JHaš
m.

Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
P. b. b.
LETO XIX. / ŠTEVILKA 9
CELOVEC, DNE 2. MARCA 1967
CENA 2.- ŠILINGA
Volitve so prinesle izgube kongresni stranki v petih pokrajinah
zmerom kot glavni problem države
Lakota ostane še
Po poročilih iz Indije si je vladajoča kongresna stranka zagotovila absolutno večino z 261 od skupaj 520 poslanskih mest v osrednjem parlamentu.
Glede na izid volitev lahko rečemo, da je kongresna stranka na prejišnjo sestavo (parlamenta na teh volitvah izgubila 97 poslanskih seddžev. Druga ipo vrsti je desničarska Sva tantra s 45 [poslanskimi mesti. Ta stranka je dobila na letošnjih volitvah 27 novih mest. Sledijo Džana Sang s 55 mesti '(dobila 21 novih iposlaincev), Saniyj iikta - socialisti s 23 sedelži i(12 novih mest), komunistična stranka Indije z 19 poslanci, stranka Pred-ža s 7 sedeiži (izgubila 5 mest) in neodvisni ter razne pokrajinske stranke s 70 poslanskimi mesti '(10 novih poslancev).
Kljub tem izgubam kongresne stranke pa njena večina ni v nevarnosti, nerodno za vlado je le, da je bilo na teh volitvah sedem vladnih ministrov poraženih od pro-
tikandidatov. Razen tega je kongresna stranka izgubila v petih pokrajinah svojo večino. Najpomembnejše spremembe so nastale v državah Madrasu in Kerali, v katerih služijo problemi juga, predvsem jezikovni, cesto kot temeljni kamen za opredel jevanjiC volivcev. V teh dveh 'državah so opozicijske stranke dobile absolutno večino in bodo vladale brez kongresne stranke. V državi Kerala bo verjetno zmagoviti kandidat komunistične stranke na čelu nove koalicijske vlade.
Glavni problem lakota
Tudi po volitvah te največje demokratične države Azije pa je v Indiji še zmerom glavno vprašanje, kako rešiti problem lakote, kajti kljub pomoči Združenih ameriških držav in Sovjetske zveze ostane modernizacija zaostalega poljedelstva najvažnejša naloga te velike azijske države.
General Suharto poziva na edinost Indonezije
KotTmo že v zadnji številki našega lista na kratko omenili, je indonezijski predsednik Sukamo v sredo, 22. februarja, podpisal dokument, s katerim prepušča vso oblast generalu Suhartu.
Predsednik Sukamo prepušča oblast predsedstva, potem ko je ugotovil sedanji spor, in potem ko je ugotovil, da je treba ta spor rešiti v korist ljudstva, naroda in države. Nato pravi, da je s tem prepustil svojo oblast generalu Suhartu. Sukamo dodaja, da se je s tem škiepom prilagodil duhu tega, kar je odredil ljudski kongres, toda ne da bi škodoval duhu in vsebini ustave iz leta 1945, ki ga je imenovala za prvega predsednika indonezijske republike.
General Suharto, ki ima sedaj dejansko oblast v rokah, je prvič javno govoril v četrtek, 23. februarja, po radiu in je dal razumeti, da bo Sukamo morebiti ostal ustavni poglavar države. Pozval je prebivalstvo in vojsko, naj okrepita enotnost in sodelovanje.
Nato je Suharto izjavil, da je prenos oblasti predsednika Sukarna v skladu z resolucijami ljudskega kongresa in z željo ljudstva ter ga je treba spoštovati. Nadaljeval
je: »Sedaj, ko so nam bile izročene vse izvršne oblasti, smo prevzeli odgovornost za prihodnost naše dežele in moramo začeti nalogo, ki nam je bila poverjena.« Opazovalci so mnenja, da je general Suharto hotel poudariti, da se je Sukamo s prenosom oblasti v bistvu prilagodil resolucijam ljudskega kongresa. General je namreč imenoval Sukarna za »pooblaščenca ljudskega kongresa in vrhovnega poveljnika Oboroženih sil«, čeprav sta naziva sedaj samo imenska.
Suharto je izjavil, da je prenos oblasti »važna politična sprememba, ki bo mogla dati naši deželi boljšo prihodnost v skladu ■z vrhovnostjo ljudstva in z resolucijami ljudskega kongresa.« Pozval je vse državne uprave, naj delujejo, »da se zgradi družba, ki naj sloni na pančasili (filozofija o indonezijski državi). Na koncu je pozval na enotno sodelovanje in izjavil: »Odgovornost, ki jo prevzemamo, nam jo je poverilo ljudstvo, da izvedemo resolucije IV. zasedanja ljudskega kongresa. Kongres zaupa v nas. Naša dolžnost je dokazati mu, da bomo uspešno uresničili nalogo, da zgradimo družbo, ki naj sloni na pančasili.«
Die sorbische Volksgruppe
m.
1945 wurde die Lausitz ein Tell der russi-schen Besantzungszone, und unter den Sorbeti erhob sich eine starke Stimmung fiir eine Eingliederurng in die Tschechosloiva-kei. In Prag bildeten dortige Sorben einen »sorbischen Nationalrat«, der eine lebhafte Aktivirat entfaltete, besonders in den Ta-gen vor der AuBenminiisterkonferenz in London 1947.
Der Vorsitzende des Zentralvereins »Do-mowina« Kurt K r e n z erzahlte mir, daB die Wellen hodi gingen. Selbst war er der Meinung, daB die Sorben den Tschechen in Sprache und Kultur so nahe stiinden, daB sie sehr bald selbst Tsdiechen gewor-den warem, falls sie zur Tschecho:slowakei gekommen waren. Gamz falsch ist dies wohl niicht; ich glaiube aber, daB die ivirtschaft-liche Bedeutung des Gebietes entscheiden-der war — in der Lausitz gibt es reiche Kohlemlaiger. Und die Sovvjetunion hatte bekanmtlich ihre Plane mit der deutschen Ostzone, wahrend die Tschechosloivakei damals noch dimmer ein westlich orientier-tes Lamd war. Es ist bezeichnend, daB die Stimme des »Sorbischen Nationalrates« gamz verstumimte, als die Kommunisten 1948 die Macht in der Tschechosloivakei ergriffem hattem.
Nun fingen die Sorben an, das aufzu-bauen, was die Nazis zerschlagem hatten. Ummitteibar nach dem Kriege wurdem viele sorbische Schulen, zwei Gymnasien, ein Lehrersemimar und eine rieue Drucke-rei errichtet, und die »Domowina« wurde wieder ins Leben gerufen. Alles geschah sehr schnell — zum er st en Male in der Ge-schichte der Sorben mit voller Billigung der Behorden. Ja mehr als das: Die sorbische Kultur wird heute mit allen Mitteln und groBen Zmvendungen von dem ost-deutschen Staat gefordert.
Zahlreiche Auslander sind seither in der Lausitz gewesen, um die natiomale Ent-vvicklung zu studieren, so zum Beispiel der danische Generalsekretar der Europaischen Volksigruippenunion und Vertreter der danische,n Minderheit in Sudschlestvig. Aus den Gastebiichern geht hervor, daB die Be-sucher augenscheinlich beeindruckt waren. Es diirfte einmalig sein, daB ein Domizil-staat einer nationalen Minderheit direkt emporhilft und sie fordert. Dieser Einsatz wird sogar von Menschen anerkanmt, deren Sympathie fiir Ostdeutschland auBeror-dentlich gering ist.
Den sozialistischen Thesen nach muBte eine solche Politik selbstverstandlich sein. Derzeit boren wir aber aus Budapest, daB Rumanien eine ganz andere und viel stren-gere Politik seiner groBen ungarischen Minderheit in Siebenbiirgen gegemiiber fiihrt.
Ich hatte das Gliick, an dem Tag in Bautzen zu sein, als das dortige sorbische Gymnasium sein ztvamziigjahriges Bestehen feierte. Das Fest, das in der Aula des Leh-rerseminars stattfand, wurde zu einer kraf-tigen Kundgebung der iippigen sorbischen Kultur. Gegen 100 Schiller deklamierten Gedichte und sangen ihreklangvollen Volks-lieder. Sie sangen, wie slaivische Volke,r sin-gen konnen, klar, rein und laut. Sie tamzten ihre Volkstanze gekleidet in Volkstrachten an allen Teilen der Lausitz. Einige der Lieder waren sehr alt, andere drehten sich um sorbische Menischenschicksale wahrend des Hitlerterrors. Die Kinder sp ie It en Kla-vier, Flote und Saiteninstrumente, und das Fest schloB mit Turnvorfiihrumgen.
Die Schulen der sorbischen Minderheit sind geteilt in eine Kategorie A, wo die
Kinder in der ersten Klasse mit Sorbisch am-fangen und in der zweiten Deutsch als erste Fremclsprache haben, und wo in allen all-gemeinen Schulfachem mit Ausnahme der Naturfacher — vvegen der vielen Fachaus-driicke — in Sorbisch unterrichtet wiird. In der Kategorie B ist Deutsch Unterrichts-sprache von der ersten Klassen; die Schuler sollen aber von der zweiten Klasse an einen griindlichen Unterricbt in Sorbisch haben und apater Aufsatze in Sorbisch schreiben konnen. Somit ist Sorbisch hier die erste und wichtigste Fremdsprache. Der Direktor des »rbischen Lehrerseminars erzahlte mir von den sehr groBen Schtvierigkeiten, die beseitigt werden muBten, damit Lehrikrafte frir die vielen nach dem Kriege errichte-ten soribisehen Schulen ausgebildet iverden konmten. Dais sorbische Lehrerseminar wur-de 1946 gegrundet, und eine groBe Anzahl junger Menschen solite in aller Eile zu Padagogen gamacht werden, die in einer Sprache unterrichten sollten, die sie zwar sprechen konnten, in der sie aber nie un-terrichtet worden waren. Die Lehrerausbil-
dung war deswegen in den ersten Naeh-kriegsjahren mangelhaft. Ein anderes Problem warem die Schulbucher — es gab fast k,eine — und sie muBten eiligst verfaBt und herausgegeben werden. Heute ist es anders. Jetzt gibt es ausgezeichnete sorbische Schulbucher fiir alle Gegenstande; sie werden vom Verlag »Domowina« mit er-heblichen Staatssubventionen herausgege-ben. Die Druckkosten fiir eine sorbische Fibel belaufen sich leicht auf 150 Kronen. Die Schulbucher sind jedoch fiir Schiller gratis, und der Staat deckt das Defizit des Verlages. Schiller, die am sorbischen Lehrerseminar die Priifung fiir Lehrer, Fachlehrer oder Kindergartenlehrerinnen bestehen, sind moralisch verpflichtet, in der Lausitz zu ibleiben.
AnlaBliich des Jubilaums des Gvmna-siums wurde eine Ausstellung von Schiiler-aiibeiten sowie von Schulbiichern und Lehr-mitteln veranstaltet. Von besonderem Inte-resse waren aber fiir mich die historischen Zeugnisse aus der Zwischenkriegszeit sowie Dokumente iiber Ausweisumg von Lehr-
Umrl oče ameriške jedrske bombe Robert Oppenheimer
Ameriški znanstvenik Robert Oppenheimer, ki je vodil delo laboratorijev v Los Alamosu, kjer je bila izdelana prva atomska bomba, je v soboto, 18. februarja, ponoči umrl v svojem stanovanju. Imel je 62 let in je baje bolehal na raku v grlu.
Kakor je znano, so leta 1954 uvedli proti njemu preiskavo in ga obtoževali »komunistične dejavnosti«. Posledica je bila, da so mu prepovedali dostop k tajnostim komisije za atomsko energijo, s katero je dolgo časa deloval.
Leta 1963 so ga rehabilitirali in Kennedy mu je podelil Fermijevo nagrado. Nedavno je Oppenheimer zapustil vodstvo zavoda za znanstveno proučevanje na univerzi v Prin-cetonu in se je umaknil v privatno živ-1 jetije.
Bela hiša je objavila izjavo, v kateri predsednik pravi, da Oppenheimerjevo delo »ni imelo za edini rezultat vojaško silo, na kateri sloni naša varnost, temveč je hkrati pripeljalo do miroljubne uporabe atomske energije, ki se jo učimo izkoriščati v dobro človeštva.«
V	globoki žalosti sporočamo našim rojakom, da je preminil v celovški bolnici
JANKO OLIP
posestnik in lesni trgovec v Selah
Gospod Janko Olip je bil vnet sodelavec kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev ter velik prijatelj slovenske študirajoče mladine. Pri našem narodnem delu ga bomo vsled tega zelo pogrešali.
Ženi, otrokom in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
Rajnega bomo spremili v petek, dne 3. marca 1967 ob enih popoldne od hiše žalosti na pokopališče v Selah.
Vsemogočni Bog naj mu obilo poplača, kar je žrtvoval za slovenski rod na Koroškem.
V	Celovcu, dne 1. marca 1967.
Narodni svet koroških Slovencev
kraften und ministerielle Verordnungen. Unter Glas und Rahmen war auch ein anderes Dokument untergebracht, der in den dreiBiger Jahren von einem sorbischen Schuljuingen geschrieben wurde: »Ich darf in der Pause kein Wendisch sprechen, ich darf in der Pause kein Wendisch sprechen, ich darf in der Pause kein Wendiisch spre-chen ... « — 100 oder 200 Mal, damals ein haufig angeiva.ndtes Disziplinarmittel ge-genuber Kindern der sogenannten »slavri-schen Untermenschen«.
Wenn auch nur wenlge Menschen Kommunisten waren, war es doch deutlich, daB sie gliicklich waren, in einem Land zu woh-nen, wo sie sich ihrer Nationalitat nicht zu schamen brauchten. Sie waren stolz, Sorben zu sein, und sie sagten mir das. Ein Mann — mit Parteiabzeichen zwar — sagte: »Wir haben als nationale Minderheit kein Mut-terland, aber jetzt haben wir ein Vater-land«.
Es ist verbliiffend, wie viel dieses kleine slavische Volk an Musik und Kunst her-(Dalje na 8. strani)
Politični teden
Po svetu...
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
V	ŽENEVI
V	Ženevi se od 21. februarja nadaljuje delo razorožitvene konference. Voditelj ameriškega zastopstva WiMiam Foster je izjavil, da je veliko upanje za sporazum proti širjenju atomskega orožja. Dejal je, da so glede tega bistveno napredovali. Tako Združene ameriške države kakor Sovjetska zveza, j,e izjavil, so začele resna, skrbna in spodbudna pogajanja, da bi rešile svoja nesoglasja. Vendar pa je treba še mnoga nesoglasja rešiti, in to se bo zgodilo v Ženevi.
Voditelj sovjetske delegacije na razoro-žitveni konferenci Rošiin je izjavil, da je prezgodaj reči, ali bodo na prihodnjem zasedanju lahko dosegli uspeh glede razorožitve. Pripomnil je, da so nekam spoclbu-no napredovali glede rešitve nesoglasij o neširjenju jedrskega orožja. Sovjetska zveza je pripravljena na vse napore, da bi se sporazumeli o splošni in popolni razorožitvi in o vzporednih razorožitvenih ukrepih.
Moskovska »Pravda« piše, da ovire za sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja prihajajo v enaki meri iz Zahodne Nemčije kakor iz Kitajske, če so zahodne države odločene upreti se zahtevam Bonna, ki skuša na vsak način dosečji dostop do jedrskega orožja, če bo sama zahodnonemška vlada opustila svoje zahteve na tem sektorju, tedaj bo pot za podpis pogodbe odprta.
»Pravda« polemizira s tezami o »atomih za mir«, ki jih zagovarjajo zahodnonemški voditelji. Po mnenju lista prihajajo ugovori zaradi odločenosti, da vedno ostane odprt izhod, po katerem bi zahodni Nemci imeli možnost delati, kar bi se jim zdelo na jedrskem sektorju v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti. List je mnenja, da pogledi glede miroljubne uporabe jedrske energije ne morejo ustvarjati ovir za sklenitev pogodbe.
»Vendar pa, nadaljuje list, kritika proti morebitnemu sporazumu ne prihaja samo iz Nemčije. Pogodba je temeljni kamen tudi v jedrski politiki sedanjih kitajskih voditeljev. Če bi Kitajci pristopili k pogodbi, bi se potrdila uradna izjava, ki jo je objavila agencija Nova Kitajska po peti kitajski jedrski eksploziji. V tej. izjavi se je poudarjalo, da se bo kitajska vlada še dalje borila za popolno prepoved atomskega orožja. Toda kitajski voditelji še vedno odklanjajo sodelovanje pri naporih za zmanjšanje nevarnosti jedrskfcga spopada. To je jasen dokaz, da so njihova politika in njihovi načrti daleč od pravih interesov miru.« »Pravda« zaključuje: »Sedanja alternativa je sklenitev pogodbe ali pa brezkončno večanje števila jedrskih držav, kajti možnost, da širjenje atomskega orožja 'popolnoma ubeži mednarodnemu nadzorstvu, je sedaj realno dejstvo.«
KITAJSKI SMOTRI: VODIKOVA
BOMBA
'Kitajci so 27. oktobra lani vzeli raketo in pritrdili nanjo atomsko bombo. Ta moderna ognjena strela je poletela čez poskusno področje v Sinkiangu. Po 600 km -poleta je prišlo do jedrske reakcije. Kitajsko vodstvo je dobilo jedrsko bojno glavo za taktično raketo. Kitajska je imela svojo atomsko fe-ee-ho-ciang.
Konec lanskega leta, in sicer 28. decembra, so Kitajci sprožili nad poskusnim poligonom Lob Nor peto atomsko bombo v 26 mesecih. Ta bomba je bila petnajstkrat močnejša kot bomba nad Hirošimo. Toda še bolj pomembno je, da je ta bomba vsebovala litij 6, torej tisto termonuklearno snov, ki jo uporabljajo pri vodikovih bombah. Kitajska je s tem nedvomno tik pred eksplozijo svoje prve vodikove bombe. Ameriški izvedenci menijo, da bodo tako bombo sprožili že pri naslednjem kitajskem poskusu.
Kitajska pot do vodikove bombe je vsa tlakovana s presenečenji. Kitajski znanstveniki se očitno niso zadovoljili samo s tem, da bi v kakšnih desetih poskusnih eksplozijah ustvarili prototip uporabne jedrske bombe. Preseneča tudi to, da Kitajci že pri eksploziji svoje prve atomske bombe niso uporabili plutonija 239, ki ga je lažje pridobiti, ampak uran 235. Peking se je odločil za bolj zamotano, toda za več obetajočo pot, za pot, ki jo je mogoče premagati samo z ogromnimi stroški.
Presenečenje pri eksploziji prve kitajske atomske bombe je bila tudi tehnika vžiga. Kitajci so si prizadevali, da bi s svojim prvim, drugim in četrtim atomskim poskusom naglo razvili prototip cepilne bombe. Ta cilj so dosegli oktobra lani, medtem ko so s tretjo in peto poskusno eksplozijo preizkušali ie z vodikovo bombo. Za ta skok od cepilne do fisijske bombe so potrebovali v Združenih državah Amerike sedem let. Kitajska skuša ta čas skrajšati najmanj za polovico. Doslej se Kitajcem ta skok ni v celoti posrečil, toda peta kitajska atomska eksplozija je imela že energijo 300 tisoč ton TNT. Kitajcem se je očitno posrečilo, da so »sežgali«, vsa j en del termonuklearne-ga materiala in tako dosegli visok razvoj energij e.
špekulacije izvedencev za atomsko orožje, da so Kitajci z zadnjo poskusno eksplozijo preizkusili deloma že tudi tehniko trifaznega atomskega orožja, se opirajo na sporočila ameriške komisije za atomsko energijo. Ta komisija je sporočila, da j .e kitajska atomska eksplozija 28. decembra lani vsebovala že tudi uran 238 kot cepilni material. Tega urana 238 normalno ni mogoče cepiti, toda v tako imenovani »umazani« trifazni bombi ima ta uranov izotop poseben pomen: vodikov plašč, ki ga sproži cepilna bomba, more razcepiti tudi ta sicer nerazcepljivi uran 238. Pri eksploziji nastane ogromna energija, prav tako pa nastanejo tudi velike količine zelo umazanih radioaktivnih proizvodov.
Sovjetska zveza in Združene ameriške države so preizkusile ta tip bombe že zdavnaj pred podpisom sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. Kaže, da je Kitajska zdaj. na enaki poti do atomske trifazne bombe.
PO WILSON O VEM OBISKU
V BONNU
Britanski premier Harold Wilson in njegov zunanji minister George Brown sta končala dvodnevni obisk v Bonnu (15. in 16. februarja). Uresničilo se je tisto, kar so vladni krogi v obeh deželah pričakovali. Premier Wilson je na tiskovni konferenci izjavil, da so bili britanski-zahodnonemški pogovori obrabnini in da je bila zamenjava mnenj koristna.
Kljub temu pa v poučenih krogih prevladuje prepričanje, da so britanska gosta in njuni gostitelji govorili povsem različen politični jezik. Wilson je dejal, da med svojim sedanjim obiskom v Bonnu ni samo nameraval pojasniti svoje težave, ampak je hotel slišati tudi mnenje »zahodno-nemških prijateljev«.
Kmalu po Wilsonovem odhodu iz Bonna je tudi Kiesingerjeva vlada nastopila s svojo inačico komentarja o britansko-zahodno-nemških pogovorih. Vladni predstavnik za tisk je preb ral časnikarjem naprej pripravljeno Kiesingerjevo izjavo, ki ne vsebuje nič določnega, razen nekakšna upanja in neopredeljene obljube. Vsebino izjave šefa bonnske vlade je mogoče strniti v tri točke. Kiesinger je dobil med pogovori z Wilso-nom vtis, da Britanci resno nameravajo pristopiti k evropskemu skupnemu trgu. Nemška stran je prepričana, da mota še dalje podpirati ta-prizadevanja. Končno pa zahodmonemški kancler upa tudi to, da bodo pogovori o tem kronani z uspehom.
Wilson je povabil kanclerja Kiesingerja, naj obišče London. Le-ta je vabilo sprejel. d'udi bonnski zunanji minister Willy Brandt bo aprila letos obiskal Veliko Britanijo. Kljub sedanjim pogovorom in vsem vljudnostnim gestam pa bi spričo doslej znanih podrobnosti vendarle mogli reči, da se v britansko-zahodnonemških odnosih ni prav nič bistveno premaknilo.
... in pri nas v Avstriji
GOSPODARSKI PORAST:
VEČ DENARJA IN KREDITOV!
Težišče porastnih priporočil gospodarskega sosveta, katere so v četrtek, 16. februarja, v paritetni komisiji soglasno sprejeli, je osredotočeno v denarnem in kreditnem oddelku. Gospodarski sosvet je zahteval od 'Narodne banke obsežnejšo kreditno politiko in dal pobudo za znižanje najmanjših rezervnih mer. Nadalje hoče gospodarski sosvet dobiti iz sklada ERP (Evropski obnovitveni program = Marshallova pomoč) dodatno 200 milijonov šilingov in ta denar uporabiti za porast investicijskih načrtov.
Gospodarski sosvet je namreč mnenja, da je treba takoj podvizati dolgoročne učinkovite ukrepe, da bi tako ustvarili predpogoje za kar največji porast, ne da bi pri tem zašli v inflacijo.
Nadaljnje pobude sosveta so-še:
L Izboljšanje pospeševanja izvoza. Izvedenci so predlagali vrsto konkretnih ukrepov. V ta namen pripravljajo v finančnem ministrstvu nov zakon o pospeševanju izvoza.,
2.	Večletni investicijski državni program. Tudi podeljevanje državne pomoči so nujni predlogi.
3.	Pospeševanje raziskovanja. Tu je mišljena ustanovitev fonda (sklada) za raziskovanje osnove in namena; pospeševati jih nameravajo z davčnimi olajšavami.
4.	Poživitev aktivne politike delovnega trga, in sicer v količinskem in kakovostnem oziru.
TISOČ DELOVNIH MEST VEČ?
Na merodajnih mestih na Dunaju razpravljajo tačas o podelitvi kredita za deset načrtov, ki bi lahko zaposlili okoli 900 do 1000 novih delovnih moči. Prvi kredit Evropskega obnovitvenega programa (ERP) v višini 15 milijonov šilingov so že potrdili in ga bodo uporabili za preskrbo nadomestnih delovnih mest v premogovnih okoliših.
Pri zgoraj imenovanih desetih načrtih gre z,a ustanovitev štirih novih obratov in razširitev in obnovitev 6 obratov ali ustanovitev podružnic; po trije načrti odpadejo na blago kovinske industrije in na stavbno industrijo in industrijo gradbenega materiala, dva na tekstilno stroko in po eden na industrijo pohištva in strojev.
V območju gradiščanskega premogovnika Tauchena je v načrtu zgraditev novega
tekstilnega obrata, kakor tudi po eno podjetje kovinske in tekstilne stroke. Skupaj z drugimi ukrepi v tem področju računajo z več novimi delovnimi mesti, kakor pa bi jih lahko zasedli s prostimi rudarji.
CESTNEMU TOVORNEMU
PROMETU DAJEMO PREDNOST
Te dni je imel prometni minister dipl. inž. dr. Ludvig Wei£ v Organizaciji združenja industrialcev zanimivo predavanje, v katerem je pojasnil resnično in v javnosti doslej neupoštevano dejstvo, da srečujemo na naših cestah zmerom več novih, popolnejših in s tem zmogljivejših cestnih vozil, ki delajo železnici zmerom večjo konkurenco. Cestna vozila so prosta vseh nalog, kot so to na primer podjetnih dolžnosti in tarif. Za ta luksus, povečini gre za prvovrstne dobrine, se zdi, da je prevoz zanj cenejši po cesti kot pa z vlakom.
Prometni minister dr. WeiB se je bavil v tem predavanju pred Organizacijo združenja industrialcev s »prometnim konceptom« za Avstrijo. Tega je treba izdelati, a je ostvaritev zvezana z izrednimi težavami. V nasprotju z večino drugih držav, je v Avstriji prometno ministrstvo raztreseno v več ministrstvih: v trgovinskem ministrstvu (cestnoprometno pravo), v gradbenem ministrstvu (ceste), notranje in prometno ministrstvo pa sta znotraj zvezne vlade pristojna za prometna vprašanja.
Vprašanje »prometnega koncepta« pa je minister obravnaval le v toliko, kolikor zadeva njegovo področje in se je pečal v glavnem z avstrijskimi državnimi železnicami:
L Spričo hitrega tehničnega razvoja ni mogoče načrtovati za dolgo dobo.
2.	Zaradi avstrijske majhnosti in pa z
zemljepisnim položajem pogojen močan tranzitni promet, je prometno načrtovanje močno odvisno od razvoja v sosednjih državah.	x
3.	Kljub temu pa bodo pri državnih železnicah ustanovili dve glavni mesti (za gospodarstvo obratov in ravnanje avtomatov ter za raziskovanje tržišča).
4.	V številnih področjih z velikim prometom bo treba nujno začeti s smotrno obnovo železniških naprav.
Minister dr. WeiB je končno govoril o vprašanju atomske elektrarne za Avstrijo. Pri takem načrtu je gospodarnost šele tedaj na mestu, če proizvaja jedrska elektrarna ogromno električne energije. Prav iz te-
SLOVENCI
domu in po smta
60-letni jubilej pisatelja Antona Ingoliča
Pred šestdesetimi leti, na dan 5. januarja, se je rodil v Spodnji Polskavi pri Pragerskem pisatelj Anton Ingolič. Ob tako pomembnem jubileju, ki ga pomeni 60 let, od tega več kot polovica posvečena pisateljevanju, se skoraj ni mugoče izogniti statistiki, čeprav nepopolni. Anton Ingolič je napisal blizu dvajset romanov in novelističnih zbirk, kakih deset povesti za mladino in več dram, dram. skih prizorov in slik.
Dolga leta je bil urednik mariborske revije „No-va obzorja” (sedanji „Dialogi”), predsednik Zveze mariborskih kulturnih delavcev in predsednik Društva slovenskih pisateljev. Kot pisatelj je Anton Ingolič poznan najširšemu bralnemu občinstvu, slovenskemu seveda najbolj, tudi ljudem iz srbo. hrvatskega jezikovnega področja, kjer so ga precej prevajali. Tudi na Češkoslovaškem ga poznajo; njegova dela so prevedena tudi v nemški jezik.
Anton Ingolič je v učbenikih označen kot slovenski realist. Ingoliča berejo bralci kot redko katerega slovenskega živečega pisatelja. To dokazuje med drugim tudi dejstvo, da izhajajo Ingoličeve knjige spet in spet v novih izdajah, ponatisih. Nekatere so izšle že v treh.
V Mendozi v Argentini slavila Grintalova mama 90 let
V Mendozi v Argentini je slovenska skupnost doživela lep praznik. Slovenci so z veseljem in spoštovanjem izrekli te dni najlepše čestitke Grinta. lovi mami, ki je doživela visoko starost 90 let.
Apolonija Bernot, por. Grintal je bila rojena 9. februarja 1877 v Dupljah v fari Brdo pri Domžalah. V isti fari se je tudi primožila v vas Vrhovlje, kjer je v srečnem zakonu imela 12 otrok: 6 sinov in 6 hčera. Leta 1934 je ovdovela in vse breme družinske odgovornosti ter skrbi na posestvu je morala vzeti na svoja ramena, dokler ni v letu 1945 odšla s svojim najmlajšim sinom Luko ter hčerkama Tončko in Zofko. Po letih preizkušenj je končno našla novo bivališče v družini svojega sina v Mendozi v Argentini.
S ponosom lahko gleda Grintalova mama danes ob svojem izredno visokem življenjskem jubileju na svoj rod. Od 12 otrok jih živi še 9. Trije so v Argentini, eden v Avstriji, pet jih je v domovini. Osem jih je poročenih, ena hči pa je redovnica v Buenos Airesu. 29 vnukov ter 7 pravnukov se veseli jubileja svoje stare mame.
Ljubljanska Drama gostovala v Beogradu in na Kosmetu
Pretekli teden se je ansambel Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani vrnil s turneje v Beogradu in po Kosmetu. Osrednji slovenski igralci so med tem gostovanjem nastopili šestkrat s tremi različnimi domačimi dramskimi deli: z Linhartovim „Matičkom”, Cankarjevim pohujšanjem” in Mrakovo „Marijo Tudor”. V mestih Kosova in Metohije, to je v Prištini, Kosovski Mitroviči in Prizrenu, pa so se slovenski umetniki predstavili samo s pohujšanjem”.
Glasbena matica iz Ljubljane v celovškem radiu
Pred dnevi je pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane v celovški radijski postaji posnel več pesmi za slovensko in nemško oddajo. Pod vodstvom prof. Igorja Lavriča je zbor za radijski arhiv posnel dela naših znanih skladateljev: Vilka Ukmarja, Alojza Srebotnjaka, Jakoba Ježa, Jurija Gregorca in Mirka Kolariča. V spored so prišla tudi dela dveh starih mojstrov — J. Gallusa in I. Poša. Snemanje je bilo uvod v nadaljnje kulturno sodelovanje Koroške in Slovenije, še posebej s koroškimi Slovenci. V maju bo namreč zbor ljubljanske Glasbene matice gostoval na Koroškem, v krajih, kjer še živi naša pesem in ohranja slovensko besedo.
Vodja slovenskih radijskih oddaj g. Hartman v Trstu
V sredo, 1. februarja, so imeli v slovenskem tržaškem radiu velik praznik. Ansambel slovenskega radijskega odra v Trstu je slavil dvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Na proslavo je bil povabljen tudi urednik in vodja slovenskih oddaj v celovškem radiu g. Helmut Hartman.
ga razloga je nemogoče, da bi lahko samo eno električno podjetje v Avstriji zgradilo tako atomsko elektrarno, ker je že samo ipo sebi težko tako jedrsko elektrarno iz gospodarskih razlogov vobče privzeti v kritje avstrijskih električnih zalog. Zategadelj bi prišlo v poštev le skupno podjetje z udeležbo celotnega električnega gospodarstva.
„Na lepi modri Donavi" že sto let
Popularno melodijo Johanna StrauBa so prvič izvedli 15. februarja 1867. leta. To je bil čas habsburških uradnikov, pokritih kočij, svetovne elegance. Dunaj je to obletnico proslavil z izrednim sijajem in melanholijo.
Po časopisih, radijskih in televizijskih valovih je pošiljal Dunaj vsemu svetu vabilo z željo, da bi proslavili letošnji 15. februar z valčkom: v spomin na ta dan pred sto leti, ko se je rodil najslavnejši valček, ki ga je kdaj zložil dunajski komponist »Na lepi modri Donavi«. Generacije Avstrijcev ga imajo za drugo himno. Večkrat se je zgodilo, da so visoke politične ali kulturne predstavnike dežele v tujini pozdravljali s preprostimi znamenji: »Donau so blau, so blau ... «
Ne more nas presenetiti, da se je ta prestolnica, znana po tem, da je vpeljala ples, ki je osvojil mlado in staro po vsem svetu, odločila, da bo proslavila^ stoletnico praznično in svečano, kot da bi šlo za zgodovinsko obletnico. Valček je bil nosilec dunajskega obdobja, najlepšega, ki ga je ta prestolnica poznala.
Zaslugo za uspeh: »Na lepi modri Donavi« ima pariški novinar
Odkritja in vzpona valčka »Na lepi modri Donavi« pa — ironija usode — ne dolgujemo kakšnemu Dunajčanu, temveč pariškemu novinarju, uredniku Figara. Prva izvedba, ki jo je slišal, ga je tako očarala s silovitostjo, svežino in poezijo teh not, da je začel pravo propagandistično kampanjo, da bi vzbudil pozornost Parižanov. Uspelo mu je popolnoma.
Johann StrauB je prvič predstavil svoj novi valček 15. februarja 1867. v dvorani Diana na Dunaju, kjer je igral njegov orkester. Sprejeli so ga nekoliko hladno. Moral bi bil priti kakšno leto prej, da bi se Dunajčani pričeli zanimati za ta motiv in da bi odkrili njegov čar.
StrauB, ki ni bil zadovoljen z dunajskim debutom, je izvedel valček pri otvoritvi avstrijskega paviljona na svetovni razstavi v Parizu: in tu je dobil prve aplavze. Pavla Metternich, žena avstrijskega ambasadorja v Franciji, je menila, da je treba dunajskemu dirigentu in njegovemu orkestru pomagati. Priredila je sprejem na veleposlaništvu. Povabila je Napoleona, Evgenija, kralja iz Hannovra, princa iz Gallesa, skratka vso visoko družbo Pariza. StrauB je igral in zmagal. V trenutku so ga zasuli z aplavzi. Med povabljenci je bil tudi urednik Figara, ki je vzpon novega valčka imel za osebno vprašanje in dolžnost. Iz Pariza so prenesli valček »Na lepi modri Donavi« v Ameriko, Avstralijo, na Kitajsko... po vsem svetu je imel bučen uspeh in na StrauBa je pričelo deževati zlato.
Unter dem verheiBungsvollen Titel »Ist die slowenische Sprache eine Fehlgeburt?« widmete eine der letzten Nummern der »Karntner Nachrichten«, des Blattes »fiir Freiheit und Recht«, wie es sich selbst in eitler Selbstuberheblichkeit nennt, einen groBen, umrahmten Leitartikel besagter Frage — Beweis genug dafiir, wie wichtig man hierzulande bei Ewiggestrigen »slowe-nische« Fragen nimmt. Damit wir dem Schreiber -n nicht zuviel Ehre antun, eine einleitende Bemerkung: selbst ein Hand-amputierter konnte sich an den ihm noch verbleibenden Fingern ausrechnen, wie oft wir die »Karntner Nachrichten« und ihre Schreiber, die Nach(t)richter, publizistisch in unserem Wochenblatt korrigiert haben. Wenn wir es diesmal tun, so nur deshalb, weil wir doch einmal auch gerne sagen mochten, daB nicht jeder Schreiber ge-druckten Unsinn verzapfen darf, ohne daB ihm widersprochen wird. Im iibrigen wis-sen wir sehr wohl, daB besagtes Blatt ein-gehen miiBte, hatte es nicht die Karntner Shnvenen, denn fiir einen guten Teil des Organs der »tausendjahrigen« Freiheit und des germanischen »Rechts« haben wir Karntner Slowenen die Ehre, das ewig er-giebige Thema abzugeben.
Nun zum Machwerk des besagten Arti-kels! Zur Behauptung, daB die slowenische Sprache vor hundert Jahren fiir einen klei-nen Volksteil kiinstlich geschaffen wurde
Svečana proslava v Veliki glasbeni dvorani
Na večer pred stoletnico je bil pod pokroviteljstvom mesta Dunaja slavnostni koncert v Veliki glasbeni dvorani. Na koncertu je pel dunajski Mannergesang-Verein, pod vodstvom Karla Ettisa in ob spremljavi Dunajskih simfonikov pod taktirko Edu-arda StrauBa, valčka: »Vino, žene in petje« in »Na lepi modri Donavi«. Z uverturo iz operete »Netopir«, valčkom »Rože z juga«, »Francoske polke« ih »Im Krapfemvaldl«, je dirigent Eduard StrauB ustvaril odlično glasbeno nastrojenje pri poslušalcih. Ko pa je tenor Dunajske državne opere Walde-mar Kment zapel arijo Barinkaya iz operete »Cigan baron« z lepim mehkim glasom in s opran ist in j a Wilma Lipp s svojim glasovnim sijajem zažvrgolela valček »Pomladanski glasovi«, je doseglo navdušenje med
V »Galeriji 61« (kot je naš list v prejšnji številki že na kratko omenil) je tačas odprta razstava dveh slovenskih likovnih umetnikov: kiparja Slavka Tihca in slikarja Bogdana Meška.
Uvodoma je na tiskovni konferenci dipl. ing. arhitekt Rudolf Nitseh dejal, da sta oba jugoslovanska-slovenska likovnika že priznana umetnika na različnih bienalih. Oba skušata človeška doživetja, čustva in podobno predstaviti in jih potem po svoje oblikovati in podati ponovno svojemu okolju (miljeju).
Kipi Slavka Tihca pričajo, da umetnik želi zmerom izhajati z vidika nežnega — duševnega v svojem doživetju, pa se potem v težavnem, a tudi bolj zanosnem delu dokopati z močjo do utelešenja svoje doživete podobe. V tem delu se zmerom znova kažejo krilata kovinska jedra, od daleč spominjajoča na rastlinsko semenje, ki ga je raz-sejal veter. Zato lahko te kipe-plastifce, te listne oblike, oblike z jedri in te temne semafore dojemamo kot povsem samostojne, če se jim zunanje dn notranje približamo. Takrat nam zapoje mreža podobnosti v njihovih paličastih ploskvah in nam posreduje prav grafični nežni odnos oblikovalca do oblike, do kiparskega izdelka, ki pravkar nastaja pod umetnikovimi rokami, do njene površine, s katero pritegne naše poglede in aktivira naša čustva.
Drugi slovenski umetnik Bogdan Meško razstavlja olja in grafike, ki pričajo o slikarjevih prefinjenih čustvih. Na črnem ali svetlejšem ozadju slika glave ali portrete in zato marsikatero delo spominja na svetniške podobe. To pa priča, da je v središču Meškovih stvaritev nazadnje le človek.
und einer Entvicklimg entbehre sowie seit-her im Brutkasten am Leben erhalten wer-den miiBte, werden wir nicht wissenschaft-lich Stellung nehmen, da wir dazu zu weit herabsteigen imiBten. Sicher sind aber dem Schrciberling die Lcistungen des slo-wenischen Protestantismus fiir die Ausbil-dung der slovvenischen Schriftsprache be-Icannt, nur steekt er wie ein gewisser Vogel in eitler Ignoranz den Kopf in den Sand und Schutt eines Europabildes, dem er mit Tranen im Knopfloch nachhangt, obwohl es vorbei ist. Auch dem »Flundertmillio-nen-Volk der Deutschen« soli ein gewisser Luther die Schriftsprache gegeben haben. Wenn der Verfasser schon Zahlen ins Spiel bringt und die Armlichkeit von zwei Mil-lionen Slowenen gegen 100 Millionen Deutsche ausspielt: wie ware es, wenn besagter Herr Chinesisch lernte; da gibt es noch etliche mehr davon. Hier aber hort wohl die Logik auf, ganz abgesehen davon, daB der Intelligenzgrad des Schrei-bers, nach seinen Zeilen zu schlieBen, fiir eine so schwere Sprache nicht ausreichte.
Was nun das slowenische Gymnasium und des Schreibers Behauptung betrifft, die Absolventen desselben wiirden keine Anstellung finden, war wohl ein allzu ver-standlicher Wunsch der Vater des Gedan-kens. Die Wirklichkeit sieht ein klein wenig anders aus. Gott sei Dank gibt es auch Leute, die iiber die Zaune »nach(t)-
občinstvom svoj višek, ki se dolgo ni pole-glo.
Tako je svečani večer, ki ga je še obogatil komorni igralec Robert Lindner z recitacijami, dosegel pravo zmagoslavje tričetrtinskega takta StrauBove glasbe, posebno še one s svetovnoznanima obema tercama: »Donau so blau .. .«
Župan Dunaja Bruno Marek, kot slavnostni govornik, pa je med drugim tudi dejal, da bo celotna izdaja partitur Johanna StrauBa izšla čez nekaj mesecev ter da bo v prvem zvezku »Dunajski valček«.
Dne 15. februarja so najbolj slovesno položili venec na dunajskem pokopališču.
Organizatorji so bili mnenja, da so tega dne v vsakem kotičku sveta, radio, televizija ali zasebni orkestri izvajali note valčka »Na lepi modri Donavi« in s tem vabili vse, naj se združijo z Dunajem v tričetrtinskem taktu. Pripovedka si želi, da hi bila Donava »modra« samo za zaljubljence. Kdor jo vidi blatno in zamazano, polno petrolejskih madežev, kakršna je zmerom, naj napravi izpit iz poštenosti.
Sodobni kulturni EU H Ul H H H H portret
Humberf Fink
Pripovednik Humbert Fink se je rodil leta 1933 v Salernu v Italiji. Njegova prva knjiga »Die engen Mauern« (Ozki zidovi, 1958) je malomeščanski roman, ki se dogaja v Beljaku. Dva mlada prijatelja hočeta zbežati pred dušečim zrakom in malomeščansko ožino, toda ne uspe jima. »Mesto s svojimi ozkimi, temnimi zakoni je bila močnejše«. Uklonita se svojemu pokolenju, poročita ženi, ki ju ne ljubita in ostaneta meščana osovraženega mesta z ozkimi zidovi, ki sta jim nekoč hotela ubežati.
Pripoved »Die Absage« (Odpoved, 1960) je podobna romanu in jo avtor pripoveduje v prvi osebi. Mlad pisatelj pobegne iz velemestnega hrupa množic in iz proble. matičnega zakona v samoto Kalabrije. Seveda ne najde tam zavetja, ki ga je iskal, kajti njegova preteklost ga spremlja z groznimi spomini in slikami. Že kot fant je doživel strah pred vojaškimi letali, zdaj pa se je ta strah spremenil v življenjski strah, ki nadkriljuje vse dogodke. »Končno se vsi bojimo, grozno bojimo, in če mislimo na bodočnost, zakrivamo brez izjeme obraz pred resnico; nočemo priznati, da za nas ni več bodočnosti...«
Humbert Fink si prizadeva za novo piv dobo romana, za možnosti, »se v spremenjenem svetu izražati na nov način«. Zgled mu je Cesare Pavese, z njim veruje v bodočnost te umetniške oblike. Tudi teoretsko se je bavil v številnih razpravah z moderno literaturo; pesniki mlade generacije vselej zelo pozorno in kritično spremljajo pojave sodobne literature in umetnosti. Med drugimi bi mogli navesti še sledeče primere: Kurt Benesch, Herbert Eisenreich, Gerhard Fritsch, Wieland Schmied, Oskar Jan Tauschinski, Herbert Zand.
Tradicija in prenavljanje sta osi, okoli katerih se sučejo tudi dogodki sodobne drame. Moderne odrske pesnitve se približujejo zdaj konvencionalnim zdaj revolucionarnim silam. Raznolična je lestvica odrov: sega od teatrov kot ognjišč tradicionalnih oblik in vrednot pa do gledališča kot eksperimenta. Slej ko prej pa so dramatiki prepričani, da njihova umetniška oblika daleč prekaša vse drage literarne zvrsti. »Zame je oder največja in najbolj neposredna umetniška oblika«, pravi Amerikanec Thomton Wilder (rojen 1897). Ob dogodkih na odru čuti vsaka skupnost ljudi, kaj pomeni biti človek. Od vseh zvrsti je zmožen le oder uprizoriti sedanjost. Drama je usposobljena, da nam predoči doživetje, to je harmonijo, ki jo je ustvarila človeška roka in jo vodi duhovna moč. V umetnosti se zavedamo, kaj vse zmore človeško življenje, še več: umetnina nam daje moč, da živimo v soglasju s tem spoznanjem«. Tako vrši vsak dramatik važno socialno funkcijo, ko omogoča gledalcu dostop do urejenega sveta, da ne utone v valovih nesmiselnosti, da ne doseže tiste svoboščine, ki jo Aristotel imenuje »katarsis«.
Ž£ davno so se zrušili temelji aristotelske dramaturgije, tudi zahteva po enotnosti dejanja, kraja in časa danes ne velja več. Na vseh literarnih področjih je v zadnjih letih prišlo do revolucionarnih preobratov. V Avstriji so se te literarne spremembe odvijale vedno bolj premišljeno in zmerno, imenovati bi jih mogli »konzervativno revolucijo«. Kar je izrekel Hofmannsthal za odnose med novim in izročilom, velja tudi tu: »Morda poživlja tradicijo, tradicija plemeniti modo.« Šestdeset let pozneje je pripomnil avstrijski pripovednik Humbert Fink k položaju sodobne literature za svojo docela drugače usmerjeno generacijo: »Mi, ki stojimo med vsemi in ki nam pomeni vsak nov korak že tveganje, se bavimo s tistimi pratemelji, ki v njih koreninimo«. (Humbert Fink v razpravi »Zur Situation des Romans«, Wort in der Zeit, letnik 1961, prva številka.)
Fink se je zelo aktivno udeleževal kulturnega življenja v Avstriji in na Koroškem in se še udejstvuje. Sodeloval je kot izdajatelj in pisatelj pri avstrijski reviji »Wort in der Zeit«. Ta revija je izhajala proti koncu s 6500 izvodi in so jo prodali 60 odstotkov v Nemčiji in v Švici in samo 40* odstotkov v Avstriji. Založba Stiasny je po svojem govorniku Gerhardu Zerlingu priznala, da je samo Humbert Fink pridobil nad 1400 naročnikov v Avstriji. To priča nedvomno o dobrem literarnem in umetniškem imenu, ki ga uživa Humbert Fink pri nas in v tujini.
Die „Karntner Nachrichten" - eine Fehlgeburt
Slavko Tihec in Bogdan Meško v ..Galeriji 61”
S svojimi 'kompozicijamd dosega likovnik enotnost in zaokroženost, kar kaže, da slikar Bogdan Meško popolnoma obvladuje vsebino svojih del.
Kar se same razstave tiče, je treba vobče omeniti, da se oba likovnika močno dopolnjujeta. Tankočutna in ustvarjalna moč njihovih del daje obema umetnikoma nekaj skupnega.
Razstava bo še do 10. marca odprta, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
B. L.
& Koncert ljubljanskih solistov. — V torek, 21. februarja, je Slovenska glasbena matica v Trstu priredila koncert, na katerem so nastopili gostje iz Ljubljane, in sicer: sopranistka Zlata Ognjanovičeva, basist Jože Stabej, violinist Vladimir škerlak in pianist Marijan Lipovšek. Koncert je bil v mali dvorani kulturnega doma. Na sporedu so bila dela Schuberta, Musorgske-ga, Bartoka in Lajovica. Vsi izvajalci so občinstvo zelo navdušili, tako da je prireditev doživela lep uspeh. Celoten spored je posnela tudi tržaška radijska postaja za glasbeni program slovenskih oddaj.
© Stipčevičeva študija o Ilirih. — Mladi iiirolog Aleksander Stipčevič, ki sicer deluje v zagrebški vseučiliški knjižnici, je že leta 1964 tiskal pri milanski založbi »II Milio-ne« v italijanščini in angleščini svojo prvo monografijo o Ilirih. Sedaj je pod naslovom »Gli Iliri« pri založbi »II Saggiatore« izdal na 260 straneh splošno delo o Ilirih, o njihovem življenjskem prostoru, o njihovih bojih z Grki in Rimljani, o njihovem družbenem življenju, trgovini, umetnosti itd.
richtlicher« Garten hinaussehen. Das Rad dreht sich in die entgegengesetzte Rich-tung, Herr -n!
Solite das -n unter dem Artikel der SchluBbuchstabe eines FluBnamens sein, der auch den Staat der »jiidischen Welt-verschw6rang« durchflieBt, so tate besagter Herr gut daran, etwas weniger zu schreiben und etwas mehr zu lesen. Auf groBes In-teresse wiirden namlich Ausfiihrangen stoBen, die er in diversen Kalendern und anderswo zu einer Zeit abgesondert bat, da er noch bober zu Pferde saB. Bamals durfte man offen reden, und man tat es auch, in seinem Sinne. Zitate aus diesen Produkten kbnnten unangenehm werden.
Und zu guterletzt noch ein gutgemeinter Rat: Sie brauchen die Karntner Slowenen! Ohne sie und nach dem Beitritt Oster-reichs zur EWG sowie nach der Losung der Siidtirolfrage hatten Sie nichts mehr zu schreiben. Zur Berahigung seien Sie ver-sichert: ein gewisses Reich ist in Triimmer gesunken, Karntner Slowenen aber gibt es noch trotz tausendjahriger Germanisie-rungstendenzen, und es gibt vor allem auch die slowenische Schriftsprache, die fiir ein Brutkanstenkind ganz beachtliche literari-sche Leistungen hervorgebracht bat. Auch wenn Sie es nicht wahrhaben wollen. Und zu allerletzt: auf Wiedersehen in der Grenz-und Blutspalte der Karntner Nachrichten! Sollten Sie bei so viel Blut nicht einen Arzt rafen?! Auch fiir chronische Leiden ist die Chirargie schon sehr fortgeschrit-ten!	Korotan
n nas naMmkem
Pevci sz Roža gostovali v Pliberku
Stanovski dan za trefjerednike
V	četrtek, dne 9. marca 1967, bo v Celovcu v Mohorjevem domu stanovski dan za tretjerednike. Ob 8.30 (pol devetih) dopoldne bo sv. maša v Mohorjevi kapeli z naukom za tretjerednike. Pred in med sv. mašo bo priložnost za spoved.
Po sv. maši bo kratko zborovanje.
Tretjeredniki in prijatelji tega vabljeni!
Vodstvo Tretjega reda.
Duhovno srečanje katoliških mož
DNE 5. MARCA V CELOVCU
V	nedeljo, 5. marca, se zberejo katoliški možje naših far na svojem vigrednem zborovanju v Mohorjevem domu v Celovcu. Dopoldne OB POL 10. URI SKUPNA SV. DARITEV, nato v dvorani dva referata: »1200-LETNICA POKRISTJANJEVANJA« (prof. dr. Janko Zerzer) in »KATOLIŠKI MOŽ PO KONCILU« (prof. dr. Vinko Zivitter). Nato razgovor, opoldne skupen obed in ob 14. uri predvaja prof. dr. A. Kinzel film: »PESEM CESTE« (La strada) in vodi o njem razgovor.
Film »Pesem ceste« je mojstrovina italijanskega režiserja Fellinija in dokazuje, da ima tudi najubožnejše in najneznatnejše življenje svoj globoki smisel in svojo milost. Film je ocenila katoliška filmska komisija kot zelo priporočljiv za odrasle.
SVEČE (Občni zbor)
V	nedeljo, dne 19. februarja 1967, je bil v Svečah ipri Ukelnu občni zbor slovenskega 'prosvetnega društva »Kočna«. Zadnji občni zbor je bil pred enim letom.
Iz delovnega poročila je bilo r a zv i deti, da so se potrudili odborniki pridobiti k starejšim za prosvetno društvo zaslužnim članom tudi še mlajše člane. Na občnem zboru smo izvedeli, da šteje trenutno Slovensko prosvetno društvo »Kočna« 43 vpisanih članov, ki so plačali vsi od odbora predpisano članarino. Pridobivanje novih članov se bo v tem letu nadaljevalo.
Odbor je imel v preteklem letu dve seji, zbor Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« 30 vaj in dva dobro uspela koncerta. Z naštudiranim programom bo gostoval pevski zbor pod vodstvom dr. Antona Fei-niga tudi v drugih krajih naše Koroške.
Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika je bila na občnem zboru izrečena nato razrešnica. Pri volitvah novega odbora so bili ponovno izvoljeni: dr. Valentin Inzko za predsednika, Pep Oitz'1, mizarski
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
mojster iz Polane, za podpredsediniika, Peter Sottowia, upokojenec v Svečah, za tajnika, za tajnikovega namestnika je bil izvoljen Joži Partl, posestnik na Mačah, za blagajnika Pepi Begusch, delavec v tovarni na Bistrici v Rožu, za blagajnikovega namestnika je bil izvoljen Fridi Križner, posestnik s Sin, za knjižničarja pa prof. dr. Anton Feinig, ki je hkrati pevovodja Slovenskega prosvetnega društva »Kolčna«.
BISTRICA V ROŽU
Blizu humperškega gradu se je 24. februarja pripetila huda nesreča. Z osebnim avtom se je ponesrečil naš pismonoša g. Karel Prezelj.
Karli je bil poznan v celi bistriški občini in deloma še v sosednjih krajih. Bil je izredno prijazen, uslužen pismonoša. Poznali smo ga kot vedno veselega, hitrega razna-šalca pošte, ki je vsem rad ustregel. S pridno ženo sta zgradila lepo družinsko hišo. Komaj; 42 let star pa je moral pustiti družino, dom in delo. V petek zvečer se je peljal k tečaju v Celovec, ki ga' je trikrat na teden obiskoval. Verjetno je avto na ledeni cesti zaneslo in ga vrglo na levo stran ceste, pred neki tovorni voz. Karli je bil takoj mrtev. Hudo je zadela žalostna vest ženo, hčer, sina ter mater in brata. Žalujemo pa za prijaznim pismonošem vsi, ki nam je dan za dnem vestno nosil pošto.
Rajnega je spremljalo od doma v cerkev in na pokopališče izredno veliko pogrebcev. Malo so se mu hoteli oddolžiti, da je 20 let vsak dan prihajal v hiše. Pokopal ga je njegov sorodnik g. p. Demšar is Strmca. Poštarji so se udeležili pogreba tudi z godbo. Naj v miru počiva!
V nedeljo, dne 26. februarja 1967, so nastopili v Pliberku v Schtvarzelnovi dvorani pevci Slovenskega prosvetnega društva »Kočna« v Svečah. Moški zbor je vodil prof. dr. Anton Feinig.
Pevce je uvodoma pozdravil pliberški podžupan Mirko Kumer. Predstavil je sve-ške pevce ter poudaril pomen Sveč v našem narodnem življenju. Saj je bil v tej vasi doma prof. Andrej Einspieler, oče koroških Slovencev. »Doline Rož, Podjuna, Zilja,« je dejal g. Kumer, »so v pesmi povezane v venec. Danes se bosta združila Podjuna in Rož ob narodni in umetni pesmi, s katero nas bodo razveselili sveški pevci.
Gospodu podžupanu se je za prisrčni pozdrav zahvalil dr. Inzko. Predstavil je pevce zbora. Med njimi so bili kmečki fantje, delavci, obrtniki, uradniki in dijaki.
Nato je zadonela po dvorani slovenska melodija. Takoj smo videli, da so se sveški pevci odločili za gostovanje po Koroškem šele, ko so imeli docela skrbno naštudiran program. Dr. Feinig je pevovodja,
Poslevodeči predsednik 50-Ietnik
V	torek, dne 28. februarja 1967, je bila pri deželnem šolskem svetu v Celovcu ob 50-letnem jubileju poslevodečega predsednika, dež. poslanca Josefa Guttenbrunnerja, prisrčna slovesnost, na kateri so orisali ravnatelj deželnega šolskega sveta, dvomi svetnik dr. Bruno Kristler, deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Volkmar Hasel-bach in podpredsednik deželnega šolskega sveta, ravnatelj Franz Seitschnig jubilantovo dosedanje življenjsko delo.
Pevske skupine celovških srednjih šol pa so slovesnost olepšale z narodnimi in umetnimi pesmimi. Oktet državne gimnazije za Slovence v Celovcu je zapel pesmi »Lipa zelenela je» ter »Čej so tiste stezice«.
Čestitkam se pridružujemo tudi koroški Slovenci. Saj je predsedniku Guttenbrun-nerju šolstvo Koroške v celoti pri srcu. Znano je, da se zavzema predsednik vsepovsod dosledno za pravično ureditev vseh šolskih zadev manjšine.
BRNCA
Naša rojakinja, gospodična Marija Er-lach je pred kratkim na dunajski univerzi promovirala za doktorja vsega zdravilstva. Njeni rojaki, smo ponosni na to in ji želimo, da bi v poklicnem in zasebnem življenju dosegla mnogo uspehov, .zadovoljstva in sreče.
PODGORJE - ŠT. OŽBOLT
Št. Ožbolt spreminja svojo podobo. Najprej so zgradili nov visok most čez Suho. Zaradi tega so preložili tudi cesto. Zaradi elektrarne na Dravi " so nekateri prebivalci vasice olb cerkvi morali zapustiti tudi svoje domove. Tako so Lakšetovi pozidali ob cesti lepo hišo, kjer bo tudi gostilniški obrat.
V	teji novi. hiši. je pred ‘kratkim umrla Lakšetova mati Marija Inzko, roj. Majer. Le tri tedne je bila rajna v novi hiši, prej pa od leta 1903 v hiši poleg cerkvice. Od Ibovnika na Bistrici pri št. Jakobu se je vdala v Št. Ožbolt. Ibovnikova hiša je bila zelo spoštovana. Daleč po Rožu je slovela po zavednosti, poštenosti in vernosti. Rajni je stekla zibel leta 1876; torej je izpolnila že 90 let. Lakšetova mati je že leta 1934 zgubila moža Matevža. Rajna je bila pridna gospodinja in mati. Ves čas je oskrbovala podružno cerkev sv. Ožbolta. Zmeraj jo je snažila in krasila. Rada je postregla duhovnikom, kadar so maševali v cerkvici. Vaščani okoliških krajev so zelo radi hodili prangat v št. Ožbolt. Bilo je res lepo v mirni vasici nad Dravo. Zdaj pa ho kmalu vse drugače ...
Rajna Lakšetova mati je dobro pripravljena odšla k svojemu Stvarniku. Domači so ji v njeni visoki starosti lepo stregli. Posebno Francijeva žena je vse storila za rajno mater.
Sončen zimski dan je bil, ko so številni pogrebci rajnico spremljali od nove hiše
ki polaga veliko’ važnost na precizno delo. Tenorji in basi ne obvladajo le vsak svojega glasu, temveč se zlivajo glasovi pri petju v harmonično celoto. Posebnost zbora je v tem, da zna zapeti tudi piano. Posebno narodna pesem ga mnogokrat zahteva. Le tako more priti, vsa nežnost melodije in besedila pravilno do izraza.
Posebno dinamično zapete so bile narodu o-bu dne. Tu so prišli glasovi šele do polne veljave. »Narod pa zmeraj stal...« je zadonelo po dvorani, navdušenje se je stopnjevalo od melodije do melodije ter našlo svoj višek ob solospevih dr. Janka Zerzer j a in dr. Antona Feiniga.
Vsi, ki so se koncerta udeležili, so bili z izvajanji upravičeno zadovoljni. Za pevski užitek se je zahvalil ob koncu prireditve v imenu hvaležnega občinstva podžupan Mirko Kumer.
Prireditve v Pliberku se je udeležilo tudi več predstavnikov slovenskega kulturnega življenja. Med udeleženci smo videli tudi gdč. Milko Hartmanovo.
na pokopališče v Podgorjah. Zvonček s cerkvice je milo pel v slovo. Le kje bo pel v bodoče. Gospod dekan dr. Hornbock je opravil cerkvene obrede, ki so jih olepšali tudi pevci.
Naj rajni sveti večna luč, naj se spočije od trudapolnega dela in romanja po zem-
P
ŠT. JURIJ PRI PLIBERKU (Smrt Joža Mandel)
V	Št. Juriju smrt nič ne izbira. V soboto, 14. januarja, je vzel slovo od nas rajni Joža Mandel, ki je umrl zelo tragične smrti. Star je bil šele 44 let. Bil je oče treh otrok: dveh deklic in enega fanta. Starejša hčerka, po imenu Olga, obiskuje 2. razred Slovenske gimnazije.
Bil j,e res spoštovan, vzoren, priden in ^pošten mož iter družinski oče. Že pred par leti je s svojo pridno ženo Katrco začel graditi lastni dom. Njune pridne, žuljave roke so vso peko in ves omet naredile same ibreiz stroja. Tako sta se po trudapol-(nem delu dokopala tako daleč, da sta že nekaj let sad le-tega v krogu svoje srečne družine.
Rajni Joža je bil res pravi mož in družinski oče. Bil je res z vsem srcem in z vso dušo navezan na svoj dom in družino. Rajni Joža je bil vzgled mnogim družinskim očetom.
Svojo mladost je preživel bolj trdo. Starše je izgubil že v rani mladosti. Zrastel je pri. drugih ljudeh kot pastir. Ko se je pričela vojna, je moral kot mlad fant obleči vojaško suknjo in iti v vojsko. Dve dolgi leti težkega gorja v vojni ga je angel varuh varoval, da se je spet vrnil zdrav in čil v domači kraj.
Rajni Joža je bil priljubljen človek v družbi, in pri sosedih. Zelo raci je prepeval; njegov konjiček je bil šah. Rad je hodil po gozdu in ljubil je naravo.
Rajni Joža je bil korajžen im hraber. Prav zato je izbral najbolj nevaren poklic — rudarja. Mnoga leta je delal po rudnikih. Njegovo zadnje mesto je bilo na Tirolskem v Reuttah, tam je delal šele en teden. V ponedeljek po Novem letu se je poslovil od svoje družine. Žena je pripovedovala, da je tako’ težko šel od doma, kot nikdar poprej. V soboto je žena že prejela od njega zadnje pismo. Napisal ga je tako lepo, kot bi že slutil, da je to njegovo zadnje pismo.
V	nedeljo je njegova žena dobila telegram, da se je njen mož smrtno ponesrečil. človek si kar predstavljati ne more, kako strašno je to zadelo mlado ženo in otroke, ki so imenovali očeta »naš zlati atej«. V j.ami (rudniku) se je odtrgala plast kamenja nad njim in tako je bil nesrečna žrtev. Po dveh dneh strašnega pričakovanja im žalovanja so ga prepeljali domov.
V	četrtek, 19. januarja popoldan, smo se zbrali v velikem številu pred hišo žalosti. Od tam smo ga spremljali na libuško poko-
Beseda priznanja
Kakor smo že v našem listu poročali, je poslal tudi koroški deželni glavar Hans Sima ob priliki 65-letnega jubileja slovenske pesnice Milke Hartmanove pismene čestitke, v katerih izraža toplo priznanje naši slavljenki.
Prinašamo 'besedilo v prevodu:
Spoštovana gospa Hartmanova!
Veseli me, da Vam morem ob Vašem 65. rojstnem dnevu, 11. februarja 1967, čestitati v imenu dežele Koroške in v mojem lastnem imenu. Z vašimi pesmimi in vižami, ki ste jih v teku svojega življenja posvetili predvsem izobrazbi mladine, ste obogatili notranje bogastvo domovine. In prav to naj Vam bo v zadoščenje, kajti Vaše pesmi poje mnogo ljudi in s tem osrečujejo druge.
Smem Vam sporočiti, da Vam je dežela v znak priznanja Vašega pesniškega ustvarjanja, oh Vašem življenjskem jubileju, nakazala častno darilo 4000.— šilingov.
Da bi vam bila, spoštovana gospa Hartman, zdravje in ustvarjalna moč še nadalje naklonjena.
Z izrazom odličnega spoštovanja
Hans Sima.
Prav tako je prejela Milka Hartmanova pred kratkim pismene čestitke prevzviše-nega g. nadpastirja dr. Jožefa Kostnerja s sledečim slovenskim prevodom:
Spoštovana gospa Hartmanova!
O lepem in impozantnem slavju, ki je bilo oh Vašem 65. rojstnem dnevu, so mi na žalost sporočili šele nekaj dni kasneje. Prav zategadelj Vam lahko šele danes čestitam.
Ako Vam čestitam kot škof, to zaradi -tega, ker vem, da izvira Vaše pesniško ustvarjanje iz vernega srca in je to vrednotiti kot dragoceno bogastvo za prešinja-nje naše škofije s Kristusovim duhom.
Zahvaljujem se z Vami našemu Gospodu, ki Vam je dal v svoji veliki ljubezni dar pesniškega ustvarjanja v Vam tako dragi materini govorici in želim iz vsega srca, naj Vas čuva in blagoslovi Bog ter naj, Vam podeli še mnogo let ustvarjalne moči v prid pristne izobrazbe mladine in odraslih.
S temi željami vas’ pozdravlja in blagoslavlja, spoštovana gospa Hartman,
Vaš škof
f Jožef.
pališlče. Pogreba se je udeležilo pet duhovnikov. Med žalujočimi je bil navzoč tudi ravnatelj Slov. gimnazije g. dr. Tischler. Naš g. župnik Kulmež je imel ob tej priložnosti lep nagrobni govor. Pri pogrebu je pel moški zbor žalostimke. Njegovi ženi, otrokom in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
ŽIHPOLJE
(Pogreb)
Dne 23. januarja smo ob veliki udeležbi spremili na naše pokopališče Magdaleno Mak, p. d. staro Ferličovo mater v starosti 83 let. V svojih mladih letih je bila vneta cerkvena pevka. Rada je brala, dokler so ji dopuščale oči, Nedeljo in Naš tednik; bila je tudi naročena na knjige Mohorjeve družbe. Bila je tudi pri Živem rožnem vencu.
V času nacizma je veliko trpela: zaprli so ji celo moža in sina. Slednjič je moral iti še v vojsko za tisočletni rajh. Tako je morala delati sama na kmetiji s tujimi ljudmi. Po prvi svetovni vojni je ravno v velikonočnem času pogorela hiša in skedenj. Oče se je zadušil, ker ni mogel več pravočasno iz goreče hiše.
Ko je že težko hodila, je prišla še včasih z dvema palicama v cerkev, zdaj pa že več let ni mogla iz hiše in je bila priklenjena na posteljo in bila odvisna od pomoči mladih. Sprevidena je bila s svetimi zakramenti. Domači g. župnik Česen so se v' lepem govoru poslovili od rajne.
Naj počiva v miru božjem!
OGRAJE
iz aluminija
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
Oimije f&utar & (Žo.
Dobrla ves A-9141 Eberndorf Telefon 04236-281
Pri nas na Koroškem
ŠT. JANŽ V ROŽU (Veselo in žalostno)
V	nedeljo, dne 29. januarja, so gostovali ■pri nas študentje slovenske gimnazije 8a razreda z veseloigro »Namišljena zdravnik«. Fantje in dekleta so to igro izvrstno podali. Navdušili so nas tako, da bi jih kar še gledali na odru. Škoda, da naš oder ni pripraven tako, da bi mogel dati tej igri celotno lice. Udeležba je bila dobra, čeravno nam vreme ni bilo posebno naklonjeno. Hvala vam, študentje, za ta vaš obisk in še pridite med nas!
Na pustni torek zvečer pa je bilo pri nas izredno lepo, »Igralska skupina zakonci«, to so nekdanji igralci Izobraževalnega društva oziroma farne mladine Št. Janž, sedaj že vsi družinski očetje in matere, so se ojunačili in se naučili veseloigro »Tri sestre« in jo podali ob 20. uri pri Tišlerju v št. Janžu. Tišlerjeva dvorana se je napolnila do zadnjega kotička z gledalci in radovedneži, ki so si mislili, moramo pogledati kaj zmorejo še »ta stari«. Bili pa so naravnost iznenadeni. Igra je bila vsem močno všeč in je bila tudi izvrstno podana. Veselega smeha je bilo še in še. Po igri smo pa še veselo prepevali in tako dočakali pepelnico. Posnemajte Št. Janž še po drugih vaseh in ne silite v starost, ampak glejte nazaj na vaša mlada leta. Kaj zmorejo igralci, stari okoli 60 let, se je pokazalo pri nas. Kdor se je udeležil te naše prireditve, mu ni bilo žal.
Na pustno soboto zjutraj pa je preminil za vedno Valentin Singer, pd. stari Žnidar iz Št. Janža v 86. letu starosti. Kot mlad izučen krojaški mojster se je že pred prvo svetovno vojno preselil k nam v Št. Janž. Kmalu si je kupil lično hišico in si tako ustanovil svojo družino. Bil je rajni priden kot čebelica, spanje in počitek je bilo pri njem postranska reč. Poleg svojega poklica se je bavil še s čebelami in
C/LEDALIŠČE V CELOVCU
Celovško Mestno gledališče bo imelo od petka, 3. do četrtka, 9. marca sledeči spored:
V	PETEK imajo na sporedu veseloigro »GUTE GESCHAFTE« (Dobri posli) dramatika Hansa Schuberta; 14. predstava za F-abonma; 14. predstava za GWG-petek; 9. predstava za podeželski petkov abonma. Poleg tega velja tudi izbirni abonma in prosta prodaja vstopnic.
V	SOBOTO, 4. marca, pojejo in igrajo v gledališču opero »DON GIOVANNI«, komponista Wolfganga Amadeusa Mozarta. Velja izbirni abonma in prosta prodaja vstopnic.
V	NEDELJO, 5. marca ima gledališče na sporedu dve predstavi, in sicer ob 15. uri veseloigro: GUTE GESCHAFTE (Dobri posli); izbirni abonma in prosta prodaja vstopnic, zvečer ob 19.30 pa veseloigro »D1E PERLE ANNA«, dramatika Marca Camo-lettija.
V	SREDO, 8. marca, ob 19.30 bodo celovški umetniki igrali dramo »DAS VERLO-RENE GESICHT« (Izgubljeni obraz), dramatika Guntherja VVisenborna; je to poslednja predstava tega dela.
V	ČETRTEK, 9. marca pa ima celovško operno gledališče na sporedu premiero komične opere, »DER WILDSCHuTZ« (Divji lovec), komponista Alberta Lortzilnga; 15. predstava za D-abomma; 15. predstava za GWG-četrtek; 11. predstava za GWK-če-trtek; 10. predstava za podeželski četrtkov abonma. Razen tega velja izbirni abonma in prosta prodaja vstopnic.
RADIO CELOVEC
poljedelstvom, tako je podnevi garal na polju in pri čebelah, ponoči pa šival in delal obleke neštetokrat do ranih jutranjih ur.-Bil je miren in tih človek. Dolga leta je oskrboval tudi zvonjenje pri farni cerkvi. Kolikokrat je preganjal črne oblake preko naših žitnih polj, jutro za jutrom pa
CELOVČANI, POZOR! - V sredo, 8. 3., bo predaval g. Vinko Zaletel v Mohorjevi dvorani, Viktringer Ring 26, ob 19.30
O VELIKONOČNIH OBIČAJIH MED SLOVENCI.
Predavanje je zvezano s slikami. Po predavanju je važen razgovor o slovenski cerkveni družini v Celovcu.
nas je v jutranjici prebujal iz sladkega spanja. Bil je to rajni Žnidar, ki je nosil dolga leta težko odgovornost na svojih ramah. Ko je oddal na stara leta svojo obrt sinu Georgu, še vedno ni miroval, do zadnjega je še z veseljem pomagal svojim otrokom, kjer koli so ga potrebovali, preskribel je vsem lahek kruh. Še dan pred smrtjo se je vlage! zdrav in dobre volje k počitku, drugo jutro, ko ga je pa prišel budit sin šorši, pa ni odprl več oči. Kakšno- življenje, takšna smrt. To je Bog pokazal na svojem hlapcu Valentinu. V ponedeljek, 6. februarja, smo ga ob veliki udeležbi žalnih gostov položili v družinski grob v Kamnu pri Vetrinju. Ob slovesu, pri njegovem ljubljenem domu v Št. Janžu, so se domači g. župnik v lepih besedah poslovili od rajnega, domači moški pevski zbor pa z lepo žalostinko.
Dragi rajni naj: se odpočije v domači zemlji, katero je vselej zvesto ljubil. Ženi vdovi, hčeri in sinovom pa naše iskreno sožalje.
Že nekaj tednov se zdravi v celovški bolnici Marija činkovic, pd. Možnarjeva Mojca iz Št. Janža. Na cesti jo je povozil neki avtovozač, zlomil nogo in ji prizadel težke notranje poškodbe. Zelo smo bili v skrbeh, kaj bo z našo Mojco, posebno še domači
gospod župnik, saj je Mojca njih desna roka. Z veseljem snaži našo cerkev, krasi oltarje in skrbi za pokopališče, da v letni vročini rože po grobovih ne trpijo žeje. Marija Činkovic jie že stara 87 let, a ni žene v tej starosti v naši fari, da bi vse to zmogla kot ona. Veselimo se z njo vsi, ki jo poznamo, da bi se vrnilo zdravje in da bi kmalu prišla med nas čvrsta in vesela, kakor prej naša dobra Mojca.
AVTOPODJETJE ŠTEFAN SIENČNIK
sporoča udeležencem romanja v Rim!
Avtopodjetje Štefan Sienčnik v Dobrli vesi bo tudi letos v velikonočnem času izvedlo romanje v Rim. Vozili se bomo od velikonočnega ponedeljka, 27. marca, do bele nedelje, 2. aprila 1967.
Spored je sledeč:
V	ponedeljek, 27. marca, se,bomo odpeljali iz Dobrle vesi proti Celovcu — Beljaku — Trbižu — Vidmu — Benetkam. Od tam pa v Rimini, kjer bomo prenočevali.
V	torek, 28. marca, se bomo odpeljali v Assisi, nato pa v Rim, kamor bomo prispeli zvečer. Tu bomo ostali do sobote, L aprila. Tega dne zjutraj bo odhod iz Rima preko Siene do Bologne (prenočili).
V	nedeljo, 2. aprila, bo šla pot v Padovo in potem bomo okoli 20. ure prispeli domov.
Cena 'romanja je 1200.— šilingov; vključno' vožnja-, prenočišče, večerja, zajtrk in vse
MoUocfei/a k^ifama v Cdavcu
PRIPOROČA:
Knjigo RAK — bolezen naših dni. 248
str., vezano. Spisal dr. Jože Žitnik. Nad vse sodobna in potrebna knjiga. Kaj je rak? Kako nastane rak? Kako spoznamo raka? Vrste raka. Kako preprečujemo raka? Kako se rak zdravi? — Ne bojte se te knjige, čeprav se bojite raka! Cena: 36.— šil.
IMA NA RAZPOLAGO:
Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1967. — Družinsko pratiko za 1967. — Podobni tedenski koledar s slikami v žepni obliki. — Stenski koledar »Našega tednika« in »Naše luči«.
Ivan Matičič: Skozi plamene prve svetovne vojne. — Naj novejša izdaja, ki je spremenila prejšnji naslov »Na krvavih poljanah«. Cena 60.— šil.
Vladimir Vauhnik: Nevidna fronta. Pisatelj, ki je bil za časa II. svetovne vojne vojaški ataše v Berlinu, opisuje svoje spomine, kako je obveščal zaveznike o Hilter-jevih načrtih. Cena 110.— šil.
Knjižica: Gospa Sveta opisuje zgodovino in znamenitosti starodavne Marijine božje poti. Tiskana na lepem papirju in opremljena z lepimi slikami. Cena 12.— šil.
IZREDNO:
Za ureditev kmečkega vrta
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 5. 3.: 7.30 Duhovni nagovor! — S pe-mijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PON E-lELJEK, 6. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda. Žena in dom. — Beremo za vas — 43. J. Jurčič: Deseti brat). - 18.15 Poje moški zbor IPD „Edinost” iz Pliberka. — TOREK, 7. 3.: 14.15 'oročila, vreme, objave. Športni mozaik. Cerkev n svet. - SREDA, 8. 3.: 14.15 Poročila, vreme, ob. ave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 9. 3.: 4.15 Poročila, vreme, objave. Saša Martelanc: S >opevko okrog sveta — 3. „Marechiare”. — PETEK, .0. 3.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do )etka po naših krajih in pri naših ljudeh. Iz Ijud-tva za ljudstvo (Urban Olip). — Beremo za vas — 14. (J. Jurčič: (Deseti brat). — SOBOTA, 11. 3.: 1.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Vrtovi se ločijo od drugih zemljišč le po ograjah in nekateri tudi po posušenih steblih in morda celo po 'paradižnikovih in -drugih količih, ki štrlijo iz tal; morda še po okvirih -toplih gred. Vendar pa nas prav vrtne ograje, suha stebla in količi ter okviri toplih gred opozarjajo nase in prosijo, da se prav zdaj- pozanimamo zanje ...
Okoli vrtov pri kmečkih domačijah, zlasti na 'same-nr stoječih, je ograja potrebna samo zaradi kokoši, da ne morejo na vrt razkopavat. Lepa pa je vrtna ograja okrog kmečkih vrtov toliko bolj, kolikor bolj preprosta je, in kolikor bolj je — vzdrževana! Najlepše se poda okoli kmečkih vrtov lesena ograja, vsaj v tistih pokrajinah, kjer so domačije obdane s sadnim drevjem ali je v bližini gozd. Najmanj se prilega kmečkim vrtovom ograja iz žične mreže ali pa celo iz -surovega betona/
Naj, bo ograja iz kakršnekoli že snovi, izdajle je čas, da jo spravimo v red.
Marsikatera lesena ograja visi postrani, ker so stebriči strohneli; pri drugi so polomljena vrata; skoraj _ pri vseh starejših manjka tu in tam kakšna letev ali je vsaj tako trhla, da jo je treba izmenjati. Da je zdaj, čas pripraviti nove stebriče za ograjo, kjer so potrebni; dati izdelati morda nova vrtna vrata in poskrbeti za vstavitev manjkajočih letev, ni treba poudarjati. Pač pa nekaj drugega: Ni lepo, če na novo vstavljeni stebriči, vrata in letve na vrtni ograji izzivajo pozornost in motijo skladen videz vrtne ograje! Tudi trpežnost jim bomo povečali, -če jih premažemo s katerimkoli temnobarvnim premazom.
Zelo poceni, trpežen in tudi lep je premaz iz cementnega mleka; — žal je uporabljiv samo za sveže posekan in oskobljen les! Naredimo ga sami tako, da v neprekuhano mleko vsujemo toliko cementa, da dobimo oljni barvi podobno -raztopino. S primesjo barv, ki jih uporabljamo pri beljenju sten, damo premazu -poljubno barvo; sama zmes mleka in navadnega cementa pa daje zelenkastosivo barvo. Če hočemo dati ograji, ali vsaj nekaterim delom, belo barvo, vzamemo namesto navadnega beli cement, ki ga dobimo v trgovinah z gradbenim materialom. Pravilno opravljen prvi premaz vzdrži tudi celo desetletje, nato pa
Brošura: Kako se potrkava na zvonove ~~ ~~ (Slovenski potrkovavec). Na razpolago je A	B 3 B T	izvodov te edinstvene brošure o edinst-
I 1 Jsjk	11 j B l" veni in zš'olj s'lovenski navadi potrkavanja
Lsr i \ IX	I Iona z ZVOinovj ,na štajerskem, Kranjskem in Pri-
morskem.
ČASTIVCEM ŠKOFA SOMŠKA:
Na razpolago imamo v manjšem številu naslednje note pesmi za pospeševanje akcije za razglasitev Slomška blaženim:
A. Kosi, Slava, tebi, Slomšek, škof! Partitura za 2 pesmi.
A. Kosi, Slomškova koračnica. Partitura. Bojc-Kramolc, Slava Slomšku. Priročnik za Slomškove proslave. 10 Slomškovih pesmi z notami in 11 pesmi za deklamacije.
PEVOVODJEM IN PEVCEM:
Na razpolago imamo: v manjšem številu partiture skladb:
A. Kosi, Bog, na svoj se rod ozri! Sv. maša po Meškovem besedilu (1 izvod).
A. Kosi, Prleška koračnica.
A. Kosi, Štiri cerkvene pesmi za šolarske svete maše.
A. Kosi, 20 nabožnih ljudskih pesmi. POSREDUJEMO VAM:
Verski list »Družino« iz Ljubljane. Mladinski list »Ognjišče« iz Kopra in druge liste.
za Mohorjev dijaški dom!
vstopnine. Ker je -še nekaj prostora, se lahko :še javite do 12. marca 1967 pri avtopod-jetju Štefan Sienčnik, Dobila ves — Ebeirn-dorf, Telefon 04236 219.
Ob tej' priložnosti obveščamo že danes naše romarje, da bom vozil v začetku septembra 1967 v Lurd, in če bo dovolj prijav, tudi v Fatimo.
ga lahko obnovimo, ker se na star cementni premaz prime,, ne pa na god, star les!
Zelo prijetne za pogled se vsaj meni zdijo tudi nepobarvane in samo od vremenskih vplivov potemnjene vrtne ograje, pa tudi temno prepojene.
Če vrtne ograje iz žične mreže že v obče niso na mestu v podeželskem okolju, so pa zagotovo najgrše, če je mreža zarjavela in morda še prepletena s slakom in drugimi ostanki lanskih spenjalk! Odstranimo jih, premažimo vsaj z -minijem ali s kakim drugim rjo preprečujočim premazom. Če jih nato premažemo še z oljnato barvo, je seveda še bolje; lepše pa samo, če znamo izbrati k okolju se prilegajočo barvo ali sestavo več barv.
Privlačnost živoprebarvanih vrtnih ograj iz opeke je -seveda odvisna od želje lastnika. Tudi iz betona zgrajeno -ograjo je mogoče premazati z opečnordečo barvo in nato včrtati posamezne opeke z belo ali pa s temnejšo barvo.	T. B.
KINO PLIBERK
SOBOTA, 4. marca, ob 20.15: DER NEBELMoR-DER; kriminalni film. Ulm je prepovedan za mladino. — NEDELJA, 5. marca, ob 17. in 20.15:FLY-ING CLIPPER; nepozabno potovanje pod belimi jadri. Srečanja in vtisi v najlepših krajih starega sveta: Portugalske, Jugoslavije, Egipta, Libije, Turčije, Grčije, Italije in Monte Carla. Film je dovoljen mladini.. Fihn ne kaže samo golega potovanja švedske jadrnice „FIyng Clipper”, ki postaja v zgoraj naštetih deželah, ampak tudi polno napetih doživljajev.
t
Vsem g. poverjenikom in udom Družbe sv. Mohorja sporočamo, da je dne 28. februarja 1967 ponoči Vsemogočni poklical k sebi našega zvestega dolgoletnega odbornika, gospoda	\
JANEZA OLIPA
p. d. Užnika (Kališnika), posestnika v Selah.
Rajni se je zvesto zavzemal za rast katoliškega in slovenskega delovanja na Koroškem in bil v prvih vrstah, kadar je bilo za to treba tudi kaj darovati. Kot prvi je dal svoj dar tudi za nakup hiše Predrti, ki naj bi služila Mohorjevemu dijaškemu domu.
Vsemogočni Bog naj mu obilno poplača njegovo veliko požrtvovalnost za dobro stvar.
Celovec, dne L marca 1967.
ODBOR
DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU
Duh časa - težnja po zabavi
Sociolog kanadske torontske univerze prof. Oswald Hall je razlagal na vzgojni 'konferenci, ki jo je organizirala Zveza kanadskih delavskih unij, nova stremljenja in smeri v ljudskem odnosu do življenja, dela, vzgoje, družine in naroda. Stare vrednote na teh področjih so v mlajšem rodu začele izgubljati svojo veljavo in smisel, namesto starih, trdnih načel, ki so veljale skozi rodove v krščanskem svetu, stopajo nova. Prodrla niso samo v vzgojne zavode, ampak tudi v tovarne, delavnice vseh vrst, pisarne in trgovine.
»Zabava je postala del prirojenih pravic in nemara so samo spregledali, da je ni v Zakonu o pravicah,« je pikro k novi smeri pripomnil predavatelj. Ta »morala zabave«, kot jo je Hall poimenoval, ustvarja ozračje za vzgojo in se že kar naravnost vključuje v vzgojni proces. Staro prepričanje, da je delo dobro samo po sebi, je bilo izrinjeno z vzgojnega področja.
Tisti, ki sedaj skušajo organizirati vzgojo in šolanje za odrasle, delajo to na temelju prepričanja in po načinu, da to ni več resno delo, ampak nekaka zabava. Učenje v šoli naj ne bo več trdo delo, ampak razvedrilo in kratkočasje. »Pesmi in glasba mladih ljudi ne ve nič o delu, o varčevanju, o znoju ali celo o dolžnostih. Ono malo, kar je omenjenega o dolžnostih, je trditev, da je vsakdo dolžan najti v življenju veselje in zadovoljstvo,« je razlagal prof. W. Hall duh novega časa.
Skozi stoletja sta bila trdo delo in varčevanje bistveni del dobrega življenja, sedaj ju ne smatrajo več za ključ k dobremu življenju. Ljudje hočejo »kupovati sedaj, plačevati kasneje!« Varčevanja v tem
načinu ni zanj v življenju, katerega cilj so izabava, veselje, kratkočasje.
Delavci kažejo manj veselja do dela kot do alkoholnih pijač, je trdil Hall. Na splošno je treba delavca zjutraj skoraj potisniti na delovno mesto, zvečer pa hiti sam, da bi ga čimprej zapustil. Prav obratno je v gostilnah in barih. Ljudje hite tja, pa jih je treba iz zabavišč pognati skoraj s silo, ko je treba ta zapreti.
Če mlad moški že ni v gostilni, je na igrišču ali pa konjskih dirkah, v zabaviščih in nočnih lokalih, kjer se alkohol meša z glasbo in cenenimi dekleti. Tako močno je njegovo nagnjenje k vinu, glasbi in ženskam, da družba in njeni reševalci iščejo vedno nove načine, ki naj bi ga od te poti odvrnili.
Kanadski vzgojitelj, ki je na ta način slikal odnos mlajšega rodu do življenja, je poudarjal le razliko med nekdanjo in sedanjo moralo, med nekdanjim in sedanjim mišljenjem ter vrednotenjem življenja, njegovega smisla in ciljev, ni pa maral poslušalcem povedati, katero izmed moral smatra za pravo, človeka vredno... Zdi se mi, da je tudi to znak nove dobe in novega vrednotenja.
Tudi v naše slovenske vrste se močno in naglo zajeda novi duh, onstran meje v veliko večji meri, tudi med nami tostran Karavank. Slovenske matere in dekleta odločajo ali bo ta novi duh zajel slovenske družine ali pa bodo te obstale pri starih, pre-iskušenih načelih. Postni čas, v katerem smo, je za premišljevanje o 'tem prav posebno primeren. Tudi zabava mora namreč človeka dvigati in ga utrjevati v plemenitosti.
A. D.
Napredne žene svoje dobe
Zgodovina ne poroča samo o možeh, katerih napredna miselnost je presenečala njih sodobnike. Zgodovinarji poznajo celo vrsto primerov,- ko so bile v središču splošnega zanimanja ženske, ki so s svojim življenjskim nazorom ali obleko, s svojo dejavnostjo ali zahtevami daleč pred svojim časom.
Diani de Poitiers, prijateljici francoskega kralja Henrika II., so se na primer vsi sodobniki smejali, ker je trdila, da si po-daljšuje mladost z mrzlimi kopelmi. Diani je pa s temi kopelmi uspelo, da je bila še pri šestdesetih letih mladostno čila in privlačna. Lahko jo po vsej pravici označimo za prvo športnico, saj se je vsako jutro oprhala z ledeno mrzlo vodo in oh vsakem vremenu več ur na dan jezdila.
Ena najbolj nenavadnih osebnosti je bila Kristina Švedska, hčerka Gustava Adolfa, ki se je odpovedala očetovskemu prestolu, da bi lahko nenehno potovala po svetu. Od prve mladosti se je zanimala ;za jahalni in lovski šport, hkrati pa je uživala vsestransko izobrazbo na vseh znanstvenih področjih. Po odstopu se je obdala s krogom učenjakov, za razliko od svojih sodobnic pa je imela le malo smisla za plese in dragocene obleke. Po vsej pravici jo lahko imenujemo prvo učeno žensko.
George Sand je bila prva, ki si je dala ostriči lase in hodila naokoli v moški obleki. Vedno je poudarjala, da se zato oblači tako, iker je moška obleka bolj, praktična. George Sand se je, ko je ušla iz nesrečnega zakona, stalno naselila v Parizu, kjer je postala središče umetniškega kroga. Njeni romani so imeli takrat velik uspeh, čeprav so danes že zastareli. Nepozabno pa je ostalo njeno ime ne samo zaradi odnosov do Alfreda de Musseta in pozneje do Chopina, ampak tudi zato, ker je prva poskušala živeti kot samostojna, v poklicu zaposlena ženska.
Madame De Stael, veliko nasprotnico Napoleonovo, prav lahko imenujejo prvo časnikarko. Ta dama ni samo v govorjeni in pisani besedi energično branila svoje politično stališče, zaradi česar jo je Napoleon
pregnal, ampak je prebila tudi skoraj vse svoje življenje na potovanjih. Obiskovala je zapovrstjo svoje najslavnejše sodobnike, o katerih si je ustvarjala lastno mnenje. Njena pisma spadajo med najzanimivejše dokumente tiste dobe. Madame De Stael bi bila danes prav gotovo na čelu velikega dnevnika, medtem ko takrat ni bila drugega kot razborita dama, ki je duhovito pisala in se neutrudno zanimala za nove ljudi.
Leta 1820 rojena Florence Nightingale je bila »filantropka« velikega sloga. Njeni ideali so bili daleč pred njenim časom. Poskušala je na vse načine izboljšati položaj vojnih ujetnikov, organizirala je ustanavljanje lazaretov in vodila šolanje bolničark za te vojaške bolnišnice. Njeno zamisel je kasneje uresničila organizacija Rdečega križa, Z besedo in dejanjem se je borila za izobljšanje higiene v bolnišnicah in na vasi 'ter v domačinskih naselbinah v kolonijah.
Redko katera ženska je svoje življenje opisala tako nezaslišano odkrito kot Isadora Duncan v svojih Spominih. Medtem ko je .svet dolga leta videl v njej žensko, ki je obnovila ples in približala klasično dobo Grkov moderni dobi, opisuje Isadora sama svojo usodo kot življenje stoodstotne žene, ki ne more živeti brez ljubezni in strasti in hkrati ne brez osrečujočega materinstva. Vse strani te ženske duše se zrcalijo v njeni knjigi Spominov.
Prva loterija
Po nekaterih virih je prvo loterijo v zgodovini priredil rimski cesar Neron, ki je vladal od 54. do 68. leta po Kristusu. Neron se je sicer prav rad zabaval — večkrat prav nenavadno. Ob tej priložnosti pa je razdelil srečke in izžrebancem podaril razne dragotine — med darila so sodile tudi zverine. Vendar gre morda zgolj za legendo!? Sicer pa so prvo — »uradno« — loterijo priredili v Italiji v toskanski prestolnici Florenci 1530. leta. Kmalu zatem je ustanovil državno loterijo tudi francoski kralj Franc I. Kasneje so jo uvedle še razne druge dežele.
Sestanek v Čedadu I. 1970
Ko je bil oglejski pa triarhat na višku svoje oblasti in slave, je imel svoj sedež v sta-roslavnem mestu langobardskih vojvod in beneških patriarhov — Čedadu. Tam so se zbirali na posvete od patriarhata odvisni škofje, tam je bil sedež tedanje krščanske srednjeveške kulture, ki je izžarevala svojo moč tudi v sosedne pokrajine.
Vojne so pokopale stari blesk. Skušajo ga pa obnoviti v sedanji dobi. Za leto 1970 je napovedan evharistični kongres v mestu Vidmu v Furlaniji. Ob tej priložnosti nameravajo sklicati v Čedad sestanek cerkvenih zastopnikov iz sosedstva in drugih 'krščanskih Cerkva. Po načrtu naj bi se srečali v Čedadu škofje ,iz Celovca, Maribora, Ljubljane in metropoliti iz Grčije, Carigrada in drugih vzhodnih kristjanov.
Za tak sestanek pa je treba velikih priprav za sprejem visokih gostov, njih bivanje in za sejne prostore. Prav tako pa je potreba urediti starinsko podobo mesta.
Zato so se razne organizacije zavzele, da se čimprej začno obnovitvena dela v če-dadskem zgodovinskem svetišču Santa Maria de Valle, ki se vlečejo že nekaj let. Popravil je potrebna tudi Poponova bazilika v notranjosti in na strehi. Popolne obnovitve 'čaka tudi cerkev svetega Frančiška, kjer so zadnje čase odkrili še druge Qua-glieve slike na presno. Čedad ima tudi muzej, ki je postal že pretesen za nove zbirke iz langobardskih časov, ki so edinstvene na svetu. V treh letih upajo, da bo Čedad za-dobil svoj pristen obraz in bo mogel dostojno sprejeti predlagani sestanek krščanskih Cerkva.
Ruski roman o Satanu in Jezusu
V ruskih leposlovnih krogih je vzbudila senzacijo delna objava romana »Gospod in marjetica« ruskega pisatelja Mihajdla Bul-gakova. Roman je izšel v reviji »Moskva«. Ta roman je pisal Bulgakov 12 let in ga dokončal malo pred letom 1940, toda Stalin in njegovi nasledniki so objavo romana prepovedali. Roman je namreč satiričnega značaja in se je zdel stalinističnemu režimu nevaren.
Zgodba se dogaja' v Moskvi okrog leta 1930. Glavna oseba v njem je Satan v podobi inozemskega čarovnika, ki povzroča okrog sebe bolezni, nevšečnosti in uničenje. V romanu pa nastopata tudi Jezus kot izredno mil človek in Juda Iškariot v podobi izdajalca. V nekem govoru izjavi ta Jezus Bulgakova naslednje: »Vse vlade pomenijo nasilje nad človeškimi, bitji, in prišel bo dan, ko' ne bo ne vlad ne cesarjev. Človek bo stopil v kraljestvo resnice in ne bo potrebna nobena vlada«. Kristus predstavlja nasprotje zla v boju med dobroto in hudobijo.
Bulgakov je tudi zapisal: »Kadar kak človek podpira zlo, ga spodbuja ali ostane indiferenten do njega, postane oblast tiranija in moč postane šibkost.«
Druga polovica romana bo objavljena v prihodnji številki revije »Moskva«.
N. L.
Slavna modistinja proti mini-krilom
Gabrielle Chanel, 84-letna modna ustvarjalka, je imela pretekle dni v Parizu tiskovno konferenco, na kateri je govorila o glasbeni komediji, ki jo bodo prihodnjo jesen (predvajali v New Yorku in. katere vsebina bo njen življenjepis. To priložnost je slavna »Coco« izkoristila, da je ostro napadla mini-krila ter sedanjo modo, ki skuša vnesti čimveč takšnih elementov, ki da jemljejo ženskam njihovo ljubkost in ženskost ter jih po zunanjosti približujejo moškim.
»Coco«, ki je po svetu zelo cenjena predvsem po. svoji modi tako imenovanih Chanel oblačil, je v svoji ostri polemiki izjavila: »Koleno mora predstavljati navaden sklep, oziroma del ženskega telesa in nič več. In ker ne gre miti za zelo lep del telesa, je bolje, če ga ženska pokriva.«
»Tiste ženske, ki nosijo krila močno nad kolenom, zelo grešijo,« je nadaljevala Co-co, »Ženska v kratkem-krilu izgubi na svoji eleganci in lepotii. Danes se ženske oblačijo kot moški. Toda ne vedo, da s tem rušijo vse to, kar jih dela v očeh moških lepe in privlačne. -Starejše ženske, ki se skušajo pridružiti tej modi, pa so po mojem neumne. Sama sem za to, da vsaka ženska sledi modi, toda oblačiti se mora tako, da ostane vedno privlačna, nikoli pa ne smešna. Raje naj vsaka izbira med manj vidnimi modnimi novostmi, 'kot da bi se osmešila. Moda prihaja vedno za okusom.«
ČE ŽELITE OSTATI VITKI
V Češkoslovaški so nedavno končali z zanimivim .poskusom. 226 dijakom so dajali dnevno hrano s po 3 tisoč kalorij, toda v različnih obrokih. Nekateri so prejemali hrano po trikrat dnevno, drugi po pet do sedemkrat. Debelili so se izključno oni, ki so prejemali hrano poredko, zato pa v večjih obrokih. Zato: jejte večkrat in manj!
NATVIŠTI TELEVIZIJSKI STOLP ' NA SVETU
Čez nekaj mesecev bo v Moskvi dograjen novi televizijski stolp, ki bo najvišji med svojimi vrstniki na svetu. Višina stolpa bo 533 metrov. Moč novega oddajnika bo sedemkrat večja od sedanjega.
ZA NAŠE MALE
Zimski dan
Zima je s svojim belim plaščem zagrnila zemljo. Mraz je pregnal ljudi na topel zapeček. Le ubogi ptički tavajo okrog hiš in tožno čivkajo, da bi se jih usmilila topla srca.
Na bregu za hišo se vesele otroci; kepajo se, sankajo in smučajo. To je zimsko veselje.
Drevesa se upogibajo pod težo snega. Veveričke si iščejo storže, zajčki pa glodajo gozdna in sadna drevesa.
Ob večerih čistimo perje, prebiramo fižol, poslušamo zgodbe in veselo petje.
Marija Vilčnik
Moje smuči
Štiri leta mi je bilo, ko sem dobil prve smuči. Zelo rad sem se smučal. Zrastel sem, pa so mi postale prekratke. Kupil sem si večje. Sedaj imamo dovolj snega. Vsak dan se lahko smučam. V zimskih počitnicah bom obiskoval smučarski tečaj.
Drejče Gobec
Sankanje
Sankanje je zabaven šport, dokler ne pride do nesreče. Žal se pri sankanju ta pogosto zgodi, čeprav bi jo lahko z nekaj več previdnosti preprečili.
Najvažnejše pravilo je: sankajte se samo tam, kjer je sankanje dovoljeno!
Vedno znova se zgodi, da se otroci sankajo po prometni cesti ali po bregu, ki se izteka na prometno c^sto. V takih primerih prav lahko pride do trčenja — in pri trčenju sank z drugimi vozili je vedno sankač tisti, ki odnese največ bušk, če ne še kaj hujšega!
Sankališče po cesti ali pešpoti je tudi nevarno za pešce. Mnogo ljudi, posebno starejših, se je na gladki cesti že poškodovalo.
Kdor nosi sanke na ramenih, jih mora nositi previdno, tako da z njimi nikogar ne ovira ali celo poškoduje. Dobro si oglejte sani in videli boste, koliko ostrih robov imajo.	M. V.
Koroški pregovori
Zjutraj moraš dan iskati.
Godec je kapus hvalil, meso pa jedel.
V svoji hiši se najbolj spočiješ.
Najbližji pes je najhujši.
Bučela gospodarja ne pozna.
»Coco« je še napovedala, da se bodo krila v kratkem začela daljšati ter je še izjavila, da so si modo mini kril izmislili tisti moški, ki sovražijo ženske in ki želijo, da bi bile te smešne. Dejala je še, da ji je žal, da Pariz ni. več center ženske visoke mode ter je za to obtožila prav pariške modne ustvarjalce, ki so s svojimi ekstravagancami in preveč drznimi modnimi tendencami spravili ob dobro ime pariško visoko modo.
	
|-^ CSO	J OO ^ OO j/^\	0,0	GO	OO	CO	GO	oo J OO	£
Možje med pridigo
Je že tako, 'kot pripovednije prilika v evangeliju: V lastnem očesu še bruna ne vidimo, v očesu bližnjega pa zapazimo vsako iver. Saj še berač nosi malho na hrbtu, da lastne revščine ne vidi, a se iz tuje rad ponorčuje.
Ni 'treba povedati, kje se je to, kar bom povedal, zgodilo. Saj se v vsaki vasi isto ponavlja. In tudi čas ni važen. Na kmetih se ljudje ne spreminjajo tako hitro kot v mestih.
*
Matijec je bil sam po sebi dober mož. S sosedi se je razumel, tudi polje je pošteno obdeloval. Še te grde razvade ni imel, da bi drugih napake povečeval, svoje pa skrival. Res človek, ki ni iskal iveri v očesu soseda. Vsako nedeljo in praznik je šel v cerkev. Tam je sicer ostajal bolj zadaj pri spovednici. Med pridigo se je usedel na pručko v 'spovednici in v temnem kotu za kako minuto zadremal. Ko pa so po pridigi spet zadonele orgle, je pobral mašno knjižico, ki mu je zdrknila na tla, jo odprl in spet začel molki.
Baš ta spanec dobrega Matijca pa je bila iver v njegovem očesu, ki jo je odkril Drej-če. Drejče je bil velikan po postavi, prava žrd. Nedeljo za nedeljo je stal tam ob stebru pri spovednici. Tudi med pridigo se ni nikamor naslonil, temveč stal nepremično vsem v zgled.
In prav to, da je vsem v zgled stal in poslušal pridigo, ga je zapeljalo. Začel se je pomalem jeziti na Matijca, ki se je včasih že kar preveč udobno ugnezdil v temnem kotu spovednice. Jeza pa je huda reč. Vso notranjost razje človeku, če si je ne ohladi včasih in je ne spusti iz sebe. To je vedel tudi Drejče in zato ni čudno, da je nekoč po maši, ko so možaki sedeli v gostilni vsak pred svojim vrčkom, kar tako mimogrede ošinil Matijca in menil:
»Če bi vsi bili taki kot tale Matijec, bi župniku ne bilo treba več pridigati.«
In baš tisto nedeljo je župnik med pridigo razlagal priliko o brunu v lastnem očesu in iveri v očesu brata. Lepo po domače, včasih celo malo trdo je razložil to lepo Gospodovo primero. Ljudje so ga razumeli in ni čuda, da so se nad to Brejčevo opombo malo pohujševali. Saj je bila čisto po evangeljskem kopitu: napake drugih je videl, svojih ne.
Pa so kmetje že taki, da ne planejo za vsako besedo. Klin se s klinom izbije. To je moral občutiti tudi Drejče. Oglasil se je namreč šimej, star kmet dobrovoljnega obraza, ki mu je okrog ust igral hudomušen smeh:
»Res, prav imaš. Župnikove pridige so tako lepe, da je za vsako škoda, ki jo človek presliši. Kako lepo je baš danes spet
govoril o semenu, ki pade na kamnita tla. Zares, lepo je povedal.«
Za hip so ostali osupnili. Saj je vendar župnik govoril o brunu v lastnem očesu. Pa so poznali s tarega Šimej a in vedeli, da ima spet katero »za bregom«. Radovedno so primaknili stole, prestavili vrčke in prisluhnili. Le Drejče ni slutil ničesar. Vesel je prikimal in menil:
»Prav si povedal, šimej. Lepo nam je to razložil o semenu in o kamnitih tleh. Da, da, naš župnik! Kdor ne posluša njegovih pridig, je res kakor seme, ki pade na kamen in ostane brez sadp.« Drejče je z očitkom v očeh pogledal Matijca kot učitelj nepazljivega šolarja. Potem pa je vzel svoj vrček, globoko potegnil in si obrisal nato pene raz košate brke. Zaupno se je nagnil k Šimeju, da bi mu nekaj povedal, a ta se je brž umaknil in si z roko zavaroval glavo. Užaljen je vprašal Drejče:
»Kaj pa imaš, Šimej? Saj nisem nalezljiv!«
»Vem, da nisi. A z glavo ne bi rad treščil v bruno v tvojem očesu,« je odvrnil ta z dobrovoljnim nasmehom. Vsi okoli mize so se zakrohotali.
Dekle s
Z lasmi je velik križ! Kar naprej si jih ravna, preči in svedra naša Mija. Ogleduje se 'po stokrat v ogledalcu, postaja pred izložbami, odpira šolska okna po hodniku in celo v cestnih lužah išče vsaj motne slike svojega obraza. Enkrat z desno roko, nato z levo in vzajemno z obema rokama sega v gosto lasišče v vedni skrbi, da ji lasje štrle, da niso polžki v redu, da ji je izpadla vlasnica. Nagajajo ji, da je postala polip, ki z lovkami neprestano stika po algah.
Vso umetnost stoletnih slogov je prenesla na plodovito glavo: v prvi in drugi šoli je nosila še dve lepi zlatorumeni kiti, povezani ob konceh z višnjevo petij ico. Tako pripravni sta bili ti dve kiti, ko je igrala angela za Miklavža: kar raizpustila je lase, da so ji padali kot zlati slap po plečih. V tretji šoli je kajpada izpremenila slog: zaviti barok se je prelil v bujni rokoko. Ta izprememba je bila težka, združena z marsikatero pikro opazko: čebularica, pristrižena putka, našemljeni pav, svedrov-ka — vse take in podobne naslove ji je naložil ata, ki se ni kar nič razumel na te vrste umetnost. Sklicevala se je na člen četrti v dijaški knjižnici, ki veleva, naj prihajajo učenke v šolo ».skrbno« počesane.
Tako je šlo do četrte. Takrat pa so si tam nekje — najbrž v Parizu — izmislili novo mojstrovino za okras najvišjega nadstropja ženske osebnosti. Moderni rokoko
»Šimej, ne vem, kaj misliš. Res, da sem malo velik in neroden, pa z brunom še nisem nikogar,« se je branil Drejče, že malo jezen. ,
»Ravno to je, Drejče, tako hudo, da še sam nisi zapazil, da nosiš bruno v očesu,« se je spet oglasil šimej.
iNehote se je Drejče potipal po obrazu.
»Saj ne mislim tako,« je nadaljeval šimej,« tega bruna ne moreš kar tako obrisati. Veš, ti si Matijcu njegovo spanje očital. A tudi tvoje poslušanje med pridigo ni •bogve kaj vredno. Danes namreč župnik ni pridigal o semenu na skali, ampak o brunu v lastnem očesu.«
Zdaj se je Drejčetu posvetilo. Kar vroče mu je postalo, da si je moral odpeti suknjič. Saj res ni vedel, kaj je župnik pridigal. Z enim očesom je poslušal drnjohanje Matijčevo tam v spovednici in z drugim ... No z drugim pa tudi ni poslušal pridige.
Pa se ni jezil. Smejal se je z drugimi vred in sklenil, da bo v bodoče bolj poslušal pridigo in ne bo več spal z odprtimi očmi. Tudi Matijec se je sklenil poboljšati:
»Da bom videl, če boš res besedo držal, Drejče, tudi jaz obljubim, da bom budno gledal oidslej naprej med pridigo.«
Od tistega časa ni župnik nič več pridigal gluhim ušesom ...
palačinko
se je povečal za novi ornament: za nadzidek je dobil — palačinko. Ta nova umetnost se je iz Francije razširila po Evropi in končno dospela tudi k nam. Prvi vzorci so se pojavili na cestah in kajpada tudi v šolah. Štrleli so izpod starih, Židanih rut kakor velike oblanice pri struženju.
Nova pridobitev je povzročala Miji nove skrbi, hujše kot matematika in francoščina. Frizerski poskusi, ki so jih prirejale součen-ke med šolskimi odmori, se niso obnesli. Premalo je bilo časa in tudi priprav ni bilo dovolj. Kdo pa more v mrzlih šolskih pečeh razbeliti škarje?
Kar ni šlo v šoli, je uspelo doma.
Pod večer, ko so mestne ledene ceste najbolj; spolzke, je odšla Mijina mama na obisk. Pred odhodom je obula velike snež-ke in naročila hčerki, naj za večerjo pripravi palačinke. Testena mešanica je bila že pripravljena v kuhinjski omari. Samo speči jih je bilo treba.
»Pazi, da jih ne prismodiš!« je naročila mama in previdno oddrsala po stopnicah.
Sedaj je napočil zaželeni trenutek. Mija je ostala sama.doma, časa do večerje je bilo dovolj, samo prav uporabiti ga je bilo treba. Dekle je zaklenila hišna vrata, privlekla iz spalnice v kuhinjo veliko ogledalo, vtaknila v štedilnik dvoroke klešče in začela z umetniškim poslom. Natezala je lase, jih navijala in spet razdrla. Poizkušala je desetkrat, petnajstkrat, poklicala je na pomoč
SILVIN SARDENKO:
fQake
Roke so včasih trdni mostovi, od srca gredo do srca.
Roke so včasih temni lesovi, zakrivajo jasni svod neba.
Roke so včasih bele svetilke, v plamenih kvišku segajo.
Roke so kakor knjiga življenja, v nemirnem vetru begajo.
Roke so včasih smrtna nosila, dano besedo k pogrebu neso. Roke so včasih tiha gomila, dragi pokojni spe pod njo.
Roke so kakor knjiga življenja, list za listom popisan od nas; več razodeva roka trpljenja, kakor ga včasih odseva obraz.
žareče klešče, pa kljub svoji spretnosti ni spravila skupaj drugega kot dvoje rožičkov, ki so ji zlohotno štrleli nad čelom. Nervozna je prenehala z delom, vlila v kozico testeno mešanico za palačinke in se spotoma ogledovala pred zrcalom.
'»Nak! Taka pa ne smem biti! Kot parkelj izgledam!« In spet je podirala, kar je s trudom zgradila. Ura je brzela in na štedilniku so se parile v kozici palačinke. Po kuhinji se je širil zopern duh. S podvojeno jezo je zgrabila za žareče klešče. V laseh je zacvrčalo kakor v ponvi. Zunaj je zaropotalo. Nekomu se je spodrsnilo na opolzkih stopnicah. Kaj. sedaj? Udarila je v obupen jok in tekla odpirat vrata.
Mama je vstopila in si stisnila nos. V kuhinji je našla ogledalo, klešče, vse razmetano v omari, na štedilniku pa — prismojene palačinke. Na stolu je jokala Mija in si z obema rokama zakrivala glavo. Tistega večera so imeli pri hiši kaj slabo večerjo. Mama je jezno zrla predse in ata je brundal ter zaničljivo ogledoval Mijine sežgane lase. Od takrat ni Mija nikdar več delala palačink ne na štedilniku ne na glavi. Dovolj jih je prismodila enkrat.
G r i v š k i
NEKAJ VESELIH
Pri zdravniku. — Zdravnik: »Žalibog vam ne morem pomagati, vaša bolezen je podedovana«. — »Škoda! Pa pošljite svoj račun mojim prednikom.«
Filatelist. — »Nove znamke so prav okusne, kajne, Ivko?« — »Meni se ne zdi. Ko jih lepim v album, so ravno tako neprijetne kakor prejšnje.«
Ima prav. — Mati je kregala Tončka, ker je sedel pred Pazijem in mu kazal jeziček: »Tonček, tega vendar ne smeš!« — Tonček: »Saj je Pazi začel.«
C)	•	•	13
cYp6MUU
TRATNIKOVEGA OČETA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiminiiimiimiiniiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Občinski lov
Tisto leto so občinski lov, ki ga je imel doslej v najemu knez Liechtenstein, prevzeli kmetje in občina. S tem pa so pri prvih občinskih volitvah dobili večino Slovenci in župan je postal kmet in gostilničar Rutar v Dolinoičah; pri vojakih je bil prej narednik (»Feldvvebel« ali »Feuervverker«). Ko je preselil občinsko pisarno v Dolinčiče, je postal njegov tajnik Janko Lepušic z Raven.
Slovenskega župana pa v Rožeku, kjer je bila sodnija in kjer je imel tudi svoj grad in posestvo Liechtenstein, dvorni maršal na cesarskem dvoru na Dunaju, niso prenesli in so se ločili v teku tridesetih let že drugič od večje občine. V 80-tih letih se je namreč ločil št. Jakob od Rožeka, zdaj pa so se še odrekli večjemu delu svoje občine. Tako je nastala občina Ledince. Pri prvem ljudskem štetju je bila v zgornjem delu ledinske občine samo ena nemška družina, ki se je priselila v neko poipodrto hišo v Pod-hum in se je pisala Greibel. Po naslednjem ljudskem štetju pa je prišlo zraven še nekaj železničarjev.
S tem, ko je občina prevzela lov, so postali naenkrat vsi divji lovci seveda pravi
lovski upravičenci, zraven pa je prišlo tudi še nekaj takih, ki prej puške še niti v rokah niso imeli. Eden takih je bil Učažev Z ep, kratkoviden in že prileten mož. Vendar je ta kar zaporedoma nosil zajce k Resmanu, kjer so imeli tudi gostilno. Vse se je čudilo in nekoč so mu plačali par kozarčkov žganja, tako da mu je pijača že precej zlezla v glavo. Začeli so ga spraševati, kako da on toliko zajcev ustreli. No, pijača je razvozlala njegov jezik in prišel je z barvo na dan:
'»Veste, tale bi mi kmalu ušel, čeprav sem ga imel že privezanega. Saj vsi veste, da leži moj; skedenj niže kot hiša in da se takoj za njim že začne gozd. Zdaj pozimi so zajci lačni in srne tudi. Pa odprem zvečer vrata v skedenj, katera imam privezana na vrv; če se ponoči zbudim, hop, potegnem za vrv, in zajec je moj, če ga je lakota prignala k dišečemu senu. Zjutraj ga ujamem, privežem na vrv k češnji ter ga ustrelim. Pri tem pa sem tokrat zadel vrv, tako da je zajec že letel; če ne bi bilo soseda Kapusa, ki je streljal za njim in ga zadel, bi zajec letal po gozdu z vrvjo okoli vratu. Tudi srne sem že ujel, a te sedaj ne smem streljati,«
Tudi na jesenski lov je Zep hodil, toda ker je ob neki taki priliki zaradi svoje kratkovidnosti skoraj, soseda zadel, se je lova naveličal in puško prodal.
Pozimi so napravili lov na lisice in par dni nato je bila tudi lisičja pojedina. Še
kosmato lisico so položili nekaj dni v potok, da se jie dobro izplaknila. Resmanova mati je bila dobra kuharica in je napravila gulaž. Povabili so vse lovce in še precej gostov. Tudi brat Tevž in jaz sva bila zraven. Večina je še kar jedla, tudi jaz sem hotel biti pogumen in sem začel. A usta so postajala vedno bolj polna, čeprav sem se na vso moč trudil, da bi mogel kaj pojesti. A tudi v želodcu mi je nekam čudno postajalo. Končno sem moral skočiti od mize in hiteti 'Skozi vrata, pa nisem bil edini. V sobi notni pa je bilo seveda krohota več kot dovolj.
Prvi gams
Nekaj časa pred to zgodbo pa so napravili prvi lov na gamse. Tevž in jaz sva šla z njimi ne kot lovca, ampak kot gonjača. Stari Uč, prvi zavedni Slovenec v našem kraju, sicer pa star že skoraj: 80 let, je vodil desno skupino lovcev, levo pa neki mlajši lovec. Mi, gonjači pa smo jo ubrali naravnost po največji strmina. Tako smo obkrožili Ilčev vrh od vseh strani. Vpili smo in delali hrušč, da je bilo joj.
Naenkrat poči pred mano bolj zamolklo in brž hitim v tisto smer in pridem prav pred Uča. Ta široko in mogočno stoji pred zadetim velikim, starim gamsom. Ustrelil ga je na par korakov daljave, zato se je zvok strela ubil in ga je bilo tako
čudno slišati. Gamsa vlečemo po strmini navzdol in mu šele bolj na ravnem zvežemo noge.
Kmalu so se zbrali vsi lovci in, ko smo odkorakali proti Kopanju, je bilo kot na paradi: spredaj Uč, za njim so nesli gamsa, prvega od domačinov ustreljenega, in zadaj so korakali lovci in mu streljali salut. Na Kopanju so šele odprli gamsa, hitro skuhali »praženje« ter zraven pili mošt in domače žganje. Vse je bilo veselo in slavilo Uča, srečnega strelca. Le počasi smo se odtrgali s Kopanja. Gamsa pa so pripeljali v kočiji v dolino.
Na delu pri železnici
Vigredi so spet iskali delavcev za na progo, za »Oberbau«, kakor so rekli. Javil sem se tudi jaz k železnici. Delovna skupina Ledince je bila močna okoli 40 mož. Delovni čas je trajal 10 ur na dan, plače pa smo dobili 2 kroni ali goldinar, dva kraji-carja pa za bolniško blagajno. Delali smo od Podrožice do Ledine. Nasipi so se počasi usedali in taiko je bilo vedno dovolj dela. Delo je bilo sicer težko; da ne bi bilo tako pusto, srno se šalili med seboj enkrat z enim. potem z drugim. Tako je tudi tukaj čas hitro minil. Tudi »zmet« so večkrat naredili, zato je moral vsak po krajcar prispevati in za skupni znesek simo kupili pivo ali žganje. Mi mladi sicer nismo pili veliko, a prispevati smo morali že zaradi ljubega miru.	(Dalje prihodnjič)
Die sorbische Volksgruppe
(Nadaljevanje s 1. strani)
vorgebraeht bat, und die Literatur umfaBt Hunderte von Titeln, Biicher aller Art, Fachibiicher, Schulbiicher und Werke von Vorkriegsverfassern sowie von den vielen Schriftstellern der Nacbkriegszeit. Unter diesen darf envabnt werden Jurij Brežan, dessen Biicher in ein Dutzend von Spraehen iibersetzt isind. Die Sorben sind Biichenvurmer, und obwobl die meisten Auflagen 1000 nicht ubersteigen, sind doch solcbe Auflagen groB im Verhaltnis zur sor-bischen Bevolkerungszahl. Der sorbische Schriftstellervarband bat ungefahr 30 Mit-glieder; es gibt aber auch Schriftsteller, die nicht Mitglieder sind.
Ich studi erte viele Dbersefczungen aus-landischer Schriftsteller ins Sorbische. Sacher bat die Ubersetzungsliteratur ihre Paradoxa und weist ein wenig so-rvjietische und sozialrealistische Tendenzen auf; sie ist aber imponierend reich, umfaBt Mark Twain, Maxim Gorki, Jack London, Mau-tpassant, Balzac, čaipek, u. a. m. — ja, und ferner Hans Andersen und Bjdmson. Aber Kafka fehlt.
Unter den jungen Schriftstellern, die im »Serbski Dom« (das sorbische Haus) in Bautzem verkehrem, ist auch der junge Pčtr Malink, dessen Schauspiele im In- und Ausland Erfolg haben. Abends hatte ich Gelegenheit, einer Liebhabervorstellung seiner Drama, »Der Nachtpatient« beitzu-tvohnen. Das Stiick, dessen literarischer Wart nicht bestritten werden kann, dreht sich um einen jungen Westdeutsehen, der die schmutzige Vergangenheit seiner Eltern entdeckt — der Vater war tvahrend des Krieges Schutzmann in der Lausitz — und der nun mit seiner bisherigen falschen Le-bensauffassung abrechnet. Das Stiick erin-nert etvvas an »Die Gefangenen in Altona« von Sartre.
Wenn ich diese Liebhaberauffuhrung er-wahne, so geschieht dies auch deshalb um eine Idee zu erwahnen, die ich glanzend finde. Die Liebhabergruppen sipielen eine entscheidende Rolle im sorbischen Kultur-leben, die Mitwirkender werden von pro-fessionellen Schauspielem instruiert. Man-cher Sorbe hat durch sein Mitwirken an einer Liebhabervorstellung den Weg zu einem Dasein als »richtiger« Schauspieler am sorbischen Theater in Baritzen gefunden.
Am letzten Tage meines Aufentbaltes in der Lausitz sitze ich in den rein sorbischen Ortschaf Radwor und beo-bachte die Passanten. Ich babe ein Ge-sprach mit einer greisen Bauernfrau ge-habt, die mir von ifaren Kinderjahren vie-les erzahlen konnte. Sie war in die sorbi-sche Volkstracht gekleidet und posierte pflichtschuldig vor meinem Apparat, be-vor dch mich verabschiedete. Auf dem Lan-de gehen die Bauernfrauen — nicht aber die Mii n n er — heute noch in ihre alten Volkstrachten gekleidet. In den Stadten sind die Trachten fast verschwunden. Allem Anschein naoh sind sie nun auch in den Landgebieten im Riickgang. Sie sind un-praktisch, wenn man an modernen Maschi-nen arbeitet und wenn man Motorrad fahrt.
Die Kollek ti vi si er ung in Ostdeutschland andert das Aussehen der Ortschaften. Zwei-stockige Hiiuser mit Wobnungen fiir Men-schen ohne Boden werden gebaut. Die Leu te haben heute mehr Geld, wollen mo-demer leben und bauen ihre Hofe um. Das ist verstandlich. Man hat aber Eile, wenn man die alten Hofe mit den typischen Giebelschnitzereien schiitzen, fotographie-ren oder zeichnen will, und man solite Dialektvvorter niederschreiben, bevor die iikere Generation der Sorben ausgestorben iist.
Es ist allgemcin bekannt, claB dort, wo einander zwei Nationen begegnen, auf die Dauer das Volk Sieger bleibt, das die hdch-ste Kultur hat; es wird allmahlich das an-dere absorbieren. In Schleswig liegt seit Jahrzentan die Kulturgrenze fest, denn deutsche und danische Kultur sind einander ebenburtig.
Wenn das kleine slawische Volk der Lau-sitzer Sorben seit Jahrhunderten gegen die deutsche Offensive standhalten konnte, so ist das ein Beweis dafiir, daB es bed ihnen um die Kultur nicht schlecht steht.
Gun n ar Ni s sen
Ure in nakit v veliki izbiri pri
Gottfried Anralher
Klagenfurt, Pauiitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
AvstcifaUa bdeviziia
PETEK, 3. marca: 10.00 Televizija v šoli: Hold Back the Sca — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Oskar Kokoschka: Lastni portret —
12.00	Enaindvajset — 18.30 Kratka poročila — 18,35 Nepoznani svet. Med pagodami in mošejami —
19.00	Kuhinja v televiziji — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Prenos z Dunaja: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju; obvezni liki za moške — 23.00 Večerna poročila in v žarometu. Sedem dni svetovnih dogodkov.
SOBOTA, 4. marca: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za družino: Družba potrebuje samotarje — 17.30
SADJARJB!
Sadna drevesa vseh vrst v veliki izbiri v strokovni drevesnici jabolčnih, hruškovih in češnjevih drevesc. Po znižanih cenah dobite: češplje, slive, maravdlne, ribezi je, kosmulje in vinske trte.
Ing. MARKO POLZER, pd. Lazar
ŠT. VID V PODJUNI
liiiUjj
ZNAMKA ZAUPANIA
GRUNDHER
Klagenfurt - Celovec
Wienergasse lO
(Promenadna cona)
Več senenih grabelj na vprego obračalnikov za seno na vprego 1 traktor vlačilec znamke Emachs Znamke Rapid.
Po ugodni ceni in čez mero opremljen na prodaj.
A. in T. BLAZEJ
ŠT. VID V PODJUNI Telefon 04239 - 3463
Velika izbita
parita in blaga
pri
£. Ikoutet
Klagenfurt, liter Plati 35
Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka
HANS VVERNIG
KLAGENFURT Pauiitschgasse (Prosenhof)
Družina Leitner. Ne ostaneš zmerom 20 let star —
18.15	Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.25 Av. strija poje in igra! Heinz Conrads bo obiskal Linz
—	19.50 Zabeleženo za vas — 20.00 Čas v sliki —
20.15	Izložba in kratki filmski mozaik — 20.35 Prenos z Dunaja: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju: obvezni liki za ženske — 22.20 Čas v sliki — 22.40 Naš nočni program: „Prijemač”, kriminalni film.
Televizija Ljubljana
PETEK, 3. marca: 9.40 Televizija v šoli: Perutninarstvo; Iz življenja Južne Amerike, Valovanje fluida — 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Filmi za otroke — Sarajevo — 17.55 TV obzornik
—	18.15 Operna scena — 18.50 V. Hugo: Nesrečniki — VI. oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cicak — 20.37 Resnica o ženskah — celovečerni film
Važno za kmeta in delavca!
Hatzenbichler — univerzalni kombinator in sadilniik za krompir (Kombinator und Kartoffelleger) je najidealnejši poljedelski stroj za vsakega kmeta.
Motorne žage — znamk STIHL, PIONEER, MC CULLOCH, TIGER in SOLO — vam znatno olajšajo in skrajšajo delo v gozdu.
Mopedi in kolesa — v največji izbiri za mlade in stare — znamk STEYR-PUCH, TORPEDO, KTM in LOH-NER.
Zahtevajte ponudbe pri tvrdki
Johan Lomšek
Tihoja 2, 9141 Ebemdorf — Dobrla ves, telefon 0 42 37-246.
SudscUtoitjf'
KLAGENFURT - CELOVEC Siidbahngiirtel, telefon 53 20
Išče strokovne delavce s takojšnjim nastopom:
e AVTO ELEKTRIČARJA ©AVTOMEHANIKA • ČISTILCA AVTOMOBILOV
Pismene ponudbe na zgoraj imenovani naslov!
—	21.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — moški — 23.00 Zadnja poročila.
SOBOTA, 4. marca: 9.40 TV v šoli: Raketa; Delo šolskih psihologov in pedagogov; Uvod v filmsko umetnost — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Prenos športnega dogodka — 17.55 TV obzornik —
18.15	Vsako soboto — 18.30 Zaplešite z nami —
19.15	Neznani kraji — serijski lihn — 19.40 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.30 Humoreska Vaše Popoviča — 21.20 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — ženske — 22.30 Ben Casey — serijski film — 23.20 Zadnja poročila.
Nadaljnega programa nismo prejeli. Cenjene bralce prosimo, da nam oproste!
Iščem mladega fanta za namestnika na majhno kmetijo. Odslužen naj bi imel vojaški rok. Informacije pod številko 10 v upravi lista.
t
V krščanski žalosti sporočamo vsem znancem, da nas je dne 28. februarja 1967 ob 23. uri ponoči po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega po daljši, težki bolezni v 66. letu starosti po prejemu sv. zakramentov zapustil moj ljubljeni mož, naš oče in brat
JANEZ OLIP
p. d. UŽNIK (KALIŠNIK), posestnik v Selah, in bil poklican v večno domovino.
Dragega pokojnika bomo spremili v petek, dne 3. marca t. L, ob 13. uri popoldne od hiše žalosti v župnijsko cerkev v Selah in ga po sv. maši zadušnici položili na domačem pokopališču k zadnjemu počitku.
Sele, 1. marca 1967.
V veliki žalosti:
ŽENA in OTROCI, BRATA IN SESTRE.
Po dela polnem življenju je Bog — Gospodar nad življenjem in smrtjo — poklical k sebi našo drago mamo, babico, taščo, sestro, svakinjo in teto, gospo
KATARINO HANIN
p d. Kaiser
dobro pripravljeno v večno domovino po prejemu sv. zakramentov za umirajoče.
Kar je bilo na naši dobri mami umrljivega, smo spremili v torek, dne 28. februarja 1967, ob 14.30 uri od hiše žalosti v Dvoru k večnemu počitku na pokopališče v Šmihelu pri Pliberku.
Dv or, Bistrica, čergoviče, Innsbruck, Celovec, dne, 27. februarja 1967.
Za rajno žalujejo:
Otroci: Marija, Neža, Lojz, Helena, Ida, Franc, Janez in ostali sorodniki.
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- Ifr., za Belgijo 250- bfr., za Švico 20.- š£r., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S.-A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik