Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* * .
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
UpravnlMvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina inaša za avstPO-_ ogerske dežele:
celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*0 četrtletno ... K 8-80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 58.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 12. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Klerikalizem in narodnostna ideja.
Konec.
Takih pravnih blaženosti, take politične svobode bomo deležni, ako nam bodo ti gospodje s pomočjo kršč. soc. urejevali jugoslovansko državo. Na to „Slovenec" misli, o tem sanja, kajti na koncu svojega članka pravi: „Zato pozdravljamo misel „Jutra", naj se osnuje katoliški centrum, ravno-tako kakor pozdravljamo idejo „Hrvat-stva", da se ustvari pravaški blok, krščansko-demokratična pravaška večina." Svoje klerikalne aspiracije skriva „Slovenec" pod „krščanski demokratizem", ker ve, da je demokratizem baš v naših dneh silno priljubljeno geslo. Kakršen pa je ta „krščanski demokratizem" naših klerikalcev, sodi vsak trezen čitatelj že po tem, da pripisuje isti člankar „odločilnim krogom" pravico smatrati obtožence že v naprej za obsojence ter delati n jih nsodo odvisno ne od njih krivde ali nekrivde ampak od njih političnega prepričanja in od političnih razmer.
S kratka, da uvaja v „krščansko-demokratično" državo samoveljnost „odločilnih kroeov" nad zakon in pravico. Komu služijo torej klerikalci s takimi nehote izdagimi tajnimi aspiraci j ami? Narodn gotovo ne. Za tak „krščanski demokratizem'1 pod samovoljno vlado nad zakonom stoječih mističnih „odločilnih krogov" se pa moramo že v naprej zahvaliti ter ga tndi kar naj-odločnejše odklanjamo. Da so ti „odločilni krogi" pri nas v Avstriji vedno in povsod z duhovstvOm v kar najtesnejši zvezi, to ve vsak, ki le količkaj pozna zgodovino. To gospostvo bi si gospoda rada za večne čase zasigurala, na to je naperjeno vse njeno delovanje, vse nje politične zveze s klerikalci drugih narodnosti in še posebno nje gospodarska politika.
Klerikalci dobro vedo, da je vladna oblika samo izraz gospodarskih razmer v deželi, zato si prizadevajo pridobiti gospodarsko organizacijo na Slovenskem, na slovanskem jugu in sploh v
Avstriji v svoje roke. „Slovenec" očita „Pokretašem", „da so umetno privlekli v srbsko-iirvaški konflikt k o nf e sij o, ki ne bi smela s to stvarjo imeti nič opravka!"
Temu nasproti konštatujemo dejstvo, da so katoliški duhovniki snovali v Dalmaciji zadruge, katerih člani smejo biti glasom pravil samo Dal-matinci rimsko katoliške vere, že dolgo predno je „Pokret" začel izhajati in predno se je o „Pokretaših" kaj vedelo. Katoliški duhovniki so torej prvi zanesli konfesionalni boj na gospodarsko polje v Dalmaciji, katoliški duhovniki so postavili gospodarsko organizacijo na Slovenskem na versko stališče in katoliški duhovniki so zanesli ta boj tudi v gospodarsko organizacijo češkega naroda, ki je bila dosedaj jednotnain strogo nepolitična. Glasilo češkega duhovstva „Čech" v uvodniku od 2. tm. poziva „katoliške" rajfajznovke, naj izstopijo iz stare zveze ter naj se pridružijo novoustanovljeni klerikalni „de želni zvezi gospodarskih društev in zadrug". To je resnica, katere „Slovenec" ne bo mogel prelagati v nasprotje in ne bo se mu posrečilo krivdo tega raz-dirajočega delovanja prevaliti s klerikalcev na sovražene „liberalce". To je pa nov dokaz, da klerikalizem deluje povsod, pri nas, v Dalmaciji, na Češkem in na Hrvatskem po istem načelu, da seje razdor in prepir in moti pojme, da bega in mami ljudstvo z edinim na-menpm, da bi duhovstvo v zvezi z „odločilnimi krogi" zavladalo nad njim ter je vpreglo v svoj jarem; zato nam je klerikalizem nevaren, zato se moramo postaviti z vsemi sredstvi v bran proti njemu, posebno s tem, da vzbujamo v ljudstvu veselje do samostojnega mišljenja in neodvisnega persojevanja dogodkov okolo nas in ljudij, ki stoje s temi dogodki v zvezi.
5= Zahtevajte ,]Yar. ptieVmT po gostilnah, Hammah in drugih jaVnih lokalih. ^
XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(PiSe učitelj A. P.)
Dalje.
VI.
V dežele smo izgubili zaupanje in obračamo se do države. Dežele so baje uboge, a država ni imela predlani nič manj ko 146 milijonov kron prebitka. A tudi dolžnost države je, da nam pomaga, saj ji vzgojujemo zveste državljane, saj si je pridržala vrhovno nadzorstvo nad ljudskim šolstvom, zatorej pa tndi naj plača.
Bridke izkušnje so učiteljstvo iz-modrile. S samo določbo, da naj bodo plače učiteljstva tako odmerjene, da more „prost od zavirajočih postranskih poslov vso svojo moč posvetiti šoli in svojo rodovino krajevnim razmeram primerno preživljati", učiteljstvu ni pomagano, ker ni sredstva, ki bi naj dežele prisililo, da bi to določbo tako umevale, kakor bi morale. Torej pa učiteljstvo prosi in zahteva, da se interpretacija § 5 5. državnega šol. zakona zakonitim potom uveljavi, in sicer na ta način, da državni zbor sklene naslednji pristavek: „Kot minimalni dohodki imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo državni uradniki pri plači in penziji vsakokratnega 11., 10., 9. in 8. činovnega razreda."
Regulacija plač učiteljstva v tem smislu je postulat pravičnosti. Siti smo že vednega beračenja ter zahtevamo, da se tem načinom naše plače defini t i v n o uredijo. Enakemu delu — enako plačilo. Naše delo ni lažje od uradniškega in je baš tako važno kot njih delo; pa tudi po predizobrazbi ne zaostaja učiteljstvo za nrad-ništvom sedanjega 11. do 8. činov. reda.
Tozadevna akcija je v tiru. V en-keti za saniranje deželnih financ, j e
bil sprejet Eppingerjev predlog, naj država sanira deželne finance na ta način, da prevzame polovico stroškov za šolstvo. In tudi v državnem zboru je vloženih več tozadevnih predlogov n. pr. Stanékov.
Na javnem učiteljskem shodu, ki se je vršil 28. dee. v Ljubljani, je drž. poslanec Ivan Hribar izpovedal, da se je vlada omehčala in da bo v najkrajšem času dala deželam podpore v svrho regulacije učiteljskih plač.
Mnogo truda je stalo organizacijo učiteljstva, da je zadeva prišla v ta štadij. Vse avstrijsko učiteljstvo se že leta in leta bori, da se mu da enake plače kot jih imajo državni uradniki XI. do VIII. plačilnega razreda. Seveda na en mah ne pade nobeno drevo in znaten uspeh prizadevanj učiteljstva je, če je država pripravljena dati deželam podporo v svrho regulacije učiteljskih plač. A učiteljstvo se ne bo dalo potolažiti z drobtinami, naša beda je prevelika, slej ko prej vstrajamo pri zahtevi, da se učiteljstvu definitivno regulirajo plače, da se k § 55 drž. šol. zakona vsprejme še pristavek: „Kot minimalni dohodki imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo državni uradniki pri plači in penziji 11., 10., 9. in 8. činovnega razreda." — Zahtevamo pa tudi, da država prevzame stroške za šolstvo t. j. za plače učiteljstva za šolska poslopja in za učila. Država si je pridržala vse pravice do šolstva, naj prevzame torej tudi dolžnosti. Če ima denar za puške in ka-none, ki jih čez'par let zavržejo med staro šaro, mora imeti denar tudi za učila; če ima denar za kasarne ia razne palače, ga mora imeti tudi za tempelje ljudske prosvete t. j. šole, iu če ima država Jenar za častnike, uradnike in za razne državne trote, barone» grofe, ga mora imeti tudi za pijonirje prosvete t. j. učitelje.
Dalje prih.
Politična kronika.
o Položaj. Kakor kaže, so češki radikalci končno prišli do spoznanja,
LI STEK.
Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 34
öeSki spisal Svatoplnk čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Ko je vzel iz svoje obleke tudi ostale drobnosti, zlasti uro z verižico, denarnico, nožek, ključ od stanovanja, škatljo z ostalimi vžigalicami in do pol pokajeno „kratko" smodko (g. Brouček — drugače kadilec le ob praznikih — protestira namreč proti nedavnemu po-draženju smodk s tem, da je skočil s portorik na kratke) je položil vse to na okno.
Še je imel opraviti pri ogledovanju žepov, ko je vstopila v spalnico Ke-druta, nesoča v suhih rokah veliko, nerodno, kovinasto posodo z vodo.
Vstopila je prihuljeno kot senca, šarala je po spalnici in je gledala izpod nagubanega čela proti oknu na gospoda Broučka. Pri tem so se ji tresle koščene roke tako, da je voda pljuskala čez rob posode. Postavila je medeni nerodni umivalnik na škrinjo, tavala je nazaj k vratom in se je ozrla na. gospoda Broučka boječe, kot bi se bala, da ji ne skoči nenadoma na tilnik. Tudi on je sledil s strogim pogledom kretanju čudne prikazni, dokler ni zginila grbasta starka za vrati; potem pa je zamrmral: „Živo strašilo." Nato je stopil k medeni posodi in je opazil, da je položila baba poleg nje na eno stran tudi kos debelega, črnega mila in na drugo nekak štirioglat kos kositra.
„Hudiča, kaj je zopet to ?" je premišljeval in obračal kositer med prsti. „Menda vendar ni za to,- da bi si z njim odtrgal jezik?!"
Konečno je opazil, da je ena stran gladko osnažena, tako da je v nji motno odsevalo njegovo začudeno obličje. Dejal je kazalec na nos in je zažvižgal z zaničljivim nasmehom.
„Pomisli človek: zrcalo! Staročeško toaletno zrcalo! Kar je res, je res: ni je nad husitsko eleganco in nobleso! In to milo se tudi rabi prej za drgnenje tal kakor za človeško kožo.
Toda ko se je umil in s pomočjo svoje moderne priprave počesal, ga je obšlo zopet prejšnje vedro razpoloženje.
Dobil je tudi slast na jutranji užitek kratke. Nažgal si je ostanek smodke in je mirno spuščal v zrak modre oblačke dišečega dima, če se morejo pri tej sorti rabiti navadna epiteta. Pri tem se je oblekel počasi v rumeni suknjič, z ostalimi deli srednjeveške obleke si ni vedel pomagati. Lotil se je tórej obuvanja. Tu je znova zapazil
zevajočo rano na levem čevlju. Čeprav ni poznal dosedaj srednjeveškega obuvala, vendar je čutil do njega silno antipatijo — kar je imela morda na vesti knjiga o srednjeveški inkviziciji, katere neprilični, španski čevlji so zapustili v njem globoke sledove — in se je odločil za to, ,da bo najlepše, če pošlje pokvarjeno obuvalo čevljarju, da ga hitro sešije.
Odprl je torej vrata in je zaklical: „Kedruta!" Čez nekaj časa je starka res pomolila noter svoje zarubano obličje in gornjo polovico grbastega telesa, ravno v trenotku, ko je gospod Brouček držal v obeh rokah raztrgano obuvalo, imel gorečo smodko v kotu ust in spuščal v že zakajeni izbi nove oblake dima.
Dalje prihodnjič.
da je za slovansko politiko najugodnejše, ako ne delajo obstrnkcije in ako dajo slovanskim opozicijonalnim strankam priliko, da Bienerthovo vlado v rednem parlamentarnem boju prisilijo k odstopu. Včerajšnja seja v parlamentu je bila popolnoma mirna in nadejamo se, da tako ostane tudi v bodočnosti, saj baron Bienerth že komaj čaka, da bi mu katerakoli stranka dala še tako ničev povod zopet zaključiti zasedanje in vladati potem brez parlamenta s pomočjo § 14. To mu je sedaj tem lažje mogoče, ker si je Bi-linjski po ovinkih preskrbel potrebni denar za izredne izdaje s protiustavno emisijo blagajniških nakaznic v znesku 220 mil. K, za katero mu je nemško-poljska večina kontrolne komisije državnih dolgov dala kontrasignacijo. S tem bo shajal do jeseni, za redne troške pa bi si preskrbel potrebne kredite s pomočjo § 14. Zato bi vsak, kdor bi delal sedaj obstrukcijo, storil Bienerthu veliko uslugo, ker bi mu tako podaljšal življenje na nedogledno dobo, dočim se ga rednim parlamentarnim potom morda v kratkem prisili k odstopu. Nadejamo se, da se bodo češki radikalci po tem ravnali.
a Seja dne II. t. m. Predsednik Pattai naznanja, da je posi. dr. Laginja sprejel izvolitev za podpredsed. Minister za poljedelstvo izroči predlog zakona proti živinski kugi ter o desinfekciji živinskih transportov na ladjah in železnicah. Na to se prečitajo še ostale vloge. Na to so prišli na vrsto štirje nujni predlogi in sicer: 1. Nujni predlog dr. Šusteršiča o ustanovitvi ogrske agrarne banke za Bosno; 2. predlog posi. Klofača o agentu provokaterju pražke policije Mašku. 3. nujni predlog posi. Stranskega o aferi Flesch. (Vsled intervencije justičnega ministerstva je bi'a ustavljena civilna tožba proti ministru vnanjih reči ter tako porušena neodvisnost sodnikov.) 4. Nujni predlog posi. Hajna o preganjanju radikalcev in časopisja na Češkem. Začela se je takoj razprava o dr. Šusteršičevem nujnem predlogu o agrarni banki za Bosno. Dr. Šusteršič je odločno nastopal proti temu, da bi se dalo projektirani ogrski agrarni banki za Bosno one privilegije, katere ogrska vlada zahteva. To se ne sme zgoditi, ker bi to spravilo bosanske kmete v popolno odvisnost od ogrskih kapitalistov, kateri bi prebivalstvo samo izkoriščali in izsesavali. Skupni finančni minister bi to madžarsko podjetje pač rad podpiral, a to treba zaprečiti. Avstrija je za Bosno prinesla največje žrtve, zato se ne sme teh dežel izročiti Ogrski v plen. Govorili so še fin. minister Bilinjski, nemški nac. Sylvester, soc. dem. Benner in Ceh Holy. Nujnost predloga je bila sprejeta. Nato utemeljuje poslanec Šusteršič svoj predlog ter izjavlja, da umika 1. del svojega predloga, v katerem poziva vlado, naj precizira svoje stališče v tem vprašanju, ker se je to že zgodilo. Bil je pa soglasno sprejet predlog, naj vlada stori vse, da za-preči ustanovitev projektirane ogrske agrarne banke za Bosno. — Poslanec Klofač je umaknil svoj nujni predlog, zato se je razpravljalo o nujnem predlogu posi. Stranskega. V tej razpravi je spregovoril tudi justični minister Hochenburger. Za Stranskega predlog je glasovala sicer večina (182 proti 150), toda ker ni predlog dobil dve tretjini večine, je nujnost odklonjena. — Pih. seja se določi na 12. t. m.
d Avstro-srbski spor. Srbski po-' slanik na Dunaju je izročil noto srbske vlade ministru vnanjih rečij. Vsebina srbske note pa sploh dunajskim diplomatom u^aja ter pravijo, da je čisto naravno, da skuša Srbija končno rešitev nekoliko zavleči, da pripravi na to javno mnenje na Srbskem.
Oficijozi pa gonijo staro pesem, da mora Srbija najprej razorožiti in s tem dokazati svojo miroljubnost, da je vse to le avstro-srbsko srbsko vprašanje in da se A. O. nikakor ne more udati srbski zahtevi, da bi se vsa stvar predložila evropski konferenci. V tem naše oficijoze krepko podpirajo nemški oficijozi. „Temps" nemški diplomaciji očita, da hoče s svojim postopanjem samo Rusijo ponižati. Nemški oficijozi pa ta namen taje, češ, da jim je baš nasprotno na tem ležeče, da ostane dobro razmerje z Rusijo neskaljeno. Stvar se hode pa še dolgo vlekla. Rusija, Anglija, Francija in Italija zahtevajo, naj se stvar predloži evropski konferenci. — A. O. in Nemčija se temu upirata. „Figaro" pravi, da je to upiranje proti evropski konferenci nepotrebno izzivanje, ki stavi celi evropski mir v nevarnost. Zadnje vesti pa pravijo, da se je tudi Nemčija že vdala in priznava potrebo evropske konference.
o „Mi hočemo in bomo pravični proti vsem", tako je emfatično izjavil baron Bienerth v svojem programa-tičnem govoru v prvi seji 10. t. m. Minister notr. reči baron Haerdtl je pa izdal vsem okrajnim glavarstvom zaupno okrožnico, v kateri je opozarja na nacijonalne agitacije češkega državnega uradništva ter je poziva, naj to gibanje pazno zasledujejo ter podajejo o njem natančna poročila vladi. Čudno, da vidi tu pravična vlada, kateri je „zvezda voditeljica zakon in pravica", kakor je baron Bienerth rekel, nacijonalne agitacije, ne vidi in ne sliši pa, kaj v tem ozitu počenja nemškonaci-jonalno državno uradništvo ne samo na Češkem, ampak tudi v vseh slovanskih deželah.
o Konsolidacija čeških strank. V „Cesky klub", v katerem so bili do-sedaj mladočeški in staročeški poslanci pristopijo tudi poslanci Ljudske (napredne) stranke moravske ter oba poslanca napr. stranke prof. Masaryk in Drtina.
d Wastian je proglašen za kandidata na mesto bivšega posi. Derschatte.
d Nemška naprednost. Nemška narodna zveza je v svoji seji izjavila, da je Stranskega predlog v obrambo neodvisnosti sodnikov napad Slovanske jednote iu socialnih demokratov n a nemštvo in da zato odobruje, da so Nemci glasovali protipred-1 o g u. Živela nemška pravičnost in Bienerthova zakonitost.
d Bojkot proti češkim bankam na Dunaju. Zaupniki nemškonacijonalnih strank so sklenili izdati manifest, v katerem pozivajo nemško prebivalstvo na bojkot čeških bank na Dunaju. ,.Mi hočemo in bomo pravični proti vsem", je slovesno izjavil baron Bienerth 10. t. m. v parlamentu. Kaj bode krenila njegova „močna" vlada proti temu?
Dnevna- kronika.
o Razpis ustanov. Naučno ministerstvo je razpisalo običajne ustanove za profesorje sred. šol v svrho znanstvenega potovanja po Italiji in Grškem. Pogoji so: dokazana usposobljenost za pouk klasične filologije, zem-ljepisja ali zgodovine in spričevalo o najmanj triletnem delovanju kot samostojen učitelj na srednjih šolah. Prošnje do 1. aprila.
o 20 letnica ustanovitve Südmarke je letos. Začetkoma je delala s 5000 do 8000 K letnih dohodkov, lani pa je imela dohodkov že nad en milijon kron.
d Nov kartet. Avstro-ogrske steklarne so se združile v karte! in zvišale ceno izdelkom.

d Pomiloščenje na Ruskem. Poroča se, da v najkrajšem času car pomilosti v trdnjavi Petropavlovsk zaprte port-arturške junake, med njimi Šteseljna.
o Ustanovni občni zbor Društva jugoslovanskih železniških uradnikov, ki je bil preložen, se vrši, kakor je bilo že naznanjeno v časopisih v nedeljo 14. sušca ob 2. uri popoldne v Narodnem domu v Trstu po že znanem vsporedu. Prosimo tedaj vse, pri-hitite polnoštevilno na občni zbor, zakaj govorili in sklepali bomo o pristopu D. j. ž. u. k „ligi" vseh slovanskih železničarskih organizacij. Vabimo pa istotako vse jugoslov. gg. tovariše
—	tudi tiste, ki še danes niso člani
—	kot goste. Prosimo tudi vse somišljenike, agitirajte za naše društvo!
d V Albaniji je vsled slabe lanske žetve nastala lakota in kot nje posledica legar.
d Nestrpnost cerkvenih oblasti na Bavarskem, ki postopajo nasproti duhovnikom, kateri se nočejo udeleževati političnega boja, skrajno strogo, je izzvala burjo med prebivalstvom in v časopisju, tako da se je morala bavarska vlada obrniti na Vatikan, češ da tako postopanje kali in spodkopava konfesijonalni mir.
d Subordinacija. Vojaško sodišče je obsodilo ritmojstra pl. Mihalovicha, odgojitelja otrok nadvojvoda Jožefa, zaradi kršenja subordinacije v 4 in pol mesečno ječo in k degradiranju. O zadevi smo svoj čas poročali.
o Poslanec Štemberka, o katerem smo poročali v včerajšnji „dnevni kroniki, je bil včeraj na intervencijo ministra Hochenburger j a izpuščen iz zapora.
o Zagrebška policija je z ozirom na dogodke zadnjih dni, ko so fran*. kovci brez povoda napadali in pobijali pol. nasprotnike, izdala odlok, da bo v slučaju ponovitve takih dogodkov, odredila izredne varnostne odredbe. Kakor poroča neki hrvatski list, Fran-kovci stremijo s svojimi .lopovščinami za tem, da bi se proglasilo izjemno stanje.
b Pri nadomestnih volitvah v češki deželni zbor dne 10. t. m. v okraju Časlava - Kutnahora je zmagal agrarni kandidat Anton Blažek z nad "1000 glasovi večine nad klerikalcem Pospi-šilom in soc. dem. Vacho.
b Zaprli so v Karlsruhe zdravnika dr. Bloosa; osumljen je, da se je na mnogih pacijentih v narkozi nrav-nostno pregrešil.
b Potres so čutili v noči od 10. na 11. t. m. skoro po vsej Bolgariji.
b V pokoj stopi v krat&em načelnik oddelka v naučnem ministerstvu za ljudsko štetje. Nemci hočejo na to mesto spraviti znanega slovanožrca prof. Rauchberga iz Prage. Češki listi opozarjajo na to poslance.
Štajerske novice.
v Seja odbora „Zveze nar. društev" se vrši jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Rotovške ul. 12./I. (prej uredništvo „Narodnega lista".)
o Berlinska davkarija na slov. Spodnjem Štajerju. — Najsilovitejšo nemško nestrpnost kaže povsem osebje davkarije pri Sv. Lenartu v SI. gor. Raste že celo Sedmi neku in Zirngastu čez glavo. Ako mora človek zaiti v ta c. kr. urad, posebno v pristojbinski oddelek, obide ga strah in sumnja. ali ni morda zagrešil v kake uradne prostore v Berlinu. V te lokale došlemu človeku se takoj posveti berlinski trak, noseč kako Bismarckovo glavo ali želod. Ta izzivajoča nemškutarska prenapetost se je pojavila sprva samo pri novodošlem asistentu. — Obrodila je
kmalu seme. To seme je padlo na naj-zagrizenejša tla štiberskega duševnega revčka Dernjača. Od tega sadu jedel je tudi sv. Ulrika izzivajoči Solak. Kaj pa poreče k temu njihov šef Grejan? Nič! Mirno posluša, kako ta mladež med uradnimi urami politizira in hajla, ako dojde k njim „gmajski revež, pur-germajster junior", ali drugi. Gospod Grejan, vprašamo vas kot šefa in kot trezno mislečega človeka, ali smo mi Slovenci to vse meje presegajoče izzivanje dolžni mirno trpeti še dalje ? — Niso-li morda vaši souradniki nastavljeni za nas ? Če bi to storil Slovenec, tulilo bi se po volčje od strani nemškutarjev po vseh časopisih; treba je, da slov. uradnik le slovensko govori, pa je ogenj v strehi. Pričakujemo od vas, da ukrenete vse, kar je potrebno, sicer spregovorimo drugače na drugem mestu.
v Nemški razgrajač v duhovniški suknji. Iz Ustja na Labi poročajo praškemu „Pravu lidu": Pred nekoliko tedni so bila po noči potrta okna peku Holobu in to ne enkrat, temveč večkrat zaporedoma. Ker stoji némSka policija v Ustju na „pravičnem" stališču, da nemških razgrajačev ne zasleduje, si je Holob pomagal sam. Nastavil je jednega moža, ki je hišo skrivaj stra-žil. Ta je kmalu zgrabil nemškega razgrajača v osebi — kateheta Sinezija Fischerà. Gospod je sicer skušal lagati, a ko je videl, da nič ne pomaga, je lepo prosil Holoba, da ga sodnijsko ne zasleduje in je plačal 50 K za okrevajoče delavce, 50 K za mestne ubožce in 20 K onemu, ki ga ujel, za ponočno bedenje.
v Kako razlagajo celjski magi-stratovci postavo. Glasom § 16 volilnega reda za mestno občino celjsko imajo biti volilni imeniki vsaj šest tednov pred volitvijo v občinskemu uradu vsakomur na vpogled. Ko pa je prišel danes volilec Kari Lasnik imenik vpo-gledat, se mu ga ni pokazalo, temveč se ga je odpravilo z besedami, da je imenik razpoložen v uradno uporabo, (amtsgebrauch).
o Sadovi vzgoje na mestni deški ljudski šoli. Te dni je pobegnil sin poštnega uslužbenca Čuježa po svetu. Popihal jo je nekam proti jugu. — Nek drug učpnec mestne nemške Ijud. šole se je splazil v zakristijo pri farni cerkvi in snedel vse hostije. Ko je prišel mežnar, je pobegnil. Učitelji na nemški šoli so lahko ponosni na svoje vzgojevalne uspehe!
o Občina Šoštanj — sekvestri-rana. Naš gospod župan Hans (pl.) Woschnagg ima posebno veselje s tožbami. V kiatkem času s j pusti kar z več strani tožiti. Sodniku to seveda ni prav in zato ni posebno uljuden z do-tičnimi strankami. Tožijo občinski sluge, pa tudi za druga plačila gre občini slabo. Ako se razne pravde ne stečejo dobro, kdo bo plačal stroške? Občinske doklade so bile sekvestrirane, ker se že stara plačila niso izplačala. Vzorno gospodarstvo pod nemškim vodstvom !
o Konec Dodifiev. Okrajna sod-nija v Šoštanju je obsodila bivšega tajnika šoštanjske posojilnice Dodiča, ki je igral pri nemškem naskoku na ta zavod tako usodepolno ulogo, glasom aktov na 100 K globe ali 14 dni zapora, ker je razžalil celi posojilniški odbor. Nadalje ga je obsodila ista sod-nija glasom akta U 38/9 na 14 dni zapora, ker je poneveril pri posojilnici 94 K. Pozneje je dobil službo pri nem-škutarskem okr. zastopu v Ptuju, a ga niso sprejeli z izgovorom, da ni prišel na pogojeni dan. To je nemško plačilo! Kakor znano, je bil [Dodič nekoč tudi v službi ljubljanske klerikalne zadružne zveze. Sedaj je brez posla, posojilnica ga je šiloma izgnala iz star
novanja in mn celo grozi odgon v rojstni kraj, ker nima nobenega pravega opravila. Žalosten konec eksistence mladega moža!
b Seja Izvrševalnega odbora Narodne stranke se vrši v nedeljo ob uri dopoldne v rdeči sobi restavracije „Narodni dom" v Celju. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato se vsi člani nujno prosijo, da se seje udeležijo.
v Vlak je povozil včeraj ob 1. uri zjutraj premikača g. Vodenika v Poljčanah. Ponesrečenec je za jedno uro umrl. Sinova g. Vodenika sta znana narodna trgovca, jeden v Poljčanah, dragi v Kostrivnici. Rodbini naše so-žalje ! —
v lz Trbovelj. V št. 53. cenj, V. lista vprašuje nekdo občinske odbornike v Trbovljah, kaj je s prošnjo za popolnoma slovensko uradovanje pri trboveljski občini? Kai je z omenjeno prošnjo, nam odbornikom ni znano. Treba se bode v tej zadevi obrniti na g. župana. Odbornik.
v Sejem v Trbovljah se vrši dne 17. marca in ne 16. kakor smo pomotoma poročali.
v Vinski sejem v Brežicah. No-voustanovlj na podružnica, c. kr. kmetijske družbe štajerske za brežiško okolico priredi v sredo dne 31. sušca 1.1. od 9. nre naprej v prostorih Narodnega doma v Brežicah vinski sejem. Vinogradnikom iz okolice, osobito iz slavno-znanili bizeljskih, pišečkih in sromelj-skih goric, bode ta dan ponudna prilika. svoj izborni vinski pridelek po primerni ceni spraviti v denar. Ker je železniška zveza od vseh strani v Brežice ugodna, nadejati se je, da se tega vinskega sejma udeleži veliko število kupcev posebno gostilničarjev, ki znajo ceniti žlahtno kapljico, od blizu in daleč.
v Sodba o dr. Benkovičn. V zabavo svojim čitateljem priobčujemo iz „Rdeč. Prapor ja" št. 20 sledečo zanimivo sodbo o dr. Benkoviču: Dr. Ben-kovič je sploh klerikalec prav po predpisu. Neveden je, da se dela tema, kadar odpre usta. Kako je ta praznota prišla do doktorata, naj razume hudir. Ošaben je res tako, da se človek zboji za oblake, kadar vzdigne svoj nos, in v agitaciji je surov, da mu ni kmalu enakega in rabi agiticijska sredstva, katerih bi bilo sram vsake dostojne stranke". — Podpišemo v celem obsegu!
v Za kaj vse ne služi velikonočno izpraševanje ! Z Cirkovcih na Dr. p. je delil začetkom marca g. župnik Rauš velikonočne spovedne listke. Delal pa je baje tudi reklamo za cirkovško klerikalno posojilnico. Vera in — ža-kelj, kako se to lepo sklada!
v Zagonetna zadeva. Zasebnica Ana Rakun, stanujoča v Orellovi hiši, pristojna v občino Rečica, je pred dobrim tednom dni porodila dvojčke (dve deklici). V pondeljek zjutraj so našli obe zadušeni. Ni še natančno dognano, ali je to zločin ali nesreča. Rakun trdi, da je celo noč trdo spala zjutraj pa je našla otroka mrtva in vsa vrata skoz in skoz odprta — to pa v tem hudem mrazu! Ta trditev ni posebno verjetna.
v Suspendiran je od svoje slnžbe graški vseučiliški profesor dr. Hoffer pl. Sulmthal, Profesor je na sumu, da je v neki zapuščinski zadevi nekaj poneveril.
v Fata morgana. Kakor poročajo različnim listom, so baje videli ljudje v Moškanjcih pri Ptuju minulo nedeljo izvanredno prikazen na nebu. Pokazala se je nenadno trdnjava in sicer tako jasno, da so se razločevale cevi topov in signali z zastavicami. Videli so se tudi vojaki, ki so nosili trame za gradnjo mostu. Zanimiva prikazen je trajala tričetr? ure. Praznoverni ljudje so prepričani, da je vojska blizu.
v V Št. Vidu pod Ptujem je 12
posestnikov — in troje žganjetočev ter še 2 prodaji žganja. Ker je podelilo okr. glavarstvo še — 4 koncesijo za žganjetoč, je to ptujskim purgarjem že preveč in sedaj tarnajo v „marburgerci" o škodljivih posledicah žganjepitja. Podpišemo, da dela žganje neizmerno moralno škodo v ptujski okolici; vendar pa bi se naj ne zaprlo nepotrebnih žganjetočev samo v Št. Vidu, temveč tudi v — Ptuju. Katero pero more popisati, koliko nesreč je že napravilo Strašilovo in Hutterjevo žganje v ptujski okolici! Tudi zato se naj gg. poslanci pobrigajo.
o Iz Slaptinec pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Dosedanjemu županu v Slap-tincih se je končno prevrnil županski stolec in na njega bo menda voljen sposoben narodnjak, saj so pri občinskih volitvah zmagali „nekimovci". — Tako je prav! Dani se!
o Od Sv. Jurja ob Ščavnici. — Pred enim tednom so pokopali Joža Senčarja iz Bolehnečic, a 9. t. m., v torek, pa že njegovega sina Jurja Senčarja. Gotovo si ni mislil, ko se je vračal s pokopališča, da bo čez teden dni že njega doletela ista usoda, kakor očeta. Še jokaje je baje besedičil: kdo bode neki prvi izmed nas sledil očetu ? Njega si je smrt izbrala. Prehladil se je ter umrl za pljučničb. Vsej rodbini pa iskreno sožalje na izgubi najprej očeta, a sedaj brata, vse v enem tednu!
b Od Drave. Neko soboto pridem v Ormožu v narodno gostilno Gomzi. Pri nekem omizju je sedel neki župnik v pokoju, ki je v svoji nedosegljivi izobraženosti in zgovornosti mlatil po Srbih na tako ostuaen način, da bi se ga še pošten Nemec moral sramovati. Kajpak, sredstvo njegove zgovornosti mu je bila koroška nemščina, akoravno ga je za mlada zibala slovenska mati v bližnjih Pušencih. Čuditi se moram brezmejni potrpežljivosti ormoških Slovencev, ki trpijo v svoji sredini tako zagrizenega sovražnika Slovanov. Ven s takim iz poštene slovenske hiše!
v Vsled ljubosumnosti je ustrelil v Gradcu monter Weitzerjeve tovarne za železniške voze Andrej Kavčič, doma iz radgonske okolice svojo 19 letno ljubico, kuharico Ivano Pullner. Kavčič je dekle počakal zvečer na hodniku pred stanovanjem njenega gospodama ter je brez besede dvakrat vstrelil v glavo. Dekle je bilo za nekaj hipov mrtvo. Kavčič je pa tudi sebe vstrelil dvakrat v glavo, vendar ni bil na mestu mrtev. Težko ranjenega in nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico.
v Drobne novice. Na tla se je zgrudila v sredo popoldan na mariborskem Glavnem trgu 70 letna dekla Marjeta Osim. Ker ni mogla sama dalje, so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. — Umrl je v Slov. Bistrici ključavničar Schön. — Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je tamošnje bralno društvo odpovedalo „Slovana" radi neke „bogokletne in pohujšljive" Aškerčeve pesmi. — „SI. G." ponavlja za „Str." neustrašeno laži o ruškem shodu. Ca-lummiare audacter. — V Slov. Bistrici je spila kmetica Legat za stavo 1 liter žganja v 5 minutah. Zgrudila se je na tla in je za kratek čas v bolnišnici umrla. — Pri misjonu v slov. cerkvi v Ptuju je minulo soboto neka ženska v cerkvi porodila. — „SI. G" zahteva od posi. K. Z., naj bi pridobili „tranvaj" iz Maribora v Ptuj. — Isti list hvali pristaše N. str., da so se na shodu pri Sv. Miklavžu hvalevredno držali. Kedaj bomo mi kaj takega pisali o zvezarjih ? — Umrl je v Šmartnem v R. d. Ra-deckijev veteran Ban. N. v m. p.! — Ljublj. „Slovenec" je Banjaluko krat-komalo prestavil na — Štajersko. Med „štajerskimi" novicami pripoveduje o imenovanju nekega finančnega uradnika v — Banjaluki.
Kranjske novice.
b Ljubljanska trgovsko - obrtna zbornica. Izvolitev Lenarčiča predsednikom in Mejača podpredsednikom je potrjena.
b Nar. Del. Org. v Ljubljani priredi 25. aprila veliko ljudsko slavnost na ljubljanskem gradu.
b V Ljubljani je umrl 10. t. m. polkovnik v pok. Franc vit. Knobloch pl. Südfeld v 80. letu starosti.
v Občni zbor „Slovenske Matice" za leto 1909. je v ponedeljek, dne 26. aprila (ne 19. aprila ) ob 8. uri zvečer. Samostalne predloge je po § 4, b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
b Vlomila sta v noči do 10. na 11. t. m. v Bahovčevo trgovino z moko v Ljubljani dva svedrovca iz Hrvatskega. Hotela sta se okoristiti v blagajni, pa so ju prej pregnali. Oba so vjeli.
b Železniški promet na progah Jesenice-Trst-Celovec, Celovec-Ponteba in Jesenice-Trbiž je zopet otvorjen.
Primorske novice.
d Hrvatska ljudska šola v Pulju.
Puljski „Omnibus" piše, da se je dež. glavar dr. Rizzi zavezal vladi, da ustanovi hrvatsko ljudsko šolo v Pulju pravico javnosti.
o V Kihemberku se osnuje podružnica Ciril-Metodove družbe.
o Železnica Sv. Lucija — Idrija. Kako netaktni in nepošteni so klerikalci v vsaki stvari, naj kaže sledeči slučaj; Goriški deželni zbor, v katerem sta tudi „Slovenca" (??) dr. Gregorčič in Berbuč, je sklical nedavno v Sv. Lucijo posvetovanje žel. zveze Sv. Lucija—Idrija—Ljubljana. Na to posvetovanje je bil povabljen tudi „kranjski konzorcij", v katerega imenu je prišel idrijski dekan Arko. Sedaj pa priobčuje ljubljanski poslanec Hribar pismo, katero je poslal na goriški dež. odbor in iz katerega je razvidno: da se je slednji svoj čas obrnil na Hribarja, naj mu posodi načrt železniške proge Idrija—Goriška meja; k posvetovanju v Sv. Luciji pa se ni povabilo niti oni konzorcij, ki je ta načrt izdelal, pač pa tehanta Arkota. In to vse za to, da bi slavo „dela za ljudstvo" želi klerikalci. Kako se naj imenuje tako
postopanje, naj presodijo čitatelji sami! -
Najnovejšo brzojavna in telefonija poročila.
Državni zbor. o Dunaj, 12. marca. (Brz. „N. Dn.") Nadaljuje se razprava O nujnem predlogu posi. Hajna radi preganjanja časopisja. Justični minister dr. Hochenburger je med velikim truščem čeških radikalcev naglašal, da so se kazenski prestopki češkega časopisja v zadnjem polletu zelo pomnožili in povdarjal, da je hujskajoča pisava časopisja povzročila, da so se politični boji tako poostrili in postali uprav anarhistični. Resni zunanji položaj pa zahteva, da se mora temu priti vokom. Minister naglaša objektivnost (?) oblastij proti češkim in nemškim časnikom in posebno povdarja, da je on kakor tudi ministri za svobodo tiska. Vendar pa se mora nastopiti proti izrodkom. (Pritrjevanje na levici abcug klici in hrup pri čeških radikalcih.)
Spor s Srbijo.
Belgrad, 12. marca. (Brz. „Nar. D.") Včeraj zvečer je bil ministerski svet. Bavil se je z zunanjim položajem in razpravljal o pogovoru, ki ga je imel srbski poslanik na Dunaju dr. Simič z avstrijskim ministrom zunanjih zadev
bar. Aehrenthalom. Avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev ima nepremagljive premisleke proti besedilu srbske spomenice. Poročilo srbskega poslanika v Carigradu Nenado-viča se je vzelo z velikim zadovoljstvom na znanje. Vojni minister je izjavil, da se mu bo kmalu posrečilo izvršiti svoj program glede oboroženja vojske.
Belgrad, 12. marca. (Brz. „Nar.D.") Odbor za narodno obrano dela velike priprave za sprejem ruskih kozakov in oficirjev, ki v kratkem dospejo v Belgrad. Baje nemerava pozdraviti prestolonaslednik sam.
o Petrograd, 12. marca. (Brz. N Dn.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zelo živahno razpravlja o srbski spomenici velesilam. Večina je mnenja, da se Avstro-Ogrska nikakor ne more zadovoljiti s spomenico in pravi, da ima Avstro Ogrsska zdaj dovolj vzroka, da da Srbiji ultimatum. Avstrijski poslanik grof Berchtold je imel z ministrom Izvoljskim razgovor in mu izročil važne diplomatane listine.
o Odesa, 12. marca. (Brz. N. Dn.) Višji poveljnik vojaških okrajev Odesa, Varšava, Vilna, Kijev in drugih gu-bernij ob avstro-ogrski meji je zapo-vedal da se morajo vsa tajna pisma zbrati in pripraviti, da se lahko takoj na povelje spravijo na varno. Tudi se naj neopaženo pomnože čete na meji.
o Pariz, 12. maja. (Brz. N. Dn.) Avstro-ogrski minister zunanjih zadev je pooblastil „Echo de Paris"d da priobči njegovo izjavo, da z zadovoljstvom konstatira lojalen nastop Francoske v avstro-srbskem sporu in da tega Avstro-Ogrska ne bo pozabila.
Različne vesti.
Praga, 12. marca. (Brz. „Nar. D.") Včeraj so sklicali češki pravniki shod čeških pravnikov. Govorilo se je o ne-dostatkih češke pravne fakultete. Češki pravniki so izjavili, da pod nikakim pogojem ne morejo dovoliti, da bi drugo leto ob 500 letnici Jana Husa zasedel rektorsko mesto zastopnik bogoslovne fakultete, čeprav bi odgovarjalo to dosedanji praksi. Ostro so tudi napadali rektorja nemške univerze. Rektor češke univerze je prosil, da se ne napada rektorja nemške univerze. Ko je na to predseenik zborovanja napadel češke vseučiliške profesorje in rekel, da češki narod rabi profesorjev, ki so res možje in se ne uklonijo vsakemu vetru, je rektor zborovanje med velikimi hrupom zaključil.
Praga, 12. marca. (Brz. „Nar. D.") Kakor poročajo češki listi, bo baron Bienerth še enkrat poskusil omogočiti zasedanje češkega deželnega zbora, vsaj toliko, da «e konstituira.
o Budimpešta, 12. marca. Zdravje ogrskega trg. ministra Fr. Kossutha se je zopet obrnilo na slabše.
Po svetu.
v Mrtva roka. L. 1870 je znašalo cerkveno posestvo na Ogrskem in Hrvatskem 1 mil. 288.612 katastralnih oralov, 1. 1900 pa že 2 mil. 506.375 kat. oralov.
o Letošnje orožne vaje. K letošnjim orožnim vajam rezerze in nadomestne rezerve, katere prvi turnus se prične z aprilom, bo vpoklicanih 4900 rezervnih častnikov in 278.000 mož.
o Nestrpnost cerkvenih oblasti na Nemškem se zopet jasno kaže v slučaju župnika Tremela na Bavarskem; mož je poštenjak in katoličan skozin-skoz, je pa za versko strpnost in je svoječasno predaval v nekem liberalnem klubu. Bil je pozneje zaslišan, sedaj pa je dobil dekret, da je suspendiran „a divinis".
v Stavka na vseučilišču. Na enem največjih mohamedanskih vseučilišč, v Kairo, stavkajo že 2 mesca profesorji in velik del dijakov.
o Za predsednika avstrijskega Lloyda je končno vendar imenovan dr. Derschatta, ki je že odložil svoj poslanski mandat.
o Pogreznfla se je vsled silnih nalivov vas Mazran pri Nazaretu v Palestini. Poginilo je pod razvalinami 150 ljudi.
v Na Dunajn se je z revolverjem ustrelil minolo soboto sin hrvatskega podbana Czernkovicha, Mirko. Namesto da bi se bil vpisal na tehniki, je ve-seljačil in zapravil ves denar. Ko je oče to izvedel, ga je pozval domov. V strahu pred očetovo nevoljo pa se je dečko ustrelil injse smrtnonevarno ranil. Hrvatski listi so poročali, da je Czern-kovich izposloval za tega svojega nadebudnega sinčka deželno štipendijo 1600 kron.
Pretep v sodni dvorani. V Mainzu sta bila zaradi vloma obsojena dva brata vsak na 1 leto ječe, kar eden zakriči: „Kako morete obsoditi mojega brata, saj ni pri pameti". V tem tre-notku je ta slednji začel metati vse, kar mu je prišlo pod roke, na sodnika. Še le stražnikom se je posrečilo napraviti mir, ko so potegnili sablje.
v Kam so šli denarji za sicilske žrtve? Kalabrijsko časopisje je že dolgo časa namigavalo, da so od po vsem svetu nabranih ogromnih svot za žrtve potresa mnogo porabili uradniki za se. Vlada je sedaj imenovala komisijo, ki ima to preiskati.
v Imenovanja pri vojakih. S 1. majem bode imenovanih pri infanteriji 220 majorjev, 230 nadporočnikov pa postane stotnikov, in sicer vsi, ki so že 10 let nadporočniki. Nadporočniki pa postanejo vsi, ki so 6 in pol leta poročniki. — 200 štabnih častnikov bo umirov-ljenih.	_
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
Včeraj: osmi dan razprave. Nada-daljuje se zaslišanje Ad. Pribičeviča. Prečita se pismo obtoženca Oreščanina. Omenjali smo njega vsebino že včeraj. Z globokim občutkom tolmači obtoženec to pismo. Pripoveduje, kako ga je z Oreščaninom, ki sta si bila enaka po letih in idejalih, vezalo tesno prijateljstvo. A eno napako je imel Oreščanin: bil je preveč veseljaka, pil je preveč. Ko ga je vlada še nazadnje zaradi glasovanja za oporbenega kandidata premestila in ga s tem financijelno skoro popolnoma uničila, se je še bolj udal pijači. Obtoženec mu je nato pri neki priliki predočil strahoto tega življenja — in od tistega časa se je Oreščanin poboljšal. Kmalu nato je sklenil Oreščanin, da pojde v Srbijo, kjer so učitelji boljše plačani. Obtoženec se je tozadevno informiral v Srbiji pri bratu. A ni dobil odgovora.
Nato opisuje z globoko filozofično razpravo sebe kot asketa, kot človeka, ki je dvomil mnogokrat o svrhi življenja, o samem sebi; kako se je dvigal in padal, a pri tem uvideval vedno bolj, da je svrha, da se živi in dela. Sedaj je duševno mirnejši in krepkejši, dasi telesno slabši.
Globoka tišina je vladala po dvo-
rani.
Drž. pravdnik: Baš iz tega bi mogel sklepati, da ste fantast in fanatik. Obtoženec: Vidi se, da se niste nikdar vglobili v problem modernega človeka. Drž. pravdnik: Na vas je literatura slabo vplivala... (Smeh.)
Iz nadaljnih vprašanj državnega pravdnika na obtoženca omenjamo še samo jedno stvar, ker nek nemški list prinaša zadevo kot dokaz za veleizdajo. Pri obtožencu se je našel svoj čas med zapiski listič, na katerem stoji: „Dok je nama Miloša junaka, ne boji se Srbin od Hrvata". Obtoženec mirno razjasni zadevo: ta stih je slišal svoj čas od svojega strica učitelja Viurina. Zapisal ga' je, ker se v pesmi pravilno gla ii namesto „Hrvata" „Turaka", in je pripisal: non plus ultra! — s čemur je označil, da se šovinizem pač ne more hujše označiti. Zabeležil si je to kot dokument blaznosti.
Po nekaterih nadaijnih ža proces brezpomembnih vprašanjih konča drž. pravdnik svoje izpraševanje,
Pridejo na vrsto branitelji, prvi dr. Hinkovié. Ta dokazuje, da so vse trditve v obtožnici o veleizdajstvu smešne in brez podlage. Kot veleizdaja
se označuje raba (cirilice, srbske zastave, srbskega grba, snovanje srbskih društev, raba imena „Srb" sama itd. Vse to je od oblasti in od vlade dovoljeno, da, celo zaukazovala je vlada, da so se n. pr. ob gotovih prilikah morale izobesiti srbske zastave.
Državni pravdnik hoče dokazati, da je pod obtožbo stavil le način, kako se je srbstvo umetno širilo in kako se je umetno širilo tudi ime Srb namesto prejšnjega „Vlah".
Dr. H i n k o v i č mu dokaže, da je ime Srb bilo v rabi in veljavi že v davnih časih. Opozarja na nezakonito postopanje drž. pravdnika pri izpraševanju obtoženca. — Citali so se tu članki iz listov, ki niso v nobeni zvezi z obtožencem, in ki bi spadali po zakonu kvbčjemu pred poroto.
Slovanski zapiski.
o Stoletnica rojstva dr. Ljudevita Gaja, idealnega hrvatskega rodoljuba in očeta hrvatskega književnega jedin-stva, slave njegovi rojaki v Krapini, ki ga je rodila, dne 9. t. m. Sezidajo tam „Gajev dom" kot krov za vsa mestna društva, kot središče prosvetnega in gospodarskega dela za celi okraj. Združilo se je v to svrho nekaj krapinskih rodoljubov, ki s pomočjo akcijskega društva uresničijo to misel. Poživljajo se vsi slovanski rodoljubi, da omogočijo s podpisovanjem delnic to namero.
o Obvezni pouk hrvatskega jezika
nameravajo npeljati Madžari na vseh svojih srednjih šolah in to zato, da bi lahko njihovi sinovi zasedali važna mesta na Balkanu.
o Novi škof v Djakovem. Madžarski listi z veseljem javljajo, da je za škofa v Djakovem imenovan dr. Miha-lovič, „velik prijatelj Madžarov", ki se sam čuti Madžara. Službeno še vest ni potrjena. Če je pa res, kaže ta slučaj, da Madžari svoj načrt: madžari-zacijo Hrvatske, dosledno uresničujejo na vseh poljih.
o „Svepravaški svečenički sasta-nak" se je vršil 9. t. m. v Zagrebu. Prisotnih je bilo okoli 70 duhovnikov. Sklenilo se je, da bodo pri prihodnjih saborskih volitvah duhovniki gelali samo za one kandidate, ki s svojo preteklostjo jamčijo, da bodo delovali v saboru v pravaškem 'duhu. — Misel o bloku vseh pravaških strank se je opustila kot neizvedljiva.
o Madžarizacija Hrvatske se z vso
nasilnostjo nadaljuje. Ogrska vlada hoče vse premogovnike podržaviti in v Pešti se osnuje naredbenim potom kr. ogr. osrednje ravnateljstvo za državne premogovnike. Seveda bodo povsod sami madžarski ali vsaj od ogrske vlade popolnoma odvisni uradniki, delavstvo iz Madžarske — pridejo madžarske šole itd. Madžarizacija prodira na celi črti!
o "Skupščina Starčevičeve stranke prava, to je one skupine, ki se je pod vodstvom Luke in dr. Mile Starčeviča ločila od dr. Franka, se je vršila ob lepi udeležbi dne 10. t. m. v Zagrebu. Navzočih je bilo mnogo poslancev. Na zboru je v lepem govoru razložil dr. Pavelič vzroke, zakaj so se pravi Star-čevičanci morali ločiti od dr. Franka:
1)	zaradi njegove zveze z Rauchom,
2)	zaradi njegovih umazanih afer. Še nedavno temu se je razkrilo, da je dr. Frank — za lepe novce seveda — izposloval nekemu madžarskemu Židu Groszu lepo delo v Zagrebu, katero so doslej vedno imeli domači mali obrtniki! Stranka je sklenila pri prihodnjih volitvah stopiti samostojno pred hrvatski na^od.
500 dijakov so aretirali v soboto popoldne v Varšavi. Imeli so na vseučilišču zborovanje zoper varšavske dijaške postave. Policija je pozvala dijake, naj se razidejo. Ker tega niso storili, je prišlo vojaštvo in vse aretiralo.
General Šteselj, ki je zaprt v trdnjavi Petropavlovsk, je nevarno zbolel. Kakor poročajo iz Petrograda, ga je zadela kap in je izgubil zmožnost govora.
v Preganjanje oporbenega časopisja na Hrvatskem. Dež. orožniško poveljstvo v Zagrebu je orožniškim postajam odločno prepovedalo naročeva-nje listov „Srbobran", „Hrvatska", „Pokret" in „Narodna Obrana".
b Hrvatska Narodna Zajednlea v Bosni. To kulturno organizacijo Hrvatov v Bosni, ki pa ima velik vpliv na politični razvoj naroda, in v kateri je združenih nad 40.000 Hrvatov, je osnoval sarajevski odvetnik dr. Mandič. A sarajevski nadškof Stadler, ki je z zavistjo opazoval vedno večjo priljubljenost dr. Mandiča, je hotel dobiti H. N. Z. na vsak način v roke. Toda dr. Mandič ima med narodom in tudi pri pametnem delu duhovščine, posebno med Franjevci, tako zaslombo, da mu cela gonja, ki jo je uprizoril Stadler v svojem „Hrvatskem Dnevniku" proti njemu, dozdaj še ni izpodbila tal.
b Novi škandali na Ruskem. Prejšnji generalni adjutant carja, general Kessel, je v preiskavi zaradi po-neverjenj v petrograjski vojaški pisarni. Gre se baje za pol milijona rabljev.
b Velikanski vihar. Takozvani tornado je opustošil vse ozemlje ob Misisipiju do Arkanzas. Mesto Briukley ob železnici Chicago-Rock Island je bilo v par minutah — razvalina. Mnogo ljudi je priš'o ob življenje.
Društvene vesti.
o V. redni občni zbor akad. društva „Adrija" v Pragi se vrši v soboto 13. t. m. v restavraciji „U kuhho oka" (Kràl. Vinohrady). Začetek ob 7. uri zveč. Gostje dobrodošli!
o Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima prvi redni občni zbor dne 17. svečana 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije „u Pokornych", Ječna ul.
Tpžbb cene.
11. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34'—, za maj 34'—, za september 31'75, za december 31'25. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*40, za oktober — december K 2215. Tendenca medla. — Vreme megleno.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 291/2 do 301/2, za v dobavi K 30— do 31—. Tendenca stalna.
B u d i m p e š t a, 11. marca. Pšenica za april 13'78, pšenica za maj 13'54, pšenica za oktober K 11 '33, rž za april K 10'40, rž za oktober K 9'40, oves za april K 8'80, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 771-. Promet 14.000 met. st.
Budimpešta, 11. marca. S v i -S j ad: osrrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 145 vin, mlade, srednje 142 do 145 vin., mlade, lahke 142 do 145 vin.; zaloga 21.140 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 132'—.
Borza za kmetijske pridelke: Konzum rezerviran, slab promet. Cene se vzdržale, koruza poskočila za 5 vin.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30'85, moka za prihodnji mesec 3105, moka za maj — junij 31'40, moka za maj — avgust 31'60, pšenica za tekoči mesec 24'—, pšenica za prihodnji mesec 2415, pšenica za maj — junij 24'55, pšenica za maj — avgust 24 50, rž za tekoči mesec 16'40, rž za prihodnji mesec 16'75, rž za maj — junij 16'85, rž za maj — avgust 16'85.
Graška borza za kmetske pridelke: Pšenica 76/— kg 14'25 77/— kg 1413, 78/— kg 1415, 80/— kg Tisa 15'50; rž 73/74 kg 11'25, 74/75 kg 11'40, 75 kg 1110; koruza nova 9'— do 10 50; cinquantin nova 1'15, oves 10'20 do 10'50, ne-zadacan.
Tedenski živinski sejem vGradcu,
11. marca: Na sejm se je prignalo 970 glav (426 volov, 90 bikov, 370 krav in 84 telet.) Cene so bile: Pitani voli 37— 41 K (izjemna cena 43 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 28-31 K, voli za pitanje 27—34 K ; pitane krave 26—31 K, napol pitane krave 21—25 K, suhe krave 12—18 K, biki 27—3 i K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 27 do 32 K, starše dojnice 22—26 K, teine krave 23—26 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Listnica uredništva.
Kapele pri Dobovi : Gospod, ki nam je pisal anonimno v neki zadevi, naj se uredništvu javi, drugače ne moremo sprejeti dopisa!
X. Izkaz narodne zbirke spodnještajer-skih Slovencev:
Oven: 2 K Schneider, Pušenjak; 1 K Kolarič, Puconja, Mursa, Igra „šnip, šnap". Brezno-2 K Obran, Iršič, 1.20 K Sterle. 1 K Kraut, Bizjak. Gerželj. Sovšek, Grubelnik Zvonka in Tončka, Romana L., Paglie. Meslen. F. G., Lud. Sterle, 50 v Rakovnik, Javornik, Levšek Grubelnik; 20 v nečitljiv, Vollmaier, Krautberger, Visijak. Kapele: 5 K Radanovič, 2 K Jože Radanovič, Janežič, Pišek. Sevnik. Umberger, Pečnik, 1.40 K Jože Vidmar, 1 K SikoSek. Poljenšek, Piller, Lunder, Mastnak, Jeräe, Vad-nal, Hierländer. 60 v Cetin. Šoštanj' 5 K Wut, 3 K Kolšek. 2 K Fišer. Gorovšek Kocmur, 1 K J. Rajšter, M. Rajšter, Pajger, Medved, Vošnjak, Lukman, Cerovšek, Šmigovo. Straad, Volk, Bizjak, Koropec. nečitljiv, 60 v Skaza, 40 v Kosi. Podsreda: 2 K Kosi, Skerbec,
1	K L. Potočnikova, Šket, A. Potočnik, Jazbec, Zevstik, Gala, Gabrovec, J. Kosi. m. Šket, 60 v Dobrave, F. Šket, 50 v Planine, 40 v SikoSek, Rime, 10 v Dobrave; Brežice: 4K nečitljiv.
2	K Vidmar, 1 K Lebar, Lukman, Boecio. Lenk. Št. Jur ob S č a v n i c i: 2K Fekonja, Ciuhova. dr. Kreft. Korošak, IvanŠič, Brumen; 1 K Lassbacher, Kocmut D„ Cizelj, Örnäi«, Trstenjak", Čagran. Kosi, Kocmut E„ Kreft. Pogorevc, Lukovnjak, Safarič, Mibelič. KoroSak. Forkaž, Kreft, Rantaša, Slavič, Kocmut F., Kožar, N. N. Perko, Bernard Zenkovich, Gro«s-man, Vargazon, Mihelič, Trstenjak, Koroäak, A. Korošak, Domajnko, nečitljiv, Mihelič, Strniša, Schuller, Sijanec, Lah, Perger. straž-mojster; Goto vi je: 2 K Miha Jošt, 1 K Antloga, 80 v Matija Jošt. 40 v Gaber, Brinovc.
Trgovska hiša
z lepim prodajalniškim prostorom, z lepo upravo na dobrem prostoru in dobrim prometom tik farne cerkve v velikem trgu na Spodnjem Štajerskem, se zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji takoj ppoda. — Naslov pove upravništvo „Narod. Dnevnika". 156 3-t
Sprejmem
zanesljivega, t notarskih zadevah izurjenega uradnika*
Kazimir Bratkovič
c. kr. notar v Ptuju.
154 3-2
_m_
Odda se dobroidoča
z mešanim blagom in deželnimi pridelki v nekem kraju na Spodnjem Štajerskem, v kojem je velika lesna industrija, radi družbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. — Eksistenca je zagotovljena. Natančnejša poročila daje Alojzij Koser, trgovec v Mislinjah. i5i 6-5
Založništvo Ig. pi. Kieinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništvu:
Guy de Maupassant: Novele
Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO ŠORLI. Dr. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-6