Poštnina nlaffnna v groTovrnT- Leto LXVIII., št. 282 Ljubljana, sreda 11. decembra 1935 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6» Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARD30R Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 6G, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon §t. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NE ODNEHA Velika abssinska debata v angleški spodnji zbornici — Eden o stališču angleške vlade — Bal dwin o težavah s sankcijami Pariški predlogi Komentarji francoskega tiska — Italija bo dobila več, kakor je sploh pričakovala London, 11. decembra. AA. V spodnji zbornici traja že nekaj dni debata o adresi kot odgovoru na prest olni govor. Po poslednjem ekspoaeja zunanjega ministra sira Hoarea-L,avaJa je včeraj dosega z govorom ministra pri Društvu narodov Anthonyja Edena svojo drugo kttknanačijo. Včeraj so v Sjpodnji zbornici razpravljali o iitaflijansiko-abesin-skem sporu. Najprej se je oglasil lr.bori?.: \čni poslanec L/tsmith, ki je opozoril, da predlogi Lav.i'a in Hosirea ni v o v skladu s paktom Društva narodov in da ?o je angleška vlada s prie ankom na te predloge izneverila osnovnim načelom, ki jih ■ je r>rc>°?!a 1 a še v zadnji volilni borbi. Osnova angleške politike Poslancu je odgovori! minister Ec'e n. Najprej se .je sK-iceval na na Telo, da mora biti vsak proe'ios; v svriio likvidacije irali ?ansl?o-abesin«Jkop:a spora tP-k, da ira bosta laMto sprejeli Itaiija in A1 e-srnija, a tudi DN. Angleška vlada *c ostala zvesta temu nnčelu. Dalj;* je poudaril, da pomenijo pariški pređ'ogi samo prvi korali in ki mu bedo sledila dol-ga in komplicirana pogajanja. Osnovni predlogi morajo Hti v vsakem nrimern oprli na tri saeelfi: 1. da mora biti zamenjava ozemlja kerisfna za obe strani, 2. da mora D?V Abesinijo v sociai] em, gospodarjem in upravnem pogledu podpreti. 3. da se morajo dati Italijan kim kolonistom posebne gospodarske ugodnosti. Pariški predlogi Eden je nato demantiraj neke vesta, ki so se v zvezi s temi predlogi pojavile v tLsku in pokazal na njihovo protislovnost. Posebej je naglasi], da je v sedanjem trenutka naravnost nem gode objaviti pariške predloge. V diplomatski zgodovini ni primera, d:i bi se taki predlogi objavili, preden bi bile o n»ib obveščene vse najbolj prizadete si!o. Pred vsem pa vsa akcija ne gre za tem, da bi se prisilila ena ali druga stran, i\\ bi brez ugovora in brez pogojno sprejeta te predloere. Mi nismo nameraval -jih nikomur. Naša naloga je bila !c, da v spom/umu s prizadetimi stranmi, če je mogoče, najdemo osnovo za mirovna pogajanja. Če so ti predlogi v nasprotji z naeelom DN in njegovim poletom, bo to ugotovilo še le Društvo narodov. Ce se bo to zgodilo, smo pripravljeni prevzeti svoj delež pri Izvršitvi i«* nezaželjene naloge. Jutri odpotujem v 2 snevo m bom videl, kako stoje stvari. Sestal se bom z mojimi tovariš: iz mnogih držav. Politika Anglije je osnovana na načelih Dru<*va narodov, in jaz sem pripravljen storiti vse za ohranitev miru in bkratn ca absolutno avtoriteto Društva narodov. Pariški predlogi vsebujejo tudi podrobnosti o zamenjavi ozemlja Abesini-je odnosno Eritreje. To izgleda na prvi mah kakor kršitev pakta Društva narodov. Zato je naša vlada pripravljena sprejeti neposredno odredbo Ženeve-Društvo narodov je angleški vladi izm-rilo svoje zaupanje, ko je odobrilo njeno lelovanje, ki je bilo sedaj drvedeno do prvega svojega smotra. Anglija s svoje strani popolnoma z^upa Društvu narodov in njegovim odredbam ki bodo ne-Ivomno izdane, ČJm bo proučilo predloženi mu predlog. To je vse- kar je moreče reči o sedanji situaciji. P raci m pa »podnjo zbornico, da m« nc ralo?: dclž-»osti spričo katere bi .se moral podrobnejše izraziti ter da mc kljub temu pod-*re v mojih prizadevanjih. Izjava Baldvvina Govor ministra Edena je zbornica iprejela z odobravanjem. Nato je govo-alo več poslancev delavske stranke, ki »o ponovno kritizirali pariške predloge, cakor jih ji objavil angleški tisk. Kcnč-to je povzel besedo mni sirski predse d-lik Baldwin. ki je podnl nas1ednjo rratko izjavo: Naš prestiž pri Društvu narodov je relik, toda naša moč ni absolutna. Mi te mislimo na to, da bi pariške predlo je kot osnovo za ureditev spora vsilili Društvu narodov ali Abesiniji ali Italiji. 5e je same ne sprejmejo. Mi vemo, da moramo znova pričeti vso akcijo- če bi tokrat ne dosegli nekakega uspeha. V | takem primeru bomo morali dognati kako daleč bomo smeli s sankcijami. V resnici ni tako lahko preprečiti uvoz petroleja v Italijo. To vprašanje je zelo komplicirano- Ce ga hočete izvesti, se je Baldain obrnil proti opoziciji, morate biti gotovi, da bo vaša prepovrd tudi efektivna. Mi se bomo vsekakor podvrgli odredbam Društva narodov in d lovaH bomo ž njim v popolni harmoniji, tako dolgo, dokler bode to storili rudi vsi ostali njeni člani. G. Eden odpotuje jutri z Ženevo in v najkrajšem ra£u bomo izvedeli, kakšna bo reakcija na predloge, ki so hlU >prejeli v Parizu. Odgovorajajoč na neko vprašanje je «3» Baldwin dejal- da bodo tudi pogoji za sporazumo katerih sta se Laval in Hoare domenila v Parizu v vsakem primeru predloženi Italiji in Abesiniji. Z namero, da bi protestirala proti sedanjemu stališču angleške vlade o vzhodno-afriškem vprašanju je delavska opozocija zahtevala takojšnje glasovanje o adresi spodnje zbornice, s katero se ima odgovoriti na prestolni govor. Adresa vladne večine je bila sprejeta z 2S1 glasovi proti 139. Tako je spodrr'a zboro1*"" odobrila stališče angleške vlade, Kratu pa zaključila debato o adresi šot odgovoru na prestolni govor. iflj lonji posKiis Pariški predlogi predstavljajo xa£r~*~ postom aea sr»5tes*o poravnave Pariz, 11. decembra, v. Vsa francoska javnost pričakuje z največjim z :.nimanjem odgovor italijanske vlade na angle-ško-francoski predlog o likvidaeii abe-skiske vojne. Optimizem, ki je ž: io sobote navdajal francoske politične kroge v zadevi ale£:nskega konflikta, 3e počasi umika resni skrbi, da bo Italija zamudila tudi poslednji spravni -skus, na katerega je pristala angleška vlada po posredovanji] predsednika Lavala. Vse bolj prevladuje prepričanje. :la no Mus-solanijevem govoru ni orieskovati «iee-saT dobroga, naj.si je bi' Muss.olimjev govor na videz zelo zmeren. Pri tem pa je odgovarjal angleškemu državniku Hoaru, za katerim stoji sti-m'en "Tgie-ški imnerii. Ezjava Mussoltriija, da je m c goee rešit i abesiai a k o vprašan ie sa m o s roTrJm upoštevan i em in prizn-'-.iem italijanskih pravic, daje prav maJo nade na kompromisno rešitev spora. Francoski kregi menijo, d-a bi moral Musoiini kot odgovorni državnik vedeti in priznati, da se je pri vseh razgovorih o ureditvi abesinskega konflikta tako v LfOsidoaiu, kakor v Parizu strogo npošie-vatlo italijansko pravice :n interese v vzhodni Afriki. O tem priča potek vseh dosedanjih razgovorov. Mussolini pa je uporno odbijal vse kompromisne pred-toge. ki 90 stalno upoštevali tudi zaščito itaJijanskOi Interesov. On je bi! tisti, ki je pahnil Italijo 3. oktobra v vojno, ne da bi ^rej izrabil vse možnosti za - irno poravnavo obstoječega spor? v duhu zahtev in predpisov statutov Društva narodov ter tako prevzel pr-^d vsem sv-^-tom odgovornost z?, dejstvo, da je Italija pre\ mila statute žcii.vske mirovne institucije. Po vsem tem ni preoralo Diaiš: vu narodov pri najbo-'.jši vel ji nič drugega, kakor da se je zatekr'o k strikt-ohn predpisom svojih statutov ter odredilo finančne in gospodarska saaikcije. O vsem tem bi moral razmis iti Mus>>c-UblI prej ko se je v svojam govoru obrnil proti -sankcionistom« s svojimi hudimi in da.lekosežnimi očitki. Spričo današnjega težkega finančnega m gospodarskem t položaja ni niti ena vlada f-nrej;-a lahkega srca sankcij piro . T+aliji. Za vse : > -enijo te sankcije hude ž-rtve. Toda. v zavesti, d 3 je po sredi avtoriteta Društva narodov m oču-^.nje ogroženega miru so te države pristale na te žrtve za koTektivno o-ii.rrura-nje miru. Z govorom ministra Hoeira je poka-:sa!a Anglija znova, da jo vodi pri izva-ja^ij-i: sankcij predvsem želja za očuvanje sveto\T.ega miru ter ajvtoritote O'ai-Stva narodov. Ang'ija želi omogočrti Italiji povratek na normalno pot re5-^-va.nja medo ifaliian^ka vlada sprejela pa-ri£ke p^re^loge kot osnovo za nadaljnja pogajanja najbolj zadovoljni z zagotovilom, da ne bo prišlo do poostritve sankcij, če pristane Italija na te predloge. Drevi potuje Laval v Ženevo. Popoldne prispe v Pariz angleški minister Eden, ter bosta z I avalom med potjo v Ženevo nadaljevala razgovore. V Ženevi pričakujejo tudi italijanskega defekata Aloisija, tako da bi i-e že jutri mogli pričeti v ženevi razgovori o pariških predlogih. Z napetostjo pričakujejo v Parizu in Londeni odgovor M °sinije, kateri so H!i pariški pred1o«i *™>~xfeal istočasno fo«1 Pariz, 11. decembra, z. Suoči ob 19. je angleški državni podtajnik zunanjega ministrstva Vansittart posetil Lava?a in mu sporoči;, da je angleška vlada odobrila naknadni sporazum, ki je v;>ošte-val spremin,}eva!ne predloge angleške vlade. Po dogovoru med Londonom in Parizom so bi-i franco^ko-angleški posredovalni predlogi še v teku noči sporočeni v Eim, kjer sta jih danes p.ng'e-rki tn francoski poslanik skupno sporočila Mrssoliniju. V rimskih krogih zatrjujejo, da bo Italija pristala na te predloge k«t osnovo za nadaljnja pogajanja. V Rimu so mm AOesiaiifa se protivi vs^ki tesritorlal^i koiscesif2 — čt hočejo Italijani abesinrt,© zeanijf?, si F^sarajo p«>pr^ priboriti Addis Abeba, 11. dec. r. Abesinskj zu- . nanji minsier Feruji je snoči obiska! 1 angleškega poslanika Bartcna in sc informiral, ali je poslanik dobi! kaka obvestila glede predloga Hoara in LavaJa. Barton mu je dal negati\en odgovor. I Po informacijah poučenih krogov je ne- j mogoče pričakovali, da bi Ahesinija pri-stala na pogajanja, dokler bo itefijan- j ska vojska vztrajala n* abesinsk^m ozemlju. Poročila, po katerih bi riorala i Abesinija odstopiti Italiji neke dele oga-denske dežele in druga ozemlja, so bila sprejeta v Addis Abebi z velikim ogorčenjem. Splošno se smatra, 6*a je nemogoče odstopiti nasprotntliu niti ped zemlje, če je ni dejansko izvojeval. Znane pa jo, da Italijan? des^j v vojaškem pogledu niso ime'i nikaki'i resnih uspehov. Prodirali «e v %besr*f!o !e z^rrd; tega, ke- -o se pni Abesinci prostovoljno umikali. Pariz, 11. decembra AA. Francoski tisk posveča že dva dn4 vso sv-jo pozom. «t načrtrrn, o katerih sta se sporazumela Laval in Hoare v sv-ho mirne likv:daci;e vzhod no-afri^keja ^p »ra. List: poudari .t jo, da vsebujejo naort- sk;iine koncesije ki se lahko dajo ItalMi O' enem sodijo, da jih bo Ttali :a *p-ejeV. vsa kot osnovo za pogaianja. Ni pa ve jetno, da bi nanje pristala tudi Abes n:ja. »Petit Parisien'< pravi, da bo Itnli:a na osnovi teh načrtov dobila vei\ nego se je moi^a nadejati še pred nekaj dnevi. Čc bi Italija p -skušala dobiti še več, bi Iabko vsa jkcija propadla P< ^slednji Mu^-ol:ni-iev covor je napravil na evropsko prlitieno javnost dober vtis. Nikakor ni mogoče oporekati Museolinijevi tezi o itaii;a: ski pravici do ko oni j. »Matiri'< pmvi med drugim, da je ministrski pre^^edrik lava' p-ejel iz R;ma neke obljube, n-3 podaji katerih bo mogoče odgoditi jutrišnji sestanek sankciisk ga odbori D? \'a^concellos dot vn re b> delal nikakih tež v. če ce mu bodo predo-čil1' stva-ni razlogi. k; narekuje jo nd"od:-tev usodnega ra^ed^nja t°M odbor.-1. Mu. ssolini bo vsekakor spre je* pariške pred- loge. Kar pa se tiče ftboftfoskcgt ces.Tja. se bo mora1 konino tudi on Sprija/nit; r pariškim načrti in se prepričati, da ve':ke ftile ne bodo dopotl le da bi ibninit vojna izzvala spi šen svetovni poter, »Journal« pravi, da bi negativni italijanski odgovor postavil se.i-.injj n dni rodno situacijo na glsvc Italijšni guto^'o ne bodo riskirah vojn.- z vs.m ■svet-oni Odpor ita'ijanske v'ad«* bi samo ojaeil stališče načelnih nasprotnikov *aš;-tlčnegn sistema in bi lahko povzročil tuli polom režima v Italiji strni. Prijatelji It it- s pokazali dovolj ra/umev a n a za p'-.ivc- italijanske interese in Tfl'ijan-ki prestiž. Zato pričakujejo od nje, di tudi ona •> p Btc-va vse kar «o moral v sedanjih okotiN nah storiti. »Oeuvrem u^jotflvlia na osnovi svojih informacij, da je Italija sedaj v sorazmerno povoljnom položaju in da lahko rlose/e neke nove koncesije tudi od VeHke Britanije. Baldvvin se je trdno odi Čil, da ta vsako ceno do februarja likvidira spor v Vzhodni Afriki. VčcrnjSnje oklevanje angleške vlade je treba tolmačiti le kot taktično potezo napram socialist čmi in liberalni opoziciji v Anglij. Sestav italijanskih kolonijalnih čet London. 11. decembra v. Posebni poročevalec > New thronicla javlja, da so Abo-sinci zadnje dni zel0 poostrili č>tniško vojno. Tako se je |x>srečilo večjf-mu številu abesinskih četnikov zaieti pri Makali 200 mo": močno italijansko kolono, ki je no-il 1 z mezgi strelivo in strojnice na severno fronto. Po kratkem in ogorčenem boju so se Italijani udali s svojim kapetanom na celu. ALesinci so pri tem zajeli 120 mezgov natovorjeuih z vsem dragocenim tovorom. V Desi ju so ameriški zdravniki izvršili preko 30 amputacij na žrtvah italijanskih zračnih napadov Večina hudo ranjenih so žene, starci in deca. V zvezi s temi napadi javljajo sedaj Italijani, da so bila v?a italijanska letala več ali manj zadeta, bodisi o8 mm. Sleherni vojak ima P*"i sebi 180 strelov. Težke strojnice pa po 6000 strelov. Italijanske puške kalibra 6.5 mm nesejo do :i000 metrov daleč. Vsaka tretja puška je oprem, ljena s posebno pripravo za metanje ročnih granat, katere vrže do 200 m daleč. Ostrostrelci so opremljeni s posebnimi avtomatskimi brzometkami na 10 strelov. V bojih moža proti možu služi italjanski pehoti posebno dobro oborožitev z lahkimi strojnicami. Pomanjkanje hrane na obeh straneh London, 11. deceambra^ AA Agencija Reuter je obja/viUa o včerajšnjih dogodkih v Vzhodni Afriki naslednje poročilo: Na fronti v TvgTi se nadaljujejo četničke borbe. Vrhovni poveljnik iitalijansike vojske marša.! Radoglio je zaključil svojo inspekcijo na fronti in je daJ posle-laja navodila za (.eenzivo. ki naj bi zadala abesinefci vojsk i usoda uuiarec. Vprašanje prehrane vojaštva v AbeMni ji je postalo tako težavno, da je vihovn<> ja za reorganizacijo aprovizacije. V pokrajini, kjer ee že nekaj tednov nahajajo veliki vojaški oddelki atoei ga ovirali aJbesineki četniki im ne da bi se dcgrajaile veino znova prometne nesreče na težavnih tigrejsikih cestah. Po vesteh ia Addčc Abehe so tujci silno ogorčeni zaradi najmovejše vladne uiredhe. po kateri se vsa njihova pisma cenzurirajo. Tujci morajo po cele dneve čakat; pred pošto, dja prejmejo evoJo korespondenco, ali pa oddajo svoja pisma AngUe ški državljani nameravajo vložfebi protest pri samem cesarju^ Kolera v Italijanski Somaliji Addis Abeba, 11. decembra- AA, Po vesteh z južnega bojišča se je v nekaterih pokrajinah Italijanske Somalije pojavila epi-demija ko-eJe. Zabeježenih je že več smrtnih primero^ Kriza španske vlade Madrid, 11. decembra. AA# V ko-luarjlh hortecov prevladuje mnenje, da bo dosedanji zunanji minister Martinez dS Vel-Issco, ki je dob-H mandat za sestavo nove vlade naletel na velike težave tn da svoje misije ne bo mogel izvršiti. Poučeni krogi opozarjajo na določbe španske ustave, ki dopučča. da se v primeru, ko bi ne bi. lo mogoče sestaviti parlamentarne vlade, imenuje začasna poslovna vlada, ki srme odgoditi zasedanje parlamenta »a tri mesece, ne d« bi sklicala in zase zahtevala znunnice. H^sđa letalska nesreča v Angliji London, 11 decembra. AA. V bližini TatsfieMa se je pripetila strašna letateka nesreča. Zara-dri defekta v motorju je padlo veliko potniško letalo in se popolnoma razbilo. Ubitih je bilo 11. Ijivdi. Katastrofa je glede na število žrtev največja letni?ks nesreč?, kar se jih je doslej pripetilo v Angliji. Odlikovanje Beograd. 11. decembra, p. S kraljevim ukazom je od'i kovan z redom Belega orla V. stopnje višji državni tožilec v pokoju dr. Mirko Graseli. Napredovanje Beograd, 11. decembra, p. V višjo skupino so napredovali sodniki apela<*ije ▼ Ljubljani dr. Leopold Vičar, Fran Tiler hi dr. Fran Kovča. Ljubljanska boria {Devize z všteto premijo 28.5%) Amsterdam 2967 87—2982.47. Berlin 1756 08— 1769.96, Bruselj 737.87 _ 742 93, Oarih 142101 — 1428.08, London 215 75—217.80 New York 4 3 50.08—4386,39, Pariz 289 38— 290.82, Praga 181.57 — 182.67. Avstrijski šiling v privatnem kltringu 8.86—8.96. Inozemske borie Curih. 11. decembra: Beograd 7.02, Pariz 20.365, London 15.2175, New York 308.625. Bruselj 51.975, Madrid 42.20, Amsterdam 208.8" Berlin 124 fhinaf 5710 Praga 12.73©, Vartava 58.176, Bakaredta 2X0. Stcv. 2b2 Težak finančni položaj trboveljske občine Zaradi nerednega plačevanja davkov bo morala opustiti vse socijalne dajatve Trbovlje, 10. decembra. Vedno hujša kriza v rudarskih revirjih povzroča veliko skrbi tudi upravnikom naše občfaie. Sporedno z rudarstvom pe5a tudi nade gospodarstvo v dolini, hira naša obrt in peša trgovina. Naravna posledica tega napredujočega kritičnega pojava so občutno zmanjšani donodki občinske blagajne, ki ne more zadostiti često najnujnejši otoveznostim tn potrebam. I>a so te težave zlasti sedaj na zimo, ko je treba mJsMti na oskrbo stevtmejših brezposelnim in jim nuditi vsaj skrornen košček kruha dnevno, posebno neprijetne, je vsnlceanu razumljivo. Ko se je uprava naše občine te dni pri_ tožila, da s strani davčne uprave ne d^bi redno nakazane, po proračunu predvidene obcnske doklade, je prejela občina od dav_ čne uprave odgovor, da dolg*u jejo trboveljski davkoplačevalci nad 1 miljon din. rje v na davkih, V svojem to^/idevnem razglasu opozarja danes občina svoje občane, da je prišla zaradi nerednega pločevanjia davkov v zek> težak finančni položaj tako, da bo pri. siljena opustiti vse socijalne dajatve, kakor javna dela za omiljen je brezpose-Tno?rti podpore ubožcem javno kuhinjo v eeda_ njem obsegu in pomoč brezposelnim dru_ žinskim očetom s številnimi družinskimi člani. Ce bo občina pris21j>eina vse naveiene ukrepe izvesti. naj se sleherni davkoplnče-vtkleC zaveda, da bodo tudi nje^a zadele nedog^edtee posledice, ker se s tem ne bo poslabšal sam0 gospodarski položaj našega davkoplačevalca, ampak bo postavljen drindnevnemu prosjaoeaiju pomoči po_ trebnih. Uprava občine opominja vse davkopia. čevalce, da v svojem in v interesu celo-kupnosti nemudoma plačajo svoje zaostale davke, ali pa da jih prično plačevati ▼ primernih mesečnih obrokih. Ta opomin izdaja občanska uprava tudi radi tega, ne da samo opozori na dobrohoten način svoje občane davkoplačevalce na dalekosežne ale posledice občinskega gospodarstva., a napak; da jih pravočasno opo-7x>ri na ukrepe^ katere pripravlja davčna I oblnst proti onim ki se v ni kakem oziru ne odzovejo davčno-rvblastnim pozivom, da bo te zaostale davke rigorozno izterjala. Uprava občine končuje svoj opomin s pozivom občanom, da storijo svojo držav-IJa&flko dolžnost tudi v tem, da dajo dr_ žavi, kar je njenega ker šele potem imajo tudi pravico zahtevati nekaj od nje. Temu pozivu dodajemo samo to, da je oblina res v težkem finančnem položaju, omeniti je pa treba seveda v vidu tudi dejstvo, da so tudi naši pridobitni kr^gi težko obremenjeni z vsemi mogočimi javnimi dajatvami, ki so se v zadnjih letih, ko se je kriza v revirjih iz leta v leto .stopnjevala, še večale namesto zmanjše-i^ajboijsa rešitev bi pač bila, da bi se tudi rudarski revirji uvrstili med pasi v _ ne kr:'je, kar bd b9o povsem umestno glede na revščino v md.^-.-klh občinah četrt inje Občni zbor našega vodilnega športnega Kluba — Doseženi so bili lepi uspehi LJubljaržaj. Ta sekcija je zaradi pomanjkanja kreditov vegetirala. Bolj uspešna je bila hazenska sekcija, za katero je pon ial g. Baltezar. Ta si je priborila podsavezno prvenstvo in poslala v državno reprezentanco tri igralke. G. Nagy je kot načelnik table teniske sekcije poročal, da je bila ta ena najbolj, ših v državi. G. Korenčan je poročal za tendsko sekcijo, ki Je tudi postala prvak dravske banovine, g. Polajnar pa Za sab_ lj?ški odsek. Predsednik dr. Lapajne je prečita! poro čilo revizorjev g. Babška in g. Babica. Oba sta našla knjige v najlepšem redu in predlagata odboru absolu torij. O vseh poročilih se je razvila obširna debata, v katero so posegli rami govorniki in mestoma precej ostro kritizirali delo uprave. Odboru je bila izrečena razrešnica nato pa je obini zbor na predlog g. Wolfa ob velikanskem navdušenju soglasno izvo_ lil mž. Stanka Blouđkn za dosmrtnega častnega predsednika. Po kratkem odmoru so sledile volitve. Predloženi sta bili dve listi in ker ni prišlo do kompromisa, je bil občni zbor predčasno zaključen ter se bodo volitve vršfle prihodnjič. Nase gledali*^ DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 12. decembra: Izdaja pri Novari. Gostovanje gdč. Rajnerjeve in g. Ji#W Izven. Znižane cene. Petek. 13. decembra: Ob 15. Kako zaboga-tiš. Izven. Dijaška predstava po cenah od 5 do 15 Din. Sobota, 14. decembra: Trije va^ki svetniki. Izven. Na korist Bolniškega fonda Udruženja »led. igralcev. Znižane cene. Nedelja- 15. decembra * Ob 15. TJbopa Ančka. Mladinska predstava. Izven. Zni-£ane cene. Ob 20- Vesela lw;, «x>t Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 12. decemebra^ Kraljičin ljubljenec. Red Četrtek. Petek, 13 decembra: zaprto. Iz Kranja — Pretep pred savskim mostom Gale Franc je v nedeljo ponoči prišel s svojim dekletom pc Savskem bregu, kv so ga napadli tuji fantje Eden je zamahnil z nožem proti dekletu, ki ee je umaknila, nato se je lotil Galct«, drugi so ba gledali. Napadalec je zadal Galetu vel ko rano na 5elu v smeri proti nosu tik mimo očesa, ter več ran v rebra, od zadaj pod tepetko. Napadalci ao nato zbežali in jih orožniki pridno zasledujejo. Ne lice mesta sta prva prišla stražnika Šuc, ki je enega izmed fantov ujel in Mihelčič. ki je poklical reševalni avto, da je težko ranjenega Galeta odpeljat v bolnico v Ljubljano. Pravo ozadje pretepa in klanja Se ni znano. *» . — Senzacija za Kranj bo zaključek kuharskega tečaja v hotelu »Jelen«. Vršil 6e bo v soboto 14. tm. Popoldne bo od 2.—7. ure razstave, nato večerja, za tem pa družabni večr s plešem O prireditvi bomo še poročali. -— Sleparski ženin. Va'ić Stanko po poklicu kovač, pristojen v Gorico, si služi denar na poseben način. Čeprav je oženjen že od decembra 1 1931.. vendar ie tri leta ne živi z ženo skupaj, marveč se klati okrog kot trgovski potnik Tako je pred kratkim prijadral ▼ Britof pri Kranju, se Seznanil z neko žensko in ji zmešil -Ijih na deželi. Zadnja i^ta so se tein že pri na« tradicijonalnun zločinom pridružili še roparski in drugi umori. Poboji nftso vee niti senzacija, U M o nji pisan, kakor smo prejfinje čase, ko j« vsaik večji zločin razstoad vso jem ost ter vzbudil največje ogorčenje. Zločini eo postali vsaivuunji. L, j unije črtajo Po^očuLa o njih kakor drage navadne, manj zanimive vesti. Nihče se ne Čudi, da je zločincev čedalje reč in menda tutli le re^ki opazijo, kako vsak dam ji so posta Li prt nas pokolji in umori in da je javnost po**taa so pokolji ie slovenska tradicija In v resnici je pri nas že od nJega dni toliko Pobojev, kak^r nedvomno nikjer na svetu. To bi lahko dokazali, saj se zdi, da se silno punimo za to sumljivo čast. Silno žalostna je ugotovitov. da &o poboji že nekaj značilnega za Slovence, to^'a Uigotovitve se ne ememo ba>ti, če se ne bojimo stvari saraaih. Z«li Be ce-io, da še ve.Ino veljajo za junaštvo pretepi lamečkih fantov. Log^no je torej, da je junaštvo tem večje, čim več je žrtev. . L/jUKl-stvo na deželi je pod m^nim vpil vom cerk>e, zato se marsikdo ouxli, da Je v«eeno toliko Pokol je v in da cerkev ni iiio^la rztrebiti mentalitete, da so pretepi kmečkih fantov junaštvo. Pogosto vlada na deželi neko nerazumljivo sovraštvo med Sosednimi vasmi in župnijami. Na ttaželi pri nas ostrejši regijo naili-zean, temelječ na vaških mejaii, kakor na državnih me- Ljubosumna pevka trga osebno svoje lepake po mestu Najslavnejša sodobna primadona sveta Grace Moore (Izg. Greš Mur) se je na Dunaju pred svojim nastopom v operi Carmen skregala a svojim menažerj^m Monte-Verdijem in potrgala osebno vse lepake o svojem gostovanju v državni operi. Ta dogodek boste videli v filmu jNoC ljubezni«, ki se bo kmalu predvajal, v kinu Union, kjer bo fenomenalna pevka imenovana »ženski Kiepura«, nastopila še v operah t-Traviat ac, >Tosc a«, »Carmen« in »B u 11 e r f 1 y«. 2>N oč ljubezni« je največji pevski film zadnjih let s triumfalnimi kritikami po vsem svetu, radi česar bo tudi pri nas senzacija prvega reda. Iz Zagorja Zaščitno cepljenje proti davi ca in škrfa-tinki bo pri nas dne 20. t. m. in sicer na topliški šoli dopoldne, na zagorska pa popoldne za vse otroke od 2 do 10 let brez izjeme Kdor bi se cepljenju odtegnil, bo moral k cepljenju v Ljubljano, stroške bodo pi morali kriti starši. Cepilo se bo istim vbrizgom proti obema boleznima. Cepivo nosi ime >Dick-Gribočevsky-Ra_ mon« ter bo vcepljeno po presledku dveh do treh tednov še dvakrat, vsega skupaj 3 kubične centimetre, s čemer bo preprečeno vsako obolenje za omenjenima boleznima, v pOfeiedu neškodljivosti je popolnoma zajamčeno, po cepitvi se pojavi k večjem mala temperatura, kakor pri cepljenju koz. Slična cepljenja so bila pred kratkim izvedena na BJedn, Jesenicah in v Ld-taji z največjim uspehom. V ožjem zagorskem okolišu bo cepljenih 1100 otrok in pozivamo starše, da se z zaupanjem in razumevanjem odzorejo ter tako podprejo večletna prizadevanja bainovirhakega zdravnika dr. Gnraia. ki z veliko "menio skrbi za zdravje naše občine. Cepljenje bo izvedel higijenski zavod z Ljubljane na občinske stroške, ki bodo znesli od 3000—4000 dinarjev. — Zimsko veselje. Po zadnjem snegu, ki ga je komaj nekaj centimetrov, so bolj ko druga leta oživeli vsi klanci, kjer se smuča in sanka mlado in staro. Prosimo, da občinsko oblastvo pokrene strogo prepoved tega športa po javnih potih in razborite športnike napoti v našo prelepo okolico, saj je vse tja do sv. Planine dovolj prekrasnega prostora Zq zimske radosti, ki jih vsem iz srca privoščimo. _ Prosjaška nadloga je vedno hujša. Prihajajo ljudje iz drugih občin, ceilo iz daljnih južnih krajev, od tam pa kar po dva trije in več skupaj. Ker imamo v svoji občini dovolj revščine, naj v bodoče občani obdarujejo le domače, ostale pa odklonijo, ker bo edino na ta način konec neprestanega nadlegovanja. —Radijske motnie so v našem revirju že neznosne. Do zadnjega vsi protesti pri nadrejenih oblastih niso prav nič Zalegli. Na ponovni protest, katerega je podpisalo večje število interesentov smo dobili sporočilo, da bo ta teden prispel strokovnjak, ki bo ugotovil in blokiral vse naprave mo-tilke. Prčakujemo, da bo svoje delo temeljito opravil. Je pa tudi že skrajni čas. sa je velika večina lastnisov darijekih ap:>n. tov, katerih je 141. zagrozila z odpovedjo aparatov. — Javna kuhinja nima sredstev za obstoj. To je zredno občuten udarec Za urno. goštevilne brezposelne in njihove družine. Od lanskega leta je sirosčina še narastla in bd se oblasti na vsak način morale za. vzeti za nase nafbednejše. Občina komaj krije najnujnejše izdatke. Morda pa je le še kje tam zgoraj kak fond? Ljudje vendar ne morejo od gladu umreti! Solne« življenja. — Dušica, ali bi Motela podati solnce mojefra življenja? — Rada. saj bom srečna, ko bom vedela, da «i oddaljen od mene 150.0C0.0Oo kilometrov. Gafartnpst — O čem moram govoriti z ženo. ki bi se ji rad prikupil? — O njen' 'epoti. — Kai pa će ni lep?.: — Tedaj pa o njenih grdih pnjitcijicah. jah med povsem različnimi narodi. Teg* De morete opazki pri sosednih Hrvatili, ne pri Nemcih in nikjer na svetu. Slovenci so sprti vsi med &eboj in s celim svetom. Ne smemio pripisovati vseb zločinov na našem podeželju le aikohoilu. Alkohol samo sproži napetosti. Ali slovenski paj*td-kulariizem^ ki se kaže tudi v nekakšnj kolektivni mržnji med vasmi in župnijami, izvira izea časov, ko je posvetna gospoda imela interesa na tem, da se je ljudstvo sovražilo med aeboj? Težje bi bilo vprašati, ali isme d.andames še kdo interes na tem, da se vojskujejo posamezne vasi večno med seboj. Izražamo samo dvom, da bi dobra vzgoja kmečke mladine ne mogla odpraviti pretepov med tome&kinni fan- V z Celja _c članstvo JNS v Celju in okoiici opo- zarjaono da bo redni klanski sestanek dre v i plih coipatk in zavitek »lažčic, ostali pa eo prejeli male zav:tke z raznimi dobrotami. — O-dhoru sokotekega društva moramo pn tem izraziti priznanje, da se na način spomnil naše najrevnejše soko&ke dece. — Častno članstvo. Deputacija sasilcev iz Kajmnika je te dni elovesno izročila krasno izdelano diplomo častnega članstva kamniške gasilske čete g. Josipu Turku v Ljubljani. Pri izročitvi diplome je bil navzoč vrhovni savezni inšpektor gasilstva g. Ilija Pintar. — V znamenju alkohola. V nedeljo ponoči se je vračal neki P. S. precej >težkv naložen ; proti domu. Na ovinku ob koncu železnega mostu je nagilo zavil po hodniku proti Vrhpolju. Očividno je imel ta nagel zaokret precej kvaren vpliv na njego ve »premočene< možgane, ka.jti park rat je krepko zakolebal po ne ravno ockem hodniku, nato pa štrbunk v Nevljico. — Slučajno je prišel tam mimo neki zapozneli občudova'ec jasnih noči, ki Je aai&l" šal grgranje v v0di. Usmilil se je nesreč nesa pijančka in ga rešil hladnega obje rna. — Morda nesrečnež sam ni nrtl toll ko kriv na tem, da je padel v vodo. saj če bi bil trotoar dobr0 zavarovan, bi se bi lafftko povzdignil avtor*-besedo ? • Cešče Icdo Bovdft| da je pokvarjena mestna mladina ker se \>- liUjšu^ \m tv.a bili fijmšh, \ enda.i nam p^>kate &.UttJetika da Je v me>.«Lih pri na« luanj vviikili Moei nov ka»kor na dežoM. kaicika miade«*. v »piošneni še ne pohujšuje e stafeitni filmi in na njo nima vpliva pokvarjena go ^poda«, vendar ne moresiLo reCi, da je u: ■ ra..a med kiatečko mladino tmtogo ***ja ka-kor med me«slno. Toda juua-.i\o >e i>'-nas na dežeJi \rlina. . Ne nartnei a\auii.< sejati razora med uu^tinn in ležoU>; ao bro tu>ii venio, da je v me.ia »bijejo riht poroči i o pmkolju v prebace v* mi. Odkrito priOTia.i/'uo, da je med mansikaj gnilega. Ako '\;a m6mbo *m 1 ti^ te-doj pač tu^ia ta.ko biti — pi>b< >jj nu, rajo biti na dnevnem roju Vom»lar oii^K no vprašamo: Ali morata imeti pri M besedo le nož im kol? Ali Mi na deželi m kogar, ki bi laiiku povz«i:gnil avtor:tatU u0 beseJo? Ali na«i jurte ti ne morejo ukre-niti ničesar radikalnega, da bi »e atrahot-ni sločioi zajezili ? Večina poko4jev pri nas na de*e*i >> srtorjenmh v pijanosti, odnosno, pretepali se v© i no izgovarjajo e p I jasnostjo- V pragmo se pa, aiii «e ubijalci oborožujfjo tu*li v pijanosti? Ah* ne jemljejo e seboj na svoje pohode, veselice, v cerkev, gostilno in na punočevanj<.' nožev še trezni? In nihče ne migne niti z meaincem ničesar proti temu, da se kmečki tantje oborotndejo kakor razbojniki. Ko me&čani ćdtajo o Po-koUib tako zvanih junakov noža, jim ne prtde na mieel, ila «o kmečka fantje navadno oboroženi a posebnimi noži, kakršne uporabljajo klavci za klanje prašičev. Ko bi bfclo prepovedano pod »trogo kaz-nijo nositi takšne nože, kakor je prepovedano tftretao oroijf*, in 6e bi »e uvt^la stro&a kontrola ter nalagale s-troge ka»znit bi nedvomno začelo padati število >juna. ških< dejanj na dežel1!, ce Je meu nami količkaj čuta za nravnost, se moramo zga niti, da zbrišemo našo največjo sramoto. Radi naglaćamo, da smo Slovenci kudtui;-ni, Zato pa bi bila naća sv^eta Ln prokleta dolžnost, da bi sikušaJi iztrebiti llvjaftkp običaje in ne da jih toleriramo kljnb grn zotnemn naraščanju pokolov. Naj končno spregovore tu»di juristi, naj zastavi svojo avtoriteto cerkev, naj se zgane naća zaspana inteligenca! Torej: AW naj imaita pri na*? besedo 1« nož in koJ1* to gotovo ne zgodbo, tako pa je del kakkii IX) do 16 metrov popolnoma nezavarovan in je zeio čudno, da &e &lične nesreče ne dogajajo češče. Ce na tem nezavarovanem delu nd bula aarejena ograja, ker »e aaimerava taim poe^aviti brv, ki bo vodila v ad/ravidašiki park, potem naj 6e čimprej napravi ta brv, ali pa naj ee postavi zasilna ograja, da ne bodo lju«dJe izpostavljeni nevarnosti, kajti Uudi pijancev ne đoemo za»postavya.ti, eaj «o najboljši dav-koplačevaJci. — Zimsko kopa l lice. Pretekih teden smo poročali, d« bo odeiej fiarnsko kopališče odiprto vsako soboto Ln nedeljo. Ko-paijče je bilo res odprto, toda zaradi premajhne irie^žbe (vsega 5 Ij/uda), Je kopališka diružba sklenila, da ob teh dnevih ae bo več odpirala kopališča. Tako smo zopet ostali na cedilu. Ne preostane ubogemu purgar ju ree nkč drugega, kakor da v soboto v^arne ^kaf tn se doma v kot* po potrebi odtrga, kajti ce bomo čakali na Javna kamvaiška kopališka, bo«no pae preje piičakali pomladi, ko »e bomo lahko kopali na prostem. KOLEDAR Daiios: Sreda, 11. decembra kato>*S»«ni: Damajz, Gojdca DANAŠNJE PRIREDITVIl Kino Marica: Valček na Nevi Kino Ideai: Ljubavne pu^tokrvščme Benvenuta CeHinija Kino Sloga: 6aby Kino Union: Ženin v nepriMki. Kino Šiška: Pot do srca DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5f Ku_ ruAt, Gosposv e taka ceata 10, Bohinec ded., Ceefta 29. oktobra 31. Z Zidanega mosta — Božićnica osnovnošolske mladina. Tukajšnja osnovno šolska mladina priredi ob priliki božićnice, ki bo v nedeljo 22 bm primerno otroško igrico, za katero se prav pridno pripravlja pod vodstvom svojega učitelistva Naj-evnejša leca bo obdarovana ob tej pri!iki z malimi darili. Vsem darovalcem najlepša hvala! — Snežna broztfn. V ponedeljek «110 ime'a na Zidanem mo«ti že lepo sne/no odejo Ž^p^dlo je okoli 8 do 10 cm suheija pršiCa Osnovno šolska m'adna Je ?e pohitela r- sankam' v prosto n^ra^o ter jc prišb n:i «vrj raćun. Na postajah tmo videli mftO£0 "»nučariev. ki «> cakaH na /ve/o vlakov bodisi na Gorenisko ali Štajersko. V $t Jurju dim) Kumom je zapadlo baje že 40 cm sneca. kamor is nohi-te!o v nedelio že nekai »»nirčariev. Včeraj zjutraj po smo dobili ju?no vreme, ki je prr"»e*H dež, da ie naotala po cestah prava brozga. Ste*. »SLOVENSKI NAROD« sreda. 11 decembra 1933. Stran 9 DNEVNE VESTI — Naša radiofonija. Včeraj ck>pofctoe je imel ekaoooififet) fmančm odbor ministrov sejo, na kalen je obravnavah aied fcrugim vprašanje radnofon-bje t Jugoslaviji. Sedanje racfajake postaje so premajhne m preslabe, a to ae je že davno pokazada potreba po močnaj&ib m v^ečj^h nadij«ak:ib postajah Imamo tr predtate. kade o urediti to vprašanje. Po enem naj H prevzela rariaotonijo < svoje roke ajrž»va pO drugem naj bi -e uvedla meSama državno privatna režija, j tretjem naj bi se pa uredilo to vpraaSnje potom koncesij privatnim drruštvom. kaikar je urejena zdai Poleu oonudb. Mi hi «p zcnoile moone radijke postaje v Beo^nedu žVigrebu in Ljubljani je bilo spcoieno tudi vpraaanie asrradl^v mamilih m eiblcejsih postaj odnosno orenoea dosedanj»ih. ka bn biile nekakšne relaris postaje in sncer v Subotin in Splitu m na Sniaiku Tako b' brle odstre-njjeme veliTke motnje. H iTh delajo nnžim radTjskim poslušalcem poaebno ita:K ja«ns»ke in marina "take dc«taie — lokomotive in vagone bodo Izdelovali doma. V Kraljevu bo v kratkem lotjrajeno voHka moderna tvornica parnih lokomr-tiv in kotlov t& ladje. Stroji im vf»e drugo bo instalirano že prihodnje leto. To bo ^na prv.»'h ki rtajmodernejčih tvornic lok murtiv na Bal-karru. V bodoče nam lokomotiv ne b^ vee treba naročati v inoz^it^v"U — Boiifni izlet Beograjčanov v Slovenije. Za pravolavni božič prirede Beograđani izlet v Slovenijo, na Jesen:ce. Bled. ItMeče-Ploaiioo. Krani«ko eoro rtd. Generalna direkcija <*ržavrnrih ždlezmic jim dn na razpolago i7rlern-^5Vi vlak. _ Samomor beograjske idratniee. V gobi dežurnega zdravnika ginekološkega Oddelka splošne državne bolnice v Beogradu si je končala reeraj žjt!tfai življenje ždr**-nioa dr. Kadmila Križanovska-Grujičie. V nogo si je vbrizgnila 15 Kubičnih centimetrov mor fina. Zadnje noč je prebdela prt bolnikih. Pokojna se je omožila pred 6 meseci, pa so ji moža premestili iz Beograda in najbrž jo je to tako potrk>, da je šla v smrt. Nepozabni Merkur in So>la^ h? filma >Amphitrion* PAUL KEMP v naslovni vlov. Janezu oh Bohinjskem jezeru: SPD v Ljubljani priredi od 36. deoennibra do 1. januarja t hotoUi Sv. Janez oh Boh. jezeru smučar, akj tečaj aa začetnike in manj izve-žbane smučarje, pouožne koeenice m enezae raamere v Bohinjskem kofti nudijo smučarju izborna emuška vežoaJićoa. Bohinj je zavetišče on ion planincem smučarjem, ki ne Ljmbijo hrupa. Prostrani amužki avet dovoljuje planincu — smučarju naj. i trsi razmah Postojanka SPD hotel Sv. Janez s»krbi za uuake cene, domačo udobnost ter prvovrstno hrano Informacije se dobe v pisarni SPD} LJubljana, Aleksandrova ce«ta 4 /1, prijave »prejema upraviteljica hotela Sv Janez gA. Manca Jeraj, p. Sv. Janez ob Bohinjskem jeseni. Tečaj bo VodfcJ učitelj JZ^S g. Kreder Janez — Poplava t Skoplja. Vardar je včeraj prestopil bregove in poplavil del Skoplja. Voda je zalila kleti in Dodpritličha stanovanja v nekaterih delih mesta- da je nastala med prebivalstvom panika Na pomoč so morali prihiteti tudi vojaki. Voda je vdrla tudi v novo Skuplje. Škoda je že zdaj , velika, I Iz Ljubljane —lj Volilci — pozor! Ljubljans-ko stni'h danee prodajali najdrobnejša p« dinarju komad. Pred pravnik; bodo jajca po 2.76 Din par, kakor nam zdaj obetajo nekatere iskrene prodajalke. Seveda se bodo nekoliko podražili tudi mlečni izdel ki. zato se skrbne gospodinje že zalagajo z njimi. Zdaj se še niso podražili in jih je tud« še vedno precej na prodaj Upamo, da bo v dogiedneni času tudi dovolj zeie-njave. Zdaj je še lepa ter se še ne pozna, da še nekaj časa leži sneg. Endivija se n polražvla. Značilno je. da se gospodinje uprav trgajo *a perutnino, ki jo prodajajo Bosanci. Danes so jo razprodali že ob 9 —lj Rreenje ©b«ega in pešanje spomina. V prvi številki skrčenega »Glasa Naroda« se je nekdo na prav neokusen in neroden način zaletel v dva naša mlada, toda mar ljivo delujoča smučarska kluba, ki sta hotela prirediti v ponedeljek zvečer obhod smučarjev po mestu y pozdrav snegu, pa si ta lepa misel v naših tesnih razmerah ni mogla tako hitro utreti poti. Ta duhoviti gromovnik je išli I svoj žolč na smučarje-kakor da bi bili med njimi sami milijonarji, ki se zabavajo, ko na drugi strani reveži giadujejo in prezebajo. Na to razlago zimskega sporta naj kar hitro vzame patent, sodišče mu b0 pa nemara obudilo spomin, kako se imenujeta prizadeta smučarska kluba. _lj Zanimivost za tujski promet v Dalmatinovi ulici. V tej ulici je uveden (vsaj delno) enosmerni promet. Uvoz z Miklošičeve ceste je prepovedan. Ljubljana je tujsko prometno mesto, zato »gre tujskemu prometu rada na rokoc. V Dalmatinovi ulici so postavili lesena stojala, kakršna uporabljajo mestni delavci za otezanje luči na krajih, kjer je cesta razkopana Čez noč, ter na nje obesili mednarodne prometne znaike. To je bila baje »začasna rešitev«, a provizorij traja še več let. Sicer je vse v redu in bi tega ne omenjali več (saj vemo. da so gluhi), toda prometni znaki »o zdaj posebna zanimivost. Sneg leži na ulici, v velikih kupih, da bi stojala s prometnimi znaki izginila v njih, če bi jih skrbni delavci he dvignili. Tako so torej zdaj stojala usidrana v kupih ^nega; pomagalo nam je dobro nebo kjer je odpovedala 5lo veška modrost. Doslej je bila večna nevarnost, da kdo ne ukrade stojal s prometnimi znaki vred, odnosno, da jih ne prestavi (kar se je haje tudi že zgodilo nekaj-, krat ponoči), zdaj pa sneg opravlja vafno nalogo. Samo. da bi ne skopnel prehitro, ker bo sicer občina morala poslati uslužbence, ki bodo držali stojala namestu *ne-ga* —- lj 0 obnovitvi kavarne »Žvevde« smo izčrpne je rx>roČali v soboto Pomotno je bile navedeno da je blago za prevleko V>bav te tvrdika J Mwiv©n V reanici oa je deku) za »Zvezdo« £ JoSco Medved '*delovaJer ročno teanesa bfesa aa športna ^Mačiila in blaga za prevleke. Ljubljana-Rožnik. —lj Nobenih *krl»i s snegom; Včasih je bil v Ljubljani lep oNčaj — ki ie naibrf zdai že zastarel —. da so nam preorali zasnežene ceste s snežnim phisrom r> ze ni5*o zvoziti sneea v Lfubligniro Zdai »i ne de lajn posenrnh *krh\ zaradi mesu N#0t«b»re 8Mto na periferiji, ne glede na to. da so glavne* so takšne, da pogosto obtiči na njih avtomobil. Posebno na Cesti na Rožnik lahko Opazujemo vlak dan reševalne akcije pri reševanju nesrečnih avtotnobilistov ii kupov blata itt snega. —lj V sumljivo druibo je padel tiskarski škrat, vaeakea »•■imir*. toda prav nič ljubeznivo. Obtežiii so mu namreč kosmato v«6t zopet z nezaslišano grde bi jo. da je prekrstil ljubeznivo družbo v sumljivo. Čeprav mu po nekem mednarodnem običaju odpuščamo tuđi pri nas hote aH nehote večja ali manjše grehe, bi mu bilo težko odpustiti nesramnost da si dovoljuje sodbo balo v gledaliških kritikah, zlasti v tako kočljivi zadevi, kakršna je druščina parklja in Miklavža Toda pri nas je tiskarski škrat ^agnje. ki od jemlje grehe tega svett ln ki mu prepuščamo vse grdoblje, saj mora molčati, čeprav bi mu kdorkoli pulil rep; zato mu boste morali odpustiti >6umljivoc družbo, zlasti še. ker ni njesrov izum —lj Q. Ivan Daths. obe. svetovalee je daroval ia mestni maiej dobro ohranjeno l^ stno. k?i jo je preje! od ljubljanske mestne občme ujegov ded Joief Da*, skaiski noj-eter. ko je bil 22 jul ir> !806 sprejet med mestne občane S a lis ie med druginli pouVpaim tedanji župan lož^f Kokie! (Ko-kalj) Mestni muzej se u darovalcu iskreno zahvaljuje m proai. da bi se tudi drueni spomnili z enakimi in podobnimi darili ns-4* vqžpo 'n«titui^riP. JUTRI PREMlfelt A JUB1LARNEGA STOTEGA FILMA HARRY P I E L - A 3RESURE ŽIVALI KAKRŠNIH SE NISTE VIDELI ! TO BO SENZACIJA SENZACIJO ! ! ! JELITNI KINO MATICA" r ■ ■ . f L t , • 1 4 — lj ivjoue'iizacija 5eiehburg0v^ utice. Središče mesta dot>«va v Zadnjem času Povsem veIem<"stno Hce. V tem pogledu je zlasti napredovala Seienbilrgova uilica. uekdanja glavna protnena-da. se^aj pa ere. iiščna točka našega trgovskega življenja. K morlemizaci.ii so pripomogle nekatei> trgovine, ki so preuredile svoje izložbe, Kakor jin najdemo le v največjih mets-ifi. Tak0 tffiimo na severu ulice nasproti glavne pošto niz prekrasnih izložb prav ■io Knafijeve ulice. Tudi južni del uiliee ni hotel zaostati. Splošno sliko je močno ^apeatrila pren0v!jena aa varna *BveBda*, tik nj^ pa. fcjer je ianel dolio vreto let Stactu svojo delikatesno trgovino, oe je sedaj preselila modna tfiovlna Leiejak, ki je i veHkira ohu«*r»ni pr#tt-r»diia Zunanje ce trto vi ne Z!«»ti unpo^antei} j« nap le. ki od#ovafja vsakemu pogledu »meftSkitn trgovskem načelom. —lj rtiteljsM aBdf mestne ieiiske realne gimnazije v Ljubljani je daroval v počastitev spomina blagopokojne Via j» roj. Kalanove Din 900.— (dinarjev tristo) v fond za akcijo tVBfi ŽA OTROKA«. —lj >"a 1. letošnji produkciji drž. kouser-' vat ori ja nastopijo gojenci klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika in prof. L. M. Skerjanca, it aolopevskeg« oddelka ge. Wi-stighaUsnoVe in pa godalni orkester, pomnožen s Člani Orkestralnega društva Glasbene Matice iz dole prof. dkerjanca. Produk-6i|a prinaša zanimiv, izključno francoski spored. —lj Obiščite retrospektivo razstavo akademskega kap^rja Franceta Goršela aa Gotsposvetuki cesti 13. Kouzej. Razs.tata je odprta dnevno od 9. do 12. in 2. do 8 —lj »Oo*pod«r»kn In kulturno artt*tv0 Ljubljana — Vič« priredi v petek, 13. t.m. t>b BO. V restavracij! Jeločnik, v Ro*ni do lbll« Cesta V /2 javno gospodarsko pre dav*hj>&: Kojmunaina politika me»tiie občine ljubljanske. Predaval bo občmsk' avetnik in načelnik finančnega oddleka g Ivan favćar. Vsi Vicani — novi ljubijan-i, se vljudno vabijo, da se tega važnega predavanja udeleže. Ori bor. —lj >Skanaal pri Barttettovih« i Vzorni soprog) nabavno HoP^oodovo vetioigr0 Ponove v šentjakobskem g"leJališču dc^t. tič in zadnjič v soboto 14. in nedeljo i 5 t. m. ob 2015. Pikantna veseloigra je dosegla pri v sen predstavah velik utspeh Sobotna predstava se igr-a v korist dxuštva Soče in Tabora in je ve« dobitek nanie njen za zg:ra;ibo in opremo doma za bre2-POseJue e«n:^ra"tt Cenjeno občinstvo bimo, de napolni z &&myo\ na dobro* din' namen predstave. dvorano do zadnjega kotička. Pred^rodaja vetopuic o«i m&bmto dajje. —lj O Škodljivcih sobnih rastlin bo dre. vi ob 19. predaval v okrilju podružnice SVD v predavalnici minera loškem insti. tutrn na univerzi ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap Na predavanja pac nt> treba opozarjati, saj vendar vsaki pri; « ljici cvetic delajo največje težave ln pkr. bi razne uši in bolezni njihovih ljubljenk Seveda bo predavateLj tudi povedal in pokazal, kako te Skoil^ivce uničimo. Vstopnine ni. _lj OPala. daljnosledi. barometri, fotoaparati itd. najusodnejši nakup pri ^r. P. Zajcu« itprasanem optiku. Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brpzplafno! Iz Maribora — Propagandni paviljon >Putnika^ »a no^i aveniji kralja Aleksandra je bil opremljen v soboto z najmodernejšimi svetilnimi napravami, ki omogočajo tudi ponoči razgledovanje bogatega ln vedno novega pro-pagandhega materijala Pole« tega ^o lam navedeni prihodi in odhodi vseh vlakov, točna vremenska in snežna poročila in mnogo drugega Naša iuj^kopromelna Zveza, ki kljub vsem težavam ne Stedi truda in sredstev, da dvigne na^ tujski promet, zasluži javno priznanje in vsestransko podporo potujočega občinstva. Vsi dohodki iz vo/nih kart in menjalnic služijo kakor znano izključno pospeševanju tujskega prometa v mariborskem okrožju. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru opozarja svoje članstvo in nameščence sploh, da priredi Medstro-kovni odbor organizacij privatnih nameščencev v Mariboru skupno zborovanje v petek dne 13. t.m. ob 20. uri zvečer v Ivo-rani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9. Ker pride kot referent iz Ljubljane zavodov direktor g. dr. VrančiČ in so na dnevnem redu tudi različna druga pereča vprašanja, udeležite se vsi tega važnega i!Dofovan "?a. — Velikodušen dar. — Namesto cvetja na guob predice Erne llijevičeve je daroval marnborski tovarnar g. Hutter tukajšnji reševalni postaji 500 dinarjev. Posnemajte! ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Samo še danes ob 4.. 7H ln BH url največji JOHANN STR VI SSOV film VALČEK NA NEVI Glasbena in umetniška sencaetja. m'zoneu Največje glasbeno delo. Smeh, *:it:i. petje ln zabava. FR£MIJEKX1 KINO — Opereta >Bajadera<, popularno Kaitana-no\o glasbeno delo bo prihodnja premiera v mariborski glasbena •ezooa. V režiju Aato-na Harastr.Iča nastopijo UdoviČeva. Raribi-čeva' Goninakova, Sa vinova, SUurčevna, San-oin, HaniKtovč. Vet>lonik, Gorindek. P. Kovač, Rasbe.nier, Kosič m dnipi. — Žrtev posledice. Včeraj ajutraj oo pni-!»■ ::i v marlborsiko bojnico 56- letneja Simona Vertnfca z PoJc*kave. ka je na poie-deneT'h tleh padel in ei ziVrnil le\x> notro pol Wonam. Vosa je v ve-lr'ki ne\T:T5not»tn in j> bodo moram naibr/ amputirata — Kovač Oe?ek _ divji lover. Znairvi 60^]otni kovaf' Metan CuMVk. b je br! l iv -d.ivT"»:n M are u z7/ jeve^n proces;i glavni obfi monilna priča, je imH te dnui fmiolo. lx>^^«k' cii'--v žentlennir-koga BŠHMštkŠ n. |p. )9fe riSca :errovo p vpč u^t-f^l ienf>i farr<-no". k ^ iiih orrv"(n:IH s puSko ^med zaT^f^n'-li. GeČek bo i ni o] opraviti s *od^čf>m. — Jezdec ra je pomiri. \a iMnVnOM mo«tu ie včeraj pepoAa. k) ie v d:,"M ppiJ«ntMI s Vtra fcrer. .ViJp^n^Ti dp'"vr"i Tj^ono'da Rata. na«!1"' je mHr»Vl r*°*-Vfvit»e no wm tataHt — V če(rt**k ronet *MaMac. Ko7iT»on>i o«t»o- rr**o '-i pr»^»ovT> v rV^t-^ k r& rp-du orl.Včno. — Lep nspph na^ib športnikov- Teka ujt* iii.rt:."«vi«. kri **e ie vršv.ft v Ljubljani, «e ]p udelf»?.l:'o tu>1i r> članov nree^.a SK Litije. To ie b'.l r?rvi n"-top na^;h t«ik:i^ev lij'ub'liia. i-nltrnh. Pa so €»e na^i fantje dobro oire MH. V no*»amerTiib slcatftdail w> naodM Bl-trin Jnwe I. mf^o. Jančar Stane II. m^io-in Te«kn,lpc III. mesrto ter so prejeilii aponi §• ske d i pleme. — N'ov must t jev^niSki okolici. Lese« awu ptiček v b! > n. S! a pni ca- pri Jevn.icd »e je po lomiti, ko je šel pr^ko njegu teiaik tovorni avto. Neid poteatoši iz JVvnire je Uiiiročil v Ljiubili;an'i tovorni avto streiftne cnpeke »a ^ro-jo hLšo, ki jo gradi na poti iz Jf»vnice proti Godiišani. Ko je dospel tovor na lesemi malček čez potok, prttok reke Save pri Sla^i.-ci, se je ferhlo mof;tičevje »ruAi.lo im avto je padel s tovorom vired po bregu. Opaha ialožili m z vozmi prepeiljalt k stavbi. Pa t«uili avto so p(itiHjin,;j.i ^ k/vnjti \n koti Most pa so takoj priče-li po^rcivljatn in b-navljati- — Pregnani norn: po^etniki K fcev^airake-nm mo^tru v; W ■►»•r r<>>!i«i. S ponarejenem klinčem -so odpr-lri vezna vrata nato pa ao se spravi:!: na delo v delavnic so tutdri okno delavnice, kri je obrnjena an glavno resto za .^a^-o. NT*ikaj pa je mon'o priti vmes. da nočni obiskovalci meo pmAli na svoj račun. Ali jčh je preonau pes čhi^aj, alli pa kdo domačih. -Jadi^no so jo popuholi Lz de]rfvn.ice bne»z vsatkega plena. MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din. preklici £e pismene odgovore glede malin oglasov je čreda pri loti tj znamko - Popustov sa male oglase oe priznamo *XXXXXXXXXXXXKXXXX*K Slovenskeplošee dalilve, kuplet>. petje s godbo, harnu nlue itd. že od Dtii 30.— prodaja PRODAM NajmanJGl znesek 8 Din beseda 50 par davek S.- Din TlNTNlK if marmorja in miksa t uro in pivno vage ugodno prodam Poizve se od 16 do 18 ure v upravi >8Iov Varoda«. 3442 LEPE JASLIPE. trpežne, kompletne ali posamezne kipe, pa-stircTce. ovčice hlevCke vodnja-e palme nudi ndjeenaje Ko-niedic, 9v. Petra cesta 17. tj«b-Ijaaa. 3^8 RAzno Beseda 50 par davek 8.- Dto Najmanjši znesek t DU) POZOR! POHIŠTVO SAVA! Največja izbera vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav Spalnice od 1800 Din. omare 375 postelje 150 „ kuhinjske oprave 700 „ kuhinjske kredence 400 ^ kuhinjske mize 120 «, Kuhinjski stoli 50 „ madraci ^00 .» žični vložki 90 „ otročje postelje 525 ^ dobi se najugodneje na obroke Vzamemo knjižice in prepih Mestne hranilnice Misarstvo >Sava<- Miklošičeva 6. 92/L K A V 4 R N A STRITAR vsak vece? koncert, salonski Slov. Na-rodat bod »Dober zaslužek*. 3452 150.000 dinarjev posojila na prvo mesto nove hi3e. vredne 450.000 Din. 10° o obresti za dobo 2 leti; posredovalci dobijo 1*/» nagrade Ponudbe na upravo »Slov. Naroda«. 3458 STADOVAfiJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši aoesek 8 Dto LOKAL se takoj odda blizu gl. kolodvora- (Do sedaj pr°" ta jajc) Naslov D. Rovšek. Ko-dvorska 35/L 3454 GlASRA beseda AO par davek 8.- Din Najmanj* mesek 8 Din KRATEK klavir v najbolj-iem stanju, poceni naproda i Sloiiee lil 8451 ^7V ZNI2ANE CENE dvokoie^, litroSkJU. igruc-nih. invalidskih vozičkov, prevoznih incikljev, motorjev, bivalnih strojev, i cuiki Iranko »TRI B L? NA« F BA1JKL tnvama dvokoles m otroških vozičkov. IJTJB1JANA. Rarlov^ka ee«ta 5tev. 4 Na rodna tiskarna LJUBLJANA fiakulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda*4, Llnhliana Knaflleva oliea «tev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 11. decembra 1935. Stev. 282 POCENILI SMO VSA OBLAČILA Hnbertos plašč . . . Din 235.— Hubertus plašč otroški Din 145.— Trainchcoath impregniran . . . Din 420.— Veterni suknjič . . . Din 188.— VVlndJacke) " Zimski površni suknjič Din 178.— la športni suknjič . . Din 95.— Uanjat suknjič . Smučarska obleka Karagarn obleka po meri . . . la športne srajce Din 420.-Din 250.- Din 395.-Dte 39.- Sportnl klobuk . . . Din 44.— la pumpaiice . . Din 95.— Double suknje hm vsakovrstna izbera vseh oblačilnih potrebščin v bogati izberi TO SO RES NIZKE CENE lf l$ Nova Golieva igra za otroke Uboga Ančka" ni najboljša Golieva igra za deco »i Ljubljana, 11. decembm. Zopet P. Golieva igra za otroke v šestih slikah. To pot po motivu pravljice o Pe-pelki. Če bi bil Golia povze] motive iz slovenske narodne pesmi in pravljice zares novo. poezije, romantike, iskrenega soci-ja'nctja čustvo ;n pri^tne^a. a okusnega, pedagoško neoporečnega humorja in kemike bogato iljša Golieva iara za deco: uoajm#i pa da bo nekritičnim otroškim očem in ušesom prav ugajalo in vbodooe napolnjevala gledališče številneie kakor pri prem eri. Šaj otrokom bo velezab.ivna in bo i/zivaln nedolžen smeh hkrotu pa blagodejno vplivala s svoio et;ko. GoTi naš n^mlodovttcjfii mladinski dramatik, ki je pripravil naši mladini s svojimi igrami že nešteto srečnih in vese-Hh ur. Celo preveč in prenaglo je produktiven na tem polju, in nič nenavadnega ni, da se celo največjim dramatskm mojstrom ne posreči vsako delo. Želeli bi. da se lotijo mladinske izvirne dramatike rudi drugi pisatelji m de pridejo do besede noš; avtorji 7 novimi snovmi, idejami in oblikami. Tudi uprizoritev igre na bila na višku in bi imeli želja v tem in onem pogledu. Glavno je. da se nam je predstavila gdč. Ančka Levarjeva v novi naslovni ulo_ gi, ki jo je igrala prisrčno, naravno resnično doživljano, a zato lepo učinkovito. Simpatično komiko je razvijal g. Sanci n s svojim astrologom Močeradom, izvrstno podaja starca Dobrodeje g. Gre. Sorin, ki se nenadoma izpremeni v mladeniča krasno je deklamirala ga Š a riče v a kot Marijin kip in zelo zabaven medved pijanec je bil g. P i a n e c k i. Originalno Tinko, leno oŠabnico, ki govori počasi z nizkim altom, je poeta vila ga. Mira Danilova grotesken star kralj zatikajočega se jezika ie g Levar, a lepa, mlada kraljica gdč. Bol tarjeva. žalosten kraljevič, ki ljubi bedno pepel-čico. je g. Jan. komičen dvorjanik Balonček g. Lipah, zlobno cepetajoča dvor-janka ga Gahrijelfičevi zabaven brivec g. Danes, huda mačeha ga. Polonica Juva-nova, a jecljajoča oSabnica Tonka ga. Vid« Juvanova. nervozno frf ra ioca mO-distka ga Severjeva in končno komična zajklja ga. Rakerjeva. Baletne vložke z deco ie naštudirala in Hzd* sama plesala gdč. Slavčeva. Za inscenacijo ie preskrbel g. orh Fran2. Deca je živahno ploskata tako upamo, da doseže igra v božičnih praznikih svoj namen. Fr. G. dandanes ne verjamejo niti. da si brez dela. V mestnem socijalnem uradu pa dobe legitimacije samo Ljubljančani in oni, I ki se lahko izkažejo, da so v Ljubljani nepretrgano vsaj leto dni Uradnika imata pome roke dela, saj prihajajo nezaposleni po legitimacije v trumah, zato čakajo tudi od časa do časa pred vrati, ker jih je v prostoru že preveč. Tam dobivajo tudi tiskovine za prošnje za podporo in vlagajo prošnje Prihajajo vpraševat, »ali bo kaj s snegom« Toda 6 snegom »ni nič«. Se več nezaposlenih se obrača vse'ei. ko začne snežiti na cestno nadzorstvo kjer jih pa ne smejo najeti. Če se ne izkažejo z nakazilom socijalnega urada za delo, četudi bi imeli denar. Čim bolj se bližajo prazniki, tem več nezaposlenih roma na socijalni urad. Trka- Z kidanje snega ni denarja Nekatere ljubljanske ulice so te dni skoraj neprehodne, a na magistratu niti priložnostnih kreditov ni ti je treba, moledovati — to je pač postal i dandanes poklic. Na socijalnem uradu i znajo tudi brati levite, zlasti tedaj, ko je huda suša v blagajni, toda vsega tega so nezaposleni vajeni — posebno oni iz zasilnih stanovanj>kih kolonij — kakor stari konj biča. Reveži postavljajo zahtevo po podporah na osnovo ki ni b:;š nelogično: Dajte nam podpore, če ni dela? To se prav:, dajte nam podpore, če nas že noče- I te pos'ati na ceste kidat sneg! Na magi_ ' stratu po menda mislijo, da bi bilo najbolje če bi nam nebo nok'onilo lokalni vesoljni potop, da bi vsi nezadovoljneži in sitneži utonili v brozgi, če že nočejo umreti od lakote. In zdaj ^rno že na najboljši poti do te rešitve, saj nam teče brozga v grlo. Prva Američana v Tibetu Kakšne vtise je odnesel iz dežele Dalai lame Američan Suydam Cutting Dočim proučujejo raziskovalci drugih narodov. Angleži, Švedi, Nemci itd. že dolgo glavno mesto Tibeta Lhase so po-setili Američani letos prvič to mesto. Suv-dam Cutting se je napotil v Tibet s svo-jkn asistentom, da bi zbral čini več gradiva za newyorški prirodoslovni muzej in nedavno se je vrnil v Evropo. On in njegov asistent sta bila prva Američana, ki sta posetila glavno mesto Tibeta. Ker stoji Tibet zdaj v ospredju političnih interesov je imel Cutting s svojim spremljevalcem enake težave z dovoljenjem na meji Tibeta kakor Sven Hedin. FUchner in drugi raziskovalci. Nacrt ekspedicije v Tibet in v Lhaso je bil pripravljen že leta 1930, toda takrat Cutting ni imel dovoljenja in dobil ga je šele po dolgem dopisovanju z evropskimi velesilami, ki imajo svoje interese v Tibeta, pa tudi z glavnim mestom in s sedežem cerkvenega poglavarja Sigatao. Ljubljana. 11. decembra. Dandanes pojemo vsi pesmico, ki je postalo v resnici prava drajna (hvaležni smo pravopiscem za ta točn^ in krasni izraz). Zato tudi nc Etne nikoaar presenetiti, da letos nimajo denarja za kidanje snega na našem obubožanem magistratu. Vendar se 6 tem re more nihče sprijazniti hočeš nočeš, zlasti se ker so imeli vsa prešnja leta vedno nekaj denarja tudi za sneg, odnosno nezaposlene Prmisliti moramo, da ne gre le za prepotrebno čiščenje mestnih ulic. temveč tudi za podpiranje nezaposlenih Nimamo vpogleda v mestne račune in ne moremo reč', kako in za kaj so porabili denar, ki je bil namenjen za kidanje snega po mestnem proračunu tudi za to zimo Prav tako ne vemo. ali so denar za ta namen v resnici že porabili. Pač pa vemo. da se na mestnem socijalnem uradu oglašajo dan za dnem nezaposleni, ki bi radi kidali sneg in zaslužili nekaj di-narčkov za božič. Iz lastne skušnje pa tudi vsak ve. da ©o nekatere naše ulice te dni skoraj neprehodne Mestni, stalno zaposlen? delavci niso kos svoji nalogi. Baje ima cestno nadzorstvo nekakšen predpis, koliko sne-£a mora zapast; (natančno do milimetra). ko sme poklicati na pomoč še izredne delavce in voznike. Zdaj je onega menda nekaj čez predpisano mero. toda uporno se vzdržujejo glasovi da letos sploh ni denarja za kidanje snega. Pomisliti moramo, da bo proračunsko leto trajalo Se do aprila iin da bomo povsem obtičali v snegu zameteni oez glave, če nam bo nebo v tej zimi količkaj naklonjeno. Nekateri sicer goje skrito upanje, da se bo našel kakšen priložnosten kredit. Pri nas je pač tako, da zelo radi računamo na »priložnostne« kredite pri raznih prilikah, odnosno »priložnostih« (morda so baš zaradi tega priložnostni?). Vsiljuje se vprašanje ali se bomo zanašali na »nriložnost« vso zimo. Na mestnem socijalnem uradu imajo največ dela v primeri z drugimi uradi, čeprav mislimo, da deiajo tudi na drugih uradih. Socijalni urad mora kneti zaradi tega še nekakšen podurad. ker kna referent za nezapos'ene samo eno sobo in se tista je tesna. Na dvorišču Mestnega doma, imajo zaradi tega še zasilno pisarno. V tistem prostoru je bil baje včasih hlev. kar se kaže še vedno Tam imajo nezaposleni tudi obednico, kjer se goste z ostanki iz javnih kuhinj. Zdaj prihajajo tja po legitimacije. Brez legitimacije ti Po širnih težavah se je pojavila Cutttn_ gova karavana v svetem mestu Siga4M Toda cerkvenega poglavarja Cutting ni mogel videti, ker se mudi Lama na Kitajskem, kjer pregleduje verske občine lama is to v. Pozneje je dosegla karavana glavno mesto Tibeta. Tudi tu je našel Cutting samo visoke cerkvene dostojanstvenike, ne pa vrhovnega cerkvenega poglavarja tibetske države Politični in verski poglavar Tibeta Dalai lama, priznan za svetnika, je umrl leta 1933 in se še vedno ni vtelesil, tako da je ostal njegov prestol nezaseden. Panšen lama, čigar se- dež je v Sigatsi in ki je zdaj najvišji cerkveni poglavar Tibeta, velja sker za sve-tejšega od Dalai lame. nima pa tako velikega vpliva. Cerkveni d sto\ansrven!ki so pravili Cuttingu, da se bo Dalai lama kmalu vtelesil ker so znamenja ugodna. Otrok, ki bo po veri lamaističnih budhistov novo vtelešenje Dalai lame se mora roditi ob jezeru bbzu rojstnega kraja pokojnega Dalai iame Cutting je pravil, da bi bil rad počakal na ta dogodek, pa se mu je mudilo nazaj O znanstvenih uspehih svoje ekspedicije Cutin^ zaenkrat še molči. Omenil je samo mogočen vtis. ki ga jc napravilo nanj glavno mesto Tibeta, posebno Dalai lomova palača, spominjajoča na newyvrške nebotičnike. Ostro obsoja Cutting na/i-ranje, da je Tibet necivilizirana dežela umazanih, zanemarjenih koč Lhasa in Si-gatse s svojimi prekrasnimi cerkvenimi stavbami, palačami in samostani pričata o kulturi V splošnem je pa odnesel Cutting enake vtise in izkušnje kakoT drugi obiskovalci. Ves začuden je opazoval, da pijo v Tibetu ljudje čaj z ma*lom in da mnogoženstvo še ni izumrlo, morda tudi zato ne. ker je žensk v Tibetu mnogo več, nego moških. Za mednarodno gospodarstvo prebivalcem Tibeta ni treba -krbeti. Njihovo edino izvozno b!a<*o je voVna, uvozno pa čaj. medenina m srebro Maskirani samomori Draguljar Orowley iz Hairtford« v ameri-driavd Conneoticut je bi/1 ie mM nepre-lova za denarjem ki ker ;e po pra-\jubosumen na svojo lepo mlado vihra-no ženo- je odšel k notarju in mu uročil m pečat eno premo, v katerem je bilo rečeno »Če umrem tragične smrti, aretirajte mojo ienoc. Potem je prosil dva brezposelna, naj prideta nanlednjri dan v njegovo trgovino, kjer najdeta veWk zaboj, ki naj ga odneoeta na boaodivor. Drugo jutro je zdezel Orow]ey v zaboj, ga znotraj zaoil in se '.astrum'! Brezposelna sta pniŠla po zaboj in ker s4a ie vnaprej dobite bogato plačilo za svoje doto, sta ga odnesla na kolodvor in poslala v Snu Francisoo, kakor j ona ie trlo naročeno. Tam so našM v zaboju Orowleyevo truplo in posledica je bite. da so njegovo vdovo nemudoma aretirali. Uboga žena bi bite končate na električnem stoftu, da ni prišel eden iemed breaposelmh pri čitanju no-vau na te. d« sta bila s tovaotfeem orodje strašne omete. Na podlagi tega primera človeške pe-rfki-noati lahko iz-rečemo domnevo pn; veakj za-gonetni tragediji. Kaj pa ?e gre za t>a momor? S tem smo pa srtopiili na polje psihologije. Maskirane samomore lahko deJiiimo v oni skupine in sicer po nagibih. Prva naerib je osveta. To pomeni, da hoče samomorilec zvaliti krivdo za svojo smrt r*a 61o«ve»ka. kri Lion Feuchtwagner: 103 2td Suss Roman Cisto odkrito in brezobzirno }e plenil vojvodske blagajne Računal si je ogromno provizijo, ter prodajal vojvodi PO ogromni ceni dragulje brez vsake vrednosti. Nalagal je nova bremena stokajoči, omedlevajoči deželi in kar je na ta način iztisnil iz nje, je spravljal brez vsakega prikrivanja v svojo blagamo, ne pa v blagajno Karla Aleksandra. Doslej ie pritiskal vojvodino stvarno in smotreno, da bi iztisnil iz nje denar, zdaj je pa davil in pritiskal deželo samo zato. ker ie pri tem užival. Vse to ie počel predrzno, izzivajoče. Jasno je bik>. da noče prikrivati svoje brezobzirnosti, nasprotno, da hoče Karla Aleksandra naravnost opozoriti na nje. Prizadeval si je na vse načine dražiti vojvodo s svojim početjem. Toda vojvoda ie molčal. Zidova zunanjost se ie bila izpremenila Njegova drseča, prožna hoja b:la trdnejša, vojaško disciplinirana. Trsi in odločnejši je bil tudi njegov izraz, a bogate kostanjeve lase. ki iih prej ni zakrival, je poknval zda skoraj vedno z lasuljo Btf se ?e ves nnstara' in ndrevenel Nie- gov globoki glas >e bil izgubil svojo mehkobo m okretnost. Cesto je zvenel zdaj osorno in ošabno, zoperno židovsko, kakor so zatrjevali njegovi nasprotniki. Njegove oči so bile živahne in plamteče kakor prej iz njih je odsevala vedno ista goreča udanost Včasih se je pa poiavilo v njih nekaj bodečega zelo strupenega, in ob takih prilikah je le z naivečjo težavo krotP svoj sovražni mračni ogenj. Kobila Assjadah ie stopala težko pod svojim Jezdecem N; več nosila Donosnega, plemenitega gospoda, osovraženega, a vendar občudovanega Nosila ;e breme pustega tlačana. ki je bil v napot"e samemu sebi. sovražn;ka vseh. osovraženega povsod. Prirejal je siiajne svečanosti, toda te svečanosti so bile zastrupljene in prinašale so gostom malo radosti. Ob takih prilikah jim je rad govoril čisto odkrito na odru aH kje drugje dobro merjene, žaljive zbadljivke, odkrival je njihove domače in politične težkoče in vedno je znal zelo točno najti kraj, kjer jih je lahko najbolj skeleče ranil. V občevanju z ženskantf e bil zanič-Divo. porogljivo galanten. 2ivela je nekoč žena. motno bela ie bila njena polt. v njenih očeh so h*le saipe dolgih tisočletij Ce ie 1e izpregovorila. je bil slavčkov ehs vrane kr^kanv* ob njenem glasu Zdaj leži v Frankfurtu, prst nad njo. prst pod njo Kaj hočejo tu druge? Dihajo, klepetajo, smejejo se in iztegujeio stegna, če izpregovori z njimi prijazno besedo. Da, take so te ženske: ona je pa živela. VVeissensee se je bi» zdranrl iz svoj** zbeganosti in smuka' se je okrog Sussa Nekai ie vrelo v tem groznem, neukro-čenem možu. kj k bi i drugačen kakor drugi, nekaj je kipelo v njem, nekai kakor mogočna čudovita katastrofa Ta ni bi1 kakor on VVeissensee. on n: bil mož. ki bi se sklučil in molčal V sladkem pričakovanju ie predsednik cerkvenega sveta začutil žveplen smrad eksnlozije m samo hrepenenje, da bi to dočakal, je daialo temu strtemu možu moč za nadaljnje ž;vljenje. Sussova izzivajoča objestnost e pa naraščala. Nastopal je kot ed^n; gospodar v deželi, nobene meie ni poznal. V tem času se je nripetMa tudi prigoda z mladim Mihaelom Koppennoferjem. Bilo ie takole: Po velikem študijskem potovanju po Flandriji. Franci ji m Angliji se je vrnil ta mladenič, nečak profesorja Daniela Tohanna Harpprechta. prijateli Filipa tfemricha von VVeissenseea. v švabsko domovino, da bi stopi1 kot aktuar v službo \xiirtemberskega vojvode R5, e vi- soke postave, zagorelega, smelega obraza in izrazitih modrih oči pod temnimi lasmi. Ta 23 letni mladenič je bil podoben oratu Magdalene Sibyle. S svojega potovanja je bil prinese« burne ide e o človeški svobodi in človeški odgovornosti ter divjo mržnjo do despot*zma. Vse mlade, pomladno zelene čiste misli c novi lepši državni ureditvi, o pravičnei^em. človeka dostojneišem družabnem redu so vzbu ;ale v njem prekipevajoče, neugnano navdušenje in malo e manjkalo, da mu 'i navdušenje ni razgnalo prsi. Stanoval še pri Harpprechtu Priletni aiož, ki mu >e bila umrla žena po nekaj mesecih zakona Se zelo mlada, je vzga-;al nečaka od mlad:h nog Zelo težko je pogreša! mladeniča, ko je bil dve leti v tujini, a zdaj ga je sprejel pod svoio streho s tem večo lubeznijo. ki ie pa ni nosil na jeziku. Pod vplivom svojega potovanja ie bil Mihael Koppenhofer dvojn^ ponosen na ustavo svoje domovine, mnogo svobodnejšo nego ie bila ustava drugih nemških držav Znana mu ie bila voivodova vojaška avtokracija :ezuitska avtokracija VVurzburžanov in zidova gospodarska avtokracija Toda bilo \^ n:kaj drugega čitati o tem v pismih in brošurah in stati sred: *ega videt-' na lastne oč vse to drri" zatirane :n očitno zasmehl ivo na- ga je v življenju «ovrožn>1. Prucri naeOb je eaist imiena- V tem primeru saniomorijec noče, da bi bilo s samonioram omadeževano njetrovo ime ari umJean mnr njegove družine. V Do vrato samomorov epravilia pariška policija umor sodnega svetnika Prinrea, kom-proni/1* kanega v znam" aferi Maviskega. Tretja pobuda je dob^aželiiino^t. V ♦.-'tkem primi eru hoee samomorilec, bodfci da br i me'i ođ nizove smuti korist njegovi sor din.'Ik;. bo ,:.-! da se je zavaroval m življenje aJ«i da notV Kfmatilj svoj.nm dedle^m lobenrih dol-tjov ali pa da je priSel v fcttokrm. V pvvo vrslo samomorov spada lanimno? dn?4;ulja«na Cro\Vif va Po SO letih iz ječe Itaihjan«ikii iisti prioboujejo zanimivo poročilo o dela\xm, kri >e bil leta 1887 kot 24 letoii mJadenič obsojen »uradi umora snoje žene na dosmrtno je5o. Prepeljala so L, ker je bilo njegovo vedenje v»eh 50 let vzorno. Ko ao ga z oito&ka Pianoae prepeJjaihi i Jadjo v Livorno in je pr> 50 letih zag-ledail datnaSnjti s»vet' nu hote' verjel svojim oženi. Sicer pa tada ni rnida, saj m" poznal nobene pridobi tve nedeg* stoletje. Avrtomohritka *n elefctrike se je sTSno ba/1. o telefonu in leti Mh pa rAnih ni imel pojrna. Tudi seohanje^rn irtaMjiamakega dena»nja nri spUBnal. Najgilobr vtis m napravile nanj ženske, o katerih prarvn, da ao se od leha *887 navj AdtMi. lcad*» kailoor mr«3ki. enaiko kakor rnođki «e udeležinieio poMtđte. skratka ženske so ae ▼ ■dbjfc BO >etfh najlbolo ii^Jr^inonale. Zdravnik morilec V Amfflgijf imajo le dani najs>tra^nejdo aodino obravna zadnjb let- Njen fcdostni junak fm iirKii jak I adrarvruik dr. Ruzton, obtožen, da je mareap'1 trupbi avoje žene im avoje rthinlcinje. cnii*-ofcrvaivl>ene ostanke so nadid v dolrni MoBoiiJRkji oddeAek dO rrefo zaklpuSkov. T>o-gnafl je, da gtre na drve žernkii trupli, da T*' nvtrBec dobno poni«! ?love8co amatomdjo !dftvmika m takoj arretiraih čl prišel je pred poroto. Njegov aloMn lefi na dftenn. toda po angleških aakmth ne more biti brez neposrednrih dkiuaiBov otlvce t*sojen, pa n»i !2ovore proti njomn ie talko moSne indicije. Ker ao pa iapovednfle vne pn:|?e obtežftno n\ '»btoženoa, bo dir. RuTton« fcrjtjb term dW^>-'•^la nsthižma t—an> VSE JE ODPUACENO Žena l^uboicu. Mnft mi je braojavfl. — Kaj ti pa braojavfja? — Braojavka ae glnai: Ne vm*aj ae lomov, vse, tj Je odpudčeno. — AH veS- kakšna razlika je med »generalno skuinjo rn premiero opere? — Na generalki se ponaljVajo komadi, ki gredo slabo, pri premieri pa tisti, ki gr^-do najbolje. Moralno ogor&enje — Ve*te gospod, de bi imel take obroke kakor jih kna te vi, bi tožil aro jo ženo za odškodnino. silje. Mladenič je vide1 kupčije z visokimi službami in uradi, norčevanje iz pravičnosti, odiranje ljudstva. Krisno, bogato blagoslovljeno deželo so pustošil; in plenili, na tisoče mož so nasilno odvlekli k vojakom, desettisoči so gladovali razcapani, stotisoži so propadali na telrsu n na duhu. V požresnosri in razuzdanosti se je valjal nenasitni dvor, v pestr h uniformah se je drzno Šopirilo nas»il e prezirljiva samovoVa je strupeno triumri-rala nad jasno, plemen'to ustavo V državn' upravi se ji? bila razpasla korupcija. Pravica je bila poteptana, svoboda vsem tako draga, zlata svoboda, ie bila postala predmet roganja m cunja, s katero sta si vojvoda in jezuit brsala zad-nico. Prav'čno. ne koče ogorčenje je navdajalo mladenča. možato ie napenjalo rre-gova smela zagorela Hca raz'/nem.i'o niočne.;e temno modrino uletu rt oči Oh. ta njegova svežost. mlada zgovornost Oh ta njegov p-emenit: gnev' ?n to njegovo ogorčene' Razjedajoča žaV>st nad propadanjem domovine 'e oretresala starega Johana Daniela rlirpprechta. Zdaj je polagal ta pošteni, sireni mož vse svoje upame na mladeniča in pusti večeri osamljenega starca so oze'enell m vzcveteli pod vplivom niegove svefe nom'adn0 mladosti SJznjsrja Josip ZnpandA. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jeuerftefc. — Sa opralo in dal usta Oton Chrintot. mm Val ? Ljubljani.