^ (Zjutranje irdunje.) 79 številka. V Trstu, v torek dne 3. julija 1894. T« raj XIX. „EDINOST" izliaja po trikrat nn teden v »OHliii iz- •Unjih ob torkih, četrtkih in sobotikh. /jutranjo i/tlmije iz-knjrt ob K. uri zjutraj, veji rno pa ob 7, un ve^nr. — Obojno ladanje stane: ift jeden mesen . f. —.!*>, izv.rn A\-.trije f. 1.+» *» tri mesec . , „ iž.flo , n _ za pol l«t» , . . ft,— „ , „ H,— xa vufl leto . . „ to.— „ „ _ Na naroebe brez priložene naročnine se ne jemlje ozlr. I'osBinićiio stuvilko HO dobivsjo v pro-dajftloicftii tobaka v Vratu po 2 n»r„ v Goriri po a n»i. Sobotno veiWno izilnnjo v 1r*tu 3 nč., v Goriri 41 ni. Glasilo slovenskega političnega, dru&tva za Primorsko. '•uliisi •• ra'unt po turifu t petitu; z« limloT.' x ilebslimi črkami plačuje (iiou r. Vo'Ikoi- pa nv.tl.iili *rMn\ l'or nefrankovmm »«* iw *pn>j imajo. Rokopiei uc vrafuju. Naročnino, reklamacijo in oglaso "prejema upruvnlitvo ulica Casorina 13. 0 Poročilo drž. posl. dra. Ant. Gregorčiča na volilnem shodu v Šempasn. (Konec.) Gospod poslanec pripoveduje nadalje, d« it Hohenwartovega kluba iantopivši slovenski poslanci niso vstopili v nnčilno opozicijo, ali v opozicijo za vsako ceno, proti sedanji vlhdi. Tega tudi nihče ne zahteva ; tega ne zahtevata niti „radikalen* S p i n 6 i 6 in Laginja zlasti kar no dostajo gospodarskih vprašanj. It govorov dr«. Laginje in krasnega poročila Spinčičovcga pri občnem zb uru „Edinosti* jo razvidno, da nočeta na* Bprotovati vladi, ampak še podpirati jo ho četa vsikdar, kudar ista nauuiuje kaj dobrega ukreniti v gmotnem pogledu. Tudi ▼ tem po gledu soglašata popolnemu 8 p i n č i 6 in Gregorčič, da je v jednem pogledu so-danja vlada boljša nego pa prejšnja, namreč, da sedanja vlada vsaj na videa in do neko more spoštuje ustavno obliko, ker ne prezira kar meni nič in tebi nic interpolacij in pri. tožeb naših poslancev, ampak da odgovarja na iste. Kak6 da odgovarja, to jo seveda drugo vprašanje. Goep. poslanec Gregorčič ne odfeka sedanji vladi svojega priznanja, da se je rosno lotila nekaterih gospodarskih vprašanj. Omenja postave o živinski soli, lokalnih železnic in vinske klavzule itd. O teh vprašanjih nočemo tu govoriti obširneje. O vinski klavzuli poznajo čestiti čitatelje naše menenje — in tudi minolo soboto smo govorili v posebnem članku o tem nesrečnem produietu —; o živinski soli govorilo pa se bode menda — kakor čujemo — na isrodnem občnem zboru druživa „Edinost*. Glede lokalnih Železnic pa prosimo nafie poslance, da podpirajo akcijo vlado, ako hočo res popraviti, kur so jo za* nemarilo do sedaj v naših južnih pokrajinah v tem pogledu. Ali tu llam je izreči rosno besedo. Gg. poslancem smo od srca hvaležni n« vsem, kar nam pridobe v gmotnem pogledu ; ali v to ne bi mogli privoliti nikdar, da na račun gospodarskih koncesij žrtvujejo v o I i k i narodni princip — našo bodočnost in naft narodni obstanek. Tu so moramo resno vprašati: ali si hočemo ohraniti svojo narodno individuvalnost in ali hočemo živeti kot jednakopravnu in svoboden narod ali ne? Ako hočomo to, potom so za n o b o n o o e ;> o no bdoiuii odreči poglavitnim pogojem za tako življenje. In veseli nas, da goep. poslanec Gregorčič tako dobro pojmi obseg narodnosti, ko nam pravi, da k narodnosti ne prištovamo le jezik, ampak tudi „uaŠo žoge in navado, naše mišljenju in čutstvovanje, sploh vso, kar ima svoj vir ali začetek v imSi narodni avojstvenosti." To vso moramo ohraniti, rekol jo gosp. dr. Gregorčič, in lepše res ni mogel zaključiti svojega zanimivega govora. PODLISTEK. 78 Umetnici upor. XfjotIvvln*ka povrat itatnojuti f/u veka. — Spisal Argust SeiiOa. Preloiil J. P. Planinski. — — Decu, izpregovori svečano stara He-ningovica. Anka nam je prinesla veselo novico. Gospod škof knez Jurij Dračkovič, Ankiu kum, postal je ban in ako Bog d:i, zasedemo v kratkem svojo dedovino. — Slava Bogu! vzliknete Marta in Zt lija. — Nu, deca, nadaljuje mati, rada bi ta vedri dan proslavila na svečan način. Vi, gospod Milič, obrne se k mladoniču, ljubile mojo hčer Zofijo in Maita jo za vas snubila. Dobro, dam vam jo — Vsi radostno osupnojo, a Zofija poklekne in poljubi plakajo matoriuo roko, kntero ta hitro izmakne. Konečno se moramo še spomniti ž« omenjenega jedrnatega govora veleposestnika gosp. Josipa Paganol a. To je bil svež dih i« zdravih slovenskih prs. Prav ima gospod Frtganel, da se z vsemi štirimi brani takih poslancev, ki so usiljujejo med nas doli s „TI o h e n Warte', kjer ne poznajo naših teženj in bolečin; prav imn, ako trdi, da našemu tarnanju bodo Še le tedaj konec, leo se združimo v eno samo upravno skupino pod mogočnim žezlom habsburškim. Z željo, da se to zgodi proj ko prej, zaključujemo tudi mi ta skromni čionok. Izredni občni zbor političnega društva „Edinost." Tudi pri včerajšnjem izrednem občnem zboru ni prišlo do razpravo o predloženih važnih resolucijah, ker smo doživeli prenc-prijetno Iznenađenje. Otvorivši zborovanjo prijavil je namreč podpredsednik dr. Gustav Gregor in, da se je društveni predsednik, g. prof. Mandič, odpovedal na svoji časti. G. predsednik opravičuje ta evoj korak s tem, da so je pri občnem zboru ostro kriti-kovalo delovanje prejšnjega odbora, katero sodbo mora smatrati kot nezaupnico v prvi vrsti njemu, predsedniku ; in pa tudi a tem, da je prejel neko pismo od jednega odličnega člana našo stranke iz Istre, kateri izjavlja svojo nezadovoljstvo adruštvenimglasilom. Prvi se oglasi k besedi gospod inženor M. V. Ž i v i c obžalovajo ta korak gospoda predsednika. Kur smatra g. predsednik kot kritiko, to jo bilo izražunjo željil in nasvetov ; o nezaupnici pa ne more biti niti govora, vnaj ga jo občni zbor jednoglasno zopet izvolil svojim predsednikom. V istem zmislu no so izjavili tudi gg. dr. Gregor in, Ivan viloz Na-bergoj, Tur k, Jakičin II r v a t i n. Vsi so obžalovali inkreno, da je prišlo dn tega. Po daljši razpravi vsprojel se jo kombinirani predlog: 1.) da se denainji občni zbor odloži na nedoločen čns ; 2.) da se odpošlje doputncija k gospodu predsedniku s prošnjo, da isti umakne svoj sklep; in 3.) da bo naprosi predsednika, da skliČo izredni občni zbor prej ko mogoče. V deputacijo so eo izvolili gg. ir.žener Ž i v i c, dr. G r o g o r i n in Mihu Hrvatio. Na to jo čl«n Volčič izražal r ust no želje glede na postopanj« društva, posebno naglašajoč, da bi se morala gospoda nekoliko bolj brigati za delavski stan. Do delavcev fiodrugov pa so jo obrnil s pozivom, da se tesnojo oklenejo pol. društva „Edinost", „lfftjti fie-le potom, ko dosežemo svoja nurodna in politiska pravu, mogli so hodeuio vupešno boriti za svojo stanovsko interese.* — Ali duru vam jo pod nokitn pogojem. Ko jo moj pokojni gotpodar nekoč nevarno obolel, obljubila sem B >gu, da osvobodi moj sin jedino krščeno dušo turškega robstvn. Sin mi je umrl d«čo , ne da bi izpolnil obljube. Vi žolite biti moj Bin, vi skromen plemič mož velikaški hčeri. Izpolnite vi to obljubo, proslavite se. Slišala nem da ste Zcfiki obljubili, da osvobodite mladega Mogajića, zarečnika Zoftjinu sestre po mlttku, katerega so Turki zarobili. Dobro, osvobodite tega človeka in kadar mi ga privedete, bo Zofija vaša. Tako mi Bog pomozil Vsi okameno, a Zofija vzklikne in prebledi nn Bmrt ter omahno nezavestna v naročje sestro Marte. Gospod Milič pa stopi bled in miren pred Uršulo, rukoč : — Hvala vam, plomonita gospa t Ljubim gospico bolj od svojega življenja in rad po-lužim svoje življenje na kocko za njo roko----(Dalje prili.) g. J a k i č in O r c g o r i n sta ugovarjala govorniku posebno nnglašajoč, da mi Slovenci nimamo prave gospode, aristokracije in da si moramo vsi služiti svoj kruli, ker smo vsi izišli iz delavsko ali kmetske hiše. G. podpredsednik dr. Gregorin jw obljubil šo posebej, da ao bode odbor oziral na izražene željo. Na to ee jo zaključilo zborovanje. Politiške vesti, Cesnr v Tiidentu. CeBar je došel v Trident minolo sobote s posebnim vlakom. Ljudstva jo došlo ogromno k vsptejomu, ki je navduSeno pozdravljalo svojega vladarja. Posebno so re odlikovuli delavci. Cesnr je bil vidno ganjen in se jo v znak zaliTalnosti pokazal na balkonu hotela. Ko jo množica zazrla cosarjii, pozdravljala je poalednega gro-movitimi vskliki in mahanjem s klobuki in zastavami. Sicer se pa ne da tajiti, da se izvestni krogi neprijetno unenadjeni, ker jo potovanju cosarjevemu odvzet vsakoršni politiški značaj. Da je tak o, priča najbolj okolnost, da cesar ni korporativno vsprojel deželnih in državuih poslanoov. Tllični napisi v Ljubljani. Deželno pred ■eduištvo Kranjsko jo razveljavilo sklepo mostnega zbora v zadevi hišnih tablio, v kolikor so nataga hišnim poaoslnikom, da morajo preskrbeti tablico no le s številkami, ampak tudi z napisi. Nudaljo se jo razveljavil sklep, glasom katorega jo smatrati že molčanje posestnikov hiš kot dovoljenje, dn so smejo dvojezično tablico nadomestiti so Hamoslovon-skimi ; slednjič so jo razveljavil izvršilni naloJ? do magistrata, v kolikor se isti nannšn na omenjena dva razveljavljena sklepa. Ulični napisi v Pragi. Nu dvorni palači v Pragi bilo so doseduj pribhe ulično tablico z dvojezičnimi napisi. Minoli ponedeljek so pa odstranili iste mestni organi. Katoliški shod v Požuiiu. Pozno sicer, ali vondar so so začeli nekoliko gibati katoliki na Ogrskem. V petek jo bil n. pr. velik katolišk shod v Požuiiu, katorega bo je udeležilo nad 10000 oseb; mnogo pa jih jo moralo oditi, ker niso našli prostora. Veliko navdušenja jo izzval govor odvotnika Otočke, kateri jo rekel — govoreč o razmerju med cerkvijo in državo — da cerkev no smo biti služabnici onih, kateri vladajo sedaj državo proti interesom prestola in altarja. Dandanos ao »ponaša nu Ogrskem revolucija so zmago. — Znamenit je bil zaključni govor grofa Ferdinanda Z ohy-a, kateri jo rekel, nnglašajoč veliko važnost volit-iv : „Dobre vo-litve naiu morajo podati moč, da popravimo sedanji slabi zakon o civilni poroki. Postavimo liberalni stranki nasproti stranko cerkvena svobodo brez razločka narodnosti 1* To so zares lope besede, da bi jim le sledila primornu — dcjnnja. Pravični bodito vsem narodnostim, povubito jih ou skupno borbo za krščanska niičola — in videli boste, da židovski liboralizom ni tako grozon lov, kakor bi bilo soditi po njega rjovenju. Dogodki na FrancoHkeni. Mod najnovejšimi vestmi v sobotnem večernem izdanju smo že prijavili, da jo neki vojak v zaporu izjavil, da je že vedel, da bodo Car-nota umorili v Lyonu. Pripovedoval jo na-daljo, kako so anarhisti pri nokem zborovanju v mestecu Cotto obsodili na smrt pred-sodnika ropubliko, kor ni pomilostil Vaillantu in Euiil IIenry-a. Ko je Oesario potegnil žreb zavriskal jo satno radosti vsklikajoČ : OJ danes naprej jo obsojen naš ubogi predsednik ! Se svojim gospodarjem so jo skregal nalašč iz malenkostnega vzroka, da jo le mogel odpotovati iz Cotto. Zarotniki sj nestrpno pričakovali poročila, da se jo izvršil napad. Ko jim jo došla za/oljcna vest, legli so vesele volje k počitku. Zapiti vojak je imenoval sedmorica zarotnikov. Oblasti so takoj brzo-javile v ona mesta kamor so ubežati zarotniki — Casorio so vedo jako mirno v zaporu, Pravi, da je bil pripravljen na to, da ga množica pobije takoj po izvršonju napada. Čudi so pravo za pravo, da jo šo pri življenju. Ne moro razumeti, da je moglo preteči več minut predno so ga prijeli iu da je ostal še živ. Ako bi bil to vedel — pravi —, no bi bil zbežal, ampak ostal bi bil mod množico in kričal bi bil „Živel Carnot I* Najnovejše vesti javljajo, da so žo pii-joli omenjeno sedmorico zarotnikov. Nadškof v Bordeaux hvali Carnota v posebnem pastirskem listu, spominjajoč, da so je v tem stoletju dogodilo žo v četrtič, da bo Italijani napadli voditelje francoske države. Pastirski list spominja nadaljo žaljenja frau< oskih romarjov v Rimu, pridodaje pa, da bo no moro roči, da bi bila I-silijo v vučji mori domovina anarhistov ka!: 6 energično zatrla izgredo proti Italijanom v Lyonu. „U forma" poživlja vso pametne delavce, da se tesno sklenejo skupnj, ksjti —- tako piše omenjeni list — ako bi vsakemu anarhiškem junnštvu sledila nestrpnost in sovražtvo med posamičnimi narodi, zadoščali bi štirjo anarhisti, da zruš-jo vos svet. V Rimu so zaprli v minolem tednu 150 anarhistov. Dno 30. junija šel je novi predsednik peš po mcetu. Spoznavši ga prirejalo mu jo občinstvo prisrčno ovacije. Najbolji utis jo napravila srčuost Porierja, ker je brez strahu in brez spremstva stopil na ulico. Mnogi eo mislili, dn si predsednik no bode upul ud«-ležiti so pogreba, toda ta bojnaon jo neutemeljena. Sicor pa je pričakovati velikih var-stvouih narodeb. Vojaki napravijo gost špalir od palačo Eiysuo do panteona. Okolo panteona stala bodi divizija pehote. Poslane« bode spremljala pri pogrebu jedna kompanija pehoto in 25 jezdecev. Dnpuy jo pvovzel nalogo, aostaviti mini-storstvo, Mmietarstvo bodo »esUvljono h istih življov kakor poprod. Carnot na mrtvaškem odru. Pred pttlučo Ey <5j nogeomadono bo ogrouiuo množico ljudstva. Dihi ju iu znosna vročina, vztrajajo ljudjo po več ur. Kur so lo počasi gibljejo mimo vrta angleškega odposlanstva, podajajo jim tu vodo skozi ograjo. Mrmgo de-laveov donaia šopko cvotlic, k< jo polagajo mimoiduč na krsto Carnotovo. Uporabljanje cvetlic nadkriljujo vse, kar so jo dosodaj doživelo v tem poglodu. Štirjo vt-liki saloni v pulači Ey«i(So so napolnjeni » cveticami. Vence so morali zlož ti jodnoga nu diugrga. Kot prvega bodo nosili voni o novo izvoljo-m ga predsednika republike. It u s k i c a r jo naročil vonoo za osomtisoč frankov. Tudi nemška kolonijo v Parizu položila jo venec. Nevonta mladega Carnota, gospodičina Cliiris, prinesla jo svoj venec aarna in jo ostala pri krsti 24 ur. Vsi vladarji in glavarji držav dali eo bodo po svojih poslanikih zastopati pri pogrebu. Na trakovih venca, katerega je dal položiti co-sar F run Josip na krsto, jo zapisano: „ P r o d s e d n i k u C a r n o t u Franjo-sip, cesar in kralj'. Avstrijski poslanik grof JInv »s so udeleži pogreba z vsem osobjem poslaništva. Občni evot v Petrogradu odposlal jo sožalno brzojavko udovi Carnotovi in jo priredil zadušnico za pokojnika. Različne vosti. Tržaški Slovenci o smrti Carnotovl. Mnogi triaiki Slovenci in Hrvatje so t posebne* pismu i Krasi I i svoje soialjo o ainrti predsednika francoske republike. Dotično ao-ialnico je izročila včeraj generalnemu kon-aolu francoskctuu posebna deputacija obstojema iz treh gospodov. Pismo pravi, da ao Francoxje plemenit narod, kateri je vedno gojil simpatije do Slovanov. Goapod komul jo jako prijamo vsprojel deputacijo, iarazivfti jej najiakrenojio zahvalo. Mala zadušnica za pokojnega predsednika francosko republike bode jutri ob 10. uri predpoludne v cerkvi sv. Antona atarega. Izlet tukajšnja „Slovanske čitalnice" v Nabrežino. Izlet, ki ga je napravila nafta „Slovanska čitalnica" na av. Petra in Pavla popoludne v Nabrežino, je pokazal, da je to naAo najstarejo slovensko društvo v Trstu polno življenja in priljubljeno v najiiriih slovenskih krogih. Nad sto udov in goatov Slo« vanake čitalnice — n>ed njimi mnogo gospej in gospodičin —, odpeljalo so je v petek popoludne ob 4. uri 20 minut t Nabrežino, katera je, okinčana slovenskimi in avstrijskim1 zastavami, slavno sprejela goste; na trgu aredi Nabrežine, kjer so čakali obče apoitr-vani gospod župan Nahrcžinaki, I. Tance, predsedniki in odborniki Nabrcžinskih narodnih dru&tev : Bralnega druitva, Posojilnega druStva in — pevsko druitvo Nabrežina in corpore izletnike it Trata, pozdravil je gospod župan z navdušenimi besedami Slovansko čitalnico, na kar mu je odzdravil gosp. dr. Uatej P r e t n e r, predsednik „Slovansko čitalnico* v Tratu, povdarjajoč, da nismo priili ii Tista v Nabrežino samo iskat ssbave, ampak da amo priili is Trata v Nabrežino kakor prijatelj k prijatelju, kakor aosed k sosedu. Pozdravil je Nabrežince kot prija-tolje-sosede Tržaikih Slovencev, Navdušeni živio-klici so sledili temu posdravu, pevci druitva .Nabrežina" zapeli ao pa atojo kraano pesem. Na zabavnem, priprosto e ukuino olep-ianem prostoru pred Nabrežinako šolo pričela ae je potem prosta aabava; pridružili ao ae nekatori rodoljubi ti okolice in Sežane, in bilo je komaj dobiti proatora ta vae. Zabava jo bila v vsakem ozitu povoljna. Občudovali amo dobro isučeni in lepo ubrani ibor pevskega društva Nabrežina, ki je ia prijainoati sodeloval pod vodstvom goapoda Tance-ta in nam zapel mnogo lepih peami. Bilo bi aaman, čo bi hoteli natančneje kritikovati petje tega pevakega ibora ; mislimo, da je najbolje ocenimo, će rečemo, da je pevaki ibor Nabre-žinaki prvi med pevskimi sbori, kolikor jih imamo Slovenci po dešeli. Zabavo povidignili ao proti večeru umeteljni ognji in razsvetljava na zabavnem prostoru ter pred vaem izborni — kraški teran is gostilne gospoda župana Tence-ts, katera je skrbela za jed in pijačo izletnikom. Ne moremo si kaj, de ne bi spomnili, kar amo še pogoato pri velikih narodnih veselicah opasili, da ae je družba preveč raztreala, da je bila premalo skupna, valed česar je marsikatera napitnioa, marsikak govor moral izostati. Proti večeru pozdravi) je predsednik Slovanake čitalnice, dr. Matoj Pretnor, navzoče, zahvaljujoč ae jim sa udeležbo ; pozdravil je posebno druitvo sTržaiki Sokol", katero je bilo zastopano po svojem predsedniku g. dr. Gustavu Gregorinu in mnogih udih, želć, da bi ae večkrat videli ukupno a aTržaikim Sokolom" pri veselicah ; pozdravil je posebno tudi politično društvo „Edinost", ki jo bilo tudi zastopano po svojem predsedniku prof. M a n d i 6 u ; pozdravil je nadalje Nabrožinska narodna društva, osobito pevsko društvo „Nabrežina* in pozdravil jo prod vaem narodno Nabrežino, katera nam stoji kakor trdnjava naie narodnosti na meji Tržaški. Predsednik čitalnice povdarjal jo važnost slovensko okolice za Trat, katero mesto moremo rešiti lo toduj, če ae slovenska okolica Tržaška — daljna in bližnja — zavo svojo narodnosti; napil je na to aložuosti Tržaških Slovoncov z okolico. Navdušeni živio-klici sledili ao temu govoru. Napil je župan Nabrežinaki na to Tr žaškim Slovencem in „Čitalnioi* in g. Tatico, predsednik pevskega društva .Nabrežina", predsedniku Slovansko čitalnice, katcii se jima je na to zahvalil. Tako ao je svrSil izlet tukajšnjo Slovansko čitalnico v Nabrežino na dan Sv. Potra in Pavla 1894, kateri je postal časten dan za tukajšnjo Slovansko čitalnico. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda V Tratu daroval je V. V. 2 kroni. — Vesela narodna družba, zbrana v Batkovljah podarja 10 kron kot končni odgovor na iz-zivajočo „Nella patria*, katero izzivanje as jo itak takoj krepko ssvmilo. Obftnl ibor „GoatHničareko in krčmarske zadruga* bode danes v torek dne 3. t. m. ob 4. uri popoludne, v gostilni Berger pod gradom. Ker je nekaj vainega na dnevnem redu, naprošeni ao vai Slovenski gostilničarji in krčmarji, da se gotovo vdeležijo tega za naa prevažnega zborovanja. Sledi 40 podpisov. Bralno društvo priav. Ivanu imelo bode avojo vrtno veselico dno 15. t. m. in ne 8. t. m., kakor jo bilo po pomoti naznanjeno. Spored priobčimo pravočasno. Občni Zbor „Delavskega izobraževalnega, prav& varstvenega in podpornega društva* vršil se jo v nedeljo dne 24. junija. Predsednik g. Zadnik je govoril na dolgo in široko o delovanju in smotru društva, tako, da no ■e dru.šlveniki do dobrega naveličali njegove gostobesednosti. Na odločno zshtevanje udov moral je zaključiti svoj govor. I z poročila blagajnika aodruga Ipavca smo posneli, da je imelo društvo t dobi od 14. maja 1893 do 25. uprila 1894 160 gld. 49 nvč. dohodkov in 103 gld. 40 nvč, stroškov. Poročilo blagajnikovo ae je odobrilo na predlog sodruga Poljšaka. Zadnik zahteva na to, da se odobri delovanje dosedanjega odbora, čemur ae protivi Poljšak, očitajoč predsedniku, da je mnogo zakrivil in provzročil mnogo sitnosti ia nereda; da je se svojim postopanjem odpravil mnogo Članov is druitva ter da je hotel biti sam gospodar. Na to je pričel predsednik Zadnik sopet obširno govoriti o amotru druStvp, toda ibor ni hotel več poalušati jedno in iate peami in tudi vladni komiaar je opozoril govornika, da treba preiti k volitvi odbora. — Predsednik je predlsgal na to, da bi volili piameno predsednika, podpredsednika in dva blagajnika, sodrug Samec je pa sshteval, da se voli ves odbor pismeno. — Zadnik so odločno protivi temu predlogu, na kar ga opozori vladni komisar, da on, Zadnik, nima pravice ugovarjati, kajti ndje volijo kakor hočejo, ustmeno ali pismeno. Tudi temu opominu se ni hotel Zadnik ukloniti, Češ, da on ukaže. Predsednik Zadnik hotel je na to ssključiti zborovanje s pretvezo, da ni pravega reda, kar je dalo vladnemu komisarju povod k opaski, da je on, vladni komisar, popolnoma zadovoljen glede reds. Vladni komisar poaval je nato podprodsedka, da naj prevzame pred-aedničtvo, da se isvrši volitev odbora. Tako ae je tudi zgodilo in so bili izvoljeni: predsednikom Poljšak Miha; podpredsednikom Uro vati n Hiba ; blagajnikoma: Lauter Ivan in Kep Lovrenc; odborniki: Ipsveo Ivan, Mikota Julij, Samcc Matija, Lotrič Gregor, Jajčič Ivan, Kolb Josip, Umek Joaip, Pouh Gregor, Stopar Joaip in Jurčič Matija, na-meatniki: Oglar Andrej, Kresovič Matija in Kaman ; pregledovalo! računov: Kravos Franc, Itvastja Ivan in Hrovatin Luka. Tajniki so bili izvoljeni v soji dne 27. junija: Mikota Julij, Stopar Josip in Kolb Josip. Predvčerajšnja vrtna veaellca „Tržaškega Sokola" isvriila ae je nad vse pričakovanje sijajno in pri toli ogromni udeležbi, kakoršne nismo videli že dolgo pri naših narodnih veselicah. Podrobnoje poročilo objavimo v večernem izdanju. „Lega nazionale" je imela irinolo nedeljo avoj občni zbor v Gorici. Goopodi se jo jako dobro godilo: proslavljali so drug druzega, vnemali so so za poznane „idejalo,* veselili ho se vspešnega delovanja to „pro-koristne* družbo, jedli bo in pili — šampanjca. Šampanjec jim je še bolj razvozljal itak blebetave jezike, da so ai napivali kar križem, samo na onega so menda — pozabili, kateri je podelil narodom avstrijskim ustavo iti tako omogočil tudi Italijanom, da prirejajo slična — izzivanja. Včeraj ao ae odpeljali s posebnim vlakom v srtčoo Furlanijo — srečno menda zato, ker moji z obljubljeno deželo —, da ae tam v avo/o-furlanskem zraku malo oddahnejo od silnih naporov za — raznarodovanje slovenske dece. Kake druge posebne nesreče ni bilo. — Nekoliko podatkov iz blagajnikovoga poročila podamo v večernem izdanju. Delavcu-narodnjaku v spomin. Minolo soboto pokopali smo brata-dolavca Josipa Ueverja, kateri je bil, ako ravno neučon, vendar vedno pripravljen žrtvovati in nabirati za narodno namene. Pogreba se je vdeležilo do 300 prijateljev, in to bodi v tolažbo žalujočim ostalim' Prijatelji. Pritožba. Piše se nam is Trata : Dne 29. min. m. ob 9. uri predpoludne hotel sem pri tukajšnjem brzojavnem uradu oddati brzojavko v Trabnje. Uradnik me vpraša po italijanski, kje je ta kraj P Jas mu odgovorim na to : Na Dolenjskem. Uradnik: Sedaj vem toliko, kolikor poprej. Jas : Zadosti slabo, da ae v cesarskih uradih V Trstu ne moro govoriti v deželnih josikih.-'Uradnik : Ali sem morda prisiljen govoriti slovenski P Jaz: Gotovo popred, nego jas italijanski. Uradnik: Govorite pa vaaj nemški! Tako se je končal ta dvogovor med menoj in gospodom uradnikom. Ker ai pa mislim, da ao take opazke od strani c. k. uradnikov povsem neumeatne, prisiljen sem javno pritožiti so, proseč slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo, da vzame to mojo pritožbo na znanje. Iz Idrije pri Bači se nam piše: Dne24. junija t. I. ostane faranom in vaem prebivalcem v okolici v večni spomin. G. župnik nam je omiahl novo zvonenje in ta dan, dan farnega patrona, so nnvi zvonovi v prvo peli. Vel. č. gosp. župnik jo imel veliko sitnosti in nasprotja culo od strani župljanov; pri tem imujo neke ukoreninene vražo, nevednost, pa tudi zlobnost svojo roko; ali vse je lehko posabil ta dan, kajti vsi, t. j.: 11 sobratov, med temi dva dekana, kakor tudi vai drugi ao čestitali gospodu župniku k novemu zvo-nenju. In zakaj da ne P Zvononje ni peaebno težko ali izborno; tako v zvunanji obliki, kakor v glasbi. Zvonenje je milo, čisto in ubrano in sa težo dosti močno. Vsi trije svonovi tehtajo 15 kvintalov. G. zvonarju Fr. Đ r o i I i v Gorici vso čast; pokazal je, da je kos svoji nalogi. Cerkveno alovoanoat je povsdignil vel. čast. g. dekan Tolminski, ki je v lepem, atvarnem, jedrnatem govoru do vernih raslošit obred in pomen cerkvenega avonenja; tudi drugače je g. dekan vodil vso slovesnost. V okolici Idrije imamo še dovolj slabega zvonenja, naj bi tudi sosedje posnemali Idrijo. Novi svonovi pa naj dolgo tet oznanjajo čast božjo in radostnoat vernega ljudstva. Z Bogom! Nepoznani tatovi ao ulomili v soboto o poludno v magazin bratov di Lenardo v ulici detle Poste vecchie št. 22. Udrli so v pisarno, ter odnesli šelesno kaseto, v kateri je bilo 40 goldinarjev denarja. — Nekoliko skromnejši ao bili oni lopovi, ki ao odoeali prekupČevalki Mariji Juriakovič 150 jajc v vrednosti 5 gld. Oganj je nastal predvčerajnjem ob 9. uri predpoludne v III. nadstropju hiše št. 12 v ulici Boschetto. Prihitevši gasilci so kmalu pogasili ogenj. Škoda znaša kakih 150 gld. Zaprli ao brezposelnega Pavla V., ker je proajačil po mestu. — Nadalje ao saprli nekega Ivana F., ker je na sumu, da je služkinji Ivani Hafner, stanujoči v ulici Mo-lin Piccoto, ukradel srebrno zapestnico v vrednosti 5 gld. Najnovejše vesti. Pariz 2. Truplo Citrnotovo dvignili so včeraj ob 10. uri predpoludne na katafalk, prirejen na častnem dvorišču palačo ,Eiysćo*. Že ob 3. uri popolunoči zbrala se jo ogromna množica od palačo do cerkve notro- damo. Vaa ta množica se je vela jako mirno, — Ob 8. uri in četrt zjutraj napravili so vojaki špaiir po vsej poti, kjer se jo pomikal sprevod. Ljudatvo je donaaalo šo vedno vence. Ob 9. uri ao začele prihajati orgauizovane korporacije. Vsa okna so bila zasedena, cilA po strehah ao f tuli ljudje. Vsa množica je bila nadaltnjena pobožnostjo. Gneča je bila tolika, da se je bilo bati nezgod. Tolikega nagro-madenja ljudstva še ni doživel Pariz. V stranske ulico ao napeljali celo voze, da so stali ljudje na njih. Ob 10. uri je došel pred palačo Ely*<5e predsednik republike Casimir-Perier. Med gromenjem topov jel so je premikati sprevod. Sprovod je otvorila garde republiedino ; za to so nosili venoo novoga predsednika republike. Za vencom so je peljala duhovščina. V voz s krsto jo bilo upreženih 6 konj. Krsta je bila zavita v tro-bojnico, Množica jo bila ginjena do solz, ko se je pomikal mimo mrtvaaki voz. Možki so snemali klobuk rnz glavo, ženske so so pre-križavalo. Za krsto so sledili Častniki z odlikovanji pokojnika. Njim so alodili trije ainovi Carnotovi. Jedva da bo prikrivali svojo veliko žatoat, kar je napravilo mogočen utis na ljudatvo. Sinovom so sledili sorodniki in potem predsednik Casimir-Perier. Poslednji je bil razoglsv. Za njim so se vrstili predsednika obeh zbornic, člani kabineta, diplomati, poslanci, senatorji, generali in korporacija. Ob 11 20 uri so zapustili zadnji E'y«če. Mn igo žen*k, otrok in vojakov padlo je v omedlevicj vsled vročine. Pri rakvi Carnota govoril je ministeraki predsednik Dupuv. — (Nadaljne podrobnosti o pogrebu priobčimo v večernem izdanju. Op. ur.) Pariz 2. Nemški poslanik grof Miinster je prijavil ministerakemu predsedniku in ministru za vnanje zadeve, da je nemški cesar povodom pogreba Carnotovega pomilostil /na dva francoska Častnika, ki sta bila obsojena radi ogleduitva. Ta vest so je razširila bliskoma in jo napravila globok ntia. LivOTOO 2. Glavnega urednika dveh tukajšnjih listov, Bandija, umoril je nepoznanec, zabodivši ga z bodalom, Vest o tem umoru je provzročila veliko razburjenje po vsej Italiji. Bandi je pisal mnogo člankov proti anarhistom ; opravičeno je torej menenje, da so ga umorili anarhisti. Trgovinski braojavl. Sadtmpsita. Pšenica za jnni 7 05-7.06, za jesen 705-7 10 Koruza za juli-avgust 4-82 do 183 Ove« z« jesen 5 95 -5 »7. Rž 5 44 -5-46. Pionica nova od 77 kil. f. 7-25—7 30, od 78 kil. f. 7 85-7-40. od 79 kil. f. 7 45—7 60, od 80 kil. f. 7 50-7-60, od 81 kil. for. 7 60—7 65. Ječmen proso 8-80—420. Ponudba in povpraSevanja pšenico jako slaba. Prodalo so je D.OOO mot. stot. jako mlačno, 5 nvč. oennje. Trg sploh Blabo razpoložen samo oves 5-10 nvč. dražji. Vreme lepo. Fragl. Nerafinirani sladkor za junij f. 15.60 nova robata september f. 14-60, mlačno. Havri. Kava Santo« good averago ia juli 98 —, za oktober 89 25, mirno. Hamburg. Santos good averago za juti 78 —, september 76-75, december 69-75, mirno. - Duni^aka bona a. Državni dolg v papirju . . . a „v srebru . . . Avstrijska renta v zlatu . . • , v kronah . . Kreditno akcije...... London 10 Lit. .... Napoleoni........ 100 mark........ 100 italj. lir....... Julij« IBM. danes predvčeraj 9805 »805 121-75 »7-90 851 60 125.30 9-97 6142'/, 44-85 98--98 — 121-70 97*90 851-75 125-35 9 98 81-45 44-90 Oo8tilna „Ali9Anti c o Moro" ulica Solitario 12, (po domaČe pri „ l'rvackovcu") prodaja črna in bela vina prve vrste iz prvaikih in dornberikih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po 36, modra frankinja po 40, črno kraiko po 40 in rizlink po 48 nČ. liter. Izvrstna kuhinja. — Drleč se gesla: „Rojak k rojakupriporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodo pivec, gostilničar. RODOLJUBI)! Podpisani naznanjam,da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo v ulici Valdlrivo it, 10., znano pod imenom „Croco di Malta." Točil bodem vina Erve vrsto, kra&ki teran In izvrstno pivo. Izborna uhinja, cene poitene. — Nadojajoč no. da me bodo Tržaikl Slovani po mogočnosti podpirali, belelim uda ni Pran Kravos. hA FILIALB della BANCA UNION TRIESTE s1 occupa di tutte le oporazioni di Banca e Cambio • Valute. a) Aooetta vorsamonti in oonto oorrento ab-buonando T interosse annuo per banconote 3 °0 con proavviso di 5 giorni 3V.7o , „ 12 . 8'/, „ a 4 mesi lisso 37. * s B » » por Napoleoni 2 % co" proavviso di 20 giorni 2'/,, , , » 40 „ 2% * « » ,3 moai 3 a n » n ® n Sullo lettore di voraamcnto attutlninnte in rircolaziono il nuuvo tasso d1 intoresso ontror& in vignro ni 22. corr., rispottivnmento 29. corr, a socomlii del rispotivo proavviso. I)) In hanco jfiro nbbuonnndo il 2"/ta/a into-rcHKo nnuuo sino a premio dolla Kanca Commorcialo Untflioroso di Post. Lo lottoro di pegno 4"/„ della itanca Jpotocarin Unghe-roso, nom-ho lo Obbligazioni ooinunali 4'/a0/,, dolla stoHsa bansa. Lo Lottoro di Pogno 4'/,"/« eseuti da impoRta dolla Kanca Proviucialo Ipotecaria dolla CToazia o Slavonia in /.angbria. Lii Filiale della llaiioa Union aooetta in custodia vorso uiiu tenuissima tastm etfotti di qu ilaiasi specio, proouru l1 ineasso del coupons alla soadonza o la vorifica doi titoli sor-togRiati. Trieste, 17 ottobro 1898. 1 12 Lastnik politično druitvo .Edinost* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.