Izhaja ^	;
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo. 'Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4 —
» Nemčijo...........» 5-—
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm2. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte in zahvale po 20 h za 1 cm2. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat ; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista ,,Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 16. februarja 1917.
Št. 7.
Udanostna izjava horošliili Slovencev.
„Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je dne 7. 2.1.1. poslalo v imenu koroških Slovencev na Nj. ekscelenco gospoda ministrskega predsednika Henrika grofa Clam-Martinica sledečo izjavo:
Vaša ekscelenca!
Ker v poklonitveni deputaciji vojvodine Koroške skoraj 100.000 slovenskega prebivalstva ni bilo zastopanega, sili v teh dneh, ko stopajo ljudstva vseh dežel staroslavne monarhije pred vzvišeni prestol Habsburžanov, da prejasni cesarski hiši iznova izrazijo prisego večne zvestobe do vladarske hiše in monarhije, tudi slovensko prebivalstvo koroške dežele, da pred stopnicami prestola priseže neugasljivo ljubezen in udanost do nad vse ljubljene cesarske dvojice, podedovane cesarske hiše in monarhije.
Vašo Ekscelenco prosimo, da blagovoli ta naša najodkritejša in najgloblja čustva na Najvišje mesto sporočiti.
Za male narode.
Svetovna vojna je poleg velikega gorjà prinesla vendar tudi nekaj dobrega. Vojskujoče se države so takorekoč čez noč začele kazati strašno skrb za male narode in njihov obstoj. Sovražne veledržave razglašajo celò vsemu svetu, da hočejo male narode osvoboditi in jim zagotoviti obstoj in kulturni razvoj. Da jih pri tem ne vodi skrb za male narode, ampak le lasten hasek in da si s tem hočejo pridobiti le simpatije in naklonjenost nevtralcev, ni težko pogoditi. Katera država pa se je pred vojsko brigala za male narode, niti za lastne male narode, tem manj za tuje. Med vojsko so so celò pogosto slišali glasovi, da je narodnostno načelo doživelo polom m da živ krst ne bo več povpraševal za njim.
In vendar je ravno narobe res ! Vprašanje o bodočnosti malih narodov je stopilo v državni politiki vseh modernih držav ua prvo mesto, in nanj se opirajo vse važne državne note in izjave velikih držav. Velike države same so poklicale
zopet na površje narodnostno vprašanje in ga ne bodo mogle več utajiti, ko bo vojne konec.
Avstrijski mali narodi, med njimi v prvi vrsti Slovenci, so vedno jasnij in odločno in neštetokrat slovesno izjavljali, da iščejo svojo bodočnost nepremakljivo le v lastni monarhiji, ki edina po svoji ustavi in svojem poklicu jim zagotavlja bodočnost in obstoj. To svoje načelo smo Slovenci med vojsko slovesnò obnovili in to prisego zapečatili s potoki junaške krvi.
Mali narodi modernih držav so pa v tej vojski tudi pokazali svoje posebne vrline, ki se v mirnem času niso dovolj opazile in cenile. Kljub temu da mali narodi niso imeli dovolj sredstev za kulturni razvoj, da so se jim v tem oziru stavile celò velike ovire, so mali narodi pokazali veliko mero inteligence (razumnosti); dokazali so občudovanja vredno vztrajnost in duševne vrline ter so se izkazali kot najboljši vojaki. Večen boj za obstanek jih je zbistril in njihovo odporno silo okrepil. Večje države bi z malimi narodi v kulturnem, državnem in vojaškem oziru mnogo izgubile. Zdi se, da so se tudi pri nas začeli briht-nejši ljudje tega zavedati.
Sam naš presvi tli cesar je v svojem manifestu na svoje narode dal slovesno obljubo, da hoče biti svojim narodom pravičen in mil knez, da hoče spoštovati njihove ustavne svobode in druge pravice in skrbno čuvati enakost pravice za vse.
V avstro-ogrski noti na Wilsona in papeža, v kateri c. in kr. vlada odgovarja na odklonitev miru, se nahaja stavek: „V mirnem zaupanju bodo zvezne sile nadaljevale boj za svojo pravico, dokler ne bo izsiljen mir, ki zajamči lastnim narodom obstoj, čast in svobodo razvoja...“
Nemška vlada je 31. januarja 1.1. v odgovoru na Wilsona izjavila, da je zelo zadovoljna, ker soglaša z marsikaterim Wilsonovim načelom, „kamor spada na prvo mesto pravica samoodlo-čevanja in enakopravnost vseh narodov."
Tudi v časopisju v Nemčiji prodira ta misel vedno bolj. V ,.Berliner Tageblattu" piše dr. Haas, da naj Evropa v miru ne pozabi izvesti pravice vsakega naroda do kulturnega življenja, do lastne šole, do lastnega jezika in do obsežne avtonomije.
Če velja to narodnostno načelo za narode v drugih državah, velja to tembolj za našo državo, kjer je narodnostno načelo že priznano, enakopravnost narodov v temeljnem državnem zakonu zajamčena in je ohranitev malih narodov državna ideja.
V monarhiji ne gre za to, ali se more proti Nemcem ali brez Nemcev vladati, ampak edino pravo načelo je, da se ne bi smelo proti nobenemu katerikolemu narodu in brez nobenega njenega naroda vladati. Kdor se odreče temu načelu, ta se izreče proti monarhiji kot taki, ki ni država samo enega ali drugega naroda, ampak je država enakopravnih narodov. To opravičuje tudi njen obstoj in mora biti njen poklic.
Priznavati pa narodom svobodni razvoj in enakopravnost pa ni toliko, kakor usiljevati mu drug jezik, izključevati njegov lastni jezik iz šol, uradov in javnega življenja. Saj so narodi, ki so izgubili svoj jezik, izginili in jih ni več.
Narodnostno načelo, pišejo „Narodni Listy" pa ne obsega samo priznanja jezikovnih pravic, ampak tudi resnično blagohotno skrb za kulturni razvoj in gospodarsko blaginjo naroda.
Za male narode, to je torej postalo v tej vojski geslo držav, ki obeta malim narodom boljšo bodočnost !
Bodo podmorski čolni odločili zmago?
Avstro-ogrska in nemška admiraliteta sta se na vojskovanje s podmorskimi čolni dobro pripravili in resno premislili vse okoliščine, ki pridejo pri tem morda v poštev. Na podlagi njunih izjav je Bethmann-Hollweg izrazil sodbo, da bomo zmagali. Na kaj se opira ta račun?
Sovražniki že tudi ne žive v preobilju in zlasti Angleška mora 60 do 70 odstotkov živil uvažati. Tudi na uvažanje lesa za premogovnike iz Skandinavije je Angleška navezana, pa tndi na uvoz raznih surovin za vojni materijal. Na Francoskem in v Italiji že sedaj silno občutijo pomanjkanje
Podlistek.
GlobaškI zvon.
Kaj lepo pel si dnes slovó, naš zvon iz temne line, razlegal tvoj se don glasnó črez širno plan doline.
Tvoj tek tako legak, krepak, mogočen tvoj je glas, ponosno dviga se v mrak, k molitvi kliče nas.
Globaški zvon, ti krasni zvon, kak poln si bil vrlin, in glasno vzbujal je tvoj bron na dom mi blag spomin.
France Brandner:
Z Bogom, z Bogom, dom hpasan.
A zdaj, oj zvon, je došel čas, da ti se posloviš, nikdar več, zvona mili glas, nam duše ne zvedriš.
Hrepenenje v srcu skrivno goni vedno me domov, gledat tja prirodo divno, slnšat tjakaj glas zvonov.
, °šton vsak fai slehérn otrok in otožen bo vsak d
Tam doma je vse krasneje: polje, gora, hrib in gaj, zvon zveni doma mileje, lepši solnca je sijaj. —
Nebeški glas tvoj, jasni zvon, na dno srcà mi sega. ker milo joka dnes tvoj don, žalobno se razlega.
Kako veselo si zapel nam pesem mirnih časov, oznanjal nam Gospodov dan v družbi svojih bratov.
obliko spremeniš sedai oznanjal boš gorjé. J’
Oznanjal si nam ljubi n za zmago boš zapel V društvu drugih boš ti za mir — boš zadonel.
Let preteklo je obilo, kar zapustil dom sem svoj, in na tuja tla kanilo vročih solz mi vže nebroj.
Poslal misli črez gorovje. Urno, urno plujejo v moje daleko domovje, da se tam vzradnjejo.
In tožno zdihoval si ti, ko legel v grob trpin, si pel glasove žalosti iz stolpa visočin.
V zboru svojih bratcev si tak’ lepo se glasil, v zbranem spevu složnosti tolažbe si delil.
V slavo domovine naj tvoj bron se zdaj giaJsj za dom, cesarja krepko’ zdai sovragom naj zveni.	J
V Globasnici, dne 4. svečana 1917
Plakajoč so se vrnile in mi rekle: dom prodan, tuje roke ga kupile. —
Z Bogom, z Bogom, dom krasan!
premoga in gotovo že marsikatera tovarna za mu-nicijo stoji. Tudi prevažanje čet in potrebščin z Angleškega na bojišče bo zelo otežkočeno. V par mesecih se mora že pokazati, ali je ta račun pravilen ali ne. Angleži, voditelji sovražnih držav, bi bili prisiljeni za mir, ako se vojskovanje s podmorskimi čolni v ostrejši obliki obnese. Na vsak način, piše švicarski vojaški kritik polkovnik Stegemann, bo vojskovanje s podmorskimi čolni vojsko skrajšalo.
Da tudi sovražniki ne bodo križem držali rok, je seveda tudi gotovo. V Rokavskem kanalu med Angleško in Francosko imajo Angleži brzo-vozeče stražne ladje in položene številne mine. Ker podmorski čolni ponoči nimajo razgleda, upajo Angleži, da bodo tukaj vendar kolikortoliko vzdržali pomorski promet, četudi bo v pristanih Severnega morja in Atlantskega oceana nemogoče izkrcavati. Ker je zapadna obal Španske prosta blokade, upajo preko Španije in Francoske dobivati blaga čez kanal.
Toda tudi v kanalu so podmorski čolni že pred 1. svečanom delovali in bodo po tem času gotovo še v večji meri. Vrhtega je dovažanje preko Španije pač prepičlo.
Kaj pa pravijo sovražniki?
Tolažijo se s tem, da je vsaka nemška akcija rodila protiakcijo; tako da so Nemci od cepelino-vih napadov pričakovali, da se bodo Angleži, omehčani, udali, pa so se varali. Priznajo pa, da je brezobzirno vojskovanje s podmorskimi čolni resnejše in nevarnejše orožje. Francozje si ne prikrivajo nevarnosti, upajo pa, da bo še vendar toliko trgovskih ladij ušlo in prišlo na svoje mesto, da bodo vzdržali. Zavedajo se pa prav dobro vpliva te akcije na nevtralce, ki se branijo podajati se v nevarnost. Res so velike paroplovne družbe ustavile promet po morju. Drugače je seveda s francoskimi in angleškimi družbami, ki so militarizirane in morajo mornarji kakor vojaki na bojišče. Francozje naglašajo, da niso nič manjši patrijotje kakor so Nemci, in da si bodo radevolje pritrgovali, udobnosti žrtvovali in trpeli.
Amerikanci pri vsej resnosti položaja niso izgubili svojega humorja. „United Prefi“ poroča namreč iz Newyorka: Neoborožena ameriška tovorna parnika „Orleans“ in „Rochester“ se kosata v tekmovalni vožnji čez Atlantski ocean za čast, kateri izmed obeh bo prilul najprej v nevarno cono.
Med sovražniki se pa slišijo tudi obupni glasovi. Tako piše „Morningpost“: „Če se Nemčiji posreči, odrezati Angleško na morju in se ne ozirati na glasove nevtralcev, bo dobila vojsko.11 Vsekako je po dosedanjih poročilih delovanje podmorskih čolnov zelo uspešno. Tako poroča Wolf-fov urad, da je bilo samo na 9. svečana potopljenih sedem parnikov in tri jadrnice. Bile so obložene z železno rudo, pšenico, orehi in lesom za premogovnike. Nadalje je bilo potopljenih 10 parnikov in 13 jadrnic, skupaj 32.000 ton ter osem ribiških parnikov.
Kako je z vojsko.
Na vzhodni fronti se večji boji še niso razvili, je preveč snega in mraza. Pač pa se poročajo za nas srečni poizvedovalni boji. Tako so naši pri Stanislavu udrli v ruske jarke in se s plenom in ujetniki vrnili; ravnotako pri Raliczu in Worouczynu, ruski napad z ročnimi granatami v dolini Putne se je pa ponesrečil.
Živahno je delovanje artiljerije na italijanskem bojišču. Sovražni napadi iz Št. Petra so se ponesrečili. Naši napadi so pa lepo uspeli. Tako so 9. t. m. oddelki pešpolkov 86 in 87 in drugi zavzeli več sovražnih jarkov, prizadjali Lahom krvave izgube, ujeli 15 oficirjev, 650 mož in zaplenili 10 strojnih pušk in drugega materijala. Tudi na Tirolskem so zavzeli naši eno laško postojanko in napravili ujetnike.
Na Francoskem so se začeli večji boji. Ali se bojijo sovražniki, da ne bi Nemci prevzeli v napadanju vodstva in hočejo tam Nemce z napadi vezati, ali pa so sovražni napadi priprave za veliko ofenzivo, se še ne da dognati. Boji se vršijo na obeh straneh reke Ancre. Angleži so bili odbiti.
VMacedoniji so po uspešnem artiljerijskem obstreljevanju napadle naše čete sovražno višinsko postojanko vzhodno od Paralovega in jo zavzeli ter nekatere tabore za fronto.
t Veleadmiral Haus.
Avstro-ogrsko mornarico je zadela izredno huda izguba. Mornariški poveljnik, veleadmiral Anton Hans, je dne 8. svečana ob 11L uri umrl za pljučnico ; bolan je bil več dni.
Haus je prvi v naši državi nosil naslov vele-admirala. Ta naslov je pa tudi zaslužil. Kljub neugodni legi naše morske obali in kljub velikanski
I premoči Francozov in Italijanov na Jadranskem morju je naša mornarica podvzela akcije, ki so vzbujale občudovanje. Haus je znal s svojo razmeroma maloštevilno mornarico tako razpolagati, da je sovražnika občutno oškodoval in ga neprestano priklenjal. Našo mornarico, pri kateri je bil Haus zelo priljubljen, preveva vseskozi junaški duh. Kako sijajno so se držali naši mornarji v vseh bojih proti veliko močnejšemu nasprotniku! Veleadmiral Hans ima pa tudi za razvoj naše mornarice velike zasluge.
Haus je sin slovenske zemlje. Narodil se je v Tolminu leta 1851. in je gimnazijo obiskoval v Ljubljani. Slovenščino, ki jo je seve popolnoma obvladal, je ljubil in so je s svojimi slovenskimi znanci rad v njej pogovarjal.
Slava njegovemu spominu!
Dnevne vesti.
Tržaški zastopniki pri cesarju. Deputacijo mesta Trsta z okolico je sprejela cesarska dvojica obenem z deputacijami drugih dežel. V deputaciji so bili: cesarski komisar dvorni svetnik Ivan pl. Krekich-Strassoldo, veletržca baron Rihard Agbori in baron Kinon Rally, veleposestnik Anton Miklavec in inženir Valter Overhoff. G. Anton Miklavec se je predstavil cesarju slovenski z besedami: Veličanstvo, najudenejši Anton Miklavec, rojen v tržaški okolici, svoječasni poslanec tržaške okolice, si dovoljujem izraziti Vašemu Veličanstvu vdanost tržaške slovenske okolice! Cesar je odgovoril slovenski: „Hvala!“ Cesar je nato vprašal nemški: „Vi ste rojen v Trstu?" — „Da, Veličanstvo." — „V okolici?" — „Da, Veličanstvo."
—	„V kakšni razdalji mesta?" — „Pol ure, Veličanstvo." — „Kako se imenuje kraj?" — „Sv. Ana." — „Kako je z aprovizacijo pri vas?" — „V teh resnih časih, Veličanstvo, še precej dobro." S prijaznim nasmehljajem mu je cesar podal roko in se obrnil k naslednjemu članu deputacije. — Cesarica je nagovorila g. Miklavca italijanski: „Kako je sedaj v Trstu?" „Veličanstvo, v tako resnih časih, kot so sedanji, še precej dobro." — „S čim se pečate sedaj, ko niste več občinski svetovalec?" — „S splošnimi stvarmi, posebno sem zaposlen v aprovizaciji." — );iTo je lepo za Vas. Priporočam Vam kar najtopleje, da nadaljujete svoje delo za blagor ljudstva, dokler se ne konča ta naša grozna vojna!" Ravnotako prijazno je cesarska dvojica sprejela tudi deputacijo slovensko tržaške „Kmetijske družbe".
Izpremembe na dvoru. Z zelo milostljivim lastnoročnim pismom in z naj toplejšo zahvalo za izborno službo cesarski hiši je odpustil cesar Karel I. iz službe: kneza Montenuovo kot prvega naj višjega dvorjana, grofa Lanckoronskega kot najvišjega komornika, grofa Berchtolda kot drugega najvišjega dvorjana, in dr. Fr. barona pl. Schiefila kot ravnatelja cesarske pisarne; imenovani so bili: Princ zu Hohenlohe-Schilliugsfurst za najvišjega dvorjana Nj. Veličanstva cesarja, grof Berchtold za najvišjega komornika, dr. vitez pl. Polzer za kabinetnega tajnika in sekcijskega načelnika v Naj višji kabinetni pisarni, ki mu je izročeno vodstvo iste, potem dr. Frid. pl. Schiefil za člana gosposke zbornice.
Cerkvene vesti. Župnija Št. Jurij na Vinogradih, inkorporirana kolegiatnemu kapiteljnu v Velikovcu, je razpisana do 24. marca, župnija Meiselding, patronat krška škofija, do 28. marca.
—	Postni pastirski list prevzviš. kneza in škofa dr. Adama Hefterja obravnava o potrebi pokore. Pred vojsko je bilo človeštvo pogreznjeno v greh in zlobo, med vojsko se je le majhen del ljudi pač poboljšal, premnogi pa so postali le še slabši. Šopiri se neverjeten pohlep po imetju, brezobzirno se pogostoma izkorišča stiska bližnjega, pregreha nečistosti dviga bolj nesramno svojo glavo kot kdaj poprej, posebno v mestih. V duhu pokore darujmo Bogu vse velike žrtve, ki nam jih nalaga vojska. Brez spokornosti ne moremo prestati groznih nadlog vojske in minila bi nas potrpežljivost, Duh spokornosti pa nam prinaša sladko tolažbo. Toda post brez usmiljenosti je prazen, pravi sv. Avguštin. Škof izpolnuje le svojo dolžnost, ki jo Cerkev nalaga svojim škofom, če se obrača na vernike škofije s prošnjo, da pošljejo za mestne reveže v Celovcu in okolici ter Beljaku na škofa živil od tega, kar jim je ostalo v lastno porabo. Bog se ne ozira na to, kolik je dar, ampak s kakšnim namenom se je dalo.
Premestitev v železniški službi. G. revident Franc Blažon je iz Prevalj premeščen v Sinčovas.
Osebna vest. G. dr. Janko Kotnik je v ruskem ujetništvu nevarno obolel, pa se mu, hvala Bogu, bolezen obrača na bolje.
Promet z inozemstvom. Od 10. svečana naprej se po poštnem naročilu iz inozemstva (razen Nemčije) ne sme prekoračiti znesek 200 K, ravno tako ne znesek v inozemstvo protivrednosti 200 K.
Tifi. g. dr. Ivan Lučovnik, vojni kurat v Gradcu, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo-rdečem traku.
Mraz. Po zelo mili zimi v začetku nas je obiskal občuten mraz, ki je v Celovcu v soboto 10. t. m. dosegel svoj višek, 28° C, ob petih zjutraj celò 32° C. Dne 12. je mraz precej ponehal in se je nadejati toplejših dni. Na Češkem in v severni Nemčiji je vreme prav milo. Tako izkazuje Hamburg + 1, Memel +1 in Berolin —1°.
Pomanjkanje premoga. Po mestih zelo primanjkuje premoga. Zato so po več mestih zaprli šole in gledišča. Na Dunaju je cesar Karel dal 200 konj iz cesarske konjarne, da so mogli revežem pripeljati premoga. Ne manjka namreč premoga, ampak vozov in vozne živine. Organizacija konsumentov v Celovcu je zahtevala, da se naj zapre mestno gledišče, kjer pokurijo vsak dan skoro četrt vagona premoga, premog pa se naj razdeli med reveže. Pameten predlog!
Celovško gledišče in pomanjkanje premoga. C. kr. deželna vlada je v izvedbi odredbe glede varčevanja s premogom odredila, da ostane celovško gledišče ta teden v torek in petek in bodoče tedne do nadalje ob pondeljkih in petkih zaprto. Enaka odredba 'glede celovškega kina ni bila potrebna, ker se v njem ne neti.
K uporabi surove masti. Kakor se nam od poklicane strani iporoča, je c. kr. deželna vlada dala za poizkušajo surovo mast razpuščati, da bi dognala, katera izmed koroških tvrdk bi iz surovin izdelala največ po najnižji ceni in najboljši kakovosti. Koroška vnovčevalnica za živino bode te dni vv obratih Wohlgemuta v Beljaku in Fiih-rerja v Št. Rupertu pri Celovcu, nadalje tvrdka Pavel Hatheyer v Celovca po 2—400 kg surove masti pod nadzorstvom organov koroške deželne preizkuševalnice za živila razpustila, izdelan surov loj kemično preiskan in določena cena za izdelovanje. Po uspehih teh poizkusov se bodo storili nadaljni koraki; pa že sedaj se lahko reče, da bo s tem dosežena nižja cena jedilnega loja. Tudi bo pri izdelovanju udeležena koroška vnovčevalnica za živino in bo konečna ureditev do najpozneje 15. sušca 1917 izvršena.
Pozdrav s fronte. G. poročnik Jul. Fellacher nam piše: Stojim na goriško-kraški fronti in grudi, po kateri ljuti sovražnik tako strastno in poželjivo izteguje svoje strupene kremplje. Ne smem se sicer veliko gibati iz svojega podzemeljskega bivališča v kraški jami, kjer si po desetih dneh napora krvavo zaslužimo deset dni takozvanega počitka. S Primorci se imenitno razumem — čutijo pač enako kot mi, ker imajo iste težave na hrbtu. Oni so najboljša in najzanesljivejša straža proti Italiji po vojski.
_ Pozdrave	Fellacher.
Smarjeta pri Velikovcu. (Razne novice.) Zgubil seje VajentinValenti pd. Begmohar, kajžar na Želinjah. Že dolgo ga je mučila huda prsna bolezen, vsled katere se mu je omračil um. Mlad fant ga je peljal v Celovec, da bi ga spravil v kak zavod. Ker pa ni imel s seboj zdravniškega spričevala, ga niso sprejeli nikjer. Ker se je mož branil vrniti se, ga je fant pustil v Celovcu, sedaj ga pa ne najdejo nikjer. Naznanilo se je orožnikom, pa dosedaj brez uspeha. Bil je sicer priden človek. Uboga žena od bridkosti ne ve, kaj bi počela. — Slovo od zvonov je bilo tudi pri nas težko. Še le 1. 1901. so se napravili zvonovi na Želinjah in 1. 1909. pri podružnici sv. Katarini. Sedaj pa smo so morali posloviti od njih. Dekleta so jih lepo ovenčala in spremila daleč čez mejo župnije. Pri župni cerkvi v Šmaijeti so vzeli dva srednja zvonova, ostal nam je še veliki, zaslužen vsled visoke starosti. Vlit je bil že leta 1526. in ima lep glas. Kedaj nam bodo zopet doneli ubrani zvonovi iz visokih lin?
Velikovec. (Pogreb junaka.) Pogreb dne 3. t. m. v Celovcu umrlega četo vodje Ivana Čarfa, katerega truplo je bilo semkaj prepeljano, se je tukaj dne 6. t. m. ob ogromni udeležbi vseh slojev ljudstva brez razlike mišljenja najsijajnejšo vršil. Takorekoč vse mesto se je udeležilo njegovega pogreba. Udeležili so se pogreba tudi učenci „Narodne šole" s čč. šolskimi sestrami. Ob pokojnikovi rojstni hiši Je najpoprej truplo blagoslovil č. g. dekan S. Čemer ob asistenci čč. gg. kanonikov Žela in Kotnika, potem je pa sprevod vodil č. g. župnik Treiber na pokopališče v Št. Rupert in pokojniku na grobu tudi v slovo govoril. Tako se je pokojnikova želja izpolnila, da je bil na istem pokopališču pokopan, Ider počiva tudi njegova tako zgodaj umrla mati. Cč. šolske sestre so zapele ob grobu ginljivo žalostinko „Nad zvezdami". Kako veliko smo zgubili s pokojnim junakom Ivanom Čarfom! Povsod, pri posojilnici, pri izobraževalnem društvu in drugod je z veseljem sodeloval pokojni tako nadarjeni, vsestransko omikani in tako ljubeznivi slovenski mladenič. Bog naj mu bo za vse obilen plačnik ! Slava njegovemu spominu, pokoj njegovi duši!
Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn.
tolaži
bolečine.
Predvojne cene: 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.	m-a
Gradnlca. Težko je obolel na slepiču obče-spoštovani g. Kebernik ter bil operiran v sanatoriju »Mariahilf1* v Celovcu. Globoko sočutje kažejo vsi sosedje, ki mu želijo zdravja od Marije Pomočnice, da bi jim ohranila vzor-soseda.
44. državna dobrodelna loterija. V podporo dobrodelnih in splošnokoristnih naprav se napravi 44. državna loterija za civilne dobrodelne namene. Žrebanje te nad vse priljubljene denarne loterije se vrši 22. februarja 1917. — Kakor je razvidno iz igralnega načrta, je z dobitki bogato opremljena in izkazuje glavne dobitke po 200.000 kron, 60.000 kron, 30.000 kron, 20.000 kron itd. Srečke se dobivajo po 4 krone v kolekturah, pri poslovalnicah za razredno loterijo, v tobačnih trafikah, menjalnicah, pri davkarijah, poštnih uradih itd.
Politični pregled.
Nemški cesar na Dunaju.
Cesar Viljem se je mudil te dni na Dunaju, kjer je našemu presvitlemu cesarju vrnil njegov obisk v nemškem glavnem stanu. Pri pojedini 12. t. m. je naš cesar nazdravil cesarju Viljemu, povdarjajoč tesno politično in vojaško zvezo obeh držav, prijateljstvo obeh dinastij. To sporočilo svojih prednikov bo ohranil in skrbno gojil. Napitnico je končal: „Nj. Veličanstvo nemški cesar in kralj pruski, moj zvesti prijatelj in zaveznik, naj živi F — Cesar Viljem je odgovoril, zagotavljajoč svojo zvesto in nepremakljivo prijateljstvo. V tem prijateljstvu je jasen izraz tesne in v skupnem boju še okrepljene zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Bog daj, da bi ti trdno združeni deželi po tem resnem in velikem času kmalu zopet postali deležni zagotovljenega miru in srečne bodočnosti. „Nj. Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski, moj zvesti prijatelj in zaveznik ter Nj. Veličanstvo cesarica in kraljica, hura!“
Nevtralne države In vojna s podmorskim čolni.
Nevtralne države so vložile zoper poostreno vojskovanje s podmorskimi čolni pri naši in nemški vladi vsaka svoj protest, vabilu Wilsona pa do-sedaj še nobena ni sledila in prekinila diplomatane zveze. Nasprotno: Švica je prevzela varstvo nemških interesov v Ameriki in Španija ameriških v Nemčiji, kar se lahko smatra tako, da ne bosta prekinili diplomatičnih zvez. Kaj pa storijo južnoameriške države, se še ne more presoditi, Vsekako so bile neuradne izjave Brazilije in Argentinije precej ostre.
Nagovori deželnih glavarjev pri poklonitvenih deputaci j ah.
„Slov. Narod“ poroča: Kakor znano, je sprejel cesar pretekli teden poklonilne deputacije avstrijskih kronovin ter je v milostljivih besedah odgovarjal na poklonilne nagovore deželnih glavarjev. Večina glavarjev je nagovorila cesarja v nemškem jeziku, glavarji dežel z nenemško večino so govorili v dotičnih deželnih jezikih. Ga-liški glavar (deželni maršal) je govoril le poljsko in rusinsko, češki najvišji deželni maršal je govoril najprej češko, potem nemško in zopet češko; moravski glavar češko in nemško; štajerski deželni glavar je govoril le nemško, cesar pa je v od-govoru rabil tudi slovenske besede ter je na ta način podučil štajersko deželno gospodo, da zastopajo dvojezično deželo; tudi kranjski glavarje govoril, izvzemši začetni in končni stavek, izključno nemško; koroški seveda ni izgovoril nobene slovenske besede. V splošnem se da reči, da so se le Čehi in Poljaki držali načela narodne enakopravnosti.
Državni zbor.
Parlament bi imel mnogo in nujnega dela. Po prvih poročilih bi imel biti že davno sklican. Sedaj pa nas tolažijo dnevna poročila, da bo maj-
nika, druga celo, da bo junija sklican. Ga li vlada zadržuje? Mislimo, da ne. Saj je stal sedanji ministrski predsednik grof Clam-Martinic še lani v bojih za parlament v prvih vrstah. Tudi vojaški krogi so se izrazili, da jih parlamentarno delovanje ne more motiti. Kje je torej coklja? Zadržujejo le nemški nacionalci in krščanski soci-alci, ki ne marajo parlamenta, dokler se ne izpolnijo njihove narodnopolitične zahteve. Naj pa to tudi jasno povedo pred ljudstvom, da bo vedelo, pri čem da je.
Koroški gospodar.
Naš gospodarski položaj.
Ne domišljujemo si koroški Slovenci, da bodemo kaj soodločevali pri prihodnji ureditvi naše monarhije. Nas tudi najbrž nihče vprašal ne bo; a živeti hočemo na zemlji od prednikov podedovani, hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje. Bomo-li to dosegli? Vojska zahteva strašno velike žrtve. Ne bodemo-li mi tudi ena teh žrtev? Tukaj ne mislim na nas kot Slovence, ampak na rod kot tak: ali bodo otroci sedanjih gospodarjev še gospodarji te zemlje. Ne mislim na opustošenje po sovražniku, katero se mi zdi neverjetno, tudi ne na prisilno razlastitev (odvzetje zemlje) po državi in izročitvi drugorodcem — kot Dobernig hoče — ampak le na gospodarski razvoj po vojski: Bomo-li v tem razvoju imeli dovolj življenske sile, ohraniti zemljo svojim.
Gre za to, ali bodemo mogli nositi bremena, ki bodo posledica vojske. Če mislimo, da bode treba vse vojne stroške poplačati in da ti stroški že dosegajo blizu četrtine vsega ljudskega premoženja. Ali bode kmetu mogoče izhajati? Na Nemškem se razmotriva misel ves vojni dolg kar naenkrat plačati, kar pomeni, da bi posameznik moral 1ji svojega skupnega premoženja oddati. Bodo-li mogli kmeti potem izhajati? Če pa se bodo samo obresti plačevale, tudi tedaj ne bode boljše. Eno je gotovo. Kmet, kateri ne uporablja vse sodobne strokovne znanosti v povzdigo kmetije, bode navzlic vsej svoji pridnosti težko izhajal. Dobrega strokovnega napredka med nami pa skoraj ni. Preostaja nam le eno. Ali pomnožiti strokovno znanje in po tem znanju povzdigo kmetije ali pa propad. Železen korak zgodovine ne pozna drugega izhoda. V tem tudi tiči pomen »vseslovenske kmetijske družbe". Ljubezen do sebe pa nam pravi, da v slučaju, ako ne pride do uresničenja te misli, si moramo sami pomagati. Drugače bodemo podobni jetičnemu človeku, ki gleda smrti v obraz. Nevarno je le, da bi bilo dete mrtvo rojeno kot naša »vnovčevalnica živine".
Druga zadeva, ki bode po vojski za kmeta velike važnosti, je gotovo delavsko vprašanje. Da kmet s samimi vojnimi invalidi in bebci ne more izhajati, je jasno. Ne ve pa se, če bode kmet v srečnem položaju, zdrave, mlade moči obdržati in jim nuditi iste ugodnosti kot mesta in industrija. Ničeva tolažba pa je, da vojska uči, kje je boljše živeti, ali v mestu ali na kmetih. Kes je: sedaj ob vojski bi marsikateri rad živel na deželi, a delal še ne. S prisilnimi odredbami pa se še nikdar ni kaj poštenega doseglo.
V	toliko je slovenski kmet na boljšem od nemškega, da je njegova kmetija le majhna in v prvi vrsti navezana na delavno moč družine in da še mnogo poslov tovarno in mesto šteje za tujino, kar pri Nemcih ni.
Da nas mirni čas po vojski ne najde nepripravljenih kot nas je našel vojni čas, je treba misliti. Seveda je vso delo težko, ker ravno naj-čilejših moči ni doma in ker še med ljudi ni prodrla vsestranska misel o potrebi poglobljenja gospodarske izobrazbe in posebno še ne o primerni uravnavi vprašanja glede delavnih moči. Včasih se je reklo: dva človeka trije programi, sedaj pa se lahko trdi: deset ljudi, pa nobenega programa.
Gospodarjem v zabavo med vojsko.
V	celovšem občinskem svetu je stavil občinski svetnik Mayr na župana sledeče vprašanje: Iz Lukača na Hrvatskem je došlo v Celovec dne 17. januarja 85 težkih svinj za tukajšnjo vnovče-valnico živine, oddali so jih tukajšnji klavnici in so jih mestni gospodje živinozdravniki ogledali. Od došlih svinj ste povrgli dve, ena 4, druga 5 mladičev, ki so bili skupaj z maternimi svinjami z dovoljenjem c. kr. deželne vlade prodani. Govorilo se je, da je bil večji del teh 85 svinj ženskega spola in od teh večina načasno breja. Vse svinje, razen dveh so bile zaklane in se je potem pokazalo, da je bilo mnogo svinj načasno brejih in so bili skoro doraščeni mladiči vzeti iz teles. Po mojem preiskovanju je bilo tukajšnjemu mesarju Košiču prodanih 330 kg napol razvitih pujskov, da jih pokrmi svinjam, ostali del pa je bil
uničen. Prosim gospoda župana za preiskavo, kako je bilo mogoče, da niso spoznali, da so svinje breje, kljubtemu, da ste v klavnici sami dve svinji povrgli, in so nadaljne svinje zaklali. Po moji sodbi je bila v tem slučaju velika gospodarska škoda, ker po eni strani meso nosečih svinj vendar ni dobro užitno, po drugi strani pa občini, ki je vdeležena pri vnovčevalnici živine, ne more biti vseeno, da vsled površnega poslovanja nastane precejšnja denarna škoda, ko je vendar znano, da so cene za meso strašno visoke in je za navadnega moža zato vživanje mesa nemogoče, s takimi dogodki pa menda meso vendar ne bo postalo cenejše. Če so že bile kupljene breje svinje — kupili so jih menda le veščaki — bi bili pač lahko počakali, da povržejo svinje in bi se mladiči prav lahko v mestu redili. Od tedaj so došle zopet svinje iz Hrvatskega in so bile med njimi vnovič breje. Nujno je torej treba prejkoslej ustaviti gospodarsko škodo, ki hoče, kakor se zdi, s takimi dogodki postati stalna.
Koroška vnovčevalnica živine je dala v „Fr. St." pojasnilo: Iz Hrvatskega in Ogrskega došle pitane svinje je poslala avstrijska centralna nakupovalna družba na Dunaju. Koroška vnovčevalnica živine sprejema te svinje kot prejemnica c. kr. deželne vlade za Koroško, jih kolje in mast in meso po vladnih navodilih uporablja. Nakup in nadzorstvo prevoza torej ni stvar vnovčevalnice, vsled česar Mayrovo očitanje glede površnega poslovanja zadene le uradne prejemne organe na Ogrskem. Spoznati, če so pitane svinje breje, ni tako lahka reč, če so svinje prav dobro pitane. Po zunanjih znakih ni bilo soditi, da so bile te svinje breje, ki so bile poslane kot pitane svinje za klanie. Pa četudi bi se bilo to prej poznalo, bi ne bilo pàmetno opustiti klanje. Ker sedaj je takorekoč izključeno dobiti za večjo partijo maternih svinj potrebno močno krmo. Se težje je rediti prasce, ne da bi shujšali. O uporabi mleka za iz-rejo prascev sedaj ne more biti govora. S klanjem teh svinj tudi ni nastala nobena škoda, pač pa narobe, ker svinje med dojenjem postanejo popolnoma suhe in izgubijo mast. Omenjeno naj bo tudi, da na Koroškem ni prav nobenega pomanjkanja mladih svinj.
Močnate jedi v gostilnah le za karte. Oblast je odredila, da se smejo v gostilnah, vojnih in skupnih kuhinjah dajati močnate jedi zanaprej le proti delu izkadnice za kruh in moko. Izvzeta so samo močnata jedila v juhi. In sicer je za vsako porcijo močnate jedi odvzeti gostu dovštevši 3. marca t. 1. polovico sedanjega na 50 gramov moke glasečega se odrezka izkaznice za moko, od 4. marca naprej na 25 gramov moke glaseči se odrezek karte za kruh in moko, ki se bo začel oddajati od tega dne naprej. Za osebe, ki dobivajo samo izkaznice za kruh, stopi do vštevši 3. marca namesto odrezka karte za moko polovico sedaj na 70 gramov glasečega se odrezka karte za kruh, od 4. marca pa na 35 gramov glaseči se odrezek nove izkaznice.
Klasifikacije konj se začnejo 1. 3. v Pliberku za občine Pliberk, Bistrica, Libuče, Blato, Žvabek, dne 2. 3. bodo za ostale občine sodnega okraja Pliberk pri Ahacu v Prevaljah, 3. 3. v Dobrlivasi za občine Dvbrlovas, Galicijo, Globasnico. 4. 3. za Škocijan, Rikarjovas, Žitarovas; za Železno Kaplo, Jezersko, Belo bo 5. 3. v Železni Kapli; za Djekše, Grebinj 6. 3. in za Pustrico, Rudo, Vovbre 7. 3. v Grebinju; za Št. Peter na Vašinjah, Tinje, Velikovec 8. 3., za Važenberk 9. 3. v Velikovcu, povsod ob 8. uri dopoldne.
Nabor privatnih žrebcev za 1917 se zavoljo omejitve železniškega prometa preloži, kakor poroča c. kr. dež. vlada, in sicer v Kleblach na pondeljek 19. februar 1917 na 11. uro dopoldne. V Št. Andražu v L. v petek 23. februarja ob 7,2. uri popoldne.
Nakupovanje konj. V vsakem kraju, kjer bo klasifikacija konj, bo c. in kr. armadna uprava na prosto roko nakupovala konje, pri čemer posestniki konj svoje konje lahko prostovoljno ponudijo.
Nova odredba glede obdačenega sladkorja. Z 18. svečanom stopi v veljavo nova odredba glede prometa z obdačenim sladkorjem, ki določa: Sladkor se sme oddajati le proti izkaznici za sladkor oziroma odjemalnemu listu za jemanje sladkorja po obrtnikih (§ 1). Množina za osebo za en mesec je za Celovec, Beljak in občine, ki mejijo na Celovec 1 kilogram, v vseh drugih občinah po deželi pa 3li kg. Za osebe (ne njihove družine), ki so zaposlene v neprestanih obratih kot obrtni delavci, za rudarje, za železniške in poštne uslužbence, ki se vozijo in imajo nočno službo, in za gozdarske delavce, ki so dalje kot en dan od svojega stalnega bivališča, se množina na mesec zviša na 1V3 kg. V posebnih ozira vrednih slučajih za bolnike morejo po zdravniškem potrdilu dovoliti politične okrajne oblasti največ do l1/* kg.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in -------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
IIIBLJUILJI « D IMaMaWWWWWMMfcUlilJ I
Pavličeva ulica št. 7.
Pšenične fine moke in za kuho se v mlinih vojnožitnega prometnega zavoda z ozirom na pičle žitne zaloge no sme mleti; če pride od zunaj nekaj vreč, je ta moka določena le za nevarno bolne, zlasti za belane na želodcu, če imajo zdravniško spričevalo. Pšenične debele moke je le pičlo in je določena le za dojenčke in nevarno bolane. Pripomni se, da bodo morale posamezne oskrbovane občine z dobljeno množino pšenične fine in debele moke brezpogojno do 15. avgusta 1917 izhajati.
Raznoterosti.
Izkaz zdraviliške statistike v letu 1916.
y sodnem okraju celovška okolica: Število prebivalcev 35.051 z 29 občinami. Porok 158, nezakonskih porodov 247, zakonskih 641, umrlih v starosti 1 meseca 60, 1 leta 153, do 5 let 220, od 5 do 15 let 23, od 15 do 30 let 42, od 30 do 50 let 57, od 50 do 70 let 152, nad 70 let 165; smrtnih ponesrečb 13, samomorov 8, uboj 1. — y sodnem okraju Trg: Prebivalstva 20.284. Porok 88, nezakonskih porodov 186, zakonskih 387, umrlih 1 mesec starih 26, 1 leto 68, do 5 let 107, od 5 do 15 let 13, 15 do 30 let 10, 30 do 50 let 35, 50 do 70 let 80, nad 70 let 95 ; smrtne po-nesrečbe 3, samomorov 5. — V sodnem okraju Borovlje: Prebivalstva 10.867. Porok 17, nezak. porodov 35, zakon, porodov 152, umrlih 1 mesec starih H, 1 loto 23, do 5 let 40, od 5 do 15 let 7, od 15 do 30 let 11, od 30 do 50 let 13, od 50 do 70 let 55, nad 70 let 66; smrtnih ponesrečb 3.
Izkaz izdelkov tobačne tovarne v Celovcu 1. 1916. Smotk: Havana viržink 810.000 kosov, trabuk 653.000, britanik 652.000, kub 2,248.000, portorik	4,760.000,	mešanih	inozemskih	2,402.000,
cigaril	5,942.000,	malih inozemskih	2,964.000,
skupaj	20,431.000	smotk.	Cigaret:	Memphis
77,158.000, dam 27,200.000, športov 125,359.000, dram 20,342.000,	ogrskih	131,739.000, skupaj
381,788.000 cigaret. Tobaka se je izdelalo 1,361.340 kg. 797 zaposlenim delavcem in delavkam se je izplačalo 651.443 K, starostnih in vojnih doklad 175.377 K.
Yolki v strelskih jarkih. Na fronti na Poljskem so se pojavili v velikem številu volkovi, ki so tako drzni, da v večjih gručah prihajajo celò v strelske jarke. Zgodilo se je celò, da so morali vojaki te vsled hude zime zlakane mrcine preganjati s strojnimi puškami.
Čemernost, slabopočutje in n e volj a so Sesto posledice zaprtja in slabe prebave. Jako mnogo Ijndi trpi vsled tega, ki pa tega niti ne opazijo, zopet drugi pa hočejo odpraviti isto z odvajalnimi sredstvi, ki dražijo čreves in slabe želodec. Vsem tem bodi povedano, da je na razpolago izborno, želodec krepčajoče odvajalno sredstvo:	Fellerjeve
čisto rastlinske rabarbara-kroglice z zn. „Elsa-kroglice". Točno, toda lagodno učinkujejo, ne navadijo človeka na stalno porabo odvajalnih sredstev in jih tudi ženske in otroci radi zauživajo. — Predvojne cene: 6 Skatljic tega izbornega želodčnega zdravila stane poStnine prosto samo 4 K 40 v. Naročajo se pri lekarnarju E. V. Peller, Stubica, Elsatrg St. 67 (Hrvatska). — Tudi Kellerjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-fluid“, 12 steklenic za 6 kron prosto poštnine, se lahko istočasno naroče, daje obojih domačih zdravil takoj na razpolago, če si je kdo v hiši radi prepiha ali vlage nakopal bolečine. — Elsarizdelki Štejejo že na tisoče prijateljev in pristašev.	(—ev—)
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam naznanijo pri preselitvah ali premestitvah poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Obenem tudi vljudno naznanimo, da bomo še dolžno naročnino povzeli po poštni naložnici ter prosimo čč. naročnike, naj vplačajo dotični znesek, sicer bi morali pošiljanje lista ustaviti.
g	“'
Postni pastirski list
prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega
s postnim redom za Kršho škofija za 1.1917
se dobi v
tiskarni Družbe sv. Mohorja.
===== Cena 10 vinarjev.	----
_a
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
IlilfìUII
najvišje cene za staro volneno robo, batirane odeje, raztrgane obleke, perilo, staro svilo, suk-nene odpadke, platnene kose, stari gumij, vseh vrst cunje in vreče. Denar sledi takoj od trgovine s starinami in produkti „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg „Hranilnega in posojilnega društva". Tudi zbirače najbolje plačujem.
Hranilnica in posojilnica na Želinjah
vabi vse zadružnike
na
Vii. občni zbor
dne 4. marca 1917
po sv. maši v hranilničuem prostoru.
Spored:
1.	Čitauje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
_______6\ Priporočilo. 0_________________
Prečastiti duhovščini priporočam svojo
delavnico za cerkvene reči in posode
posebno za bližajočo se Veliko noč.
Prevzemam pozlatenje kelihov, monštranc itd., posrebrenje svečnikov, svetiljk, kadilnic itd. Izdelujem nanovo vse cerkvene posode v srebru in bronu. Proračune in risbe vpošljem takoj na zahtevo. Mnogo priznalnih dopisov iz zadnjega leta je na razpolago. Prosim prečastito duhovščino, da se v slučaju potrebe posluži moje tvrdke.
E. Waidbacher, prej Mehlhofer
pasar, zlatar in srebrar
Celovec, Lidmanskygasse št. 12.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin „Kla-Bal»ara“ nc odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v-treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K l’SO, 3 lončki K 4--, 6 lončkov K 6*50. — Na stotine zahvalnih in priznalnih nisem. — Kemény, Kaaohau (Kassa), I poštni predal 12/17 (Ogrsko).
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Glinjah
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
Z8. redni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 25. februarja 1917, ob 3. uri popoldne v prostorih Hranilnice pri Cinglcu na Trati.
Dnevni red:
1.	Poročilo o poslovanju.
2.	Računsko poročilo.
3.	Citanje revizijskega poročila.
4.	Sklepanje glede čistega dobička.
5.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
6.	Razno.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
	
M	100 litrov domače pijače osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenadincc, malinovec, muškatni hrušcvcc, poprovi mctovec, poinarančevec, prvenčcvec, višnjevec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K KV— Iranko momijc, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd. aostl, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. Engel-drožerija, Brno 638, Moravsko.
po povzetju. Za ek( neprecenljive vred Jan. Grolich	
	
Fo Ha]vlš|Em naročilu	c. in hr. flpost.flelilianstna
44. c. hr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 626.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje se vrši laimo na Dunaju ZZ. febr. 1917. Ena srečka stane 4 krone.
Sreške se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstralie 5, pri kr. ogr. loterij, dohod, ravnateljstvu v Budapešti, IX., glavni colninski urad, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za knpce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
ZZI Raramente ZZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Jožefovega društva v Celovcu.
Podružnica Ljub Delniška glavnica: K 8,000.000.	Ijanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27.	inke v Celovcu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun.
Rezerve: K 1,000.000.	Centrala v Ljubljani.	Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Prodala srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.