. Toda tudi stanje onih beguncev, kteri so došli z živino in vozovi, je obupno, ker jim živina ne samv, ^ič ne koristi, ampak morajo še celo sedaj v zimi nabavljati za njo krmo. Begunci so razdeljeni na 35 mest in krajev, in sicer po dve ali tri rodovine na jedno hišo. Diplomatični bolgarski agent v Petrogradu. dr. Dimitrij Stanciov, ki se mudi sedaj v Bolgariji in razdeljuje darove cesarja Franc Josipa in papeža, opisuje stanje beguncev kot obupno. Posebno so razburjeni radi strahu in stisk, ki so jih doživeli begunci adrianopoljskega vilajeta.
Pri našem odhodu v staro domovino srčno pozdravljamo rojake na Evelethu in Ely, Minn., ter jim kli-" -no
Z BOGOM!
Bolte Hoenigman Jakob Vesel
Štefan Praznik Leopold Marolt i _
| Povodom odhoda v staro domovino oozdravljam vse rojake v Joliet. 111., ter jim kličem
Z BOGOM!
Objednem priporočam rojakom potovalno tvrdko Frank Sakser. 109 Greenwich St., kjer je vsakdo pošteno in dobro postrežen.
Josip Legan.
Balk a n. — Turški mogočneži se delajo takorekoč norca o raznih korakih Avstrije in Rusije; na njune zahteve nič ne odgovore, vedo pa povedati o vpadih vstaških čet. Reformni državi ste 27. dec. porti zapretili, da boste izpeljali svoje določbe brez ozira na Turčijo. — Imenovanje povrljnika žandarmerije je skušala porta s tem zavleči, da je zahtevala imenovanje ^francoskega generala, ker so države hotele izvoliti italijanskega generala. Francija pa noče imenovati svojega generala za nadzornika macedonske žandarmerije. Zadnja grožnja na Turčijo je ostala brez vspeha. Odgovarja vedno le, da ji vstaši ne dajo miru in mobilizuje Albance zoper reforme. V okraju Djakovo je albanska opozicija umorila nekega krščanskega žandarja.
— Duhovnik, ki je tepel svojo mater, je bil Raffaele Ferri iz Monte-santangelo. Sovražil jo je. ker je podpirala svoje vnuke. Tepel jo je in z glavo jo potiskal proti zidu, tako, da je dosti trpela pred svojim nečloveškim sinom v duhovski obleki. Končno je o tem zvedela sodnija ter ga kaznovala na leto dnij v ječo. Otroci, spoštujte svoje stariže!
Kretenj© parnikov.
V New York so dtwpeli:
Teutonic, 14. jan. iz Liverpoola z 231 potniki.
Dospeti imajo;
Cevic iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. St. Paid iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm LL iz Bremena. Siberian iz Glasgowa. Cassel iz Bremena. Arabia iz Hamburga. Aurania iz Trsta.
Odpljnli bodo:
Patricia 16. jan. v Hamburg. Umbria 16. jan. v Liverpool. New York 16. jan. v Southampton. Furnesia 16. jan. v Glasgow. Cassel 19. jan. v Bremen. Deutschland 19. jan. v Genovo. Statendam 19. jan. v Rotterdam. Teutonic 20. jan. v Liverpool. La Bretagne 21. jan. v Havre. Siberian 21. jan. v Glasgow. Princess Irene, 23. jan. v Genovo. Pretoria 23. jan. v Hamburg. Lucania 23. jan. v Liverpool. St. Paul 23. v Southampton. Kroonland 23. jan. v Antwerp«*

SLOVENCI POZOR!
LE KRATEK JE CAS UPORABITI PRILIKO!
Naložite denarje in kupite
delnice
FEDERAL GOLD & COPPER COMPANY
novi rudnik v bogatem Beaver Conntyu, v Utah.
N a delnice ni več doplačila (noil assessable). Vsaka delnica velja 1l
------ "--7 CPlltOV -
Denar je dobro naložen in v kratkem času bode donaŠal iooo odstotkov obresti. Za pojamila pišite slovensko. Brzojavite po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe je H. B. Wells, gover-ner države Utah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone. Ruda iz našega rudnika je sedaj vredno $30—$200 tona.
FRANK GRAM
561 South Central Ave. Chicago, 111.
Mogoče ne dobite več take prilike.
■fgC (al
■ "S CČ2 £5 '55

JOS. FUHRER in SINOVI,
3701 Butler St., Pittsburg, Pa.
Prva in največja zaloga importir&nega in domače ga vina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za Pennsylvaniju je naš glavni zastopnik F. M. S c h 1 a n-d e r , ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za obila naročila.
Naslov našega zastopnika je 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa.
Mr. F. M. Schlander je tudi od "Glas Naroda" pooblaščen nabirati naročnike in naročnino.
J0S. FUHRER & SONS,
3701 Buttler St., Pittsburg, Pa.
Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio,
tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja.
Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek.
Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je najti zabavo. V obilen poset Be priporoča
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd)	_
h... . ... 1' .:•: :
Slovensko- Anierikanski
...K OLEDA R...
za leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont,
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Are., Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street, Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kuidd, 1001 Main Street, La
Salle, HI.
Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St., Caiunet, Mich.
Fr. Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
John Govže^ Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St.. Pittsburg, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Kruahitz, Frontenac,
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich.
j Stefan Kukar, 920 N.; Chicago St, Joliet, HI.
John Russ, 132 So. Sta Fee Av*„ Pueblo, Colo.
L Sustaršič, 1208 N. Center St.. Joliet. M.
TIVUT za b"oparaik dobiS za
11 JllJ 1 ktero druž*>o hočelnaj-
ceneje in bodeS najso-lidneje postrežen pri Fr. Saksxr/v, io9 Greenwich Str., New York, xato naj se vsak Slovenec na r *

Ij±st5o3s:.
Zdravniški
(Humoreska.)
V predmestju nekega mesta na Slovenskem je .živel krčmar, zvest svoji obljubi, da bode gostom vselej z dobrim vinom postregel. Zavoljo tega je tudi imel v dno dosti gostov, čeravno jt- bila njegova gostilna zunaj mesta in nekoliko s poia. Iver je vselej točno plačeval, mu je tudi vino vsak rad prodajal, ali on ga ni od nikogar kupil. če se ni mogel popolnoma nanj zanašati. Tako je tedaj imel vedno dobrega vina. in vedno dosti vsakdanjih gostov. O kolu enajste ure pred-polduem -.o se navadno pri njem shajali mesini zdravniki, ki so hodili od bo.nikov domu ter se tukaj nekoliko pogovorili in kupico starine posrkali. Nekega dne jim je zmanjkalo učenih zdravniških pogovorov, ker skoro v celem mestu ni bile bolnika; zato so začeli govoriti r> trdem krčmarjevem zdravju. "To mora drugače biti, reče dr. Jesih; teg:i deda moramo pregovoriti, da je bolan." Vsi temu pritrdijo. Takoj se pogovorijo, kako se hočejo tega lotiti, si razdelijo naloge ter se smeje razidejo.
l)a se pa naslednje laže razumi, se naj opomni, da je krčma stala kraj ceste, zdravniki pa so se vselej shajali na vrtu, od koder se je čez dvorišče videlo k vratom, kjer so gostje dohajali.
Ob jednajstib je že krčmar vsak dan stal pri vratih in pričakoval svoje 2-e-te. Tako tudi drugi dan potem, ko so zdravniki zoper njegovo zdravje zarotili.
J'rvi pride ta dan dr. Agrež.
Dr Agrež: "'Dobro jutro, oče krčmar!"
Krčmar: "Bog daj, gospod doktor!'
Dr. Agrež (pogledavši krčmarja) : "Ali se danes ne počutite dobro ?"
Krčmar: "Pač."
Dr. Agrež: "Pošljite mi glažek starine." ( To si naroči ter gre na vrt.)
Dr. Baloh (prišedši do vrat kliče za Agrežem): "Caj. čaj, jaz sem že tudi tukaj. Gospod krčmar, glažek vina! Xo, kaj pa je vam danes ?"
Krčmar: "MeniNič mi ni. gospod doktor.*'
Dr. Cebe (prisopiha s palico pod pazduho in kriči).' "Kakošna vročina! Gospod krčmar, danes pa le prav hladnega erlažek! (Ga ostro po-srleda). Ali ste danes bolni?"
Krčmar: "Jaz? O ne! (bojazljivo) mislim, da ne."
Dr. < '-be; "Bi mi tudi žal bilo.'" ' Majajo 7. glavo odide 11a vrt.)
Krčmar pokliče natakarja ter gn vpraša: "J;ika, sem li res bolan videti :"
.T.-ika: ".laz ne vem; ali vsi i.drav niki tako pravijo."
Krčmar: "Tedaj že mora nekaj biti ' V strahu kliče svojo ženko.) Marta, \f.->rta ! kje pa si ?"
Marta pride iz sobe in se oglasi: "Kaj bi rad ("
Kremar: "Poglej, ptfglej me''
Marta: "Saj ^ern te že tolikokrat videla. Zakaj bi te morala zdaj zopet ogledovati V
Kremar: "Ali nič ne vidiš?" Marta: 'Nič, čisto 11 iČ! Kaj pa bi naj videla V
Krčmar: "Glej. vsi zdravniki, ki danes k 11 m pridejo, me vprašujejo, ali sem morebiti bolan, ker tako slabo izgledam."
Marta: "Kaj Še! Ali morebiti čutiš, da ti ni kaj prav?"
Marta: "Ne vemo, kaj da je!" Dr. Fnci (stopa po navadi urno, ko pa krčmarja zagleda, naglo obstoji ter se mu počasi bliža rekoč) : "Vi ste bolni, oče krčmar."
Krčmar: "To — so — mi — tudi ' oni — gospodje — rekli."	j
Dr. Enci (drži v jedili roki uro, z j desno pa tiplje krčmarjevo žilo): "Pokažite jezik. Tako! — (Se obrne k Marti.) Vas mož mora v postelj. Naredite inu kamiličtn čaj. in če bode lačen, dajte mu malo mlečne juhe. pa ne veliko. Tako, mislim, bode jut*i zopet vse dobro. — Pošljite mi na vrt glažek vina."
Marta: "Takoj. Hvala gospod doktor." Natakar prinese vina, a krčmar se v postelj poda. Marta pa v kuhinjo čaja kuhat.
Zdravniki so bili že prav židanc volje. Vsak, ki je prišel na vrt, ie moral najpreje povedati, kaj da je dosegel; in ko pride dr. Enci in pove: "'Debeli krčmar že leži v postelji in pije kamilice", je veselje vseh do vrha prikipelo. Občen in smeh je bil konec njihovemu poskusu. En dan so pustili krčmarja v postelji, Drugi dan pa gredo trije izmed njih k njemu; in ko so spoznali, da je popolnoma zdrav dovolili so mu vstali, in da se okrepi naročili, naj si vzame, če je lačen, klobaso ip bokal starega vina.
SLO VENSKO-AMERIKANSKI
RABI
telefon kadar dospeŠ na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakskrju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Obupno. Mož: "Kaj ti je zdravnik svetoval?" — Žena: "Obupati mi je!" — Mož: "Zakaj to?"— Mož: "V morske kopeli naj grem in za te potrebujem najmanj šest novih oblek!"
'To ne, pa zdravniki —" Ah kaj, tvoji neumni
Krčmar:
Marta : zdravniki" —
Dr. Dimež: "Lepa hvala v imenu vs. h zdravnikov, gospa Marta, za tako lepo polivalo! Sicer vam pa želim dobro jutro!" (Hoče smeje se mimo iti. pa gospa ga zadrži).
M a rta (v zadregi) : "'Gospod doktor vi me niste prav razumeli; moj mož
Dr. Dim« {ga pogleda): "Moj Bog, kaj pa se je z vami zgodilo, gospod krčmar ?"
Krčmar (Marti): "Zdaj pa sama slišiš!'
1 'r. Dimež (sočutno) : "Ste mar bolni ?"
Krčmar: "Ah, gospod doktor, jaz — jaz ne vem."
Alarta: "Jaz mislim, gospod doktor da mu ni nič, pa on je strašno bojazljiv."
Dr. Dimež: "Ljuba gospa! včasih človek že dolgo bolezen v sebi nosi, predno jo čuti —"
Krčmar: "Slišiš zdaj?!"
Dr. Dimež: "Sieer pa pri vas ne bo nič nevarnega. (Gredoč v vrt) : Pošljite mi glažek starine."
Marta: "Pojdi vendar proč od vrat, in se ondi-le (kaže na stol) vsedi. da ne bo j-eter po tebi pihal."
Krčmar (ves vpehan se vsedt ter počasi in tiho govori)." "Marta! pazi, kadar pride,dr. Enci, in mu reci. naj k meni pogleda."
Al a rta: "Kadar se o volku govori, rad pride. Zdaj bodemo slišali, kaj da je."
Dr. Enci ( prišedši do vrat, žvižgaje znano melodijo, glasno zakliee): "Oče krčmar. glažek starine V*
ifarta: "Gospod doktor, če
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAflO: 25cL ln 5Oct. v vseh lekarnah
PRATIKO
T. A> L, E T O 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 ko madov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko.
"GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland, O.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija It. 31. J. S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče let« bili so izvoljeni ele-leči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kokil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. cajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-lock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo avoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mera društvo suspen dira ti.
Drustveniki ag&irsjt« v prid društva!	ODBOB
4 w 04
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okoliei priporo čam v obilen obisk
ZA LETO 1904
X. LETNIK
IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO
"G Lr A. S IN A, R O D A" CENA 25 CENTOV	CENA 25 CENTOV
Vsebina: Ob novem letu (Pesen) — Koledar s zgodovinskimi podatki. Leto 1904. — Na poti v Ameriko, /. desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Vorku, s tremi slikami. — Srečka smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoklov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami. — Poskušnja. — Gospod Dlesk. —Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,A11 right !" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš-
nice. — Oznanila.
Koledar je primerno darilo za uovo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je :
v New Yorku: IOQ Greenwich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St.
(A '
MS
$15, $20 $30
S vira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta nepotrebno.
Columbia Records.
GASPER KORCE
1776 St. Clair St., Cleveland, O..
Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponesreči v tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je 7. rojaki pošteno postopati . in varovati brezvestnežev. kterem vedno točim sveže Schlitz.	______
(Milwaukee pivo, dobra kalifornijska J*, tvoj dobri denar bodeš tudi vas vina in izvrstni whiskey, ter proda-	postrežen, ako ga pošiljaš v
-mi m prositi, pogledite malo k moje- jam dobre smodke.	r staro domovino, ali pa hočeš kupiti
mu možu."	j S spoštovanjem	parobrodni tiket, ako se obrneš na
Dr. Enei: "Kaj pa je Ž Saj menda	JOS. DEMSHAR, FR- Sakserja, 109 Greenwich Str.,
f\i bolan?"	J	JJock Spring*, Wyo. New York.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih sVoznam »njeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad: $5 ducat. — Deset palcev komad;.$10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo lj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., ^ g^^ggr*- (5
£9.— 16 Size 7 Jewels
Matije; Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega ziata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGI RAZNIH KNJIG.
1LW" Novi cenik knjig in zlatnine pošlj.-m poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje:
$0.— Eo.;s ease liO let garancije:
$15.—
15 „	$18.—
—ss case 25 let garancije: Srebrne ure z 2 pokrovoma — IG Size 7 .ft*wets	$25.—
in višje.	|„ „1" „	, $30.—
Opomba. Vse zlate ure so v, t:\-c j ni m pokravom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, k:,l;oi šm^a k d.> želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garj;i*u-mc. i z prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. ji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napravici:
M. POGOKELC, Box 22«, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod nasUvom:
Mu^_Care of B. Schuette,
» Fogorelc^ 52 State St., Chicago, lil.
Družinska pratika po 10 ct. Murčki iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem.
Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom
$12.—
i:<
T aco'
89 E. Madison Ptrc t,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sire Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura......6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: <ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam;
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 "15 " #18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da-« 1 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s< najboljie delo Elgin in Waltham ter jamčtne glede kakovosti.
Za obile naročbe se orinoročam.
■ "V* =>1

Cliica^o, 111.
Jacob ^tonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Ž

Oompagnie Generale Transstlantique.
Francoska parobrod^ia družba


mL

M?*
^ ' - -A	- -v.
y
^Cts.-
f m-
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARtS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA,
POŠTNI FARNXKI	SOx
,,Lm Lorraine", a« dv« «t|ik>...........................ta.ooo	ton,	35.00c konjskih	noil.
|,L* S»Toie", „ „ „ ...............................ia.000	„	25.000	„	fc
•'La Tonraine'"....... .................................10.000	,,	13.000	,,	,,
.jL'Aqixitaine", „ „ ,, ..................................10.000	„	16.000	,,	,,
,,La Bretagne'*,...................................................8.00c	9.000	,,	,,
La Champagne",.....................................8.000	,	9.000	„	„
„La Gascogne",....................................8.000	„	9.000	,,	„
Parniki odpljujejc od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob t*». uri dopoludne.
Parniki odpljajejo li pristanišča itr 42 North Rlrer, ob Morton Rtreel;
La Bretagne *La Touraine La Chamjmgnc *La Lorraine
La Bretagne
21. jan. 1904. |#La Touraine 28. jan. 1904.1 La Champagne
4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1904.
*Li> Lorraine
La Bretagne *La Savoie
25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva dijaka.
tilaru ageaeija: Si BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLA XI)-A rlEK i S K A ( in A) vozi kraljevo nteozemsko in pošto Zje.dinjenih držav
med NEW YORKOiM in ROTTERDAMOM prcko Baulogne-stif-Mcr.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, paiiiik z dvojnim
kom 12,500 ton.	vijakom, 10,500 too.
RYNDAM painik z dvojnim vija	J ' '
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.| INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d p l j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEAY YORKA vsako sredo
—- ~ ob 10. uri zjutraj.	—	.1
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
REl> STAR LINE
, (I'rekoittorska parobrodna družba ,,Itudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, ^ * * * * + *+'*> + + Philadelphijo in Antwerpenom,
Prevaža potulke s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka llS99ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND.......... 12760 toa
FINNLAND........... 12760 ton.
44GLAS NARODA"
prodaja po 1 eent številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a s. D e rg_a n c . 215 N". Congress St.. Ivenosha, Wis.
John Sustaršič. 1208 N. Centre St.. Joliet, HI.
Frank. Gabrenja. 519 Power m St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri apravniltr«.
Pri cenah za lhedkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobre hrana, n^jboljša postrežba.
Pot čez Antvrerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š'ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL DELPHIJE vsako drugo .sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanju vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHIC AGO. — Cor. 3rd & Pine Sts ST. LOUIS, — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ^ ali na njene zastopnike.