Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 295. v LUUM, v pmrttk, 28. decembra 1914. Leto XLU. Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , K 28-— sa en meseo „ . . „ 2-20 Si Nemčijo oeloletno . „ 29'-sa ostalo Inozemstvo . „35'— V Ljubljani na dom: ta telo isto nsprsj . . K 24'— SV OB SM8M „ . . „ 2'— f svrsvi prtitniB naitSni „ 1*70 5 Sobotna Izdaja: ~ sa oelo loto........ 7-— sa Nemči|o oeloletno . „ 9'— • ostalo uosemstvo. „ 12'— Iuserati: Enostolpna petltvrita (72 nun): za enkrat . . . , po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat......13 „ sa večkrat primeren popnst. Poraina oznaniti, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna pelltvrsta po 2 J vin. : Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, IzvzemM nedelje ln praznlko, ob 5. url pop. Hodna letna priloga Vozni red, KT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itn. 6/m. Bokoplsi se ne vračajo; neiraakirana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Noua ruska ofenziva. - Rusi zasedli Jaslo in Krosno. - lfelfk boi ob reki Rope. - Ruski car na boJISCu. ~ Nemci 40 km. pred lfarSaoo. - Maši osuofili uszoiki prelaz. Krvavemu borenju tudi božični prazniki niso prinesli odmora. Tisti, ki so pričakovali, da bodo pravoslavni spoštovali naš Božič, so se bridko varali. Ravno na sveti večer in celo sveto noč so Rusi, kakor nalašč, s podvojeno silovitostjo napadali naše čete, ki so sc v teh bojih hrabro držale. Na sveti večer so grmeli topovi, cvrčali šrapneli in delovali bajoneti kakor ob navadnih dneh tega velikanskega boja. Zelo važno je poročilo o bojih v Galiciji. Medtem, ko se naš položaj ob spodnjem Dunajcu ni izpremenil, je imela silna ruska ofenziva uspeh, da so Rusi zopet prišli v posest kotlin pri Krosnein in Jaslem. Dne 17, decembra so bili Rusi vrženi iz svojih postojank na črti Krosno—Zakli-czyn. Dne 20. decembra so se vršili hudi boji na fronti Krosno—Tuchow, naslednji dan so Rusi prešli v ofenzivo. Dne 21. decembra je poročal generalni štab. da so se Rusi v Galiciji z zelo močnimi silami zopet postavili v boj. Na sveti večer in v sveti hoči so Rusi s svojimi silnimi napadi pri-ilili naše čete, da so se nekoliko umaknile. Nasprotno so pa naši zavzeli prelaz Uszok in potisnili Ruse proti isku, kar yn (med Bochnio in Tarnovom, 61 km od Krakova, 17 km pred Tarnovom). Kolodvor v Slot-vini (51 km od Krakova proti Tarnovu, 27 km pred Tarnovom) in Biadolynah ni nič poškodovan. Ob Dunajcu pri Tarnovu pa še besni hud boj. V kratkem se bo obnovil osebni promet do Bochnie; sedaj vozijo samo še vojaški vlaki. V vseh vojaških bolnišnicah so se vršile prisrčne božičnice. Krakovske dame in redovnice so pod protekcijo soproge generala Kuka za vsakega ranjenega in bolnega vojaka pripravile primeren dar. Tudi ruskih ranjencev niso pozabile. Od vzhoda in severa pa prihajajo novi božični gosti, kakršnih Krakov že dolgo ni videl. Med ujetniki je znatno število Poljakov iz Ruske Poljske. Ujeti Poljaki so veseli, da bodo božične praznike preživeli v duhovnem središču vse Poljske. GRMENJE KRAKOVSKIH TOPOV. Cenzurirana »Nowa Reforma« (Krakov) piše: Danes, dne 23. decembra, so se med 6. in 9, uro zjutraj po par tednih zopet ponovno oglašali naši trdnjavski topovi. Slišali smo vrsto krepkih strelov, ki pa niso nikogar vznemirili. Gotovo je eden izmed naših »debelih stricev« (»grubih vu-jaškov«) nagajal našim sovražnikom. GANLJIVA DEMONSTRACIJA V KRAKOVU. -- RUSKI VOJAKI DEMONSTRIRAJO ZA POLJSKO. »Gazeta Krakowska« dne 23. decembra piše: Včeraj popoldne jc bilo krakovsko občinstvo v Grodzki ulici priča pretresljivega prizora. Avstrijski vojaki sprem-Uajo četo ruskih ujetnikov, ujetih zadnje dni v zahodni Galiciji. Med radovedno množico je bila skupina krakovskih dijakov, ki so ujetnike vprašali: »Ali ste Poljaki? « Ujetniki pritrdijo. Dijaki zakličejoi »Živela Poljska (Niech žyjc Polska)!« Ujet-niki-Poljaki dvignejo kape ter prav od srca zakličejo: »Živela Poljska!« in zapojejo narodno poljsko himno. Občinstvo je ostrmelo. Vse je ginjeno poslušalo, ko so ujet-niki-Poljaki peli: »Domovino, svobodo, vrni nam, o Bog!« RUSKI UJETNIKI V KRAKOVU. ->Nowa Reforma* (Krakov, 23. decenv bra) piše; Skozi Krakov korakajo noč in dan čete ruskih ujetnikov iz Ruske Poljske in iz Galicije. Včeraj (22. decembra) so prignali iz Ruske Poljske več ujetniških čet, skupno okoli 3000 mož; za četami je bilo, kakor ponavadi, nekoliko voz ranjenih in bolnih ujetnikov. Na Matejkovem trgu smo od blizu opazovali eno četo ujetnikov ter med njimi opazili vojake najrazličnejših pehotnih polkov; vmes so bili Čer-kesi in par kozakov, ki so sicer med ujetniki zelo redki. Zlasti nas je zanimala postava malega, kvečjemu 16 letnega dečka ia postava nekega ruskega dijaka v lahki obleki brez plašča. Vmes je bilo precejšnje število častnikov, med njimi en Čer-kes. Na Matejkovem trgu so z velikim zanimanjem gledali spomenik poljskega kralja Jagela in povpraševali: Čio eto za car« (kateri car je to)? Stvar se jim je pojasnila, Vojna uprava je ujetnike za sedaj zbrala v eni največjih krakovskih vojašnic. Med ujetniki je korakala mlada ruska žena v civilni obleki. Pravijo, da je zaročenka ujetega častnika, s katerim je korakala. Navzela se jc popolnoma vojaških manir ter pila vodko iz steklenic in kadila cigare kakor star huzar. Rusi se sploh radi trumoma udajajo zaradi lakote in mraza. Nekateri ujetniki so skoraj bosi. RUSKI POHLEP FO KRAKOVU. PeLerburški dopisnik Daily Maila«, Hamilton Fyfe, piše, da so sc Rusi pred vsem umaknili, ker se je nahajalo ozemlje za rusko vojno črto v nepopisno slabem stanju, Med Lowiczem in Ilowom se razteza močvirje. Težaven je zato dovoz streliva in rezerv. Rusi imajo zdaj pri Socha-ezevu izborno obrambno črto. Nahajajo se za Bzuro. Ruska bojna črta se razteza od Visle ob vzhodnem bregu Bsure do njenega izliva v Rawko, od tam ob Rav/ki do Ra\ve in od Ra\ve južno proti Opočunu. Dopisnik priznava, da je nesmiselno trditi, češ, da so Rusi izbrali to bojno črto prostovoljno, a res je, cla predstavlja ta črta strategično izboljšanje. Nemci in Avstrijci nameravajo, kakor trdi dopisnik, oslabiti ruski pritisk na Krakov in čuvati Šlezijo in Ogrsko pred napadi. Svoj smoter izkušajo doseči z bojem južnovzhodno od Krakova in z ogrože-njem Varšave. Rusi smatrajo kot svoj glavni smoter, da vzamejo Krakov in da tako zlomijo skupno postopanje nemških in av-stro-ogrskih armad. Obramba Varšave je podrejene važnosti. Varšavo brani primeroma ne velika sila, večina ruske armade je namenjena, da prodira proti Krakovu, RUSI NE NAMERAVAJO OBLEGATI KRAKOVA. Morning Post« poroča iz Petrogradal Ruska armada je zopet prisiljena, da opusti svoj glavni strategični smoter in se vrne, da zasede notranjo obrambno črto pred Varšavo. Obramba bojne črte pred Varšavo zahteva, da se za zdaj opusti obleganje Krakova. KAKO JE V GALICIJI. Kiakov, 26. decembra. »Gazeta Kra-kowska« poroča: Umikanje Rusov na Lup-kovskem prelazu sc nadaljuje. Ruske sile, ki so bile zelo močno prizadete od naših čet, sc koncentrirajo na črti Baligrod (južno od Liska) — Lisko — Lukawica, kakor tudi na črti Sanok—Posada, Ole-hovvska — Ustrzyki. Boji na Lupkovskem prelazu so bili zelo hudi in so segali skoro do Sanoka. Kraj Posada 0!cchowska, ob Sani nedaleč od Sanoka, je bil pozorišče velikega ruskega poraza. Kraj sam, kakor tudi sosednje vasi, so v plamenu, Pri Smol-niku pred prelazom Lupkow je padlo 2000 Ru sov. Boji ob spodnjem Dunajcu sc na- daljujejo. Močne ruske čete se nahajajo v utrjenih postojankah nedaleč od kraja Plesna. Morilni ogenj naše artiljerije je^ v ruskih vrstah napravil prava opustošenja. Upati je, da bodo naše čete kmalu potisnile sovražnika iz tega kraja in vkorakale v Tarnow. BOJI PRI TARNOWU. »Gazeta Krakowska« 23. decembra piše: Danes se je po Krakovu raznesla novica, da danes že odide prvi vlak v Tar-now. A ta novica še ni potrjena. Pri Tar-nowu se namreč že več dni bije ljut boj za posest mesta; v dveh ali treh dneh je pričakovati, da naše čete vkorakajo v mesto, PRI TARNOWU. »Gazeta Krakowska« poroča 25. t, m.; Situacija pri Tarnowu se splošno ni izpre-menila. Razmočene ceste vsled neprestanega deževja obtežujejo pohod naše vojske od zapada. Dosedanji napadi avstrijske armade in legionarjev so povzročili opustošenja v ruskih vrstah. Z gore Marcina so se Rusi umaknili, dasi je bila močno utrjena, in so tako na tej strani položaj olajšali, da v najbližjih dneh najbrže tja odide naša vojska. RUSKI UJETNIKI V JOSEFOVEM. »Pravo Lidu« poroča, da so zgradili pri mestu Josefovem na Češkem nad 70 lesenih barak za ruske ujetnike; v vsako izmed njih jih gre do 600. Neprestano je tu 20 do 30 tisoč Rusov, ki jih potem od-peljujejo v druge ujetniške tabore. Poročevalec sam je bil priča, ko so odvedli 1500 mož na Mostecko. Ob Labi postavljajo zanje kopališče, 36 kopalnic se zgo-tovi. Ujetniki so veseli, zabavajo se dobro in ob vsaki priliki uganjajo burke. XXX RUSKI PORAZ V KARPATIH. Budimpešta, 27. decembra, »Az Est« poroča: Naše čete so na sveti večer zavzele višino poleg prelaza Uszok in ujele veliko Rusov. Pri Vezerszallas smo sovražnika porazili. Rusi so se umaknili. Budimpešta, 24. decembra. »Az Uj-sagu« brzojavljajo iz unške doline: Potem, ko smo po dvakratnem jurišu osvojili Fe-nyes Volgy, se je naš napad razvil v smeri Ligetes—Hajos—Uszok in pridobivamo na tej fronti neprestano tla. Med Havaskosem in Viharosem, kjer stoje sprednje postojanke v unškem komitatu ležečih ruskih vojnih sil, se je začel sovražnik umikati. Rusi se trdovratno branijo, vendar morajo zapuščati postojanko za postojanko. XXX NEMCI O RUSKEM UMIKANJU. »Berliner Tageblatt« objavlja iz Lodza 19. t. m., na rojstni dan ruskega carja: Umikanje Rusov na celi črti, kateremu je sledila osvojitev močno zasedenih gričev severno od Lipingja, je bil beg in ne iz taktičnih razlogov odrejeno umikanje. Lo-wicz so zavzele naše čete, ki so stale vzhodno od Lodza, so se umikale v neogro-ženi smeri proti Rawi. Pustile so veliko mrtvih, ranjancev in ujetnikov. Potrdilo se je poročilo, da se je tudi umaknila četrta ruska armada pri Piotrkowu. Zdi se, da se umika sovražnik proti Varšavi, prej se pa še enkrat ali večkrat postavi v bran proti nemškim četam, ki so mu za petami. Naše izgube so primeroma s sovražnikovimi izgubami malenkostne. Zadnji odpor v okolici Glombina in Bertolina, južno od Strijkowa in severovzhodno od Novosolna, je Ruse veliko stal. Sedanja vojska je rešila poleg drugih vprašanj tudi vprašanje, s katerim so se že več let bavili znameniti taktiki. Uspehi v resnih slučajih so dokazali, da so se obnesli poizkusi v mirnih časih glede na sodelovanje težkih topov s pehoto. Reči se sme, da se je radi sodelovanja obeh orožij dosegla marsikatera zmaga. Cesta od Lodza v Buzeziny, ki jo je v bitki pri Nowo-solni na obeh straneh zasedla artiljerija, je strašno razstreljena. RUSKI UMIKOVALNI BOJI. Frankf. Ztg.« poroča iz Milana: » Se-Colo« poroča (23. t. m.) iz Peterburga, da se bije bitka še ob levem bregu Visle, kakor tudi ob Bsuri in ob Rawki do Ride. Bitka je osobito silovita med Sochacze-wem in Skierniev/icem, kjer poizkušajo prodreti nemške čete do Varšave. Opustošenja na Poljskem ob Visli ni mogoče popisati. Živil prebivalstvu primanjkuje. V zahodni Galiciji se Rusi drže. Ob Dunajcu so napadli Avstrijci in Nemci. Pri Przemy-slu se je poizkušalo posadko osvoboditi. Izvedli so se tudi izpadi. RUSI PRIZNAVAJO UMIKANJE, Rotterdam, 26. decembra. Semkaj došla ruska poročila priznavajo, da so Rusi na Poljskem zapustili gotove postojanke in se umaknili v ugodnejše pozicije dalje proti vzhodu. Pred Varšavo so napravili močne poljske utrdbe, kjer upajo, da bodo zadržali Nemce. VELIKI KNEZ NIKOLAJ O BOJIH NA POLJSKEM. »Berliner Tageblatt« poroča iz Kri-stijanije: Dopisnik Dailv Maila« v Petro- gradu poroča: Pred enim tednom so nem- ' ške in avstro-ogrske čete napadale Ruse na treh straneh. Danes morejo napadati le še z ene strani. Položaj Rusov se je izdatno izboljšal. Veliki knez Nikolaj je br-zojavil prokuratorju svete sinode, da bodo ruske armade sovražnika kmalu prisilile, da se umakne. Avstro-Ogrska ofenziva se je popolnoma ustavila, v Bukovini ni skoraj nobenega avstrijskega vojaka več, Nemci pa nadaljujejo neprestano svoje poizkuse, da bi prodrli ruske črte pred Varšavo in da bi prepodili Ruse izpred Krakova. KAJ BO Z VARŠAVO? Krakov, 26, decembra. »Nowa Reforma« poroča iz Varšave, da prebivalstvo trumoma beži proti vzhodu, Prepričani so, da bodo Nemci v najkrajšem času pričeli obstreljavati zunanje forte. Mnogi menijo, da bodo Rusi Varšavo izpraznili, da obva-rujejo-mesto pred grozotami obleganja. Številni Zeppelini so povzročili nepopisno paniko, Iz Grodziska, Grojcyja in drugih komaj par kilometrov od Varšave oddaljenih krajev so odstranili prebivalstvo. Sliši se že gromenje težkih nemških topov, OBŠIRNE POLJSKE UTRDBE KROG VARŠAVE. Berolin, 24. decembra. Ruske vesti sedaj priznavajo, da so morale ruske čete »neke okraje« na Poljskem zapustiti ter se umakniti na »boljša mesta« dalje proti vzhodu. Na ozemlju pred Varšavo naprav-ljajo obširne poljske utrdbe, v katerih se upajo Rusi Nemcem uspešno upirati, POLITIČNE OBLASTI BEŽE IZ VARŠAVE. Dunaj, 25. decembra. Gubernijska in vse druge politične oblasti v Varšavi so se vsled nemškega prodiranja preselile v Vilno. NEMŠKI ZRAKOPLOVI BOMBARDIRAJO VARŠAVO. Dunaj- 25. decembra. Nemški zrako-plovci so vrgli na Varšavo 80 bomb. Cele vrste hiš so se podrle in pokopale pod sabo baje nad 1000 oseb. POLJSKI UJETNIKI V VARŠAVI. »Goniec Wielkopolski« poroča: Skozi Varšavo vodijo nemške ujetnike dalje v Rusijo. Med nemškimi vojaki je znatno število Poljakov. Poljskih ujetnikov v Varšavi je okoli 4000. Ruska vlada poljskim ujetnikom dovoljuje, da obiskujejo svoje znance in sorodnike v Varšavi, XXX CAR NIKOLAJ NA BOJIŠČU. Moskva, 26. decembra. (Kor urad.) Car Nikolaj je sinoči odpotoval na fronto. XXX KAKO SO SE RUSI PRIPRAVLJALI NA VOJNO. Budimpešta, 26. decembra. Neki Budimpeštanec, ki je nazadnje delj časa živel v Varšavi, pripoveduje o vojnih pri pravih Rusov sledeče: V Varšavi se je že zadnjo zimo 800 ruskih častnikov učilo madžarski. Ker tamošnji zavod Berlitz ni hotel prevzeti pouka, so poklicali z Ogrskega nekega Malorusa, ki je obvladal mažarski jezik. Ta učitelj je bival kot inženir v Varšavi in poučeval dan na dan častnike v madžarščini. Vladislav Szymanski obenem s pismom, v katerem izraža najgloblje spoštovanje, vdanost in sinovsko ljubezen do svojega nad-pastirja ter ga prosi nadpastirskega blagoslova za nadaljne boje. RAZMERE NA RUSKEM. Katovice, 24. decembra, Semkaj so dospela naslednja poročila iz Rusije: Vsled alkoholne prepovedi ima država vsak mesec 250 milijonov manj dohodkov. Razen tega ljudstvo trumoma podlega težkim boleznim, ker ljucjje sedaj namesto »vodke« pijejo gorilni špirit in celo polituro, ki se rabi za pohištvo. — V ruski armadi se je zopet uvedlo šibanje. Stotnik lahko prisodi 25, polkovnik pa 50 udarcev s palico, — V posameznih delih ruskega carstva je uvedena denarna globa po 500 rubljev, s katero se kaznuje tisti, ki izprašuje ranjence, REV0LUGIJONARNO GIBANJE NA RUSKEM. Rotterdam, 27. decemb. Neki poljski list poroča, da je bilo osem članov finskega deželnega zbora aretiranih in prepeljanih v Peterburg. V Peterburgu so vsled naraščajočih prekucijskih nemirov zaprli vseučilišče in druge visoke šole. NA SMRT OBSOJENI RUSKI DELAVCI. »LokalanzTeiger« poroča, da je tistih 28 delavcev, ki so bili v Permu radi revo-lucijskih spletk obsojeni na smrt, delalo v neki veliki ruski tvornsci topov. XXX PROTIRUSKA ZAROTA V LVOVU? »Berliner Tageblattu« brzojavlja njegov poročevalec iz Rotterclama: Semkaj došlo »Novo Vreme« z dne 15. decembra utemeljuje trde ruske odredbe v Lvovu s tem, da se je ondi pri- pravljal pravcati upor in sicer so imeli stvar v rokah vojaki poljske legije, z njimi v sporazumu je bil pa poljski Rdeči križ in zdravniki. Vojaki da so se bili ob zavzetju Lvova zatekli v bolnišnice pod pretvezo, da so bolni. Zarotniki so bojcla v hišah nasproti vojašnicam namestili strojne puške in topove ter med uporno razpoložene ljudstvo razdelili orožje. XXX »GLOS NARODA« ZOPET IZHAJA. Dne 24. decembra je po daljšem presledku začel zopet izhajati v Krakovu »Glos Naroda«. XXX PODRT RUMUNSKI ŽELEZNIŠKI PREDOR. »Az Est« poroča iz Galaca, da se je 22. t. m. zvečer podrl na progi Jassy— Doroho železniški predor. Zveza je prekinjena. Ta proga je zvezana z Bukovi' no in z Rusijo. XXX POZIV OGRSKIH ČRNOVOJNIKOV POD OROŽJE. Budimpešta, 26. decembra. (Kor, ur.) Naredba, razglašena v uradnem listu, o pozivu od 16. novembra do 31. decembra t. 1. potrjenih in onih novincev letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890, ki se potrde pri dodatnih naborih, s etiče ogrskih in hr-vatsko-slavonskih komitatskih in mestnih! municipijev, izvzemši velike županije Be-reg, Szabolcs, Zemplin, Ogr. Lipto, Saros, Szepes, Marmaros in Ugocsa, Istega dne (16. januarja 1915) imajo nastopiti vojaško službo vsi neoproščeni črnovojniki letnikov 1892, 1893 in 1894, ki je iz kakršnega 6» bodi razloga še niso nastopili. »a xtr vat (rini. - Črnogorci napadli Saol rdnfauo Črno- Mersko hibo.- OCrnosordli in Srbih na naien oienlpi. XXX 64 MEST V RUSIJI JE IZPREMENILO SVOJE IME. V Petrograd je prišla vest, da je 64 mest svoje nemško ime izpremenilo v čisto rusko. Teptanje vsega, kar je nemško, je zdaj v Rusiji splošno. Ruski trgovci v Petrogradu so slavnostno sklenili, da ne bodo nikdar nič kupili iz nemških tovaren, tudi po vojni ne. KIJEV POLJSKI. »Wiederiski Kuryer Polski« piše, da ruska javnost očividno z dovoljenjem vlade silno koketira s poljskim ljudstvom. Listi prinašajo, da je bil v Kijevu po zgledu Petrograda in Moskve ustanovljen pomožen odbor z imenom »Kijev Poljski«, ki si je postavil nalogo, zbirati prispevke v korist prebivalstva Poljskega kraljestva, vsled vojnih dogodkov oškodovanega. Prispevke so zbirali po prodajalnah, bankah in ulicah. Zbirale so dame in mladina, prodajali so zastavice z narodnimi barvami. Odbor je menda že zbral 91.909 rubljev in 59 kop., 18 zlatih uhanov, nekaj zlatih prstanov in zapestnic itd. Prispevki se odpošljejo glavnemu meščanskemu pomožnemu odboru v Varšavi, DAR LEGIONISTOV ŠKOFU BANDUR-SKEMU. Krakovskemu pomožnemu škofu Ban-durskemu, ki zdaj biva na Dunaju, so poljski legionisti poslali pomenljivo božično darilo. Poslali so mu vojaški kotliček iz medi z graviranim napisom: »Škofu Ban-durskemu v spomin bitke poljske legije pri Molotkovu dne 28. oktobra 1914<:; zraven pa še nekako zapestnico, narejeno iz- ruskih krogelj. To pomenljivo darilo jc v imenu legionistov poslal častnik-legionist Dunaj, 26. decembra. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: 26. decembra opoldne. Na južnem bojišču že deset dni traja mir. Samo ob Savi in Drini se tu in tam vrše neznatne praske. Trdnjava Bileča je 24. decembra odbila slaboten črnogorski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. XXX Dunaj, 27. decembra. (Kor, urad.) Uradno se razglaša: 27. decembra opoldne. Na balkanskem vojnem prizorišču še vedno traja mir. Izvzemši neznatne obmejne dele Bosne in Hercegovine in južne Dalmacije je ozemlje naše monarhije prosto sovražnika. Ozki pas Spič—Budva so zasedli Črnogorci že ob pričetku vojne. Črnogorski napadi na Boko kotorsko so se popolnoma izjalovili. Njihove francoske topove, ki so jih bili spravili na obmejne višine, je naša trd-njavska in ladijska artiljerija že pred dalje časom nadvladala in prisilila, da so ustavili ogenj. Ravnotako neuspešno je, kakor znano, poteklo ponovno obstreljevanje posameznih obrežnih zgradb, ki so je podvzeli oddelki francoskega brodovja. Vojna luka je torej trdno v naših rokah. Vzhodno od Trebinja se nahajajo manjši črnogorski oddelki na hercegovin-skem obmejnem ozemlju. Končno stoje vzhodno od drinske črte Foča—Višegrad srbske sile, ki se od ondi tudi začasa naše ofenzive niso bile umaknile. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal. K BOJEM NA JUGU. »Tagespoštin« vojaški sotrudnik piše z dne 24. decembra: Na naši južnozahodni fronti smo odbili vpadni poizkus močnejših srbskih sil; sovražnik je imel težke izgube. Včeraj javlje ne osebne izpremembe se že izvršujejo. LAŽI O SARAJEVU. Nekateri širijo okolu laži, da je Sarajevo cernirano. Da so te govorice lažnjive, najbolj priča dejstvo, da časopise iz Sara jeva vedno, dobivamo. K IMENOVANJU NADVOJVODE EV^ GENA ZA VRHOVNEGA POVELJNIKA BALKANSKE VOJSKE. Dunaj, 25. decembra. Listi z velikim zadovoljstvom pozdravljajo imenovanje nadvojvode Evgena za vrhovnega poveljnika balkanskih vojnih sil ter povdarjajo nje-gove velike vojaške sposobnosti, NAČELNIK GLAVNEGA ŠTABA NAD. VOJVODE EVGENA. Cesar je imenoval fml. Alfreda Kraus* sa načelnikom -generalnega štaba 5. ar« made. RUSKE PODPORE SRBIJI. Genfski list »Tribuna« poroča, da sta se ruska parnika »Bulgaria« in »Vilkov« spremljana z desetimi ladjami z vojaki in municijo, vozila po Donavi v Prahovo. GRKE ZASEDLI MACEDONIJO. Meljulcov, voditelj kadetov, pripo* roča v »Reči«, naj bi Grška začasno zasedla Macedonijo, da lahko ostanejo srbske macedonske čete na bojišču. SRBIJA ZABRANJUJE BOLGARIJI DOVOZ MUNICIJE PO DONAVI. Milan, 27. decembra. »Secolo« poroči iz Bukarešta: Srbija je zabranila Bolgariji, da bi peljali trije parniki municijo po Donavi, češ cla je v Donavi preveliko min. Sofijski listi pozivajo sedaj vlado, naj Bolgarija prevoz izsili. NAPAD NA ČEŠKEGA ARHEOLOGA SISA V SOFIJI. Sofija, 27. decembra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Češki arheolog Vladimir Sis, ki biva tu kot dopisnik, je bil napaden z revolverjem, Napadalci še niso znani. Češki učenjak je bil že četrtič napaden. Deluje že štiri leta neumorno za obrambo bolgarskega naroda proti tistim, ki ga obrekujejo. Listi sumijo, da so povzročili napad Srbi, ki so že večkrat poizkušali Sisa umoriti. SeslaneK vladarjev javnih nevtralnih držav? Kodanj, 26. decembra. »Politiken« pri-občuje vest »Gauloisa« iz Rima, da namerava italijanski kralj po zgledu sestanka skandinavskih kraljev sklicati kralje nevtralnih balkanskih držav na sestanek. Namen temu sestanku bi bil dogovor nevtralnih držav, da ohranijo in okrepe nevtrah nost. Italijani v Valoni. IZKRCANJE ITALIJANSKIH MORNAR-JEV V VALONI. Rim, 26, decembra. (Kor. ur.) »Agencija Štefani« poroča 25, t. m. iz Valone: Nekaj dni so prihajala poročila, da se v Valoni pripravlja neko gibanje, čegar cilji niso popolnoma razjasnjeni, ki pa gre za tem, da se odpravi vsakršna avtoriteta. Neki general krajevnega oblastva je prepovedal vsakomur nositi orožje, da bi na ta način obrezuspešil agitacijo, ki je hotela doseči, da se begunci izženo iz mesta in pošljejo nazaj v Epir. Danes zjutraj po solnčnem vzhodu so na več krajih počili streli, kar je prebivalstvo zelo razburilo. Italijanska naselbina se je zatekla v italijanski konzulat, nakar je italijanski konzul naprosil admirala Patrisa da izkrca mornarje vojne ladje »Sardegna«. KAKO SO ITALIJANSKI MORNARJI ZASEDLI VALONO. Rim, 25. decembra. (Kor. ur.) »Agencija Štefani« poroča 25. t. m. iz Valone: Izkrcanje italijanskih mornarjev v Valoni se je izvršilo v redu in brez vsakega pripetljaja. Mornarji so mesto mirno zasedli. Poveljnik valonskega orožništva in drugi veljaki so obiskali italijanskega konzula ter mu izrazili zahvalo za vse, kar Italija stori za Valono, obljubivši mu sodelovanje prebivalstva. Povsodi vlada popoln mir. Rim, 26. decembra. »Giornale d'Ita-lia« poroča iz Valone: Vsled nemirov med vstaši in grozečih novih bojev se je v Valoni izkrcalo italijansko mornariško moštvo. To se je zgodilo na prošnjo italijan- Iskega konzula, da se anarhija v mestu, ki je nastala v zvezi s spori radi izgona beguncev napravi konec. Takoj po izkrcanju se je mir in red v mestu upostavil, kar je , prebivalstvo, ki se sedaj čuti pomirjeno, izredno hvaležno sprejelo. f ITALIJANSKI OKLIC VALONČANOM. Rim, 27. decembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča 26. t. m, iz Valone: Na Valončane se je izdal sledeči oklic: Resni nemiri, ki so v tem okrožju po kratkih odmorih drug drugemu sledili, so oslabili trgovino in obrt kakor tudi podjetnost; življenje in premoženje prebivalcev je bilo v nevarnosti. Italijanska vlada, ki skrbno čuje nad Albanijo, želi, da se vam zagotovi i mir. Prišli smo po vaši želji; italijanski mornarji se podajo z ladij na deželo, da vzdržujejo red in da vas čuvajo. Podpisal: Patris. POLOŽAJ V NOTRANJI ALBANIJI RESEN. Rim, 25, decembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča dne 24. t. m. iz Drača: Ker je položaj v notranjosti Albanije, zlasti v Tirani in okolici, resen, je Esad paša odpotoval v Krojo, kjer se pridruži tam zbranim četam. Nadaljnje čete se odpeljejo s parnikom »Citta di Bari«. Angleški napad na Cuxiiaien. Berolin, 26. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: 25. decembra dopoldne so lahke angleške bojne sile izvršile sunek v Nemški zatok. Njihovi hidroplani, ki so jih imeli s sabo, so prodrli proti ustjem naših rek in metali bombe na ondi usidrane ladje in na plinski rezervoir v bližini Cuxhavena; zadeli niso ničesar ter niso napravili nobene škode. Ko smo jih začeli obstreljevati, so se letala umaknila nazaj proti zapadu. Nato so naši zrakoplovi in letala izvršili poizvedovanja proti angleškim bojnim silam. Ob tem so metali bombe in zadeli dva angleška torpedna rušilca in spremljevalni parnik. Na le-tem se je opazilo izbruh požara. Nastalo megleno vreme je onemogočilo nadaljnje boje. Nadomestni načelnik admiralnega štaba: pl, Behnke. Izjalovljena pogajanja na Balkanu? Z Dunaja poročajo: Poročila, cla sc je dosegel sporazum med Bolgarijo in Rumunijo in da se odstopi tlel srbske Macedonije Bolgariji, niso »-osničnn, Pogajanja so se razbila. TorSki parlament. Carigrad, 21. decembra. (Kor. ur.) (Zakasnelo došlo.) Vlada je zbornici predložila proračun za prihodnje računsko leto, ki se začne 14. marca. Začetkom seje se je med živahnim odobravanjem prečital brzojavni odgovor predsednika avstrijske poslanske zbornice dr. Sylvestra, v katerem se zbornici izreka zahvala za čestitke in k otvoritvi zasedanja želi najboljši uspeh; brzojavka izraža željo, da bi se zmago Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije trajno nadaljevale. Po kratki razpravi je zbornica rešila adresno besedilo, ki splošno v pa-rafi-azi navaja glavne točke prestolne-ga govora in odobruje splošno mobilizacijo armade kot velik uspeh in proglasitev svete vojne kot versko dolžnost in versko pravico. Adresa izraža trdno upanje, da bo Bog izlamskim vojščakom in armadam velikih zaveznikov Avstro-Ogrske in Nemčije podelil zmago. Zbornica odobri besedilo brzojavke, ki se pošlje turškim bramb-nim silam potom namestnega genera-lisima Enver paše. Brzojavka slove med drugim: Prišel je dan maščevanja, ki ga je stoletja pričakovalo mlado in staro, mrtvi in živi.. V vojni ste z Moskali, največjimi sovražniki oto-manstva in islama, in z njihovimi zavezniki, Angleži in Francozi. Uničite jih! Maščujte domove, v katere so doslej prodrli, in rane, katere so doslej zadali. Ne pozabite, da imate onstran meje rešiti brate in nazaj pridobiti pravice. Celokupni otomanski narod, celokupni islam obračata svoj pogled na vas, hrabra armada in mornarica, in pričakujeta od vas blagor in prospeh. Pomanjkanje žila v Italiji. Rim, 24. decembra, Vsa javnost se bavi z vprašanjem o pretečem pomanjkanju žita. V »Corrispondenzi« izražajo razni parlamentarci svoje mnenje. Poslanec Agnesi se boji, da bo Italija že aprila, maja in junija 1915 brez žita, ako se vladi ne posreči zagotoviti trgovini z žitom svobode. To se naj zgodi v sporazumu z angleško vlado, ki sedaj uvoz žita v Italijo kontrolira in ovira, ker se boji, da gre mnogo žita, namenjenega za Italijo, na Nemško. Tudi poslanec Be-naglio toži, da je uvoz pšenice čedalje te-žavnejši, vsled česar rastejo cene neprestano. Poslanec Cassin priporoča, naj nakupi vlada večje množine žita v Ameriki ter poskrbi sama za prevoz. Poslanec Fu-marola pravi, da se cene žitu v Apuliji neverjetno dvigajo; priporoča nakup v Ameriki in na Rumunskem po državi, ki naj odda potem žito občinam in gospodarskim zadrugam, katere naj posredujejo pri prodaji žita zasebnikom. Poslanec Legnani trdi, da Švica v Genovi preklada znatne množine žita v transitnem prometu; to žito da gre na Nemško. Tako postopanje da le škoduje nevtralnosti Italije. Božični dar nemškega prestolonaslednika vojakom. Berolin, 24. decembra. (Kor. ur.) Vojni poročevalec »Vossische Zeitung« opisuje, kako so se po vseh nemških strelskih jarkih delale priprave za Božič. Povsodi je videti božična drevesca, poslana iz domovine ali pa usekana v bližnjem gozdu. Veliko radost je vzbudil naslednji prestolonaslednikov razglas: »Božič na Francoskem v najožjem stiku s sovražnikom. Ta praznik nam bo vsem ostal nepozaben. K temu voščim vsem pripadnikom moje hrabre armade najobilnejši božji blagoslov, dokler si kot bojevniki, ki se zavedajo svoje dolžnosti, na bojišču ne priborimo naše vojaške sreče in bo naša domovina ponosna na nas. Kakor moj stari oče, prestolonaslednik Friderik Viljem o Božiču leta 1870. svoji vrli armadi, vašim očetom in dedom, tako tudi jaz pošiljam vsakemu izmed mojih hrabrih sobojevnikov pipo z mojo sliko kot skromen dar v spomin na skupni Božič v največji dobi Nemčije.« Strašen bojni aparat. Norveški inženir Aasen jc baje iznašel strašno bojno pripravo, ki bo lahko igrala v vojni jako važno ulogo Možno je, da ta stroj vojne celo popolnoma prepreči. Pripravo je mogoče čisto lahko prenesti na veliko daljavo in jo umestiti povsod v zemlji. Električen tok jo spravi v delovanje. Za ta stroj je Aasen iznašel tudi posebno razpočilno snov, strašnejšo kot dinamit ali nitroglicerin. Izstreljeni projektih usmrte vse okrog sebe in še po letu na oddaljenost 400 m imajo toliko moči, da ubijejo človeka. Stroja, ki ni posebno velik, puške ne morejo uničiti. Ako bi prišla armada blizu, jc treba spojiti električen tok in stroji bi začeli delovati. Cela armada v krogu 600 m bi mogla biti pobita, ako bi sc približala mestu, kjer je postavljenih dvoje ali troje takih aparatov. Tajno je še doslej, kako je bila iznajdba izgotovljena, V uporabo bo dana samo Norveški. Francoski mehaniki in inženirji so poizkušali stroj jako podrobno, toda najti niso mogli, kako je sestavljen. Iznaj-ditelj je izjavil, da stroj sme biti več let v zemlji in da ga je mogoče uporabiti kadarkoli. LOM V Rimu. Iz Milana: Potrjuje se, da odpotuje v Rim kot poseben poslanik prejšnji predsednik francoske ljudovlade Lou-bet. Francoska vlada Je to sklenila, ko je Izvedela, da odpošlje Nemčija v Rim kneza Biilowa. Vojska in iuiski promet v Italiji. »Giornale dTtalia« poroča, da izgubi vsled vojske letos Italija 500 milijonov lir, ker ni tujcev v Italijo vsled vojske. Naš poslanik iz R ma došei na Dunaj. BARON MACCHIO DOŠEL NA DUNAJ. Rim, 26. decembra. Avstro - ogrski poslanik baron Macchio je došel na Dunaj. Vesel dogodek v italijanski kraljevi družini. Rim, 26. decembra. (Kor. ur.) »Agen-zia Štefani« poroča: Kraljica je srečno povila hčerko. Kraljičino in princezinjino stanje je izvrstno. POMILOŠČENJE V ITALIJI. Rim, 28. decembra. (Kor. urad.) »Giornale d'Italia«, »Tribuna« in drugi listi poročajo, da se povodom rojstva princesinje Marije pomiloste politični zločinci in nekaj navadnih zločincev z manj težkimi zločini. Nemci zopet potopili štiri angleške trg-govske ladje. Rotterdam, 28. decembra. (Kor. ur.) Iz Siiangaija se poroča zavarovalni družbi »Yangtsekiang«, da je potopila nemška pomožna križarka »Princ Wil-helm« ob južnem obrežju južne Amerike štiri angleške trgovske ladje. japonski parlament razpuščen. Tokio, 25. decembra. (Kor. urad.) Zbornica poslancev je z 213 glasovi proti 148 odklonila zakonski načrt o ustanovitvi dveh novih divizij. Parlament je razpuščen. Japonske ni nihče naprosil za pomoč. Rotterdam, 28. decembra. (Kor. urad.) »Nieuwe Rottcrdamsche Courant« poroča iz Tokia: V japonski zbornici jc na neko tozadevno interpelacijo japonski zunanji minister izjavil, da ni nobena dežela Japonske prosila, da naj odpošlje čete v Evropo. Križarka »Dresden" rešena. Dunaj, 25. decembra. Nemška križarka »Dresden« je končnoveljavno ušla angleškim ladjam. Vstaja Burov. NADALJNI TRIJE BURSEI VODI-TELJI UJETI. Rotterdam, 25. decembra. (Kor. ur.) »Rottcrdamsche Nieuvve Courant« poroča: Južnoafriški generalni guverner je državnemu tajniku za kolonije v Londonu naznanii, tla sta bila burska voditelja Sarel in Alberta obenem z Erasmom in dvema drugima ustašema v nedeljo pri Damheegu ujeta. BOJ OB REKI ORANJE. Capstadt, 28, decembra. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: V sredo se je spopadel neki angleški oddelek z neko nemško patruljo 60 mož na severnem bregu reke Oranje blizu Carnavona, Angleži so izgubili 2 mrtva in 1 ranjenca; Nemci 1 mrtvega in 2 ranjenca. Sv. oče z§ m;r. Rim, 24. decembra, (Kor. urad.) Sveti oče je danes v prcstolni dvorani sprejel sveti kolegij, ki mu je prišel izrazit svoja voščila o priliki božičnih praznikov. V svojem odgovoru na nagovor se je sveti oče z ganljivimi besedami spominjal svojega velikega prednika in povdarjal, da posveča svojo največjo skrb želji, da se zopet vrne mir. Svoja prizadevanja za mir bo t vsemi silami nadaljeval. j Boji na zahoda. NEMŠKO VOJNO POROČILO. Berolin, 24. decembra, (Kor, urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. decembra dopoldne. Sovražnik včeraj svojih napadov V okolici Nieuporta ni ponavljal. Pri Bixschoote so naše čete v bojiH dne 21. decembra ujele 230 sovražniov. Jako živahno jc bilo sovražnikovo delovanje zopet v okolici chalonskega tabora, Ljutemu sovražnikovemu artilerijskemu ognju na tej fronti so sledili v okolici Souaina in Perthesa infanterijski napadi, ki so bili odbiti. Sovražnik nam je iztrgal neki strelski jarek, ki ga je trajno obstreljeval s topovi, a zvečer smo jarek zopet osvojili. Po tem uspelem protisunku smo postojanko opustili, ker je sovražnikov ogenj dele jarka skoro izravnal. Nad 100 ujetnikov je ostalo v naših rokah. i Nemški uspehi proti Angležem. — Ljuti francoski napadi odbiti. Berolin, 25. decembra. (Koresp. urad.) Veliki glavni stan poroča: Na Flanderskem je včeraj v splošnem vladal mir. Vzhodno od Festberta smo iztrgali Angležem nadaljnji del njihovih utrdb, ki meje na postojanko, katero smo osvojili 20. decembra. Pri Chivyju, severovzhodno od Vailly-ja, so naše čete pregnale sovražno stotnijo, ki se je vgnjezdila pred našimi pošto« jankami. Pri tem smo ujeli 172 Francozov, Pri poizkusu, da bi nam to pozicijo sovraž« nik zopet iztrgal, je imel težke izgube. Francoskc napade pri Sonainu in Per« thesu, kakor tudi manjše sunke severozahodno od Verduna in zahodno od Apre« monta, smo odbili. Najvišje armadno vodstvo. Velike angleško-francoske izgube. — Fran* cozi mečejo bombe na lazarete. Berolin, 26. dccembra. Uradno se poroča z zahodnega bojišča: Pri Nieuportu so bili v noči od 24. na 25. decembra napadi Francozov in Angležev odbiti. Uspeh bojev pri Festubertu z Indije? in Angleži je šele danes mogoče pregledati: 19 častnikov, 819 Indijcev in Angležev smo ujeli, 14 strojnih pušk, 12 metalcev min, metalcev svetlobe in druzega vojnega materiala smo uplenili. Na bojišču je imel sovražnik nad 3000 mrtvih. Od Angležev naprošeno premirje za pokopanje mrtvih je bilo dovoljeno. Naše izgube so raz« meroma majhne. Pri manjših bojih na ozemlju Lihons in Tracy de Val severovzhodno od Compiegne smo ujeli 200 nasprotnikov. V Vogezih so bili včeraj manjši boji. Položaj je ondi ostal neizpremenjen. 20. decembra popoldne je vrgel nek} francoski letalec na vas Iwor devet bomb, dasi se ondi nahajajo le lazareti, ki jih tudi letalci vsled razsvetljave lahko jasno razločijo. Kot odgovor na to dejanje smo danes zjutraj nekatere v poziciji de Nancy ležeče kraje obsuli z bombami srednjega kalibra. Najvišje armadno vodstvo. Na Flanderskem mir. — Angleške ladje ob obali. — Vsj francoski napadi odbiti. Berolin, 27. decembra. Veliki glavni slan poroča: Na Flanderskem se včeraj ni nič posebnega pripetilo. Danes zjutraj sc se pojavile angleške ladje. Severovzhodno od Alberta je sovražnik poizkušal napadati La Boisseles, temu napadu je sledil uspešen protinapad naših čet. Francoski napadi na pobočje Meuris« sons (v Argonih) in jugovzhodno od .Ver« duna so se izjalovili v našem ognju. V Gornji Alzaciji so Francozi napadli naše postojanke vzhodno od črte Chann— Dammerkirch. Vsi napadi so bili odbiti. V prvih jutranjih urah so se Francozi polastili važne višine vzhodno od Channa, pa so bili s silnim protinapadom zopet vrženi nazaj; višina je stala trdno v naši posesti. Najvišje armadno vodstvo. Francoska uradna poročila o Irancoski ofenzivi. • Berliner Tageblatt« z dne 23. dec, prinaša naslednje brzojavno poročilo svojega poročevalca iz Kristianije z dne 22. decembra: Iz Pariza sc poroča, da je izšlo uradno poročilo o najvažnejših operacijah od 7. do 15. decembra, ki se med drugim glasi: Tekom te periode je izkušenost, katero si je pridobila naša pehota, pripomogla, da smo na več mestih naše fronte napredovali, kar sovražnika po vsej priliki vznemirja. Nemška infanterija je povsodi postala pozliiveiša. Neprestano streljanje kaže, da so Nemci postali nekako nervozni in vedno češče uporabljanje mctalcev svetlobe in razsvetlieval.iih raket istotako do- kazujc njihov strah pred francoskim napadom. Potem ko je sovražnik v zadnjih mesecih izvedel celo vrsto napadov, ki so ga stali velikih žrtev, ne da bi bil z njimi jkaj dosegel, se sedaj zdi, da je sovražnik (skoro povsodi prisiljen ostati v defenzivi, biedtem ko smo mi na celi fronti prešli v bfenzivo. V artiljerijskem dvoboju naše baterije nadkriljujejo sovražnika. Včeraj zvečer izdano poročilo francoskega generalnega štaba se glasi; Britanske čete so napadle nekaj preje izgubljenih okopov in so jih danes zjutraj večinoma znova osvojile. Pred Lihonsom je teovražnik podvzel zaporedoma štiri napa-(cle, da bi zopet osvojil nekaj okopov, ki ^so mu bili tod prejšnji dan vzeti; a*vsi napadi so bili odbiti. Severozapadno od Pui-(saleine, južno od Noyona, smo stalno zajedli okope, ki leže nasproti naši sprednji vrsti, ter smo prodrli v gozd Saint Mard. Poslej ni dospelo nobeno drugo važnejše poročilo o operacijah današnjega dne. 22. decembra ob 11. uri zvečer je iz-^lo naslednje uradno poročilo francoskega generalnega štaba: Severozapadno od Pui-Baleine je sovražnik včeraj izvedel ljute protinapade. Vsi so bili odbiti. Južno od iVarennes smo se včeraj zvečer za stalno polastili Boureuillesa. Naši napadi so se danes nadaljevali in smo, kakor se zdi, v Poureuillesu in zapadno od Vauynois prodrli naprej. Z ostale fronte ni nič novega poročati. »Berlingskc Tidende« poroča iz Pariza: Na celi fronti se nadaljujejo boji z naj-!večjo energijo. Poročilo, da so zavezniki osvojili Middelkerke, ce ne potrjuje. Nemci drže svoje postojanke med Ostende in Middelkerke. Neki zavezniški aeroplan je metal bombe na nemški vojaški vlak, ko je le-ta vozil iz Briiggeja v Zeebriigge; večje število vojakov je bilo usmrčenih in ranjenih. Toda tudi nemški letalci so bili zadnji čas zelo delavni. Armentieres in Arras Nemci močno bombardirajo. V London se brzojavlja iz Pariza: Zavezniki so zadnje 3—4 dni prešli k ofenzivi, porabivši priložnost, ki jim jo nudi okolnost, da so Nemci svoje najboljše čete premestili z zapada na vzhod. Zavezniki so izvrstno napredovali, dasi je bil odpor sPnejši, nego se je pričakovalo. XXX V Parizu 23. t. m, ob 3. popoldne iz-čano uradno poročilo slove: V Belgiji smo včeraj izlahka prodirali med morjem in med cesto Nieuport-Westende kakor tudi v ozemlju Steenstracte in Bixoschoots, kjer smo vzeli neki gozd, hiše in neko re-duto. Vzhodno od Bethuna smo vzeli Kit, angleška armada je pa zopet osvojila Gi-venchi-les-La Basse. V ozemlju Arrasa ovira gosta megla sovražnikovo in naše delovanje. Vzhodno od Amiensa, ob Aisnu in v Champagni se bijejo artiljerijski boji. V ozemlju Perthes-les-Hurlu smo po hudem gromenju topov in po dveh naskokih osvojili zadnji kos 21. t. m. deloma vzete črte. Povprečno smo pridobili približno 800 metrov. V zadnjem strelskem jarku, ki smo ga zavzeli, smo ujeli oddelek strojnih pušk z moštvom in z materialom. Odbili smo silovit protinapad. Severovzhodno od Beau Sejourza, kjer je sovražnik napadel zopet brezuspešno, smo zopet prodirali. Znatno so napredovale naše čete v gozdu Grurie na črti strelskih jarkov v razdalji 400 in v širini do 250 metrov. Razkropili smo dve nemški črti in smo zasedli duplji-ne. Pri Boureuillesu se nadaljujejo boji. (Včerajšnje precej veliko napredovanje, kakor se zdi, ni držalo. Na gričih ob Maasi in v zgornji Alzaciji ni nič novega. 23. t. m, ob 11. uri se je izdalo v Parizu sledeče uradno poročilo: Skoraj popolnoma so naše čete ohranile, kar so med Maasom in Argoni napredovale. Po zadnjih poročilih je naša bojna črta v tej okolici dosegla sovražnikove žične ograje ob jugovzhodnem začetko gozda des Forges, vzhodno od Cuisya. Drugih dogodkov ni. X X Rotterdam, 24. decembra. Iz Dtin-Ikirchena se poroča, da so dobili ojačenj ne samo zavezniki, ampak tudi Nemci. Zavezniški letalci so zapazili nove čete, ki so se pomikale naprej, in nove dovoze. Angleške čete so imele težavno stališče ter znatnih zgub. Zavezniki priznavajo, da se Nemci z velikim pogumom upirajo njihovemu napadanju, Večji kraji tje do nizozemske meje se izproznjujejo. Prebivalstvo se razpošlje po celi deželi. Middelkerke in Rou-sselaere sta slej kakor prej v nemških rokah. »Daily Telegraph« poroča, da so letalci usmrtili z bombami 12 oseb, 20 pa ranili. I** Nemci o francoski ofenzivi. Berolin, 24. decembra, Današnje ge-neralštabno poročilo konstatira nadaljnje neuspehe francoske ofenzive. Za otvoritev parlamenta naznanjeno predrtje nemške fronte je bilo nameravano, kakor se zdi, pri Reimsu in Chalonsu, Francozi so imeli težke izgube. Med reko Maas in Argonskim gozdom. Berlin, 26. decembra, ^Lokalanzeiger« porpča iz Genfa: Med reko Maas in Argon- skim gozdom se nadaljujejo infanterijski boji, posebno vzhodno od Cuisy in ob le-sovju Forges in Boureilles. Hud spopad pri Boureilles-u je stal Francoze obilo žrtev na mrtvih, ranjenih in ujetnikih. Armentieres in Arras se zopet obstreljujeta. Kristijanija, 24. decembra. Nemci zopet neprestano obstreljujejo mesti Armentieres in Arras. Obstreljevanje Diinkirchna. Berlin, 28. decembra. (Kor. ur,) Londonski list »Daily Mail« poroča 23. t. m. iz Diinkirchna: Letalci zaveznikov so vrgli na lopo za Zeppelinove zrakoplove 12 bomb, ki so zažgale lopo. Res je, da so letalci metali bombe, a lopa ni bila poškodovana. Upor indijskih čet. Rotterdam, 28. decembra. Indijske čete se niso hotele bojevati proti sovernikom, nakar so 30 indijskih vojakov obesili. Pobočnik belgijskega kralja padel. Belgijski kralj Albert je bil minoli teden več dni na bojišču v ognjeni črti med najhujšim žvižganjem krogel. Neka granata je v kraljevi palači usmrtila kraljevega pobočnika. Kralj ni bil ranjen. V sili postaneš pobožen. Amsterdam, 23. decembra. Kakor poroča pariški »Herald«, je francoski vojni minister pooblastil poveljnika armad, da pokliče na posebno željo moštva in proti vsakočasnemu preklicu duhovnike za opravljanje bogosluž-nih funkcij. Doslej jc bilo uradno poslovanje duhovnikov v francoski vojaki prepovedano. Upokojeni francoski generali. Geni, 24. decembra. Med 18 upokojenimi francoskimi generali so tudi naslednji divizionarji: Levillain, Martin, Leguay, Colle, Mollard, Brochin, Bloq, Castelli in Sauret., bivši guverner zavoda za invalide, dalje brigadirji Lanreus, Ressignac, Lavis-se, Rosignol i. dr. Francoski socialisti za vojne kredite in začasni proračun. Pariz, 22. decembra. Socialistična zbornična skupina je enoglasno sklenila glasovati za vojne kredite in 6 provizorič-nih proračunskih dvanajstink. Francoski uradni poročili. Italijani dobavljajo Francozom vojni material. »Kolnische Volkszeitung« poročajo iz Italije: V Milanu in v okolici in najbrže tudi v Turinu, izdelujejo v velikih množinah vžigalke šrapnel, ki jih preko Barcelone uvažajo v Francijo. Neka znana tvornica dela ponoči in podnevi. Japonske vojne ladje čuvajo prevoz angleških čet. Milan, 24. decembra. Turinski »Stampi« se poroča iz Kajire, da sta zadnji veliki prevoz angleških čet iz Avstralije do Sueškega prekopa poleg angleških spremljevali tudi dve japonski vojni ladji. Podaljšan moratorij na Francoskem. Pariz, 28. decembra. Francoska vlada je podaljšala moratorij do 1. aprila 1915, Pol miljona francoskih ranjencev. Pariz, 28. decembra. Francoska armadna komisija poroča, da je bilo od 15. septembra do 30. novemb. ranjenih 489.733 francoskih vojakov, ki so se zdravili v bolnišnicah, Dva odstotka ranjencev je umrlo. Zasedanje angleške gosposke zbornice. London, 28. decembra, (Kor. ur.) »Times« poročajo, da je gosposka zbornica sklicana 8, januarja k 2 dnevni seji. izpred sodišča. Pred ljubljanskim izjemnim sodiščem je bila v četrtek ob 1. uri popoldne izrečena sodba proti obtoženim dijakom. Ker smo v četrtek list zaključili že ob 11. uri' dopoldne, sodbo priobčil' imo še-le danes: Ivan Endlicher, privatist 8. gimnazijskega razreda v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu, se oprosti obtožbe po § 65 a), obsodi radi pregreška po §§ 285, 286 a), 287 a), c) na 7 mesecev strogega zapora, v katerega se všteje preiskovalni zapor od 29. junija. — Janko Novak, sedmošolec v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu se oprosti obtožbe radi zločina po 8 65 a), se obsodi kakor zgoraj na 7 mesecev strogega zapora od 1. julija sem. — Adolf Ponikvar, dijak 8. razreda v Ljubljani, v preiskovalnem zaporu, se obsodi radi pfegreška v zmislu 8 285, 286 a), 287 na 3 mesece strogega zapora od 30. junija. —< Evgen Lovšin, gimnazijski maturant, v preiskovalnem zaporu, se obsodi radi pregreška, kakor zgoraj na 6 mesecev strogega zapora vštevši preiskovalni zapor od 3. julija naprej. — Anton Ste-fančič, dijak 6. razreda realke v Ljubljani, v preiskovalnem za