li. Številka.
V Nabijani, i pitak, 17. januarja 1913.
XLVI. lala.
i
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........ 12-—
četrt leta    ......   . 6*—
na mesec   ......   . 2'—
v upravništvu prejeman: celo leto ••••...K 22*—
po* teta........11 —
četrt leta.......5-50
na mesec   . . i . • »  . 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. tTređnl&tro: ^naflova ulica St. 5 fv pritličju levo), telefon St 34.
Izhaja vsak du svečar lsvzesssi nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to le administrativne stvari.
■ ■ ■■ Posamezna številka vol]a 10 vinarjev. -.-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" teletom gt. 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . ......  K 25*—
poi leta . 13*—
četrt leta . . . . a •   , 6'50
na mesec....... 2*30
Slovenski Narod- velja po pošti:
za Nemčijo: celo teto.......K 30"—
za Ameriko in vse druge deželei celo leto ...      • • •  K 35'—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlšivo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon št. 85
en
D u n a j, 16. januarja.
Pred tremi dnevi se je sestala ra Dunaju konferenca zastopnikov parlamentarne večine, da se posvetuje o hnančnih načrtih, ki jih naj reši državni zbor v svoji februarski sesiji. Zc od prvega dne je imela ta konferenca nekak oficijalen značaj; ne le da ji je predsedoval načelnik parlamentarnega finančnega odseka dr. Urban, prisostvoval ji je tudi finančni minister s celim štabom svojih uradnikov; da, konferenca je do-bila celo nekak značaj parlamenta cn miniature — kajti gospod Zale-ski je zbranim zastopnikom večine predložil celo pravcati zakonski načrt o uvedbi davka na vžigalice. On in niegovi uradniki so dajali pojasni-!a, odgovarjali na interpelacije in fikcija parlamenta se da vzdržati celo do podrobnosti: konferenca, parlament en miniature je izvolila celo svoj odsek — komite referentov, ki
opet o posameznostih razpravljal in debatiral. In oficialna parlamentarna korespondenca je prinašala o vsem tem poročila.
V stvarnem oziru je bilo morda oportuno, da so se zbrali zastopniki večine k posvetovanju,   ki   naj bi
goeiVo, da so si vsaj večinske stranke enkrat na jasnem, kaj in ko-i hočejo storiti za nujno r-. formo
ivnih financ. V informativnem oziru je bila konferenca vsekakor na mestu: ne ie gospodje poslanci, tem-
tudi javnost si je sedaj vsaj ne-liko na jasnem, katere finančne reforme in v katerem obsegu naj reši parlament. Gre tudi za jako važno vprašanje participacije države in dežel na uspehih novih, oziroma reformiranih davkov. Davčni načrti obsegajo: 1. zvišanje osebnodohod-ninskega davka in reformo tozadev-
i davčnega postopanja. Zvišanje
bi pričelo šele pri razmer, precej isoki dohodnini, glede višine si seveda niti vlada, niti stranke še niso na lasnem. Vendar se lahko reče, da dohodnina, ki ne presega 5000 K, je na vsak način izvzeta, nje davčna emenitev ostane taka, kakor je sedai. Silno sporno je tudi vprašanje vpogleda v knjige, pravica, ki bi jo naj v bodoče imele davčne oblasti. Trgovstvo in obrtništvo se tej uvedbi odločno   protivi in vlada je pri-
pravljena k primernemu kompromisu. 2. Uvedba, oziroma preureditev davka na tantijeme, oziroma dividende in posebnega davka za neoženjene. 3. Zvišanje davka na žganje, uvedba avtomobilnega davka in davka na igro pri totalizerju ter končno
4. uvedba davka na vžigalice.
Konferenca se je posebno temeljito bavila z reformo osebnega dohodninskega davka in z razdelitvijo denarnega uspeha. Končno so se izvoljeni zaupniki konference sestali z nekaterimi člani gosposke zbornice ter razpravljali o pogojih, pod katerimi bi bilo mogoče spraviti nove davčne zakone v obeh zbornicah skoraj pod streho.
Akoravno so bile konference silno komodne, ker so se zbrali, kakor rečeno, ie zastopniki vladnih strank, vendar ni bilo mogoče doseči pravih rezultatov. Da pa bo zaoril nad gospodi, ki so tako pridro igrali parlament brez opozicije.tak silen vihar, kakor se je do danes v seji pravega parlamentarnega odseka, in sicer finančnega, storilo, tega pač niso pričakovali.
Opozicija jim je danes ostro povedala, da ni nikdo upravičen, uvesti nekak oficialen parlamentarni aero-pag, ki naj predpisuje državnemu zboru, kaj naj stori in kako naj dela — predpisuje notabene, ne da bv vprašal opozicijo, narobe izključivšt ta važen parlamentarni faktor od nripravljalnega dela. Prišlo je v finančnem odseku do ostre polemike in poslanec Diamand je predlagal načelniku dr. Urbanu nezaupnico, ki sicer ni bila sprejeta, ki pa kaže, kako globoko ogorčenje vlada v opozici-jonalnih krogih nad prakso gotovih krogov, ki bi najraje našli sredstvo, kako izpremeniti državni zbor v poslušni in nemi glasovalni stroj vlade.
Pri debati se je pripetil zopet eden tistih incidentov, o katerih smo že opetovano pisali, da se zgodijo vsakih štirinajst dni kot nekaki živi dejanski protesti proti opozici-ionalnemu vpitju in bobnanju naše
5. L. S.
H konferenci strank večine jo bil namreč povabljen tudi dr. Šuster-šič, ki je za hip pozabil, da je pred tednom povedal pravaškim prijateljem v Opatiji, da obstruk :ija njegovega kluba ni nikakor ustavljena, temveč h suspendirana. Oiicialno se je poročalo, da prisostvuje konferenci v imenu Jugoslovanov. Proti tej
ujegovi funkciji je danes protestiral dr. IvČević, češ, da dr. Šusteršič nikakor ni legitimiran zastopati Jugoslovane. Dr. Ivčević je izrazil tudi začudenje, kako pride voditelj silno obstrukcijonistične stranke v vladni aeropag, ko so bile vendar vse druge opozicijonalne stranke izključene. Rdeč od zadrege, je odgovarjal kranjski glavar: 1. konference se je udeležil kot zastopnik kranjske dežele; 2. on ne zastopa svojega kluba, ker ni niti njega načelnik, niti član njegove parlamentarne komisije. Dr. Šusteršič se je branil očitanju, da igra njegov klub zopet staro dvojno vlogo, na zunaj radikalen opozicijo-nalec se pri prvi priliki skrije v hlev večine. Šusteršičevi izgovori seveda niso napravili nikakega utiska. Da bi bil poklican kot zastopnik Kranjske
— to mu nihče ne verjame, ker se je kratko za njim pritoževal posianec Kuranda, da na konferenco ni bil pozvan niti eden zastopnik Dunaja, kar bi se bilo sicer gotovo zgodilo, ko bi bili za vabila merodajni teritorijalni oziri. Dr. Šusteršič menda ne bo trdil, da ima v očeh dr. Urbana in pa vlade Dunaj še vedno nekoliko prednosti pred Kranjsko. In končno, če je šlo za konferenco zastopnikov dežel
— zakaj pa ni bil pozvan potem dr. Ivčević, glavar dalmatinski? Toda takih razmišljanj sploh ni treba — kajti kompetentna oseba — dr. Kory-towski, je v svojem govoru napram opozicijonalni kritiki izrecno poudaril: »Strankam večine vendar ni zameriti, če se sestanejo, da se sporazumejo.« Gosp. Korvtov/ski. eden najverziranejših in najbolj informiranih parlamentarcev, bo že vedel, zakaj je bil tudi zastopnik hrvaško-slovenskega kluba povabljen . . .
Pod takimi neugodnimi avspici-jami so se pričela posvetovanja finančnega odseka. Davčno vprašanje je politično vprašanje in vlada se moti, če misli, da se dajo stranke kar naenkrat pridobiti z gospodarskimi gesli, v katera zaupati se pravi — na pesek zidati.___
Benero! Ricciotti Barlbaldi političnih učinMh bolban-s&e Bojne.
Rimski dopisnik češkega »Ven-kova« je imel pogovor z generalom
Ricciottijem Garibaldijem, iz katerega  posnemamo  samo generalovo mnenje o političnih učinkih vojne. Na poročevalčevo vprašanje:
— Kaj čaka po vašem mnenju Turčijo in ostale balkanske države? je odgovoril general Garibaldi:
= Njihova usoda dozoreva v teh dneh v Lodnonu v dipiomatičnih konferencah. In to je napaka. S politiko se gotova vprašanja ne rešijo niti v stoletjih, z mečem pa so rešena v enem mesecu.
— Vi torpj obžalujete, da je prišlo do premirja?
= Tudi to, da je diplomacija prevzela nalogo, urediti balkanski polotok.. Na drugi strani pa so bile vojujoče se stranke preveč izčrpane. Združena* so izvršili v neizmerno kratkem času tako velikanske in tako važne vojne operacije, da so morali po takem trudu čutiti utrujenost. To situacijo je izrabila diplomacija k premirju, toda prisiliti balkanske narode k miru, ki bi jim ne ugajal, bo težje. Odločeni in pripravljeni so za vse.
— Torej tudi k morebitni vojni z Avstrijo ?
= Morda . . .
— Ali odobrujete postopanje italijanske vlade v tej krizi?
— Ne. Podpira najhujšega sovražnika Evrope, pangermanizem. Samo zaradi svojih zaveznikov hoče Italija, naj bi Egejski otoki ostali Turčiji. In samo zaraditega tudi ni podpirala Srbije, čeprav je bila njena dolžnost. Italijanska politika pomaga k nsrvaritvi ravnotežja, od katerega bodo imeli dobiček Nemci. Če bi se Ital'j:. zvezaia z Rusijo in Jugoslovani, mogla bi izsiliti raz-oroženjf. Kar se tiče vprašanja, ali so balkanski naiodi zmožni ustvariti živeli napredka, odgovarjam, da so zmožni kakršnegakoli napredka, samo če jim da Eviopa mir . . Evropska civilizacija more pričakovati od balkanskih narodov to, kar je zastonj čakala od 1 určije.
Francoska narodno skupščina.
Danes se zbere francoska narodna skupščina, ki je ena največjih parlamentarnih zastopstev, da izbere francoskemu narodu novega poglavarja. Skupščina obstoja iz 300 sena-
torjev, med   katerimi je še en dosmrtni,   izvoljen od stare narodne skupščine, in pa iz 591 poslancev, torej skupno 891 članov. Danes izvoljeni predsednik bo deveti predsednik tretje republike. Dne 4. septembra 1870., ko je bil Napoieon 111. ujet, je Leon Gambetta na čelu velike ljudske množice proklamira! »provi-zorično vlado narodne obrambe« in je izvrševal kot voditelj vladne delegacije v Toursu diktaturo. Njegov dekret, ki izključuje vse uradnike, ministre in politike drugega cesarstva od pasivne volilne pravice za drugo narodno skupščino, ie vlada v Toursu vsled   protesta Bismarcka preklicala, nakar je Gambetta dne 6. februarja 1871 svoje meso kot član vlade in minister  odložil.  V Bor-deaux sklicana narodna skupščina je dne 17. februarja   izvolila Adolphe T h i e r s a ža šefa eksekutive. Dne 31. avgusta 1871 je bil izvoljen za predsednika francoske   republike za dobo treh let.   Ker   mu je narodna skupščina izrekla grajo,   je Thiers 23. maja 1873. odstopil in dne 24. maja je bil maršal Edme grof M a c M a-lion   izvoljen za predsednika republike. Dne 30. januarja 1879. je re-signiral, nakar je bil Jules Grevy izvoljen za predsednika. Dne 18. decembra 1885. je bil zopet izvoljen; koncem leta 1887. pa je resigniral. Nato so bili izvoljeni za predsednike republike: dne 1. januarja 1888. Sadi C a r n o t (umorjen dne 24. junija 1894.), dne 27. junija 1894. Casimir P e r i e r, ki je dne 15. januarja 1895. odstopil: dne 17. januarja 1895. Feliks F a u r e, ki je umrl dne 16. februarja 1899.; dne 18. februarja 1899. Emile L o u b e t, ki je bil predpisanih sedem let predsednik; dne 18. februarja 1906. pa je bil izvoljen Armand F a 11 i e r e s.
mm mm in mirom.
Situacija.
Veleposlaniki v Carigradu včeraj niso storili pri porti še nobenega koraka in sicer baje zato ne, ker eden izmed njih še ni dobil instrUkcij svoje vlade. V poučenih krogih pa se zatrjuje, da tej zakasnitvi ni pripisovati nobene vrednosti in da gre samo za kratek čas, ker. nekatere formalnosti še niso rešene. Kar se tiče mirovnega koraka evropskih držav.
LISTEK.
Skrivnost hiše št. M.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
MoIyneux pa ni nič odgovoril in tako ie kočija obstala na mestu. Gospa v vozu pa je čitala pismo. To pismo je poslalo uredništvo znanega tednika > Za ves svet« in se je glasilo tako-le:
^Velecenjeni gospod! Sodimo, da bi popularen popis groznega dogodka v ulici Hiacint, o katerem govori ves svet, naše čitatelje silno zanimal in ker smo prepričani, da bi vi to izvrstno pogodili, si dovoljujemo vas vprašati, če bi vi hoteli prevzeti to literarno nalogo. Mislimo, da bi bilo najbolje spisati roman, ki bi obsegal šest ali dvanajst nadaljevanj, vsako po kakih 4000 besed. Ponudimo vam za vsako nadaljevanje dvajset funtov in ker si hočemo zagotoviti tudi pravico, da izdamo ta roman tudi v knjigi, vam ponudimo od prvih tritisoč izvodov 17 odstotkov tantijem in od drugih 20 odstotkov. Pripravljeni smo vam na ta račun takoj izplačati dvesto funtov predujma. Prilagamo obenem dovolj, nje policijskega ravnateljstva, da
si ogledate hišo št. 47. v ulici Hiacint, da spoznate kraj in okolščine; če vam je na tem ležeče, se lahko v ti hiši tudi za nekaj časa nastanite, vse potrebno uredimo že mi. Bil bi vam jako hvaležen za takojšen odgovor vaš udani — G. Fitzro}' Jones, glavni urednik.«
»Hm,« je menila gospa, ko je prečitala to pismo.
»Ali ni to grozno?« je zastokal učenjak.
»Dvanajst nadaljevanj po dvajset funtov, to je dvestoštirideset funtov in dvesto funtov predujma, to je skupaj štiristoštirideset funtov,« je modrovala gospa. »Irvin — tvoja dolžnost je, da to ponudbo sprej-mcš.«
»Kaj, ti misliš res, naj spišem tako sramotno delo?« je vprašal on ves iz sebe.
»Ljubi Irvin, ti veš prav dobro, da te ponudbe sploh ne moreš odkloniti. Če ti ponujajo štiristoštirideset funtov za to, da prebivaš v s\ojem lastnem stanovanju in popišeš, kako si iz njega izginil, te ne bo nihče smatral za smešnega.«
Molyneuxu se je to zdelo naravno.
»Saj je naposled res,« je rekel: »Ti torej misliš, naj ponudbo sprejmem?«
»Na vsak način, ljubi Irvin. Najbolje bo, da temu časnikarju takoj brzojaviš; koj tu imaš brzojavni urad. Ce si tudi   nrevce oameten,
ljubi Irvin, da bi to ponudbo smatral za dobroto višje usode, to boš le priznal, da je jako srečen slučaj. Pojdi brzojavit. A opravi hitro — kaj ne?«
Kakor v sanjah je Molyneux stopil iz voza in je šel na brzojavni urad. Ko se je vrnil ni bil nič več tako obupan in nesrečen, kakor prej.
»Ustregel sem tvoji želji in brzo-javil,« je rekel. »Ali, ljuba Harriet, ravnokar sem si domislil, da se tvoj načrt ne da izvršiti.«
»Zakaj ne?« je vprašala gospa.
»V ulici Hiacint me bo vendar vsak človek spoznal!«
»Na to sem že sama mislila,« je odgovorila gospa »in tudi že vem, kaj je storiti.«
Nagnila je glavo iz okna in je zaklicala.
»KoČiiaž! Ali veste, kje je prodajalna gledališkega krojača v Covent Gardenu?«
»Da, milostiva!«
»Potem, prosim, peljite naju tja.«
XL
Po mirni senčnati cesti, iz katere je tekla ozka ulica Hiacint, je v večernem mraku počasi korakal samoten mož in se ustavil v začetku ulice, ki je bila časih tako tiha in neznana, sedaj je pa vživala tako žalostno slavo. Mož se je vstavil na začetku in videlo se mu je, da ie ne-' odločen in razburjen. Znan prodajalec premoga, neka pestunja, ki se je
zamudila in nekaj gospodov iz tega okoliša, so šli že mimo moža in si po površnem pogledu nanj rekli, da je to tujec. Ta tujec pa se je vselej prestrašil, če je kdo prišel mimo njega in vselej se je oddahnil, če je taka nevarnost minila.
Tujec je imel mehak klobuk nežne zelene barve, izpod katerega so padali dolgi kodrasti lasje na njegov ovratnik; njegove brke so bile dolge, telovnik je bil bel in hlače so bile preširoke. Vsak človek na svetu bi takoj po prvem pogledu spoznal, da je ta mož romanopisec.
Zdaj in zdaj je kdo hitel mimo njega v ulico Hiacint in je izginil izpred njegovih oči tam, kjer je bila ta ulica zlomljena. Ker se pa nihče izmed teh ljudi ni več vrnil, je sklepal iz tega, da se je morala na zgornjem koncu ulice zbrati že precejšnja množica. Večkrat se je pripravil, da bi sledil tem radovednežem, a je to zopet opustil; končno se je vendar odločil in je sledil debelemu postar-nemu gospodu, ki je z razburjeno damo krenil v ulico. Ko je prišel do mesta, kjer je ulica zlomljena, je zagledal čuden prizor: vsa ulica je bila poi na ljudi, ki so stezali vratove, da bi mogli videti hišo št. 47.; zelena vrtna vrata sta stražila dva redarja; nekateri krošnjarji so prodajali razglednice, predstavljajoče mesto hudodelstva, in delali dobre kupčije.
»Ali so truplo že našli?« je vprašala razburjena dama.
Zahtevano pojasnilo je dalo več oseb naenkrat.
»Da, pod streho — truplo je bilo zavito v star časnik,« se je oglasil eden.
»Zavito je bilo v staro številko Times,« je dodal drugi.
»Ne, v staro številko »Daily Mail«,« je popravil tretji.
Resen gospod, ki se je imenitno držal, je zmajal z glavo in je dejal:
»Meni je eden stražnikov povedal, da doslej sploh še niso ničesar našli.«
Zdaj se je oglasil tujec.
»Ali se tudi nič ne ve, kaj je z najemnikom te hiše?«
»Z morilcem, hočete reči?« se je oglasil mlad mož iz množice. »Govore, da se je snoči izkrcal v Bou-logni, kjer ga je pričakoval avtomobil. Tako vsaj poroča »Evening Tribuna« v svoji zadnji izdaji«.
»Hvala,« je rekel tujec vljudno.
Zopet je nekaj ugibal in pre-udarjal; naposled je polglasno vzkliknil:
»Moram vendar poskusiti.«
Napravil si je pot skozi množico in šel naravnost na hišo št. 47., kjer je ogovoril na straži stoječega redarja in mu pokazal izkaznico.
»Ta je gotovo detektiv,« so menili ljudje.
»Ali Da umivalec mrličev.« (Dalje prihodnjič.)
bBHD»Hh19
Se boje, da ne bodo dobile* popolnoma povoljnega odgovora, izključeno pa je, da bi bil odgovor popolnoma
nepovoljen.
Ker je imelo turško vojno hro-dovje. ziasti vojna ladja »Medšidie« tako nepričakovan uspeh, je lahko mogoče, da dobi turška vojna stranka, ki itak stori vse, da bi vlada ne popustila, zopet premoč, vendar pa so v političnih krogih mnenja, da ta dogodek ne bo imel mnogo vpliva na razvoj dogodkov.
Turška križarka »Medšidie^ Je namreč, kakor poročajo iz Aten v megli prišla iz Dardanel ter neopa-rena priplula predvčerajšnjem pred otok Svro, enega izmed Ciklad, kjer je bombardirala smodnišnice in skladišče za premog, toda brez uspeha. Samo elektrarna je bila poškodovana. V pristanišču je ležala pomožna križarka »Makedonia« zasidrana ter le bil napad križarke »Medšidie« tako presenetljiv, da jer križarko »Makedonijo« zadelo 15 strelov. Poveljnik pomožne križarke se je bal, da bi turška križarka utegnila ^Makedonijo« vzeti, zato jo je dal v pristanišču potopiti. Prej pa se je vse moštvo izkrcalo ter je zasedlo obrežje, da se v Svri nahajajoči turškir ujetniki niso uprli. Med tem je »Medši-die« odplula proti Mali Aziji. Pri obstreljevanju skladišča premoga sta bili dve osebi, ki sta tam delali ubiti. Druge turške vojne ladje Dardanel niso zapustile.
Na strani balkanskih držav je opažati od včeraj večja popustljivost. Balkanski odposlanci upajo še vedno, da bo imel korak velesil v Carigradu uspeh in nočejo tega uspeha ogrožati s prenagljenimi koraki. Tudi v razmerju Bolgarske z Romunsko je opažati precejšnje izboljšanje.
Splošno se sodi, da je nevarnost konflikta z Romunsko odstranjena. Posrečilo se je namreč doseči sporazum. Bolgarska bo pač odstopila nekaj svojega ozemlja Romunski in glede trdnjave Silistrije pride morda do dogovora, da Bolgarska trdnjave sicer ne odstopi, pač pa se zaveže, da podere vse utrdbe. Med bolgar-skor - romunskim sporom je ohranila Avstro - Ogrska na obe strani prijateljsko nevtraliteto, m^d tem ko je skušala Rusija v prilog Bolgarske vplivati na Rumunsko.
* «
Bolgarski kronski svet.
Kakor se zatrjuje na kompetent-nem mestu, je imel bolgarski kronski svet v Svilenu namen posvetovati se o eventualnemu nadaljevanju vojne. ^Mir« poroča o kronskem svetu, da se je vršil kronski svet pod predsedstvom kralja in ob navzočnosti šefa generalnega štaba.
Sklenilo se je nadaljevati vojne operacije, če bi Turčija po demarši velesil v Carigradu in po izročitvi uhirratuma Balkanske zveze, ki bo sledil koraku velesil, ne hotela skleniti miru pod pogoji, ki jih stavi Balkanska zveza.
Uvodnik ~-Mira* popolnoma odobrava sklep mirovnih delegatov v Londonu izročiti Turčiji ultimatum, kar bi imelo tudi sankcijo velesil. Turčija bi se morala potem odločiti ali hoče imeti vojno ali mir. Ce ;c Balkanska zveza dor sedaj trpela turško zavlačevanje in turške izgovore, se je to zgodilo edino iz obzirov do Angleške in evropskih velesil.
0
% m
Kriza v srbskem kabinetu.
Srbsko časopisje je v zadnjem času ostro napadalo kabinet Pasić ter je navajalo razne vzroke, vsled katerih bi moral podati kabinet svojo demisijo. Zlasti napredno časopisje je vlado ostro napadalo. Pa tudi v vladnih krogih se je pokazal razdor. Zlasti se naglasa, da je vlada kriva, da je Srbija izgubila tri četrtine te-k'a, kar je hrabrost in junaštvo priborila. Zlasti se je Srbija uklonila skoro vsern zahtevam Avstro - Ogrske, pa tudi napram Bolgarski je bi-ja Srbija baje prepopustljiva. K temu prihajajo spletke in nesporazumljenja v kabinetu samem in med kabinetom in vojnim poveljništvom. V tem o/iru zlasti se je vse časopisje postavilo na stran armade, vsled česar je postalo stališče vojnega ministra ne-vzdržljivo. Javno mnenje zahteva na krmilu vlade kabinet, ki bi se, opirajoč se na zaupanje ljudstva, postavil energično proti pretiranim zahtevam sosedov.
Vsled neprestanega rovanja časopisja je sedaj kabinetna kriza stopila v akuten stadij. Vojni minister polkovnik Bojovič je podal včeraj svojo demisijo, ki jo je kralj tudi sprejel. Za vojnega ministra je bil imenovan general Božanovič. Odstop vojnega ministra se Je izvršil zlasti zaradi nasprotij med vlado in vrhovnim vojnim povejjništvom v za cvi imenovanja častnikov.
Do sedaj sicer ministrski predsednik Pasič svoje demisije še ni podal, vendar pa je zelo verjetno, da bo v kratkem podal ves kabinet svojo demisijo.
Miadoturk?.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada: Vojni minister Nazin paša je poročal sultanu v posebni avdijenci o vojaškem položaju Turčije in o razpoloženju med vojsko. Nekateri dogodki pred Čatald-žo, podatki ministrske konference in dogodki v Carigradu samem so napotili vojnega ministra, da je zaprosil sultana za avdijenco. V zadnjih dneh so se dogodili med vojsko dogodki, ki dajo sklepati, da se mla-doturška agitacija v armadi hudo širi. Policra je baje prišla na sled velikemu komplotu, v kateri so zapleteni tudi častniki carigradske garni-zije. Ziasti se je pojavil hud odpor proti predaji Odrina in proti mirovnim tendencam Kiamil paše. Princ Said Halim paša in bivši veliki vezir Hakki paša vodita vse to gibanje, ki ima namen strmoglaviti Kiamil pašo. Časopisje se zavzema za »kabinet mladih ljudi«, ki bi bili kos resnosti položaja.
Sultan o krizi in o prihodnjosti Turčije.
Sultan   je   sprejel predvčerajšnjem urednika lista »Sabah« Diran Kelekiana v daljši avdijenci ter je, kakor poroča ta list izjavil med drugim tudi sledeče: »Živimo v težkem času. Nikdo ni tako užalosten zaradi tega, kakor jaz, vendar pa premagujem to bol, da morem izpolnjevati dolžnosti, ki mi jih je naložila božja previdnost. Več kakor kedaj Je danes naša dolžnost, da delamo in sam hočem dati dober vzgled. Treba je, da si zagotovimo sedanjost in pri-hodnjost ter da se   postavimG pod božjo previdnost.   Jaz sem ustaven vladar. Sreča naroda je odvisna od dobrot ustave. Ko bodo sedanje tež-koče premagane, bo naša prva dolžnost otvoritev narodne skupščine. V moji dinastiji in med mojim ljudstvom ni človeka, ki bi   bil   proti ustavi. Absolutizem, ki dobiva nehote obliko strahovlade,   ne   more nikdar, najmanj pa v tem stoletju, skrbeti za potrebe kakega naroda in mu koristiti. Ustava bo ostala za večne čase oblika vlade nad   našim narodom. Treba je tudi preprečiti vsako zlorabo. Sedanji   dogodki so to zopet dokazali. Treba pa nam je miru, da se pokažejo sadovi naše ustave. Ravno dejstvo, da v zadnjih štirih letih nismo imeli miru, je krivo sedanjih težkih dogodkov. Toda sedanje stanje ne bo in ne more trajati več dolgo.   Ljubezen do domovine zahteva edinost v interesu skupnosti in države.   Ne dvomim, da je  narod to spoznr.l. Če velja kaj, kar me sedaj navdaja z upanjem, vam povem, da hočem delati, da se zacelijo rane, ki jih je dobil naš narod. Dan in noč premišljujem o tem in vidim v tem delu poglavitno delo. ki jo mora vršiti sultan. Narod je zlasti mnogo trpel pod tem, da so se v zadnjih štirih letih odgovarjajoč parlamentarični večini pogosto menjavali sistemi. Polno izrabljajoč pravice, ki jih daje ustava sultanu, upam, da bom dosegel mnogo uspehov. Gotovo je, da bom vpo-rabljal pravice krone samo v interesu in za srečo naroda. Tudi ljudstvo naj se poslužuje svojih pravic. Treba je, da izide iz prihodnjih volitev homogena prosvitljena in zmožna veČina, \*\ pozna običaje dežele in predpostavlja splošne interese vsem osebnim željam. _
Besede jugoslovanskega umetniaa.
Ivan Meštrovič, ta največji jugoslovanski umetnik, kar jih je kdaj živelo, ta pesnik in prorok boljše naše jugoslovanske bodočnosti, je poslal uredništvu dunajske »Die Zeit« iz Rima odprto pismo, v katerem označuje svoje stališče nasproti sedanjemu mednarodnemu položaju.
»Die Zeit« te znamenite poslanice ni priobčila, zato je izšla v splitski »Svobodi«.
Toda rdeči svničnik budnega državnega pravdnika je je izčrtal več kakor polovico.
V tej, po državnem pravdniku popravljeni obliki, priobčujemo tudi mi to znamenito poslanico. Evo je:
»In ako tudi vrstice, katere si vam usojam pošiljati, prav v nobenem pogledu ne govore o kiparstvu ali o kakršnikoli drugi umetnosti, vendar se nadejam, da boste toll vljudni, da boste blagohotno sprejeli in obelodanili prosto in iskreno mišljenje umetnika o znamenitih in zagonetnih dogodkih naših dni.
Od vseh strani silijo na površje najrazličnejša stališča in pojavljajo se   najnerazumljivejše pretenzije;
ljudje groze z nasiljem in z grozotami, zato je naše življenje boli podobno tvorbam podivjane in otrovane domišlije, kakor pa človeškemu življenju držav, narodov, vlad in parlamentov.
Svetovna politika našega časa ni niti najmanje več podobna trudu za vseobčo prosveto in napredek, saj hočejo države prekiniti svoje življenje kot organizacije za izgradbo človečnosti in za ojačenje svetske duševnosti.
Ljudi je blazno spopadel nagon nasilstva in volja oholosti, nagon slep in volja usodna, pobesnela, ne-vzvišena, da, neistinita, neiskrena, sramotno lažna in bolna; ljudje žive od grožnje z vojno in od krvoločnosti; igrajo se z jezikom, z ognjem in žonglirajo s svetovno vojno; hočejo vsa stališča izravnati s topovskimi streli in strmoglaviti srečo, blagor, mir in življenje neštetih milijonov v pekel in smrt.
Naj bi se v strašnem času slišala in ne bila prezrta beseda umetnika s slovanskega juga, Čegar muza mora umolkniti, kadar nastopi oro-je, da odločuje usodo pesnika, ki se ne more vzdržati, da bi ne govoril... (Zaplenjeno!)
Odkod ta improvizirana ljubezen za eksotično narodnost, ki se v svojem momadstvu po turški anarhiji zabava z odsekanimi glavami in katera samo življenje nasilnika smatra za dostojnega človeka?
Odkod ljubezen za podivjane Arnavte, plemenita skrb za njihovo svobodo, pripravljenost, da se s silo evropskih vojakov izvojuje dostojno življenje privilegiranim razbojnikom, dočim se dostojno in zasluženo življenje svobodnih državljanov nasilno zavira milijonom dobrih in civilizo-vanih Avstrijcev?
Razume se, naj bodo Albanci ali katerikoli drugi narod in na bo še tako majhen na številu in tako slab na kulturi, oni vendarle imajo po človeškem pojmovanju pravico do svobodnega življenja-
In ako bi kdo izmed mojih rodnih bratov hotel zatirati tak narod, bi bil jaz prvi, ki bi temu najodločneje nasprotoval. Predvsem pač moramo biti ljudje in potem se šele smemo deliti po raznih razlikah.
Ali kako se more govoriti o poštenih namenih tam, kjer se hoče iz-poslovati svoboda arnavtski naciji, dočim se ta svoboda jemlje drugim večj:^' in kulturnejšim narodom?
Na Drač ifi L ješ imajo Srbi svoje zgodovinske pravice, dasi v teh krajih prebivajo večinoma Turki in Arnavti. Ako pa namerava Srbija to neznatnost odlomiti od takozvanega arbanaškega teritorija, ne dela tega iz objestnosti in slasti ekspanzije, marveč iz težke potrebe . . . (Zaplenjeno!) ... Ne, ni samo Drač, kar so rezervirali za Arnavte, treba jim je zasigurati še Skader, ki ga je zgradil srbski kralj Vukašin in čegar zgradbe je opevala naša narodna pesem, ona o kraljevski snahi, ki so jo morali vzidati v temelj, da se zgradba ni porušila.
Sam Prizren, prestolnico Dušana Silnega, samo Skoplje, srce naše stare kulture, nam hočejo odtrgati, sploh meje bodoče velike Albanije je treba globoko zarezati v Kosovo polje, v Kosovo, simbol našega pada in naše nade v vstajenje!
Da bi se to polje osvobodilo, plakale so petsto let naše matere in mi vsi smo bili zadojeni z njihovimi solzami in z njihovim mlekom in prisegali smo, da bomo zgodovinski poraz osvetili s svojo krvjo.
Pa tako se je evo sedaj tudi zgodilo. In to nam je polje zato tudi predrago, da bi ga mogli komurkoli odstopiti.
Zadeti nas v Kosovem, bi značilo toliko, kakor prisiliti nas na borbo do smrti in jaz sam kot umetnik, bi raje preje umrl za to svetinjo svojega naroda, kakor da pripustim, da bi se ta svetinja onečastila.
Zakaj moji kipi, ki so bili videti tudi na Dunaju, vznikli so iz tega polja.
Lahko se nam nasprotuje, toda samo dokler se nam ne dotakne svetinje duše naše in suverentstva narodnega sna.
Ali čemu to? Ali je nečloveško, ako hoče človek, da bi bil sam svoj gospodar? ... (Zapleneno!) . ..
Toda nikdar nismo grozili, da kamorkoli politično gravitiramo. Kulturno pa hočemo, da smo ujedinjeni z našimi brati onkraj Save in Drine in nihče nam ne more braniti, da z njimi delimo skupne tuge in radosti .. . (Zaplenjeno!) • ..
Mi nismo poslednji narod na Balkanu, ki se je pred sto leti dvignil proti turškemu barbarstvu in ki je sposoben, da živi in mre po svoji volji.
Če nam meč že tiči v prsih, čemu ga še obračati v telesu? Železo je preširoko da bi prebilo naša zlomljena rebra in da bi nam njegova ostrina prerezala življenje tvorni organ.
Usoda je v podobi vile rekla i Marku   kraljeviču,  utelešeni duši
vsega jugoslovanskega naroda, da ne bo poginil niti od kopja, niti od meča, nego edino od božje volje.
Te simbolične besede imajo za naš narod tudi danes isti pomen: da nas se tudi v tem stoletju ne more uničiti z mečem, ker se ne zdi, da bi bila božja volja, da bi končali svoje življenje* ne da bi bili izpolnili svoje narodne in človeške dolžnosti „ • . (.Zaplenjeno!) . . .
V Rimu, dne 10. januarja 1913.
Ivan Meštrovič.«
Štajersko.
Iz Št. Jurja ob J. ž. nam poročajo: V okoliški občini se vršijo občinske volitve, dne 29. in 30. januarja. Dne 29. voli 3., dne 30. januarja po 2 in 1. razred. Občina je sedaj v klerikalnih rokah.
Opomin na nemške žene. Pod tem naslovom čitamo v *Grazer Tagblattu« sledeče: »Glavno vodstvo »Sudmarke« opozarja nemške gospodinje, naj vedno vprašajo pri nakupu testenin, od katere tvrdke so. Še vedno kupujejo namreč nemški trgovci izdelke Zatkove tvornice v čeških Budjejovicah, proti kateremu je društvo »Sudmark« že svoje-časno ostro nastopilo. Zatka je fanatičen sovražnik Nemcev, ki daruje od dobička svojih večji del med Nemci prodanih izdelkov velike vsote za boj proti nemštvu. Njegovemu vplivu se imajo Nemci zahvaliti za zgubo državno — in deželnozborske-ga mandata v Č. Budjejovicah in pa za poraz v 3. razredu pri občinskih volitvah. Nemci imamo testenine od tvrdk Buche in Dollinger v Lincu, Knorr v Welsu, Gregori v Finken-steinu, Franz v Mariboru in dr.« — Vidi se, da svoječasni Bienerthov cirkular glede bojkotnih notic po lir-stih za graške časopise ne velja — dočim se ga zaradi najnedolžnejših dopis izrablja napram slovenskim listom. Vedno ena in ista dvojna mera in dvojna vporaba vladinih odlokov.
Kdor sam pravice ne pozna, pravice vreden nI! V »Slovencu« z dne 15. januarja čitamo brutalno pisan poziv nekega klerikalnega učitelja na Kranjskem, naj klerikalna večina v kranjskem deželnem odboru tudi zanaprej zatira in oškoduje napredno učiteljstvo, kjer le more! Ne bodemo dalje kot Štajerci proti temu polemizirali, opozarjamo pa Slovensko ljudsko stranko na to, da zastopa ona danes tudi slovenski narod na Spodnjem Štajerskem kot neznatna manjšina v štajerskem deželnem zboru. Kaj bodo mogli gg. dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. odgovoriti, ako bodo izjavili nemški nacijo-nalci, da bodo odslej zanaprej ravno tako brutalno, krivično in tiransko z itirali spodnještajerske Slovence kot manjšine v deželi kot delajo to somišljeniki političnega vodstva spodnještajerskih Slovencev s svojimi rojaki in krvnimi brati v bližnjem Kranjskem? In kaj bomo rekli štajerski Slovenci k temu? Škripali boue-mo z zobmi in — molčali. Kajti, kdor sam pravice ne pozna, pravice vreden ni.
Nemški »Volksbund« za Štajersko, znana »mladonemška«, Einspin-nerjeva politična organizacija, je imel v torek zvečer v Gradcu javen shod, na katerem so govorili drž. posl. Hofmann - WeIlenhof, celjski deželni poslanec Negri in glavni urednik »Tagblattov« Weidenhofer-Verbodoufatel. Nova organizacija namerava starejše nemško - nacijo-nalne politike v deželnem zboru, kakor Linka in dr. odriniti in spraviti svoje ljudi (Einspinnerja) v deželni odbor. Shod je sklenil resolucijo, v kateri poziva vlado, naj deželni zbor razpusti in razpiše nove volitve, ako ne bo mogoče doseči v najkrajšem Času njegove delazmožnosti. Dr. Negri se je bavil s številkami neke lah-komišljene dr. Benkovičeve, v nemškem jeziku pisane brošure »Die Slovenen im Landeshaushalte des Herzogtums Steiermark«. S to brošuro pa se bodemo pravočasno bavili tudi mi.
»Deseti brat na Vranskem«. Ta lepo narodno igro, je vprizorila v nedeljo tukajšnja Ciril - Metodova podružnica z lepim uspehom pred mnogobrojnim občinstvom. V nedeljo, dne 19. t. m. se igra ponovi ob 3. popoldne. Kdor še ni videl »Desetega brata«, naj se potrudi v nedeljo na Vransko.
Laški trg. Dne 24. t. m. se vrši občni zbor »Bralnega društva« v pivnici »§ 11.« z običajnim sporedom. Ker je društvo za slovenstvo v Laškem trgu tolikega pomena, pričakujemo, da se snidemo pri občnem zboru vsi, ki še upamo na srečnejšo bodočnost laščanov - Slovencev. — Odbor.
Iz Gornjegagrada nam pišejo: Pri nas je stara navada, da za svetnike podružnic in tudi škofove cerkve od kmetov pobirajo pšenico, ka-
tere so navadno na javni dražbi spremenili v denar in tako povekša-li cerkvene dohodke. Ako kmetje prostovoljno radi imajo taka bremena za božjo čast in se pri tem nič ne pritožujejo čez velike davke sedanjega časa, je vse v redu. Cerkveni ključarji se navadno niso dosti brigali, koliko pšenice se je nafehtalo, natehtalo in prodalo, ali jim pa te-hant tega ni povedal, ker so pri cerkveni upravi proti vsem lepim navodilom knezoškofijskega ordinarijata samo peto kolo. Njihova dolžnost je račune podpisati in ubogati, kar jim tehant zapove. Izjemo ima samo poglavar vseh cerkvenih ključarjev MrkuŠ, ki je desna roka te-hanta, ker raznaša vse marnje in govorice, kar toplo na pravo mesto. S tem si je pridobil za naše klerikalce nevenljive zasluge, za katere ga je tehant kot oskrbnik knezoškofijskiih grajščin bogato nagradil tem rajši, ker ne gre iz njegovega natlačenega žepa. Mrkuš dobiva mastno plačo od grajščine, največ samo za pohajkovanje po grajščinskem dvorišču; drugače bi gotovo ne zaslužil niti vinarja. Iz hvaležnosti za prejete dobrote je že nekaj let meril Mrkuš nabrano pšenico, katero je kupil tehant, za kakšno ceno in kako množino, se javno ne ve. Temu čudnemu početju sta se letos uprla cerkvena ključarja podružnice sv. Florijana kmeta Jošt in Kovšak, kar je izzvalo velikansko jezo tehanta, ki je napravil tako štulo, da bi se lahko Mrkuš nanjo vsedel. Oba ključarja brez ključev sta odložila dvomljivo čast. Res slabo znamenje za tehanta, ako ga verne ovčice zapuščajo. Vsa čast pa neustrašenima ključarjema!
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko naznanja svojim članom, da je »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« zvišalo udnino na 3 K. Vsled tega moramo plačati za »Čebelarja« v Ljubljano 2 K 50 v za vsakega člana in je bil naš odbor primoran s članarino tudi na 3 K poskočiti. Predsedniki in blagajniki naših podružnic blagovolijo ta slučaj našim udom tolmačiti in članarino za 1. 1913 v znesku 3 K pobirati.
Kapela v  okraju  G. Radgona.
Povodom stoletnice obstanka naše šole se je vršila v nedeljo  12. t. m. popoldne v II. razredu pod vodstvom učiteljstva šolarska predstava. Če se tudi ni moglo to slavlje prirediti v večjem slogu, kakor bi   že redkost taistega zahtevala, je vendar isto čez vse pričakovanje v vsakem oziru izborno izpadlo. Pred predstavo je šolski vodja v kratkem velikemu številu zbranega občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo inteligence naše fare zastopane, obrazložil pomen te prireditve in podal črtice iz zgodovine kapelske šole od početka (1812) do današnjega dne.   Končavši svoj govor, so zapeli otroci cesarsko pesem. Otroci so tudi še zapeli pesmi »Krasen pogled je na ta božji svet« in »Mladi   vojaki«, obe   pesmi ob spremljevanju tukajšnjega goslarsko-tamburaškega orkestra.  To je bilo nekaj, kar ljudje tukaj še niso slišali. Sledili sta sedaj igri »Darežljivi otroci« in »Sneguljčica«, obe vprizorjeni na odru bralnega   društva. Pesem »Sneguljčice« ob koncu prvega dejanja je pela nosilka te vloge, učenka V. razreda, ob decentnem spremljevanju imenovanega orkestra. Prav prijala je ta vložka. Kretanje in nastop otrok, vseskozi povoljno, kazalo je o mnogem požrtvovalnem trudu gospodičen   učiteljic,  ki   jima gre za to vse priznanje in  zahvala. Saj tudi ni malenkost, otroke, zlasti pa prvence, dovesti k samostojnosti na odru pred   občinstvom.   Na koncu predstave je deklamoval učenec IV. razreda Rapćtovo   pesnitev »Naša molitev   o   novem letu«. Denarni uspeh, čigar čisti dohodek se bode vporabil v nakup knjig za ubožne, je bil prav ugoden. Prijetna dolžnost je podpisanemu, se tu javno zahvaliti vsem onim dariteljem, ki so tako mu-nificentno   prispevali.   Posebno so podarili visokočastita   domača duhovščina, rodbine Voglci, Hohn, Hor-vath in druge,  nadalje  g. ravnatelj radenske slatine ter  gg. oskrbnika Salžner in Schroll in še mnogi drugi. Prisrčna hvala pa tudi vsem tistim, ki so na ta ali oni način s čimur pripomogli.
Mariborski Slovenski koledar je
tako dobro in zanimivo urejen, da se o niem Dovsod sliši le hvala in priporočilo. Ker je še nekaj teh koledarjev v zalogi, naj si ga blagovolijo interesenti, ki se posebno zanimajo za Maribor tako} naročiti. Cena s poštnino vred je le 60 v, koji znesek se naj v naprej pošilja v znamkah na papirno trgovino Vilko Weixl, Maribor. Na druga naročila se ne bode oziralo.
Drobne novice. Ustavil je svoja plačila po poročilu dunajskega »Kreditorenvereina« Fran Tschutschek, trgovec z delikatesair' v Mariboru. — Iz Konjic. V nas trg je došlo tekom I. 1912 345 tujcev.
13 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Oskrbovalno vsprcjetišče je obiskalo 1762 potujočih obrtniških pomočnikov; za njih oskrbo se je izdalo 1321 K. — I z L j u b n e g a na Zg. štajerskem poročajo, da si je vzel vpokojeni železničar Pretnar na strašen način življenje. Ustrelil se je v senca s takozvanim vodenim nabojem; zgornji dei lobanje mu je odtrgalo in odneslo z deli možganov in
i levim očesom skozi okno na dvorišče. Najbrže se mu je zmešalo.— 1 z Celja. Neki trgovski pomočnik Roman K. je napravil precej dolgov in io je hotel popihati, ne da bi te dolgove plačal. Njegovo namero je pa rvedela policija in so ga prijeli na Zidanem mostu, ravno ko se je spravljal na vlak proti Zagrebu. Prepelja-
ii so ga v Celje in zaprli. — Iz Ormoža. Prostovoljna požarna hramba za ormoško okolico priredi v nedeljo, dne 19. t. m. zvečer veliko nredpustno veselico s plesom pri Skvečiču. Svira društvena godba.
Koroško.
Deželni zbor koroški bo sklican na 4 ali ^tedensko zasedanje bržkot-nc 6. februarja.
Izvršitev regulacije plač koroškim učiteljem. Kakor znano je sprejel koroški deželni zbor  v zadnjem sedanju   zakon   glede regulacije : učitelistvu na iavnih ljudskih in nskih šolah. Dolgo so se mo-boriti koroški učitelji za to skor-jokler je niso dobili.   Dolgo so čakati na sankcijo tega zako-n sicer zaradi nastalega vprašajo se bo ta večji izdatek pokril, no je bil zakon post tot discri-na rerum z nekaterimi spremembami sankcijoniran. Sedaj so končali /vršitev tega zakona in dognali so, obteži koroško deželo to zviša-plač za 206.100 K na leto. Ker so morale nakazati nove plače že s !. julijem 1912 se bo izplačala sedaj : i tel jem za pol leta diferenca in se nakazalo za to izplačanje 145.024 - ron 42 vin.
Učiteljica. — Farovška upraviteljica, in zopet učitetilca. Pred krat-. rr se je prinetil slučaj, ki je le na Koroškem ali kvečiem še na Tirol-•m mogoč.   Neki  okrajni šolski je namreč imenoval za suplen-nio na ljudski šoli neko bivšo uči--Ijico. ki pa je bila zadnjih 10 let r>raviteljica in gospodinja v nekem trovzu.   Proti temu imenovanju je -otestiral iavno odbor koroške delne učiteljske zveze. Stvar je pri-■!a tudi v časopise.   Ko je zvedel o em slučaju deželni predsednik dr. L Frics je to   imenrvanje kratkim otom razveljavit   Značilno je, kaj ;i duhovniki vsega ne zahtevajo. . ne šole bi bile.   če bi bili   po nji-ivem receptu učitelji mežnarji, uči-•eljice pa farovške  kuharice in gospodinje.
Nagrade za pokončavanje strupenih   kač   na Koroškem. Deželna
uia koroška plača za vsako ubito peno kačo 1 krono.  V 1. 1912 so lali na vlado iz cele Koroške 954 ■h glav, od katerih pa je b«lo sa-76? od strunenih kač,  za katere /Plačali 762 kron. Pokončevanje na Koroškem   zelo napreduje, ir kaže aejstvo. da so v 1. 1911 konj nolovico toliko kač pobili.
Samomor vojaka. V topničarski išnici v Beljaku   se   je ustrelil ;čo svojih tovarišev topničar Val. 'rebs,  ki je še le letos prišel k voskom. Krebs je bil vedno zelo tih m en   človek in ni rad   zahajal v Iružbo.   Vzrok samomora   je baje iržnia do vojaškega stanu.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Eco del Iitorale poroča iz Gorice, da se bo vlada udala pritisku laških libera.-cev in slovenskih klerikalcev in sklicala goriški deželni zbor k daljnemu zasedanju. Namestnik princ Hohenlohe je še vedno na Dunaju, Mer se posvetuje z vlado glede skitanja deželnih zborov.
Polom laške »Banke popolare« Gorici   pred  tržaškim sodiščem. Bistveno o tej obravnavi, ki je vzbu-v Gorici in v Trstu veliko zani-|e, smo že poročali. Pripomnimo še. da so priče večinoma govorile • obtoženca   razbremenilno razun eh   vplivnih   goriških Italijanov, odba  je  bila  razglašena še le ti popoldne. Obtoženca Lenassi dr, Ijizzatto sta oproščena. V raz-i navaja sodni dvor, da so večina pisem,   ki so povzročila polom podpisali drugi   upravni svetniki ne 1 Lenassi in dr. Luzzatto. Izpovedi prič Colleja in Pianija  smatra sodile za neverjetni.
Puljski  deželnozborskl mandat, je deželnozborski   poslanec za M. deželnozborski volilni okraj, to Pulj. svoj mandat odložil je puljski mandat zopet prost
Bosanski Izseljenci. Med bosanskimi izseljenci, ki so v Trstu v lazaretu, je umrlo v zadnjih dneh še 6 oseb, ki pa niso imele kužnih bolezni Za črnimi kozami je na novo obolel en deček, tako da je sedaj 16 bolnikov, ki imajo koze. Včeraj se je odpeljal prvi transport 700 izseljencev v Bosno, kjer jim je nakazala avstrijska vlada brezplačna zemljišča.
Goljufivi trgovec. V Trstu so aretirali na ovadbo neke Ide Ver-zierjeve 651etnega prokurista neke tržaške manufakturne trgovine Valentina Verzierja iz Kopra, ker je ta izrabljal njeno zaupanje in oškodoval trgovino tako, da je pred padcem. Pri aretirancu so našli veliko vsoto denarja.
Samomori. Včeraj se je zastrupil v Trstu v svoji sobi 221etni zasebnik J. Gerdol. Pil je strup. Domači so vlomili vrata in ga pravočasno rešili. — 261etna Marija Hunikova na se je hotela zastrupiti z ogljikom. Oba so odpeljali v bolnišnico.
Kap je zadela v neki gostilni v Trstu pol. nadkomisarja v p. V. Roe-gerja. Odnehali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico.
Zagonetna smrt. Poročali smo, da so našli v Trstu v svojem stanovanju v mjaki krvi mrtvo kuharico Marijo Radmesnikovo. Takrat so sumili na zločin, toda obdukcija je pokazala, da je umrlo dekle, ki je bilo noseče vsled preveč zavžite pijače.
Požar pri Reki. Snoči je izbruhnil v stroinici tovarne za sveče Pe-senti pri Reki ogenj, ki je uničil skoro vse stroje in veliko zalogo blaga. Škoda je zelo velika, ogenj je bil skoro gotovo podtaknjen.
Samomor mornarja. Na Reko ie došla brzojavka kanitana parnika »Kossuth«, ki javlja, da je med vožnjo skočil v morie in utonil krmar Jakob Lužar z Reke. Samomor je izvršil vsled   neozdravljive bolezni.
Dnevne vesti*
4- Gonja proti Srbiji obeta priti k novemu razcvetu. Na Dunaju je namreč izšla nova brošura, ki jo je spisal Leopold Mandl in ki nosi naslov »Osterreich - Ungarn und Ser-bien nach dem Balkankriege«. Brošura sama na sebi bi bila brezpomembna, ako bi se ne vedelo, da je Mandel samo slamorezec in da je brošura izšla na stroške ministrstva zunanjih dei ter bila najbrže tudi napisana od organov tega ministrstva. Prav dobro je nam znano, da bi moral ta pamflet iziti že davno preje, takrat, ko je bil konflikt s Srbijo na svojem višku. Toda prišla je blamaža v aferi konzula Prochaske in gospoda v ministrstvu je bila mnenja, da ni oportuno v takem momentu spravljati na svetlo brošuro, ki ima očitno provokatorično tendenco, prav takšno, kakor so jo svoječasno imela zloglasna »razkritja« vohuna Nastića. A sedaj se zdi družbi, ki bi očividno rada izzvala konflikt s Srbijo, moment ugoden, da se znova prilije nekoliko vročega olja v še obstoječi spor med našo državo in Srbijo. Ce bi bila brošura delo Leopolda Mandla, bi se nam gotovo ne zd_-lo vredno o njej govoriti, a ker vemo, kdo tiči v ozadju, se nam zdi potrebno, da odkrito povemo svoje mnenje, da bi imeli gospodje, ki delajo našo zunanjo politiko, pač dovolj pametnejšega in potrebnejšega posla, kakor pisati in izdajati knjižure, katerim se na prvi pogled vidi, da so ten-dencijozne. Kakšna je bila naša politika nasproti Srbiji, ve dandanes že vsak političen otrok, saj so jo po zaslugi prav pošteno orisali vsi ugled-nejŠi dunajski listi sami, zato vzbuja samo veselost, ako slamorezec Mandl kakor farizej v templju zavija licemersko oči, stoka in se britko pritožuje, da »Srbija ne izpolnuje dogovorov z Avstro-Ogrsko, da ruši pogodbe, da vedno zahrbtno postopa, da umetno vzdržuje monarhiji sovražno razpoloženje med narodom,« skratka, da ne namerava nič manj in nič več kakor »razbiti in razrušiti — avstro-ogrsko monarhijo.« Gospoda, bodimo enkrat resni in pogovorimo se kot možje! Ali res mislite, da je mala Srbija dovolj močna, da razruši takšno velesilo kakor je Avstro-Ogrska? Ako resno kaj takega mislite, potem kar poberite svoja šila in kopita in prepustite skrb za državo sposobnejšim ljudem! Ker sicer boste v svoji absolutni nesposobnosti in neumnosti res pritirali državo v tak položaj, da bo slonu že nevarna mušica.
+ Tako se dela! Za božične praznike je vlada poskrbela, da so se nabirali darovi za vojake ob mejah. Nabiralo se je po celi državi in nabralo se je precej mnogo, dasi se še marsikdo spominja, kako so leta 1908. nemški in madžarski listi trdili, da se je nabrani denar porabil največ za oficirje, med tem ko je vojaštvo dobilo prav malo ali nič. Koliko
se je letos nabralo za vojake v posameznih kronovinah, kažejo obelodanjeni izkazi, katerih končne vsote je priobčil tudi naš Ust. Pri teh zbirkah so se udeležile vse narodnosti. Toda Nemci — o katerih se pač ne more reči, da bi bili pokazali količkaj noblese — so stvar že po svoje zavili. V inozemskih listih pisarijo, da Čehi in Jugoslovani niso nič dali za avstrijske vojake. Tako piše n. pr. v Chemnitzu na Saksonskem izhajajoča »Allgemeine Zeitung« dne 15. januarja, da so bili izkazi o darilih za vojake predloženi cesarju in prestolonasledniku in da je v dvornih krogih naredilo globok utisk, da Cehi in Jugoslovani niso čisto nič darovali za vojake. Tako se dela! Najprej oberejo Slovana, potem pa pisarijo, da ni dal nič! — To imajo Čehi in Jugoslovani od tega, da se dajo vloviti za kako skupno akcijo z Nemci. Naj si to zapomnijo in naj v prihodnje odklanjajo vsako skupnost z Nemci tudi v takih stvareh. Naj le Nemci sami zbirajo — se bo vsaj videlo, kdo je kaj dal. Za balkanski »Rdeči križ« so Slovani nabrali več kron, kakor pa vsi Nemci in Madžari fickov za avstrijski »Rdeči križ«. V ostalem pa se popolnoma pridružujemo »Armee - Zeitung«, ki zahteva, naj se obelodanijo natančni izkazi o porabi za vojake nabranega denarja, ker se zopet govori, da se je večina porabila za oficirje, vojaki pa so dobili le malo ali zopet nič.
+ Iz kamniškega okraja. Bral sem v »Učiteljskemu Tovarišu« imena vseh tistih, ki jih je klerikalni deželni odbor obdaroval z draginj-skimi dokladami. Sram me je, da sem Kranjec, ker naš klerikalni deželni odbor je v dejanju pokazal, da stoji pod turško in arnavtsko pravičnostjo. Ta brezsrčna razdelitev res kliče po maščevanju, ako je Še kaj pravice na svetu. Pomislite! Deželni odbor je katehetu Smrekarju v Ljubljani, ki kupčuje z graščinami in ima poleg duhovske, še za svojo katehetsko službo 2320 K letne plače, dal še h plači 25% draginjsko do-klado. Ravnotako je ta deželni odbor dal še 8 frančiškanom in 6 drugim katehetom 25% draginjsko doklado. V našem okraju pa so bili prezrti učitelji in učiteljice, ki žive zares v beraških (oprostite ta izraz gg. učitelji!) razmerah. V celem je bilo prezrtih 16 in med temi 4 učitelji. Dobil je ni učiteljski skrbi za mater in jo ima pri sebi. Dobili je nista učiteljici, ki imata tudi pri sebi materi, in sicer bolni materi in sta tudi sami bolehni. Dobila je doklado neka učiteljica, ki je prav pred kratkim prodala neko posestvo za 60.000 K. Tudi poznam še nekatere druge učiteljice, ki so dobile doklado, dasiravno ne stoje tako slabo, ker imajo od doma podporo, ali pa celo doto v hranilnici. N. pr. v Kamniku je dobila znana Od-lazek 25%, dasiravno ne uči, ker ima dopust, da vodi neke gospodinjske tečaje, za kar dobiva še posebe 600 K. Seveda »Čuke« in »čuklje« je treba drago plačati! Mi davkoplačevalci, s katerim denarjem plačuje deželni odbor, pa vprašamo te ljudi: Ali vas ni sram, da si daste svoje prepričanju plačevati? Seveda, sila kola lomi! Ampak najodločneje protestiramo proti temu, da deželni odbor z našim denarjem dela tako. Lampe, Pegan in Zajec lahko s svojimi hlapci tako postopajo, če jih imajo in iz svojega plačujejo, ampak z denarjem davkoplačevalcev ne bodo tako delali! To je sistem, ki ni udomačen v pošteni človeški družbi. Somišljeniki, podučite ljudstvo o početju teh deželnih očetov, da bo pomagalo spoditi to katoliško gospodarstvo leta 1914. iz deželne hiše. — Kamniški d avkop 1ačeva -1 e c.
+ Zopet nekaj o Nepomuku Jegliču. Kakor čujemo, so vodji deške šole na Oojzovi cesti Nepomuku Jegliču prišli na sled, da je sistematično poneverjal denar iz šolske dotacije. Slučaj, ki smo ga zadnjič omenili, torej ni osamljen, saj je, kolikor smo informirani, Jeglič sam priznal še dva podobna slučaja! Iz tega se vidi, da je Nepo-muk Jeglič res poštenjak od glave do peta in da je bolj kakor kdo drugi vreden, da še nadalje opravlja posle šolskega voditelja in da še nadalje sedi v občinskem svetu ljubljanskem! Pojmi o časti in poštenosti so pač različni. Svoječasno smo poročali, da je v neki trgovini posredoval za Jegliča šišenski nadučitelj Lavtižar. Kakor nam dotična tvrdka sporoča, je bila ta vest neosnovana. Seveda, saj se mora Lavtižar sam, ako ni izgubil čuta poštenosti, sramovati ljudi, ki postopajo tako, kakor oče Ne-pomuk.
+ Volitev v okrajni šolski svet v Črnomlju. Pri včtrajšnji volitvi učiteljskih zastopnikom v okrajni šolski svet črnomaljski sta bila soglasno izvoljena dosedanja napredna zastopnika Setlna in Megušar, za njihova namestnika pa Lovšin in Burtel. Vse priznanje  vrlemu io neustraše-
nemu    učiteljstvu črnomaljskega okraja!
+* Sodne vesti. Sodni oficijal g. Fr. B r a t u š a pride iz Radovljice v Kranj; sodni kancelist g. I. Hribov š e k pa pride iz Mokronoga v Radovljico.
4- Imenovanja. Za sekundarija na cesarice Elizabete ženski bolnici v Novem mestu je imenovan gospod dr. K ii s s e 1, doma iz Novega mesta. — Gosp. avskultatnt Oberman je prideljen okrožni sodniji v Novem mestu,
— Izžrebani porotniki za  I. po-rotuiško dobo z dne 24. februarja t. 1. pri tukajšnjem deželnem sodišču. — Glavni porotniki: Franjo Urh, župan in posestnik v Radovljici. Josip Arhar, posestnik in mizar v Viž-marjih; Ivan Belič, posestnik in gostilničar, in Anton Bizjak, posestnik in krojač, oba v Ljubljani; Alojzij Burger, posestnik in hotelir, in Andrej Burgerv posestnik in gostilničar, oba v Postojni; Anton Bonač, posestnik v Begunjah pri Cerknici: Peter Burja, posestnik in mesar v Spodnji Šiški; Gvido Čadpž in Ivan Grobel-nik, trgovca v Ljubljani; Josip Glo-bočnik, lesni trgovec, in Anton Glo-bočnik, posestnik, oba v Železnikih; Viktor Graul, posestnik in mizar v Zgornji Šiški; Alojzij Krenner, posestnik v Škof ji Loki; Josip Lavtižar, posestnik v Kranjski gori; Franjo Lipah,   posestnik in trgovec v Dobrunjah; Franjo Mallv, tovarnar in posestnik; Kamilo Pammer, ravnatelj Kranjske stavbinske družbe, in Karol Planinšek. trgovec, vsi v Ljubljani;   Ivan Podlesnik, posestnik v Kokrici; Matevž Piber, posestnik in hotelir v Bohinjski Bistrici; Julij Podobnik, posestnik v Novem Vodma-tu;   Josip Rus, trgovec v Zgornjem Logatcu;   Karol Seunig, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franjo Slane, veleposestnik v Litiji; Jernej Štele, posestnik in vinski trgovec v Spodnji Šiški; Franjo Suhadolnik, posestnik v Borovnici; Franjo Simon, ključavničar in posestnik na Vrhniki; Franjo Urbane, posestnik in trgovec v Ljubljani; Karol VVindischer, tovarnar v Kranju; Franjo Zanoškar, posestnik in Alojzij Kolar; Zorman, mokar in Karol Žužek, posestnik in pek, vsi v Ljubljani;   Ivan Zelen, posestnik in trgoveo v Senožečah; Blaž Zabret, tovarnar   iz   Britofa.   — Nado-m e s t n i k i: Lovro Blaznik posestnik in kramar, Franjo Keber, urar, Anton Kovač, posestnik in gostilničar, Ivan Kune, posestnik, Rajmund Pečnik, medičar, Franjo Pock. posestnik in gostilničar, Franio Sever, posestnik in mesar,   Vincenc Sušin, trgovec, in Alojzij Sušnik, posestnik in trgovec, vsi v Ljubljani.
— Nova kavarna v Škofji ulici v Ljubljani. Po trnjevi poti se je gosp. Krapšu, bivšemu lastniku kavarne »Evropa«, vkljub vsestranskim ugovorom in vkljub javnim napadom nekaterih tukajšnjih slovenskih listov, posrečilo dobiti koncesijo za otvoritev nove kavarne v Kokaljevi hiši v Škofji ulici. Sicer se mu ni podelila nova koncesija in je moral vzeti koncesijo v najem proti gotovi letni odškodnini. A vseeno so se dobili dobri prijat2lji- sosedi, ki revežu še tega niso privoščili; ker mu na osebni časti zbog njegove dosedanje neomade-ževanosti niso mogli ničesar očitati, napadli so ga radi nesrečnega perutninskega zavoda v Šiški, češ, če se je tam tako zašpekuliral, je njegova lastna krivda. Vsakdo pa ve, da je gosp. Krapš postal s tem podjetjem !e žrtev gotovih oseb in je bil v to podjetje zapeljan. Da torej zadosti vsaj svojim vsakdanjim potrebam, se je moral poprijeti na stare dni zopet svojega nekdanjega obrta. Zato pa tudi mi prav toplo priporočamo vsem znancem in prijateljem obilen obisk njegove prav lične in zračne kavarne, ker smo uverjeni, da bo vsakdo prav dobro in ljubeznjivo postrežen, bodisi z znano najboljšo kavo, kakor tudi z različnimi pijačami in vsakovrstnim berivom.
Obiskovalci kavarne »Krapš«.
Dalje služeči podčastniki ljubljanske garnizije prirede v nedeljo dne 19. t. m. v kazini (steklena dvorana) družinski večer. Pri tem večeru bode svirala godba c. in kr. peš-polka št. 27. Začetek ob 8. uri. Vsi prijatelji dalje služečih podčastnikov se k temu družinskemu večeru vljudno vabijo.
Posedanje zemlje vsled osuševanja Darja, se je opazilo v Črni vasi v obližju hiše Jakoba Škrabe št. 44. Na podlagi Škrabove ovadbe se je podala na lice mesta mešana komisija, ki je konstatirala naslednje: Hiša št. 44 je od Ljublianične struge oddaljena približno 30 m. Teren med hišo in Ljubljanico kaže razpoke in vsade zemlje v štirih etažah, katere se raztezajo na daljavo kakih 250 m. Smer razpok je paralelna z Ljublja-nično strugo. Pri hiši sami, v oddaljenosti 5 m 50 cm, je prva razpoka, ki je le nekoliko odprta. Teren od hiše do te razpoke kaže padec kake 3/4 metra: od tukaj proti Ljubljanici je v oddaljenosti 2 in pol metra raz-
poka, oziroma posedeni teren, katerega višinski razloček znaša do 1 in pol metra. V oddaljenosti 17 m je tretja, ter v daljši oddaljenosti 2 in pol metra četrta paralelna razpoka od gladine vode Ljubljanice 2 in pol metra oddaljena. Teren, od druge razpoke počenši, tvori neko dolino, ki je nastala vsled posedanja okornega sveta, ter se do tretje razpoke polagoma vzdiguje. V okolici hiše, tako proti vodi, kakor navzdol vode, so vsadi v raznih oddaljenostih od Ljubljanice, katerih globokost znaša do
2 m in čez 2 m. Hiša sama, katera je od navedene druge razpoke 8 m oddaljena, kaže razpoke od zunaj in znotraj. Razpoke so stare in so bile z malto zamazane. Vsled vsadov so se te razpoke zopet odprle in se skozi nje sveti. Tudi tla hiše so proti glavnemu zidu proti Ljubljanici nekoliko posedena, a se ni še moglo dognati, če to izvira od posedanja tal zunanjih vsadov terena. Vsadi so se začeli opažati zadnjih 8 dni. Ker sedaj zemljo pokriva sneg, vsled česar se ni moglo dognati, če se zemlja še kje drugje vsaja in ker je komisija konstatirala, da so navedeni vsadi in umikanje terena nastali vsled nizkega stanja vode, je komisija sklenila, da se prepreči eventualno katastrofo, škrabovo hišo iz varnostnih ozirov takoj deložirati. Komisija je posredovala, da se je Škraba s svojo družino, kakor tudi živino in drugim imetjem preselil v hišo št.
3 v Lipah.
Umrla je gospodična Ivanka B e r t o n c e 1 j, poštna aspirantinja v Gorenji vas«, Reteče pri Škofji Loki.
Župnik, ki bi rad postal poštni uradnik. V »Slov. Narodu« št. 7, dne 10. januarja 1913 je bila notica z go-renjim napisom. Podpisani imam v Kamniku dokaj prijateljev, ne samo med »klerikalci« ampak tudi med »liberalci«. Sem namreč zelo konci-lijanten človek. Pisano se gledam samo s tremi osebami: v Kamniku z enim »klerikalcem« ter z enim »liberalcem«. V domači župniji pa s Fr. N—k-om, ki pa sam ne ve, kaj je, torej tič — miš (motafir). Obojne moje prijatelje bodo zanimale naslednje vrstice. Sprejmite jih kot pojasnilo, ne kot popravek. V Sp. Palovi-čah obstoji poštna nabiralnica že četrto leto, pa nihče ne mara zanjo. En četrt ure odaljena od središča župnije! Pa samo trikrat na teden nam donaša pošto! Nekaterim vasem jo Fr. N—k odpošilja samo po dvakrat na teden, ali pa samo ob nedeljah. — Župnik pa na svoje stroške vzdržuje vsakdanjo zvezo s Kamnikom. Od 1. decembra 1912 dobivam časnike in pisma vsak dan! Umevno je, da tudi moji župljani želijo vsakdanjo poŠto. Umevno je, da jaz podpiram njih želje. Umevno je, da imajo župljanje svojega župnika rajši kakor pa po-štarja-kmeta Fr. N—ka. Vem, da boste prinesli to pojasnilo. Veselim se pa že danes našega duhovskega sestanka v Kamniku, ki bo dne 23. januarja 1913. Nekateri gospodje bodo kričali: Krek je liberalec, raztr-gajmo ga! — Drugi si bodo pa mislili: Krek misli »s svojoj glavoj!« — NaVranji peči, 15. jan. 1913. Franc Krek, župnik-učitelj.
Hudo se je pregrešil idrijski mestni uslužbenec, ker je rekel neki* stranki: Pojdite v župnišče, naj vam narede nov družinski list, saj imajo dovolj časa! Za to predrznost ga je moral Os\vald ozmerjati v »Sloven-čevih« idrijskih novicah z vso svojo prirojeno zlobnostjo. Ta najnovejši izbruh katehetske omike se glasi: »Ono duševno revče, ki dela na občinskem uradu par ur in je za to dobro plačan, misli, da se sme vsajati (!) nad strankami. Za a-b-c, ki si ga je pridobilo na idrijski ljudski šoli, ima že dosti prostega časa. Svetujemo mu, naj se malo ponižneiše vede, in dela to, za kar ga plačujemo, kajti dandanes se hitro dobi druga moč, ki bode bolj na svojem mestu.« Slučaj, ki je tako razburil gospode v župnišču, je bil malce drugačen, kakor si ga sami predstavljajo. F. R. je zahteval pri občinskem uradu za svojo prošnjo za oproščenje aktivnega vojaškega službovanja prilogo družinski list. Ker se prilog zasebnih prošenj ne hrani pri županstvu, ga je občinski uslužbenec napotil v župnišče po novo z zgoraj navedenimi besedami. Morda so bile te besede malo nepremišljene, a nikakor ne take, da bi treba za to surovega napada, saj tudi klerikalci ne pretehtajo vsake besede, ki jo izrečejo. Seveda v zahvalo, da je dotični mestni uslužbenec pomagal klerikalcu k sestavi zasebne prošnje, je dobil plačilo surovega ozmerjanja »SlovenČevih« idrijskih novic. Pa ta klerikalna domišljavost! V resnici mislijo, da so občinski uslužbenci Oswaldovi sužnji, s katerimi smejo pometati, kakor se jim ljubi. Za enkrat še ne! OswaM bi bil bolje storil, da bi glede očitanja duševne revščine pometal pred svojim pragom, kjer ima toliko slučajev med klerikalnimi korifejami. Naj bi se spomnil le svojega brata Janeza
13 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Srtan 4,
Oswalda, ki Je navzlic svojemu idi-jotstvu prilezel vsled klerikalne protekcije do 10. činovnega razreda, a je muka za vsak urad, kjer služi. Torej c. kr. katehet Oswald naj najprvo svojim vernim ovčicam očita a-b-c, potem ga more še le drugim.
Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer s krasno učinkovito italijansko dramo v 2 delih: »Na razpotju smrti«, komičnimi slikami: »Rezolutna ženska«, »Odvetnik v zadregi«, amerikanskima veseloigrama »Napuh« in »Osleparjen«, dramo »Amaconka« ter naravnim posnetkom: »Bretonski kostumi«.
Povratek Muslimanov v Avstrijo. Snoči se je mimo Ljubljane s posebnim vlakom iz Trsta peljalo v Bosno 800 Muslimanov, ki so se izselili ob času okupacije v Turčijo.
Saje so se vnele včeraj popoldne v dimniku hiše Čevljarskega mojstra Antona Ravnikarja na Opekarski cesti št. 37. Oddelek gasilnega in reševalnega društva je prišel takoj na lice mesta, ki pa ni stopil v akcijo, ker so ogenj domači pogasili.
Tatvina v vlaka. Ko se je snoči od Zidanega mosta do Ljubljane peljal pomočnik Janko Ščetinac, je v vlaku zaspal. Med tem mu je ukradel nekdo iz žepa IS K denarja in delavsko knjigo.
Zaradi prepovedanega povratka je bil predvčerajšnjem aretiran slaboglasni Fran Anžič, roj. 1869. na Škofeljci ter pristojen v Šmarje. Oddali so ga pristojnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je Z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov in 8 Slovencev, 10 Hrvatov in 30 Bolgarov je prišlo pa naza*. 30 Kočevarjev se je povrnilo iz Solnograda.
Izgubljeno In najdeno. Pocestnica Frančiška Jarčeva je izgubila denarnico, v kateri ie imela čez 49 K denarja. — Gdč. Frančiška Srrenar-jeva je izgubila niklasto uro. — Hlapec Fran Borin je našel 30 praznih vreč. katere dobi lastnik nazaj na Dunajski cesti št. 40 pri tvrdki Zakotnfk. — Uradnik g. Fran Weiss je našel zlat prstan. — Pol. stražnik Fran Permc je našel žensko boo. — Sprevodnik juž. železnice Ivan Ton-kievicz je našel tri srečke.
Domača plesna vese'ica bo v soboto, 18. t. m. v restavraciji hotela Llovd. Začetek ob 8., vstopnina 60 v.
Narodna ohranim.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila m Metoda na Jesenicah vabi na veliki pustni semenj v nedeljo 19. t. m. v gostilni Mesar (Rntečan). Spored iako zanimiv. Oodba na migala, pihala in stegala. Vstopnina 50 vin.
R&znaniia.
Jezdni odsek ljubljanskega Sokola ima danes zvečer v restavraciji »Zlatorog« sestanek članstva in vabi brate k polnošteviini udeležbi, ker ima sestanek iako važen dnevni red.
Sokol v Borovnici. Redni občni zbor Sokola se vrši dne 19. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji br. Antona Drašlerja. Cenjeni bratje in sestre: dok/nos* vas kliče, da se zborovanja zagotovo polnoštevilno udeležite.
Narodna čitalnica v Vipavi priredi, kot običajno tudi letos pustno veselico in maskarado dne 1. februarja 1913 v hotelu »Adria« v Vipavi. Svirala bode vojaška godba iz Gorice. Vstopnina 2 kroni za osebo, dame plačajo polovico. 1. februarja vsi v Vipavo prijatelji naše Čitalnice, tudi tisti, ki bi pomotoma ne dobili vabila.
Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi burko »Nebesa na zemlji^, konec ob 5 \\ zvečer. Pri predstavi sodeluje I. del. orkester.
PPOSVBta.
Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 18. januarja se vprizori zadnjič v sezoni ob znižanih cenah zabavna opereta »Ptičar« (par). V nedeljo popoldne ob najnižjih cenah domača noviteta »Rošlin in Verjanko«, zvečer zadnjič v sezoni velika Wagner-jeva opera »Večni mornar« (izven abonuementa, lože nepar). V vlogi Sente bo gostovala odlična jugoslovanska umetnica primadona zagrebške opere, gdč. Mira Koroščeva. Pevka ima visokodramatičen sopran, sposoben za NVagnerske in druge ^dramatične partije Svetovnega repertoarja. V Zagrebu poje z največjim uspehom visokodramatične glavne partije. Angažovana je bila umetnica dve leti na narodnem gledališču v Pragi za dramatične partije. Gostovala je tudi z lepim uspehom na Jtinalski dvorni operi v vlogi San-■ pevka zna hrvaški jezik,
jo je pridobilo vodstvo zagrebškega
gledališča za svojo opero. Gospodična je slovenskega pokolenja, njena mati je rodom iz Št. Vida pri Ljubljani, njen oče je Gorenjec, prva leta je hodila v šolo v Ljubljani, pozneje pa se je preselila z rodbino v Varaždin, kjer se je nadaljevala njena vzgoja po hrvaških šolah. Pozdraviti imamo torej priliko veliko umetnico-doma-činko na našem odru. Opozarjamo, da se prične predstava radi izven-Ijubljanskih posetnikov točno ob 7.
Slovensko gledališče. Včeraj so igrali »Charlejevo teto«, burko v treh dejanjih, ki jo hrani še iz prejšnjih Časov naše občinstvo v veselem spominu. V vlogi tete donne Lucije d* Alvadorez, ki prihaja iz Brazilije, kjer »so doma opice«, se je spretno izkazal g. Bohuslav in žel za svojo komiko mnogo smeha in aplavza. Po licu je bil dober, tudi po figuri. S tem, da je nam večkrat med igro pokazal svoje moške hlače, je vzbudil mnogo smeha in ustregel širši publiki, logiko dejanja pa je omalovažil. Igro je zaokrožil v celoto in ostal dosleden do konca. Gg. Grom in Skrbin-šek sta bila dobra; če bi bila v začetku igre še urnejša, pa bi bila še boljša. G. Danilo je bil izvrstno maskiran kakor po navadi in na odru karakteristična figura. Gospa Buk-škova je nastopila s primerno eleganco, g. Povhe in g. Molek sta ugajala. Gospe Juvanova, Šetrilova in Kreisova so bile prijetne mlade gospodične. V takih vlogah je gospa Juvanova srčkana. — Gledališče so napolnili gledalci in se dobro zabavali.
Književnost.
— »Slovenski   Trgovski Vest-
nik.« Vsebina št. L, 1913, je sledeča: 1. V deseto leto. 2. Dr. VVindischer: Zapiranje trgovin. 3. Fr. Zeienik: Uzance budimpeštanske blagovne borze. 4. J. Š.: Kazensko postopanje pri osebnih davkih. 5. Valentin 2un: Nekatera poglavja in finančne vede. 6. Iz trgoske prakse 7. Raznoterosti. 8. Statistika. 9. Društvo slovenskih trgovskih potnikov. 10. Društvene vesti. 11. Književnost.
— Planinski Vestnik«, glasilo ; Slovenskega planinskega društva«, ima v svoji prvi letošnji številki (XIX. letnik) sledečo vsebino: »Pohorje,« Zemlja in ljudstvo, spisal t Janez K o p r i v n i k, šolski svetnik; »Iz Zillertalskih Alp«, Janko Mlakar; »Na Škrlatico«, dr. Fran Tominšek* »t Prof. Fran Orožen«, Ivan M a c h e r; »Društveni vestnik« in pregled prometa v Kočah leta 1912. Poleg tega vsebuje izdaja več slik, in sicer: »Pohorje z Župnikom ( = Velikim Vrhom) nad Kebljem«, »Pohorske smuči (žlajfi), »Pogled s Škrlatice na razor (2601 metrov)«, »Kot med Škrlatico in >Rogljico:-, »Tri Rinke«, »Pogled s Škrlatice proti Martulku«, »Prof. Fr. Orožen«. Za prilogo ima ta številka karto: Rezija, 1 : 100.000, ki jo je sestavil dr. H. Turna, ki je posebno zanimiva, ker so na njej označene natančno meje slovenske posesti in govorice.
zpred sodišči
Mestna občina Trst in deželni odbor dalmatinski. Dne 14. t. m. se je
vršila pred državnim sodiščem na Dunaju obravnava v zadevi mestne občine tržaške proti dal rn a tinskemu deželnemu odboru glede plačila bolniških stroškov za dva dalmatinska dijaka. Sodišče je razsodilo, da mora deželni odbor plačati zahtevane bolniške stroške in sicer 63 kron in 216 kron. Deželni odbor se je izgovarjal, da zaradi tega ne plača bolniških stroškov, ker so starši obeh dijikov toliko premožni, da lahko te stroške za svojima sinovoma sami poravnajo. Deželno sodišče je ta zagovor zavrnilo, češ, da upravičuje to dejstvo deželni odbor le v toliko, da sme deželni odbor starše tožiti za plačane zneske, nikakor pa ne sme odrekati plačila.
Razne stvori.
* Povožen vojak. Z Dunaja poročajo: Včeraj zjutraj je osebni vlak pri Tullnu povozil nekega vojaka 8. peš-polka, ki je stražil ondotni most.
* Nesreča na rnorju. Iz Nantesa poročajo: Parnik »Marceli« se je ponesreči! na obali Ouesante. 18 oseb moštva je utonilo.
* Velik požar v Novem Jorku. Iz Novega Jorka poročajo: Velike naprave za zmrzevanie mesa v Vinnipegu so zgorele, škoda znaša dva milijona kron.
* Večkratni roparski morilec. Iz Frankfurta poročajo, da je aretirani roparski morilec, bivši mlinarski pomočnik, zloglasni Sternikel, priznal do sedaj 8 roparskih umorov, več požigov in 15 drugih težkih hudodelstev.
* Rodbinska tragedija. Meka 40-letna žena v Saralevil  je vmoula
skupaj s svojim stricem svojega moža. Stric je bil njen ljubček in mož jih je zasačil skupaj. Oba so aretirali !n oba priznata, da sta imela že delj Časa namen moža umoriti.
* Ločitev mladih zakoncev. Iz Londona poročajo: Predvčerajšnjim So ločili zakon 151etne gospe Vooder, ki je meseca avgusta 1910 poročila svojega, zdaj 161etnega soproga. Gospa Vooder se je ločila zaradi tega, ker je mož z njo pregrdo ravnal.
* Papeži, ki sploh niso eksisti-rall. Iz Rima poročajo: Vsled sklepa vatikanske komisije za zgodovinske študije so štiri papeže iz 8., 9. in 11. stoletja črtali iz kronologije papežev, ker je zgodovinsko dokazano, da sploh niso eksistirali. Papež Pij torej ni 263., temveč 259. papež.
* Prijet avstrijski ogleduh. Iz Vidma poročajo: V nedeljo so v neki tukajšnji gostilni prijeli avstrijskega ogleduha Milana Zapletana, ki je skušal pregovriti zidarja Jožefa Pi-azza iz Tregesinamaj dobi načrte novih italijanskih utrdb na Furlanskem, ki jih je hotel Zapletan izročiti avstrijski vojni oblasti.
* Grozen čin moža. Iz Prage poročajo: V Velikih Popovicah so našli delavčevo ženo Broševo in njenega 151etnega vnuka mrtva. Umor je izvršil mož Broševe, ki je svojo ženo in svojega vnuka s sekiro ubil. Zločin je hotel s tem prikriti, da je trupli s petrolejem polil ter zažgal. Broša so aretirali.
* Vojne igre. Z Dunaja je prišla vest, da se bodo še v teku tega meseca vršile v vseh večjih garnizijah v Avstriji vojne igre, katerih se bodo morali udeležiti vsi oficirji. K tem igram bodo povabljeni tudi rezervr1* častniki, ki se jih bodo lahko udeležili. Če se bodo in kedaj se bodo vršile te vojne igre tudi v Ljubljani, še ne vemo.
* Ruski roparji. Iz Petrograd a poročajo: Posestnika Kovtunoviča iz voroneške gubernije so napadli štirje roparji, ki so se v policijskih uniformah predstavili kot člani uradne preiskovalne komisije, da uvedejo preiskavo zaradi ponarejenih bankovcev. Ukradli so mu 18.000 rubljev ter pobegnili. — Nedaleč od Rostova so roparji napadli poštni vlak vladikavkaške železnice ter težko poškor>wali več oseb. Ukradli so 55.000 rubljev ter pobegnili.
* Sleparski baron. Iz Budimpešte poročajo: Baron Ernst Gudenus je izginil iz Budimpešte. V Avstriji in na Ogrskerrf je napravil za več nego en m'iiion kron dolgov. Pri meničnem in trgovinskem sodišču je bilo vloženih za več nego 100.000 kron meničnih tožb. Na vseh teh menicah je podpis baronove mat°re. ki pa odločno izjavlja, da ti podpisi niso njeni. Več upnikov ie naoravilo kazenske ovadbe ter zložilo potrebno vsoto, da se uvedejo pogajanja za izročitev sleparija.
* Avtomobilni promet leta 1913. Pričakovati je, da se bo prodaja avtomobilov leia 1913 zaradi uvedbe cenejših, vatčnejših in varnejših tipov, mogočno povzdignila. Naši trgovski in industrijski krogi so že dalj časa čutili potrebo hitrega in ce-nega vozila, ker je dosedanja visoka cena avtomobilov širše občinstvo zadrževala od nakupa te vrste voz. Firma Laurin & Klement se že dalj časa peča z izdelavo lahkega, v vzdrževanju cenega, ter v obratu varnega vozila, ki bi lahko premagovalo vse zapreke, naj bodo že terenske ali vremenske. Ničesar ne izdamo, ako že danes omenimo tip »S«, ki ga bo omenjena firma letos uvedla, močno spopolnjenega na trg in ga bodo gotovo krogi, ki jim je namenjen, z veseljem pozdravili in mnogo kupovali. Obsežen, prekrasen voz bo to po najnižje mogoči ceni, ki ga bo vsak brez šoferja vzel seboj, kamor pač avtomobil priti more. Kakovost njegova bo tako oči-vidna, da bo vsak ponosen, imeti ta voz »S« in se z njim voziti; nobenih posebnih izdatkov ne bo imel in vedno bo pripravljen za delo. Odlične lastnosti avtomobila za poklicno življenje so doslej najbolj vedeli izkoristiti Angleži. Tekom lanskega leta je bilo izdanih 14.371 avtomobilskih licenc več nego predlanskim, tako da je vsega skupaj vpisanih 90.953 avtomobilnih vozil. Pri v naši državi tako visoko razviti avtomobilni industriji in pri našem živahnem trgovskem prometu bi bilo želeti, da se tudi mi približamo temu številu. Ni dvoma, da bi marsikatero trgovsko in industrijsko podjetje ob rabi avtomobila doseglo večji obrat. Upamo, da bodo te vrste v naših trgovskih in industrijskih krogih dale ponoven povod za rešitev vprašanja: »avtomobil ali konji?« in da bo z zvečano uvedbo tega bržega in modernega prometnega sredstva tudi v tej smeri moči zaznamovati precej-šen napredek._
Spominjajte se
i jraft«? jprttf
Telefonska In brzojavna poročila.
Finančni odsek.
Dunaj, 17. januarja. Finančni odsek je danes pričel razpravo o davku na žganje ter je sklenil zaključiti debato v 3 dneh.
Razveljavljen zakon nadvojvodinje.
Dunaj, 17. januarja. Bavarsko vrhovno sodišče je razveljavilo zakon nadvojvodinje Izabele Marije, hčerke nadvojvoda Friderika, s princem J ur jem Bavarskim.
Vodnopravnl odsek.
Dunaj, 17. januarja. Danes se je sestal vodnopravni odsek ter je I predlagal poslanec Friedman, da naj ; se na zahtevo alpskih poslancev iz-j popolni vodnopravni zakon, vsled j česar so sklenili, da se odsek odgodi za 4 tedne.
Borza.
Dunaj, 17. januarja. Borza danes dobro tendira.    Report znaša danes ; 7%, med tem ko je znašal še pred 1 dnevi 73A%.
Samomor državnega poslanca.
Semering, 17. januarja. Danes ponoči se je ustrelil ogrski državni poslanec Varadv, ki je nedavno izstopil iz ogrske vladne stranke.
Češko-nemška   spravna pogajanja.
Dunaj, 17. januarja. Konference glede posameznih točk zakona glede jezikovnega vprašanja pri deželnih uradih na Češkem in glede notranjega uradnega jezika se bodo bržkotne že prihodnji teden zopet pričele. Te konfrence se bodo vršile pod predsedstvom ministrskega predsednika v navzočnosti namestnika kneza Thuna. Upajo, da se bodo te konference v kratkem zaključile in da se prično že v začetku prihodnjega meseca posvetovanja z zastopniki strank.
Praga, 17. januarja. V Hrudimu je govoril poslanec dr. Kramar o če-škc-nemški spravi, ter izjavil da je sprava nemogoča, dokler ni rešeno jezikovno vprašanje pri avtonomnih in državnih uradih v zmislu popolne ravnopravnosti obeh narodnosti. Zahteval je tudi uvedbo demokratične volilne reforme, ki naj se sprejme v prvi etapi spravnih pogajanj.
Skupna seja čeških dežeinozborskih strank.
Praga, 17. januarja. V včerajšnji seji narodnih socijalcev so sklenili, naj se pokliče k skupni seji dežeinozborskih strank, na kateri se bo govorilo tudi o ureditvi vprašanja učiteljskih plač, tudi poslanec Pa-cher. Sklenili so tudi, da pokličejo k seji tudi poslanca Klofača z izrecno željo, da se posv:tujejo zborovalci tudi o ureditvi plač deželnih uradnikov in nastavljencev.
Kandidatura dr. Začeka.
Ifranice, 17. januarja. Na zborovanju čeških zaupnikov so sklenili zborovalci, da postavijo kot skupnega kandidata za VIII. češki mestni j okraj bivšega češkega ministra roja-! ka dr. Začeka. Dr. Začek je kandidaturo sprejel.
Odstop linškega župana.
Line, 17. januarja. Kakor se zatrjuje, namerava linŠki župan, državni poslanec Dinghoffer, ods »opiti. Vzrok njegovega odstopa leži deloma v strankarskih razmerah.
HrvaŠke zahteve.
Budimpešta 17. januarja. »Az Est« prinaša pogovor s hrvaškim ministrom Josipovićem, v katerem Jo-sipovič trdi, da se mora najprej konstatirati, kakšne zahteve je Hrvaška upravičena staviti, in da se mora nato tem zahtevam neopravičeno ugoditi. Med zahteve,, ki so odločno upravičene, se mora prištevati sprememba železniške pragmatike vsaj v toliko, da nima nobenih jezikovnih odredb, in izpeljava zakona v hrvaških krajevnih imenih. Važno bo tudi finačno vprašanje. Na Hrvaškem zahtevajo, da mora dati Ogrska Hrvaški gotovo vsoto na razpolago, ki naj bi se porabila v okviru avtonomije. Obresti tega posojila naj se vstavijo v avtonomni budget za Hrvaško. Ta kredit naj bi znašal približno 50 milijonov kron. Če bi ogrska vlada to dovolila, bi se lahko osnovala na Hrvaškem delazmožna vladna večina. Proti tem zahtevam nastopa ogrsko javno mnenje in poli-čne stranke na Ogrskem,
Plemstvo.
Budimpešta, 17. januarja. Cesar je podelil plemstvo slikarju Josipu Koppayu z naslovom pl, D trpga.
Aretirani ogrski častniki.
Budimpešta, 17. januarja. Na drugem mestu smo poročali, da so aretirali povodom preiskave glede podkupovalne afere ogrskih častni-
'"•v r>o--.o/inm   opr-sji?vo vojaškm
nabornikov več častnikov in sicer po večini častnike 32. budimpeštanske-ga polka. Ogrski brzojavni in kore-spondenčni biro te vesti dementira v toliko da pravi, da so pretirane in da je ta preiskava glede goljufije oprostitve vojakov v zvezi z afero Bodor šele v predpreiskavi.
Srbski vohun.
Budimpešta, 17. januarja. Bel-gradske »Večerne Novosti« poročajo, da je bil njih urednik Štefan Ra-dosavljević pred meseci aretiran v Pančovi kot vohun in da ga je policija v ječi ubila. Ogrski korespondenč-ni biro poroča, da je bil Radosavlje-vić res aretiran in da preiskava proti njemu še ni končana in je popolnoma zdrav v ječi.
Eksplozija v Trstu. Trst, 17. januarja. Malo minut pred polnočjo je eksplodiral na par-niku »Sebenico« karbid. Eksplozija je bila strahovita. Slučajno so bili na parniku samo 4 osebe od katerih sta en kurjač in neki albanski težak težko ranjena, ostala dvr. pa lahko. Vsled eksplozije so se pretresle hiše ob pomolu »Sanita« in šipe na Rivi so popokale. Škoda je velika.
Dva aretirana aviatika.
Petrograd, 17. januarja. »Novoje Vremja« poroča, da so v vasi Sosice aretirali dva aviatika, ki sta se izkazala kot avstrijska častnika. Oddali so ju sodišču v Kijevu.
Veliki  knez  Mihael Aleksandrovič.
Petrograd, 17. januarja. Car je izdal manifest, v katerem so oprošča Mihael Aleksandrovič pravic do re-negentstva v slučaju, da car umre pred polnoletnostjo prestolonaslednika. Njegovo premoženje se stavi pod kuratelo pod nadzorstvom carja.
Ruski potni list.
Petrograd, 17. januarja. Predlog notranjega ministrstva glede podaljšanja veljave 10 in pol mesečnih nerabljenih delavskih potnih listov se nanaša izključno na potne liste za delavce, ki gredo v Nemčijo.
Predsednik francoske republike.
Pariz, 17. januarja. Ker pri snoč-nem poskusnem glasovanju ni dobil nobeden izmed kandidatov absolutne večine, so se sestali zvečer radikalni poslanci k zborovanju ter sklenili, da gre posebna deputacija republikancev k Poincareju in ga prosi, da v interesu discipline odtegne svojo kandidaturo. Vsi republikanci so namreč za Pamsovo kandidaturo. Poincare pa je odklonil zahtevo deputacije in je izjavil, da svoje kandidature ne odtegne. Nato se je deputacija vrnila na zborovanje ter poročala o neuspehu svojega koraka. Razpoloženje na zborovanju je vsled tega postalo silno razburjeno in je prišlo celo do tumultov. Poslanci so kričali: Poincare je klativitez! Umoril je disciplino! Njegova kandidatura je sramota! Odkar je kandidiral princ Napoleon, ni bilo podobnega! Sklenili so, da se naj vsi zedinijo na kandidaturo Pam-sa. V zlic temu upajo Poincarejevi prijatelji, da bo prodrl Poincare. V političnih krogih pa se izraža mnenje, da ne bo dobil niti Pams niti Poincare večine pri ožjih volitvah. Pojavili se bodo namreč novi kandidati in kot taki se imenujejo: D e 1 c a s s e in P i c h o n, pa tudi R i b o t in D e -schanel, ki sta že odstopila od svoje kandidature.
Bolgarske železnice.
London, 17. januarja. V par dneh dospe sem bolgarski finančni minister Theodorov, da se posvetuje zaradi železniških vprašanj v okupiranih krajih.
Kitajska in Rusija. Petrograd 17. januarja. »Novoje Vremja« poroča da se Kitajska mrzlično pripravlja na vojno z Rusijo, ki izbruhne kakor se zatrjuje, spomladi.
Homerule.
London, 17. januarja. Angleški parlament je sprejel v svoji snočni seji zakon o irskem parlamentu, Homerule, z nepričakovano veliko večino. Vladne stranke so resultat pozdravile z viharnimi klici. Pred parlamentom je bila zbrana velika množica, ki je prirejala viharne ovacije. Zakon se predloži sedaj zbornici lordov ter se vrši takoj formalno prvo branje. Meritorna debata se vrši šele v drugem branju, ki se prične dne 27. januarja. Skoraj gotovo je. da bo zbornica lordov zakon o irskem parlamentu zavrnila.
Naseljeniškl zakon.
Washlngton, 17. januarja. Ameriška zbornica je sprejela novelo k naseljeniškemu zakonu, ki določa, da morajo plačati paroplovne družbe, če pripeljejo v Ameriko bolnik" iz inozemstva, za vsak slučaj 200 dolarjev globe.
Japonska in Amerika.
New York, 17. Januarja. Iz Wi i i. stadta (Curacas) . porgčaja
oče Japonska po dovrSitvi Panam-kega prekopa skrbeti za izboljšale razmer z tatinskimi državami v
\meriki.
Stavka v Severni Ameriki. New York, 17. januarja. Dogovor, da bo pričelo 35.000 kurjačev severovzhodnih železnic stavkati je i&oro gotov. Vsa pogajanja so se razbila in če izbruhne stavka, bo stavljen skoro ves promet. Obenem bo pričelo stavkati tudi 12.000 hotel-kih uslužbencev. Stavka krojačev <e tudi ni končana.
TrlpoIHaniJa. Carigrad, 17. januarja. Italijanki veleposlanik je zahteval pri por-j. da odpokliče Turčija   vse svoje čete in častnike iz Tripolitanije. Nesreča na morju. Oporto,   17. januarja. Angleški Mrnik »Veronese« se je ponesrečil ri Oportu.   Izmed 136 potnikov se je rešilo 89,   16 jih je utonilo, druge It pogrešajo.
* i *
MED VOJNO IN MIROM.
Situacija.
Sofija,  17. januarja. Rusofilski n  Bolgar« piše, da se je glasom odajnih   informacij   situacija v obeh spornih   vprašanjih v turškem in romunskem vprašanju znatno iz-Sala in da se bosta zadevi v krat-m ugodno rešili.   Bolgarska ima iriie svojih zaveznikov na svoji ni, ter se zlasti Rusija gorko za-/ema za pravično stvar Bolgarske. Dunaj, 17. januarja. Z ozirom na ;. da je prišlo glede severne me-Mbanije do sporazuma med Rusl-\ v str i jo se zatrjuje na Dunaju v diplomatičnili krogih,   da se med-irodna situacija kolikor je v zvezi banskim vprašanjem ne sme pre-iti preveč pesimistično. Situacija radiju   izboljšanja   in stališče vlad ni intransingentno. Nobena ned obeh vlad noče izzvati evrop-kega konflikta. Dunajski dipiomatič-krogi   zatrjujejo,   da vstraja Av-ija   brezpogojno *a stališču, da Skader   ne sme postati Črnogorski, noročilih  konzulov iz Skadra se hivalstvo protivi črnogorski oku-iji,   ter grozi z oboroženo rezi-nco. Zato je našel avstrijski pred-/ da naj se oškoduie Črna gora za -  ider z drugimi rodovitnimi pokra-ansi   na svoji severovzhodni meji vccel razumevanja.
Dunaj,   17. januarja. Današnje • ' ciialno poročilo o situaciji poudar-. da še do te ure ni došla vest. ^ bili veleposlaniki v Carigradu iz-:'*Ii Visoki porti   kolektivno noto. \adalje se naglasa, da se je bolgar--romunski spor ublažil in da bo-. i veleposlaniki v Londonu čakali demarcho v Carigradu   in da se : odo še le potem   posvetili vprašanju glede omejitve Albanije.
Črna legija.
Dunaj, 17. januarja. »Zeit« poroča, da se ustanavlja v Bosni in Hercegovini črna legija, ki naj bi bi-
i podobna žalostno znani legiji iz !. 1909. Vlada oborožuje katoliško in
nuzlimansko prebivalstvo proti Sr-' om.
Bolgarsko-romunski spor.
London, 17. januarja. Dr. Danev h v imenu bolgarske vlade predložil munskemu delegatu Jonescu bol-ski protipredlog. V tem protipred-iogu se v principu priznava Romu-pravica do kompenzacije. Bol-irska je pripravljena,   da odstopi Romunski ozko ozemlje, ki se priče-tik pri Silistriji in se končuje ob Črnem morju, 5 km južno od sedanje komunske meje.    Jonescu je izjavil, da je bolgarski predlog nesprejem-\\ ker Bolgarska noče odstopiti Si-isirije. O bolgarsko-romunskem sporu bo konečno odločeval romunski ministrski svet prihodnjo nedeljo. Nota velesil.
Carigrad, 17. januarja. Vsi veleposlaniki sc dobili že svoje instrukcije ter je upati, da podajo skupno noto že tekom današnjega dneva.
K«os.
Atene, 17. januarja. Na otoku Kiosu se je vršilo včeraj velikansko ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 15.000 C6tb. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija za priklopitev otoka Kiosa h Grški. Resolucija se odpošlje v obliki memoranduma konferenci veleposlanikov v London.
Romunsko-bolgarske zadeve.
London, 17. januarja. Reuterjev biro poroča, da je imel predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev dolgo konferenco z romunskim poslanikom Misujem in romunskim ministrom Jonescu jem. Nato je dr. Danev brzojavno poročal v Sofijo. Minister Jonescu, ki je hotel obiskati še Pariz, Berolin in frunaj, je izjavil, đa odpotuje še danes v Bukarešto. Nadaljna pogajanja °o vodil romunski poslanik Misu, ki bo dobil eventualno tudi nove in-
strukcije. Odločitev v romunsko-bol-garskem vprašanju bo padla v nedeljo zvečer.
Kriza v Srbiji. Beigrad, 17, januarja. Polkovnik Bojović je podal svojo demisijo zaradi spora z vrhovnim vojaškim poveljništ-vom, ki je zahtevalo, da naj napredujejo vsi častniki, ki so se izkazali v vojni ne glede na to, če so napredovali v zadnjem letu.
Satisfakcija v Mftrovicf. Beigrad, 17. januarja. V Mitro-vici se je vršilo včeraj popolnoma enako kakor v Prizrenu slavnostno ra2obeŠenje avstrijske zastave. Avstrijski konzul v Belgradu dr. Wiidner se je še zvečer vrnil v Beigrad.
Nemiri v Turčiji. Frankobrod, 17. januarja. Iz Carigrada poročajo listi, da se je pričelo v vilajetu Basorah močno separatistično gibanje, katero vodi poslanec Falitpaša. Odstavil je minuli teden že več vladnih uradnikov in jih namestil s svojimi pristaši. Podpira ga financijelno šejk Nubarek iz Konseita. Porta do sedaj tega separatističnega gibanja še ni mogla zatreti.
Izjeva turškega poslanika v Bukarešti.
Bukarešta, 17. jan. Tukajšnji turški poslanik, ki je bil nemudoma odpoklican v Carigrad, da poroča tam o stanju romunsko-bolgarskega vprašanja, je izjavil pred svojim odpoto-vanjem, da je ohranitev Odrina za Turčijo v interesu obrambe Carigrada neobhodno potrebna. Predati Odrin in Egejske Otoke, bi pomenilo izvršiti samomor. Turška vlada se mora boriti proti turškim častnikom, ki zahtevajo revanžo. Obziri na velesile so dosedaj zavlekli izpolnitev te želje.
Solun.
Solun, 17. januarja. V merodajnih grških krogih še sedaj niso na jasnem, kaj naj bi se napravilo s Solunom. Gotovo je, da bodo Grki na vsak način zavarovali svoje gospodarske interese. Solun bo postal morda prosto pristanišče ali pa se bo moral doseči sporazum s posebno carinsko unijo.
Poveljnik makedonske in epirske grška armade. Atene, 17. januarja. Izšel je kraljev ukaz s katerim se imenuje prestolonaslednik Konstantin za vrhovnega poveljnika grške armade v Makedoniji in v Epiru.
Turška križarka Medžidie.
Atene, 17. januarja. Turška križarka Medžidie je odplula neznano kam, vendar pa se dosedaj Še ni vrnila v Dardanele.
Odrinsko vprašanje. Beri n, 17. januarja. „Lokalan-zeiger* poroča iz Pariza, da je dobilo ministrstvo jako zanesljiva poročila iz Carigrada, glasom katerih Turčija glede odrinskega vprašanja že nekoliko popušča. Pričakujejo, da bo podala Turčija vsaj toliko povoljen protipredlog, da se bo lahko o njem razpravljalo.
*
Zasedanje štajerskega deželnega zbora.
Gradec, 17. januarja. Na pritisk nemških nacionalcev se skliče deželni zbor štajerski sredi meseca febru-arija. V torek je imel namestnik Trof Clary-Aldringen konfrenoo z deželnim odbornikom Robičem in dr. Korošcem, katera je pozval, naj mu predlože slovenski klerikalci svoje zahteve. Konferenca se nadaljuje prihodnji teden.
Avdijenca.
Dunaj, 17. januarja. Cesar je sprejel vojvodo Avarnskega v posebni avdijenci. Vojvoda se mu je prišel zahvalit za odlikovanje z redom Sv. Štefana.
Socljalno-politični odsek.
Dunaj, 17. januarja. V socijalno-političnem odseku se danes razpravljali o aferi Canadian—Ralway-Paci-fic-Company. Stališče vlade je zastopal dr. Ri^dl, ki se je skoraj docela identificiral s Pacific-Compa-nyjo.
Švedski državni zbor.
Štokholm, 17. januarja. Kralj je otvoril švedski storting s prestolnim govorom ter je naglašai, da živi Švedska v najožjem prijateljstvu z vsemi sosednimi državami.
Evropska konferenca. London, 17. januarja. V seji angleškega parlamenta je predlagal liberalec Hason, da naj angleška vlada skliče evropsko konferenco. Vlada je odgovorila negativno.
Gospodarstvo.
— Žrebanje. Pri žrebanju srbskih srečk iz leta 1881 je zadela glavni dobitek v znesku 65.000 frankov ser. 4881, št. 7; dobitek v znesku 10.000 frankov pa ser. 2119, št. 14. — Pri žrebanju srbskih tabačnih srečk je zadela glavni dobitek v znesku 100.000 frankov ser. 2456. ši. 87.
Danišnii Ust obsega 6 stran.!
Izdajatelj In oJgovorn! urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Žitne oene v Budimpešti.
Dne 1? januarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913      . za 50 kg 11-99
PSenica za oktobei 1913.  . za 50 kg 1207
Rž za ap.il 1913       ... za 50 kg 10 29
Rž za oktober 1913 ... za 50 kg  973 i
Oves za april 1913      . . za 50 k* 10-89 |
Oves za oktobei 1913  . # za 50 kg  9 20
Koruza za maj 19H      .  . za f>0 kg 773
Koruza za julij 1913 ... za 50 kg 792
Meteorološko porodio.
Višina nad morjem 306*2 Srednji mčnl tlak 758 mm
| januar.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	e 2 r- —	Vetrovi	Nebo
16 •i	2. pop. 9. zv.	7369 737 2	—4*5 —58	si jvzh si. szah.	oblačno sneg
17.	7.zj.	7367	-5-5	»	oblačna.
Zbirka
avstrijskin zalosev
v slovenskem jeziku.
L zvezek:
Bazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in   prestopkih z dne 27. maja 1862 ŠL 117 drž.zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; po pošti 6 A 20 vin.
jfarodna knjigarna
v Ljubljani.
prodaja io pošilja po pota povzetju Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
Ako Iščete
dober, zanesljiv nakupni vir za žepne, stenske ure in budilke, zlatnino in sre-brnino, glasbila, usnjato, manufakturno in jekleno blago, gospodinjske predmete, optično blago, kadilne priprave, toaletne priorave, igrače, orožie itd., — zahtevajte po dopisnici od razpošiljalnice
JAK RORAD, e. io kr. dvomi dobivate!] i Mosta štev. Z392 (Čefti) bogato ilustrovani glavni katalog s 4000
slikami zastonj in poštnine nrosto. Razpošilja sa proti povzetju ali predplačila, Bres rizika.  —  Zamenjava dovođena ali denar nazaj.
norm. —2 5* Padavina v 24 urah 17 mm.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega, srčnodobrega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta itd. gospoda
Valentina Turka
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov tolažilnega sočutja in iskrenih simpatij, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zavoljo tega se čutimo dolžni izreči na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali na katerikoli način svoje sočutje. Zlasti pa se še zahvaljujemo prečastiti, duhovščini, gospodom Petru Brožičeviču, župniku v Preridu, Antonu Žnidaršiču, župniku v Dragi in Leopoldu Črnetu, župniku v Babinem polju, za tolažila ob času bolezni in za duhovniško spremstvo pri pogTebu, dalje gospodični M. Mavrin, šolski voditeljici v Novem kotu, za častno spremstvo s šolsko mladino, kakor tudi velespoštovanemu učiteijstvu iz sosedstva ter vsem onim številnim sorodnkom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in od daleč, da spremijo predragega pokojnika na poti k večnemu počitku.
Vsem naša najiskrenejša zahvala. 263
V Novem kotu, dne 15. januarja 1913.
Žalujoči ostali.
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brez dovoljenja knezo škofijskega  ordinarijata izdal
Tinček: Hudaklin. si   Cena 1 krono, s pošto 1 Vrono 10 vinarjev, n
Narodna knjigarna v Ljubljani, Prešernova ul. 7.
G. kr. avstrlfske
državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
=_ - ■  _=r=   Veljaven od 1. naja 1912.  =====--=
Postaja; LJubljana tninl kolodvor. Odhod.
6a52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfov©, Stražo - Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K6ln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) fdirektni voz Reka-Opatija-Solnofcrad.J
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudoifovo, Stražo - Toplice.
8- 32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz g sfeste, Celovec.
6"3£ zvceer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. St Janž, Rudolfovo.
10»OQ po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste. Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Gori r   Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9"51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni Iz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage. Dunaja, Linca. Celovca, K51na Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- Jg zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
•"18 po noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-pfic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Oo-riceJrbižatJesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postal*! Mobliana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27f 11-50, 3-12y
7*{|9 (i1«2£ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 0*42, 11-00, 2-41<
**1S» <10*2& ob nedeljah in praznikih).
lepe,  debela,   razpošilja  po postnem povzetju kg K 1 60, dokler je še kaj zaloge, 259
Josip Černelč, trgovec, Sv. Petor pod Sv. Gorami na Štajerskem.
v bogato iiustrovanem glavnem katalogu
firme c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most st 2396 (CeiLio)
veliko izbiro dobrih, cenih flanelastih odej za na posteljo po K 170, 240 in nanrej, koltre po K 5'—, stenske preproge po K 4*80, konjske odeje po K 5*—, namizne in posteljne garniture do K 13*—, zastorji, platnino itd. in se priporoča ob porabi zahtevati ta katalog zastonj in poštnine prosto, ker t<i mali trud se Vam izplača
Kcrpođilja se preti povzetje al! jtredplaSUn. Bret rizika.  —  Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Vabilo na
katera se vrši
v soboto, dne 18. januarja
viitiiiDiisUL
Rimska cesta štev. 19-
Vstop prost. K obilni udeležbi vabita najvljudneje
Fani in Anton Novak.
! Budilke z zvoniskim zvončnica !
St 44S4. I.i kvaliteta, •
3 - urnim udarjanjem pol e   m   celih   ur   in budilno YhB  pripravo   s premičijivim L\ wl   kazalom, z glasno donečim I  noncem, t gladkupolira> nim robom, 30 cm v premeru, kazalnikom   s steklom, kompletna 8 3 zlato-bronsiranimi utežmi S triletno   pismeno garancijo
samo I K 7*80 samo ! St   • S »tonoči ave-
tlikajocim se kazalnikom K 8 40 Najcenejša ku* hinjaka okrogla ura brec budilne priprave, 30urnim navitiam na pero, m cm premera K 3 ^0.
Brea rizika I Zamena dovoljena ali denaa nazaj Razpošilja po povzetju, ali ce se vposlje denar aapre.
prva tvornica ur 3an Konrad,
c. in kr. dvorni dobavitelj. Most, št 2373 (Češko)'
Glavni katalog s 4000 slikami se polije na zahtevo vs komur gratis in franko
Za popravila
9 J**1M
in izdelovanje
suknenih čepic
se vljudno priporoča 252
Feliks Žagar
krznarski mojster LJubljana, Salendrova nUca 4
zraven županove hiše, bivši večletni pomočnik pri g. H. Waneku.
Zunanja naročita sc točno izvršujejo.
C.kr. državBO-želeinUUto raniateUstvo v TtsIil
i
Pipe za kadilce
solidno izvršene, po najnižjih tvorni Sitih cenah, štm 8 03. Fina roiena pipa s leseno glavo s rjavimi žilami, ocitoć a kovino okov-tn, ki brani zoprno vsrkavanje bage, s roieno cevjo, doSgiin. roženim ustnikom t rotenim odlivom In kavčukovo cevjo, i4 cm dolga K X 90 Pipe boljše iavrsitve K 2'80, 3-60, i SO in vcc. Razpošilja proti poslatvi denar« ja naprej, priitevli poštnino ali po povzetju
C in kr. i>*ml eobaviteU
]an Konrad
razpošiljalnica v Mostu St. 2386 (Češko).
Brez rislka. Zamena do^oljer« ali denar časa}. Glavni katalog i okoli 400*• slikami na zahtevo sastoaj is poštnine prosto
bSHHHzsi
7954
idat! Poštena
B sodno in polletno odvetniško prakso
išče mesta. 164
Vstop takoj ali v doglednem času. Ponudbe na uprav. »SI. Nar.« pod ,št. 1000*.
Motor
na bencin 4 PH rabljen, toda dobro ohranjen z vso opravo in
cirkularno žago
s transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. fciški, Kolodv. ulica št. 1S1, kjer si jih lahko ogledajo Se v porabi. Dopisi poštni predal 65, LJubliana. 244
se sprejme na stanovanje.
v Selenbnrgovi ul. 6.1. nad. leve«
196 ,
Sprejme se
rali pili
na Spodnjem Koroškem.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 255
S Zgubljena Je s
usnjena ročna torbica
z denarnico, robcem, zrcalom iu ključem.
Pošteni najditelj naj jo odda na magistratu. Ker je stvar za lastnika kot drag spomin važna, dobi najditelj lepo nagrado. 194
fnfita zm b. ha si si
priredi vsako sobato 48
Me io koncertne gosli!
z godboi
Pristna vina, isvrsica jjeails, zelo ZBterE3 sens.
13E
i
Samo najt-o\}&i izdelki brchibne izvršitve. Št. l!2Vi šolske gosli, 4 « vel s plamenenim poliranim Unom K -—V; St. U31 - šolske gosli *.'« vel z lepo plamen enim poliranim dnem. boljša kakovost K 6 5.i, št. IfSMl Šolske gosli * t velike, vložene, lepo plameneno dno, prav prilmbljena vrsta K 7 60. t>ol3*e gosli z garnituro iz ebeno-vine, dobrega glasu in izvršitve po K 8'4», 9, 10.89; št 213V* orkestrske co.li z garnituro iz ebe-novine K 10*80; loki iz gosli po K —-90, 110, 1-.0, 2—, 2-20 in naprej. Citre, harmonike in orglice, okarine, klarineti, pihalni instrumenti, graniotoni itd. v največji izberi. Brec rizik.*. Zamena dovoljena ali denar nazaj Razpošilja po povzetju a!i denar naprej
c in kr. dvorni dobavite!] JAN &Q!d&AD
razpošiljalnica glasbil v Mostu št. 2379 (Češko).
Glavni katalog s 4»O0 slikami na zahtevo zastonj in poStriine prosto
Samo 5 k<*on
stane stoja pristna švicarska rern.n-totrka patentirana nra na sidro, sistema Rosskopf Štev. 40G0. z tnatlviiim sidrom, natanko regcllrena s triletno pismeno ja-arciiL'. Št. 4082. Ista s sekundnim kaislcem K 5*50. Brez rizika. Zaraena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja proti povzetja ali če sc pošlje denar naprej prva tvornica or
JAN KONRAD
c ia kr. dvomi dobavitelj, fficst štev. 2369 (ČeSko). Glavni katalog s 4088 slikami na zaktevo gratis in franko
Moderno urejeni umetni in
Važno za vsakega Slovenca, ki hoče razumeti po,*3ve v političnem življenju!
,_=====  saESE^Av Ecrerjra«rAi ______________
,1 hjM     iii slB iill ii stali ali
kratek izirsd v praktično gscHtika". ""^SUl
Spisil lifudevit Fnrlanl. izddl in založil Vekoslar Spiattter, urednik v Celfn, pu
katerem sc knj ga dobiva. Cena izvodu 2 K 59 TA po pošti 2 K 70 vin. 135
na Kranjskem v bližini železnice, s stalno vodno močjo, velikimi skladišči, stanovalnimi in gospodarskimi poslopji v najboljšem stanju, hlevi in svinjak ::  ter velikim gospodarstvom  :: ::
se tm proda aH h v zakup.
Ponudbe pod „Moderne M&hle"
na upravništvo »Slov. Naroda« 149
St. 12. pr.
201
Vsakdo dajo prednost mejim prima solingenskirn br;;</am
iz najbolj8e*ra sn?l, »rebrnoa* iekla kovano, na roko brufeue, R.Jcstreja posnete, pripravljene z.iakojšajo J     »   V .iki fcritrv te pošlje v toku.
star. 8701. črno poliran roeai, V* otlo brušena V«
široka    ....... ....   K 1-70
Stev. is702. črno poliran ročaj, '/3  otlo bružens, *.'»
široka............K T*
btev. S70S. črao poliran roSaj, »/« otlo brufceaa, */■
iiroko............K 2m*0
Ster. 87U. črno poliran ročaj,  Vi otlo bm5et»a, a,»
iiroko...........K 3*6o
X»jbolaa britoT BGra.eIos*3 se alaati pr'pToša pror. brivcem. Retrisirir. ;7j»mka. DoMva te samo pri raofi firmi: Št. 22. črna poliran ročaj, klinia */» Sir., V* et'.o brušena k 2"—. št, 56, ista, *Jk liro*., Vj otlo brusen    K 8*80. — Bro-». rizika.  Zsmana dovo-
li«r>. f*lr dsn^'* aaa i. Po povzetju **«poi^Tfa o. Ir hr. dvoral dobavitelj Jan Konrad, razpešilia!-nlca v Mostu a t. 3382 (Češ no). — tflavni ki-1* loj? z okoli 4000 ali fc t mi z >» onj m poštnine prosto.
» Kmm
V ladnkrn čssa so se jsri poslopjih, katere straži vojaška straža, prime^ši tak5 dogodk:, iz katerih se da sklepat:, rfa občinsko terr; stražam ne pripisuje potrebne važnosti in jim na izkaziaje potrebne pozornosti.
Ker ima tak?! brezbrižnost Sahko nedogledne posledice, se občšnstvo v svrho preprečenja nesreč nujno opozarja^ cSa je vsako neopravičeno približanje k zastraženim smodnišnicsm na ljubljanskem p olj-j in na Gradu nedopustno ter nevarno; zlasti je treba na poziv takoj obstati, ker sicer stra Žalah ko strelja.
Mestni   rasagastrai  ljubljanski, I I^imihI i šini
Syrup Sarsaparlllae eompo* a sidrom.
Čistilo krrL Stckl. K 5*60 ia 7-58.
dne 9. januarja 1913.
Št 190/V.u.
240
Podpisani r.iesrni magistrat naznanja
ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.) da so v smislu § 34. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek
od 27« jaiDisas*]
imeniki onih mladeničev. ki pridejo letos k naboru v mestnem voja;kem uradu, Mestni dom. I. nadstroD.c in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kak bival
o izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v ilišČu ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
2) da so v smislu § 8. črn ovojnih predpisov
od 27. j a n is a g* j a d& 3. februarja
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894 rojenih, od 1. januarja 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 9 januarja 1913.
Caasid
Nadomestil« ze Pala-Expe!leV s sidrom. BoIeSIne nblaiu]o5e sredstvo za fdrgKSJe pri prehiajenju, revsnatiimu, prorino Ud. itd. Steklenica S — SO, T40, 2—,
Železnato   bsljakovinasta tinktura
s sidrom. Za malokrvnost in blediostost.
Steklenica K 1-40. Steklen'ca K 1-4«.
Do':!ra »e pl lekarnah aH pa nsravnost 9i
Dr. B8DBHH1 lekarne nPrl zlatem Ictu", IVaga I4 EUzabctsi tflda 5.
Otvoritveno naznanilo.
Usojam si slavnemu občinstvu javiti, da sem otvoril
a«r     sfeltof ji ulioi
ai>arno KraPS
ki je najudobneje urejena in z dvema najnovejšima biljardoma c. kr. dvornih založnikov Seifert in sinovi opremljena. — Točijo se najfinejše gorke in mrzle pijače, ter so cenj. gostom mnogoštevilni tu in inozemski listi na razpolago. — Moje dolgoletno delovanje v kavarni Europi jamči za točno in sol. postrežbo.
Z velespoštovanjem 262       !■ Krapš, kavarnar.
skrbno za-
streljcn in opremljen z državnim pečatom o tem Samo dobra kakovost in lično izdelano blago, jamstvo za brezhibno funkcioniranje. S*. 100 Samokres lefauchenx, kaliber 9 mm, svetlo poliran, s poliranim orehovim držajem, petelin se lahko zapre, K 8' Št. 101. kaliber 9 mm najfineje ponikljan K 9* — St. 104. Samokres na centralni ogeni, kaliber 9 mm, sesterostrelen K 10- . Št. 105. Isti fino ponikljan kaliber 9 mm K 11'50. Največja izbira samokresov, žepnih pištol, tercerol, pištol za gonjače in vinogradnike, floberti Tesching, lovske puške. Lovske potrebščine streljivo itd. dobite v mojem glavnem katalogu s 4000 slikami, ki se vsakemu pošlje gratis in franko. C. kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica Most. št. 2390 (Češko). Razpošiljanje po povzetju, Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Skladišče
pripravno za delavni® se takoj odda na Ambroževem trgu 9 v tjubljsni,
Psiček
80 ie zatekel. Lastnik lahko pride po njega proti odškodnini.
Kje,   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 253
£e j okras vsaki sobi je moja imitirana, smirenska stenska preproga.
S Št 2097, 9 prve ka-^| kovosti, j  po obeh '   straneh . enaka, različni ■vtorci, kakor srne,
labod, gnom, lev, lovski pes, 2 papigi, lisica, tiger, gamsi, srna, jelen, iivršeno v lepih barvah, 1 :(» cm Sir., 20' cm dolgosti, komad samo K ' <i Št 900S isti z vzorci kakor srna, jelen, lev, pes, okoli 90 cm Sir., I SO cm dolg. samo K 4*80. Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej,, 1'ovtrov itd. v mojem glavnem katalogu. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar na*a; Po povzetju «li za denar naprej r2znoSi!ja
o. ia ki*, dvorni dobavitelj
*S JtL IW iidltfllAD raipošlljalniea v Mosta, it 2384 (Ccško).
Glavni  katalog  -> 4C00 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Leden
(hladilnike)
velike in male za točeoje piva z ogljen-Čevo kislino ali samo s pipo
kupi iz droge reke zalega piva na delt
Ponudbe na upravništvo »SI Naroda«.
lilij
ki bi hotel priti v Novo mesto za po* močnika ali mojstra. Ve5 se izve pri meni. Peter Gorupic, bo^ad m po> sestnik v Sandiji. 204
Zastonj
in poŠt. prosto dobi vsak na zahtevo moj glavni katalog s 40G0 slikami porabmh !
in darilnih predmetov vseh vrst. Razpošiljalnica Jan Konrad, c. in kr dvorni dobavitelj v Mosta št. 2400 (Češko).
Nikljaste žepne ure K 4 20. srebrne ure i K 8*40, nikljaste budilke K 290, ure na | nihalo K 8*50, ure s kukavico K 8 50, gosli K 5-80, harmonike K 5'—, samokres K 6"—.  Usnjato, jekleno, manufakturno
blago itd. v najbogatejši i/bri. RazpoSilja se proti povzetju el! predplačilu. Etsz rizika. —  Zamenjava dovoljera ali dcasr ^zz*.],
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16 1542
izvršuje šopke, vence In bukete
za razne prilike. — Delo umetniško okusno in po soSidnih cenah. |
piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice !
v veliki množini po zmernih cenah. — Naročila na deželo hitro in vestno.
9
Občinstvu že več let nudijo prav lepo parfumirane ustne vode Občinstvo jih rabi in označuje za prav dobre, ker so dobrega okusa, ne da bi pomislilo, če imajo tudi kako zdravilno vrednost. Ako bi o tem razmišljalo, pa bi ne polagalo glavne vrednosti na okus, nego vprašalo tudi po razkužojočih sestavinah. — Tudi ni vseeno, ali ustna voda slab vonj prikrije ali ga pa odstrani.  Dobra in učinkovita ustna voda naj ne parfurnira samo
ne?o nai tudi odstrani vse kisajoče se in nalezljive snovi odpravi ne* prijeten voni in vendar osvežuje.
Po teh načelih je napravljen lyso!orm S poprovo SU C i O.
LyS0i0rm S pOprOVO meto po znanstvenih raziskavah tudi doslej
za najboljše znane ustne vode po učinku šestkrat prekaša. Beli zobe Ker je na kozarec ustne vode zadosti samo 10 kapljic lvsoforma s poprovo meto, izhajamo z eno steklenico polne 3 mesece. Jako ceno in izdatno
Originalna brizgalna steklenica lvsoforma s poprovo meto stane K 160 po vseh lekarnah in drogerijah.
Zanimivo  knjigo  o  »Zdravju  in  desin fekci ji«   Vam pošljem gratis in franko. A. C. HUBMANN, referent »Lysoformwerke«, Dunaj XX
Kaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.