GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS - PTUJ
V
ŠT. 1. PRAZNIČNA
AVGUST 1986
LETO X.
1.
september
praznik
delovne
organizacije
AGIS
ISKRENE
ČESTITKE
IZ VSEBINE
—	Ob tovarniškem prazniku
—	Ustvarjalnosti je ime Stanko Kolarič
—	Inventivna dejavnost v letu 1985
—	Najmlajši v delavnici med najboljšimi na tekmovanju
—	Najuspešnejši v minulem letu
—	Stroje moraš imeti rad
—	Upokojenci počitniške kapacitete so namenjene tudi vam
— Namen in smisel boja delavskega razreda je dobrobit človeka
—	Sindikat, včeraj, danes jutri
—	Mladi se moramo skupaj
z ostalimi DPO boriti za naš skupni boljši jutri
—	Ob 13. kongresu ZKJ
— Iz naših TOZD
— Zdravstveno varstvo v DO
Ob tovarniškem prazniku
Spet je pred nami tovarniški praznik in za nami leto za katerega bi lahko rekli, da si ga je potrebno zapomniti. Za razvoj naše delovne organizacije smo v tem letu sprejeli vrsto pomembnih odločitev in intenzivirali izvajanje že prej sprejetih usmeritev. V bistvu gre za realizacijo razvojno programske usmeritve naše delovne organizacije do leta 2000. Naše delovanje smo osredotočili predvsem na naslednje:
1.	Priprava, sprejem in izvajanje srednjeročnega plana razvoja 1986—1990
Razumljivo je, da mora ta plan temeljiti na dolgoročni razvojno-programski usmeritvi. Prepričan sem, da so vsi člani kolektiva dobro seznanjeni s skupnimi temelji srednjeročnega plana. Pred referendumom je o njih tekla široka javna razprava. Vseeno pa želim opozoriti na to, da bo predvsem realizacija posameznih investicijskih programov zahtevala skupen nastop vseh delov delovne organizacije. Le tako pa bo mogoče uspešen nadaljnji razvoj. Potrebna bo najnujnejša zamenjava dotrajane opreme o opustitev dosedanjo »kapljičarsko« investiranje brez pravih programov, ki bi imeli tudi širšo podporo in s tem tudi možnosti za pritegnitev finančnih sredstev zunanjih poslovnih partnerjev in bank.
2.	Reorganizacija izvajanja poslovnih funkcij
V	sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane je bil izdelan projekt reorganizacije, ki zajema tako reorganizacijo izvajanja posameznih poslovnih funkcij kot tudi predlog sprememb samoupravne organziranosti delovne organizacije AGIS. Ker mora vsaka bodoča reorganizacija povečati učinkovitost ali pa zmanjšati stroške smo se odločili za poskusno izvajanje posameznih poslovnih funkcij. Šele, ko bomo ugotovili pozitivne rezultate bomo sprejemali dokončne sklepe. Poleg tega pa moram še posebej omeniti odločitev, da je potrebno proučiti celotno sedanjo in predvideno organiziranost in vsebino dela. Imenovana je bila posebna delovna skupina, ki mora pripraviti ustrezne predloge. Ugotavljamo namreč, da izvajamo mnoge naloge, ki ničemer ne služijo in, da imamo zelo strukturirano hirarhijo, ki zahteva veliko število manjših ali večjih vodij. Do konca polletja prihodnjega leta bi morala omenjena delovna skupina z delom končati. Tako kot bo sproti dajala predloge bomo tudi šli sproti v realizacijo. Predvsem od delavskih svetov TOZD in delovne organizacije pričakujem ustrezno podporo.
3.	Nadaljnja programska usmeritev
V	programsko razvojni usmeritvi je ena zelo pomembnih ugotovitev in sicer, da so proizvodni programi naše delovne organizacije dobri in perspektivni. Kljub temu pa smo predvsem v zadnjem letu še temeljiteje proučili stanje programov in izluščili nekaj nalog, ki so v glavnem že v izvajanju:
—	uvedli bomo izdelavo satovij iz aluminijaste platinirane pločevine za visokotlačne izmenjevalce toplote (hladilnike in grelce);
—	prenehali bomo s proizvodnjo kovinskih delov za gumarsko industrijo;
—	uvedli bomo proizvodnjo celindričnih ključavnic;
—	uvedli bomo proizvodnjo delov tehniške plastike;
—	osvojena mora biti proizvodnja nove generacije šoferskih sedežev s pneumatskim in aktivnim pneumatskim vzmetenjem ter proizvodnjo naslonov in sedal ter napravo za masažo;
—	pričela so se dela na investicijskem programu širitve kapacitet orodjarne;
—	enako so se pričela dela na investicijskem programu izgradnje nove galvanike ter lakirnice oz. plastificirnice;
—	do konca 1989. leta mora biti pripravljena proizvodnja elektronskega tahografa, še pred tem pa bomo morali osvojiti proizvodnjo nekaterih drugih instrumentov za avtomobilsko industrijo;
—	že v septembru bo moralo biti razčiščeno vse okoli proizvodnje glušnikov in posod, vse kaže, da bomo to proizvodnjo opustili;
—	in tako dalje.
Kot lahko vidite gre za vrsto nalog in odločitev, ki bodo usodno vplivale na nadaljnji razvoj naše delovne organizacije.
V zadnjem mesecu smo povlekli še eno potezo, ki nam bistveno povečuje možnosti za realizacijo teh in še drugih nalog. Kupili smo namreč proizvodne prostore bivše TOZD PETOVIA DO Kmetijski kmbinat. S tem smo si pokrili prostorske potrebe najmanj za naslednjih 5 do 8 let razen za prostore bodočih obratov površinske zaščite.
Točnost je ena največjih vrlin Stanka Kolariča
Izpolniti pa moramo še dva odločujoča pogoja za hitrejši napredek in sicer:
—	pridobiti si moramo še manjkajoči strokovni kader
—	zagotoviti si moramo takšen sistem nagrajevanja po delu, da bomo lahko ostro ločevali med tistimi, ki bodo prizadevno pomagali pri izvrševanju vseh operativnih in razvojnih nalogah in med gledalci. Ali bolj neposredno povedano zagotoviti moramo ustrezne razlike v osebnih dohodkih med pridnimi delavci in tistimi, ki mislijo, da so še premalo plačani za to, da se skoraj vsak delavnik zglasijo v podjetju.
Ker vem, da bodo še ostali prispevki obravnavali pomembna vprašanja življenja in dela naše delovne organizacije( inovativna dejavnost, kvaliteta itd.) naj končam z željo, da bi naša prizadevanja rodila ustrezne sadove, da bi v vseh nas rastlo zadovoljstvo in ponos, da smo delavci AGIS-a ter, da bi vsi skupaj z družinami doživeli v prihodnjem letu mnogo srečnih trenuikov.
Direktor Martin Učakar
Ustvarjalnosti je ime Stanko Kolarič
Kot vemo, si je laskavo priznanje INOVATOR LETA DO AGIS za leto 1986 zaslužil STANKO KOLARIČ iz TOZD Vzme-tama. To je bil tudi razlog, da smo ga povabili v uredništvo našeg aglasila in v prijetnem pogovoru sva se dotaknila njegovih inovacij, obenem pa tudi njegovega življenja in dela na sploh.
Stanko, za uvod nam prosim povej, nekaj osnovnih podatkov o sebi!
»Rojen sem bil 21. 3. 1944 na Forminu, sedaj pa stanujem v Strelcih pri Borovcih. Izučil sem se za strojnega ključavničarja, nato pa zaposlil v »Strojnih delavnicah Ptuj«, ki so se kasneje preoblikovale v »SIGMO«, le-ta pa se je 1975 združila v DO AGIS.«
Lahko torej rečemo, da si že »stari maček v AGIS-u?
»Da, 24 let delovne dobe imam že v AGIS-u, s tem da sem prvih 7 let delal kot kalilec listnatih vzmeti, nato pa spoznal skoraj vsa delovna mesta v vzmetarski proizvodnji od brušenja do navijanja, itd., zadnjih 5 let pa sem nameščen na delovnem mestu —izdelava orodij.«
In kdaj si pričel z inovacijami?
»Prvo inovacijo sem prijavil leta 1975 in do danes se jih je nabralo 8. Najpomembnejša med temi inovacijami je prav gotovo zadnja, ki sem jo prijavil maja letos in je prinesla približno 45.000.000 din prihranka letno.«
Na podlagi te inovacije si tudi bil imenovan za Inovatorja leta. Za kakšno izboljšavo gre?
»Kot morda veste, pri nas med drugim proizvajamo tudi vzmeti za verige avtomobilskih koles. Moja inovacija pa je v tem, da sem spremenil tehnološki postopek izdelave teh vzmeti. Prej smo jih izdelovali po toplem, sedaj pa po hladnem postopku, s čimer nastane prihranek energije, časa izdelave, potrebnega je manj fizičnega napora in kar je najpomembnejše — kvaliteta vzmeti je neprimerno boljša.«
Ključavničar mora obvladati domala vsa dela ...
Prej si omenil prihranek, ki je nastal na podlagi inovacije za TOZD; kako pa je kaj s tvojo denarno nagrado?
»Dobil sem približno 11 milijonov, kar je vsekakor lepa vzpodbuda za nadaljnje delo.«
Kakšen odmev je imela inovacija v delovni sredini vaše TOZD? Je bilo kaj nasprotovanja ali nevoščljivosti?
»Ne, mislim, da ni bilo nobenih negativnih reakcij; prav nasprotno — rekel bi, da se kolektiv zaveda, da vsaka inovacija, ki povečuje dohodek, koristi na vsem, po drugi strani pa tudi delavci, ki delajo omenjene vzmeti po novem postopku, vidijo, da je njihovo delo olajšano.«
Stanko, povej nam, kako sploh pride do inovacije?
»Ja, to je težko reči! Zamisel kar naenkrat pride, nekako prodre vate. Lahko naprimer leto dni hodiš mimo nekega stroja pa ne opaziš nič, potem pa se ti lepega dne nenadoma posveti, kaj bi bilo potrebno spremeniti. Seveda je od začetne ideje do izdelave inovacije dokaj dolga pot. Ni namreč lahko uresničiti tistega, kar si zamisliš, še posebej če hočeš, da je inovacija zares učinkovita in se obnese v proizvodnem procesu.«
Torej, vsekakor je potrebno mongo razmišljati?
»Prav gotovo! Ko dobim neko idejo, mi ne da miru. Nosim
jo v sebi, tuhtam in razmišljam, pa ne samo med delovnim časom, tudi popoldan doma, včasih še ponoči ...«
Kaj misliš, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi inovacijska miselnost še močneje zaživela v naših delovnih srednah?
»Omeniti moram, da pogoji za inovacijsko delo vsekakor so — pri svojem delu sem imel pomoč referenta za inovacije, pa tudi pri vseh drugih sem imel podporo — je pa res, da ustvarjalnost enostavno zahteva celega človeka. To je pri večini ljudi težko doseči, saj je marsikdo že v službi obremenjen s svojimi popoldanskimi problemi.«
Očitno potemtakem ni lahko biti inovator?
»Poglejte, zame to sploh ni vprašanje. Celo življenje sem že »v kovini«. Začelo se je že v mladih letih, ko sem opazoval očeta, ki je imel majhno kovaško delavnico in so me pričele te stvari zanimati. Pa tudi sedaj imam doma nekaj osnovnih strojev za obdelavo kovin in tako pač delam tudi popoldne razne stvari iz kovine. Če pri tem pomagam še kakšnemu prijatelju ali znancu imam toliko večje veselje.«
Zate bi verjetno lahko rekli, da si »pravi človek na pravem mestu«?
»Da, to lahko razumete dobesedno. S svojim sedanjim delovnim mestom sem izredno zadovoljen, delo me veseli in upam, da bo na mojem zelniku tudi v prihodnje zrasla kakšna inovacija!
Stanko tej tvoji želji se pridružujemo tudi mi (uredništvo glasila) obenem pa ti čestitamo tudi za občinsko priznanje za dosežene uspehe na področju inventivnega dela.
B. R.
Inventivna dejavnost v letu 1985
V lanskem 1985 letu smo glede na določila Samoupravnega sporazuma o množični inventivni dejavnosti (SaS o M1D) prvič planirali inventivno dejavnost, ter tudi predvideli določene ukrepe za pospeševanje te dejavnost. Smelo smo si začrtali, da bomo dosegli 120 prijav inventivnih predlogov, kar bi bil izreden porast števila prijav v primerjavi z letom 1984, ko je bilo prijavljenih samo 72 inventivnih predlogov.
Kaj pa smo na tem področju resnično dosegli? Z zadovoljstvom lahko zapišem, da je bilo lansko leto po številu prijavljenih predlogov rekordno, saj je 185 predlagateljev prijavilo kar 143 inventivnih predlogov, kar je preseglo vsa naša pričakovanja, če pa primerjamo ta podatek z letom 1984, lahko ugotovimo, da je bilo v lanskem letu za 98,6 % več prijavljenih predlogov, to pa pomeni, da je bilo 8,3 predloga na 100 zaposlenih ali, da je bil inovator vsaki deveti zaposleni. Skupna gospodarska korist v lanskem letu realiziranih predlogov j c znašala cca 10 milj. dinarjev ali 5.824 din inventivnega dohodka na zaposlenega. V izobrazbeni strukturi še vedno prevladujejo delavci s srednjo strokovno izobrazbo, ki jih je od vseh predlagateljev 52,2 odstotka, sledijo kvalificirani in visokokvalificirani delavci 33,7 odstotka, delavci z višje šolsko izobrazbo 8,7 odstotka ter nekvalificirani in polkvalificirani delavci 5,4 odstotka. Žal je pri tem potrebno povdariti, da v lanskem letu med inovatorji ni bilo delavca z visoko izobrazbo. Pni številu prijavljenih predlogov še vedno prednjači največji TOZD Avto-oprema v katerem je 73 inovatorjev prijavilo 69 predlogov kjer je dosežena tudi največja gospodarska korist cca 50 '% od celotne koristi, sledi TOZD Velika oprema kjer je 83 inovatorjev prijavilo 46 predlogov (pri tej TOZD je porast števila inovatorjev predvsem zaradi delovanja krožkov o čemer bom še pisal v nadaljevanju), nadalje TOZD Precizna mehanika kjer je 11 inovatorjev prijavilo 11 predlogov, TOZD Vzmetama 6 inovatorjev in 6 predlogov, ter TOZD Orodjarna 2 inovatorja z dvema predlogoma. Pri vsem tem je potrebno tudi omeniti, da smo dosegli tako veliko število prijav z vnaprej začrtanimi akcijami. Prva večja akcija je bila izdaja vprašalnika, ki smo ga razdelili vsem zaposlenim in v katerem smo jih spodbujali k inventivnemu razmišljanju. Nadalje smo organizirali dve okrogli mizi na temi »RAZVOJ INVENTIVNE DEJAVNOSTI V DO AGIS« in »NAŠA POT K INOVACIJSKI DRUŽBI« na katerih smo kritično spregovorili o slabostih, ki se pojavljajo v inovacijski verigi in si začrtali ukrepe za nadaljnje delovanje tega področja. Zadnja in največja akcija pa je bila ustanavljanje krožkov za izboljšanje proizvodnje (KIP). Tako smo ustanovili že meseca marca ob dnevu inovatorjev občine Ptuj prvi KIP krožek v TOZD Velika oprema v katerem deluje sedem članov, ki si je izbral ime krožek »ZAČETNIK«. Kmalu za tem je bil
(Nadaljevanje na 4. stran V
Ob letošnjem dnevu samoupravljalcev so bila podeljena visoka priznanja inovatorjem
Medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije za Podravje in Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje sta na slovesnosti ob dnevu samoupravljalcev, ki je bila junija v Mariboru podelila visoka priznanja za dosežke na področju inventivne dejavnosti tudi naslednjim našim sodelavcem — inovatorjem:
—	zlato plaketo z diplomo je prejel Dušan ŽNIDARIČ, referent za množično inventivno dejavnost, za uspešno ustanavljanje krožkov za izboljšanje proizvodnje, kar je prva oblika uvajanja množične inventivne dejavnosti v ptujski občini,
—	srebrno plaketo z diplomo sta prejela Anton Komel iz DSSS in Anton Arbeiter iz TOZD Velika oprema, za izdelavo orodja za pnevmatsko širjenje cevi s katerim je nastala planirana letna korist v višini 20 milijonov din,
—	diplomo so prejeli člani krožka ZAČETNIK: Anton Mež-ko, Franc Trbuc, Milan Arnuš, Franc Debeljak, Edvard Belca, Peter Bela in Anton Arbeiter, za konstrukcijske in tehnološke spremembe na hidravličnih sedežih, s katerimi je nastala letna gospodarska korist v višini 2,65 milijonov din,
(Nadaljevanje s 3. strani)
ustanovljen drugi krožek v isti TOZD z imenom krožek »NAPREDEK«. Tema krožkoma je sledila ustanovitev tretjega v TOZD Orodjarna z imenom krožek »ORODJAR« in še četrtega v TOZD Avtooprema z imenom »PRIHODNOST«. Za pravilno delovanje teh krožkov smo organizirali 3-dnevni seminar za pospeševalce in vodje krožkov, na katerih se je seznanilo z metodami in tehnikami dela v krožkih 18 sodelavcev. Krožki delujejo na svojih sestankih enkrat do dvakrat mesečno po eno uro med delovnim časom in na teh sestankih obravnavajo probleme iz svoje sredine to je lastne delovne okolice. Seveda pri svojem dlu izvajajo tudi izboljšave, ki jih prijavljajo kot inventivne predloge in tako je v lanskem letu krožek »ZAČETNIK« prijavil 6 inventivnih predlogov.
Komisija za MID je imela v prejšnjem letu 10 sej na katerih je obravnavala 110 prijavljenih inventivnih prdelogov. Pri tem pa ne morem mimo zaskrbljujočega podatka, da je biio od obravnavanih 110 predlogov kar 55 zavrnjenih na podlagi pismenih mnenj strokovnih služb posameznih TOZD. Vzroki za tako veliko število zavrnjenih predlogov so različni, nekaj je takih, ki jih zaradi tehnološke opremljenosti ni mogoče realizirati, nekaterih predlogov strokovne službe dovolj ne preučijo, ker jim vsak prijavljen predlog prinaša še dodatno obremenitev na delovnem mestu, so pa tudi strokovni delavci, ki smatrajo, da na njihovem delovnem področju ne more biti inventivnih predlogov, zato jih kratkomalo zavrnejo.
In kakšni pa so načrti in predvideni ukrepi za letošnje leto?
Za leto 1986 smo planirali 130 prijav inventivnih predlogov s katerimi bi dosegli 11,5 milijona planirane gospodarske koristi, vendar bomo tudi ta plan presegli, saj imamo do sedaj že prijavljenih 100 inventivnih predlogov in s dosedaj realiziranimi predlogi že preko 36 milijonov din planrane koristi. V pripravi je osnutek sprememb SaS o MID, ki bo prinesel določene spremembe predvsem pni obravnavanju prijavljenih inventivnih predlogov in organiziranosti organov za obravnavo le teh. Ugotavljamo tudi, da do sedaj ni bilo inventivnih predlogov s področja administracije zato planiramo ustanavljanje KIP krožkov (krožkov za izboljšanje poslovanja, kot smo jih imenovali) v administraciji. Mesec marec smo imenovali mesec inovacij v katerem smo zbirali predvsem predloge s področja zmanjšanja porabe materiala, vendar je bilo na to akcijo le malo odziva, vsi pa so zraven nagrajevanja po SaS o MID sprejeli še knjižne nagrade. Letos uvajamo tudi nove značke »INOVATOR AGIS« in sicer za 3 realizirane predloge »bronasto«, za 5 realiziranih predlogov »srebrno« in za 10 realiziranih predlogov pa »zlato« značko. Na področju inventivne dejavnosti bomo šli še naprej, saj bomo pričeli evidentirati tudi profesionalne inventivne predloge.	Dušan Žnidarič
Dušan Žnidarič motor inovativne dejavnosti v naši DO
— diplomo sta prejela še, pokojni Franc Murko in Anton Ozmec, za izpeljano razvojno nalogo »filtrirna naprava strupenih škropiv.«
Prejeta priznanja nam brez dvorna dokazujejo, da si inventivna dejavnost počasi, vendar vztrajno utira pot na mesto, ki ji v tem prostoru in času gre. Izredno pomembno pa je tudi dejstvo, da v mozaiku inventivne dejavnosti vidno mesto zavzemajo naši inovatorji.	Menoni
Obveščanje v službi gospodarjenja
V	počastitev dneva samoupravljalcev Jugoslavije je bilo v Šmarju pri Jelšah organizirano 2. posvetovanje organizatorjev obveščanja v OZD, bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Ob tej priliki je bila odprta še -razstava glasil in drugih pisnih informativnih sredstev OZD trinajsth sodelujočih občin.
Namen posveta je bil, ugotoviti razmere na področju obve: ščanja in z izmenjavo izkušenj prispevati k izboljšanju, da bi obveščanje v OZD dejansko kar najbolj služilo gospodarjenju.
Splošna ugotovitev je, da je obveščanje dobro razvito tam* kjer vodstvo in strokovni delavci redno sodelujejo, slabo pa tam, kjer se le-ti niso -pripravljeni odreči monopolu nad informacijami in jih skrivajo za poslovodno skrivnostjo. Udeleženci smo si bili enotni, da mesečno ali občasno ne more zadostiti potrebi po informiranju za odločanje. Za dobro obveščenost je najustreznejša oblika kombinacija »hitrih biltenov«, občasnih glasil in dnevnih zvočnih informacij, ki se v glavnem šele uveljavljajo. V Mariborski Metalni je anketa -pokazala, da je najučinkovitejša razglasna postaja. Še zanimivost iz Metalne. Mesečno izdajajo 50 izvodov informativnega biltena za novinarje, s predlogi tem za objavo.
V	tovarni obutve Sloga Koprivnica -izdajajo le bilten, ki izhaja tedensko, prispevke pa pripravljajo v' glavnem strokovne službe. Uvodnik praviloma vedno napiše direktor DO.
Tudi kadrovska zasedba je zanimiva. So primeri, ki na področju obveščanja nimajo profesionalnega delavca, zlasti v manjših kolektivih, so pa tudi taki, ki imajo pravcate redakcije tudi do devet zaposlenih (recimo Varteks Varaždin).
In kako je pri nas? Vsekakor bo treba še marsikaj izboljšati, vendar bo potrebno za to več sodelovanja vseh, ne le redkih posameznikov.	Urednik
Najmlajši v delavnici
med najboljšimi na tekmovanju
Med motorji, ki hrumijo med zobatimi kolesi in osmi, kjer vse diši po olju, se za trenutek odmakne izpod haube fička, da se domenimo za kratek pogovor o delu in uspehih v teh poletnih dneh, ko je dosegel zavidljive uspehe na tekmovanju mladih kovinarjev Jugoslavije v Titogradu. Še ves mladeniški je, vojaški rok ga še čaka, pa vendar je resen in z vso odgovornostjo zagnan v svojo vsakdanje delo. Mlad fant, v modrem kom-binezonu, to je Milan Trafela. O njem je povedal vse lepo tudi njegov mojster Jože Petrovič.
Takšen je pač Milan Trafela, tih in skromen. Toda kljub temu se nikoli ne dolgočasi. Morda prav zato, ker ima rad svoje delo. Ljubezen do poklica je gotovo garancija za njegovo uspešno opravljanje.
Milan »oblači« staremu fičku »novo obleko«
Ti si naš štipendist, je to naključje ali tvoja posebna želja?
— »Agiisovo štipendijo prejemam šele od začetka letošnjega leta. Do takrat pa sem prejemal občinsko štipendijo. Pravzaprav ne vem kako sem prišel do Agisove štipendije, morda je o tem odločila obvezna praksa, katero sem eno leto opravljal v Agisu, v glavnem zdaj je tu in jaz sem z njo zadovoljen.«
Izbral si si poklic, ki je vse prej kot lahek, saj od človeka zahteva zbranost in fizični napor. Te je v ta poklic »zapeljala« posebna ljubezen do avtomobilov ali pa morda nisi imel druge izbire?
—	»Za poklic avtokleparja sem se odločil zavestno in morda tudi zato ker mi misel, da lahko pomagam »bolnemu« avtu do »ozdravitve« nudi veliko zadovoljstvo.
Svojega poklica ne gledam tako skozi denar kot pa iz osebnega zadovoljstva.«
Sedaj Iko si že tik pred poklicem, saj že opravljaš pripravništvo v Avtokleparski delavnici v TOZD Servis, sedaj si najbrž že začel tudi odkrivati temne strani avtokle-parskega poklica?
—	»Življenje bo prineslo tista prava spoznanja, za zdaj pa sem prepričan, da resnično premalo poznam stroko, da bi
si lahko o njej ustvaril dokončno podobo.«
Bil si med te-kmiovalci na tekmovanju mladih kovinarjev Jugoslavije v Titogradu, kako je prišlo do tega?
—	»Med drugimi so nas izbrali zato ker smo pri praktičnem pouku v šoli dosegli najboljše rezultate.
Posebne priprave smo izvajali tako, da smo dopoldne de-lali v Agisu, popoldne pa smo nadaljevali v učnih delavnicah SŠC v Ptuju. Izkazalo se je, da priprave niso bile zaman.«
V kateri panogi si ti sodeloval na tekmovanju in kakšen rezultat si dosegel?
—	»Tekmoval sem v pla-menskem varjenju im dosegel 4. mesto.
Na tekmovanju smo sodelovali kar štirje Agisovi štipendisti in vsi smo dosegli več kot odlične rezultate.«
Kako danes, dva meseca po tekmovanju ocenjuješ samo tekmovanje?
—	»Takšna tekmovanja so prava kovačnica prijateljstva. Za mladega fanta pomeni sre-
čanje z mladimi sorodnih poklicev iz vse Jugoslavije veliko novih izkušenj. Vse okoli tebe je novo, novi ljudje, novi kraji, vse to pa človeka plemeniti in bogati.
Uspeh, ja! Poskušal se bom v poklicu dokazovati in od sebe dati resnično vse tisto kar znam in zmorem.«
Glede na tvojo mladost imaš gotovo veliko želja in načrtov in pa s čim se sicer ukvarjaš?
— »Sem realist. Stati hočem na zemlji. Ne zidam gradov v oblakih in ne kujem načrtov. Poskušam le slediti zahtevam življenja. Hobi? Kaj posebnega nimam. Kdaj pa kdaj igram nogomet in to je najbrž tudi vse. Z življenjem sem zadovoljen z takšnim kot je. Rad imam hribe, ki obdajajo moj kraj in vse kar je povezano z njimi. Zato ker je moj kraj Podlehnik lep — na j lepši.«
Tega in pa njegovih uspehov na tekmovanju smo vsi veseli še posebej sodelavci. Gotovo bo še velikokrat tekmoval in dosegel enako dobre rezultate. Mi mu to tudi želimo.
Menoni
Osebni dohodek, naj bo še tako majhen, mora izhajati iz rezultatov dela
S padanjem življenjske ravni delavcev in večanjem socialnih razlik, slabi pravo tovarištvo v delovni organizaciji, izginja nekdanja toplina in občutek varnos-ti, manjša se občutek, da vsi skupaj spadamo v eno družino. Vsi skupaj postajamo vse bolj pasivni, da nam je preprosto postalo vseeno, kaj se dogaja okrog nas, saj ne moremo vplivati, da bi bilo kaj drugače ah da bi kaj spremenili.
Seveda pa taka situacija ni značilna samo za Agis, padec življenjskega standarda in izginjanje občutka socialne varnosti je problem, ki zadeva širšo družbeno skupnost. Problem ni toliko v večanju razpona osebnih dohodkov, ampak v splošnem padanju realnih osebnih dohodkov v zadnjih nekaj letih, kar je seveda najblj boleče prizadelo tiste, ki so že prej živeli na robu eksistenčnega minimuma.
Gotovo pa je, da skrb za golo preživetje do konca meseca, torej praktično življenje iz rok v usta pri socialno najbolj groženih, neugodno vpliva na razvoj medsebojnih odnosov, posebej še, ker v zaostrenih gospodarskih razmerah bolj pridejo do izraza socialne razlike — bogati postajajo vedno bogatejši, siromašni vedno siromašnejši. Vendar je treba razumeti, da mora osebni dohodek, pa tudi, če je relativno majhen, izhajati iz rezultatov dela, nepa iz lažne solidarnosti, ki bi temeljila na dohodkovni uravnilovki.
Tako izhodišče temelji tudi iz širše družbene orientacije k povečanju vpliva tržnih zakonitosti v gospodarjenju, kar se bo moralo poznati tudi pri razporeditvi osebnega dohodka — da bo delo, torej, edino merilo nagrajevanja. Prav v tej smeri bi morali vsi prispevati vse svoje moči za odpravo sedanjih neugodnih ekonomskih gibanj. Šele iz takih realnih, trdnih odnosov bo mogoče graditi zdrave medsebojne odnose, tako v kolektivu, kot širše.	Menoni
Najuspešnejši v minulem letu
Predstavljamo vam sodelavce, ki ste jih v posameznih temeljnih organizacijah ocenili kot najprizadevnejše v letu 1985
Vsak po svojih močeh se trudimo, da bi bili kar se da dobri — najboljši. Prav to pa je v sedanjih težavnih pogojih gospodarjenja še kako pomembno, da bi dosegli ali celo presegli želj ene cilje.
To je bil cilj akcije izbire »najboljših delavcev TOZD.« Moramo priznati, da je akcija nekaj let tekla kot je bilo začrtano. Zadnje leto ali pa še kakšno leto nazaj pa kot bi na to akcijo pozabljali in se nanjo spomnimo šele takrat, ko bi že morala biti izpeljana. To pa pomeni, da je akcija speljana v nekaj dneh ali celo urah, kar pa ne more biti akciji v prid. Gre predvsem za ocenjevanje uspešnosti, življenja in dela naših sodelavcev, torej sega v naše najobčutljivejše področje in bi se je zato morali lotevati z vso odgovornostjo. Naj bo tako ali drugače, najboljši delavci TOZD in DSSS so izbrani in prepričan sem, da ni nobenega dvoma, da pri izbiri ne bi imeli srečne roke. Kot je to običaj vam jih tudi letos predstavljamo:
PREAC VINKO, vzdrževalec, pripravljalec priprav in naprav za galvartiko, fosfatiroi-co in lakirnico v TOZD TAP Ne vem kdaj bi bil pravšnji čas, da bi Vinka pri delu najmanj motil; »ta čas popravljamo priprave za -lakiranje sten pepelnika in imamo precejšnjo »gužv-o«. Sicer pa je več ali manj pri nas vedno tako živahno.« Sva nekako začela najin kratek razgovor v mali pa kljub temu skrbno urejeni delavnici.
— Za začetek nekaj skrivnosti iz tovarniške izkaznice?
opravljal ključavničarski poklic in to je zdaj to. Poleg vseh teh del, ki jih tu vidite opravljamo še manjša rekonstrukcijska in vzdrževalna dela v galvaniM in lakirnici.«
— Ste kdaj sami pri sebi razmišljali v čem je skrivnost težav naše DO ali še širše?
»V teh letih dela v tej delovni organizaciji sem že marsikaj doživel. Mi v proizvodnji bolj obrobno spremljamo vsa ta združevanja, razdruževanja
»V tej delovni organizaciji delam celih dvaindvajset let. Že na začetku sem se zaposlil v galvaniki. V službo se vozim iz Velike Nedelje pri Ormožu. To pomeni dobrih 42 km poti vsaki dan. Tako, da sem zdoma deset in več ur. Ko ni bilo avtobusnih zvez sem se vozil z motorjem, nato z vlakom. Zadnja leta pa se vozim z avtobusom. Težav, ki jih povzroča vožnja z avtobusom, ne bom posebej razlagal (gneča, vročina), ker jih vsi več ali manj poznamo. Res pa je, da se človek vsega navadi.«
— Je bila zaposlitev v galvaniki želja, ali ni bilo druge izbire?
Vinko Preac
Moram pa reči, da je v TAP-u veliko še boljših delavcev od mene. Menim, da je velika večina dobrih delavcev.«
— S čim se v življenju še ukvarjate?
»Po službi rad pomagam materi na mali kmetiji. Predvsem zato ker sem potreben svežega zraka. Pa tudi zato, ker sem ljubitelj lepe narave.«
naj večja težava saj v tem prostoru veliko varimo.« Sva nekako začela najin pogovor.
— Stanko po poklicu si ključavničar, če bi imel še enkrat možnost izbirati poklic, bi se odločil enako?
»Ključa vmčarskli poklic je med težjiimi poklici, reči pa moram, da je to delo, ki res-
Emilija Vnuk
1
Anica Klemenčič
r
/'
Branko Prosenjak
Stanko Rižnar
»Iskal sem zaposlitev takšno ali drugačno in »pristal« sem v galvaniki.«
— Delo v galvaniki je najbrž izredno težko in zdravju škodljivo?
»Res je, da je delo v galva-niki zdravju zelo škodljivo, pa tudi nevarno. Včasih, ko ni bilo toliko dvigal in naprav je bilo seveda še mnogo težje.«
— Sedaj ne delate več neposredno v galvaniki, čeprav je delo ozko povezano z njo?
»Moja mladostna želja je bila, da bi lahko v življenju
in podobno. Meslim pa, da je pomanjkanje odgovornosti tisto pravo kar nas tepe. Kaj radi se zgovarjamo in skrivamo za samoupravljanje in sicer takrat, ko gre za pravice in dolžnosti.«
— Biti izbran za najboljšega delavca na kateremkoli področju pomeni za človeka neko posebno zadovoljstvo. Kaj pa ko te sodelavci izberejo za najboljšega delavca v TOZD?
»Titula »najboljši delavec TOZD« prinaša izbranemu veliko breme. Zdaj je tu in ne morem skriti presenečenja zato, ker je med tolikimi delavci odločitev padla prav name.
Vem, da bi se z Vinkom lahko še veliko pogovarjal toda čakalo ga je delo.
RIŽNAR STANKO, izdelovalec lorodiij in priprav v TOZD VZMEVZMETARNA
Prostor v katerem sva se srečala meri le nekaj kvadratnih metrov, a kljub temu v njem stružijo, rezkajo, vrtajo, varijo ... Skratka to je delavnica kjer nastajajo nova in popravljajo stara orodja in priprave. »Obseg del je resnično že prsegel prostor, pa tudi svetlobe in prezračevanja nimamo. Slednje je pravzaprav
nično z veseljem opravljam. Mislim, da se v nobenem primeru ne bi odločal drugače. Tudi zato ker daje človeku občutek, da ima moč preoblikovati kovino, izredno zadovoljstvo.«
— Kaj bi dal na prvo mesto, če bi vprašal,po težavah tvojega dela?
»Občutljivi materiali so pri našem delu posebna težava. Pri našem delu se največ srečujemo vzmetnim jeklom, le to pa je izredno trdo in občutljivo. Drugi problem pa je neprimeren prostor v katerem imamo svojo delavnico.«
— Si kdaj sam pri sebi razmišljal kaj pravzaprav povzroča likvidnostne težave naše TOZD, DO in še širše?
»Mislim, da je problem likvidnosti predvsem zaradi previsokih materialnih stroškov. Ti sedaj ponekod že presegajo ceno izdelka tako, da delaš praktično zastoju. Prepričan sem, da delavci naše TOZD naredimo kar moremo lin zmoremo. Rezultati pa žal ne kažejo najboljše.«
— Biti najboljši je lep občutek, še posebej, če te sodelavci izberejo za najboljšega delavca TOZD. Kako ti to doživljaš?
Marija Ivartnik
»Priznata moram, da je občutek, ko te sodelavci izberejo za najboljšega delavca resnično lep. Žal pa ta lep občutek skali denarna nagrada. Denar pri ljudeh vzbuja nekaj čudnega, zavist. Trdim, da prav denar to sicer dobro zastavljeno akcijo popolnoma razvrednoti.«
— Se ukvarjaš s kakšnim posebnim konjičkom?
»Moj »konjiček« s katerim se ves »prosti« čas ukvarjam je gradnja hiše.
Ko se bom odločal o kakšnem konjičku bo pa to brez dvoma ribištvo, predvsem zaradi ljubezni do čiste narave.«
VNUK EMILIJA, navijanje trakov v TOZD Pricizna meha-nlika
»Pred štiriindvajsetimi leti sem začela delati v polirnidi oziroma v čistilnici poliranih izdelkov. Zaradi zastrupitve s triklorovimi in benzinskimi hlapi sem bila po ozdravitvi, posledice le-te še danes čutim, premeščena zaradi čistega -zraka v dvoriščno skupino. Od tu sem bila premeščena v pripravo dela TOZD TAP. Po treh letih ali točneje 1967. lata pa sem »pristala« med tahografi v Pricizni mehaniki.
Menim, da sem od takrat do danes v naši TOZD opravljala večino proizvodnih del.«
Stanko Vrabl
Mi je na kratko izdala nekaj »skrivnosti« iz tovarniške izkaznice.
— Je bila v takratnem TAP-u vaša prva zaposlitev?
»Moja prva zaposlitev je bila v Livarni Hoče. Po stečaju Livarne so nas nekaj premestili v Sano Hoče. Tako sem se naslednji dve leti ukvarjala s sladkarijami. Ker sem bila v Sani zaposlena le sezonsko sem bila nato štiri mesece brez zaposlitve.
Sledilo je sedem mesecev dela v ptujski Pletami in nato TAP.
— Lahko rečemo, da ste doslej prehodili resnično bogato delovno pot. Nabrali ste si bogatih izkušenj v popolnoma nasprotujočih si delih, na eni strani kovina na drugi sladkarije, pa spet pletarstvo. Od kod imate najlepše spomine oziroma, kje je bila vaša življenjska šola?
»Delo v »Sani« mi je ostalo najgloblje v spominu. To mi je bilo resnično prava šola za nadaljnje delo. Tu so nas resnično naučili reda in discipline. Norme so bile zelo napete. Odstopanje od zahtevane kvalitete ni bilo. Vsaka napaka se je direktno odtegovala od osebnega dohodka.«
— Kaj vas pri sedanjem delu najbolj moti?
»Utruja me monotono delo, pa tudi nekakšen strah ali negotovost za pomanjkanje dela. Ko človek nima dela se počuti strašno. Meni se takrat zdi kot bi nekaj bredla. Začasna premeščanja pa po moje nimajo željenlih učinkov.«
— Kaj menite, kje so vzroki za likvidnostne težave?
»V današnjem času se predvsem proizvodni delavci težko znajdemo in sledimo hitrim spremembam in pogojem gospodarjenja. Mogoče tudi zato, ker se o teh stvareh premalo odkrito pogovarjamo, dogovarjamo. Preveč smo nekako
Ivan Markež
vsak zase. Prepričana sem, da M veliko težav lažje rešili, če bi jih skupno reševali sproti in ne takrat, ko je že prepozno.«
— Kako ste sprejeli novico, da ste izbrani za najboljšo delavko TOZD?
»Biltli izbran za najboljšega je resnično prijetno doživetje. Povdariti pa moram, da se ta čas ne počutim kaj boljše od drugih sodelavcev. Nimam kaj pokazati.«
— Se s čim poleg dela še ukvarjate?
»Zaradi zdravja sem morala opustiti kegljanje in strelja-
nje. Zdaj mi je ostala samo še služba iin dom in pa seveda velika želja, da bi mi zdravje služilo vsaj toliko, da bi lahko delala.«
Slednje ji seveda želimo tudi vsi mi.
KMETEC JAKOB, najzahtevnejša dela na vzdrževanju strojev in strojnih naprav v TOZD VZDRŽEVANJE
Po poklicu je Jakob mehanik za kmetijske stroje, zato se je tudi najprej zaposlil v Kmetijskem kombinatu Zavrč kot vodja strojnega parka. Po treh mesecih je bil premeščen v Kombinat na Dravsko polje. Po odsluženiu vojaškega roka se je zaposlil pri Kmetijskem kombinatu v Podlehniku. Ro štirih letih so bile tu izpeljane neke reorganizacije in naš Jakob si je poiskal novo zaposlitev v PP TOZD Mešalnica močnih krmil. Tu je vstrajal štiri leta, nakar se je zaposlil v Metalni Maribor kot strojni ključavničar kjer pa je delal deset let. Vse bolj ga je začelo utrujati več kot dveurna vožnja v službo im nazaj tako, da je začel razmišljati o iskanju zaposlitve bliže domu.
Takrat, pred sedmimi leti je bil razpis za vzdrževanje in takta je Jakob »pristal« v AGIS-u.
— Po tolikšnem iskanju pravega dela, ste ga zdaj našli?
»Sem. Delo, ki ga zdaj opravljam me resnično veseli. Lahko rečem, da sem srečen. Poglejte !Ko sem bil nekako dve leti zaposlen v AGIS-u je moja bolezen — alkoholizem že tako napredovala, cja sem se odločil za zdravljenje. Danes pio petih letih lahko z velikim veseljem ugotovim, da sem zdrav in, da lahko delam. Delam tako kot si želim in kot se od mene zahteva.«
— Z delom ste torej zadovoljni, pa vas pri njem morda vseeno kaj moti?
»Znano je, da se naš TOZD »Otepa« z prostorskimi problemi. Prav prostorski problemi in oprema so največkrat vzrok za kritiko, ki leti na naš račun. Tudi mo je delovno mesto je v preutesnjenem proštom.«
— Kakšen je občutek, ko te sodelavci izberejo za najboljšega med seboj ?
»To je presenečenje, seveda prijetno. Prepričan sem, da je v naši TOZD še veliko sodelavcev, ki bi si naslov najboljšega delavca še bolj zaslužili kot jaz. Vsi, vsak pač po svojih mtačeh se trudimo narediti, kar se pač v danih razmerah narediti da.«
— S čim si krajšate prosti čas?
»Doma imam majhno njivico in delta' na njej, ki izpolnjuje prosti čas. Sicer pa je okrog hiše vedno dovolj dela. Tega najbrž nikjer ne manjka.«
(Nadaljevanje na 8. strani)
Najuspešnejši v minulem letu
(Nadaljevanje s 7. strani)
PROSENJAK BRANKO, o-pravlja najzahtnevnejša avto-mehanska dela na osebnih vozilih Zastava in Škioda v TOZD Servis
Sonce je -ta dam še plosebej žgalo. PLočevinaste strehe avtomobilov so dobesedno žarele. Med to razgreto pločevino sem iskal mojega sogovornika. Globoko se je nagibal pod pokrov nove škode. Videti je bil zadovoljen, pa tudi lastnik vozila je bil videti dobre volje. Torej vse v redu. »Takoj se dobiva!« Žal, pa je najin razgovor trajal le nekaj minut. Moral je priskoči ti na pomoč novemu bolniku. Tora j vidiva se jutri zjutraj. Drži!
— Poklic avtomehanika sicer zveni lepo, prepričan pa sem, da ni enostaven niti lahak. Tudi zato, ker so avtomobilski deli zelo dragi in stranke znašajo jezo nad vami, največkrat pa predvsem za starejše tipe vozil delov sploh ni možno nabaviti. Takrat si poleg stranke nezadovoljen tudi ti. Prepričan sem, da pa to niso edine težave pri delu avtomehanika. Bi se kljub temu, če bi imel možnost še enkrat odločil za ta poklic?
»Poklic avtomehanika je bila moja mladostma želja in nikoli ne hi razmišljal drugače. Res je, da pridejo slabi -trenutki, M ti zagrenijo delovni dan, toda občutek, ko ti delo aspe, pa tudi velja veliko.«
— Če že govorimo o zadovoljstvu ob delu, kdaj je to večje, ko oživiš kako staro »kmtijo« ali daš nov utrip novejšemu avtomobilu?
»Vsekakor je lepo pogledati v notranjost novih avtomobilov, toda poseben čar je vrniti v življenje navidez že odpisanemu motorju. Ta namreč zahteva od avtomehanika veliko inproviziranja, znajdljivoisti in predvsem potrpljenja. Če uspeš pa je -seveda zadovoljstvo toliko večje.«
— Kje misliš, da je glavni vzrok likvidnostnih težav vaše TOZD pa tudi širše?
»Nenehne podražitve materialov in nadomestnih delov nam povzroča največ težav.«
— In pogoji dela?
»Z novimi prostori so se nam tu zelo izboljšali delovni pogoji. Imamo primerno svetlobo, pa tudi prezračevanje je ustreznejše kot v starih delovnih prostorih.«
— Biti izbran za najboljšega delavca TOZD je zelo laskavo priznanje, kaj meniš?
»Priznati moram, da me navdaja prijetni občutek, hkrati pa me to priznanje obvezuje tudi za v bodoče. V TOZD Servis je veliko ljudi, ki bi si ta naziv gotovo še bolj zaslužilo.«
— In prosti čas?
»Ga ni. Ob delu hodim še v strojno tehnično šolo. Sedaj sem vpisan v drugi letnik.«
— In potem?
»Do takrat je še daleč. Bom še videl.«
VRABL STANKO delavec na stiskalnici v TOZD Kovinska obdelava
Delovno pot je začel pri nekem privatniku. Že nekaj mesecev za tem pa se je zaposlil v TGA Kidričevo. V Agis ali točneje v takratne Kovaške delavnice ga je »zaneslo« 1959. leta. Z nastankom Na-vojne vz-metarne je sledila tudi njegova selitev. Kot vemo, se je -kasneje tudi Navoj na vzmetarna -preselila na Formin in začele so- se težave s prevozom, zato je tov. Vrabl prosil za premestitev v Kovinsko obdelavo, kjer je še danes.
— Kako ste zadovoljni s svojim delom?
»Moram reči, da sem z delom -na stiskalnici izredno zadovoljen.«
— In nevarnost, ki preži na človeka ob delu na stiskalnici?
»Kje pa pri delu ni nevar-np-sti? Če je orodje v redu nastavljeno in če sli -seveda previden je nevarnost seveda veliko manjša.«
— Kako pa kaj OD, ste zadovoljni?
»Proizvodmo delo še vedno ril dobilo tiste veljave, M bi jo morala imeti. V proizvodnji v bistvu nastaja dohodek. Saj je res, dobiš kioli-lm narediš samo norme so vedno večje.«
— Kakšni pa so kaj odnosi med delavci danes, če jih primerjate s tistimi včasih?
»Odnosi se vedno bolj slabšajo. Predvsem mlajši največkrat niso pripravljeni na kakšna večja odpovedovanja. Včasih ril bilo težav za delo v nedeljo, danes pa že v petek popoldne nihče nebi več rad bil v podjetju. Res je, da najbrž nikomur delo ponoči ne diši tudi meni ne, toda, če gre za skupno stvar pa ne bi smeli razmišljati.«
— Kaj vam po vašem mnenju krni poslovno uspešnost?
»Slaba kvaliteta vhodnih materialov in seveda njihova mnogo previsoka cena. Materialni stroški »nemalokrat pre-sežejio prodajno ceno. V takšnih pogojih pa je dobro gospodarjenje -močno oteženo ali pa nemogoče.«
— Kako ste sprejeli odločitev, ko ste izvedeli, da so vas izbrali za najboljšega delavca v TOZD Kovinska obdelava?
»Mislim, da so se sodelavci odločili na podlagi tega, ker sem resnično dolgo v tem
podjetju in, da sem že veliko vsega pretrpel. Saj je lepo, če ti sodelavci dajo priznanje.«
— In prosti čas?
»Ga nimam. Doma imam malo njivico pa tudi k kakšnemu kmetu grem rad pomagat delat. Preživeti -se je treba. Samo s plačo se bo vedno težje.«
MARKEŽ IVAN izvaja dela n-a koordinatnem brusilnem stroju v TOZD Orodjarna
Žal zaradi lodsbtnosti tov. Markeža z njim nisem mogel opraviti razgovora, zato lahko le zapišem skop podatek, da je v AGIS-u zaposlen -od 1982. leta in to ves čas na brušenju.
KLEMENČIČ ANICA kore-s-podant v zunanji -trgovini TOZD Komerciala
Njena delovna pot v AGIS-u seje začela 1972, in sicer kot tajnica Splošnega sektorja. Po nekako dveh letih pa se je zaposlila v TOZD Komerciala. Do 1976. leta, ko je bila premeščena v Zunanjo trgovino, je v Komerciali delala domala v vseh službah in sektorjih.
— Delo v Zunanji trgovini je najbrž precej zapleteno a kljub temu zanimivo?
»Lahko bi rekli, da je delo v ZT zanimivo, saj je vsak dan nekaj novega. V deviznem poslovanju se namreč vedno nekaj spreminja.«
— Kako bi z eno besedo ocenila medsebojne odnose v vaši TOZD?
»Ljudje preveč hitimo vsak zase in ne najdemo več časa za skupne pogovore. S skupnim iskanjem reši-tev til namreč mnogo lažje rešili mnogo problemov. Enostavno rečeno, ni več tako kot je bilo.«
— Kako se počutiš sedaj, ko ti sodelavci izrekajo priznanje, da si najboljša delavka v TOZD?
»Človeku bi moralo biti ob tem resnično lepo. Resnici na ljubo pa moram ugotoviti, da ni vedno talko. Denar, ki ga ob priznanju prejmejo najboljši delavci v mnogih primerih -pokvari človekov odnos do priznanja. Še vedno so namreč prisotni očitki in nevoščljivost. Očitki človeka namreč zelo -pnizadanejo. Mislim, da se že vsa leta nazaj vsi tisti, ki so bili izbrani za najboljše delavce pritožujejo, da jim je denarna nagrada zagrenila marsikatero urico. Plaketa bi bila dovolj in bi kazalo o tem razmisliti. Sicer pa je to, da si izbran za najboljšega v TOZD zelo relativno. Jaz osebno ne vem v čem izstopam od ostalih v TOZD Komerciala.«
HOSTNIK IVAN razrezova-lec pločevine na strojnih Škarjah v TOZD Velika oprema
Njegova delovna pot se je začela kot sezonski delavec na Kmetijskem kombinatu v Podlehniku. Ta zaposlitev je bila sezonska, zato je po štirih letih odšel po boljšem zaslužku v Nemčijo.
Po petih letih dela v tujini sem se vrnil in začel iskati stalno zaposlitev doma. Pravi, da se mu je 1974 ko je dobil zaposlitev v TAP-u nasmehnila sreča. Začel je delati na Škarjah tako, da lahko danes rečemo, da že več kot 12 let dela to delo. Ko se je namreč formirala TOZD VO se je odločil, da gre s škarjami na Breg, saj je imel tako krajšo pot na svoje delovno mesto ih seveda nazaj domov.
— Delo na strojnih Škarjah poznate do potankosti?
»Res je, to delo dobro poznam in ga tudi obvladam. Čeprav imam delo -na strojnih Škarjah rad moram reči, da ni lahko. Na eni strani moraš fizično delati, na drugi strani pa moraš računati i-n gledati na vsak centimeter pločevine.
— Kako lahko danes ocenjujete odnose med sodelavci v primerjavi s odnosi drugod?
»Povsod kjer so norme -so odnosi med -delavci pač bolj formalni. Vsakdo se bori za dosego norme s tem pa hoče ali ne, zanemarja vse ostalo.«
— Izbrani ste za najboljšega delavca TOZD VO. Kaj vam to pomeni?
»To mi veliko pomeni. Predvsem pa me obvezuje za še večje zalaganje pni -delu. Zaposlen sem v TOZD, kjer poslovni rezultati že nekaj let niso najboljši. Trdim pa, da mi nič manj ne delamo od drugih. Žal pa je naš proizvo-dni program takšen, da vsebuje 80 in več procentov materiala in že cena materialnih stroškov velikokrat presega prodajno ceno izdelka. Kako iz tega ne vem.«
— S čim si krajšate prosti čas po napornem delovniku?
»Sprostitev in rekreacijo iščem v ribičiji. To človeka pomirja.
IVARTNIK MARIJA ureja-janje delovnega razmerja v Kadrovski službi DSSS
Marija je v naši DO zaposlena že več 'kot štiriindvajset let. Torej ima bogate delovne izkušnje, žal pa se z njo nisem mogel pogovarjati ker je bila v mesecu avgustu na dopustu, da je smola še večja je na koncu še zbolela.
Upajmo, da bo za razgovor še kdaj priložnost.
Predstavljeni delavci nam naj bodo v zgled, -d-a bomo nadaljevali našo skupno delovno pot po njihovih stopinjah.
NAGRAJENCEM ISKRENE ČESTITKE!
Meno-ni
„Stroje moraš imeti rad”
Naši kovinarji med najboljšimi v Sloveniji
Osnovni cilj proizvodno — delovnih tekmovanj so v pridobivanju novih znanj, potrebnih za obvladovanje vse modernejše tehnike in tehnologije, hkrati pa ta tekmovanja razvijajo delavčevo osebnost, ustvarjalnost, širijo njegovo strokovno znanje in splošno razgledanost. Tekmovanja pa so tudi najboljši način izmenjave dragocenih izkušenj. Nedvomno prispevajo tudi k višji produktivnosti dela, boljši organizaciji proiz-vodnh procesov in h kvalitetnejšim samoupravnim odnosom v združenem delu, so pa tudi svojevrstna šola delovnega izobraževanja in dviganja tehnične kulture delavca — ustvarjalca.
Največji pomen pa imajo za kvaliteto dela, saj so na teh tekmovanjih zbrani najboljši predstavniki občin, regij in vse republike, kii po končanem tekmovanju prenesejo svoje izkušnje tudi v okolja, kjer delajo in tam ustvarijo pravo tekmovalno vzdušje tudi med svojimi sodelavci. Prav to, pa je v sedanjem trenutku izrednega pomena, saj moramo nenehno krepiti ustvarjalnost, kvaliteto in inventivno delo, ker napredka celotne družbe ni mogoče graditi na slabem delu, na starih spoznanjih in na težkem fizičnem delu, pač pa le na povečanju družbene produktivnosti dela, moderni tehnologiji in izdelkih, ki slone na večjem znanju in višji kvaliteti dela.
Stružnemu nožu je treba pozorno slediti
V	pripravah na proizvodna delovna tekmovanja je množica delavcev, ki se zavedajo, da je le dobro, ustvarjalno delo vrednota, Jsl tudi oblikuje delavca samoupravljalca, dokazovala svoje spretnosti in znanje na občinskih, regijskih in republiškem tekmovanju.
O pomembnosti in potrebnosti proizvodno delovnih tekmovanj je bilo že veliko povedanega pa vendar bomo morali vsi, predvsem ob pomoči delavcev v TOZD, ob sodelovanju strokovnjakov in znanstvemih institucij ta srečanja še dogovarjati. Le tako bo moč doseči skupaj zastavljene cilje. Rezultati delovnih srečanj morajo nujno dobiti večji povdarek v TOZD, predvsem pa bi morali delavci samoupravi j alci, M dosegajo najboljša mesta v republiki in nekateri tudi v zveznem merilu, postati nosilci aktivnega masovnega gibanja za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo in nosilci boja za še bolj poglobljene samoupravne družbenoekonomske odnose.
Proizvodno delovnih tekmovanj so se letos iz naše DO udeležili:
— Stanko KOREN, strugar
— Janez LAČEN, rezkalec
— Martin POTOČNIK, rezkalec
—	Leopold PERNEK, orodjar
—	Ivan SATLER, orodjar
—	Stanko VRTIČ, orodjar
—	Alojz MAJCEN, varilec
—	Janko ŠUMAN, avtomehanik
—	Martin ŠKRIPAČ, avtomehanik
V	raznih tekmovalnih komisijah in odborih je pravtako sodelovalo več naših sodelavcev, kar potrjuje ugotovitev, da v tej panogi uživamo velik ugled.
Čeprav so na vseh tekmovanjih naši kovinarji dosegli zavidljive rezultate je hkrati pomembno tudi to, da se povsod kjer se karkoli dogaja tudi pojavljamo1, tudi zato, da ponesemo ime Agis na vsa področja življenja in dela širom po domovini.
Upam in prepričan sem, da bodo proizvodno delovna tekmovanja pridobila predvsem na množičnosti, ker kvaliteto že imajo in, da se jih bo v bodoče udeleževalo1 vse več naših kovinarjev.
Menoni
Upokojenci, naše počitniške prikolice so namenjene tudi vam
Jesen, čas ko obiramo sadove svojega truda. Jesen je lahko lepa in prijazna, odeta v tisočero škrlatnih barv. In ta jesen nas navdaja z radostjo. Žal pa je lahko jesen tudi siva, deževna in otožna. Jesen, ko se sprijaznimo z usodo, da smo zastonj orali, sejali in pričakovali. Hudo je. Toda pride naslednje leto, ki je bogatejše in nam povrne ves trud in izpolni pričakovanja. Žal pa je huje, ko gre za jesen življenja, ko vidimo, da smo pričakovali lepo in bogato jesen. Te pa ni. Ni je vsaj za del naših upokojencev. Pokojnine teh naših bivših sodelavcev so namreč zelo skromne. Ob tem pa moram povdariti, da jih je kljub temu zelo malo, ki bi odkrito tarnali. Morda tudi zato ker vedo, da tamarje tu nič ne pomaga. Življenje je pač takšno, in ga je treba živeti, želeli to 'ali ne. Boste rekli, znajti se je treba, toda kako? Morda kdo, toda večina zagotovo ne. Večina težko shaja in spaja mesec z mesecem.
In kdo ob tem še upa razmišljati o dopustu na morju? Pa vendar. Smatram, da so predsezonske in posezonske cene v naših počitniških kapacitetah sprejemljive tudi za večino naših upokojencev.
In zakaj se ne bi tudi vi podali na morje, ko je to že prijaznejše in bolj domače. Nekaj dni na oddihu gotovo ne more škodovati nikomur, seveda je pogoj, da pustimo skrbi doma in da ne mislimo nanje.
Prav ugodnejša klima in sprejemljive možnosti koriščenja naših počitniških kapacitet po glavni turistični sezoni je vodilo odbor za družbeni standard, ko je sklenil, da neizkoriščene kapacitete ponudimo našim upokojencem.
Vsi, ki bi želeli v tej zvezi podrobnejše informacije se oglasite v kadrovski službi pri referentu za družbeni standard.
Ob vsem tem in nenazadnje naj še enkrat poudarim, da nam je resnično žal, da smo s prehodom na novo obliko informiranja nekako izgubili stik z vami. Takrat smo lahko vsaj enkrat mesečno s sliko in besedo spremljali vaše življenje ter s tem ohranjali stik z vami.
Hitro spreminjajoči pogoji gospodarjenja so nam narekovali iskanje in uvajanje novega načina — predvsem hitrejšega informiranja. Žal s tem ni možno objavljati fotografij, ter posebej grafično opremljati tako, da so te informacije bolj v telegrafskem stilu. Za mnoge izmed vas je to pomenilo razočaranje, vendar sem prepričan, da bomo tudli tu našli sprejemljivejšo rešitev za vse nas.
Za zdaj mi ostane le še to, da vas v imenu kolektiva pozdravim in vam zaželim trdnega zdravja in pa, nasvidenje.
Menoni
Namen in smisel boja delavskega razreda — je dobrobit človeka
Boj za človeka med ljudmi, za človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca — to je skrajni namen in smisel boja delavskega razreda. Institucionalne oblike organiziranja družbe niso same sebi namen. Imamo jih zato, da služijo človeku, uresničevanju njegovih neposrednih in dolgoročnih, materialnih, kulturnih in drugih potreb. Tu so zaradi človeka.
Brez dvoma je v delovni organizaciji delavski svet najvišji samoupravni organ, kjer delavci uresničujemo svoje potrebe in ustvarjamo pogoje za lepši jutri delovne organizacije. Čas v katerem živimo zahteva tako od poslovodnih kot tudi od samoupravnih rganov veliko hitrih odločitev ker se pogoji gospodarjenja zelo hitro spreminjajo. Kako to uspeva delegatom delavskega sveta DO sem se pogovarjal z njegovim predsednikom Janezom Vrtičem.
—	Si predsednik najvišjega samoupravnega organa v naši DO, kako ocenjuješ delo samoupravljanja v Agisu?
Res je, da je DS DO naj višji samoupravni organ v Agisu, vendar je njegova vloga predvsem koordinacijska, ker vskla j rije interese vseh TOZD in DSSS. Mislim, da se najbolj samoupravno odločanje pojavlja na DS proizvodnih TOZD, kjer delavci odločajo v duhu temeljnih načel samoupravljanja, to je o ustvarjanju in delitvi ter razporejanju dohodka.
—	Je v naši DO samoupravljanje zaživelo kot bi moralo, oziroma kot bi želeli, tu mislim predvsem na aktivno sodelovanje delegatov, težave pri zagotavljanju sklepčnosti?
»Z vedno novimi predpisi se omejujejo pogoji za gospodarjenje v zadnjem času tudi o delitvi sredstev za osebne dohodke. Vse to se odraža tudi pri samoupravljanju lin ni čutiti večje prizadevnosti delegatov za iskanje in predlaganje rešitev, žal so včasih seje tudi nesklepčne. Povdariti moram, da pa je takrat, ko gre za pomembne točke dnevnega reda; odločanje o pogodbah, reorganizadiji in podobnim, sodelovanje delegatov večje. Primeri se tudi, da na videz nepomembna zadeva, kjer je čutiti osebno prizadevnost, navadno najširše razpravljamo.«
— Bi lahko rekli, da je DS resnično mesto kjer se usklajujejo interesi TOZD in DSSS?
»Omenil sem že, da je naloga DS DO vsklajevanje interesov posameznih TOZD, vendar največkrat zaradi ozkega interesa posamezne TOZD, to ni mogoče. Sledijo dolgotrajna vsklajeva-nja, so tudi primeri, da do vskladitve sploh ne pride.«
— Se često dogaja, da DS rešuje »probleme«, ki ne sodijo tja, to bi lahko pomenilo, da so zaradi tega dnevni redi sej preobširni?
—	Kako ocenjuješ sodelovanje strokovnih služb z delavskim svetom DO?
»Največkrat je za posamezne točke dnevnega reda potrebna obširna razlaga, ki jo pripravijo -in podajo naše strokovne službe. S tem delom sodelovanja sem zadovljen, kot sem že prej omenil pa velikokrat ne morem biti zadovoljen, ko gre za naloge katere je posredoval DS. Imam občutek, da v strokovnih službah ne jemljijo resno sklepov DS DO.«
—	Vedno si v toku dogajanj znotraj pa tudi izven Agisa. Z nekaj besedami mi povej kje je Agis danes in kaj bi po tvoje morali storiti, da bi dosegli žel jene cilje?
»Težko je z eno besedo reči, kje je AGIS danes, mislim, da nismo več nepomemben proizvajalec delov za avtomobile. Ko pozorno sledimo rezultatom v zadnjem času z optimizmom, ugotavljamo, kvalitetnejše gospodarjenje, vendar brez večjih posegov v organizacijo naložb, bodo ti uspehi, ki smo jih dosegli, hitro zbledeli. Ugotavljam, da so predlogi, za izboljšanje poslovanja stvarna potreba vseh zaposlenih, ki čutijo, da je potrebno nekaj spremeniti. Spremeniti pa moramo najprej mišljenje nas, ki smo v AGIS-u. Mnogi imajo občutek, da je vse to, kar pri nas proizvajamo, zelo enostavno in da ni potrebno nobeno znanje, da so to izdelki, ki jih izdelujemo po licencah, da skratka ni nobene »pameti« v naših izdelkih. Ve-
Janez Vrtič predsednik DS DO
mo, da ni tako, če si zamislimo najbolj enostaven izdelek, ki mora v določeni iseiuji priti iz stroja, je potrebno mnogo znanja, da ti izdelki na naših strojih sploh nastanejo in da za to rabimo določeno znanje, odvisno od zahtevnosti. Imamo že tudi nekatere programe, katere znamo uspešno s svojim znanjem tudi prodati. Cilj AGIS-a je vsekakor v večjih takih programih.«
»Zdi se mi, da so dnevni redi sej DS v zadnjem času, kar pravšnji. Seja redko traja več kot poldrugo uro. Pozna se, da smo v takšni sestavi že več kot eno leto in smo si pridobila določeno rutino, pri reševanju vprašanj, ki se periodično pojavljajo. Kar -pa mene moti, pa tudi mogoče katerega delegata, pa je, da moramo za vsak ukrep, ki ga načrtamo in potrdimo, postaviti roke poročanja o realizaciji, pa čeprav je naloga, ki jo damo v reševanje, tudi stalna delovna naloga posamezne strokovne službe. Večkrat prihajajo ta poročila v zadnjem trenutku, pa tudi vsebina je za delegate dostikrat nerazumljiva in ne poroča o bistvu, zato menim, da je za delegate DS pomembno, ali teče naloga v začrtanih okvirih, ali so odstopanja in kakšni problemi se pojavljajo.«
— Je veliko delegatskih vprašanj glede na precej spremenljive pogoje gospodarjenja oziroma kaj bi lahko rekli, da je tisto kar »muči« naše ljudi?
»Delegatska vprašanja so največkrat nanašajo na Videz nepomembne stvari, predvsem je to osebna pobuda delegata ali skupine delavcev, manj pa stališče oz. vprašanje celotne TOZD. Pogoji gospodarjenja se na račun zakonodaje in splošnih razmer pri nas tako hitro menjujejo, da jim s poslovno politiko komaj sledimo, zato vprašanj s takšno vsebino praktično ni. Naše ljudi običajno »mučijo« drobne -stvari, kot dovolilnice za privatne ali službene izhode, delovne obleke, parkirišča, vprašanja v zvezi z ODP ipd.«
— In kaj reči sodelavcem ob prazniku DO?
»V imenu vseh delegatov DS DO, želim vsem sodelavcem prijetno praznovanje tovarniškega preznika, predvsem pa čim uspešnejše reševanje zastavljenih nalog.«
Menoni
Namesto uvoda
Spoštovani sodelavec! Pred teboj je po enem letu predaha spet praznična številka našega glasila V Agisu. V tem sestavku želim povdariti predvsem to, da smo v uredništvu začrtali vsebino te številke nekako tako, da bi vsebovala dejanski prikaz življenja in dela za preteklo leto. Žal pa lahko ugotovimo, da temu ni tako, ker vsi, ki so bili zadolženi za pripravo prispevkov zadolžitve niso realizirali.
Z vsakim pirmeorm, ko ne uspemo dobiti planiranih prispevkov, odstopamo od zamišljenega koncepta, torej od oblike in kvalitete, ki smo jo želeli ustvariti. Žal je tudi pri našem delu tako, da ni odvisno le od naših želja in sposobnosti.
Upajmo, da bomo z naslednjo številko imeli več uspeha.
• e e
Sindikat včeraj, danes, jutri
Smo v času visokih inflacij, kar gotovo negativno vpliva na razvoj gospodarstva, še predvsem pa na kovinsko predelovalno industrijo, saj se cene repromaterialov spreminjajo skoraj vsakodnevno. Z ozirom na gospodarsko situacijo se mora tudi temu primemo odražati delo sindikata, saj se v teh situacijah, ko standard ne narašča, kakor je bilo to v šestdesetih in sedemdesetih letih, vloga in pomen sindikata mnogo bolj odgovorna in zahtevna.
Čeprav ne morem trditi, da v prejšnjih obdobjih sindikat ni imel svoje pomembne vloge, gotovo pa se ni srečeval s stanjem zaotrenega gospodarjenja. Torej je razpoleženje med delavci bilo dosti bolj stabilno in z manj nasprotij. Standard je praktično neprestano rasel, čeprav ne morem trditi, da ravno na račun zmeraj boljšega dela. Velikokrat je bil to odraz najetja tujih kreditov, katerih posledice čutimo še danes, ker le-ti niso bili pravilno naloženi oziroma izkorščeni. Prav tako se niso v prejšnjih obdobjih srečevali s kroničnimi pomanjkanji — v zadnjem času je namreč zmeraj nekaj v pomanjkanju. Napri-mer — ne moremo si razložiti situacijo okrog premoga. Ko smo bili pred časom v težavah z nafto, smo si zadali kuriti čim več na domače, trdo gorivo. Danes pa se srečujemo s pomanj-
MARKO POTOČNIK, predsednik konference sindikata DO
»Zavzemali se bomo za izboljšanje standarda naših delavcev
kanjem premoga in kolikor ga je, je zelo slabe kakovosti. Kje sedaj iskati vzroke, za toliko slabšo situacijo v gospodarstvu. Res je, da vsi govorijo, da bo potrebno več in bolje delati, kar je v določeni meri tudi res. Vendar se bomo morali vprašati, kdo je tisti, ki mora bolj in več in boljše delati oziroma kateri je tisti, ki že sedaj daje svoje maksimalne rezultate. Sedaj smo v stanju, ko smo vsi za vse odgovorni. Vendar mislim, da se počasi prebuja zavest, da vsi le nismo enako krivi, oziroma za vse napake ne more biti kriva zmeraj vsa družba. V tej družbi so posamezniki ali skupine, ki so s svojimi odločitvami oziroma dejanji naredili veliko napak, katerih posledice čutimo resda skoraj vsi.
Torej, postavlja se nam vprašanje, kako sedaj naprej, da ne bomo ostali na tem mestu, kot smo sedaj.
To leto je bilo leto kongresov in vsi smo pričakovali, da bodo nakazali kako naprej. Določene stvari so nakazali, vendar konkretnih rešitev in odgovorov na vsa vprašanja gotovo niso uspeli dati.
Sindikalna organizacija je dala velik povdarek na razvoju gospodarstva in večji del vlogi inventivne dejavnosti, kakor tudi več domačega znanja v končni izdelek z zmanjšanjem stroškov in energije na enoto izdelka. Smatram, da je to eno od osnovnih vprašanj, kateremu smo dolžni dati velik povdarek. V DO se moramo bolj resno lotiti pocenitve proizvodnje samo z inovacijami, ki k sreči v naši DO niso redke, vendar so premalo celovite, da bi dale celovit učinek, saj so v glavnem na že obstoječih artiklih. Zelo pomembno pa je, da imamo že v začetku na novo osvojenega artikla ugotovljeno najugodnejšo proizvodnjo.
Torej sindikat se bo zavzemal za izboljšanje standarda delavcev, s povdarkom na večji produktivnosti, nagrajevanju po vloženem delu in učinku. Zato bomo morali na tem področju v kratkem najti rešitev.
Ob koncu bi želel reči le to, da smo v času reorganizacije AGIS-a. Cilj reorganizacije je gotovo izboljšati proizvodnjo in zmanjšati njene stroške. Zato se moramo vsi skupaj zavzemati za realizacijo reorganizacije. V sprejemu je eden najpomembnejših aktov, to je Samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in o skupnih osnovah in merilih ... Sporazum je osnova za razporejanje dohodka in OD, zato pričakujemo, da ga bodo vsi dobro proučili in ga na referendumu tudi sprejeli.
Marko POTOČNIK
Mladi se moramo skupaj z ostalimi DPO boriti za naš boljši jutri
Na letošnji volilno programski konferenci ZSMS DO AGIS je bilo izvoljeno novo vodstvo mladine. Zadalo si je nalogo, da bo poskusilo rešiti vprašanje aktivnosti mladih v naših TOZD-ih. Kot vemo je ta aktivnost v zadnjih letih povsem zamrla, saj njihova dela ni bilo čutiti. Z aktivnostjo po vseh TOZD-ih lahko pričakujemo boljše delo mladih tudi na nivoju DO. Že na samem začetku, pa smo naleteli na enake težave. Prvega sestanka za predsednike TOZD-ov, 'ki je bil sklican po volilno programski konferenci, so se ga udeležili samo trije. To pa pomeni, da že predsedniki ne jemljejo dovolj resno delo v mladini, ter tudi s tem zanemarjajo njeno funkcijo in odgovornost.
Pri svojem delu zato pričakujem tudi pomoč ostalih DPO v DO, saj mislim, da je to problem nas vseh. S čim pa pravzaprav zainteresirati mlade? V prejšnjem obdobju smo poskusili s seminarji. Prvi od teh je bil dobro obiskan, drugi na Arehu pa že slabo. To pa tudi pomeni, da zanimanje za to vrsto aktivnosti upada. Veliko smo govorili tudi o akcijah, vendar smo jih zelo malo realizirali, saj je ostalo več ali manj pri besedah ali pa na papirju.
Tako se sedaj poraja vprašanje kaj v sedanjem času, ki je vse prej kot lahki, ponuditi mladini v naši DO, da bo postala vsaj malo bolj zainteresirana za delo v ZSMS?
Ker je v naši DO več kot 400 mladincev bi se morale naše zahteve bolj čutiti, morali bi biti bolj glasni, kadar nam kaj nii jasno, ter zahtevati, da se vse nejasnosti razčistijo. Bol j moramo vstrajati pri svojih stališčih, saj nas bodo le-te spremljale pri našem delu v prihodnje. Mladina bi morala dati več idej, predlogov ter izražati svoje želje in potrebe. Nismo naprimer zadovoljni z obstoječim stanjem ter ga močno kritiziramo, ko pa pride nov predlog se tudi z njim ne strinjamo. To pomeni, da niti sami v sebi ne znamo pravilno in pametno odločati. Vse kar sprejmemo, sprejmemo z veliko časovno zamudo, kar se seveda odraža tudi na rezultatih. Z vestnejšim in bolj kvalitetnim delom vseh zaposlenih, od vodstvenih delavcev pa do delavcev v proizvodnji, bi bilo stanje lahko boljše. Stanje, ki je trenutno, kliče po hitrih rešitvah in ukrepih, saj bomo le tako naredili več za naš boljši jutri.
Fridl
O 13. kongresu ZKJ
Ker iz naše DO nismo imeli nobenega delegata na kongresu ZKS in na 13. kongresu ZKJ, smo pa se tvorno vključevali v predkongresne priprave, objavljamo prispevek delegata na 13. kongresu ZKJ Franca Tetičkoviča objavljenega v ptujskem Perutninarju. Smatrali smo, da je kot delegat lahko najbolj izvirno zapisal kongresna dogajanja, smernice in stališča. Da mu je to v celoti uspelo, vas bo prepričal ta sestavek.
Letos je bilo leto kongresov. Na njih je vsaka DPO razen SZDL dajala obračun svojega dela za pretekla štiri leta. Analizirali so ekonomska in družbena vprašanja ter še posebej težave, s katerimi se spopada naša družba. Na koncu teh analiz in ocen so sprejeli stališča, usmeritve in naloge za svoje članstvo. Vsi od teh kongresov veliko pričakujemo; najmanj to, da bomo popolnoma ali vsaj delno odpravili prepad med tistim, o čemer govorimo, in tistim, kar bi morali dejansko storiti, opraviti in uresničiti. Zahtevali smo prelomnico med sedanjim položajem delavcev oziroma delavskega razreda kot celote pri upravljanju z družbenimi sredstvi pri upravljanju s pogoji v proizvodnji ter pri ustvarjanju, pridobivanju in delitvi dohodka na eni strani v primerjavi s pogoji, ki so sprejeti v naših temeljnih dokumentih: ustavi: programu ZKJ in vrsti sprejetih sklepov političnih, državnih in delegatskih samoupravnih organov. Vsi kongresi so nedvomno v svojih dokumentih potrdili ustavno vlogo delavskega razreda. Tudi 13. kongres ZKJ je to potrdil, še več, odločno se je tudi zavzel za uresničitev takšne vloge.
Kaj je tisto prelomno za naš gospodarski in družbeni razvoj, kar je bilo sprejeto v kongresnih dokumentih in bilo tudi prisotno v razpravi? Vseskozi sta bili močno izpostavljeni zahtevi po izhodu iz gospodarske krize in po uspešnejšem in perspektivnem nadaljnjem materialnem in družbenem razvoju. Poudarek je bil ponovno na izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, na krepitvi vloge in položaja človeka ter delavca kot upravljalca družbene lastnine z vsemi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi. Mnogo je bilo tudi razprav o enotnem jugoslovanskem trgu in delovanju tržnih zakonitosti. O tem kako bi vse to dosegli so bile v razpravah izpostavljene različne ideje, pa tudi konkretni predlogi, odvisni od okolja in pogojev, iz katerih so delegati izhajali. Večina delegatov se je opredeljevala za izhod iz krize na samoupravnih temeljih, kar pomeni, da bomo utrjevali še večjo samostojnost združenega dela in krepili njegove materialne pogoje brez večjega poseganja države.
Veliko je bilo razprav o nadaljnjem razvoju političnega sistema, zlasti v ustrezni komisiji, kamor sem bil določen ob razporeditvi slovenskih delegatov tudi jaz. Pričakovati je bilo nadaljevanje polemike, ki se je odvijala v jugoslovanskem prostoru ob pripravi kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in v sami razpravi. Vendar polemike ni bilo, čeprav so se pojavila nekatera vprašanja, ki pa so bila že ob analizi usklajena. Posebej bi omenil polemiko, ki se je pojavljala skoraj na vseh letošnjih zveznih kongresih (sindikata, zveze borcev in mladine) o uvedbi zbora združenega dela v zvezno skupščino. Razprava najbrž ni zaključena, potekala pa bo po vsej verjetnosti vsebinsko bolj o tem, kako zagotoviti večji neposredni vpliv delavcev oz. delavskega razreda na odločitve na zvezni ravni, ne pa predvsem o takšni ali drugačni obliki zbora. V zvezi z nadaljnjim razvojem političnega sistema je bilo posebej poudarjeno razvijanje delegatskega sistema in to od temeljnih organizacij združenega dela in KS do federacije. Vloga ZK je opredeljena znotraj tega sistema, kar pomeni, da je dolžnost delovati v DPO, delegacijah, samoupravnih organih, društvih in tako dalje. Gre tudi za nadaljnjo demokratizacijo sistema.
Sam sem na kongresu razpravljal o organiziranju združenega dela, zlasti o njegovem povezovanju v širšem jugoslovanskem prostoru, in sicer na primer naše delovne organizacije. Poleg tega sem se v razpravi zavzel za razvijanje skupščin družbeno političnih skupnosti kot organov samoupravljanja. V dokumentih je bilo govora tudi o pojmovanju sodobnega delavskega razreda, zato sem se v razpravi prav tako zavzel za ustreznejše obravnavanje in položaj strokovnih delavcev v okvirju delavskega razreda.
Prostor mi ne dopušča obširnejšega naštevanja vseh dogodkov na kongresu, zato naj zaključim z misijo, da bo kongres zares prelomnica, kolikor smo pripravljeni priznati, da je to odvisno od nas samih. Odvisno je od našega dela, marljivost, delovne discipline, več novega znanja, od skrbi za boljše pogoje dela, kjer mislim predvsem na posodabljanje proizvodnih sredstev in tehnologije, nujno pa postaja tudi vse večje vključevanje strokovnega in znan-stveno-raziskovalnega dela. Gre tudi za večjo varčnost in odgovor-
nost, za večjo osebno in splošno kulturo, vključujoč tudi politično kulturo, za spoštovanje moralnih vrednot, za boljše medsebojne odnose in boljše mednacionalne odnose ob upoštevanju enakopravnih narodov in narodnosti, zgodovinskih in kulturnih razlik ter pestrosti. Ni pa še vse navedeno. Veliko tega velja tudi za ožje delovno ali samoupravno okolje.
Veliko je odvisno od delovnih ljudi in članov ZK, kako se bodo zavzeli za izvajanje sprejetih nalog in reševanje težav.
Avtogeno varjenje spremljajo težki pogoji dela
Delegati Slovenije smo bili pred pričetkom kongresa gostje Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine. V Novem Sadu smo imeli kratek pogovor, več časa pa je bilo namenjenega za ogled zgodovinskih spomenikov iz NOB in kulturnih spomenikov.
Franc Tetičkovič
Iz naših TOZD
Problematika oziroma uspeh TOZD Vzmetarna
TOZD Vzmetarna se v letu 1986 ubada z različnimi -težavami, katere so nas privedle tako daleč, da so se pojavile motnje v poslovanju.
Težave izhajajo predvsem zaradi tega ker imamo stališče, da obdelamo vsako naročilo brez izjeme, tako da bi zadržali slehrnega kupca, ter smo tudi prisiljeni za nekatere kupce delati manjšo serijsko delo kot napr. za SIP, PANONIJO, BOLJE-VAC, BOGATIC in druge. Cena izdelkov v serijski proizvodnji ne prenese stroškov, ampak smo bili mnenja, da individualna proizvodnja pokriva te stroške. Razmerje individualne in serijske proizvodnje se je porušilo tako daleč, da smo ugotovili, da moramo ponovno proučiti smotrnost dela serijske proizvodnje z ozirom na stroške in z ozirom, da nismo niti primemo opremljeni za tako vrsto proizvodnje.
Po drugi strani individualna proizvodnja pogojuje dobavo posebnih dimenzij materiala od debelin tako tudi dolžin, kar je specijalni problem, tudi dobavni roki ter uvoz materiala, dooim stranke s takimi naročili pridejo nenapovedano in praviloma zahtevajo kratke dobavne roke, kar je tudi povezano z zalogami materiala.
V bo-doče bomo zaradi tega morali ažurirati vse cene izdelkov in iz proizvodnje izločiti izdelke, katere nam ne prinašajo nobene akumulacije.
Zaradi natančne analize motenj v poslovanju smo sklenili v TOZD ukrepati s sledečim:
—	ponovno preveriti kalkulacije vseh izdelkov,
—	spremljati sleherne materialne stroške,
—	izvršili popis nedovršene proizvodnje, polizdelokv ter gotovih izdelkov,
—	dosledno izvajati deivne nloage, ter jih pravočasno zaključevati,
—	poostriti disciplino vseh zaposlenih v TOZD ter s tem boljše izkoriščati delovni čas.
Navijanje vzmeti
—	s komercialo analizirati Skupne težave iln vskladiti skupno problematiko, ter komercialo zadolžiti, da pospeši izterjavo, TOZD pa zadolžiti da zmanjša vrednost blaga na poti.
Kljub vsem težavam TOZD Vzmetarna istočasno sodeluje na večjih področjih med katerimi so najbolj pomembna:
—	sodelovanje z VTI na posebnem programu,
—	sodelovanje z »MLAZ« Bogdanci na področju prenosa tehnologije za področje Makedonija ter SAP KOKOVO,
—	razvijanje lastne proizvodnje.
Zaradi vseh teh področij bo TOZD Vzmetarna nujno potrebovala zaposliti enega razvoj nika, ter rešiti notranjo organizacijsko shemo, ker obstoječa organizacijska shema ne zagotavlja normalnega poteka poslovanja.
Ž.S.
Kako poslujemo v TOZD Avtooprema-TAP
V	prvem polletju smo planske proizvodne zadolžitve izpolnjevali v skladu z gospodarskim načrtom. Značilno za I. polletje je, da smo plan dosegli brez večjih nihanj po posameznih mesecih (januar 99,4%, februar 109,5%, marec 115,4%, april 107,7%, maj 90,7%, junij 108,8 %). Večjih odstopanj po mesecih ni bilo tudi zato, ker smo sproti ukrepali z uvajanjem dodatnega dela v mesecih, ko je bil planirani fond delovnih ur premajhen. Tudi oskrba z materiali nasploh, posebej pa še z materiali iz uvoza v prvem polletju bi bila problematična. Večje probleme pa smo imeli z zagotavljanjem kvalitetnih strojnih (mehanske obdelave GRAU) in orodnih (stiskalnice, livarna) kapacitet.
V	prvem polletju smo osvojili oziroma pripravili za proizvodnjo nekaj novih izdelkov oziroma skupin izdelkov, od katerih bi posebej omenili:
—	skupino izdelkov za TOMOS (vilice, ročke) s čimer smo prispevali k temeljiti obnovi proizvodnega programa za TOMOS
—	ključavnica za izvoz k firmi MERCEDES (za najbolj masovno družino 190). Naročila za II. polletje je Mercedes že poslal, z dobavami začnemo v IX. mesecu. Z osvojitvijo te ključavnice bomo v bodočnosti nadomestili izpad, ki je nastal s prenehanjem proizvodnje dvigal za firmo OPEL
—- v tem času smo pripravili tudi proizvodnjo celega sklopa nosilcev za smuči — za izvoz k firmi METIMPEX -— Dunaj. Od meseca avgusta izvažamo tokrat prvič komplete nosilcev, v vrednosti 6 milijonov Asch (vse v II. polletju). V naslednjih letih predvidevamo ta izvoz podvojiti.
—	prav tako smo v prvem polletju osvojili tudi tri zavorne agregate in sicer: 338-003-001, 349-039-001 in 320-015-001.
Sodelovanje s firmo GRAU, našim dolgoletnim licenčnim partnerjem, s katerim imamo podpisano tudi dolgoročno kooperacijsko pogodbo, je v zadnjem času pospešeno in ugodnejše. V prvem polletju smo uspešno ponudili nekaj naših standardnih agregatov, katerih izvoz bomo realizirali v II. polletju.
Iz gospodarskega načrta smo realizirali tudi nekaj investicij v tehnološka sredstva ( varilni avtomati, dva viličarja, vrtalni stroj BD-3), večina predvidenih osnovnih sredstev pa bo dobavljena in vključena v proizvodnjo v II. polletju (stiskalnici 400 in 160 t, vrstni vrtalni stroj BD-3x4, peč za izgon vodika in naprava za elektrostatsko lakiranje.
Emerik WEIGL
Poslovanje v
TOZD Precizna mehanika
V	TOZD-u Precizne mehanike ismo v preteklem enoletnem obdobju spremljali in osvajali dva osnovna cilja to je proizvodnjo obstoječega programa tahografa EXAKTOR in osvajanje novega programa tahografa TCO—15-16.
Na dosedanjem programu proizvodnje tahografov EXAKTOR vključno z registrirnim papirjem so bila dela omejena na vzdrževanje obstoječega stanja in le na manjši obseg izdelave novih orodij za polizdelke, kjer kvaliteta ni več odgovarjala zahtevam konstrukcije izdelka in s tem strogim zahtevam Zveznega zavode za mere, ki redno preverja kvaliteto naših aparatov.
Osvajanje novega programa tahografa TCO-15-16 vključno z registrirnimi ploščicmi poteka po licenčni dokumentaciji KIENZLE in je razdeljeno na dva dela: osvojitev vseh delov tahografa, ki jih tehnološko — tehnične možnosti pri nas dopuščajo in za preostale pozicije, iki jih trenutno še ni možno osvojiti v Jugoslaviji najti proizvodnjo za kooperacijsko menjavo s tujim partnerjem. Osvajanja pa rokovno zelo zamujajo tako v DO kot pri zunanjih kooperantih, ker se zahtevajo za vgradnjo v ta aparat izredno precizni deli.
V	kolikor se želimo vključevati v mednarodno delitev dela se bomo morali tehnološko usposobiti tudi za izdelavo tako zahtevnih izdelkov.
Razveseljivo pa je, da je TOZD PM končno pridobila manjkajoče proizvodne prostore, ki bodo omogočili, da se bo nova tehnološka oprema lahko smotrno uporabljala.
Na koncu želim vsem delavcem DO AGIS ob našem tovarniškem prazniku mnogo delovnih uspehov.
Edvard VINDIŠ
Iz naših TOZD
Iz TOZD Vzdrževanje
Temeljna organizacija združenega dela VZDRŽEVANJE, ki je bila ustanovljena na osnovi potreb proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela z zelo kompleksno nalogo:
—	popravilo delovnih sredstev in naprav, izdelovanje raznih konstrukcij in adaptacij in izvrševanje vseh vrst uslug iz mizarske in gradbene dejavnbsitli,
—	upravljanje z energetiko se je vse od ustanovitve srečevala z velikimi težavami, M so jih pogojevale slabe organiziranosti, velika tiulktuaoija, slaba opremljenost in učinkovitost in prostorska utesnjenost. TOZD je bil posavljen pred veliko preizkušnjo, kako odpraviti te težave in zadovoljiti porabnike naših storitev glede kvalitete in sroškov. Zavedajoč se, da je to zahtevna in dolgoročna naloga sm!o se je lotili s pomočjo zunanjih sodelavcev. Žal smo to sodelovanje, vsled določenih pritiskov prekinili, že pred zaključkom naloge. Danes ugotavljamo, da bi naša prizadevanja bila plodnejša, če bi nalogo izpeljali do konca. Kljub temupalahko smelo trdimo, da je bilo veliko narejenega na področju organiziranosti, saj se je reorganizacija, M smo jo izvedli v praksi pokazala kot uspešna.
Fluktuacija se je umirila. Zaposlujemo sorazmerno mlad kader, ki se počasi razvija v izkušene in uspešne vzdrževalce delovnih sredstev in naprav. To se predvsem odraža v zastojih delovnih sredstev in naprav. Ob tako številčnem in raznovrstnem strojnem parku, ter precej zastarelem, se trend zastojev delovnih sredstev zmanjšuje. Tudi oprtni j enosat je precej pripomogla k uspešnejšemu vzdrževanju delovnih sredstev in naprav.
Opremili smo se z novimi osnovnimi sredstvi, orodji in pripomočki za uspešnejšo vzdrževanje delovnih sredstev. Z organizirano nabavno in skladiščno službo smo dosegli sorazmerno dobro opremljenost z rezervnimi deli.
Vsekakor smo dosegli določen nivo vzdrževanja delovnih sredstev, ki bi naj bila solidna osnova ik pristopu preventivno planskega vzdrževanja. Čeprav je bilo veliko storjenega, moramo biti objektivni in priznati, da še je potrebno veliko narediti, da bo vzdrževalna služba v DO dosegla nivo sodobno urejene vzdrževalne službe.
Potrebno bo še mazanje delovnih sredstev in materialnega poslovanja prenesti na računalnik.
Pri uvajanju preventivnega vzdrževanja, pa prav tako vključiti računalnik. Vsekakor pa moramo našo dejavnost razširiti na večja in generalna popravila delovnih sredstev. Naj večja
Kompresorska postaja, pomemben člen pri zagotavljanju nemotene proizvodnje
Novi predpisi nam pri delu povzročajo veliko težav
Zraven tekočih problemov, s katerimi se srečujemo dnevno pri svojem delu nas v letošnjem letu še bolj presenečajo novi predpisi.
Prvi, ki je zelo pomemben za našo TOZD je vodenje analitične evidence v nekaterih poslovalnicah. Na hitro pogledano nič strašnega, vendar ukrep terja dodatno delo in seveda dodatno 'opremo.
Drugi prav tako pomemben ukrep, ki začne veljati s 1. 1. 1987 je število udeležencev v prometu. Na prvi pogled nič posebnega, vendar se veriga, ki smo jo razpeli s precejšnjo težavo, pretrga, zaradi česar bo potrebno določene člene zamenjati.
Tretji ukrep je bil vračanje cen na določen nivo, ki nam je povzročil največ težav in stroškov saj smo morali poslovalnico na Ormoški cesti celo zapreti. Upajmo, da kaj hujšega v letu 1986 ne bomo več doživeli, kar bi imelo bistveni vpliv na poslovanje TOZD.
Posvet med delom
ovira pri tem so vsekakor prostori. Prostorske stiske, ki nas pesti ves čas obstoja, e ne moremo otresti. Upamo, da je sedaj z nakupom »novih« prostorov napočil čas, ko bodo delavci vzdrževanja delali v primernejših in manj utesnjenih prostorih.
Da bi postali bolj učinkovitejši, pa je vsekakor potrebno uvesti nagrajevanje po delu.
Cilju »ČIM MANJ ZASTOJEV PRI CIM NIŽJIH VZDRŽEVALNIH STROŠKIH«, ki smo si ga zastavili pred reorganizacijo, se torej približujemo.	Zorec ing. Egon
V naši TOZD se nam zaradi povečanega obsega poslovanja odpirajo določeni kadrovski problemi, predvsem v trgovskem delu, če ravno bi bilo potrebno tudi v proizvodnem delu določene pomanjkljivosti organizacije spremeniti oz. dopolniti. Vse skupaj je povezano s pomanjkanjem ustreznega kadra, M ga v Ptuju ni, interes za študij ob delu pa je minimalen. Mislim, da bi se morali resno vprašati, zakaj je na tem področju takšno stanje, s kakršnim se v zadnjem času srečujemo.
Kljub temu, da smo imeli dosti nepredvidenega dela v letu smo planske zadolžitve izpolnili in upam, da bomo tudi poslovno leto zaključili pozitivno.	Viktor KBLENC
Civilna zaščita, pravica in dolžnost nas vseh
Ob dnevu CZ Jugoslavije, se naš kritični pogled ozre na vsakoletni razvoj, stopnjo usposobljeno s ti', pripravljenosti in opremljenosti enot ter štabov za civilno zaščito v naših delovnih in bivalnih okoljih.
Čeprav na področju civilne zaščite dosegamo pozitivne premike, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z doseženimi uspehi in to tako dolgo -ne, dokler vsaka družina ne postane temeljna celica samoupravnega koncepta civilne zaščite.
Svet v katerem živimo, je poln -nevarnosti; naravnih, vojnih in drugih hudih nesreč. Naša stalna naloga je, da se ustrezno usposabljamo in opremljamo, da bomo znali pomagati sebi in drugim. Torej se v Ospredje postavlja vprašanje,_ kaj storiti, da bomo vsi skupaj dovolj strokovno usposobljeni za zaščito in reševanj e ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v miru
ali vojni.	•	, v.
Eden od pogojev je brez dvoma tudi, da je v vsakem človeku dovolj človeškega humanizma, čim manj sebičnosti in veliko pripravljenosti pomagati in, da se za naloge zaščitejin reševanje stalno usposablja. Do vseh, (ki se na različne načine poskušajo izogniti nalogam in usposabljanju civilne zaščite, moramo biti kritični. Tudi v bodoče bomo moral vlagati napore za razvoj in krepitev civilne zaščite.
Opremljati se moramo s potrebnimi zaščitnimi sredstvi, varovati moramo naše okolje in s tem ustvarjati pogoje za zdravo in varno življenje slehernega človeka.
Nikoli ne smemo pozabiti, da je civilna zaščita izredno pomembna sestavina našega samoupravnega koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Ob letošnjem dnevu civilne zaščite Jugoslavije je »zagorelo« v TOZD Gumami Ptuj. Pri gašenju, reševanju in odpravljanju posledic požara so sodelovale tudi enote civilne zaščite naše DO;
Med akcijo ...
—	gasilska enota
—	enota medicinske pomoči
—	tehnično reševalna enota
—	ter operativni štab vaje.
Namen vaje je bil ugotoviti mobilnost in strokovno uspo-sobjenost enot civilne zaščite s ciljem, da se morebitne pomanjkljivosti tudi odpravijo. Da smo v Agisu storili na področju civilne zaščite pomembne korake eni dvoma. Pravtako pa ni nobenega dvoma, da imajo za to posebne zasluge nekateri pripadniki civilne zaščite.
Ob letošnjem dnevu civilne zaščite Jugoslavije sta za izredne zasluge pri razvoju civilne zaščite prejela priznanja tudi pripadnika naših enot CZ in sicer:
—	Ivan Šebela, načelnik in
—	Silva Majcen, pripadnica enote prve medicinske pomoči.
To je veliko priznanje njima in vsem nam.
Menoni
Zdravstveno varstvo v DO
V	eni lod spomladanskih številk glasila smo na kratko poročali o zdravstvenem stanju v naši DO. Tokrat hi se tej oceni približali z nekoliko drugačne strani dn pogledali našo skrb za zdravje v preteklem letu.
Kot vemo v naši DO prej TAP obstaja OA že vse od leta 1964. Takrat je bila ustanovljena za 300 delavcev TAP-a. Že takrat sta bila v ambulanti zaposlena 1 zdravnik in 1 zobozdravnik. Takrat so bili delavci s svojo OA zelo zadovoljni in tudi delavci OA so lahko hitro, prijazno in zadovoljivo sledili željam, potrebam in zahtevam delavcev DO.
V	tem času je DO narasla na skoraj 1800 delavcev. Poleg lega pa OA zadovoljuje še po pogodbi z OZS potrebe po ambulantnem zdravstvenem varstvu DO SAVA — TOZD Gumarna, DO Agrotransport in DO TAM — TOZD Karosemica. Skupaj okoli 2500 aktivnih zavarovancev ter še nekaterih svojcev, upokojencev naše DO in »starih« pacientov, hodi v našo splošno in zobno ambulanto preko 3000 zavarovancev. Pogoji dela zdravstvenih delavcev pa so razen nekaterih aparatur v zobni ambulanti ostali enaki kot pred 22 leti. Takšna preobremenitev poleg številnih novosti v zdravstvu, ki pogojujejo še dodatne napore zdravstvenih delavcev in večje zahteve zavarovancev vpliva -tudi na učinkovitost, uspešnost in kvaliteto dela zdravstvenih delavcev.
Od leta 1981 je naša OA kot samostojna delovna enota v sklopu DSSS naše DO. S tem (smo delavci OA še dodatno obremenjeni, ker moremo vse organizacijske, pravne, ekonomske in kadrovske ter prostorske zadeve reševati sami. Prej so vse to urejali za OA v skupnih službah ZD Ptuj. Ambulanta v tem času še ni formalno pravno -registrirana. Odnosi s TOZD in DSSS niso v celoti dobro urejeni in 'izpeljani, nimamo pregleda nad celotnimi stroški TOZD in DO za zdravstveno varstvo. Nimamo usklajenih pravilnikov v DO s potrebami zdravstvenega varstva in zakonodajo na tem področju. Le redki strokovni delavci v DO razumejo zapleteno problematiko financiranja in organiziranja zdravstvenega varstva in s tem naše možnosti za boljše in kvalitetnejše delo. Naša ambulanta nudi najcenejšo zdravstveno varstvo v Ptujski občini.
Edino delavci naše DO in TOZD Gumarne pri pregledih v OA in zobnih storitvah ne plačujejo sami participacij k zdravstvenim storitvam.
Delavci v OA se kljub nemogočim delovnim pogojem trudimo zadovoljiti preštevilne trme pacientov, ki nikakor ne morejo razumeti -našega občasnega negodovanja in prenapetosti, ki so posledice »mačehovske« skrbi za naše prostore in opremo.
Prostori in oprema bi danes še komaj zadostovala za oskrbo ene tretjine zavarovancev, ki pri nas iščejo pomoč. Ostali dve tretjini pa bi praviloma morali zaradi preobremenitve odkloniti in jih preusmeriti drugam.
V	zadnjem letu smo uspeli s svojimi prošnjami in pomočjo bivšega vodja DSSS zasilno rešitev (bori prizidek k OA) naše prostorske stiske vrniti- v letni plan investicij. Pa vendar upamo, da nam bo kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju vsaj to pomoč DO uspela realizirati. Delavci OA vidimo svojo bodočnost kot ambulanto izključno samo za DO AGIS. S tem bi se razbremenili kurativnih pacientov, ki nam jemljejo ves delovni čas in bi se lahko posvetih preventivi in zdravstveno-vzgojnemu delu ter humanizaciji dela. Ta prizidek in dogovori za plačevanje nekaterih preventivnih storitev pa so tudi glavne pridobitve zdravstvenega varstva v naši DO.
Po petih letih dela v okviru DO smo končno obojestransko prebili zid, ki nas je ločil od tesnejšega sodelovanja ambulante v delovnem in samoupravnem utripu naše delovne organizacije.
Želja je še veliko, vendar nam vsak, četudi majhen premik naprej pomeni vzpodbudo za bolj zavzeto skrb za zdravje nas
Delo IGD med obema tovarniškima praznikoma
V tem obdobju ni bilo v DO nobenega večjega požara, zagorelo je le nekajkrat v nekaterih obratih, kjer pa so takšen začetni požar, delavci pogasili kar sami, brez da bi bilo potrebno poklicati gasilsko enoto. Sirena je zatulila le, za vajo civilne zaščite, ki pa ima namen, da se gasilske in ostale enote, usposobijo za morebitno resno akcijo. Vse nepravilnosti na vaji, se nato analizirajo in odpravijo.
Člani IGD vadimo enkrat mesečno na, oziroma v različnih objektih DO. Sodelujemo pa tudi na vajah, prireditvah in tekmovanjih, izven DO, z industrijskimi in drugimi gasilskimi društvi.
Trenutno je v IGD okrog 46 članov in članic. Število članov se ne manjša, vendar raste njihova povprečna starost, kar je za operativno delo društva zaskrbljujoče. Ni vedno mogoče nadomestiti gibčnosti in mladostne zagnanosti mladih, z izkušenostjo starejših članov, kar se opaža predvsem na meddruštvenih tekmovanjih.
Zaradi tega bi izkoristili priliko, da povabimo v naše vrste mlade, zdrave in gibčne mladinke in mladince, ki imajo veselje in zavest, v sili pomagati sočloveku in reševati življenja in premoženje. Naloga slehernega člana kolektiva je, da skrbi pri svojem delu, nalogah, za požarno varnost s tem, da se občasno spoznava s požarnimi nevarnostmi in ukrepi, za njihovo odpravljanje. Tem nalogam bomo kos le, če se spoznavamo z vsebino samoupravnih aktov s tega področja, z uporabo priročne gasilske opreme na delovnem mestu in z načinom gašenja začetnih požarov.
Le popolno poznavanje požarnih nevarnosti, gorljivih snovi in protipožarnih ukrepov je pogoj, da v našem delovnem okolju ne bo požara in materialne škode, katere posledice bi občutili vsi.
V tem smislu želimo člani IGD delovnemu kolektivu, katerega člani smo, ob svojem tovarniškem prazniku obilo proizvodnih in poslovnih uspehov.
Z gasilskim pozdravom!	IGD »AGIS«
Iz sodne prakse gospodarskih prestopkov -odgovornost direktorja za inventuro
Po določilu drugega in tretjega odstavka 31. člena zakona o knjigovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 25/81 in 53/85) so odgovorni za pravočasnost in za resničnost popisa člani inventurne komisije, kateili člani pa ne smejo biti delavci, ki imajo v rokah materialne in denarne vrednosti ali knjigovodski delavci. Zato direktor ne odgovarja za gospodarska predstopka po 4. točki prvega odstavka 63. člena zakona o knjigovodstvu zaradi nepravilnosti ali neresničnosti inventure oziroma po 5. točki prvega odstavka 60. člena zakona, če se inventura ne opravi jx> zakonskih določilih. Toda po določbi drugega odstavka 10. člena pravilnika o popisu (inventuri) sredstev in njihovih virov (Uradni list SFRJ, št. 40/81) je poslovodni organ OZD (ali drug posebej pooblaščen delavec) vendarle odgovoren za organizacijo dela v zvezi s popisom. Zato, če je do nezakonitosti pri inventuri prišlo ker direktor dela nli pravilno organiziral, potem odgovarja za navedena prestopka. Tako je dirketor odgovoren za zakonitost internega splošnega akta o inventuri, pa tudi za to, da organ upravljanja OZD sploh ne usanovi inven-tunre komisije (iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru, št. 66/85 z dne 28. 10. 1985).
— Inventura (pri kooperantih) ni dejanje majhnega pomena
V obdolženi OZD je predsednik popisne komisije sam popisal material v vrednosti 280.000.— din, ki je bil pri krajevno bolj oddaljenem obrtniku — kooperantu, ne da bi pni tem sodelovala dva člana komisije, s čimer so v OZD prihranili na času in denarju. Obdolženci so predlagali oprostitev zaradi neznatne družbene nevarnosti dejanja. Sodišče temu ni sledilo, kajti pri inventuri ni dovoljena samovolja, saj je pomembna ne le zaradi usklajevanja knjigovodskega stanja z dejansko ugotovljenim stanjem, temveč tudi zato, ker se z njo ugotavlja skrbnost gospodarjenja z družbenimi sredstva, pri čemer se utegnejo ugotoviti, če je inventura vestno opravljena, tudi eventuelna družbi škodljiva dejanja (poneverba), neupravičena uporaba in druga kazniva dejanja). Zato odstopanj od zakonitosti pri inventuri iz ekonomskih razlogov ni mogoče tolerirati, saj bi se s tem izjalovil njen osnovni namen. To še zlasti velja za popis sredstevprizasebniikih — kooperantih, za katere se mora voditi točna evidenca o porabi glede na dejstvo, da za ta material ni treba plačati prometnega davka, če so izpolnjeni določena pogoji, med drugim, če uporablja kooperant material v skladu z dogovorjenimi normativi. (Iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru, št. Gpp 42/85 z dne 30. 9. 1985).
Za delavce tehničnih pregledov ni počitka
Za objavo gornjih dveh primerov gospodarskih prestopkov smo se odločili predvsem zato, ker sta pisana tako rekoč »na kožo« naši delovni organizaciji.
Na Temeljnem sodišču v Mariboru, enoti v Mariboru oziroma Višjem sodišču v Mariboru sta, zaradi nepravilnosti pri opravljanju inventure, trenutno v postopku dve naši temeljni organizaciji. V obeh primerih se postavlja vprašanje odgovornosti individualnega poslovodnega organa zaradi neopravljene oziroma nepravilnega opravljanja inventure pri zasebnih obrtnikih — naših kooperantih. Res, da še v nobenem primeru ni prišlo do končne pravnomočne sodbe vendar gornja primera jasno kažeta na to, kakšno stališče je zavzelo sodišče do (ne) opravljanja inventur pri kooperantih in s tem v zvezi podane odgovornosti individualnih poslovodnih organov.
Pravna služba
STRAN 16 H AGIS
AVGUST 1986
Cas v sliki
S pričujočimi posnetki želimo prikazati, kako čas spreminja tudi zunanjo podobo naše DO. Posnetki so narejeni s približno istega mesta, le nekaj (pri enih več in drugih manj) let je vmes.
Včeraj	Danes
/
Proizvodni obrat TOZD Kovinske
iasKMMHHHH*
Pogled na parkirišče v Rajšpovi ulici
Skladišče TOZD Kovinska
AVGUST 1988
AGIS Bi STRAN 17
Cas v sliki
Včeraj	Danes
Zastava servis
Skladišče gotovih izdelkov
Predlog za dopust - gremo v gore
Obujemo debele dokolenke in obvezno trdne gorske čevlje s profilizirano gumo. Oblečemo še toplo volneno perilo, volneno ali flanelasto srajco ter hlače — pumparice. Vrhnji del telesa naj varuje anorak, glavo zaščitimo s klobukom, zoper dež pa naj bo v nahrbtniku palerina in rezervno perilo. Zraven damo še hrano in pa pribor za osebno higieno.
Tako pripravljeni se podamo v razgibani svet strmin in vrhov, da se naužijemo lepot, čiste in neokrnjene narave s čudovitim gorskim cvetjem in živalstvom. Preživimo vsaj nekaj dni v miru in tišini in se znebimo občutka, da smo tlačani strojev, urnikov, zmenkov, pravilnikov in predpisov, ki nas za ceno lažnega udobja pehajo v suženjstvo razvad sedanjega časa. Zatorej čimprej se podajmo na nedotaknjena gorska prostranstva in si razgibajmo svoje telo in ga tutrdimo in okrepimo v naravi, na čistem gorskem zraku, ki ga mešajo samo sape in vetrovi in ne klimatske naprave. Samo pri planinstvu ni goljufije, kot se to dogaja pri drugih športih, če to sploh lahko imenujemo šport. Saj tisti, ki pridejo na gorske steze, morajo sami premagovati napore in setruditi, da dosežejo načrtovani cilj. Začetniki oziroma novinci se naj raje pridružujejo organiziranih planinskih izletov, ki jh organzirajo planinska društva. Izlete pa vodijo izkušeni planinski vodniki, načrtovano pot dobro poznajo, med hojo odrejajo čas počitka in usklajujejo hitrost hoje in nasploh, da je vse prirejeno razmeram, možnostim in željam. Najbolje bo, če si kot začetniki izberemo kar najlažje cilje in začnemo hoditi v sredogorje in pozneje stopimo na bolj zahtevna oziroma visokogorska tla. V tem primeru velja pomisliti na svoje zdravje, ali si hoje iin naporov sploh želimo, saj moramo biti zastavljenemu izletu vsestransko kos.
Sestop z vrha Triglava — naporno a vendar lepo...
Torej gore je treba obiskati ter se povspeti na vrhove in se na lastne oči prepričati o vsem naštetem. Šele takrat bodo jasni ti stavki.	Franc Korpar
Naši jubilanti v letu 1986
TOZD KOMERCIALA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI 10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
IVANKOVIČ JOSIP
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
MIŠKOLCI ERVIN
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
GAJSER MARIJA HAJŠEK JANEZ JAUŠOVEC MARTIN KAMPL TEREZIJA MUNDA ŠTEFANIJA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
BABIČ MARIJA MLINARIČ KRISTINA SPIEGL VILIBALD ŠIREC JANKO
TOZD AVTOOPREMA — REŽIJA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
LEŠNIK JANEZ PUKŠIČ DUŠAN ŽURAN FRANC
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
IVARTNIK AVGUST KOVAČ ANICA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
HOTKO IVANKA
TOZD VELIKA OPREMA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
FOŠNARIČ STANISLAV HUZJAK MARJAN HOLCER FRANC
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
PETROVIČ JANEZ
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
BRUNČIČ RUDOLF LEBAR DAVORIN PUCKO MILAN TURNŠEK ANICA VIŠINSKI ANA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
VINDIŠ EDVARD
TOZD VZMETARNA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
TRUNK FERDO
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
HOJNIK IVANKA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
TEKMEC IGNAC
TOZD SERVISI
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
BEDRAČ STANKO GRIL MILAN
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
GOLOB FRANC JAKOP MIROSLAV SERDINŠEK IVAN
DELAVCI KI SO DOPOLNILI 30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
RIŽNAR JANEZ
TOZD VZDRŽEVANJE
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
BURINA MARJAN ČEH ANTON HVALEC MARIJA KOVAČEC JANEZ REPIČ MARIJA VODUŠEK MILAN
TOZD ORODJARNA
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
GLAVICA STANISLAV GOL ANTON POLANEC STANISLAV
DELAVCI KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
EMERŠIČ IVAN TURNŠEK MARTIN
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
LORENČIČ MILICA ŠIROVNIK IVAN
TOZD AVTOOPREMA — OBRAT IV.
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
CVETKO STANISLAV GOLENKO SONJA PERNEK STANISLAV VEBER MARJAMA
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI 20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
GLOGOVČAN SREČKO
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
LAZAR ANDREJ MURKO JANEZ NOVAK MARJAN
TOZD AVTOOPREMA — OBRAT III.
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
BEZJAK JANEZ GLOGOVČAN ANA KIKELJ TEREZIJA MERC ALBIN ŠEKULJICA DUŠAN VIDOVIČ SILVA ZLATANOVSKA NADA VUČKOVIČ MIODRAG ZAMUDA MILENA
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
KAREL LADISLAV
TOZD AVTOOPREMA — OBRAT L
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
FRAS MARTA IVANUŠ OTILIJA OZVATIČ MARJAN PŠAJD DRAGO PUKŠIČ STANISLAVA POTOČNIK SUZANA PETEK JELKA ROŽMAN IRMA VERŠIČ BREDA
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
MOLK JOŽE TOPOLOVEC ANTON ULES IGNAC
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
FURJAN ALOJZ HALOŽAN NEŽA PIUDJAR MARIJA KEKEC ANTON PRIGL CIRIL VIDOVIČ IVANKA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI 10 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
ANTOLIČ FRANC BRUNČIČ JOŽICA GREGUREC BOŽIDAR JOHA BRANKO KONIG MIRA KRAJNC LJUDMILA LAH KRISTINA MLINARIČ VLADIMIR SKRBNIK MARIJA SIEBENREICH ALOJZ SELINŠEK HEDVIKA VTIČ VLADIMIR VILČNIK SILVA
DELAVC, KI SO DOPOLNILI
20 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
ČEH SLAVKO FEKONJA ALOJZ JANŽEKOVIČ ANA KOROŠEC NADA KOKOT JOŽE KRANER IDA LESJAK AVGUŠTIN PETROVIČ ŠTEFANIJA SIMONIČ FRANC ZEBEC STANKO
DELAVCI, KI SO DOPOLNILI
30 LET SKUPNE DELOVNE DOBE
VAUPOTIČ IVAN
POGLED OD DALEČ
Že od daleč te vidi oko, kot ploščad si, ko v soncu žariš.
Cesta se vije, tebi hiti kolona ...
Iz dimnikov se kadi, kladiva pojo, v noč.
Marjan Kokol
SVOBODA
V srcu je tvoj izvir ...
Kakor reka je tvoja struga dolga brez bregov široka, gladina tvoja je prozorna da človek vidi vase, v tvoj izvir...
Bila bi nam zrcalo, pa so v tebi mržnjo ohladili, s krvjo so te skalili nočejo pred tvoje ogledalo, da pogledali bi vase ...
O svoboda zlata, v srcu je tvoj izvir...
Danica Ivančič

aMl*> Iv - r
V&f	1
.'C'
■
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ilec Silvo, Letlč Štefan, Kocmut Janko, Kmetec Darinka. Brodnjak Ida, Mlakar Albin, Čuček Miran, Medved Ana, Rojs Albin In Rus Bojan. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2020 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.